Poštnina plačana v gotovini leto LVHI, v tfiitottenl, v nedeljo. dne 13. aprila 1930 Št. 86 i. izdate st. 3 w„ Naročnina Dnevna Izdaja u krillevlno JugosUniJ* meseCno 23 Din poiiemo ISO Din celoletno 300 Din za inozemstvo meseCno 40 Din nedellska Izdata celoletno v Juge slovi)! 120 Din, za Inozemstvo MO D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l slolp. pellt-vrsla mali oglasi po 1"30 in 2 D, vedi oglasi nad 45 mm vlSlne po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pri večjem o naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondetJKa ln dneva po prazniku uredništvo /e v Kopitarjevi ulici Al. 6/IIJ Rokopisi se nc vrata/o, netranUlrana pisma ste ne spre/ema/o * Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva št. 2328 Veliki teden rudarjev Bratovstvo je pojem, ki se je porodil šele s krščanstvom. Sicer je bil tudi poganski svet, razume se, povezan med seboj po čuvstvih podaniškega strahu in spoštovanja, pokornosti do poglavarja družine, po naravni ljubezni, ki vlada med starši in otroci, po solidarnosti med pripadniki enega plemena, političnih zavezništvih in vojnih ter drugih tovarišijah pa po interesni skupnosti, ki je družila posamezne kaste in stanove. Tega pa, kar danes razumemo pod bratovstvom, ki veže kot moralna dolžnost vse ljudi na svetu brez ozira na narodne, verske in stanovske razlike pa se razteza celo na sovražnika, svet pred Kristusom ni poznal, ampak komaj slutil. Predvsem pa je krščanska občina bratovstvo vseh ljudi utemeljila na veri v Boga, ki je vsakega človeka, naj bo še tako nizkega stanu, ustvaril po svoji podobi in ga ocenjuje ter sam ocenjevati veli po njegovi notranji etični vrednosti. To je načelo, ki je, če se resnično izvaja, v stanu res ves svet izpremeniti, ki je tudi dejansko iz politične skupnosti narodov rimskega imperija polagoma ustvarilo kulturno zajedni-co Evrope. In vsi prevrati, naj so tudi bili neposredno povzročeni po materijalnih koristih in potrebah, so v zadnji korenini izvirali iz težnje po vzpastavitvi resnično bratovskega razmerja med ljudmi. Bratovstvo, ki ga vzdržuje nesebična ljubezen do bližnjega, je skozi vso zgodovino urejalo socialne odnošaje med ljudmi, oziroma med raznimi stanovi. Iz te bratovske ljubezni ni izvirala samo veličastno organizirana kariteta, ki jo je izvrševala cerkev bodisi neposredno po svoji hierarhiji in cerkvenih re-dovih, bodisi po najraznovrstnejših laičnih bratovščinah in dobrodelnih ustanovah, ampak na njej kot moralno strogo obvezujočem principu je tudi država izpolnjevala svoje socialnoskrbstvene in socialnopolitične naloge v »temnem« srednjem veku, ki je že poznal osemurno delo v rudokopih. Socialna zaščita slabejšega ni temeljila toliko na »političnem rezonu«, ampak predvsem na religiozni ljubezni, ki nam nalaga do bližnjega neizbežne dolžnosti in žrtve pa edina omogoča skupno bratovsko življenje človeštva. Ta zavest moralne obveznosti, da bližnjemu iz gole ljubezni brez vseh razlogov sebičnosti ali politične in socialne oportunitete pomagamo, je nujno morala upadati, čim so individualistični tokovi petnajstega in šestnajstega stoletja začeli izpodkopavati versko in moralno enoto kulturnega sveta, v katerem so se zdaj razvezale vse -egoistične težnje posameznih narodov in stanov v divjo medsebojno borbo gospodarske konkurence, državnega imperializma in razrednih interesov. Direkten boj zoper cerkev in moralne principe krščanske vere je šel vzporedno z industrializacijo, ki je iz svobodnih samostojnih ljudi napravila robotnike tako zvanega produkcijskega procesa pa jih podvrgla zakonom, ki poznajo le dobiček enih in izkoriščanje drugih. Bratovstvo ljudi, ki ga je še francoska revolucija zapisala na svoj prapor, da potegne za seboj v krščanski tradiciji zakoreninjene množice, je kmalu postalo prazna beseda, golo idealno geslo, kateremu pa je bila izpodmaknjena njegova podlaga. Zakaj na ateizmu se ne da zgraditi bratovstvo ljubezni kakor tudi ne na golem humanizmu, ko pa je človek oropan svojega nadanimalnega djsto-janstva, če ni Boga in večnih vrednot, ki so samo v njem, v absolutno Dobrem utemeljene. Kako malo je še resničnega bratstva v socialnih odnošajih sodobne družbe, vidimo zlasti jarko ob vsakovrstnih velikih krizah, ki so stalen pojav kapitalističnega gospodarstva. Letošnje velikonočne praznike na primer bo na tisoče slovenskih rudarskih družin trboveljskega rudarskega okrpžja preživelo v največjem pomanjkanju, ker so očetje in sinovi, oziroma bratje brez zaslužka, podjetje radi spora z železniško upravo polovico dni v tednu praznuje, rudniški konzum pa ne kreditira. Ali moremo spričo take katastrofe, ki je prizadela najmanj deset tisoč ljudi, ostati brezčutni, jo spremljati s hladnim očesom in se zadovoljiti s tem, da sami nismo nič prizadeti, veseli, da moremo sami v miru in brez skrbi praznovati praznik Vstajenja? In vendar je tako. Nihče, najmanj seveda moderni velekoncerni, ne misli na to, da je dolžnost v krščanski družbi, da vsak član družbe, naj bo posameznik ali asociacija, nekaj utrpi, če trpijo ostali udje; da sebi pritrga, če more s tem olajšati bedo sočloveka; da žrtvuje od tega, kar jc sicer njegovo in sc zadovolji z manj, zato da sc reši bližnji nedostojnega položaja v pomanjkanju in bedi. Ta zavest Potovanje dr.Schobra v Pariz in London Iz intervjuva z generalnim konzulom avstrijske republike v Ljubljani, g. dr. Hermanom Ptminertom Ljubljana, 12. aprila. Ko sem se danes po zasebnem opravku mudil pri gospodu generalnem konzulu avstrijske republike dr. Hermannu Pleinertu, je govor nanesel seveda tudi na politiko in sem gospoda zastopnika avstrijske republike vprašal, kakšen pomen da ima potovanje zveznega kanclerja dr. S c h o b e r j a , ki se, kakor smo brali, poda v kratkem v Pariz in London na poset k ondotnim vodivnim državnikom in politikom. Gospod generalni konzul mi jc na to vprašanje z največjo ljubeznivostjo in preciznostjo odgovoril: »Pot zveznega kanclerja dr. Schoberja v Pariz in London je v bistvu produkt dveh komponent: Izvedba avstrijske ustavne reforme je v zvezi s pomisleki in skrbmi, ki so se pred njeno rešitvijo glede nadaljnjega razvoja in bodočnosti Avstrije v inozemstvu izražale, postavila avstrijsko republiko v ospredje mednarodnega zanimanja. Zlasti angleška vlada se je močno zanimala za te dogodke. Mirno izglasovanje tako globokosežne ustavne reforme pa tudi ostalo zakonodavno delo,- ki je za tem sledilo, je ugled Avstrije izredno dvignilo in ustvarilo zanjo velike simpatije, ki so se pokazale zlasti na drugi haaški konferenci, ko so velike sile prišle Avstriji in njenim potrebam tako daleč nasproti. Zvezni kancler dr. Schober je zaradi tega srečnega razvoja notranje in zunanje politike svoje dežele v stanu, nastopiti kot predstavnik države, ki uživa vse uvaževanje.« »Kaj pa druga komponenta?« >Druga komponenta, ki pride v poštev, je razvoj naših odnošajev do Italije in znana pot g. zveznega kanclerja v Rim. Po dobi daljše napetosti, ki se jo more celo označiti kot prav bist*amo poslabšanje medsebojnih odnošajev — saj je nekaj časa italijanski poslanik, čeprav n« formalno, pa de facto bil odpoklican — je bil avstrijski kancler ob svojem posetu v Italiji simpatično sprejet. Navdušene manifestacije so se vršile ob njegovem bivanju v Italiji in zlasti na njegovem povratku. Ta dejstva so zanimanje za Avstrijo tudi v drugih deželah okrepile, in nič ni bolj naravnega, kakor da je pobuda, naj g. kancler obišče tudi Pariz in London, našla pri avstrijski vladi odmev, pa da je povabila, ki so prišla iz teh dveh prestolic, hvaležno sprejela.« »Ali mi morete povedati, gospod generalni konzul, o čem se bo v bistvu ob tej priliki v Parizu in Londonu govorilo?« »Potovanji v Pariz in London bosta ob-jasnili velike reforme, ki so se v zadnji dobi v Avstriji izvršile, odstranili morebitne dvome glede tega ali onega vprašanja, ter bosta vsakomur dokazali pogodbam zvesto, jasno, pošteno in premočrtno politiko sedanje naše vlade v vseh mednarodnih vprašanjih. Avstrija se more le veseliti zanimanja, ki se ji izkazuje, kajti v nasprotju s prejšnjim potovanjem avstrijskih ministrov, ki so bili prosilci, prihaja avstrijski zvezni kancler prvič kot predstavnik svobodnega naroda, ki noče ničesar drugega, kakor da se vsa njegova dejanja ocenjujejo pravično, da ima svobodo delovanja pa nima zato prositi nobene miloščine ali denarne podpore.« Nato sem se od gospoda generalnega konzula, zahvaljujoč ga za njegove zanimive izjave, poslovil. —c— Balekosežna zmaga Briiningove vlade Hugenbergovci razcepljeni — Večina proti Hugenbergu za vlado Komunisti nehote pripomogli vladi do zmage Berlin, 12. apr. n. V nemškem državnem zboru je bila danes zelo razburljiva seja, ker je bil do zadnje minute dvomljiv rezultat odločilnega glasovanja. Z 217 proti 205 glasovom, torej z neznatno večino 12 glasov je izrekel državni zbor^ivoj pristanek, da tvorita predlog n finančnem kritju in agrarni program nedeljivo celoto in da se moreta samo skupno sprejeti ali odkloniti. Jasno je, dn jc imelo ravno to glasovanje načelen pomen, ker so nemški nacionalci hoteli sicer vladi pomagati pri sprejetju agrarnih zakonov, niso pa hoteli sodelovati pri proračunskih delih. Ker pogajanja z nemškimi nacionalci niso prinesla nobenega uspeha, se je vlada odločila k temu. da je poskusila bojno glasovanje, katerega negativni rezultat bi povzročil razpust nemškega državnega zbora in nove volitve. Razpust državnega zbora in nove volitve pa so priznano bile cilj Hugcnberga in vodstva nemških nacionalcev, ki .stoji za Hugenbergom. Tem pomembnejše jc torej dejstvo, tla je pri glasovanju večji del nemške nacionalne frakcije odrekel Ilugenbcr-gu pokorščino in glasoval zn kabinet. Zveza agrarnega programa s finančnim programom jc prisilila agrarno krilo nemških \ nacionalcev, da so pokazali svojo barvo. Pri-i staši ministra za prehrano Schieleja v ncinško-nacionalmi frakciji nikakor niso hoteli riski-rati, tla bi sc s padcem Briiningovcga kabineta odgoodila izvedba agrarnega programa, ki je sestavljen zelo po njihovih željah in bi ta program po eventualnih neugodnih novi h volitvah | lahko propadel. Zato je 31 članov frakcije nemških nacionalcev pod vodstvom grofa We-starpa po resni razpravi s Hugenbergovo skupino v nemški nacionalni frakciji glasovalo za vladni predlog, proti pa samo 23 poslancev, (ločim se jih jc 6 pod vodstvom Ilergtu odtegnilo glasovanju. Nn iz.id glasovanja je vplivalo tudi to, da se del komunistov iz strahu, da ne bi bili pri razpustu državnega zbora aretirani, ni udeležil seje. Opazilo sc je tudi, da se je 8 socialnih demokratov odtegnilo glasovanju, dasi je socialni demokrat dr. Breitscheid napovedal vladi najostrejši boj. Ko jc prvo glasovanje prineslo načelno odločitev, je bila nevarnost za vlado odstranjena. Z glasovi vladnih strank in desnice so bile potem sprejete ]x>poldne carine za bencin in bencol in agrarni program vladnih strank. Proti so glasovali socialni demokrati, komunisti in dva demokrata. Tudi zvišanje davka na pivo in zvišanje prometnega davka jc bilo sprejoto z majhno večino, kakor tudi posebni prometni davek za modne trgovine v višini pol odstotka. CJJCJ - Zagreb, 12. aprila, r. Današnji Sel jaški Glas :, tednik za prosveto in gospodarski napredek vasi, prinaša obvestila glede odhoda poklonitvene deputacije v Belgrad. V nedeljo, 20. aprila odide iz Splita poseben vlak ob desetih zvečer. Dubrovniška plovidba je dovolila brezplačen prevoz vseh članov deputacije do Splita. 21. aprila ob četrl na 7 zvečer se odpeljeta iz Zagreba v razdobju 15 minut dva posebna vlaka, ki bosta na vsaki postaji stala 2 minuti, kjer bodo vstopali posamezni člani deputacije, ki morajo priti do dotične postaje. List nadalje objavlja 300 novih imen iz raznih krajev, tako, da znaša deputacija nad 1500 oseb. dolžnosti je izginila, ker se je zakon krščanske ljubezni in bratovske skupnosti izločil iz našega pridobitnega življenja, ker tu moralen zakon nima več mesta, ampak je edini zakon rentabiliteta, čemur se žrtvuje vsak ozir na človeka in njegove človečanske potrebe in pravice. In vendar jc Stvarnik poskrbel za sankcijo svojega moralnega zakona tudi s tem, da njega ignoriranje in kršenje kaznuje na gospodarskem življenju samem, ki se ne more zdravo razvijati in sc polagoma razmajc v vseh svojih temeljih pa v svoje krize potegne vse stanove brez izjeme, ves narod, ako se egoističnim gonom pusti svobodna pot brez zavore! Zato smo prepričani, da sc bodo vsi zga- nili, da našim rudarjem pomaga, da sc tako velikih kriz v bodoče izognemo in da se doseže taka rešitev spora med Družbo in njenim največjim odjemalcem, dr. nc bo prikrajšan rudar. Saj take. gospodarske katastrofe nas vse potegnejo v svoj vrtinec, pomenijo splošno obolenje na našem organizmu in imajo škodljive posledice za ves narod in državo, ki jo hočemo z združenimi močmi dvigniti. Pomnimo, da so najjačje graditeljne sile države moralne, da le na žrtvi sloni družabno življenje, da je ljubezen do bližnjega in dolžnost bratovske pomoči v socialnem življenju temelj državljanske solidarnosti in moči! Zalo vsaj olajšajmo našemu rudarju njegov Veliki teden trpljenja! Oprava 1e vKopltarievi ul.št.b Čekovni račun: C/ubl/ana štev. tOMSO ln 10.349 xa Inserate, Sara/evoš1.7563, Zagreb št. 39.0U. Vrana ln nuna) št. 24.797 Uredništvo »Slovenca« razpisuje 30.000 Din nagrade za "zvirno povesi ki bi bila primerna za iskoi]ii že zbrani v patrijaršiji. Ob 9 30 so prišli člani kraljevske vlade pravoslavne veroizpovedi s predsednikom ministrskega sveta generalom gosp. Petrom Zivkovičem na čeki. Ob 10 je minister pravdo g. dr. Milan Srskič iKtšei v zgradbo patri-»jaršije in pozval arhiepiskope v saborno cerkev, kamor so se nato napotili pod vodstvom podpredsednika sv. sinoda dr. IJožiča, mitropolitn crno-goreko-pritnorskega. Nato so zaprli vrata saborne cerkve, odstranivši vse osebe, ki niso bili člani volilnega sabora. Minister pravde je iu na podlagi člena (! zakona o izvolitvi patrijarha srbske pravoslavne cerkve prečital ukaz Nj. Vel. kralja o .--klicanju sabora ter seznam članov volilnega sabora. S tem je biU volitev otvorjena. Prisostvovalo ji je 55 članov volilnega sabora, odsclni so bili epiakopi bokokotcraki, dubrovački, g. Ciril zaradi bolezni, episkop ohridski g. Nikolaj, ki je na pciu v Jeruzalem, iu minister za zunanje zadeve dr. Vo-ia Marinkovič. ker je v inozemstvu. Episkop Ciril in dr. Vojn Marinkovič sla pooblastila druge Mane sabora, da za nju glasujejo. Nato je sledilo klicanje sv. Duha. 'lajnik je izročil članom volilne glasovnice, na kar so člani volilnega sabora glasovali s polaganjem glasovnic v žaro. Po končanem glasovanju so števci ugotovili, da jo bilo oddanih 57 glasovnic. Ugotovili so, da je dobil največ glasov skopelj^ki mitropolil g. Varnava, in sicer 45 glasov, za initropelita črnogorsko - primorskega simboličnih« dejanj je zelo razočaran in je že izjavil, da je truden in bolan. Da bi prisilil vlado k nastopu, je sklical za nedeljo na obalo v Bombayu 100.000 otrok, da bi nabirali sol. Angleški uradni krogi dvomijo, ali bo Gand' mogel spraviti skupaj toliko množico. Bombay, 12. aprila. AA. V zvezi s stavko železničarjev je eksplodirala bomba v čakalnici postaje Byculla. Pri eksploziji bombe pod vlakom v Masjidu sta bili dve osebi ranjeni. Bombayi 12. aprila. AA. Na sestanku med Panditom Malavyjo in indijskimi uvozniki je bila sprejeta resolucija, da se naj eno leto ne kupuje angleškega blaga. Ta sklep stopi v veljavo z današnjim dnem. Enake obveze .so prevzeli glede inozemskega blaga trgovci v Ka-rašiju, Dclhiju, Bombayu in Kalkuti. Bombay, 12. aprila. AA. Na tisoče prostovoljcev se je pretvorilo v ambulantne trgovce, tekajoč po mestu, kjer ponujajo sol. Odbor kongresa jc pozval občinstvo, naj se vzdrži vsake nasilnosti pri obhodu, ki bo prirejen jutri dopoldne. London. 12. aprila. AA. Današnje časopisje obširno komentira rezultate pomorske razorežitvene konference, o kateri je včeraj izčrpno poročal prvi lord admiralitete Ale-xander. Times < pravijo, da bi se uspehi konfe-Tence zdeli večji, ako ne bi bili zmanjšani za nekaj časa po pesimizmu, ki je trenutno zavladal v svetu glede na usodo konference. Konferenca je prišla do sporazuma v vseh kategorijah vojnih ladij in dogovorjeni gradbeni program je veliko manjši, kot gradbeni program, ki sta ga predvidevali vvashingtonska in ženevska konferenca. Sedanja konferenca je izpolnila delo washingtonske konference in odpravita tekmovanje v pomorski razorožitvi. Razen gospodarskega efekta je sedanja konferenca tudi dosegla, da bo z izločitvijo pomorskega tekmovanja izginilo medsebojno nezaupanje, kar bo omogočilo nadaljnjim konferencam progresivno razorožitev. List obžaluje, da se Italija in Francija nista priključili sporazumu, r. Times*: nadaljujejo, da je Angliji, Zedinjenim državam in Japonski dana v sporazumu teoretična možnost, da v primeru potrebe povišajo svoje gradbene programe. Sodeč po sedairem položaju, nadaljuje list, je malo verjetno, da pride do tega. Možnost, da bi italijansko-francosko tek- movanje na morje prisililo Zedinjene države, Japonsko in Anglijo, da revidirajo svoje gradbene programe, se je veliko zmanjšala s terti,' da pušča trojni dogovor Franciji in Italiji še vedno možnost, da se priključita temu sporazumu. Le iz lega razloga, zaključuje list, se lahko opraviči zadnjo podaljšanje konference. Konservativni »Dailv Telegraph« pravi, da vsi pozdravljajo trrjni sporazum in da morajo biti vsi zadovoljni, da je Anglija ubežala težkim komplikacijam, ki so ji grozile, ko so se razvijale zadnje tedne politične razprave. Nadalje izraža -Dailv Telegraph' svoje zadovoljstvo nad dejstvom, da je nevarnost, da se odkupi znižanje francoskega gradbenega programa z novimi angleškimi vojaškimi obveznostmi v Sredozemskem morju, minula in izreka upanje, da se ta nevarnost v nobeni formi ne bo ponovila na bodočih pogajanjih v Ženevi. London, 12. aprila. 11. Mornariški minister Alexander je izračunal v svojem govoru v Shcfieldu, da bo Anglija iz mornariškega dogovora prihranila 60 do 70 milj. funtov s tem, da bo stavila iz službe 5 vojnih ladij, ne da bi gradila nadomestne ladje, in s tem, da se to-naža za križarke, rušilce in podmornice zniža od 707.500 na 541.700 ton. Otvoritev povečane ljubljanske elektrarne Skol dr. Jeglič blagoslovil nove stroje , em boljševSkov klone pred gospodarsko nujnostjo V gospodarstvu staj odloča sposobnost, ne več strankarska pri" pa d! ne s l — Vp;iv delavskih obratnih svetov se znatno omeji natelj v bodoče ne bo smel prevaliti odgovornosti na »specialiste , temveč bo moral vsak ravnatelj sam obvladati tehnično stran obrata. V razmeroma kratkem času bodo nestrokov-njaški voditelji tovarn zamenjani s strokovnjaki ali pa sc bo dosedanjim ravnateljem dala prilika, da si s specialno izobrazbo pridobijo potrebno strokovno znanje. Odredba govori tudi proti dosedanjemu splošnemu protežiranju strankarskih pristašev pri imenovanjih na vodilna mesta brez ozira na strokovno znanje. V bodoče pri napredovanju delavcev in nameščencev pripadnost k rtranki nc bo igrala nobene vloge več temveč bo odločevala samo strokovna in organizato-rična sposobnost. V načelu bodo specialisti glede stanovanj in dobave živil zenačeni z dc-lavci. Dasi se cesto ugovarja, da se nahajajo med tehničnimi specialisti taki elementi, ki škodujejo delavskemu razredu, se bo stremelo Moskva, 12. aprila, n. Zadnji razglas centralnega komiteja v vprašanju delovanja v tovarnah nc odpravlja v načelu dosedanjega kurza, vendar 3e zelo razlikuje od dosedanjih radikalnih metod is kaže jasne, da je prišel čas, ko se mora v tovarnah gospodarska potreba bolj uvaževati kakor pa razredni Icror strankarske politike. Razglas zahteva, da sc čisto politični kurz odpravi v svrho boljšega pospeševanja produkcije. Pri vodstvu sociali-ziranc industrije morajo gospodarski razlogi priti mnogo bolj do uvaževanja, kakor se jc to godilo doslej. Odredba velja začasno samo za kovinsko industrijo, ni pa dvoma, da se bo v kratkem razširila tudi na druge industrije. V naredbi sc ostro nastopa proti brezmejni komandi delavstva v tovarnah, ki se je splošno udomačila ter so delavci vsako komando smatrali za »pridobitev revolucije. Odredba ugotavlja načelo, dn sme v tovarni odločilno vladati samo en voditelj, to je ravnatelj. Zelo se zmanjšalo do sedaj običajno vmešavanje strankarskih celic obratnih svetov in strokovnih organizacij. Dalje sc zahteva, da rnv* za iem, da se specialisti vrstijo v stranko in jiin dn gotovost in zaupanje, da bodo uživali popolno podporo vlade za svoje odredbe, ki so polrebnc v službi obratov in prifdukcije. Ljubljana, 12, aprilu. Nocoj sc je izvršila slovesna blagoslovitev novih strojev v jiovečani ljubljanski elektrarni. Ljubljanska elektrarna, ki je imela dosedaj 2500 konjskih sil kapacitete, je pridobila sedaj mogočen turboagregat, s čimer se je povečalu njena kapaciteta za naduljnJh 4100 konjskih sil. Zelo zanimh je tudi nov hladilnik za vodo, v isok 22 1 n etrov. V tem hladilniku se vrela voda ohlaja nu potrebno nizko tem perut 1110, tako, da more kondenziruti paro. Vsa dela za razširitev ljubljanske elektrarne so veljala okoli 13 milijonov dinarjev. « k slovesni blagoslovitvi se je zbrala odlična ljubljanska družba. Predvsem omenjajino vladiko prevzv. lcnezoškofa dr. A. B. Jegliča, d-iv izijskega generala Savo Tripkoričn, zastopniku g. bana baltskega svetnika Vončino, mest-uegu župana dr. Pncu, peni župana prof. Jarca, prorektorja univerze dr. Vidmarja, dekanu tehniške fakultete dr. Zupančiča, vse ljubljanske občinske svetnike, dalje zastopnike Zbor-1 niče za TOl, Delavske zbornice, industrijske ' zveze, šitcvilno magistrntno uradništvo, zastopniki tvrdk, ki so izvršile dela pri razširjenju elektrarne, tako škode. Prve Brnske tvornic-e, Sienicns-Sclmckert in Brovn-Bovveri ter do-! mučili podjetij. Otvoritve se je udeležil tudi j bivši ljubljanski župan g. Grusseli, poti kute-1 regu župunovanjem se, je elektrarna zgradila. Vsi številni prisotni so si ogledali vse. nove naprave, ki so jim razkazal! predsednik direk-torijn mestne elektrarne g. Orchek ravnatelj g. Ciuhn in podravnatelj ing. Sonc. Knezoškoif dr. A. B. Jeglič je nato blagoslovil nove naprave. Gostje in zastopniki so se podali nato v hotel »nUioii«, k jer se je \ ršil svečan rout. Goste na routu je pozdravil predsednik g. Oro-liek. ki je v slavnostnem govoru podpl raz\oj mestne elektrarne. Izvajal je med drugim: Težka in dolgotrajna je bila pot. kajti na vseli koncili in krajih so se pojavljale ovire. Od leta 1920. in do 4. septembra IV128 se je raz-pruvljalo o raznih mnenjih izvedencev iu projektantov, kako naj s'e preskrbi mestno občino z zadostno električno energijo. V ospredju jc stalo vedno vprašanje, dn si Ljubljana preskrbi potrebno električno energijo na tu način vul.> so je lite/ \suke re/^i-Vo in le vestnosti /"•"> '•-•i- iti osob-ju sc ima Ljubljana zahvalit', do sc ni pripe- tila kaka havuriju. katere posledica bi bila katastrofalna, ker Ljubljana bi bila luhko za več dni v popolni temi in brez vsakega električnega toku. V očigled temu jc razširjenje mestne elektrarne postalo nujna potreba 111 se je moral upravni odbor hitro odločiti tako ali tivko. To se je tudi izvršilo dne 4. septembra 1928. Po daljših debatah se je dosegel sporazum, da so razširi sedanjo električno centralo na tu način, dn se postavi nov tnrbo-agregut. Takoj naslednji dan »o se oddala tlel« oziroma nabave Ivrdkam, ki so prišle |)otont konkurenčnih razprav v poštev. Pri vsetn tem se je opiral upravni odbor na izvedeniška mnenju, ki so jih jx>-dali gos|K»dje univerzitetni profesorji ing. Ser-uec, univerz, prof. dr. Vidmar in uitiv. prof. Boncelj. Strojna ju električna delti so se porazdelila takole: Dobavo parne turbine se jo »Kidalo iškodovim zavodom v Plznu, kotlu in vse zraven spadajoče naprave tvrdki Prvi Brnski, stikalno napravo ter motor-generator tvrdki Brown-Bovveri, turl>o-generator tvrdki Sio-meiiK-Schuckert. Ta sklep je odobril tudi občinski svet v svoji seji dne 20. novembra 192N. Vsa druga dela na razširjenju mestne električne centrale so pa izvršile domuče tvrdke. Danes je to tlelo dokončano. Turboagregat je po stuvljeti. proizvaja se eluktrični tok in z njim polni ljubljansko omrežje. Ljubljanska električna centrala je svojo dosedunjo kapaciteto, ki je znašala 2300 konjskih sil po vi šalu na 660(1 konjskih sil in jc poštnin * tem upoštevanja \ redna vrstnica družili električnih naprav, akc ji že ne gre morebiti celo prvenstvo. Prcdno zaključim, dovolite mi še en pogTci\ v bodočnost. Delo elektrifikacije mestne občine ljubljanske s tem še ni zaključeno. Naravne sile. ki jih poseduje slovenski nurod, to j«, dravska banov i nu, 1111 raznih vodnih močeh, so Inki) velike, dn je mogoče izvesti najpopolnejšo in liajidealnejšo elektrifikacijo r-elc banovine, od česar ob iuiela banska prestolien Ljubljana gotovo nuj več koristi. Taka cleklrifikn-i ija se HiMii izvršiti .in se bo tudi izvršila, ker za to nuni jamči mož. ki stoji danes na čelu dravske banovine, gospod ban Ing. Sernce, katerega je Njegova kraljevska previdnost pot stavila na to mesto, Popolnoma sem prepričan in ltverjcn, d u bo znal gospod ban naravno premoženje nas Slu vencev, ki ga imamo v naši banovini, braniti do skrajne sile proti tujem« kapitalu. v P" govoru g. Oreliku je bilo izrečenih šc več govorov, čestitk in lui-piinic, Ob večernih urah je bil v znamenje svečanega dogodka v mestni elektrarni sijajno razsvetljen I j ubl junsk i gt itd, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiAiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiinii Primarij dr.Pogačnik javlja, da zdravi odslej tudi z radijem (radium), uspešnim sredstvom proti raku in za sicer težko ozdravljive rane, kožne in druge bolezni, it O radiju (ra-dium} bs predava! radln v po nedelje fc 14. aprila ob pol 7 zvečer, iHiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiititmititiii w • Živa priča skoro celega stoletja 97 letni starček Janez Resnik v Zalogu pripoveduje Papež PIJ SI. govori dne 27. junija 1930 v svoji oddajni postaji vsemu svetu o miru in medsebolnem bratstvu Ali ga hočete poslušati tudi Vi? - Čitajte današnji oglas »Radio omogočen vsakomur!« Slišali smo že o njem, o 97 letnem starčku Janezu R e s n i k u, ki živi v Zalogu. Iz Ljubljane do Zaloga ni daleč in zakaj ne bi enkrat lepega nedeljskega popoldne vzel reporter pot pod noge in jo mahnil proti Zalogu, da se na lastne oči prepriča in si ogleda moža, ki mu bo kmalu slo let. Peš? Eh, kje so tisti časi, ko so ljudje hodili peš iz Ljubljane do Zaloga! Tale starček, h kateremu je časnikar namenjen, se jih pač še spominja, sedaj pa gremo mi mladi, vsi, ki imamo kaj opraviti v Zalogu, tja z železnico. Ali pa še rajo zadnja leta kar z avtobusom. To je še najbolj praktično: do Polja te potegne avtobus, potem pa imaš prav lep sprehod dvajsetih minut do Zaloga. Hišica, v kateri stanuje 97 letni starček pri svojcih, je ob tiru, še pred vasjo. Nizka je in ravno streho ima, v oknih so lončki z rožami, pred hišico je lepo pomedeno, snažno. Prvi vtis je ugoden: tu morajo bivati prijazni, vedri ljudje, taki, ki ljubijo snago in red. Prva oseba, ki te sprejme, je živahno, mlado dekle: Aha, starčkova vnukinja najbrž!« se zmisliš. Res se pozneje izkaže, da si uganil prav. Pozdraviš prijazno gospo, hišno gospodinjo, in jo prosiš, naj te seznani s starčkom. -O, od -.Slovenca« ste? Lepo, da ste nas obiskali! Slike v i Ilustriranem Slovencu« smo bili veseli. In očka tudi!« Gospa te uvede v kuhinjo in ti pokaže starčka: »Spi! Popoldne rad malo zadrendje!« Starček je naslonjen na mizo in se navidez prav dobro počuti na gcrkem mestu med ognjiščem in mizo. Ce bi ga srečal na cesti, bi mu ne prisodil več, kakor 65 do 70 let. Posebno, če bi bil razoglav. Zakaj glava še ni plešasta, nasprotno za laso bi starčka lahko zavidal marsikateri več kot pol stoletja mlajši plešec. Skrbno je počesan in umit, ima svežo srajco in celo pentljo. Le roke so plavkaste, znamenje visoko starosti. Z rahlim božanjem po glavi zbudi gospa starčka iz dremavice: »Oče, gospod je od »Slovenca«. Z vami bi rad govoril.« Starček odpre oči, zagleda tujca pred seboj, odgovori na pozdrav časnikar se pa že ustraši: »Križ bo z intervjuvom! Starček je precej gluh!« Gospa, vnukinji in mal vnuček, vsi se trudijo, da bi pojasnili starčku z glasnim govorjenjem na uho, kaj hoče tujec prav za prav od njega. »E,« pravi gospa, »če bi izpil en kozarec, bi bil bolj živahen!« Ze teče vnuk s steklenico k Gradu po kapljico. Pa je le šlo, spočetka še celo brez vina, zakaj starček je kmalu razumel, da gre za stvar časopisa. »Kaj bi pravil!« se brani. »Bilo je, pa je minulo!« »Sedemindevetdeset jih imate?« »Grem že v osemindevetdesetega!« Kes je: Janez Resnik je že 15 marca dočakal 97. svoj rojstni dan. Gospa, njegova hči, pove, da je njen oče doma iz Rajhenburga, kjer je imel svoje posestvo. Se dobro se spominja dne, ko je prvič stekla mimo železnica. In spominja se tlake pred letom 1848. »Kako je bilo, ko ste prvič videli vlak?« »E, kako je bilo? Gledal sem ga — pihnilo je, šlo je mimo, jaz sem ga pa gledal, pa je bilo! Ljudje so pa vpili: Vidiš, vidiš, kako gre! Ja, ja, to je bilo takrat! Še nisem bil oženj en!« »Kaj pa, ko je bila tlaka?« »Na tlako je moral vsak kmet. Kdor ni šel, je bil hudo kaznovan. Biriči so prišli ponj. Nam ni bilo treba hoditi na tlako, le štiri goldinarje je plačeval naš grunt. Grofe sem še poznal. Starega in mladega. Bila sta oba fejst človeka!« »Pa 60 bili kmetjo kaj veseli, ko je bila tlaka odpravljena?« »I, seveda so bili. Tlako je ta cesar doli vrgel, ki je oni dan umrl. (»Oni dan« je bilo seveda leta 1916., ko je umrl cesar Franc Jožef.) Kmetje dolgo niso verjeli, da je tlake res konec. Dolgo so se motili in so kar naprej nosili v graščino davke in hoteli iti na tlako. Kdaj je že bilo to! Saj zdaj že več res ni.« »Vem za dan, ko so prišli trapisti v Rajhen-burg. Leta ne vem iz glave, vem pa! Trapisti živijo lopo za sebe, hodijo sem in tja po svojem gruntu, ga obdelujejo in pa molijo. Nam niso nikoli nič hudega prizadejali!« »Pa ste vi dolgo delali v življenju?« »Seveda sem! Bo že povedala ona!« »Oua«, to je namreč njegova hči, domača gospa. Starček se sploh rad zatoka ua pomoč k svoji hčeri in vnukinjam, da bi mu pomagali odgovarjali na vprašanja. Gospa res pove, da je delal starček prav tja do 80. leta, potem je pa grunt prodal in se preselil s svojim zetom v Rajhenburg. Je še sedaj precej čvrst. Hodi krepko in gre kar peš včasih, kadar ga obišče druga hči, v četrt ure oddaljeno Gradovo gostilno v Zgornji Kašelj. Le do cerkve pri Devici Mariji v Polju pa jc zanj že predaleč In mora poljski kaplan priti na dom spovedat. Brije se pa še sani, kadi včasih tudi, pa le cigare. Pije pa rad kak kozarček, »Ja, ja, birmal me jc pa škof Slomšek. Kakšen je bil, sem pa že pozabil. Kaj pa — sedem, osem let sem imel. Pa ne bi i>ozabil! Boter mi jc dal cvancgarco, zato, ker som bil birman. Kaj je to od tedaj! Pa ti povej!« se starček obrne na vnukinjo. Starček umolkne, spomini so ga pričeli prevzemati. »Ja, delati sem moral, kaj pa sem hotel!« »K soldatoni me niso marali. Imel sem rano na nogi. Brata so pa vzeli. Pri Veroni je padel. Na Italijanskem. Ko so jemali fante k soldatom, so rekli gospodje: Boljši krof kot grunt! Krofastih niso marali. Nekatere pa je le obdržal grunt doma. Pa ne vsakega. To je bilo na tisto vižo — majhen grunt ni zalegel.« Gospa nateči vino v kozarec. Starček pokusi: »Tak glaž, kot mernik! Gradovo je! Je že pravo. To, pa to! Ga bom, no!« V dolgih požirkih je izpil. Oči so se mu za-bliščale, kot mladeniču: »Aha, zdaj se grem pa metat! Gospod naj tudi pije! Kaj nič ne pije? Jest sem star, pa ga pijem, vi ste pa mladi, pa ga ne!« se čudi, ko izve, da časnikar noče piti. »Ko sem bil fant, so bili dobri časi. Goldinar je imel tri cvancgarce, šestdeset krajcarjev. Osem fantov nas je bilo. V oštariji smo vrgli vsak cvancgarco ua mizo, dobili smo pa skoraj celega prašiča na mizo. Pa smo pili in jedli.« Vino je starčka vidno oživelo. Zdaj mu kar teče beseda: »Pa flosi so bili na Savi, ko še ni bilo železnice. Dvanajst parov živine je vleklo flos navzgor. Blago, vino, vse so vozili po vodi navzgor, navzdol je pa voda sama nesla!« »Vojska je huda reč. Takrat je bila na Italijanskem. Iludo je bilo za mlade fante. Koder so pa šli soldati, so ljudje živež poskrili. Ce so ljudje zaradi vojske stradali, ne vem. Kakšen je že nemara, jaz nisem!« »Ko sem bil fant, še ni bilo toliko dohtarjev, so kar padarji zdravili ljudi. Ce je šel kdo k doh-tarju, mu je samo flajšter dal, pa je bilo. K pa-narju sem šel nekoč zob dret. Pogledal je zob proti solncu, je rekel, da mora meso z zoba proč in da gre po drug štrument. Jaz sem pa šel izpred hiše. Od daleč me je padar vprašal: »Kje pa si, da I i zob izderem?« Sem inu rekel: »Domov grem po grablje, boš tem zobe drl, meni jih ne boš!« Pa sem šel!« »Kako pa je bilo, ko ste v loteriji zadeli?« ga vpraša vnukinja. »Eh, za 36 goldinarjev se ne splača pripovedovati. Kaj bo to! Za tisti denar, ki danes košta živež, bi takrat celega voleta kupil. Goldinarji so bili nekaj vredni, več keft danes dinarji. Pa naj bo denar kakršen že hoče biti, le da bi ga dosti imel!« Živahni starček živi žo 17 let pri svojem zetu in svoji hčeri Josipini. V hiši živita poleg starčka še 85 letna zetova mati in 79 letna teta. Za starč-kovo obleko požrtvovalno skrbi druga njegova hči Amalija, por. Krebs iz Gradca, ki jo je tudi že tam obiskal. Ko je bil tam v spremstvu svoje hčere gospe Josipine, je neki gospod po nemško vprašal gospo: »Zakaj pa nosi starček uhane v ušesih?« Starček pa je rekel hčeri slovensko: »Reci mu no, da zalo, da ne dobim take pleše, kakor jo ima on!« Ta recept se je obnesel starčku prav do sedaj. Pri svojcih v Zalogu se starček počuti prav dobro, je zdrav in se veseli še življenja s svojimi vnukinjami in vnučkom, ki ga imajo nad vse radi. Pri slovesu je starček stisnil časnikarju roko: »Pa še pridite!« »Gotovo vas obiščem,« je obljubil ta, »tedaj, ko boste sto let stari!« »Bog daj, da bi jih dočakal!« Alkohol preliva kri Napaden v veži svojega stanovanja. Novo mesto, 11. aprila. Franc Vidmar iz Stare cerkve se je pred par dnevi vračal zvečer domov od svojega soseda, pri katerem se je mudil zaradi nekega dela. Ko je hotel stopiti v vežo, sta planila iz nje dva dobro-voljčka ter navalila nanj. Brez vsakega vzroka ga je eden udaril z nekim predmetom po glavi, da se je takoj zgrudil omamljen ua tla, pri čemer si je spahnil nogo v gležnju. Po tem junaškem dejanju sta jo korajžna napadalca strahopetno odkurila. Pijani fantje pobili 61 letnega starčka! Zvečer 8. aprila je prišla družba vinjenih fantov pred hišo Janeza Maznika na Vinjeni vrhu, kjer so začeli peti neko pesem, s katero so žalili in sramotili starega moža. Maznik jih je lepo opomnil, naj se ne norčujejo iz njega, kar je pa fante še bolj razpalilo, da so začeli kričati: »Auf biks! Pojdi ven!« Mož je res, nič hudega sluteč, šel ven k njim, da bi jih spoznal, ker so mu že večkrat nagajali na tak način. Komaj pa pride okrog vogala pred svojo klet, ga že udari nekdo po glavi, da ga je takoj oblila kri in se je Ie z največjim naporom privlekel do veže, kjer se je zgrudil one-sveščen. Pijani surovež mu je zadal nad desnim očesom veliko rano. Starček je bil prepeljan v kan-dijsko bolnišnico. Njegovo stanje je opasno. Hvaležnost delavcev 20 let zdravstvene službe g. dr. Drča v Vevški papirnici. Vevče. 12. aprila. Praznujemo razne obletnice in sc spominjamo oseb ob njihovih starostnih obletnicah, njih let in dela, ki so jih prebili bodisi v tej ali oni panogi našega javnega življenja. Gotovo bo tudi na mestu, če se nekoliko spomnimo obletnice moža, ki skromno in požrtvovalno vrši svoj poklic žc 20 let. Tu jubilant je g. dr. Drč, šef bolnišnice zu otroške bolezni, specialist za otroške bolezni pri Okrožnem uradu zu zavarovanje delavcev v Ljubljani in obenem zdravnik vevških papirničar-jev in drugega delavstva in nameščenstva ki je včlanjeno pri OUZD pri Dev. Mar. v Polju. Pretekli mesce jc minilo žc 20 let. odkar g. dr. Drč redno dvakrat tedensko obiskuje vevške delavce, zdravi nje, njihove žene in otroke. V ambulančni sobi Vevške papirnice ima vsakokrat 20—40 bolnikov Koliko gorja je že olajšal družinam papiruičarjev koliko jih rešil prezgodnje smrti, kolikim lajšal trpljenje! Kolikim materam jo s strokovnimi nasveti pomagal pri negi otrok, osobito dojenčkov. In čeprav je na videz rezek v navodilih in kratek v postopanju, vendar je on globoko socialno in delavsko čuteč mož tudi kot zdravnik. Pri tem pa mi delavci vemo, de jc zvunje zdravnika pri bolniškem zavarovanju dokaj težje otl vsakega poklica. Tu je izpostavljen vednim kritikam, a na dru?i strani pa vežejo določbe zavoda, tako da je naravnost umetnost, vzdržati sc na oni višini, kukor sc jc ravno g. dr. Drč. In v tem gre možu čast in priznanje. Delavstvo papirnice v Vevčah to ceni in l>o znalo coniti tudi zanaprej, ter imu pri tem le eno željo, da bi ljubi Bog obranil g. daktoi j.i pri zdravju, in da bi on mogel čim dalje s!ii-žiti vzvišenemu zdravniškemu poklicu ter tako biti zvest vodnik in tolažilec delavstva Vevške papirnice. Zato mu kličemo: »Na mnoga leta!« Ne smemo pa ob tej priliki pozabiti tudi H« požrtvovalnega g. Delorenzija, tov uradnika združenih papirnic Vevče, Goričalie in < Medvode v Vevčah, ki pomaga vztrajno g. dr. | Drču žc nad 20 let. da, celo še 5 lei več! Niso to bog ve kako dolge obletnice, vendar kdor pozna ustroj zavarovanju in ta posel, se bo brez pridržka pridružil čestitkam vevškega delavstva. Vevški delavci. Smrt 6htnega fantka pod avtomobilom Kranj, 12. aprila. Davi ob pol 9 se je v "Gorenjah pri Kranju zgodila žalostna avtomobilska nesreča, katere žrtev je postal še ne 6 letni Slavko Pelko, edinec in ljubljenec težko prizadetih staršev. Ob imenovani i uri je nesel g. župnik Jemec velikonočno obhajilo j dvema bolnicama. Po stari navadi je pred vasjo : pričakovalo več ljudi z gorečimi svečami prihod duhovnika. Med njimi tudi rajni Slavko s svečico , v rokah. Živalmi dečko je stekel po cesti gledat, kdaj pride gospod z Najsvetejšim. Ko je zapazil duhovnika, je zaklical drugim: »Ze gredo, že gredo!« in krenil preko ceste. — V naslednjem trenutku je bil že pod kolesi potniškega aviobusa. ki je zmerno vozil z Jezerskega v Kranj. Takoj se je zbrala okrog nezavestnega otroka gruča ljudi, ki so ga prenesli na dom k mamici. V kratkem je izdihnil. Mali je dobila živčni napad in je bila dolgo v nezavesti. Takoj so obvestili o nesreči tudi očeta, ki dela v tovarni v Kranju. Komisija je ugotovila, da je nastopila smrt vsled zloma lobanje. • Nenadna nesreča je tako močno vplivala na šoferja, da se je ponovno onesvestil. Splošno sodijo, da treznega in zanesljivega šoferja ne zadene nobena krivda. Vozil je pravilno in počasi. Prizadetim staršem naše sožalje. Mati ruskih invalidov V poročilu o V. kongresu ruskih vojnih invalidov v Belgradu piše »Novoje Vremja« (št. 2687 od 10. t. m. Belgrad) med drugim sledeče: S posebnim zanimanjem so zaslišali udeleženci poročilo predsednika ljubljanske podružnice, polkovnika Seljanina, o delovanju zuane rusofilke ge. Terezine dr. Jenkove, ki se od leta 1900. trudi v prilog slovano-ruske vzajemnosti in stalno pomaga Zvezi ruskih invalidov. Ga. Jenkova je res mati ljubljanskim ruskim invalidom, katerim jc vedno odprta njena hiša. Izdala je vse svoje premoženje, da pomaga Rusom, in jim žrtvuje ves svoj čas. Vse njeno življenje je namenjeno Rusiji, o vstajenju katere je vroče prepričana. Ljubljanska podružnica Zveze ruskih invalidov je go. Jenkovo izvolila za svojo častno članico in naprosila kongres, naj poroča o njenih velikih zaslugah za Rusijo in Slovenstvo Njegovemu Visočanstvu, princu Pavlu, pokrovitelju Zveze ruskih invalidov. PRAVA KOLiNSKA ClKORIJA Naša velika sramota Ljubljana, 12. aprila. Na Dolenjskem nekje imajo zabavljivo popevko, v kateri se pevci norčujejo iz tistih rekrutov, ki so po neki stari razvadi obsojeni, na dan, ko gredo na nabor ali k vojakom, popiti več kakor pa preneso. Ampak ta pesem ni vesela za nas, ampak je žalostna in opeva našo strašno sramoto, ki se razodene parkrat na leto, pa tedaj z vso silne tragiko. Nešteto večjih in inalih izgredov so napravili rekruti v petek v Ljubljani. O najhujšem smo že poročali. Pa tudi drugi rekruti so ga lomili. Rekrut Janez, tam iz okolice Ribnice se je hudo težko poslavljal od civilnega stanu. V Ljubljano ga je spremljala Micika, oče pa so mu dali dva stotaka in naukov, naj z denarjem pametno ravna, zakaj vojaščina bo dolga. Rekrut Janez je šel v vojašnico, se tam priglasil in nihče mu ni nič rekel, zakaj do tedaj ga je spil samo dva litra, in toliko on za silo prenese. Zvečer pa se mu jc stožilo po Miciki. Ušel je iz vojašnice, se šel poslovit od Micike, nato pa je šel svojo srčno bolečino zalivat k Figovcu. Pil je in pil, da je res pozabil, da je prav za prav že vojak. Nato se je zopet spomnil svojega novega stanu in da mora biti pogumen. Svoje korajže pa ni imel nad nikomur pokazati, kot nad veliko šipo, ki jo je s pestjo ubil. Brž je bil na mestu stražnik, ki je hrabrega rekruta vzel s seboj. Mesto v vojašnici, je fant prespal noč v policijskih zaporih. Pa to še ni bilo tako hudo, kot to, da so mu od obeh stotakov ostali le štirje dinarji in bo moral še ubito šipo plačali njegov oče. Na fanta pa bo pazil od sedaj naprej gospod kaplar, da mu no bi še pri vojakih prišlo na misel počenjati takih neumnosti. Pri splošnem petkovem romanju mladih fantov v Ljubljano niso bili le sami rekruti, temveč jih je na težavni poti spremljalo precej starejših fantov, ki so vojaščino že prestali. Da so bili tudi ti deležni splošnega rekrutskega popivanja, se razume. Dva taka spremljevalca, eden iz št. Vida in drugi iz Trzina, pa sta se zvečer v Ljubljani naenkrat izgubila. Nikakor nista mogla najti poti domov, zato pa nista zgrešila niti ene gostilne na svojem romanju po Ljubljani. Ko $ta imela že več pijače, kot sta je mogla prenesti, ju je pobral stražnik, policija pa jima je gostoljubno ponudila prenočišče v zaporih. Zjutraj sta oba fanta povedala, da sta se že spomnila, odkod sta doma in ju je policija zato izpustila. V splošnem vrvenju pred vojašnico v Metelkovi ulici se je eden takih spremljevalcev ge bolj spozabil. Spri se jc z nekim vojakom in ga udaril po obrazu ter ga znatno ranil. Pijanega nasilneža so do večera obdržali v vojašnici, da se jo streznil, nato pa so ga izročili policiji, ki ga je kaznovala. Ti in taki so bili izgredi rekrutov v Ljubljani. Pred srbskimi in hrvatskimi tovariši se naši fantjo s tem niso prav nič odlikovali, temveč globoko osramotili. In vsakega Slovenca je bilo ob teh prizorih globoko sram! Naj bi vsaj ta sramota pomagala, da se v bodoče le stvari ne bodo več dogajale! Mislimo, da bi večja strogost bila prav na mestu! Velikonočna številka našemi, dnevnika izide v soboto 19. aprila v povečanem obsegu in izredno pomnoženi nakladi. P n. trgovcem in obrtnikom ter vsem denarnim zavodom se nudi ugodna prilika za posebno uspešno rek amo potom primernega oglasa v »ST OVENČEVI« veliko očni izdaii. — Vabimo torej vse do-sedan c in nove inserente, da se posluiiio te izredne prilike in do ošliejo svoja cenj. naročila najkasneje do č> trtka zvečer. — Za vsa poiasniln je radevobe na razpolago »SLOVENCEV« oglasni oduelek, Jugis ovanska tiskarna L nadstropje. 0148234848485348482353232353482323232323234823485323535323535353485353532353234801485348482323484823539053232348232353535348230153232323010053484853485323535353230101 53235353235348532348539023914853234848 Reumatizem, bok čine vsled ozebline, hr pa Vse jc bilo brezuspešno, samo Togal .je pomagal. Gosp, Rad. Markovič, zasebni uradnik iz Beograda, Dobropoljska 66, nam piše v obširnem pismu, kako jc njegova mati popolnoma ozdravela s pomočjo Togal-tablet po dolgoletnih strašnih revmatičnih bolečinah, proti kojim je brez uspeha uporabljala najrazličnejša sredstva. G. Markovič zaključuje svoje pismo: Meni osebno je zelo pomagal Togal pri ozeblini, da ga morem iz lastne skušnje vsakomur priporočati. Podobno sodi tisoče ljudi, ki so uporabljali Togal proti revmi, protinu, išiasu, bodljajem, bolečinam v sklepih in udih, glavobolu in nervoznih boleznih. Togal se je pokazal kot odlično sredstvo posebno proti razširjanju nevarne hripe in bolezni vsled ozeblin, llripa zopet razsaja in zahteva svoje žrtve. Preprečite to s Togalom! Jemljite 1—2 tableti od časa do časa in sigurno boste preprečili težje obolenje. Ne rabite drugih slabih sredstev! Kakovost Togala je priznalo nad 60C0 zdravnikov. Togal se dobi v vseh lekarnah. Če slučajne niso v zalogi, se morejo Togal-tablete hitro naročiti. Novi Maribor Pereči regulacijski problemi Maribor, 12. aprila. V mestni posvetovalnici se je danes ob pol-osmih zjutraj pričel« anketa za regulacijo Glavnega trga. Anketo, ki so se je poleg šte-vilnrli občinskih svetnikov, o«ebja mestnega gradbenega urada in zastopnikov Časopisju udeležili tudi konservator dr. S i v 1 e ter arhitekta šubie od ljubljanskega gradbenega urada in Č e r n i v e o za bauovinsko upravo, je otvoril in vodil podžupan dr. Lipold. Razgovor o problemu regulacije Glavnega trgu ki se je bila sprožila v zvezi z nameravano gradnjo dvoje monumentulnih tronadstropnih trgovinskih in stanovanjskih poslopij na prostoru med drž. mostom in Osetovo hišo je potekel ua podlagi tozadevnega načrta mestnega gradbenega urada. Na podlagi omenjenega načrta se prenaša prometno težišče nu ravno linijo: novi del Glavnega trga * smislu nadaljevanju Tuttenbachove ulice in naprej ob Gosposki ulici ob rotovžu in križišču Stolne ulice naprej proti Koroški cesti. L izvedbo toke prometno ureditve bi se zaprli zn vožovni promet cesta * ob avtobusni čakalnici. Osetovi hiši in naprej, ter dosedanja prometna linija proti Koroški cesti. S tem bi docela odpadla nevarna križiše-na ploskev ob mostišču državnega mostu V nujni zvezi s tem pa je pomaknite* stojnic na starem delu Glavnega trga v nasprotno smer, ker bo prostor ob rotovžu in naprej namenjen vozovueniu prometu Na obeh straneh prostora mi državnega mosta sem proti Gosposki ulici jui se ImmIo bržkone postavile rampe s stopnišči, da bi sc na ta način onemogočile tudi najmanjše prometne motnje. V zvezi s problemom ureditve prometa na (davnem trgu in zazidnvo prostora od la-rič. da se na ščitu Tvojega v iteStva lesketa zlati no|»is. ki ga je že pesnik Horne vklesal v lice poštenega, kremenitoga moža: integer vrtne, seelcriscjne purus — mož neoporečnega, neomadeževunega življenja. Pravi žentlcman 1» duhu in srcu. si kol ehevalier sans peur et sans reproehe skušal zbrati vse bojevnike iz svetovne vojne v eno samo. veliko falango in jih docela preustrojiti v duhu naše Jugoslavije; da bi vsi ti trpini, kakršnokoli uniformo so nosili, kjerkoli so se bojevali, pozabili nu vse to. kar jih je rnzdruževalo in da bi vsi kot sinovi in bratje ene velike družine, zavedali se. da so sedaj preizkušeni borci /a Boga. Jugoslavijo in kralja. Tudi za Boga. kaj ne. Martin! Kako dclikutcii. kako skrajno prizanesljiv si bil v verskih vprašanjih! tvoje ku-vaiirsivo v Um oririt je bilo s lično onemu nekega francoskega vojnega rabina, l.e-ta je na Itojišču videl in slišal, kako je umirajoči bojevnik želel še enkrat |K>ljubiti Križa nega. Iti on. judovski duhovnik, je šel, našel kri/ pri tiru- SREČNEMU ZAKONU ni potrebna dota toga zakon ne more biti srečen Ce gospodjnj* stvo ni v redu. Niti dobrega gospodinjstva pa tudi dobre gospodinje si ni možno misliti brez Albus-Zvono mila. Zelo važno je. da se nevestina oprema prvič opere z Albus-Zvono milom. To milo je izdelano iz najfinejših surovin. Stalna uporaba Albus-Zvono mila osvobodi mladi par za daljšo dobo skrbi nabaviti si novo a drago perilo kar je vedno združeno z velikim izdatkom. MBi Tižk AlUbus ZVONO MILO vam bo ostalo za vso dobo zvesto in se ne boste nikdar v njem prevariti. Koledar Nedelja, 13. aprila (6. postna, cvetna nedelja): llern.eiifgild, ni učenec. Sčip ob 6,49 Herschel napoveduje spremenljivo vreme. .liitri: ponedeljek. 14. aprila: Justin, mučenec; Valerijan, mučenec, Tiburcij, mučenec. v Osebne vesli Diplomirala sta na tehniški fakulteti za gradbena inženjerja gg. A. Slergarsek in 1 De k leva. Čestitamo! — Diplomiran veterinar. Na veterinarski fakulteti zagrebške univenu je dne 12, t. ni. diplomiral g. Franc M o s e r, član J. K. A. D. Danice v Zagrebu. Iskreno čestitamo! = S pošte. Nastavljeni so: za zvan. v 3. skup Jožko PinlariČ v Murski Suboti; zi služilelje v 2 skup. Ani. škoda, Jožko Jazbmšek, Jožico Jamšek in Fr. Petrič v Ljubljani, Jožko Hembr v Črni pri Prevaljah ln .lanez Pisanec v Mariboru. — Premeščeni so: zvan. 2. skup. Slavko Frančič iz Ljubljane v Čakovec; služ. 2. skup Al. Bivic iz St. Vida nad Ljubljano na ljubljansko glavno pošto in Stanko Maren z glavne na kolodvorsko pusto v Ljubljani. — Upokojeni so: pb. ur. Regina'Stuparjeva v DtftoJPtfi Ltfg.Heu; zvhn. 1. slccm. Peter Kompmv V Mariboru, Martin (truden, Fr. Snšt.ir, Fr. Puc hi E. Z up iti v Lubljarfi. JoStko Perovšek v Grosupljem in Fr. Strojnik v Brežicah. — Prestnnek službe: zvan. 8. skup. V. Sfojanovič v Murski Soboti je podil ostavko, služ. 2. skup. Jožku Rožancu v Črni pri Provaljah je odpovedana služba. = Napredoval je v čin inženjerskega podporočnika narednik Alojz Šeiina. Novi grobovi -f- Umrl jc v petek zvečer ua svojem domu Za vrti St. 4 vpokojehi železniški prost, mojster, obč. svetnik iu posestnik g. Franc P i s e k. Sicer vedno živahnega in delavnega moža je nepričakovano pobrala pljučnica. Pogreb bo v pouedeljek ob 3 popoldne. -j- Šmartno ob Pakt Dne 10. aprila je umrla na kirurgični kliniki v Zagrebu Amabja S t e -blovnik, slara 52 let, jako priljubljena in spoštovana osebnost iz ugledne tu' mje rodbine. Bolehala je na želodcu "že nad 20 iftl. Pred dobrim tednom se je podala v Zagret), iskat rešilve svojim včasih neznosnim bolečinam Našla Je rešitev! Kljub dvakratni transfuziji krvi je revioa podlegla končni težki operaciji. — Truplo blage pokojulee so prepeljali iz Zagreba na rojstni tlom v Šmartnein ob Paki in bo v nedeljo dopoldne položena k večnemu počitku v domači zemlji, k' jo je tako ljubila. — Dosli je pretrpela blaga rajnica v svojem pozemskem življenju Sedaj je našla mir. Nai t Bog« počiva in uživa onstransko večno veselje! Blag ji spomin! ■f Umrli so v Ljubljani v čnsu od 5. do 12. t. m.: Ana Zupančič, dninarica. 58 let, Vidovdan-ska 0; Frančiška Kotnik, mestna uboga, 77 let, Japljeva 2; Marija Krisper, vdova veletrgovca, 50 let Stritarjeva 3; Ivan Cene, mlinar, 30 let, Vidov-dauska 9; Elizabeta Majd i č, mestna uboga, 87 let, Japljeva 2; Martin Colarič, major v p., 59 let, Dunajska 14; Marija RoŽman, bivša služkinja, 23 let, Vidovdanska 9; Ivan Sirk. mesar in posestnik, 72 let, Poljanska 154; Mate Štrkovič, trgovec, IVO let. Dunajska 5; Ludvik Merhar, trgovec, 38 let, Vidovdanska 9 — V bolnišnici so v istem čnsu umrli; Marjan Aleks. sin sluge, 1 leto. Poljanski nasip 40; Ivan Bizjak, bivši trafikaut, 66 let, Bohoričeva 10; Vekoslava Klenienčič, hči sluge 1 leto, amihol-Slopife; Mira Marinko, mestna uradnica, 25 let, Rimska 23; Anton Vdgaja, železniški mizar, 48 let, Gunclje 21 pri št Vidu; Ivan Gruden, ■ profesor. 43 let. Dunajska 38; Jurij Lavrič, finančni podpreglednik v p. 62 let Aljaževa 7. N. v m. p.l Oglejte si spomladanske plašče in oblekce lastnega Izdelka pri ORAGO GORUP & CO. - LJUBLJANA Mikloiičcva 14 gem padlem vojaka, mn ga odpel ter prinesel k umirajočemu in dal poljubiti Križanega da mu je ola jšal zadnje težke trenutke. To je pravo vitešfvo in tak si bil ti in taki želimo, tla so tudi tisti, ki še niso trdno prijadrali v luko IKizitivnega krščanskega prepričanja. Druga svetla zvezda, ki nam je svetila zu vzor, je bilo Tvoje neomajno slovensko prepričanje od novomeške gimnazije na Dtina.i in preko oficirskih let ter strašne vojne /aloigre tlo Tvojega poslednjega vzdihljaje. I vojc slovenstvo je bilo kot brhka, čila Savica, ki pro» dre iz osrčja Triglavu, se pojiosmj vije preko zemlje slovenske in se lepo spaja s hrvatsko ter srbsko Savo v mogotcu jugoslovanski vele-tok. Saj ni čuda! Saj jc bil Tvoj učitelj slovenščine na novomeški gimnaziji p Lacko llro-vat. ki nam je spisal prvo latinsko-slovonsko slovnico in na kolenih zložil prelepe šmarnice Mariji v čast. Kako hvaležen si mu bil in si vedno s ponosom o njem govoril nam. Tvojim ožjim prijateljem, in toga njegovega duha si se navzel ter možato na Brezjah pii Mariji diktiral vsako leto brzojavko vladarju- Tisoči slovenskih mož. Aranih pri Marijinem svetišču, zatrjujejo Veličanstvu zvestobo in udanost. Martine vojščakl Tako so Te imenovali tovariši na fronti, tako je bilo napisano nu Tvojem bojnem zatočišču nn Doberdobsk' planoti. Martin, rimski stotnik, je bil Tvoj zaščitnik on, ki je beraču dal, z mečem ga razsekujoč, polovico svojega pluščii. Ti si pa nam dajal in rezal od svojega srcu. Govorite, vojne žrtve, govorite v vojni oslepeli ubožci, koliko sol/, vam je obrisal Martin vojščak! Tr»ncelj.« si mi rekel, spet srni mibrni v veseli družbi ob dobri volji za slepe, pa poneseš sam v Kočevju in jim izročiš nabrano vsoto.« Danes vro z njihovih mrtvih oči iežkv- mjIzc za Teboj... Bil si častnik, pa niti moril — marveč gradil in dvigal si veličasten stolp ljubezni in sočutja pri naši /vezi in pri Rdečem križu, kako neustrašeno, kako vztrajno si se boril za pravice naših pohabljenih tovarišev in kako neizrečeno hudo Ti je bilo, da Zveza iu Združenje nista mogla doseči vse to, kar bi radi. Tvoje ime bodo i/.govurjali naši invalidi z največjim spoštovanjem ni še vedno bo na raznih resolucijah Tvoje ime blestelo kot: »cetc-rum censeoi, kot Tvoj neizprosni zndnji klic: Dajte invalidom, kar j i in gre po božjem in človeškem pravu! Ko smo dvigali spomenike našim padlim borcem in s tem javno pred svetom dokumentirali Slovenci svojo kulturo, si bil, Martine, prvi zraven. Vedel si dobro, Ti naš liajpleme-nitejši tovariš, da nihil hoe officio praestan-tiu«: ei eonferre t|iii tibi iam nori ]K>tost red-dere, kot veli Ambrozij, ali po naše nič odličnejšo kaikor onemu dali. ki ti nc more povrniti. Znameniti brazilijauski govornik Antonio Vieira pravi, da je ljubezen, skazana mrtvim, niijplemonitejša cvetka usmiljenja. Z eno besedo, vsi veiiii), tla spada med telesna tlela krščanskega usmiljenja tudi: mrliče pokopavati. Nismo mogli našim fantom in možem nu odprti bojni poljani dati dostojnegu pogreba, zato smo skušali to sedaj nadomestiti s spomeniki. Ljudstvo slovensko nns je razumelo in naše prireditve ob teh prilikah spadajo brezdvomno meri najlepše in najbolj obiskane slovenske javne nastope. Du omenim samo Ljubljuno-Sv. Peter, škofjo Loko, Trbov lje, Šmartno ob Paki. Vojn i k iid. Preprost« slovenska ženica l'i je z Moravč j)isulH: Zahvalim se Vam g. major, tla sto prišli ie /. g. kura lom odkrili spomenik Kadarkoli /ažure lučke ob vznožju spomenika, se mi /tli, do trepečejo v njih oči mojih j>udl:h dveh si-j nov in zdi se ini, da trupla njihova umirajo J doma. pri njihovi mamici. Hvala, hvala, gospod i major! — Spominčica tr slovenske matere in 1 nešteto drugih bo cveteln ob Tvojem grobu, i naš nepozabni predsednik! Pa se je povzpela Tvoja visoka, častitljiva postava na govorniškem o.dru iu ob daljnih grobovih padlih očetov, sinov in bratov rotila slovensko mladino, naj živi čednostno, kre|>ost-no, tla nam naš mali rod docela ne izkrvavi. Tvoje besede so padale v srca navzočih z nad-svečeniško silo iu močjo; niso bilo samo besedo govornika, ki inu poklic veleva tako govoriti, uinrv.ee besedo odločnega slovenskega moža, ki je govoril, kot so pri starih Slovanih govorili najbolj slušuni iu uvuževani starešine. Zaro-silo se Ti je oko ob spominu nu odtrgane brato in Tvoj ter naš trpek, tožili klic: »Oj Doberdob« je bil kot kvintesencu »sega našega narodnega žalovanja in obenem vprašujoča sfinga: Kaj bi ž njimi? Neštetokrat prevarani in razočarani kličemo sedaj s Teboj, Martine: Nudja srco se in boji! Danes Te ponesejiio poti senco sv. križa. Tvoji zvesti vojaki sprejmejo Martina vojiča« ku. Vojaško srce ve, kaj je zvestoba za zvestobo. Pri Mariji smo se zbirali, tovariš Colarič, Marija Te je pozvulu k sebi uprav na dn u žalosti svoje, kot so bila žalostna srca utiša. Galicija, ob Soči in v Tirolih in kakor jc bil p. Lacko v Novem mestu Tvoj '-vesti mentor v slovenščini in pravi srčni izobrazbi, tako Te jo p. G vido v Ljubljani varno pospicmil z nuj-svctejšiini tolažili v onostranstvo V visokem frančiškanskem zvoniku pojo zvonovi Tebi zadnji pozdrav., mimo cerkve hUo okrašeni vozovi mladih jugoslovanskih na-iHirnikov, vriskajoč in pojoč v lep solnčni dnu. Cest 1« vie. Tudi Tebi cveto rožo, Mnrtinc, saj in urna perpetuum ver«: v gomili jc večna pomlad — so rekli stari Rimljani. Mi, Tvoji /vesti, pa bedimo nn mrtvi straži in dokler bo /ivel zadnp borec iz vojne svetovne, bo pohitel nu Brezje k Mariji, odmolil za svoje potrebe in se spomnil imšega nepozabnega Coluričn. Mala kronika it Za Oberammergau sprejema priglase Prosvetna zveza do 15. aprila. Potovanje prične v Ljubljani 4. julija zvečer ob 8.30 z brzovlakom preko Innsbrucka v Oberammergau, kjer prisostvujejo izletniki 6. julija pasijonskim predstavam. 7. in 8. julij sta odločena za ogledovanje MUnchena, 9. julij pa je izlet iz Salzburga v Salzkammergut. izletniki se vrnejo 10. zjutraj ob 8.80 v Ljubljano. Stroški: vožnja III. razreda brzovlaka od državne meje Jesenice in nazaj do Jesenic, brana, stanovanje, vstopnica, vožnja z avtobusom znaša 1900 Din. Kdor pa se želi udeležiti samo izleta v Oberammergau, plača 1300 Din. it Na Sv. Višarje bo letos skupno romanje 20. in 27. julija. Vožnja po Italiji in vizum stane 50 Din. Sicer pa je polovična vožnja po vseh progah ljubljanske direkcije. Priglasiti se je treba do 31. maja pri Prosvetni zvezi v Ljubljani. * Vsem dramatičnim odsekom. Po predpisih novega zakona o zaščiti avtorske pravice, objavljenega dne 25. januarja 1930 v Urad. listu kraljevsko banske uprave dravske banovine št. 24, si morajo vsa društva, ki prirejajo gledališke igre naših kot tudi inozemskih avtorjev pred uprizoritvijo izposlovati zato potrebno dovoljenje za uprizoritev, z navedbo avtorja in originalnega naslova igre, katera se namerava uprizoriti. Nadalje morajo vsa pevska društva, kino podjetja, bari, hoteli, restav- i racije, gostilne, kjer se izvaja petje ali godba s pi- , skalnimi ali godalnimi instrumenti, v katerih se j vrše simfonični koncerti, kjer nastopa vojaška, I mestna, sokolska, gasilska, rudniška ali druge ci- | vilne godbe, salonski orkestri, Jazz-band, tambu-raška ali ciganska godba, citraši, kjer se uporablja glasovir, harmonij, gosli, orkestrion, pianolo ali glasbeni instrumenti, prijaviti pred izvedbo programa svoj repertoar in izposlovati avtorjevo do- : voljenje za dovolitev izvajanja. Vse zgoraj navedene korporacije, društva itd. se opozarjajo, da naj v izogib kazenskih posledic § 48. in sledečih citiranega zakona zaprosijo pred izvedbo za dovoljenje in sicer za dravsko banovino od polnomočnega zastopnika avtorskih pravic »Združenja jugoslovanskih avtorjev« g. Tavčarja Cirila, j Ljubljana, Orajska planota 1. Pomladne novosti kakor plašče od 350 Din naprej, obleke, bluze, priporoča po priznano nizkih cenah in v veliki izberi tvrdka l0n. Žargi, Sv. Petra cesta 3 ln 11 i ir Rekruti so pripeljali mrliča v bolnišnico. Iz Novega mesta: Dne 11. t. m. so se rekruti iz novomeške okolice vozili v Novo mesto, da se odpeljejo k vojakom. Na enem izmed mnogih voz so rekruti pripeljali truplo mladega moža, da ga j oddajo v bolnišnici. Stvar je bila ta: Ko so se fantje peljali po cesti, jih je ustavil mlad mož s , prošnjo, da bi ga vzeli na voz, ker gre v bolnišnico, a težko hodi. Fantje so bili dobri, pa so ga vzeli. Preden pa so prišli v Novo mesto, je mož omahnil na vozu in izdihnil. Fantje so hiteli v bolnišnico. Ko so prišli tja, je bil mož že mrtev. it Na udanostno brzojavko, ki jo je poslalo društvo ostrostrelcev v Ljubljani z njegovega 368. občnega zbora, je prejelo društvo po kraljevski banski upravi Dravske banovine naslednji odgovor: Po najvišjem nalogu se izraža društvu ostrostrelcev v Ljubljani zahvala Nj. Veličanstva za izraženo udanost. ir Ribarsko knjižice se dobivajo pri sreskih načelstvih (okrajnih glavarstvih), v Ljubljani pa pri mestnem magistratu. Glede pristojbin se je Ribarsko društvo informiralo pri ribarskem referentu na kmetijskem oddelku banske uprave gosp. dr. Dolinarju in izvedelo tole: Ribarske knjižice za lastnike ali zakupnike ribolovov stanejo, ka-kakor lani, 300 Din in kolek 25 Din. Toliko znaša pristojbina za ribarsko knjižico tudi za one, ki hočejo loviti plemenite ribe vse leto. Kdor pa bo lovil plemenite ribe to je postrvi, lipane itd. na leto ne več, kakor 90 krat toreij 90 dni, si naj vzame karto (belo) za tri mesece, mora pa imeti, ako ni lastnik ali zakupnik ribolova, v knjižici od lastnika ali zakupnika vpisane dneve v mesecu, kdaj sme loviti. Dokler število teh dni ne presega številka 90, je bela knjižica veljavna, sicer je treba nabaviti novo. Za ribiče belih rib znaša pristojbina za ribarsko knjižico za vse leto 15« Din in kolek 25 Din. — Vse to velja za bivšo ljubljansko oblast, dočim glede bivše mariborske oblasti ni bilo sklenjeno, kakor zatrjuje, še ničesar definilivnega. ZA *0CNO ** VIM SNAŽI VSE Oni so nam z neizmerno ljubeznijo, hrabrostjo in požrtvovalnostjo ohranili narod, bili so mu voditelj v nevarnih časih, proroki boljših dni, dvigali so mu zavest in podžigali pogum, branili ga z delom krvjo, pripravljali ga za veliko dobo, ki jo je narod doživel v naših dneh. Knjižica opozarja tudi na nekatere omembe vredne spomenike. Kultura pokopališč je dobro merilo srčne kulture naroda. In ravno naša pokopališča hranijo veliko umetnin v preprosti in bogati obliki, tam je pokopanega nad pol stoletja naše kulture. Knjižica bo zanimala vsakega. it Za veliko noč lepo in dobro knjigo! Predvsem se priporočajo pri Novi založbi v Ljubljani Ivana Cankarja Zbrani spisi, naš največji narodni tekst, ki še vedno kliče k vstajenju. Prav tako važni so F. S. Finžgarjevi Zbrani spisi, najkrep-kejše berilo za sedanji čas. Oboji spisi se dobiijo' v odlični in solidni »premi. Pri naročanju obeh teh spisov nudi založništvo zelo ugodne plačilne pogoje. * ir Mali oglasi. Na vsa vprašanja, ki se tičejo malih oglasov, j>osebno pojasnil glede naslovov itd., odgovarja naš inseratni oddelek le tedaj, ako je priložena dopisnica ali znamka za odgovor. Na to tem potom opetovano opozarjamo, čeravno je tozadevno pojasnilo natisnjeno vsak dan na vrhu malih oglasov. ir šmarnice! Prodajalna KTD (Ničmanova) ima v zalogi krasne »Šmarnice« »Skrivnosti Marijinega življenja«, spisal dr. Janez Ahčin. Cena s j)oStnino 36 Din. ir Dr. Franta Mis ne sprejema do 22. t. m. Opozarjamo na oglas Spodnještajerske Ljudske jx»sojilnice v oglasnem delu današnjega •>Slovenca«. iT Obrtniška stavbna zadruga sporoča vsem svojim članom, kateri nameravajo letos zidati, da se oglasijo v ponedeljek ob 18 v zadružni pisarni, Rokodelski dom. — Načelstvo. iT Za velikonočna vošžila kupujte razglednice Jugoslovanske Matice, ki so domač umetniški izdelek in po 1 Din povsod naprodaj. iT Crcšnjev, hruškov, jagodo v. marelifni in brusnični kompot, prvovrstni domači prijioroča de-likatesa Kovačič, Miklošičeva cesta 32. Elegantne oblehe po vr Sni Rt — Trenchcoati pri F. Lukič, Stritarjeva ul. najceneje i fii boŽato zalogo vseh vrst ku-lftJ(C|ll) Jt" hinjske posode, razne stroje za čiščenje jedilnega orodja in še drugo v to stroko spadajoče biago pri tvrdki Stanko norioncic. SJubljana Sv. Petra cesta 35 (C ToCna ln solidna postrežbo! WM iT Opozorilo. Ker se z ozirom na nedavne Časopisne vesti, da je imejitelj tvrdke Zumbulovič t?, Belgrada prepeljan v zapore deželnega sodišča v Ljubljani ponovno dogaja, da prihajajo od imenovanega oškodovane stranke iz najrazličnejših delov Slovenije osebno k podpisanemu sodišču prijavljat svoje tozadevne zahtevke, sc vsi interesenti opozarjajo, da naj se tozadevno obračajo s svojimi prijavami na svoja pristojna sodišča ali pa naj pošljetjo prijave temu sodišču. iT Vodnik po ljubljanskih pokopališčih. Sestavil Marko Bajuk, 35 strani in 2 skici. Cena 8 dinarjev. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Narod, ki svojih velikih mož primemo ne časti, jih ni vreden. Zato hoče .»Vodnik- opozoriti nanje vse rojake, zlasti pa našo mladino, ki je glavni dedič njih oporoke. Naši dve pokopališči — pri sv. Krištofu in sv. Križu — v Ljubljani hranita v svojem mirnem okrilju toliko narodnih svetinj, da se ju ne sme izogniti nihče, ki nosi v prsih zdravo slovensko srce. Tam leže naši narodni prodni, politični, gospodarski delavci in velemožje. Tvrdka A. KUN C Ljubljana — Gosposka ulica priporoča svoje izborne izdelke moških oblačil. - Cene kar mogoče nizke 1 ic Obfni zbor »Union« hotelske in stavbin-ske d. d. v Ljubljani se bo vršil 24. t. m. ob 16 v srebrni dvorani Grand hotela Union v Ljubljani. Udeleženci morajo položiti delnice vsaj do 18. t. m. v pisarni hotela Union. iT Podporno društvo železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani javlja izmed sklepov letošnjega občnega zbora (23. februarja), da je j člane črtati, če so z mesečno članarino za tri mesece preko določila pravil zaostali. Komur je za ohranitev članstva, naj svoj zaostanek poravna. ir Splošna maloželezniška družba d. d. v Ljubljani sporoča, da s ponedeljkom dne 14. t. m. ustavi avtobusni promet na progi Ljubljana — Št. Vid — Medvode. ir Nekaj o reklami. Naše stoletje je stoletje izumov, tehnike in doba velike reklame. — Vedno nova sredstva izumlja človeški duh, dn si jx>dvrže materijo, vedno iznajdljivejši postajajo reklamni strokovnjaki, ki utirajo reklami nnva pota. Najsibo obrtnik ali trgovec, podjetnik ali pa industrijec, vsakdo uvidi, da najbolj učinkovito reklamo vendarle še vedno nudi časopis, seveda le oni, ki je med občinstvom priljubljen, dobro vpeljan in izhaja v veliki nakladi. O dnevniku Slovenec. je znano, da je že davno priznan kot najboljše reklamno glasilo. — še uspešnejša ie j>a reklama v »Slovenčevk, vsako nedeljo izhajajoči prilogi »Ilustrirani Slovenec«, tiskani v bfikrotisku. Objava slike, ki predstavlja poslopje, lokal, njega notranjost, vodilne osebnosti ali značilne izdelke podjetja, jako dvigne reklamno vrednost spremljajočega besedila in nudi interesentu siguren uspeh. Vsa točna in obvezna pojasnila, najboljše nasvete in pogoje dobe interesenti le pri upravi »Sloven-ca- v Ljubljani, Kopitarjeva ul,. (i. ki edina sprejema tozadevna naročila. Ljubljana Kai bo danes 7 Opera: Hoffmanove pripovedke. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ljudski oder: Marija v nebo vzeta. Znižano cene ob pol 4. Akademski dom: Gašperček v škornju. Ob pol 5. Ljudski kino Glince: Film :;2ena na grmadir. Ob 4, 6 in 8. Salezijanski mladinski dom: Film »Dirka fekozi oblake«. Ob 4, 6 in 8. Lekarne: Nočno službo imajo: l>r. Piccoli, Dunajska cesta 6 in Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. Jutri: Mr. Bahovec, Kongresni trg; Mr. Ustar, Sv. Peitra cesta 78 in Mr. Hočevar, Ljubljana Vil. KAJ BO JUTRI? Drama: Zaprta. Opera: Akademija za francoske poplavljence. Izven. Resnica fe, ■ da dobite krasne moške obleke lastnega izdelka 1 že po Din S7S'— kakor tudi vse finejše vrste po izredno nizkih cenah pri kontekcijski industriji JOSIP SVArVClC — Dunajska cesta štev. 7 Specialna in največja zaloga vseh vrst blaga za moške obleke v glavni trgovini v Šelenburgovi ulici štev. 1. — Oglejte si izložbe in cene Cerkveni obredi veliki leden Pri frančiškanih: Cvetna nedelja: Ob 5.30 zjutraj tiha sveta | maša, med katero se bo bralo trpljenje Gosjioda našega Jezusa Kristusa. Ob 9 blagoslovijenje oljk; j po biagoslovu tiha sv. maša kakor zjutraj. — j'o-poldne ob 2.30 sv. križev pot; ob 3 krščanski nauk in litanije, nato shod Marijine družbe. Veliki torek: ob 6.15 zvečer postna pridiga. Velika sreda: Ob 4 popoldne pete jutranjice. Veliki četrtek: Sv. obhajilo se bo delilo od 5 dalje vsake pol ure. Ob 6 tiha sv. maša; ob 8 slovesna sv. maša. — Popoldne ob 4 pete jutranjice. Veliki pelek: Ob 5.30 zjutraj sv. križev pot; ob 8 sv. opravilo; ob 4 popoldne pete jutranjice. Ob 7 zvečer zadnja postna pridiga; po pridigi olj-skogorska pobožnost. Velika sobota: Ob 5.30 zjutraj sv. križev j lJot; ob 7 blagoslov ognja, velikonočne sveče in | krstne vode, nato slovesna sv. maša. — Opoldne ! preneha post. — Blagoslov piruhov ob 2 jiopoldne. — Zvečer ob 6 slovesne jutranjice; ob 6.15 procesija, ki se bo razvrstila po sledečem redu: Vstajenje. — Otroci. — Župnijsko bandero. — Možje. — Dekliška Marijina družba z zastavo. — Tretji red z banderom. — Ženske s svečami. — Vojaška godba. — Samostanska družina in duhovščina z Najsvetejšim. — Zastopniki. Velika noč: Ob 5.30 zjutraj pridiga, nalo sv. maša z blagoslovom; ob 9 pridiga; po pridigi slovesna sv. maša, pri kateri se bo izvajal^ Beethovnova maša. — Točno ob 2.30 popoldne bo šla iz naše cerkve ]>otresna procesija v cerkev sv. Jožefa. Po procesiji iitanije z blagoslovom in shod tretjega reda. Vse dni Velikega tedna se bo podelila udom III. reda vesoljna odveza. Prve tri dni Velikega tedna bo župnijska pi-! snrna odprta od 10—12; zadnjo tri dni j>fi samo od 10—11. Prof dr. l. Slajmcr je popolnoma opustil zdravniško prakso Advohag m. i. mlm sporoča, da je otvoril svojo advoSfafcifo pisarno v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 31 (v Zidarjevi hiši.) ic Ko boste shranili Vaše kožuhe, ne pozabite jih zavarovati s TARMOL-om pred škodljivimi moli. Tarmol se dobi v vseh lekarnah in droge-l rijah. ir Priporočam ogled pomladnih novosti za i oblačila pri znani solidni tvrdki Novak na Kongresnem trgu št. 15 (blizu nunske cerkve). ir Trgovci se obveščajo, da si je tvrdka Le-nasi & Gcrkman, Ljubljana, nabavila svilene rule ter šerpe in druge rute vseh vrst in cen, ter vabi k nakupu. ir Pacijent: Kam naj grem, gospod doktor, da ozdravim želodec in uredim prebavo. Zdravnik: V Rogaško Slatino! Zahtevajte i>ro6,pekte! * Praška šunka, različne delikatese in pristni kraški teran nudi Fr. Kham, Miklo-I šičeva ccsla 8. 0 Poslednja uprizoritev misterija Marija v nebo vzeta« se vrši danes ob pol I ]>oj)oldno na Ljudskeln odru. Ta verska igra, ki kaže dogodke ob času Marijine smrti, kaže tako slikovite iii ganljive slike, da bo vsakega gledavca tudi danes v polni meri zadovoljila. Opozarjamo cenj. občinstvo, da so cene za današnjo predstavo znatno znižane, tako, da bo obisk vsakomur omogočen. Zalo naj nihče ne zamudi zadnjo prilike, ki se mu nudi. •Predprodaja vstopnic so vrši danes od 8 zjutraj dalje v Ljudskem domu. O Pevcem ljubljanskih pevskih zborov! Zveza slovenskih vojakov vas vabi, da se udeležite v nedeljo j>o)>oldne ob štirih pogreba blagega g. ! majorja Colariča iz Dunajske ceste na pokopališče k Sv. Križu. Zapeli bomo pred hišo nagrobnico >t'lovek glej«, v kapeli na pokopališču »Usliši nas Gosjxxk, nn grobu pa >Oj Doberdobi. Note prinesite s seboj! — Prelovec. O Društvo drž. upokojencev in upokojenk v Ljubljani vabi svoje člane, dn se po možnosti udeleže pogreba društvenega odbornika g. majorja Martina Colariča, ki se vrši v nedeljo ob 4 popoldne izpred hiše št. 14 na Dunajski cesti. O Poiiv upokojencem. Umrl .je naš član in odbornik gospod Franc P i Sok, prostorni moj-! slcr v pok. Pogreb se vrši v ponedeljek 14 aprila 1930 ob 3 popoldne iz hiše žalosti Zavrteh št. 4 v Ljubljani. Člani vljudno vabljeni, dn fe pogreba , polnošteviluo udeleže. — Društvo železniških i upokojencev. 0 Invalidi pri pogrebu našega prijatelja in zaščitnika g. Martina Colariča gremo skupaj s tovariši bivšimi vojaki svetovne vojne. Pridite polno-številno v nedeljo, 13. t. m. ob tri četrt na 4 pred Kmetsko posojilnico. © Materinski večer v Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani, Lipičeva ulica se vrši v sredo, dne 16. aprila t. 1. točno ob 8 zvečer. Predaval bo g. dr. Ivo Pire o temi: Hrana — vzrok bolezni. Vstop prost © Ljubljanski Grad. Velika noč je Iu. Kdor le more, pripravlja za praznike potice, pirhe, vsak bi rad preživel praznike v zadovoljstvu in blagoslovljeni sreči. Na Gradu pa imamo ljudi siromake, ki na praznike mislijo le s težkim srcem. Radi bi mizo pogrnili, blagoslova bi radi razložili po mizi, vsaj otrokom bi radi pirhov, potice, da bi jim mogli dati vsaj kruha, toda siromaki so in nimajo, s čimer bi si osladili velikonočne praznike. Vin-cencijeva družba na Gradu bi jim rada v izdatni meri priskočila na jx>moč, pa nima zadosti sredstev. Obračamo se na plemenita srca, ki bi iz usmiljenja do bližnjega hotela vsaj nekoliko velikonočnega veselja vliti v srca bednih siromakov na Gradu. Vsak dar nam jc dobrodošel, naj si bo v jestvinah kakršnekoli vsebine ali v denarju. Naj-siromašnejše otroke bi pa še posebej radi obdarili s pirhi in velikonočnim blagoslovom. Vljudno prosimo, da nam dobra srca pri dobrodelnem delu pomagate. Darove sprejema uprava »Slovenca« iz ljubeznivosti pa tudi upravitelj (hišnik) na Gradu. Lahko se pa pošiljajo tudi direktno na Viucenci-jevo družbo na Gradu. 0 Katero podjetje v Ljubljani bi hotelo zaposliti invalida srednjih let? Je krepak, pošten, zaposlen je bil na zaupnih mestih, voljan delati, je j>a silno kratkoviden. Apeliramo na usmiljena srca podjetnikov in smo uverjeni. da so še med njimi taki, ki bi invalidu mogli in hoteli ponuditi skromni zaslužek. Sposoben bi bil za slugo, inka-santa ali kaj sličnega. Beda .ie skrajna, pomoč je nujna. — Vincencijeva družba na Gradu. © Konkurent sv. Antona. 68 letni beraS Janez K. je bil že leta 1885. za trajno izgnan iz Ljubljane in mu je bil povratek strogo prei>ove-dan. To prepoved je Janez do sedaj že neštetokrat prekršil, kaznovan pa je bil zaradi tega že 37 krat. Včeraj se je zopet priklatil v Ljubljano. Nabera-čil je ]K> mestu za pet frakljev in jih tudi izpil. Potem se je postavil pred porto frančiškanskega samostana in kar hudo se mu je zdelo in v svojem pfjanem srcu je občutil veliko krivico, da ljudje mečejo v puščico sv. Antona darove, njemu, ki bi g; potreboval še nekaj frakljev. pa nihče nič ne da. Pričel je kričati: »Kaj iboste dajali svetemu Antonu, meni dajte!- Ljudje so bili užaljeni in neka ženska je šla po stražnika, ki je berača od-vedel. Mož bo moral na sodišče, j>o kazni pa seveda »per šubc iz Ljubljane. 0 Pod vozom. Podoben slučaj, kakor s 6 letno deklico v Šelenburgovi ulici, se jc pripetil v petek zvečer tudi na križišču Blehveisove in Dunajske ceste. Trgovec F. L je z avtomobilom povozil delavca Franca Gorenra, ki je padel s kolesom pod avto. Kakor oni deklici, se tudi Gorencu ni pripetilo nič hudega, temveč se je le močno prestrašil, kolo pn mu je bilo pokvarjeno. — Neki kolesar je na Dunajski cesti podrl 5letno deklico Marijo ilajnriharjevo, ki je šla brez nadzorstva jk> cesti. Deklici se k sreči ni pripetilo nič hudega. O Vsem tistim, ki trpe na revmi. se jim priporoča pravilna in učinkovita masaža v kopališču »Slon<\ Odprto vsak dan razen ponedeljka in nedelje popolne od 7 do 1'J. ir Bolečine in tiščanje v želodcu, zaprtje, gnilobo v črevesu, okus po žolču, slabo prebavo, glavobol, belino na jeziku, bledico odpravi, kdor češee pije naravno »Franz-Josef« grenčico, poln kozarcc zvečer, preden gre spat. Zdravniki-špecialisti za bolezni v prebavilih pravijo, da jc treba Franz-Josef« vodo toplo priporočati kot zelo smotreno, domače zdravilno sredstvo. »Franz-Josef« grenčica« se dobiva v lekarnah, drogerijah in v specer. trgovinah. Srečna in zadovoljna sem, da sem pravočasno spoznala vse vrline, ki jih vsebuje praso terpentinovo milo \ REUMfl-ISIRS se ozdravi s pravočasnim zdravljenjem v kopališču Pi-styan ali doma s pistyanskim blatom ali izgotovlieno oblogo (koinpresom). Brezplačni opis in informacije : L. SCHREIBER - ZAGREB, Strossraayerov trg 1/11 Maribor L i Mestni poveljnik generalšlabnl brigad nI general Živko MtmistnrljrvU se je podal ua enomesečni dopust. V brigadnih poslih ga zastopa podpolkovnik Dolenc, v mesinopovetiiiiških pa poveljnik tukajšnjega vojnega okruga polkovnik Sto-judinovič. □ Izum mariborskega puškorjn: ključa v niča brez ključa. Puškar pri tukajšnjem pehotnem pelku Dušan Hinič je izumil poseben polenti ključavnico brez ključa. Ključavnica ima običajen izgled in se pričvršča na notranji strani vrat; odpira in zapira pa se brez ključa in sicer na notranji ter zunanji strani. Konstrukcija ključavnice je take vrste, tla se odpiranje in zapiranje vrši na podlagi posebnega izreka ali številčnega gesla, ki ga lastnik klučavnice lahko Vsak dan menja. Menjavo gesla odnosno izreku vrši lahko vsak sam brez sodelovanja kakšnega strokovnjaka, radi česar ostane stvar izključno lastnikova tajna. V ti m je prednost izuma. Vendar pa si je treba geslo oziroma izrek dobro za[Kuuniti, ker ni v omenjenem slučaju mogoče odpreti vrut niti ključavničarju oziroma kakšni drugi osebi od stroke. Konstrukcija ključavnice, ki nadkriljuje brez dvojbe vse dosedanje izume ua lom polju, je zelo enostavna in uporabljiva za blagajne. trgovine, skladišča, zasebna stanovanja itd. Cena ključavnici no bo niti dvojna običajne ključavnice. □ Redka izkopanina. Dobro ohranjeno sekiro iz neoliiske dobe so našli pri kopanju v Spoditi Kaplji. Zastopnik tukajšnjega Muzejskega društva prof. Daš je redko in dragoceno izkopanino ' prevzel za tukajšnji pokrajinski muzej. □ Prvi Mariborčan - padobranovec. Po velikonočnih praznikih odpotuje v Berlin znani i mariborski športnik Olo Kilhar, ki se bo v nekem Inmošnjem tečaju izvežbal v veščini pristajanja s padobranont. Prvič bo naslonil pri letalskem tnee-tingu v Murski Soboti. Celje Kar! nm — 5. zvaek s katerim se začne knjiga: »Po div em KurdiManu je izšel v Tiskarni sv, Cirila v Mar ooru, — Stane Din 13—. □ Tonfilm v Mariboru. Kaša tozadevna 110-Hca v prešli nedeljski številki je zbudila med prijatelji kulturnega filma nemalo pažnjo. Kakor do-znaino naknadno, se bo ena izmed obeh kinovih dvoran morala še v omenjene svrhe preurediti ter se tozadevni ndaptacijski stroški računajo na približno 3( H).000—40t).t H K ( Din. Pri organizaciji ton-filma je poleg obeh kinovih lastnikov, ki sta pri tem v polni meri dokazala iniciativnost in veliko-poleznosl, soudeležen še trelj podjetnik, ki hrco s soudeležbo zasiguratl obdravski prestolici lonflltu-ske predstave. □ Prvokrat v Mariboru Tukajšnja Glasbena Matica bo predvajala v stolnici Grečaninovo pravoslavno liturgijo, za kar je že okojnetn patrijarhu Dimitriju) bo danes ob 10.30 v pravoslavni kapeli. □ Havdnova maša se bo nola pri pontifl-kalni službi na velikonočni praznik v tukajšnji stol-niri. Sodelujejo kot solisti i gdč. Clnrici (sopran), ga. Zamejič-Kovičeva (alt), g. Živko (tenor) iil g. Neralič. C Na sporedu jutrišnjega francoskega Večera, ki se vrši v prid francoskih noplavljeucev v Narodnem gledališču, je nagovor prof. dr. Strm-ška. več pevskih odnosno godbenih lečk, reciiacije, ki jih prednašajo gdč. Kraljeva, gdč. Starčeva in g. Novak ter nekaj solovskih lečk (sodelujeta ga. Za-mejlč-KoVičeva ter g. Nefalič). □ S ponarejeno menico so dvignili pri neki tukajšnji banki 8000 Din zakonca Jera in Alojzij R. ter njegova sestra Marija M. in sicer s ponarejenim podpisom posestnikov Ivana in Marije SIo-karia v PobrežjU. Policija je vse tri predala sodišču. H 7.a Velikonočne praznike se priporoča speci jaliui trgovina za živila — Jaš i Lesjak, Mari-ribor. Ulica X. oktobra 2. — Prvovrstno blago po najnižjih dnevnih cenah. Postrežba točna. □ Opozarjamo na današnji oglas v inserni-nem delu ličoc se novo otvorjene specijalne trgovine 7« živila Anderle, Gosposka ul. '20. □ Kakor v velemestih lako je tudi v Mariboru. Vetrinjska 24 Specialna Irgaviva kraeal (K. Pečenko), kjer prodaja najrazličnejše kravate i/, umetne, čiste in crepp de Glin svile i>o tovarniških ceuah. Ogromna izbira. Središče ob Dravi Na cvetno nedeljo, dne 6. I. m. priredijo go-jonke gospodinjskega tečaja pri šolskUi sestrah v Obrežu gospodinjsko razstavo. Ta dan se namreč zaključi ie drugi 10 tedenski gospodinjski letaj v tej hiši. Isti dan ob pol 4 popoldne bo kratka zaključna prireditev. Hazstava pa bo vsakemu na ogled ves dan. Poglejte si, kaj vse so se dekleta naučila! REDNA SEJA CELJSKEGA MESTNEGA OBČINSKEGA SVETA. Pod predsedstvom mestnega načelnika g. dr. Goiičana se je vršila v petek, dhe 11. aprila t. 1. ob 6 zvečer v mestni posvetovalnici seja cel,skcga mestnega občinskega sveta skuro do pol .12 ponoči. Župan je uvodoma v toplih besedah izrazil sožalje mestne občine k smrti Nj. Sv. patrijarha Dimitrija. Obč. svetniki so županove besede sprejeli s »slava.: klici. Pravni odsek. Poročilo pravnega odseka je podal referent g. dr. Kalan. V občinsko zvezo so bili sprejeti: Kuhar Marija, Kokot Terezija in Frančiška, Kranjc Ivan, Pšeničnik Miloš, Razlag Aloj« zija, Ogrizek Anton odn, njegova žena, Ocvirk Fr., dr. Raiem Joahim in Nardin Rihard; odklonijo pa se prosilci: Taček Štefan, Doležalek Hugo, Hcilittan Rudolf in Orač Ivan, deloma ker ne bivajo dovolj dolgo v Celju, deloma ker sa druge ovire, 0. s. dr. Vrečko je tu izraril mrtenje, da bi morala občina pri sprejstnih v domovinsko zvezo postopali rigorCzncje, — Inž. Gustav Schmidinger je ZaprO' sil za spremembo ur, v katerih sme oddajati na trgovini Kiinig radiokoncerte. Obč. svet je izrazit mneuje, da so dosedanje ure prikladne. — Po dosedanjem pokopališkem redu )e smela mastna občina po preteku 20 let, če ni bila obnovljena najemnina za nadaljnjih 20 let, v 21. letu nadrobne spomenike odstraniti in jih prodati. Poslej bo mestna občina mogla spomenike prodati še le, če bo imena prizedelih potomcev in dedičev objavila v listih in se tri ip.esede po ob|avi ne bo prijavil nihče, ki bi hotel najemnino plačati. Finančni odsek. Poročevalec dr. Vrečko. — Banska uprava je stavila zahtevo, da občina tlakuje državne ceste, ki vodijo skozi mesto. Mestna občina bo pioti taki zahtevi ugovarjala, ker nima za tlakovanje zadostnih finančnih sredstev In tudi zakon kaj takega ne zahteva. Občina si bo nabavila pač cestni Valjar, s katerim upa spraviti ceste v primerno stanje brez tlakovanja. — Finančno-gošpodarski ter stavbni in vodoregulaciiski odsek sta dobila pooblastilo, da izvedeta sklep glede stavbe dvoriščnega trakta pri mestnem magistratu. — Za obratni kapital mestne elektrarne se bo posojilo po 600.000 Din realiziralo pri Mestni hranilnici, enako tudi posojilo po 300 000 Din 2a cestni valjar. — Hišo št. 7 Na okopih bo iz regulačnih razlogcv kupila mestna občina, ki si bo sredstva izposodila iz meščanskooskrbovalnega fonda. — Pomladck Rdečega križa bo debli se nadalje brezplačno kurivo, podpore pa tnu občina ne more dali. — Znesek 3000 Din, ki je bil določen za razna popravila na Grofiji, je prekoračen za 1322 60 Din. lega bo krila redna vzdrževalnimi Grofije. — Mestna policija zahteva 5000 Din dotaci:e' za kurjavo in razsvetljavo. Ker pa je prejela že 132 metrskih slotov premoga, r.a kurjavo ne dobi ničesar v gotovini, glede razsvetljave pa se je vprašanje odiežilo. — Proti odmeri občinskih davščin stn se pritožila g. Kirbiš in g. Vojt. Pritožbi je obč. svet odklonil. Prav tako je odklonil predlog g. Kirbiša, da se mu nova hiša oprosti plačevanja vodarine in kanalske pristojbine. — G. Koschier je sedaj ed ni zakupnik mestnega lovišča ter je zaprosil za 50% znižanje zrkupnine za 1. 1929-30. Prošnjo je občinski svet odklonil. — V jetnišnici bo občina zgradila neko steno, kar bo stalo 1200 Din. — Savezu metalnih radnika se za njegovo zabavo zniža ve-selični davek na 10%. — Četudi občina ni dolžna plačevati katehetom nagrad za učne ure, bo vendar predujmno do konca tega šolskega leta storila. — G. Arko ie ponudil v nakup svojo posest Joselhof za 6000 Din. Na posesti je poleg poslopja 10.000 kv. zemlje. Predlog se odkbni. — Zadruga gostilničarjev in kavarnarjev se je pritožila zope^ pobiranje davka na hotelske sobe v času dvanai-stin, ker je ta davek po novem proračunu odpravljen Pritožbi je bilo ugodeno. Vodoregulacijski odsek. Poročevalec g. ravn. Brinar. Za regulacijo Savinje in otokov se priporoča novi načrt, ki bo njega izvršitev stala sicer skoro 15 000.000 Din, a ima razne prednosti pred dosedanjimi načrti, xx Danes popoldne ne pozabite, da se vrši v Narodnem domu ob pol 4 predavanje o svetnici Mali Tereziji in se uprizori igra »Trosila bom rože . ..« Vstopnice se dobijo od 9 dalje v Narodnem dernu. & Jadranska Straža, mestni odbor Celje, ima svoj prvi redni občni zbor v ponedeljek, dne M. aprila t. 1. zvečer v rdeči sobi Narodnega doma. Modne fcvlie v bogati izbiri in nizki ceni kupi'e pri tvrdk1 St. Strašek, Celje, Ktvaška ulica št. 1 Mn Trbovlje Podpore za veliko noč. Občinski ubožci in starovpokojeitcl dobe za veliko noč izplačano enkratno podporo v vsoti, ko jo redno dobe vsak mesec. Podpora se bo delila v sredo, dne 1(>. aprila v občinski pisarni. Na novo dobi mesečno podporo Se 21 oseb, ki so prosile za njo. Tudi ti dobe za veliko noč podporo izplačano. Cesta iz Trbovelj v Savinjsko dolino se začne le dni temeljito popravljati, ter bomo v resnici prišli v kratkem do avtoprometa s Celjem. Zadevo je vzela v roko banska uprava in sta se v četrtek mudila Iu na ogledu ceste dva visoka uradnika iz Ljubljane. Slišali smo pa, da hočejo delavce plačevali samo po 2.50 Din na uro. Že sedaj, ko ima delavec na uro po t Din, komaj izhaja, ker so tu popolnoma druge razmere, kakor kje drugje na deželi. Saj dražje živež kupujemo kol v Ljubljani. iu branjevlte hodijo k nam prodajat. Nato bo treba misliti, da bodo pošteno plačani. — Iz zanesljivega vira tudi zvemo, da se v kratkem začne, graditi velika avtomobilska cesla za Savo, ki bo vezala vse kraje iz Litije, do Kadeč. Največ zaslug sa lo cesto si ie pridobil litijski cestni odbor in njegov načelnik g. I.ebinger. Cesta bo tekla n. pr. pri Trbovljah nad Grebenčevo hišo. To cesto bo gradila pa država. Radio-oddaja. Danes, v nedeljo vsi v Društveni dom, kjer se začne ob 3 radio oddajati po svetu, vse kar znatno in vemo. Vsak mora zasesti prostor vsaj četrt ure pred začetkom. V dvorani mora bili ined izvajanjem mir. Plii? V okrajnem kmetijskem odboru za naš j okraj ie bil izvoljen načelnikom g. Franc ltanfl, župan v Gajovcih; kot delegata za banski kmetijski odbor sla bila isvpljena gg. Janžekovič, posestnik, Sv. Lenart pri Vel. Nedelji in Žunkovič Ivan, pos. in midučllelj v pokoju V Narapljah. Novo mesto Novo mesto napreduje. G. Kastelic, trgovec \ Kandiji, jo pričet gradili rezervoar za bencin pred svojo hišo. Delavci so ie izkopali globoko jamo, v kateri se vidijo ostanki nekdanje hiše. G. Kastelic je povedal, da je slala na tem mestu, še- preden je bil napravljen čez Krito sedanji inojt, hiša, last g. \Vindiseherjn. S tem bomo imeli v našem mestu dva bencinska rezervoarja: enega na trgu, drugega v Kandiji. Lastniki avtomobilov bodisi tuji ali domači se ne bodo mogli pritoževati! Pevsko društvo »Gorjanci« pouovi danes, 13. aprila svoj večer Slovenske narodne pesmi. Kdor ni utegnil včeraj prisostvovati, naj danes ne zamudi prilike poseliti lo lepo prireditev. Slov. Bistrica Na cvetni pelek se je vršil semenj; obisk dober. Bilo je vsega skupaj 2G4 glav živine, in to 128 volov, 09 krav, 32 telic, 2 bika, 1 tele in 2 konja; cene sledeče: vol! od 8—11 Din, krave od 4— (i Din. Kupčija slaba radi previsokih cen. LepotlCno grmičje, smreke, borovce, ciprese, nizke In visoke vrtnici-, različne trajnice, pelargonije itd. priporoča tvrdka fint. B««ect lluDHan« Vrtnarija: Trlaška c. 34 Cvetlic.! Pod Trančo 2 Telefon 32-12 Telefon 32-22 Šenčur vri Kranm Šentjurska hranilnica slavi letos 301etnico obstoja. Na zadnjem občnem zboru se je g. načelnik Umnik hvaležno spominjal njenega ustanovitelju — g. svetnika Travna. Zavod, ki ga je ustanovil g Traven kot šenčurski kaplan s svojimi »korarjl« — tako je g. svetnik prijateljsko nnzival p ve odbornike v hranilnici —, je postal tekom let najtrdnejši temelj vsem drugim šenčurskim organizacijam. Danes vodijo hranilnico izključno sami kmet-ski gospodarji z g. Antonom Umnikom na čelu. Imajo sicer žuljuve roke, toda srce polno žive vere v zadružno misel in zbrihlane glavice, da sijano vodijo zavod, čigar letni promet presega 7 milijo-cnov dinarjev. G. Valentin Oblak — sedaj župnik v Preski — je lahko ponosen na svoje delo v Šenčurju! Možje, ki daner, vodijo hranilnico v Šenčurju, so njegovi učenci. Znal jirn je vcepiti smisel za skupnost ter jih s poukom usposobiti zu samostojno javno delo. Hranilnica uživa z vsakim letom večje zaupanje. To se jasno vidi iz naraščanja njenih vlog, I.ela 1927. je imela vseh vlog 2.7 mil. Din. Danes jih ima 4.4 mil. Din; torej Za 62% več! Zaupanje vlagateljev si je pridobila hranilnica pred vsem s svojo solidnestjo. Nikdar ni vabila ljudi z nad običajno veliko obrestno mero! Za vse vloge garantira hranilnica s svojim pol milijona vrednim premoženjem — poseduje Hranilnični dom in še Ljudski dom — ter 409 članov, kojih premoženje po vrednosti visoko presega vrednost vlog. Osebnih dobičkov hranilnica ne išče. Saj upravni stro^ ški znašajo komaj 6% vseh izdatkov. In najvišja obrestna mera jc bila celo za posojila na osebni kredit le 8'/,%l Hranilnica je dala samo 1. 1929. za 31.000 Din podpor raznim domačim javnim ustanovam! Ravno toliko je pa spravila v rezervni fond. 1 s< Nf.BaHOVpC VSAKOVRSTNE URE, ZLATNINA IN SREPRN1NA PO NIZKI CENI PRI LVILHAR, urar iMana.Sv Petrac.36 Kočevje Hišnim posestnikom se priporoča, ako hočejo imeti dobro popravljene PEČI, da pustijo iste popraviti, event. nove postaviti že sedaj spomladi, ker se čez poletje popolnoma posušijo. Ako se pusti popraviti peči tik pred pričetkom kurjenja, se ne posušijo dobro, oziroma se zaradi kurjenja suši prehitro, vslod česar ilovica rada popoka in spet odpada. — Podpisana tvrdka jc pripravl|cna sedaj Spomladi izvršiti vsakovrstna pečairka dela in popravila po najnižjih cenah in dovoliti daljše plačilne roke, odnosno mesečne obroke po dogovoru. — Zagotavljajoč solid. postrežbe se priporoča tvrdka F. P. VID1C i, K0MP. in miOH K0VRCIC tovarna peči in štedilnikov, VlC-LJUBLJANA Pastoralna konferenca. V sredo 30. t. m. se vrši v kočevskem župnem uradu običajna pastoralna konferenca zu vso kočevsko dekanijo. Osebna vest. Na dunajski univerzi je promo-viral za doktorja obojega prava g. Henrik H6gler iz vasi Seč pri Polomu. Častilamo! Termin za pl&Silo orgel. Zadnjega aprila poteče rok za plačilo novih cerkvenih orgel. Na to se opozarjajo vsi hišni posestniki. Občni zbori. Nemško društvo »Leseverein in > Gesangvei ein« je imelo le dni redni letni občni zbor. Pri volitvah novega odbora v »Leseverein« je bil ponovno izvoljen stari odbor pod pred-! sedstvom odvetnika dr. H. Arka. Pri »Gesang-vereinu« je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik g. dr. J. Rolhel, zdravnik, Franc češftrek, podpredsednik, Adclf Fornbacher. tajnik I., Edvard Tomič, tajnik II., pevovodja dr. H. Arko, — V zadnjem tednu so se vršili tudi občni zbori kočevskih hranilnic, ki so izkazovale za 1. 1929. izredno delavnost In velik denarni promet, Pomočnike skuimje. Začetkom maja sc bodo vršile skušnje za pomočnike in vajence. Pomočniki in vajenci, ki se žele prijaviti za te izpile, nai se prijavijo ObHni zadrugi do 20. maja. Avtopromet Koprlvnik Kočevje. Od cvetne nedelje naprei se pričenja redni dnevni avtomobilski promet na progi Koprivnik — Kočevje in I nazaj. Avto bo vozil odslej tudi ob nedeliah. I2 «Jro<5l»K>ifjie0rt živitenie Slomškova družba. Slov. Učitelj je vabil na zborovanje Slomškove družbe , ki bi naj bilo na velikonočno sredo. Ker pa Je po ministrskem odloku ta dan še šola, tedaj se ne more vršili zborovanje na velikonočno sredo, ampak šele v metlo po retifci noti, t. j. dim 23. airila. Dnevni red pa ostane nespremenjen. — Odbor. Peviko društvo »Ljubljana« je vsled razmeroma številnih prireditev v zadnjem času svoj koncert preložilo za bližnji čas po Veliki noti. V programu ima društvo dve Palestrinovi deli, Orjaški spokorni psalm (V.) od Orlando Lassa, Springcrjev izredno občuten Večer na (Jolgoti (zbor, lenor-solo s spremljcvanjem orgel in cella), tri Adamičeve Duhovne pesmi in Golerjev Jubilatc. Pri koncertu, ki se vrši v stolnici, sodeluje tudi naš uajodličnejši jugoslovanski orgelski mojster Stanko Premrl s petimi samostojnimi točkami. Stolna prosvetn priredi svoj prvi |x>mlud-ui izlet velikonočni ponedeljek k Sv. Jakobu ob Savi, Odhod i/. Ljubljane / avto tili knm-škifiu vlakom to ko zučasuo. du sc ob pol 4 vsi zberemo pri ondotni župni rorkvi. — \eliko-mKno procesije v stolnici sc udeleži Piosveta kot običajno ter vabi posebno m vso moške člane, da sc iste zanesljivo udeleže. čiščenje krvi se priporoča naravni PLANINKA si.,. Začnite s 6 do 12 teJensko spomladan ko kuro, da boste sveži In zdravi, Proliva|a lekarna Bahovec, Ljubljana. Brezniea. V nedeljo n. t. m„ nu velikonočni ponedeljek 21. t m ter nu belo nedeljo -!7. t. 111. ol) pol •( | Hip. uprizori I zobni že val 110 društvo »Pusijoik v 14 slikah. Uprizoritev Bo |H)vzdigniln krasno oderska oprema in najmodernejša ume!mi razsvetljavo. Prosvetno društvo na Kopanju priredi ua cvetno nedeljo ob pol 4 popoldne FinŽgarjevo igro Vcrijfii«. Vabimo k obilni udeležbi. Prosvetno društvo v So«treni pouovi H. aprila zgodovinsko druitto MikloVo Zaloc, '21. april« p« v šniurtnem pri Litiji. Vsi vljudno vabljeni. Pevski zbor v Rokodelskem domu [kkI vodstvom g. prof. M. Bujiiku ima pevsko vajo danes ob II iu v torek zvečer oh 8. uri. Obeh vaj nu j se v si pevci zanesljivo udeleže. Studenci pri Mariboru. Tukajšnje Katol. sfov. izobr. društvo bi nujno rabilo »Zadnji dni 1 i JertiznloMiiac, II. del. Ako ima kdo tamed cenjenih bralcev to knjigo odveč, du jo la.hko produ, se prosi, naj se juvi naslovu: ->katol. slov. izobr. društvo« \ Stildeneih pri Mariboru. Podmladek Rdečega križa na 1. deški meščanski šoli na Priduli je priredil 12 aprilu dan pirhov v obliki srečolovu, čigar donos je notne 11 Ju h za velikonočni dar najrevnejšemu marljiv etivu učencu zavodu Prireditev Je lepo uspehi, zato pu vsem pletUc-nitlm darovalcem ili (tepcem najtoplejša zalivala! Predavanja na Frnnroski dan. V okviru Francoskega dne se bodo višiln dne 14. t. 111. i kinu Ideal od polti naprej tri predavanja s predvajanjem filmov Predavali bodo člani društvu Cenle International d'Eludes it Pariza. ki s tem otvorijo turnejo jki JiiTOsluvril. I. Loene Bourdel, liieneiče en pliflnsotMlic: Centenuare de 1'Algeiu: Francawe«. II. Plierro F. Begue. liceneie droit: l."l''.xposilion Colo-liiule ul 8 cenkveni koncert v cerkvi m. Frančiška z. izbranim sporedom starejše in novejše cerkvene glasite * sodelovanjem orkestru godbe dravske divizije. solistov iu cerkvenega zbora z Viča. Dol čfetega dobička je namenjen za novo cerkev. $€ m veliki (efrfek prinesena obleke v kemično čiščen;e plisi-ranje, barvanje in pranje peri a izgotovi sigurno do praznikov tovarna |OS MelcH, Ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob 20 zvečer, ' Nedelja, 13. aprila: NAŠ GOSPOD ŽUPNIK. Llud- ska predstava pri znižanih cenah. Itven; Ponedeljek, 14. aprila: Zaprto. Torek, 15. aprila: I. N. R, I Izven. Sreda, 16 aprila: I. N. R. I. Izven. Opera: Začetek ob pol 20 zvečer. Nedelja, 13. aprila: HOFFMNANOVE PRIPOVED-KE. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 14. aprila: AKADEMIJA za francoske poplavljence. Izven. Mariborsko gledališče Nedelja, 13. aprila ob 15: GROB NEZNANEGA VOJAKA. Prireditev ljubljansko Svobode. — • Ob 20: HERMAN CELJSKI. Kuponi. Ponedeljek, 14. aprila ob 20: FRANCOSKI VEČER. V korist poplavljenem- na Francoskem Torek. 15. aprila ob 20. uri: HERMAN CELJSKI«. Ab. A. Kuponi. Ljudski oder v Liubliani Nedelja, 13. aprila ob pol 4: MARIJA V NEBO VZETA. Znižane cene, Cerkveni iresfnfh Salezijnnskl mladinski dom Kodcljevo. Danes ob pol "■> se privito sv d u h ovne vate za ljudstvo, ki liodo trajale do četrtku zjutraj. V ponedeljek, v torek in v sredo bodo govori ob {Kil ft in ob pol 8 z v. duhovne Ito vodil g. dr. Josip Vuljnvcc._ ako sem ozdravel od alkoholne strasti Po vrnitvi iz vojne me je imela pivska strast tako v oblasti, da sem se v teh 10—12 letih vsak dan opijanil, Ko sem izprevidel, kam me to vodi, sem vse poizkusil, kar mi je kdo svetoval, pa vse zaman. Lani v decembru sem se odločil, da poizkusim še »Avinal«, preparat berlinskega lekarnarja Franka. Šel sem v Beograd, Kolarčevo ulico 7, k g. N. Popoviču, kjer sem vzel en zavitek. To sem storil le za poizkušnjo, ker sem bil prepričan, da me nobeno zdravilo na svetu ne more ozdraviti. Vsak dan sem jemal »Avinal* in po kratkem času sem izgubil poželenje po pijači. Mislil sem, da je to le začasno, toda dva meseca že strežem gostom v svoji kavarni, pa mi pijača niti na misel ne pride. Skraja sem menil, da sem se slučajno odvadil, toda danes sem prepričan, da me je -Avinal« ozdravil. Ob začetku zdravljenja sem imel 51 kg, danes pa jih imam 72. Mnogi soobčani in okoličani, ki so me poznali kot strastnega alkoholika, me izprašujejo, kako sem se ozdravil. Ker je alkohol tako strašno zlo, je moja dolžnost, da tem potom povem, kako sem »e ozdravil, in tako pomagam onim, ki so v istem stanju kot včasih ja«. 7. aprila 1930. Vata Ristivojevič, kavarnar v Vatinu, Vršački okraj. Nazadovanje produkcije premoga Dočim je bila še v januarju t. 1. produkcija premoga znatna, je v februarju izredno padla (tudi število delovnih dni je bilo v februarju manjše). Pozna se 'obseg redukcij šihtov v polnem obsegu, kar bodo v še večji meri potrdili podatki za marec. Skup no je znašala produkcija premoga v Dravski banovini v februarju 167.315 ton napram 208,454 tonam; v manjši meri pa je padla prodaja, ki je znašala v februarju samo 137.141 ton (v januarju 168.399 ton, v decembru 185.207 ton). Premogovniki so oddali železnicam 79.197 (v januarju 89.806), od tega ljubljanskemu ravnateljstvu 28 539 ton, nadalje brodarstvu 550 (400 ton, industriji 39.651 (52.685) ton, od tega v Dravski banovini 26.478 (31.720) ton, za hišno porabo 5440 (8806) ton. ostalim konzumentom 9602 (13.279), izvoz jc znašal 2701 (3423); lastna poraba je dosegla 10.077 (10.526) ton, deputati pa 3719 (3770) ton. Iz teh podatkov je razvidno veliko nazadovanje konsuma, ki se je začelo že v januarju, poostrilo pa se je v tem mesecu. Produkcija pa je sledila šele v februarju, ko Svetovni perutninarski kongres v Londonu Kakor je povzeti iz št. 14 na Dunaju izhajajočega tednika z naslovom »Moj košček grude«, se v sosednji Avstriji zavedni perutninarji prav marljivo pripravljajo na ta kongres, ki sc bo vršil od 22. do 25. julija t. 1. Da si v Londonu utegnejo ogledati tudi izredno zanimivo mednarodno razstavo, ki bo po sporočilu angleškega ministrstva za poljedelstvo največja in najlepša, kar se jih je doslej vršilo na svetu, se je ustanovil na Dunaju posebni potniški odbor, ki je sestavil skupni načrt potovanja. Na podstavi tega načrta bodo avstrijski za-nimanci deležni prav znatno znižanih potnih stroškov. Odpotovali bodo dne 18. julija z Dunaja proti Linzu, Passau, Niirnbergu, Kolnu v Barneveld, kjer je rejsko središče znamenite barneveldske kokoši, v Barneveldu jih bo sprejelo in pozdravilo mestno zastopstvo. Ogledali si bodo borzo za jajca, tržnico za perutnino, veleperutninarne in tekmovalnico za jajčarice. Od tam bodo nadaljevali potovun;e preko Roterdama v London, kjer se bodo udeležili kongresa v kristalni palači, si ogledali mednarodno razstavo perutnine in druge zanimivosti. Po zletu v kopališče Brigthon se bodo vračali proti domu preko Pariza, kjer ostanejo tri dni. Potovanje bo trajalo od petka, dne 18. julija do torka, dne 29. julija t. 1. Potni stroški s prenočevanjem in hrano bodo znašali 890 šilingov ali 8120 Din. Tudi naša država je povabljena na ta kongres. Koliko zastopnikov kraljevine Jugoslavije se ga bo udeležilo in kaj bodo tam pokazali svetu, doslej žal še ni znano. Sumarsko lovska razstava in domača industrija Šumarsko-lovska razstava ne bo pokazala slttno gojenja in razvoj šumarstva, marveč bo v prvi vrsti skušala ustvariti jasno sliko, kako zelo važno je baš šumarstvo za našo industrijo. Razstavljeni bodo po možnosti vsi predmeti od lesenih žebljev, zobotrebcev, žveplenk do najfinejšega mizarstva, stavbnega tesarstva, lepenke, celuloze in do izdelanega papirja. Poleg lesne industrije bo na razstavi zainteresirana tudi vsa druga industrija, ki je v kakršnikoli zvezi, bodisi z lesno industrijo, ali šumarstvom. Ker se precej orodja, posebno za lesno industrijo, kakor tudi raznih tipov šumarskega orodja pri nas še ne izdeluje, bo treba pogledati v inozemstvo. V koliko bo to potrebno, jc pač največ odvisno od naših domačih industrijalcev. Čimveč bo nudila naša domača industrija, tem manjša bodo naročila od zunaj. Razstavljalni odbor bo skušal razstaviti kolikor mogoče malo tujega blaga, toda kar bo pa manjkalo in ne bomo mogli dobiti doma, fi bomo pač morali preskrbeti iz inozemstva. Drugače bi bila naža razstava, ki je zelo obširno zamišljena in že zasnovana, nepopolna. Da se zadeva kolikor mogoče ugodno reši, se obrača razstavljalni odbor na vso našo, posebno pa na železno industrijo, s prošnjo, da se za stvar zainteresira ter stopi v zvezo z razstavljalnim odborom, ki ima pisarno na ljubljanskem velesejmu in sporoči vsaj do srede maja, kaj vse lahko razstavi, oz. kaj bi lahko izdelal po naročilu. Le na ta način bo mogoče vse pregledati in skrčiti na minimum naročila od zunanjih firm, ki gotovo pri vsaki priliki konkurirajo domačim podjetjem. Razstavljalni prostor je zastonj. Razstavljalec plača le običajne odstotke, če predmete proda. IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE z dne 8. aprila 1930 (vse v milij. Din; v oklepajih razlika napram izkazu z dne 31. marca). Aktiva: Kov. podlaga 409.1 (+3.4), posojila menična 1102.0, lombardna 241.1, skupaj 1343.4 (+24.4), račun začasne zamenjave 183.9 (—1.9), tečajna razlika 1643.1 (—18.6); pasiva: bankovci v obtoku 5386.0 (+23.9), račun začasne zamenjave 183.9 (—1.9), drž. terjatve 525 3 (+79.3), obveznosti žiro 1149.2, razni računi 153.9, skupaj 1303.2 (-94.1), ostale postavke neizpremenjene. * Indeks cen v marcu 1930. Podatki, ki jih objavlja Narodna banka o gibanju cen. kažejo ponovno nazadovanje. Tako je znašal indeks: proizvodi poljedelski živalski mineralni industrijski skupni Iz teh podatkov je razvidno nadalnje nazadovanje cen poljedelskih in industrijskih proizvodov, dočim so živalski proizvodi po prehodnem padcu v februarju zopet narasli; stalen dvig beležijo tudi'mineralni proizvodi. Totalni indeks je ponovno padel in s tem dosegel najnižji nivo že dolgo časa sem. Iz železniško statistike. Izdatki drž. železnic so znašali 1928 2585.3 milij. Din (1927 2732.9), dohodki pa 2455.8 (2390.5) milij. Din. Dohodki so od prevoza potnikov 722.0 (716.9), prtljage in ekspres-nega blaga 9.6 (30.0), od blaga 1667.6 (1512.8), razno 56.7 (30.8). Eksploatacijski koeficient (razmerje med izdatki in dohodki) se polagoma znižu-je: znašal je 1928 105.3%, 1927 pa 114.3%, Spomladanski kričistilni čaj po župniku Kneippu se dobi v iekaini Leusiek. Ljubljana. Reslj.vs £.1 pri Zmajskem mostu jan. febr. marec 104.5 100.7 95.9 98.2 97.1 102.5 88.2 88.3 88.7 86.6 85.9 83.6 93.6 92.1 91.1 se je znižala, ker so premogovniki zelo veliko delali na zalogo. Nazadovanje konzuma beležijo železnice (10.000 ton), še več pa industrija (13.000 ton)i zlasti pa je nazadoval konzum industrije izven naše banovine. To kaže, da se je v celi državi odjem premoga zmanjšal in je konkurenčni boj za naš premog postal težji. Posledice zmanjšanega konzuma se vidijo v velikem povečanju zalog, ki so v teku meseca narasle od 62.903 na 79.326 ton. Tudi v številu delavstva se vidijo redukcije. Dočim je bilo povprečno v januarju zaposlenih 10.761 delavcev (decembra 10.709), je število delavstva padlo na 10.352. Število uradništva je tudi manjše: 222 (265), povečalo pa se je število paznikov od 253 na 300; skupno torej 522 (518). Zlasti pa se vidi poslabšanje položaja na premogovnem trgu v velikem padanju šihtov. V januarju je bilo 291.865, v februarju pa samo 242.457, torej 17% manj. »Isis«, d. d. za industriju i promet droga i kemikalijo, Zagreb. Na seji ravnateljstva, ki se je vršila dne 6. t. m., se je predložila in odobrila bilanca družbe za poslovno leto 1929., katero se zaključuje i>o odpisu vseh v pravilih predpisanih amortizacij ter vseh dubijoz, z dobičkom od Din 756.090.67. Od tega se je porabilo Din 390.980.01 za poravnanje prenosa zgube iz poslovnega leta 1928., radi ostanka od Din 365.110.66 pa ae bo predlagalo občnemu zboru, ki se bo vršil 28. aiprila : t. 1., izplačanje 6% dividende. Mestna hranilnica v Mariboru izkazuje lani j povečanje vlog 104.9 na 118.2 milij. Na drugi stra-i ni so hipotekama posojila narasla od 41.9 na 47.35 : milij., oljčinska od 7.0 na 9.4 milij., meničn« pa so padla od 0.5 na 0 2 milij. Dolžniki v tekočih računih so narasli od 18.9 na 34.5 milij. Din Lombardna posojila na obvoznicc Seeligma-novega posojila daje Poštna hranilnica kraljevine Jugoslavije po sklepu njenega nadzorstvenega sveta z dne 9. aprila t. 1. pod pogoji, ki veljajo za lombardiranje drž. vrednostnih papirjev. Obrestna mera za vsa lombardna posojila pri Poštni hranilnici znaša 7% na leto, poleg obresti se z"računn-vajo še stroški z '/,% na 3 mesece; obresti in stroški se plačujejo za 3 mesece v naprej. Podrobna pojasni la dobijo interesenti pri podružnici Poštne iiranilnice v Ljubljani. Naiboljše in naiceneiše BARVE, FIRNEŽ, LAKI, STEKLARSKI KLEJ in vse potrebščine za slikar. Promet srednji. Pšenica maj 20.35 20.73. znkli 20.71—°072, oiet. 20.15—2037. zakli. 20.0« 20.15 rž maj 11.08 —11 15. zaklj. 11.10—11.15. okt. 12.90—12.95. zakli. 12.93—12.95 koruza mai 1210—12.32. znkli. 12.28 —12 29, iulii 12 22—12.42. z«kli. 12 40—12.41, tranzit maj 11.15—11.30, zaklj. 11.30-11.32. Živina Mariborski sejem 11. t m. Na svinjski seiem jebilo pripeljanih 341 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari kom. 100—170 Din, 7—9 tednov 200—260, 3—4 mesece 300—400. 5 do 7 mesecev 440—540. 8-10 mesecev 680 900 eno Mo 1000—2000 D!n. 1 kg žive teže 11—13, mrtve 16—17.50. Prodanih je bilo 212 svinj. Jajca V zadnjem času je bil položaj na jajčnem trgu precej stabilen in je bilo tudi povpraSevanje j"ko živahno. Nakupovalo se je blago po 0.70—0.725 pare. Danes se pa že opaža, ker so kupci za velikonočne praznike z blagom kriti neka rezervira-nost in je cena nazadovala na 0 65— 0 675 pare. — Št. Jurij ob juž. žel., dne 11. aprila 1930. ~c£)uhteča usta SARGOV KAL0PONT Film in religija Skoro ni več kotička, kamor bi ne bilo že pogledalo d rano oko filmske kamere in ga razgalilo pred svetom. Res je ninogokaj izmišljenega. Vendar moremo reči: poglej si današnje filme in spoznal boš, kako svet živi. Milijoni sodoživljajo dan za dnem razburkano življenje višjih slojev, postopačev, siromakov... A Ie malokdaj zabrli za trenutek v tem ogromnem veleloltu — religiozni utrip. In vendar je versko čustvo še danes nekaj, kar ni izbrisano iz življenja. — Le počasi se dviga film na stopnjo umetnosti in nosi na sebi še mnogo sledov pouličnega prahu. Shakespeareja filmska umetnost še danes nima nobenega. Mnogim, ki danes ustvarjajo filme, je versko čustvo prav daleč. Nihče pa ne more s pridom umetniško oblikovati tega, česar sam ni zmožen doživljati. Odtod tudi dejstvo, da verski utrip skoro utone med ostalimi. Poleg tega so oni, ki jim religija ni prazna beseda, film v veliki meri odklanjali. Zato njih vrste tudi niso dale ljudi, ki bi se uveljavljali na tem polju. Vprav to hladno stališče je povzročilo mnogo škode. Saj je znano, koliko filmov gre med svet, ki sploh nimajo nobene vrednosti. Velikokrat je vzrok v tem, ker boljših ni. Klic ix> filmu vedno rasle, ljudi pa, ki bi bili zmožni ustvarjali umetnine, ima film danes še malo. Veliko zlo, ki ga more napraviti slaba knjiga; porazno je zlo, ki ga napravi slab silm. Film danes uravnava življenje milijonom ljudi, ne da bi se zavedali tega — in to bodisi, da je dober ali slab. Vsaka velika kulturna pridobitev, kakor je film, more milijone ljudi dvigati ali pa jih zastrupljati; je sredstvo, ki učinkuje tako, kakor ga človek uporablja. Najboljši ali pa tudi širokim plastem najbolj nevarni (zavisi pač od njih vsebine) so filmi, ki so tako dovršeni, da napravijo vtis resničnega življenja. Lačne množice si iščejo v njem doživetja, ki nosi značaj polne resničnosti. Značaj filma pa je vezan na značaj svojih pripadnikov. Koliko more dati film tudi religioznemu čutu, naj pokaže en sam primer. Pred kratkim se je predvajal pri nas zvečni film »Atlantic«. Kdor ga je videl, mu skoro ni treba nadaljnjih besed. Mogel je občutiti to sam na sebi. Mogel je tudi brez pomislekov pritrditi, da je vendar film nekaj, kar more tudi versko brezbrižnemu za trenutek vso dušo usmeriti k misli o Bogu, o onostranosti, čeravno film sam ni imel tega namena! — Bil je kos resničnega življenja, brez vsake podtaknjene misli in kot tak je tudi vplival! In prav je, da je bil tak. Pokazal je približno sliko potopa orjaškega »Titanika«. Mogočni parnik se potaplja. Štete so ure življenja. Mučni prizori, polni groze. Nastane mir, tiho pričakovanje. Nccoj so vsi — potniki prvega Lutkovno razreda. Ni razlike, vsi so enaki. Drug ob drugem bogati in siromašni .. Otožna nabožna pesem se dviga pod nebo s stoternimi srci in daje tolažbo, miru ... In zadnji očenaš drhti na ustnicah in prosi usmiljenja. To niso več besede, klic duše je, ki je doživela občutje Boga . . Vse to more povedali več kot besede. In povedalo je: Je vera. ki je golo priznanje in je vera, ki je doživetje. Iu ta zadnja je mnogim tuja. Morda niti prilike nimajo, da jo spoznajo. Beseda ostane beseda. Slišijo jo in pozabijo! Le vtisi, ki so tako močni, da so postali doživetje, ostanejo. In s temi film kar razsipava. Mnogo bogastva ima, mnogo bodočnosti, le manjka mu ljudi, ki bi ne ravnali z njim, kakor otroci, ki se igrajo z ognjem. Največja kinogledišče svela, ki stoji v Ne\vyorku na Broadvvav in se imenuje Roxy, je v letu 1929. obiskalo 7 milijonov eseb, ki so plačali vstopnine 5,800.000 dolarjev. V vseh teh letih, odkar gledišče obstoja, pa je bilo posetnikov okrog 20 milijonov, t. j. pelina vsega prebivalstva Združenih držav. Po poročilih iz I.os Angeles prerokujejo ■ merodajni filmski krogi iz Holly\vooda, da bo najkasneje v enem letu prišel črno beli film iz prometa in se bodo kesneje snemali samo barvni filmi. Vse amerikanske filmske produkcijsko družbe se intenzivno bavijo s to novo ženijalno iznajdbo in hite preurejevali svoje prostore in stroje. Vodilno mesto zavzema družba Technicolor Inc., ki je na polju barvnega filma prav tako odločujoča, kot družba Weslern Electric na polju zvočnega filma. Filmska ekspanzija na japonskem raste z vsakim dnem. Prav tako raste tudi interes publike za kinogledišča. Medtem, ko je v letu 1928. poselilo okrog 139 milijonov ljudi japonska glcdi-j Jča, pa jc v letu 1929. to število narastlo na 204 milijone. V lotu 1924. je bilo importiranih 90% vseh pokazanih filmov; v 1. 1928. pa je teklo po japon-sldh kinoglediščih 85% filmov domače produkcije. Daues skoraj vsa gledišča na Japonskem kažejo izključno filme domačega izdelka. Japoncem tudi Amerika na tem polju ne more blizu. I.ep uspeh. Preteklo leto je izšel v Franciji, kot smo v našem listu že poročali, novi film o Devici Orleanski v režiji Marco de Gastyne, v katerem se življenje svetnice naravnost smeši in katoliška čustva brutalno žali. Katoličani v Franciji so proti omenjenemu filmu vzdignili velik protest. Kakor čujeino, z uspehom. Družba Aubert-1'ranco, ki je film produciraia, se je obrnila na filmski oddelek »Bonne Prossec v Parizu s prošnjo za sodelovanje pri spremembi žaljivih scen v omenjenem filmu. Družba se je tudi zavezala, da originalno kopijo filma ne bo nikomur več izposodila. Vsekakor lep uspeh francoskih katoličanov. Želimo si isle zavednosti na tem polju tudi med našimi katoličani I utkovo gledal;šče »Krščanskega ženskega društva« v Akademskem domu na Miklošičevi cesti uprizori v nedeljo 13. t. m. ob pol 5 popoldne (kot poslovilno predstavo Gašperja Larifarija) lutkovni burki »Gašpertek v ; škornju« in »Gašpertek v cirkusu«. — Pridite, ker Gašperček Larifari, ta neugnani poredne?, in bur-1 kež se poslavlja od nas. Zakaj? In komu na ljubo? j Solncu, cvetlicam na travniku, ptici na veji, potoku v gozdu, ki se je pravkar prebudil iz zimske j puščobnosti, kamnu na goličavi, izpod katerega že pleše martinček. Narava, solnce, stvarstvo v luči pomladi, Tonček in Nežika pa gresta po beli cesti i iz pravljice v pravljico. Toda kaj bo z Gašperčkom, povodnim možem, medvedom, Rdečo kapico, Šmar-nico in Rožico? V veliki omari bodo obviseli, Gašperček s prav istim nasmeškom, s katerim je po poslednjem dejanju poslednje svoje burke odšel z odra. Po njegovem večnostnem obrazu pa bo razlita medla luč, skozi katero pričenjamo slutiti tragično črto življenske usode Gašperja Larifarija in lutk. S tem skrivnostnim molkom, poosebljenim j brezbesednim strmenjem na žici, z njihovim zopet-1 nim oživljanjem na skrivnostni prizornici, postajajo lutke — simboli. Glejte — človeka! Kako tone v : osamelost, v oledenele blodnje nad votlini zvonje-: njem svojega srca, in kako se trga iz osamelosti v pošastne igre duše in telesa. »Mož pa skrivnostno smejč ročico glasbila vrti...« (M. J.) | V novembru 1930 otvori »Krščansko žensko društvo« novo sezono, ki ji je v tehničnem zboljšanju odra in v repertoarju novih lutkovih iger zajamčen lep uspeh. Za letošnji obisk pa sc društvo vsem cenj. obiskovalcem in malim prijateljem najprisrčnejše zahvaljuje. Kako je z lutkovim gledališčem v Bel-gradu in Zagrebu? Pred leti jo imel Belgrad odlično lutkovno gledališče, ki je prirejalo predstavo v »Dram. pozorištu« (Maneža). Pred leti pa je iz mnogih vzrokov (nerazumevanje, denar t) utihnilo in šo danes molči. — Tudi Zagreb ni nič na boljšem. Zagrebško lutkovno gledališče, okrog katerega so bili zbrani ob ustanovitvi odlični hrvatski književniki in glasbeniki, vodi danes kustos Higienskega muzeja g. Mladen Siroln, ki pa je v svojem delu osamljen. Gledališče je nastanjeno v zavodu sv. Hieronima ler letošnjo sezono ni igralo. G. Mladen širola pride po Veliki noči v Ljubljano, da se s slovenskimi lutkarji dogovori radi cvent. ustanovitve Zveze lutkovnih gledališč v Jugoslaviji«, ki naj reprezentira jugoslovansko lutkovno gledališče v inozemstvu, ki naj bo močna opora naši lutkovni umetnosti in ki naj pri naši vladi v Belgradu izposluje tiste ugodnosti in tisto široko podporo, ki jo uživa n. pr. v Češkoslovaški republiki. Gostovanje »marijonelskog kazališla« v Zagrebu. V Music-Hallu je pretekli teden goslo-valo francosko (?) lutkovno gledališče, ki je prikazovalo z lutkami balet, žonglerja v cirkusu, Jo-sephino Baker, velikanskega noja, boj kače s krokodilom, ples »Smrti« itd. itd. Zagrebški »Jutarnji list« hvali odlično tehnično spretnost lutk: Stvar se svidja in čovjek se zabavlja pola sata. I ništa drugo ne treba očekivati. Mladen Sirota pa piše: »U Zagrebu gostuje neki artist sa preciznim lutkama, ali u otom nema onoga što se zove »marijo-netska umetnost«.« Nova slovenska lutkovna igra. Pisatelj Miran Jarc je napisal izvrstno lutkovno grotesko Cln-šperikova pustolovščina«, ki v svojem za lutkovno igro značilnem tempu dobiva globlji pomen. Pesnik jo svoja snovanja in vrtanja potegnil v groteskno sfero lutkovne igre. Obrazi njegovih mračnih postav, ki bi sicer utonili v zamolkli godbeno-sti njegovih romanov, dobivajo v tej enodejanki plastično podobo, jasen zvok iu groteskno ostrino. »Loutkar«, češka lutkovna revija, ki je hkrati glasilo mednarodne zveze lutk »Unima« in ki jo urejuje odlični češki lutkovni umetnik prof. dr. Jindrich Vesely, prinaša v S. številki zanimive informativne sestavke o Prof. Aicher's Salzburger Kunstler Marionelten-Theatcrc. Gledališče deluje že 17 let. Prof. Aicher je februarja t. 1. umrl. b. it. ^iniiiiitiiiitimimiitiiniintiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiitiiiiiiiititiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitnMiiiii 1 Pri nahupu hloiibov j j oglejte si bogato založeno specijalno trgovino | A. BOGATAJ pre| POK LJUBLJANA. Stori trg Sfev. 14 WiiiiniiniiiifiniiiiiHi4itiHMMiinriiirHiiifiiiii(riHriiiriifiirtMiiTiiHiitiiiMTniittittifii>ifiMii«jiii:iuKSf Veliki teden - sveti teden Iz cerkvenega jezika je tudi naš narod prevzel ime za teden pred velikonočnim praznikom — Veliki teden, tako nazvan radi veličastnih skrivnosti, ki so v zvezi z verovanjem krščanskega ljudstva. Večina teh skrivnosti se nanaša na trpljenje in smrt učlovečenega Boga. Začne se Veliki teden s Cvetno nedeljo, ki so jo Latinci imenovali nedeljo palm, Grki pa Oljčno nedeljo. Imenovala pa sc je ta nedelja še tudi drugače, tako: Nedelja kompeten-tov, t. j. tistih, ki so čakali sv. krsta; ali nedelja umivanja glav, ker so katehumenom, ki so se bili za krst priglasili, kot telesno pripravo na ta zakrament izmili glave, da so bile snažne za krstno maziljenje. Imenovala se je tudi nedelja usmiljenja, ker se je ž njo začel teden, v katerem so se spokorniki zopet spravili s Cerkvijo. Značilni za Cvetno nedeljo so trije cerkveni obredi: blagoslov palm ali oljk, procesija s palmovimi ali oljčnimi vejami in pasijon med sv. mašo. Mladina prinese k blagoslovu oljčne vejice in butarice, okrašene s prvim pomladanskim cvetjem. Verno ljudstvo sc pa spominja Kristusovega slovesnega vhoda v Jeruzalem tik pred svojim trpljenjem. Veliki teden se je pričel. Otroci hodijo zadnje tri dni tega tedna »ropotat' v cerkve in h cerkvam, kjer se te dni vrše posebne daljše molitve. To so Ju-tranjice in Hvalnice, sestavljene iz psalmov in beril, ki oznanjajo spomin Odrešenikovega trpljenja in smrti. Končavajo se s pretresljivim psalmom Miserere; kakor David, pevec psalmov, tako naj grešniki vsi jokamo nad svojimi grehi. Posebnost pri teh molitvah je na listni strani oltarja postavljen triogelni svečnik, na katerem gori po dveh straneh štirinajst rdečih sveč, v sredi na vrhu pa ena bela. Za vsakim izpetim psalmom se ugasne ena rdeča sveča, tako, da ostane nazadnje samo še bela. Ugasle rdeče sveče pomenijo apostole in prijatelje Jezusove, ki so Gospoda v njegovem trpljenju drug za drugim zapustili. Vrhnja bela sveča pa pomeni Kristusa. Cerkveni služabnik jo koncem molitev sname in prižgano nese za altar, tam skrije, potem pa zopet natakne na svečnik. To pomeni smrt in vstajenje Gospodovo. Ko je odpet psalm Miserere, nastane v cerkvi na dano znamenje ropot z ragljami, kar naj pomenja vpitje ljudstva pri Jezusovem trpljenju ali pa tudi tresenje zemlje ob njegovi smrti. Veliki četrtek je dan slovesa Jezusovega od sveta in njegove velike oporoke za nas. Spominjamo se, da ie Kristus postavil najsvetejši zakrament, da bi ostal med nami pričujoč pod podobama kruha in vina. Obenem je postavil sv. mašo, da se na nekrvav način obnavlja njegova krvava daritev do konca sveta. Sv. maša se ta dan daruje v beli barvi. Samo en duhovnik mašuje v vsaki cerkvi, drugi prejmejo iz njegovih rok sv. ob- Hajduk (Split) sHermes 6:1(2:0) liajilo, kakor so prvi Veliki četrtek prejeli iz Odrešenikovih rok sv. obhajilo apostoli. Obenem pa se že spominjamo, da je ta dan Kristus pričel svoje trpljenje. Po Gloriji utihnejo zvonovi in orgle in molče ik> Velike sobote. V škofijskih cerkvah se med mašo z veliko slovesnostjo posvečujejo olja, ki sc rabijo pri zakramentih sv. krsta, sv. birme, sv. poslednjega olja in pri sv. mašniškem posvečenju. Po maši sc odvzame iz altarjev ves altarni kras, v spomin, da je bil Kristus pred križanjem oropan obleke. Po skončanih opravilih umiva škof dvanajstim starčkom noge, kakor je Kristus na ta dan umil noge svojim apostolom Veliki petek je dan smrti Sina božjega na križu. Zato je ta dan počaščenje križa središče liturgije. Duhovniki napravljeni v črna oblačila pridejo pred altar in se vržejo na obraz in tiho premišljujejo skrivnost smrti Kristusove. Križi so še vedno zagrnjeni. Duhovnik odloži mašni plašč in odkriva počasi podobo Križanega z besedami: Glejte les križa, na katerem ie viselo Zveličanje sveta. Pevci odpevajo: Pridite, molimo! Križ ponese na poseben prostor, ga najprej sam po-, časti, nato pa verniki. Sv. maše na Veliki petek ni. Opusti se ta dan nekrvava daritev na altarju, zato da nam je krvava na Golgoti tembolj pred očmi. Opravi pa se obred, ki jc sv. maši podoben, a mnogo krajši. Imenuje se Missa praesanctificatorum: to je maša prej posvečenih darov. Sv. hostija namreč, prejšnji dan posvečena, se prenese iz božjega groba na veliki altar, kjer jo duhovnik IX) nekaterih mašnih molitvah pred ljudstvom povzdigne, potem pa zavžije. — Ta dan verniki radi obiščejo cerkve, da počaste izpostavljeni sv. Zakrament. Veliko soboto se zgodaj zjutraj vrši zunaj pred cerkvenimi vrati blagoslov ognja. Ogenj, ki mora biti po cerkvenem predpisu ukresan iz kremenca, lepo pomeni Kristusa, ki je iz lastne moči s povcli-čanim telesom vstal iz skalnatega groba, in ki je od Boga postavljen vogelni kamen ter edina prava luč sveta. Ob tem blagoslovljenem novem ognju se prižgo sveče in svetiljke v cerkvi, ki že od Velikega četrtka niso več gorele. Tudi po hišah in domovih se raznese blagoslovljeni ogenj, da ta dan z njegovo žerjavico zakurijo na ognjiščih. Blagoslov velikonočne sveče je precej dolg. Med obredom prepeva diakon hvalnice Kristusu, ki je luč sveta. Velikonočna sveča je podoba od smrti vstalega Zveličarja, zato gori pri slovesni službi božji v velikonočni dobi do Vnebo-hoda, ko sc po odnetem evangeliju ugasne. Na Veliko soboto se izvrši tudi blagoslov kisfire'" vode. Včasih so ta dan krščevali tudi otroke. Pri Gloriji pa se zopet oglasijo zvonovi in orgije, iz aleluje, ki jo zapoje mašnik pred evangeliiein, pa že diba velikonočna radost Cerkve nad vstajenjem Gospodovim. Včeraj se ie odigrala na ilirskem igrišču zelo zanimiva tekma med državnim prvakom iz Splita in ljubljanskim Hermesom. Sloves, ki ga uživa Hajduk pri nas, pa tudi v inozemstvu, je privabil celo na delavni dan okrog 400 glcdalcev, Gostje so nastopili s 5 rezervami, pa vendar je bilo občinstvo zadovoljno z njih igro, posabno v prvem polčasu. Takoj s početkom igre so odlični gostje otvo-rili neizčrpen vir svojih tehničnih sposobnosti. Vsak igravec je z razumevanja polno delavnostjo bil trdnu vez svojim kolegom v odlični kombina-cijski igri. Nič nepotrebnega truda, vsak načrt ie bil izpeljan z lahkoto. Žoga je šla od igravca do igravca z gotovostjo in s preciznim podajan em, kar je omogočilo Hajduku vedno in vodno ogrožati vrata domačinov. Točno oddajanje je bilo vzorno, tudi pazljivosti igravcev ne smemo pozabili. Krilci in napadalci so bili stalno v zvezi, kar je vodilo do uspešne napadalne igre. Gostje so pokazali dovolj fair igro, pa vendar smo videli, da je tudi oster start na žogo potreben. Napadalna vrsta je pokazala le smiselne napade. V Bonačiču I so imeli napadalci izvrstnega vodjo, ki je znal spretno in koristno uporabljati znanje in sposobnosti posameznih igravcev. Levo krilo Kragič, ki je sam zabil tri gole, je dokazal sposobnosti izredno nevarnega napadalca, ki je posebno mojster v razumnem plasiranju. Nič slabši ni bil v desni zvezi Bakotič, igravec občudovane prodornosti. Kri'na vrsta z Guzino v sredini je pripravljala napadu vedno dovolj dela, pa tudi v defenzivni igri je posebno v drugem polčasu obremenjenim branilcem nudila svejo pomeč. V obrambi je bil pa stari rutiner Mikačič nekako nerazpoložen in slabši od Srdeliča. Pa vendar je obramba svoje delo uspešno izvršila. Čulič v golu je morda pretiraval svoje sposobnosti in le sreči imn pripisati, da se njegova mreža ni še parkrat stresla. Hcrmes, ki je prvikrat igral s takn renomi-ranim nasprotnikom, nas je v splošnem popolnoma zadovoljil. Pomisliti je treba, da je bila to tekma, ki bi znala še kak drug klub spraviti is ravno« težja. V prvem polčasu so Šiškarji z izredno požrtvovalnostjo in pridnostjo reševali in čfttili pred svojimi vrati, Napadalna vrsta pa kljub vsej volji ni mogla v pravo igro. Nekateri so bili prepočasni in žoga je postala plen gostov. Ako smo imenovali igro Hermcžanov v prvem polčasu bolj defenzivno, gotovo ne velja to za drugi polčas. Tu pa je oživel tudi napad. Bolj hitra in odločna igra Siškarjev je postala tudi za goste nevarna. Z naglimi napadi so često ogrožali Cuiičev hram. Igra je bila povsem izenačena in Hermes v tej polovici gotovo ni zaslužil štirih golov. Obramba je bila prav dobra, toda vratar je bil zelo slab. Trije, morda celo štirje goli so padli le po njegovi krivdi. V splošnem je bila igra Hermesa v drugi polovici prav dobra. Izkazui se je mali Krei kot gost na levem krilu, ki je z lepimi podložki znal zaposliti ves notranji trio. Potek igre: V 26. minuti zabije Kragič po lepi predložki Bokotiča prvi gol za Hajduk. Po krivdi Burje je v 29. minuti sledil drugi gol po Vi'e-ju z desnega krila. V drugem polčasu iznenadi Hermes z lepo igro, ki je takoj rodila uspeh, kajti v 3. minuti je dosegel Svetič častni gol. Nato pa kljub izravnani igri doseže Hajduk v 14. in 25. minuti po Kragiču tretji in četrti gol. Prvega je bila ne-lioliko kriva tudi obramba ,a drugi je bil »uspeh« Burje. Nato je tudi Bonačič I radi nepazljivosti vratarja zabil 5. gol. Končni rezultat je postavil v 44. minuti Bakotič. Igro je vodil zadovoljivo g. Deržaj, čeprav je parkrat nekaj stvari ušlo tudi njegovim očem. Danes ob 16. popoldne pa bo morala Ilirija v boj s kompletnim Hajdukom. Upamo, da bo znala rešiti čast Ljubliane kljub odličnemu nasprotniku. Kot predtekma bo prvenstveni nastop Primorje — Jadran. Občni zbor S. K. Bled Športni klub Bled jc imel pret. nedeljo v dvorani Zdraviliškega doma svoj 2. redni občni zboj. Zborovanje je otvoril predsednik g. Papler. ki je v uvodnih besedah podal glavne obrise klubovega delovanja v teku pretekle sezone. Predvsem je omenil gradnjo športnega stadiona, ki bo obsegal konjsko dirkališče, lahkoatlelsko progo, nogometno igrišče; ti prostori se bodo po zimi uporabl-ali radi edinstvene lege proslorov kot proge za skik-joring, hitrostno drsanje in hockey, torej povsem novih športnih panog. Takoj [»leg se je zgradila na'večja smuška skakalnica v državi za skoke do 60' m ter 20 m trening skakalnica. V teku sezone 1930 se bodo dela na stadionu nadaljevala ler zgradilo strelišče. Navedel je ustanovitev sekcij za tenis, ping-pong, vodnosportne in nogometne, poleg že obstoječe zimskosportne in prireditvene. Ustanovi se še konjskosnortna sekcija. Tainiško poročilo ie navajalo število članov, in sicer' 42 ustanovnih, 52 rednih, 2 podporna in 1 častni član Sekci>e so priredile v teku sezone več posrečenih nastopov. Nogometna sekcija je odigraia 7 tekem s skuonim seore 17:33, od teh eno internacionalno Tenis sekcija je izvedla klu-bovo prvenstvo, ki si ga je pridobil ing. lanša, damsko prvenstvo je odpadlo ge. Betki Zorko. Dalje je aranžirala medmestni turnir Jesenlce-BIed z rezultatom 5-4. Prireditvena sekcija je izvedla posrečeno športno reduto. 7imskosporlna sekciia je izvedla priprave za 1. mednarodne smuške tekme, ki so vsled neugodnih prilik odpadle. Ob koncu sezone je priredila na Pokliuki odlično oigani- Birsa. Nadzorstvo sestavljajo: Pangerc M., Ravnik 1 uri j, Majer Ivan. V razsodišču so: Cerne Mihael, T roba Ivan, Repe Slavko. Letošnji športni program obsega poleg dosedaj že uvedenih prireditev predvsem 1. mednarodne veslaške tekme, doslej prve v naši državi; dalje je v programu ena prvorazredna nogometna prireditev. Izvede se lahkoatletsko tekmovanje, več konjskih dirk, kmečko-sportni dan, concours d'ele-ganee motornih vozil, medklubske tenis turnirje, concours hippique in kazaški nastop ter 1. inter-cionalne zimskosportne tekme 1931. Klub si je s tem začrtal izredno velik in interesanten program, s čemer naj bi bilo ustreženo predvsem zahtevam tujskega prometa in daljnega razvoja prvega letovišča v državi po vzoru mednarodnih vodečih tujskoprometnih središč. Nogomet i> tujini Villacher Sportverein v Salzburgu. Drugo- plasirani koroški klub je gostoval v Salzburgu napram tamošnjemu prvaku Salzburger A.Sp. C. in podlegel s 4:0. Villacher Sportverein kljub vsem naporom ni mogel doseči niti častnega gola. Izvanredni vratar holandske reprezentance. Vse kritike soglašajo v tem, da je pri zadnji internacionalni tekmi Holar.dska-Italija, ki se je vršila pred 35.000 gledalci, dosegel neodločen rezultat (1:1) v korist Holandske le njen izborni vratar. Italijani so visoko nadkrilili v vsakem pogledu Holandce, ki so le z največjo požrtvovalnostjo in vzgledno pridnostjo igrali za svoje barve. Toda tudi to ne bi pomagalo, če ne bi Van Meulen, nadarjeni holandski vratar, reševal že skoraj iz- Radio Programi RadiO'L*uh*t«iia » Nedelja, 13. aprila: 9.30 Prenos cerkvene glasbe — 10.00 Vinko Zor: Pasijonske igre v Oberanimer^au. — 10.20 Val. Janhar: Kaj se uči-' mo od čehoelov. kmetijstva. — 10.50 Tedenski pregled _ U.OO Koncert Radio-ork. — Vmesne speve poje g. Drago Žagar. - 15 Prenos iz Trbovelj. -17.00 škofjeloška pasij. igra. - 20. Pevslu koncert akad. cerkv. zbora. - 2045 Prof. Ivan Noe, Pojcca žaga. — 21.15 Schubertov večer, izvaja Radio orkester. — 22.00 Časovna napoved in poročila, nadaljevanje koncerta. Ponedeljek. 14. aprila: 12.30 Reproducirana glasba — 13.30 Iz današnjih dnevnikov — 1730 Propagandni koncert tvrdke >-Riba« — 1S.30 Dr. Stanko Leben: Francoščina — 19.00 Dr. Josip Pogačnik: O radiu — 19.30 Ga. Orthaber: Angleščina 20 Koncert — 22 Časovna napoved in poročila. Torek, 15. aprila: 12.30 Reproducirana giasba — 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba — 13.30 lz današnjih dnevnikov — 17.30 Koncert Radio-orkestra — 18.30 Dr. Riko Fuchs: Vsesokolski zlet v Beogradu — 19.00 Dr. Stanko Leben: Italijanščina — 19.30 Dr. Preobraženskv;: Ruščina — 20.C0 Cerkvene arije poje ga. C. Škerlj-Medvedova; Radio-ork. izvaja religiozno glasbo — 22.00 Časovna napoved in poročila. Drugi programit Ponedeljek, 14. aprila: Belgrad: 12.30 Koncert radio-kvart. — 18.00 Popoldanski koncert — 20.00 Storoslov. katoliška maša od Kolba. — 21.C0 Klavirski koncert — 22.15 Koncert radio-kvarteta. — Budapest: 17.30 Ciganska glasba — 19.10 Plošče — 20.35 Klavirski koncert, nato vokalni koncert. — Dunaj: 21.40 Sonatni večer. — Milan: 12.00 Koncert radio-orkestra — 16.35 Otroci pojo — 19.15 Koncert - 20,30 Predavanje: F: Latuada in njegova dela, — Praga: 20.00 Koncert s pevskimi vložki. — Langenberg: 20.00 Vokalni koncert, nato plesna glasba. — Rim: 17.30 Duhovna glasba — 21.02 Narodna glasba. — Berlin: 20.00 Vokalni koncert. — Katovice: 20.30 Prenos iz Varšave. — Toulouse: 19.30 Simfonični orkester in vokalni koncert. — Stuttgari: 19.30 Beethovnov večer 21.40 Klavirski koncert — M. Ostrava: 1235 Opoldanski koncert — 16.00 Ura za žene, nato prenos iz Prage. Torek, 15. aprila: Beigrad: 5Z3C Konccrt radio-kvarlet« - ?0 00 Prenos iz Zagreba — 22.15 Duhov, glasba na Kloščah. — Budapest: 11.15 Pihalni kvarlet — 17.30 oncert — 19.00 Lahna glasba — 20.15 Stoletnica smrti pesnika Katona. — Dunaj: 15.30 Koncert — 20.00 Vokalni koncert: violoncello. — Milan: 17.00 Plošče — 19.15 Koncert — 20.30 Prenos iz Torina. — Praga: 19.35 Klavirski koncert — 2130 Koncert narodnih melodi;. — Langenberg: 20.00 Vokalni koncert — 21 00 »Sokratova pravda«. Sluho-iera. — Rim: 21.02 Prenos iz opere. — Berlin: 20.00 »Loniom-?auski poštar«, komična opera. — Katovice: 17.45 Popoldanski koncert — 19.20 R. -.Vafner: »Tannhauser«. — Toulouse: 20.25 Dunajska glasba, nato vokalni koncert. — Stuttgart: 16/)0 Popoldanski koncert — 1930 »D' Prozeshos«, švabska komediia — 20.30 Vokalni koncert. — M. Ostrava: 16.00 Plošče — 19.05 Ljudska glasba. ziran 30 km smuški tek, ki ie dobro naličii nor- , gub! i ene trenutke. — Za vstopnino so gledalci pla-veškim prilikam. Na inedkiubskili prireditvah ic . fali okoli Din 1.600.000— naše veljave. po svoiih članih dosesrla: dvoje prvih, troje drugih mest. v državnem prvenstvu, prvenstvu banovine in skokih diwa mesta, luniorji so si izvojevali 1. in 5. mesto. Vodnosnorlni sekciji se ie po daljših pogajaniih posrečilo dovesti Jugosl. Veslfško Z v. do pristanka, da se izvedejo prve mednarodne veslaške tekme 1930 na Bledu. Tekme bodo združene s prvenstvom Jugoslaviie. Postaviti pa se ima dalje več hanearjev za dirkalne čolne. Odboru se je na podlagi poročila preglednikov dal absolu-torij. Pri volitvah, ki so s'cdile. ie bila spreieta lista, kakršno ie predlagal odbor. V uoravni odbor so bili izvobeni: predsednik Papler Aloizii, 1. pod-preds.: Krainer Runert, 2.: MoKir Aleksander, tainik: ing. Janša, blagajnik: Marčan, odborniki: Robič, Ulčar, Vrhunc, Stare, Pangerc, ing. Ulrich, m iiiniiccii iialMir! V drugič stopamo s tem geslom pred ceni. občinstvo z namenom, da omogočimo VSfSfcGIIltir beez i«tt*n€ poslušati radio ter biti s tem deležen vseh ugodnosti, ki jih nudi poslušalcem ta iznajdba. V želji, da postane VSdlfdO B13S naroČilih, oddamo v času od 7. aprila do 7. maja 1930 po sledečih senzacijonelnih cenah in plačilnih pogojih naslednje aparate: komadov finih (ICteH OrShlll ap@ra?Of, kompletn, s kristalom, eno slušalko ter materijalom za zunanjo anteno za Din 60'— ter štirikratno mesečno plačilo po Din 45'—; komadov eiieelehlrOlISfcltl apa atov, kompletnih z dvomrež-no elektronko, z baterijami, eno slušalko termaterijalom za zunanjo anteno za Din 90'— ter osemkratno mesečno plačilo po Din 72'—; komadov IrOClelil O Sli'ti anflra OV z avdijonom ter dvema nizko frekvenčnima stopnjama, kompletnih, z akumulatorjem 18 ah anodno baterijo 90 Volt, angl. zvočnikom Amplion AC 11 ter materijalom za zunanjo anteno za Din 200'— ter desetkratno mesečno plačilo po Din 185—; komadov Sllfle H ronShlli ap ratov z visokofrekvenčno elektronko, avdijonom ter dvema nizkofrekvenčnima stopnjama, kompletnih z akumulatorjem 36 ah, anodno baterijo 120 Volt ter finim angl. zvočnikom Amplion AC 27 za Din 380'— ter desetkratno mes. plačilo po Din 320'— - Radio Ljubljana Kamiona : niklostteva c. 1 Maribor Gosposka ulita $1 180 eljave. WAC — Hakoah 2:1 (1:1) Na Dunaju se je vršila ponovna nogometna tekma za dunajski pokal med omenjenima kluboma. Pred 3 tedni je bil rezultat 1:1. — S tem ic Hakoah izpadla iz na-daljnega tekmovanja. WAC je z veliko težavo dosegel zmago, kajti prav lahko bi bilo tudi nasprotno. Gledalcev je bilo 6COO. Kasno. Priprave za »Davisov pokal«. Andleži in Nemci, ki se bodo srečali v prvem kolu borb za Davisov pokal, že s polno paro trenirajo. Angleži imajo že sestavljeno reprezentanco. Pa tudi Nemci pod vodstvom izbornega Najucha ne počivajo. Domžale Pritlično hišo poleg Dobrodelnega doma prezidavajo v enonadstropno. Dosedaj so sestre stanovale sku|)no. Odslej pa bodo v hiši stanoval« one, ki vodijo zavetišče in zabavišče, da bodo ločene od onih, ki so pri bolnikih, za slučaj, da izbruhne kaka nalezljiva bolezen. Rekrutov je v petek odpravila domžalska postaja kakih 50. Kamničan pa jih je že pripeljal dva polna vagona. Z veseljem ju konsta-tirati, da so se fantje vedli dostojno in ni bilo slišati nikakega pridušanja in >aufbiksanjac. Kultura napreduje! Za poplavljence lin Francoskem je nabrala tukajšnja osnovnošolska mladina 130 Din. Denar se jc iioslal glavnemu odboru Podmladka Rdečega križa v Belgrad, dn ga odda na pristojno mesto. Pomanjkanje sadnega drevju sc je opažalo tudi pri ntis. Tukajšnja podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva je kupila pod cerkvijo kompleks zemlje, kjer bo drevesnica in sušilnica za sadje. Iz drevesnice bodo lahko dobivali kmetovalci sadno drevje, ki jc našemu podnebju primerno. Kranj Delavski dom. Delo pri izgraditvi Delavskega doma dobro napreduje. PrOstort, ki so bili v jeseni dodelani, so prenapolnjeni. V par dneh bo zopet dogoiovljenili ti velikih sob za skupna delavska stanovanja, kjer bo zopet prostora za 30 oseb. V par mesecih bo dogotovljena druga etapa, kjer bo stanovanjskih prostorov v izmeri 500 kvadratnih metrov Tudi na zunaj bo tlom dobil lepo lice. Policijska ura. Policijske oblasti so pričele strogo z izvajanjem policijske ure. Gostilničarji so sklicali protestni sestanek. To pa menda zato, ker hočejo, da naj se policijska ura drii povsod ali pa nikjer. Delavska godba. V Delavskem domu se je ustanovila delavska godba. Napredovali so že toliko, da bodo lahko nastopili o veliki noči pri procesijah v ftmartnem in v Kranju. Umestna prepoved. Gospod okrajni glavar ie jirepovedal nekaterim fantovskim bratovščinam iz več okoliških vasi v večernih urah bivanje v me-Hlneui teritoriju. Zanimivo je, da taki junaki eksl-stirajo le se v krajih, kamor ne segajo kaloliške prosvetne organizacije. w Citateljem „ Slovenca" za nedeljo Izhušnjava m izkušnje Evica Garwin je bila razočarana. Kakq romantično si je bila predstavljala prvo leto svojega zakona. Za novoporočenega moža vendar ne bi smelo biti nič drugega na sVetu nego njegova žena in nič drugega na misli, nego da ji služi, v naprej ugane vse njene želje. Toda kako kruto drugačna je bila resničnost! Njen mož je ne občuduje, niti zahvalil 3e ji ni za veliko srečo, da jo je dobil za ženo. Najbolj je pa jezilo gospo Evico, da so jo ljudje še zavidali za njeno srečo. Morda zato, ker ji ni bilo treba štediti? Ali zaradi svobode, ki jo ji je puščal njen mož? Toda ravno zato, ker je ni v ničemur pregovarjal, je svoboda ni veselila. Ljudje so imenovali njegovo ravnanje velikopotezno. Gotovo pa ni bilo na tem nič drugega, nego njegova brezbrižnost. Ali pa morda celo...? Sedaj je morala sesti, tako bolestno jo je presunila misel, da je njene ljubezni tako gotov, da mu zanjo sploh nič ni. Ta misel je bila kajpada neznosna. Nemudoma je bilo treba nekaj ukreniti, nemudoma. Sunkoma je vstala, vzela iz omare svojo zlato večerno obleko in svoje zlate čevljičke, se napudrala in si pordečila ustnice: nocoj je hotela biti sijajna, potegniti nase poglede cele dvorane. Herbert Ganvin se je zelo začudil, ko je prišel domov in našel svojo ženo v večerni obleki. > Danes želim iti na ples, v prvovrsten lokal,« mu je rekla rezko v pozdrav. Prevdarjal je nekaj sekund, kaj bi odgovoril; rad bi bil še obiskal enega svojih pacientov. Vendar je to zamolčal, da ne bi ji pokvaril veselja. Zavita v plašč je stala gospa Evica v predsobi in nepotrpežljivo čakala na svojega moža, ki so je preoblačil. Bojevitost se je je vedno bolj polaščala. Ko je prišel v predsobo, ji je ustnice preletel posmeh. Seveda se je oblekel meščansko; smoking ima samo za muzej v svoji omari. Srdita je sedela poleg njega v avtomobilu. Nocoj bo nekaj doživel, naj le počaka! Čisto natihem se je pa bala, da se na plesu ne bi nihče zanimal zanjo. >Ali je danes kak praznik, ki sem bil nanj pozabil?« je vprašal Garwin nekoliko pobit »Moderne žene nismo take, kakor so bile prejšnje tutke, ki so si samo o praznikih privoščile kako zabavo.« Herbert Garvvin je bil vesel, da se je v tem trenutku avto ustavil in sta morala izstopiti. Tako si je lahko prihranil odgovor. Samozavestno je šla gospa Evica mimo zrcal v garderobo in potem v plesno dvorano. Izbrala si je ložo čisto spredaj ob godbi. Zasenčena luč se je odbijala od rumenih instrumentov in v zlatih pšicah brzela v Evine temne, nakodrane lase. Moderna plesna glasba je v mladi ženi budila ogenj, mišice so ji igrale. >Kaj boš jedla, pila?« je vprašal mož. Razdraženo je potegnila iz škatlje cigareto. Da, to je bil zopet tipičen zakonski mož: tu, v krasni plesni dvorani misli na jed in pijačo! »Plesati bi hotela, nič nego plesati!« je izjavila, ker je vedela, da ga bo s tem najbolj zadela. Razumel je. »Zal, nisem imel časa, da bi bil se naučil six-eighta, sladkornega koraka in kakor se še imenuje vse to plesno kreče-nje; nazadnje moram vendar delati, da kaj zaslužim!« je odbil udarec. »Najbrže jaz toliko stanem!« je vrgla pikro preko mize in bila na tem, da začne od jeze jokati. Tedaj je prišel mimo lože zelo mlad in zelo bled gospod in se ji ozrl v obraz. Oši-nda ga je z vročičnim pogledom. Tujec je prišel v ložo in jo prosil za prihodnji ples. Najraje bi bila zavriskala od veselja. Dejansko, želje morejo postati resnica! Ali ni bilo krasno, da je ravno najelegantnejši v celi dvorani prišel ponjo, da jo odvede na ples? Malo, da se ni tujcu od sreče vrgla v naročje, in je takoj odšla z njim. Ganvina to niti malo ni zbodlo; bil je vesel, da je žena preskrbljena s plesalcem, sam pa si je pri-voščil čašo dobrega vina. Oh zatonu carske Rasputinova smrt. Tako so bile vse priprave dovršene in kletna soba je bila naravnost udobna. Proti večeru so prišli tudi ostali zarotniki, med njimi dr. Lacovert. Nadel si je gumaste rokavice, nato pa odprl pločevinasto škatljo, v kateri je bil. ciankali. Vzel je par kristalov, jih zmlel in nato privzdignil na torti čokoladno plast in pod njo razmazal strup. Nato je zopet čokoladno plast postavil na prejšnje mesto in torta je izgledala ko nedotaknjena. Po zdravnikovem zatrdilu je bilo strupa toliko, da bi morala od njega umreti vsa družba. Vse je bilo pripravljeno in knez Jusupov se je odpravil po svojo žrtev. Kakor po navadi, je prišel Rasputin ta dan šele zjutraj težko naložen domov. Ob desetih je šel k telefonu in le s težavo povedal Virubovi par komaj razločnih besedi. Nato je šel spat in je spal do večera. Ko se je na-spal, je šel v sobo, kjer so ga že željno pričakovale njegove oboževalke, med njimi tudi nežna Munja Golovina. Vsa nemirna je bila in prosila Rasputina, da ji pove, kam da gre, ker ga hoče spremljati. Toda Rasputin ji ni hotel povedati, kam da gre. Poslovil se je od nje in jo blagoslovil. Na stopnicah pa je srečala Virubovo in jo prosila, da poizve, kam gre nocoj Rasputin. Ker je vedel, da mu je Virubova absolutno udana, ji je povedal, da gre k Jusupovim, gre pa šele zvečer, ker ga ne smejo knezovi starši videti. Virubova je nato tako dolgo silila v Rasputina, da ji je ta obljubil, da ne gre nocoj h knezu. Toda svoje obljube ni hotel držati. In kako tudi, ko ga pa je čakalo toliko lepih reči. Knez Jusupov mu bo^ vendar pel svoje krasne ciganske pesmi, vrhu vsega pa bo videl lepo Irino Aleksandrovno in jo zdravil. Dal je zato poklicati svojo Katjo, da ga obleče v njegovo najlepšo obleko. Ko se je napravljal, pa je prišel k njemu notranji minister Protopopov. Bil je ves zmeden, da si je Rasputin mislil, da je bolan. Ko ga je odvedel v svoj kabinet, pa mu je padel Protopopov okoli vratu in ga pričel rotiti, da nikamor ne gre sam, ker se zopet pripravlja proti njemu atentat. Minister je že ukazal agentom, da najstrožje čuvajo hišo, a vse njegove odredbe bodo zaman, če ga Rasputin ne bo ubogal in nekaj dni ostal doma, oziroma odšel iz stanovanja le v vernem spremstvu. Toda Rasputin se je Proto-popovu le smejal in mu dejal, da je njegova usoda v božjih rokah in da se zato zanj ni treba bati. Polagoma je tudi Protopopova potolažil, se čisto oblekel in se nato oblečen vlegel na posteljo in pričakoval kneza. Malo pred polnočjo je prišla Katja v sobo, da pogleda, če Rasputin še kaj potrebuje. Ta pa jo je zapodil in dejal, da naj se ne vznemirja, če bi kdo potrkal na zadnja vrata. Toda radovednost ni dala Katji miru in zato je čakala, da vidi, kdo da pride. Malo pred polnočjo je prišel visok in slok mož, zavit v kožuh in s čepico, potisnjeno globoko na oči. Po glasu ga je spoznala. Ni vedela sicer njegovega imena, vedela pa je, da je »ta mali«, ki je poročen z neko kne-ginjo. Nato je slišala, kako je Rasputin vpra- šal kneza, zakaj se je tako zavil. Knez je nekaj nerazumljivega odgovoril, nato pa ga odpeljal v svojo delovno sobo, kjer je odprl miznico in vzel nekaj denarja. Ko je videl, kako se je knez začudil nad to obilico bankovcev v miznici, je Rasputin dejal, da se v kratkem poroči njegova Micika z nekim oficirjem in da bo ta denar njena dota. Za hip se je pričel Jusupov sramovali svojega podjetja, da vabi gosta k sebi zato, da ga umori. Toda še bolj ga je bilo sram, da bi mu očitali njegovi prijatelji figarstvo in zato je sklenil, da svojo namero izvrši. Veseli zvoki gramofona so daneli iz gornje sobe, ko sta vstopila Rasputin in knez v kletno sobo. Začudeno je obstal Rasputin: »Kaj pa je to? Ali je pri Tebi še družba?« Jusupov ga je skušal pomiriti, da je gori le nekaj prijateljev, ki pa bodo v kratkem odšli, nakar pride Irina Aleksandrovim. Ta čas pa bosta spila tu čašo čaja. Brez vsakega suma si je nato Rasputin začel ogledovati sobo in imel nad nekaterimi dragocenostmi naravnost otroško veselje. Nato je pričel pripovedovati o svojih prijateljih, pa tudi o svojih sovražnikih. Ti so v prvi vrsti med aristokrati, ker mu ti ne morejo odpustiti, da govori vedno resnico. Večkrat so ga že skušali umoriti, a mu nič ne morejo, ker je Bog vedno preprečil njih nizkotne namene. Težko so zadele Jusupova te besede in šele po par minutah je mogel sebe zopet tako obvladati, da je ponudil Rasputinu zastrupljeno lorto. Rasputin je hitro pojedel po vrsti par kosov in Jusupov je ves razburjen čakal na učinek strupa. Minila pa je minuta za minuto, a Rasputin je mirno govoril dalje, ko da se ni nič zgodilo. Pri tem je pridno praznil kozarce in zahteval novo vino. Jusupov je dal nato zastrupljeno vino. toda tudi to ni nič učinkovalo. Ves obupan si je razbijal Jusupov glavo, kako da strup ne učinkuje. Ali je mar dal doktor premajhno količino, ali pa je Rasputin v resnici nadčlovek? V tem premišljevanju ga zmoti Rasputin, da zapoje par pesmi. Jusupov je vzel kitaro in pričel peti. S prikupljivim glasom je pel pesmi za pesmijo in kakor hitro je odpel eno, že ga je prosil Rasputin, da mu zapoje novo. Med tem pa so postali ostali zarotniki zgoraj nemirni in pričeli so ropotati, da s tem opozore Jesupova, da je čas za hitro delo. »Najbrže se odpravljajo,« je dejal knez, nato pa ves vesel, da more za hip oditi, dejal Rasputinu, da gre pogledat, kaj je pravzaprav. Jusupov je odšel k zarotnikom in jim povedal, da strup ne učinkuje. Takoj so zarotniki sklenili, da Jusupov ustreli Rasputina. Z revolverjem v žepu se je vrnil Jusupov k Rasputinu. Ta je sedel na stolu ves zamišljen in podpiral glavo z rokami. V njegovih motnih očeh je bil neizrekljivo žalosten izraz. Nakrat se spremeni njegov obraz in iz njega govori peklensko sovraštvo, kakor da bi čisto gotovo vedel, zakaj je bil zvabljen v ta prostor, kjer ga čaka smrt. Potem vstane in v njegovih očeh je čuden izraz dobrotnega razumevanja in nežne udanosti. V tem hipu naperi Jusupov revolver in prične streljati. Mlada prodajalka cvetlic je paru ponudila nagelne. Tujec je izbral najlepšega in ga podal gospej Evici. Bila je čisto zmedena in se pretirano zahvalila. »Sedaj pa morate piti z menoj čašo šampanjca v vrtni dvorani!« je prosil tujec. Hotela je odreči, toda spomnila se je svojega moža: gotovo jo bo iskal po celem lokalu, ako se ne vrne takoj k njemu v ložo. Ha, to bo učinkovalo nanj, ko jo bo našel s tujcem za mizo! Preračunano se je paradno namestila v nekem zatišju vrtne dvorane. Kaj je tuji gospod vse naročil! Šampanjca, Hors d'oeuvres, cigarete z rožnimi listi. Smejala se je in se zabavala nad šumečim šampanjcem, ki je orosil njen nagel. Njena razigranost je polagoma prešla v nervozno razposajenost. Sredi smelia bi se bila najraje zjokala. Kako, da moža tako dolgo ni? Hotela je vstati in oditi v ložo, toda od hipa do hipa je upala, da se bo Garvvin vendarle pojavil. »Sedaj vam iz kioska prinesem najlepše rože,« je rekel tujec in ji poljubil konce .prstov. 2e ga je hotela zadržati, toda misel, da mora mož vsak trenutek priti, je zmagala. »Saj vam vendar smem prinesti rož?« je šepetal »dr. Beno« — tako se ji je bil tujec predstavil. Pritrdilno je nagnila glavo. In ko je odšel, se je naslonila na stol, s cigareto med živo-rdečimi ustnicami, in se veselila rož. Te naj govore, ko se z njimi vrne v ložo! A kako dolgo se mudi ta dr. Beno! Kaj ga neki zadržuje? Slednjič je gospa Garvvin poklicala natakarskega vajenca in ga poslala pogledat za dr. Benom. »Gospod se je že davno odpeljal,« ji je prišel povedat mali. Istočasno pa se je pojavil gospod plačilni in ji z globokim poklonom predložil račun, ki ni bil majhen. Zabava jo je drago stala. Majhna, skromna in skesana se je gospa Eva vrnila v ložo in sedla poleg moža. Bila mu je hvaležna, da je bil tako velikopotezen, da je ničesar ni vprašal. Mučno se je smehljala, pri tem pa so njeni prsti trgali rdeč nagel in ga slednjič vrgli pod mizo, kjer so ga zlati čeveljčki poteptali. Maria Ibelc. Morilec se sklone nad svojo žrtvijo in prične otipavati še toplo telo, zadovoljen, da ga je ubil. V tem nakrat oživi lice in odpre se najprej levo, potem še desno oko, obe pa se ozreta z neskončnim sovraštvom v morilca. Zadnjikrat je tedaj občutil Jusupov moč tega pogleda in v nemi grozi je otrpel ter hotel klicati na pomoč. Na smrt zadeti pa tedaj nakrat plane pokonci, njegovi krčevito upognjeni prsti se vzdignejo v zraku, se zasade z j železnim prijemom v Jusupove rame ter sku-1 šajo zagrabiti njegovo grlo. S pošastnim glasom kliče Rasputin vedno znova ime svojega morilca in njegovi pogledi so strahotni. Bil je to zadnji smrtni tresljaj in par minut nate je bil Rasputin mrtev. Truplo so odnesli na stopnišče in ga tu položili. Na levih sencih je zijala velika rana, obraz je ves presekan in oblit s krvjo, v očeh pa je smrtni krč. Še dolgo je stal Jusupov pri truplu in od ; groze se ni mogel niti zganiti. Nato pa je pla-■ nila iz njega besnost, pograbil je železno pa-! lico in ko brezumen udrihal po mrtvem Rasputinu. Nato so zarotniki vrgli • obteženo truplo v Nevo. Velikansko razburjenje je vladalo drugI dan ves čas meti prijatelji Rasputina, ker nikjer ni bilo nobenega sledu o njem. Ves policijski aparat je bil na delu, da najde Rasputina. Počasi pa so se zgoščevala dejstva in prišlo je na dan, da je Jusupov umoril Rasputina in kmalu nato so našli tudi truplo. Roke in noge so bile zvezane, na truplu je bilo videti polno ran, vseeno pa je moral bili Rasputin še pri življenju, ko so ga vrgli v Nevo. V največji tajnosti so prepeljali truplo v veteranski azil Česmo, kjer so sestavili protokol o Rasputinovem umoru. Po odredbi carice je prišla nato sestra Akulina, ki jo je Rasputin ozdravil, umila truplo in nato presedela vso noč pri njem. Zadnje besede carice svojemu prijatelju pa so se glasile: »Moj dragi mučenik! Podeli mi svoj blagoslov, da me spremlja na mukapolnem potu. ki ga imam tu še prehoditi. Spominjaj se v svojih svetih molitvah nas vseh tudi v nebesih! Aleksandra.« Drugi dan je pripeljala sestra Akulina truplo v Carskoje Selo, kjer je bilo truplo v največji tajnosti dne 21. decembra pokopano. Samo carska rodbina, velike kneginje, Anja Virubova, Protopopov, adjulant Loman in Malcev ter Rasputinove hčerke in sestra Akulina so se udeležile pogreba. Epilog umora je kratek. Takoj po umom je odšel Jusupov v palačo velikega kneza Dimitrija Pavloviča, ker sem ni smela stopiti noga policista. Z nesramnostjo, ki je bila prav malo v skladu z njegovim »patriotičnim« dejanjem, je carici prisegel, da ni bil Rasputin pri njem. Toda tudi ta kriva prisega je prišla na dan. Vseeno pa so napeli veliki knezi vse sile, da dosežejo od carja popolno oprostitev morilcev. Prišlo je do viharnih nastopov in car se je le toliko omehčal, da je ka/.noval morilce le z izgnanstvom. Vel. knez Dimitri Pavlovič je moral v Perzijo, Jusupov pa na svoja oddaljena posestva. Pa še ta kazen se je zdela velikim knezom pretrda in zahtevali so od carja, da jo čisto prekliče. Tu pa je ostal car trd in zapisal na prošnjo le besede: j »Nihče nima pravice moriti.« Ko je bil Rasputin še živ, je dostikrat govoril carici, da je on zadnji prijatelj carske rodbine. Če pade on, takoj bo konec tudi carske rodbine. Kmalu, silno kmalu so se te besede uresničile in ko je po dveh mesecih izbruhnila revolucija in padla carska vlada, se je pričela tudi zadnja in tako tragična pot carske rodbine. Osebno brez vsake krivde, rodbina, ki je bila po svojem rodbinskem življenju naravnost idealna, je morala pretrpeti vse grozote revolucije in na zadnje dati tudi svoje življenje, da ni bila v nevarnosti nova vlada. In v Tobolsku je leto pozneje bila na podel način umorjena vsa carska rodbina. Konec je bilo carstva, prišla je nova doba, ki pa ni osrečila Rusije, temveč je po težki dobi gladovanja in pomanjkanja ter krvavi meščanski vojni privedla do sedanje žalostne stopnje, ko umira ruska deca in brani ruski kmet zadnje sile ruskega naroda. Dal Bog, da bi se ruskemu kmetu posrečil njegov boj, dal Bog, da bi dosegel zmago, ker drugače bo sledil zatonu ruskega carstva še težji in še groznejši zaton — zaton ruske države. (Konec.) < g H g < P £ < S Kdo ne ve, da je mogoč najcenejši nakup le v lastni zadrugi! — Ne le, da dobiš blago ceneje ali pa po najnižjih konkurenčnih cenah, se izplačuje poleg tega od izkupila še 3% popust. — Če ostane preko tega še kaj dobička, gre ta v rezervni zaklad, ki čim-večji, tembolj omogoča ugoden nakup in ceno prodajo. — Član konzuma postane lahko ? shodo? vsakdo, če podpiše v ENI NAŠIH 31 POSLOVALNIC pristopnico in plača pristopnino in delež 30 Din. Zadruga izplača članom vsako leto do pol milijona dividende. — Za malo truda — velik dobiček l ::::::::::;:: I. DELAVSKO KONZUMNO DRUŠTVO V LJUBLJANI - registr. zadruga z omej. zav. nT n o M PO c* > I. A. Krylov: Basni Kmetje In reka Nekoč kmetiče volja mine, trpeti razvaline, ki jih poplave rečic in vodic pustijo, iu k reki sr gredo iskat pravic, v katero vse te vode se valijo. Pa se je res bild pritčžiti za kaj! Oh, kaj ozimine je razkopalo, kaj mlinov je podrlo in odplalo in kaj živine je utonilo, Bog to znaj! a reka lagodno, čeprav mogočno teče, velika mesta tam ob njej stojč, nikoli pa ne govore o malopridnostili nje tukajšnjih ljudje. > Gotovo ona jih trpeti neče,< tako si kmetje med seboj reko. Pa glej! Ko bliže k reki so prispeli, pogledajo in tam uzro, da polovico njih blagra vode nes6. Zanj truditi zastonj se niso več hoteli. Z očmi le spremijo zmetek svoj, nato spogledajo se med seboj in odhaja je v domačo vas reko z glavami zmajevaje: >Čemu bi le tratili čas! Kako pri mlajših boš dobil pravico, ko si s starejšimi dele na polovico, c Delitev V prostorih skupnih skupne trgovine so neki čislani kupci natržili denarja na štrtine. Končavši posle so delit dobiček šli. A kdaj delitev brez prepira mine? In res se spr6 za tovor in denar. Kar zakriče, da jim je v hiši vstal požar. >Le brž, le brž rešite si hišo in blago!« kriči od njih nekdo: Bežite, račun potem napravimo lehkok >Samo moj tisočak mi prej še primaknite,« robanti drugi tam, >poprej iz hiše se ne ganem vam!« >A meni manjka dveh, tu so računi jasni!« kriči še eden. — >Ne, v tem nismo vsi soglasnil Kako, zakaj, čemu? Nikdar!« Zabivši, da je dom objel požar, so trmci do tedaj rohneli, da so plameni jih zateli in so z imetjem vred zgoreli. • V premnogih važnejših stvareh neredko doleti poguba vse od tega, ker mesto da ovre se složno beda vseh, se vsak še krega za svoj prospeh. Prevel Georgee. Nezaželeno dete Ariimogrii 1) 1, 2, 3, 4 : dnevni čas. 2) 2, 5, 6, 7, 5 : moško ime. 3) 8 9, 5, 10, 2 : spremljevalka svetlobe. 4) 11, 9, 12, 6, 7, 11 : akademična čast. 5) 9, 3, 5, 13, 14 : okrnjenec. 6) 15 9, 14 : pripadnik slovanskega plemena. 7) 9, 8, 6, 7, 5, 10, 4 : narod finske krvi. 8) 5. 7, 8 : del obraza. 9) 16, 2, 3, 7, 11 : drevo. 10) 9, 7 : pesniška oblika. 11) 18, 9, 3 : zver. 12) 9, 19, 2 : žensko ime. 13) 6, 11, 4, 20, 7. 21 : hudičevo žezlo. 14) 2, 3, 6, 7 : vozilo. 15) 12, 7, 6, 7, 11 : mesto ob Jadranu. 16) 1, 11, 13, 22 : tovariš. 17) 7 ,6. 7, 5 : moško ime. 18) 11, 7, 8, 2 : podnebni pojav. 19) 20, 3, 9. 11 : žival. 20) 21, 11, 2, 6 : sorodnik. 21) 7, 8 : središče. 22) 22, 7, 5 : naravna sila. 23) 7. 21, 18, 2, 15, 4, 18, 7 : obleka. 24) 19, 2, 6, 9 : moško ime. 25) 4, 1, 7, 15 : glagol. 26) 18, 2, 8, 16, 9 : okras glave. 27) 7, 11, 2, 6, 2 ,11 : kmet. 28) 13, 17, 2, 8 : drevo iz katerega dobivajo malajska plemena strup za pšice. Začetne in končne črke besed, čitane ua levi od zgoraj navzdol, na desni pa od spodaj navzgor, dajo dva Prešernova verza. Za nagrado razpisujemo: 1. Pregelj Fran: Tolminci. 2. Hanka, lužiško-srbska povest. Rešitev številnice. »Umreti bratje, težko ni, pustiti nade to boli.« - Ključ: 1. deblo, 2. komar, 3. nektar, 4. olje, 5. tarpan, 6. Ukrajina, 7. želod. Za nagrado sta izžrebana: Terezija Bertoncelj, Domžale (Detela: Tujski promet) in Ivan Bračko, žel. uradnik, Ljubljana (Wilde: Pravljice). Sedaj ni mogel več pisati pisem in jih kazati svojim tovurišem. Pripovedoval jim je, da se nahaja njegov oče na daljni ekspedi-ciji v tujini. Več mesecev ne bo mogel pisati. Tovariši ua to niso uič rekli, toda vos zavod je vedel, da ga je bil ravnatelj pozval v svojo sobo. Nekaj so sumili, toda od njega ne bodo nikdar zvedeli resnicc. Do konca bo igral komedijo. . , A bolj nego kdaj prej jc sedaj hrepenel po očetovih pismih, in naj bi jih moral tudi sam pisati. Prešlo mu je v navado. Pisma so mu dobro dela, ne da bi vedel, zakuj. Vzbu-jalu so mu čut, da se oče zanj zanima. In tako je včasih, ko Blackicja ni bilo v sobi, odprl svoj pisalui stroj in povedal vse, kar je želel, da bi mu rekel oče Ker teh pisem itak nikdar nc bo videla živa duša, se je mogel prepuščati čustvom, kolikor je le hotel. Iu hotel ui malo. Izrekel jc stvari, ki jih drugače izrekajo le matere. »Ljubček moj, Ie nikar si k srcu ne jemlji, kaj on o Tebi misli. Jaz Te razumem in Ti odpuščam. Imel si najboljši namen in zato Te imam rad, četudi nisi velik športnik in imaš mozolje v obrazu. Ko sc vrnem, pojdeva skupaj na zapad, dokler sc stvar ne pozabi. Tvoj Te ljubeči oče in prijatelj.« Bilo mu je v veliko uteho, da jc bil svoj lastni oče, in pisma so postala zelo dolgu, ako ga ni splašil Blackic. Tudi v svojih lastnih zadevah ga jo oče navidezno vpraševal za svet. sZelo mc veseli, da Ti je prav. da sem so odločil za sanmiguelski načrt. Tvojo sodbo v poslovnih stvorih zelo cenim in je naravnost velikansko, imeti sina, ki ima toliko poslovnega zmisla, najsi tudi ni v nogometnem moštvu. In cclo boljše je, kakor če bi bil pri moštvu, kajti tako mi moreš pri mojih težavnih vprašanjih tu zunaj pomagati, kakor morem jaz Tebi pri Tvojih težavnih vprašanjih v šoli pomagati, « S silnim užitkom jc napisal ta stavek, a ko ga jc imel. je začel tuliti. Šolsko leto se je približalo koncu, in Junior, ki je imel prihodnji dun odpotovati, jc pospravljal svoje stvari v kovčeg. Ko jc bil zadnjič v mestu, so mu v očetovi pisarni povedali, rta se nahaja oče na povratku. Niso pa vedeli, s katerim parnikoin se vozi. Tega sploh nikoli niso vedeli. Svoja tajna pisma, ki jih je skrbjo zaklepal v kovčegu, je Junior sedaj vzel « skušal prikriti svoje raz- bul jenje. Mladi |c prišel v precep in stari naj 1 škatlja zadostuje za 20 do 30 kratno porabo mu pomaga iz njega. Dobro! Slednjič ga ipak PRAVI : FRANCK: vedno odlitna kakovost '.Mirko Kunčič: Na cvetno nedeljo Vzpel škrjanček se je v zrak in zletel čez holmce dramit, klicat iz noči zlato božje solnce. in je vstalo — en, dva tri! — okence odprlo in s pogledom svetlini se v širni svet ozrlo-- Hej, fantički, zdaj pa brž butarice v roko! V parih odkorakaj mo čez zeleno loko! K farni cerkvici na grič vabijo zvonovi... Tam že čakajo na nas božji blagoslovi. Cvetlica živijenm V siromašni bajti kraj gozda je živela mati s hčerko Milenko. Uboga žena je morala trdo delati od zore do mraka, da je preživela sebe in hčerko. Toda prišlo je še hujše gorje: bolezen. Mati je zbolela od trpljenja in napora. Legla je in ni več vstala. Kozje mleko je bila njena edina hrana. Milenka je skrbno stregla ljubljeni mamici ter goreče prosila Boga, da bi ji vrnil zdravje. Najrajši bi ves dan presedela ob njeni postelji in jo čuvala in tolažila, toda morala je goniti kozo na pašo. Vedela je, da tega ne more opustiti, sicer bi koza ne dajala več mleka. S čim bi se potem hranila njena bolna mamica? Nekega dne je Milenka kakor po navadi gnala kozo v gozd na pašo. Veselo in brezskrbno je skakljala koza od grma do grma, deklica pa je stopala za njo tiho in žalostno. Nikjer se ta dan koza ni hotela ustaviti. Hitela je vedno globlje v gozd. Milenka v svoji zamišljenosti niti zapazila ni, da je postajalo drevje okoli nje vedno gostejše. Ko se je Milenka naposled predramila iz Otožnih misli, se je ozrla okoli sebe in s strahom zapazila, v kakšen divji in puščoben kraj je zašla. In kar je bilo najhujše: koze ni bilo nikjer... V skrbeh jo je začela deklica iskati med gostim, bodečim grmičevjem in si pri tem raztrgala obleko in se do krvi ranila po obrazu in na rokah. Po dolgem brezuspešnem iskanju se je slednjič vsa upehana zgrudila na zemljo in bridko zaplakala. Tedaj je zaslišala nad seboj tožeč glasek: »Ovbe, Milenka, pomagaj mi, resi me k Na moč prestrašena je deklica pogledala r ono smer — iirni videla nikogar. >Kdo pa si in kje?« je zaklicala. >Tukaj sem, tukaj! Na grmu visim k je idgovoril tožeči glasek. Milenka je vstala in pozorno premotrila okolico. In je opazila, da se nekaj giblje na veji bližnjega grma. Stopila je bliže in široko odprla oči: na veji je visel čudovito majhen inožiček; komaj tolikšen je bil kot palec na človeški roki. Jmel pa je možiček precej dolgo brado, in ta se mu je bila zamotala med vejevje. Z rokami in nogami je možic otepal okoli 5ebe, a se ni mogel osvoboditi. »Ovbe, ovbe!« ie cvilil in javkal v svojem obupu. Milenka je stopila na prste, pripognila vejo in narahlo snela možička iz neprijetne tanke. Potem ga je postavila na kamen in se mu zvonko nasmejala. »Kajne, Milenka, takega pritlikavca kot sem jaz, še nikoli nisi videla?« ji je dobrohotno dejal možiček. »Veš, jaz spadam med tista bitja, ki jih ljudje imenujejo palčke.« »Kako pa si obvisel na tem grmu?« je bila deklica radovedna. »Sedel sem pod grmom,« je pripovedoval možiček, »tedaj pa je prisknkljala mimo tvoja koza, ki sem se je tako ustrašil, da sem poskočil visoko od tal. No, in se mi je zapletla brada med vejevje — ostalo ti je znano. Lepo se ti zahvaljujem, da si me rešila iz mučnega položaja. Veš, jaz te dobro poznam. Še nikoli nisi bila v tej gošči, a danes sem vedel, da boš prišla. Čakal sem te. Vem tudi to, da je tvoja mamica na smrl bolna.« Kako si pa lo izvedel?« se je Milenka na moč zavzela. »O, nam palčkom je marsikaj znano, kar ostane vam navadnim ljudem prikrito,« je lesno odgovoril palček. Pojdi z menoj v kraljevsko palačo, da te obdarim. Dobila boš, kar si boš poželela. Zapomni si pa, da jo samo od tebe odvisno, ali si boš izbrala dobro ali slabo.« Milenka se je nekaj časa obotavljala, potem se je odločila in je odšla s palčkom. Dospela sta do ogromne skale, ki je imela vse polno majhnih razpok. Tu se je možiček s spremljevalko ustavil in zažvižgal. Razpoka v skali se je mahoma začela širiti in je postala slednjič tako velika, da bi se tudi človek mogel splaziti vanjo. »Kar za menoj in nič se ne boj!« je velel palček. Molče mu je siediia Miieuka. Kmalu sla se znašla v ogromni dvorani, ki jc žarela v soju brezštevilnih lučic. Truma palčkov jima je prihitela naproti in se začela globoko priklanjati: »Da si nam zdrav, o kralj!« Milenka je spoznala, da je njen spremljevalec kralj vseh palčkov in spoštljivo se mu je priklonila tudi ona. Kralj palčkov je odvedel Milenko v naslednjo dvorano, ki je bila še mnogo večja in lepša od prve, in ji dejal: »Prosim te, giej pod noge, du no pohodiš katerega mojih dvorjanovi« Komaj sta vstopila, že jo mogočno zaorilo iz tisočerih drobnih grl: »Živo naš kralj Hrabroslav!« Živahno so se jeli palčki gnesli okoli svojega vladarja in ga vsevprek izpraševali: »Zakaj pa si pripeljal to deklico s seboj?« In kralj jim je ljubeznivo odgovarjal: ~-Vse boste izvedeli, moji zvesti državljani!« Očarana je strmela Miieuka v bajno krasoto podzemskega kraljestva. — Pohištvo je bilo napravljeno iz zlata in srebra, steno so bile zastrte z dragocenimi preprogami, a kraljevski prestol je bil naravnost nepopisno razkošen in lep. Posut je bil s samimi demanti in rubini in je blestel tako, da je liki solnce razsvetljeval dvorano. Ko se je Milenka dovolj načudila in na-gledala te krasote, jo je kralj palčkov pozval, uaj mu sledi dalje. Stopila sta v tretjo dvorano, ki je bila v nasprotju s prvima dvema dvoranama nenavadno majhna in preprosta. V njej ni bilo ue zlata ne srebra. Tla te dvorane so bila iz brušenega stekla, pod katerim so rastle najrazličnejše cvetlice. Kralj je odvedel Milenko nn sredo dvorane, kjer .so pod steklenim pokrivalom rastle tii čarobne cvetlice, povsem ločene od drugih. Pred njimi se je kralj ustavil in svečano dejal: : Deklica, dobro si oglej te tii cvetlice! Imajo čudodelno moč v sebi. Te cvetlice so mi najljubše, vendar hočem eno podariti te*1'. — Prva cvetlica je rumena. To je cvetlica zla.*. Da imaš njo, postaneš neizmerno bogata. — --Druga cvetlica se odlikuje po svoji nežnosti in krasoti. To je cvetlica lepote. Da imaš njo, postane tvoj obraz lepši od jutranje zarje. Vsi ijudjo bi le občudovali in obožavali. — --Tretja cvetlica ni lepa, a od nje prihaja ta sladki, omamni vonj, s katerim je napolnjena vsa dvorana. To je cvetlica življenja. Njen čudoviti vonj ozdravi vsakega bolnika in tudi mrtvega obudi. Torej — izbiraj! Ako hočeš biti bogata, si vzemi cvetlico zlata. Ako hočeš biti lepa, si vzemi cvetlico lepote. Ako pa hočeš komu vrniti ljubo zdravje, sezi po tretji cvetlici!« Milenka je gledala cvetlice in se dolgo, dolgo ni mogla odločiti, katero bi si izbrala. Sprva jo želja po bogastvu prekričala vse druge želje v njenem srcu. Potem se je oglasila želja po lepoti in ji zapeljivo šepetala iz dna: »Milenka, vzemi cvetlico lepote! Lepota ti bo prinesla bogastvo, radost in srečo.« Ze je Milenka hotela seči po cvetlici lepote, ko se je nenadoma domislila svoje uboge, bolne mamice. Solze kesanja in sramu so se ji ulile po licih. Ljubezen do mame je hipoma premagalo grešno poželjenje v njenem srcu. Dvignila je roke in proseče vzkliknila: ; 0 dobri kralj, podari mi cvetlico življenja, da bo njen vonj ozdravil mojo bolno mamico!« »Blagor ti, deklica, pravo cvetlico si si izbrala!« je mehko dejal kralj palčkov. : Slutil sem boj v tvojem srcu in bal sem se že zate. Ako bi si bila izbrala cvetlico lepote, bi res postala lepa iu bogata, a srečna ne bi bila nikdar. Vzemi si cvetlico življenja in jo nesi mamici.« Iu je utrgal čudodelno cvetlico in jo dal Milenki. Nato jo je odvedel iz svojega kraljestva in se presrčno poslovil od nje. Pred vhodom v kraljestvo palčkov je že čakala na Milenko izgubljena koza in jo veselo pozdravila. Milenka jo je odgnala proti domu in jo zaprla v hlev. Potem je s cvetlico življenja na vso sapo odbrzela v hišo. Sladko omamen vonj se je razlil po sobi. Ko ga je bolnica parkrat srknila vase, je skočila iz postelje zdrava in čila. Milenka je planila v njen objem, jo gorko poljubila — in sta bili lako srečni. Ivau Albreht: Cvetna nedelja Tri šibe smo v butaro deli, mladike tri — troje željš: sreče bi radi hišici rodni, sreče dobrotne žemljici plodni, sreče nam iu našim vse dui. Bodičja iu trnja smo v butaro doli, ker Irpel jc On, ki nam srečo deli, 7, brsljanom povili smo vitke mladike, z zelenjem ovenčali tople željč — Veselo, svečano zvonovi pojo, s tovori otroci iz cerkve gredo: po vasi gredo, proli cerkvi hite, da Bogu tam želje vse izroče, naj sprejme, usliši, jih blagoslovi za srečo vseh naših prihodnjih dni: da rodni dom varen ostane pred jezo viharja in polju prijazna vse leto ho zarja. Veselo, svečano zvonovi pojo, s tovori deca iz cerkve gredo: tri šibe — vse želje so v butaro deli, krilatci iih beli v nebesa so vzeli. Mirko Kunčič: Ptiček z dvema kljunekoma Ilustriral J. P. Punčki je kar sapo zaprlo, tako se je zavzela. Jej, jej, jej! Ptiček z dvema kljunčko-ma ... Ali je mogoče? Ali ne sanja? Dolgo, dolgo je brez besede vanj slrmela, poleni si ga je položila narahlo na dlan in mu sladko odpela: Piiček, ptiček, ptiček, jaz te rada vzamem! Mi boš delal kratke čas deklici na samem ...« 6. In ptiček je ostal in prepeval od ranega jutra do pozne noči. Z enim kljunčkom je pel veselo in lepo kot škrjanček v srebrnem pomladnem jutru, z drugim kljunčkom je pel sladko in otožno kot slavček sredi tihe jesenske noči. Pel pa ni nikoli samo z enim samim kljunčkom, ampak vedno le z obema kljunč-koma likratu. Pomislite, dragi moji, kako čudovita je morala biti ta dvoglasna ptičkova pesem! — Ce bi jo mahala po cesti dva fanta muzi-kanla in bi eden njiju godel ua harmoniko same poskočne in se drl zraven s hreSčečim glasom: r-Cigu migu, Iralala, mačke strigu, hopsasa!« — drugi pa l>i prepeval vmes s turobno zateglim glasom sHme žalostinke: »Jojme, jojme — vse je preč; moja radost, moja sreča se ne vrne nikdar več...« — hencajte, ali lu ljudje zijali in se čudili! Vidite, prav tako i o bi'" ptičkovo pesemeo. (Nadaljevanje prih. nedeljo.) frTRIEKOV KOTIČEK TMIJ 1. Dragi Kotičkov striček! Midva sva dva mamina srčka — Marjan in Stanka. Majhna sva, a vendar v najini rodni vasi najpridnojša .Slovenčeva« čitatelja. Tvoj kotiček nama najbolj ugaja. Ne moreva prikriti srčne želje, da bi tudi najino dosedaj neslavno ime čitali »Slovenčevi« bralci med pismi Tvojih ljubljencev. Mamico rada ubogava in tudi v šoli sva pridna. Učiteljica je zadovoljna z najinim učenjem. Tudi Tebe, Kotičkov striček, imava — čeprav Te ne pozuava — na moč rada, ker imaš tudi Ti tako rad nas otroke. Povabiva Te, da naju prideš kdaj obiskat. En pozdravček skoz rokavček Ti pošiljata Marjan če k inStanka Oven, Predoslje pri Kranju. Odgovor: Draga Stanka in Marjanček! Mamina srčka sta? — O, to je pa že neKaj vredno, to! Za to čast vaju še jaz, Kotičkov striček, bridko zavidam. Jaz nisem bil nikoli mamin srček in tudi očetov ne ... Ako poglavje o pridnosti ni izmišljeno,, bi Vama res kar pripoščil, da bi vajino dosedaj neslavno ime s tem hipom, ko to pismo v svojem kotičku obelodanim, mahoma zaslovelo po vsej zemlji širni — še celo med ljudožrci v Afriki! Kadar me bo spet pot zanesla v moj rodni kraj — na Gorenjsko —, ni izključeno, da se odzovem vajinemu povabilu in vaju mimogrede obiščem. Torej — če Bog da in sreča junaška, se vidimo! Pozdravljena, mamina srčka! Kotičkov striček. 2. Dragi Kotičkov striček! Lepo si začel svojo novo pravljico. Ze v začetku mi ugaja. Ampak Tvoja slika! Ta ga pa pihne! Zakaj pa skrivaš svoj pravi obraz za masko? Pa ko bi vsaj masko bolje pritrdil na obraz, da bi ne videli tvojega pravega čela! Ce bi imel v resuici tak obraz, kot ga kaže maska, bi se Te vse balo. Prihodnjič se pokaži s pravim obrazom! Voščim Ti vesele velikonočne praznika in To pozdravljam. Mira T r š a n, učenka V. razr. v Toplicah pri Novem mestu. Odgovor: Draga Mira! Ja veš, draga moja, takrat, ko je slikar mene na papir vrgel, je bil baš pustni torek — zato imam masko na obrazu. Moj pravi obraz bi rada videla? Nič lažjega kot to! — Vzemi še enkrat mojo sliko v roko, strgaj mi masko z obraza — pa si bova pogledala iz oči v oči! Tudi jaz Ti voščim vesele in blagoslovljene velikonočne praznike. Ali bo kaj dosli prihov in potic? Zvrhan koš naj Ti jih prinese zajček Dudeldajček iz šume! Pozdravljena! Kotičkov striček. Dragi Kotičkov striček! Ze dve pismi sem Ti pisal, pa nobenega odgovora nisem dobil. Pri nas zbiramo zdaj pirhe za neodrešene brate in sestrice. Nabral sem sam 40 Din in šest jajc. Tudi jaz bi rad poslal I takšen striček. Seveda bi morali moji možgani tako hitro in živo delovati kakor Tvoji. Presrčno Te pozdravlja Avgust Kostelic, učenec III. razreda v Št. Rupertu. Odgovor: Dragi Avgusti Nisi edini, ki mu na poslano pismo nisem odgovora dal. Saj sem v kotičku že nekajkrat razložil, zakaj ne morem vseh dopisov naenkrat objaviti. Potrpljenje je božja mast — z njo se mažite vsi, ki tako težko čakate. Enkrat bo le napočil oni svečani trenutek, ko bo vaše ime zablestelo v mojem kotičku! Pri nabiranju pirhov za neodrešene brate in sestre si se pa kar imenitno odrezal. Ce hi vsak nabral loliko kot Ti, bi bilo denarja iu pirhov za brate in sestre tam preko — ko toče. Vsa čast Ti in priznanje! Se vidi, da si ot' fure fant. Striček bi rad postal, praviš. Kar še ni, sc lahko zgodi. Stric prav lahko postaneš, čeprav Ti možgani ne delujejo »tako hitro in živo* kakor meni... Lepo pozdravljen! Kotičkov striček. Strašno je na iem svelu. ?Strašno je na tem svetu!« je bridko potožil svoji mami Andrejček. »Zjutraj, ko je postelja tako lepo topla, moram iz nje, zvečer pa, ko je tako mrzla, moram vanjo .. .< Vsi so slišali. Učitelj: »Hej, ti tam. Klepetačev. ali boš že tiho!« Klepetačev Mihec: »Gospod učitelj, saj »c ust nisem odprl. To so vsi slišali!« Zakaj joku. Oče: >Zukaj jokaš, Angelca?« Angelca: »Saujalo se mi je, da jc Scla pogorela.« Oče: »No, le pololaži se. saj ni pogorela.« Angelca: »Sni ravno zato jokam...« Dvajset let iskala svojega moža Po deželah med vzhodnimi pobočji And in zgornjim tekom pritokov velerek Amazone in Orenoco se je pred približno poldrugim stoletjem vršila veletragična zgodba, kakor jih [)ozna le zgodovina prodiranja v kraje, kamor še ni stopil ali v katerih se še vsaj ni vdoma-čil beli človek. Danes, ko imamo brzojav, radio in letala, bi taka zgodba ne bila več mogoča; drugače pa se prometne in kulturne razmere v teh pokrajinah do danes niso bistveno izpreinenile. Odgovor čez 15 let Gospa Des Odonis je bila žena enega izmed treh učenjakov, ki jih je bil 1. 1735. pod vodstvom Condamine-a poslal francoski kralj Ludvik XV. v Ekvator na znanstvena raziska-vanja. Takrat je svet prvič prejel zanesljiva poročila o največjih ognjenikih na svetu: Co-topaxi in Chimborazo, ki sta dotlej veljala kot najvišja vrhova And. Okoli 1. 1750. se je nahajal Godin des Odonis še v Quitu. Nato so ga pa velevažne družinske razmere klicale nazaj v Francijo. Ker je njegova mlada žena pravkar imela postati mati, je sam odpotoval v Cajenno. Od tu se je obrnil na portugalski j dvor in nujno zaprosil za potne liste in pripo- j ročila, s katerimi bi se vrnil v Quito po svojo ■ družino in skupaj z njo odpotoval v Francijo. j Na odgovor iz Lizbone je moral Des Odo- | nis čakati celih 15 let. Po vsej priliki je prebil j učenjak ves ta čas v Cajenni. Tedaj pa je j nekega dne priplula v reko majhna korveta in naznanila, da jo je na pobudo francoskega kralja poslal portugalski kralj, da odpelje francoskega učenjaka in njegovo družino v Ramdas Gandi, sin Mahatme Gandija, je bil aretiran in obsojen na šest mesecev ječe. Para in preko Amazone do meje med Brazilijo in španskimi dominijoni, to je približno do točke, kjer postaja reka za pomorske ladje neplovna. Od tu naj bi Des Odonis z drugimi prometnimi sredstvi nadaljeval pot v Quito. Ladja je imela ukaz, da čaka na učenjaka neomejen čas in ga prepelje obenem z družino • Cajenno, vse na stroške Njegovega Veličanstva portugalskega kralja. Nesrečna karavana Des Odonis se je odpeljal, toda po par dneh vožnje je težko obolel. Korveta se je vrnila v Cajenno in učenjaka izkrcala. Ta je sedaj nujno prosil, naj ladja z njegovim pismom za družino sama odpluje v Quito. Toda njegov sel je med potjo umrl. Šele štiri leta potem, ko je bila korveta odplula iz Cajenne, je gospa Des Odonis zapustila Quito in se napotila ladji nasproti. V teku dolgih let, ko je bila sama v Ekvatorju, je prišlo do nje več članov njene družine, to je njen oče in dva brata. Dospeli so preko Magellana in Peruja odnosno preko Panamske ožine. Težave in nevarnosti, ki so jih morali prebiti na tem j>otu, so bile take, da so ji odločno odsvetovali, da bi se odpravila po kateri izmed teh poti. Tako se je slednjič odločila, da pojde nizdol preko andske visoke planote; v njenem spremstvu je bila tridesetorica Indijancev, brata, nečak — še čisto mlad dečko, en zdravnik in nekaj služabnikov domačinov. Kot predstraža in utiralec poti je šel pred karavano oče gospe Des Odonis. Ko je oče prišel do vasi Canelos ob nekem pritoku reke Morone, katera se zliva v veletok Amazzona, je naročil domačinom, naj pripravijo za karavano dobra plovna sredstva, sam pa se je odpravil dalje v jezuitski misijon na gori San Pedro ob reki Maragon. Vedel je, da je hči v varnem spremstvu, zato se je brez skrbi napotil naprej. Toda ko je karavana dospela v Canelos, je našla vas popolnoma zapuščeno. Domačini so se bili zaradi črnih koza, ki so bile začele razsajati med njimi, razbegnili po gozdovih. Hribovski nosači, ki =o bili s karavano dospeli iz Quita, so bili izčrpani od vročine in truda; razen tega jih je bilo strah pred kugo in pa pred potovanjem s čolni, ki so jih topot videli prvič v življenju. Tiho so se dogovorili med seboj, zapustili Evropejce in zbežali na/.aj v svoje gore. od koder so bili prišli. Karavana je morala izbirati med dvema možnostima: Ali da se tudi ona vrne nazaj v 0,uito ali pa se brez vodnika izroči vodam. Zmagala je želja gospe Des Odonis, da se slednjič snide s svojim možem in v ta namen dospe do portugalske korvete, ki ji po nalogu dveh evropskih kraljev pluje nasproti. Iztak-nili so dva Indijanca, ki pa nista imela nika-kih plovnih vozil. Obljubila pa sta zgraditi plav in odvesti Evropejce do misijona, do katerega je bilo po reki približno 12 dni poti. Tndijanča sta držala besedo samo napol. Zgradila sta nekak Dlav in odplula s karavano po reki nizdol, toda čez par dni sta ušla. Francozi so še dva dni nadaljevali pot, dokler niso opazili borne koče, v kateri je živel Indijanec, ki je pravkar okreval od koza. Pregovorili so ga, da je šel z njimi kot krmar. Kmalu nato je zdravniku padel klobuk v vodo. Indijanec se je sklonil za njim, izgubil ravnotežje m v reki utonil. Čoln je pri tem zajel vodo in morali so se zopet ustaviti, da plovno vozilo popravijo. Sama z osmimi mrtveci Potniki so bili sedaj oddaljeni od misijona samo še pet ali šest dni. Zdravnik se je ponudil, da gre iskat pomoč; spremljal ga je en Francoz in zvest črnec, služabnik gospe Des Odonis. Ostali so čakali na mestu 25 dni, a pomoči ni bilo. Od pomanjkanja in drugega gorja v divjini so bili že čisto oslabljeni. Za silo so zbili skupaj nov plav, naložili nanj prtljago in se zopet odpeljali po reki nizdol. Plav je bil pa tako nevešče zgrajen, da se je, čim je zadel ob deblo, ležeče v vodi, prevrnil. Od ljudi sicer nihče ni utonil, ker je bila voda na tistem mestu plitka, a bili so zopet brez vozila in brez prtljage. Nesrečna karavana je sklenila, da nadaljuje pot ob reki peš. Toda deviški tropski pragozd je bil tako gosto zaraščen, da je bilo mogoče priti naprej le s sekiro v roki. Vrnili so se v kočo, pobrali tamkaj, kar so bili preje pustili svojih stvari in se odpravili na pot. Ko so videli, kako se vleče pot zaradi ovinkov, ki jih je delala reka, so krenili globlje v gozd, da bi ovinke odrezali. Toda nevajeni pragozda, so kmalu izgubili pravo smer. Moči so jim že popolnoma pošle, noge so jim bile vse ranjene, mučila jih je strašna žeja, trpinčil jih je razen mrčes; ustavili so se, legli drug poleg drugega in čakali osvoboditeljico smrt. V teku petih dni je izdilmilo drug za drugim pet članov karavane; živa je ostala samo še gospa Des Odonis — pravi čudež. Ker smrt ni hotela priti ponjo, se je šibka žena znova odpravila sama na pot. Sezula je svojemu mrtvemu bratu čevlje in jih obula, da si zavaruje svoje že vse ranjene bose noge. Trnje ji je bilo strgalo tudi skoro vso obleko s telesa. Napol nezavestna se je vlekla dalje na slepo srečo in slednjič dospela do reke, kjer si je mogla vsaj utešiti neznosno žejo. Potem se je vrnila k mrtvecem, da pri njih počaka smrti. Toda minevali so strašni dnevi in še strašnejše noči, smrti pa ni hotelo biti. Tod in tam je našla v gozdu razno jago-dičevje, toda grlo se ji je bilo od stradanja že tako stisnilo, da ni mogla požirati. V par dneh so ji lasje popolnoma osiveli in mrliški smrad je čez teden dni postal tako neznosen, da se je znova vlekla dalje. Rešitev Po vseh štirih je lezla do reke, odločena, da se vlopi. Vendar je obležala na bregu in preživela popolnoma zapuščena še eno noč. Slišala je okoli sebe plazenje kač in rjovenje zveri. Proti jutru pa so ji z reke udarili na uho človeški glasovi. Vedoč, da morejo biti to le divjaki, se je v trenutnem strahu umaknila v gozd. Toda položaj zanjo ni mogel postati strašnejši, nego je itak bil, zato se je vrnila k reki. Tu je opazila dva Indijanca, ki sta se že oddaljevala. Vendar sta jo opazila iu prišla k njej. Rotila ju je, naj jo odvedeta v misijon. Divjaka nista hotela o tem nič slišati in zdelo se je, da imata ostuden namen, toda slednjič ju je gospa preprosila, da sta šla z njo do mrtvih in tedaj sta se je usmilila. Odvedla sta jo k ostalim Indijancem, ki so bili begunci iz vasi Canelos. Tu so jo Indijanke lepo sprejele in jo okrepčale. Sedaj so prišli še drugi Indijanci in z njimi zvesti črni služabnik, ki je povedal, da sta bila z zdravnikom dospela do misijona, da pa zdravnik nikakor ni hotel iti nazaj do karavane. Ko so pokopali mrtve člane karavane, sta se gospa in črni služabnik vrnila k reki in ob njej nadaljevala pot. Slednjič se je prikazal misijon in tako zaželena portugalska ladja, ki je že leta čakala na svojega gosta! Toda gospo Des Odonis je ločila od moža še 10.000 kilometrov dolga pot. Učenjak je še vedno čakal na ženo v Cajenni. Korveta je brez nezgode plula proti določenemu cilju, a posadka je vse storila, da nesrečni ženi vsaj sedaj kolikor mogoče olajša njeno trpljenje. Srečno je slednjič po dvajsetih letih našla svojega moža in se ž njim vrnila na Francosko General Pangalos, bivši grški diktator, je bil od državnega sodišča obsojen na dve leti ječe in na izgubo časti za pet let, ker je sklenil pogodbo glede podelitve koncesije za igralnico na škodo države in na korist enega svojih strankarskih pristašev. Umirajoča vas V svoji letošnji (drugi) seji je spisal lani ustanovljeni francoski agrarni kongres obupno spomenico na vlado. Govori 300 zastopnikov 53 departamentov so podali mrko sliko življenja na kmetih. Vasica Mi 11 y v bogatem viničarskem okraju Chably je na primer štela pred 50 leti 247 prebivalcev. Zdaj jih jc ostalo 137, in je prekoračila tretjina od njih 60. leto. 29 mož in žen so v starosti med 41. in 60. leti in 40 v starosti 20 do 40 let. Mladine v starosti do 13 let je samo 14. Polovica od nje je dosegla za šolski obisk predpisano starost. Sedmero dečkov in deklic sc uči v »preprostorni« šob, in okoli je vse polno kmetij z napisom »na prodaj« Ta izumirajoča vas, ta hiralnica, je vsakdanji pojav na Francoskem. Če je narastlo tekom zadnjih 80 let prebivalstvo republike za 4 milijone, so to povzročila mesta. Mnrseille šteje že nad 650 tisoč ljudi in Lion nad 570 tisoč, Nizzn se jc podesetorila in S. Denis je narustel 17 krat. A kmečko prebivalstvo se je v istem času zmanjšalo za 6 milijonov in tvori le pičlo polovico vseh Francozov namesto nekdanjih treh četrtin. Vedno več kmetij nakupijo inozemci in dolina Garone je že postala »novn Italija«. Poljski delavci so tako dragi in redki, da spremenijo posestniki polje v travnike in pasejo ovce: s tem prištedijo visoko plačo. Zato se jc skrčila od leta 1913 do sedaj pšenica na 1,400.000 ha. Kmalu bo morala Francoska v inozemstvu kupovati polovico potrebnega žita. Meščani se ne brigajo za kmečke težave in slabe letine ter od vlade zahtevajo znižanje draginje. In medtem je dokazano, da bi moral kmet prodajati mleko po 1.40 fr. za liter namesto sedanjih 1.20 fr. ter pridelati vsaj po 20 kvintalov pšenice namesto sedanjih 14 kvintalov z 1 ha, da bi sc mu splačalo gospodarstvo. Razen inozemstva oškodujejo kmeta tudi francoske kolonije. Vino iz Al-žira, olje iz Tunisa, pšenica in svinje iz Maroka odjedajo zaslužek domačemu poljedelcu. A vlada ne sme pustiti rasti draginje, če noče ugonobiti mesta. Odgovarja vasi, da bi bila za njo edina rešitev izdatnejše gospodarstvo, effici-ency, in predvsem več naraščaja, domačih sinov, ki bi ostali zvesti rodni grudi. Hindenburg (poglavarji držav že od nekdaj in povsod skrivajo številko svojega telefona), marveč zaman iščete v imeniku tudi imena mnogih znanih osebnosti Berlina — igralcev književnikov, politikov itd. Junak leto&njega imenika telefonskih naročnikov je lastnik tovarne pohištva Kriste-ler. Ta človek si je vbil v glavo, da mora biti njegovo ime prvo v imeniku in je zato svojo tovarno imenoval »Aaaasi — tovarna pohištva«. S štirimi »a« je naravno prišel na čelo imenika, dočim je tiskarna »Aaba«, ki je bila leta in leta na prvem mestu, potisnil na drugo mesto. V imeniku je 2000 Muller-jev, 1500 Schulzev, 1500 Maycrjev, 700 Leh-mannov. Berlin se lahko pohvali s pralnico Wolfganga Goetheja, gostilnico Friderika Schillerja, ključavničarsko delavnico Uhlan-da in z 12 Wielandi. Moža hotela rešiti iz pekla V nekem mestecu ne daleč od Karlovih varov na Češkoslovaškem živi vdova nekega , uradnika. Za vsako ceno jo hotela govoriti z duhom pokojnega moža. Ni dala miru, dokler ni bila uvedena v spiritistično društvo. 2e na prvem spiritističnem sestanku je poklicala duha svojega moža, ki se ji je »blagohotno odzval«. Na njeno vprašanje, kako se mu na drugem svetu godi, je odgovoriL da je v peklu, kjer trpi strahovite bolečine od ognja. ; žena se je seveda silno razžalostila in je šla i vsa obupana domov. Okrog polnoči je nekdo ! potrkal na vrata njene hiše. Zena je odprla ! in pred njo je stal visok maskiran človek, ki ji je dejal, da je vrag in dn je pripravljen rešiti njenega moža peklenskih muk, če mu da deuarja. Vdova ga je prosila, naj pride naslednjo noč, ker doma nima toliko denarja, kolikor ga on zahteva. Drugo jutro je vdova ; takoj šla v banko in dvignila ves svoj denar. ' Od veselja je povedala blagajniku, zakaj jo dvignila denar in mu rekla, da bo okrog polnoči govorila z vragom. Blagajnik je seveda o tem obvestil policijo, ki je opolnoči aretirala vraga, ki ni bil nihče drugi kakor neki član omenjenega spiritističnega društva . Telefoni v Berlinu V Berlinu je nedavno izšel imenik naročnikov berlinskega telefona. V Berlinu skoro ni stanovanja, v katerem ne bi bilo enega ali več telefonov. Radi tega je ta imenik največja knjiga te vrste na kontinentu. Samo London in Newyork imata še več telefonov kakor Berlin. Berlinski imenik naročnikov ima 1400 strani in ga je naročilo 2,800.000 oseb in tvrdk. Število telefonov v Berlinu je mnogo večje, kakor to dokazuje imenik, ker pridejo v imenik samo osebe, ki to žele. Zadnja berlinska moda zahteva, da se ime naročnika izpusti v imeniku. Tej modi se jc podvrgel ne samo predsednik republike Slavnost v prenovljenem Tokiu. Množica ljudstva pred carsko palačo v Tokiu na slavnostnem mostu, čez katerega je šel v vsem svojem sijaju cesar Hirohito. Prvi nebotičnik v Madridu, ki ga je sezidalo špan sko časnikarsko društvo. Iz zgodovine krompirja Pradomovina krompirja je južnoameriška republika Peru, kjer krompir sam od sebe raste povsod v naravi. V Evropi pred odkritjem Amerike ni nihče poznal te pre-koristne rastline. Najstarejšo vest o krompirju imamo v knjigi o potovanjih nekega Johna Hawkinsa, ki je trgoval s sužnji. John Havvkins je leta 1565 prejel iz Santa Fe pošiljko krompirja in ga poslal domov na Irsko. Leta 1584 je prinesel sir Walter Raleifrh prvi krompir iz Virginije na Irsko, odkoder je šel na Angleško. Admiral Francais Drake, kateremu sesplošno pripisuje zasluga, da je krompir prinesel iz Amerike v Evropo, jo prinesel prve biljke krompirja šele dve leti kasneje. Njegova zasluga je, ker se je veliko trudil, da bi se ta hrana razširila, čeprav je spočetka naletel na velike težave in odpor. Leta 1611 je francoski kralj prvič pokusil krompir, iz leta 1648 pa potekajo prve zanesljive vesti o sajenju krompirja na Nemškem. V Avstriji je zasadil prvi krompir in sicer v svrho poskusa znani takratni učenjak Johann Joachim Becker iz Falacke. Leta 1764 je izdala pruska vlada dekret, s katerim nalaga občinam, naj pospešujejo sajenje krompirja, občinarji pa so se temu upirali, kjerkoli so mogli. Šele leta 1772, ko je radi silno slabe letine raznim nemškim pokrajinam pretila lakota, so ljudje uvideli, kako neprecenljiv jo krompir. Naslednje leto se je pa krompir hitro razširil po vseh evropskih krajih. »Ali delate v velikem podjetju?« »Gotovo. Vedno traja en teden, preden pride najnovejši dovtip od zadnjega sluge do generalnega ravnatelja.* POKRAJINSKI POKOJNINSKI SKLAD ZA RUDARJE V LJUBLJANI sporoča pretužno vest, da je njegov upravitelj, gospod danes popoldne, po dolgi in mučni bolezni umrl. Vestnemu in neumornemu delavcu bomo ohranili trajen in časten spomin. V Ljubljani, dne 12. aprila 1930. Zadružna Gospodarska banka a. a. Brzojavni naslov. Gospobanka Izvriuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. — Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državno razredne loterije. V Ljublfanš (Miklošičeva cesta iO> Kapital in rezervo skupno nad Din 16,000,000 — vloge raod 480 nrtilifonov dinarjev Podružnice: Bled - Cetie - Djakovo - Kočevje Kranj - Maribor Novi Sad - Sombor - Split ■ Slbenik fit. 125. Uiulllka. Iti cm visoka, dobro kolesjo, 3 letno lam nivo.......Din 4S'- St. 103. Enaka. 19 cin visoka ............. 64.21' St, 106. Ennkn, z radPsktro Stpv tn kazalci Din 7»*— St. 120. KovinaRta zona ura z dobrim koles., nnmazaaa lil regul. II I.Btir. Din 14"— St. 121 Enako z radii, Stev. In kazalci.... Din 58'— — Cenik zaatonl In franbo - H. SUTTNER LJUBLJANA 2 Trgovina s čevlji domačega izdelka p:> najnižji ceni. — Dobe se pri Mariji Kallšnlh, Novo mesto. Za praznike veliko ceneje I Svilene robce I. Preac Maribor, .1 lavni št. trg 13 kupite najceneje in najlepše, kako tudi popelin volno in drugo manufakturno blago le v trgovini Po prvetn nakupu sc boste sami prepričali o gornjem I SUKNO pristno ANGLEŠKO in ČEŠKO ter druge pomladanske novosti za dame in gospode prt FRANJO MAJER - MARIBOR - Glavni trg 9 Špecerlla ln ZelezniRa I. Picck. Novo mesto Težakovo olje, laneno olje, klajno apno, fini amerikanski terpentin, umetna gnojila, prvovrstni Portland-cement, betonsko železo. Vsakovrstni kinč za krste in druge pogrebne potrebščine, voščene sveče, ob času setve zanesljiva semena. Suhe in oljnate barve, — Arborin. Zmerne cene ! - - Zmerne ceue I Izletnikom, turistom, potnikom in drugim obiskovalcem VRHNIKE se priporoča novootvorjena, vsem higijenskim predpisom odgovarjajoča in moderno opremlj. restavracija in kavarna »PRI KOLODVORU« Točijo se pristne alkoholne in brezalkoholne pijače. Dobijo sc vedno sveža gor-ka in mrzla jedila. Na razpolago več lepih, moderno opremljenih tujskih sob. Za solidno in točno postrežbo jamčiva A. & T. SELIGAR plošče Gramofon^ a. Rgžstoergger Miklošičeva cesta št. 34 (palača Pokojninskega zavoda) Krasne novosti I Najnovejši sSagerji! o Prodafni depot: Columbia-His master'§ voice-Po5ydor največja zaloga v Jugoslaviji. Prva celotna izdajal Prva celotna izdajal Doktorja Franceta PreŠCrilfl Cena Din 40"—, elegantno vezana Din 55'— Jugoslovanska knjigarna v Ljubifani. V neizmerni žalosti naznanjamo, da jc naš srčnoljubljeni soprog in predobri oče, brat, svak in stric, gospod Kare! Cisoi vladni nadkomisar v pok. in upravitelj Pokrajinskega pokojninskega sklada za rudarje v soboto dne 12. aprila 1930, po dolgi in mučni bolezni umrl. — Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek due 14. aprila ob 17 popoldne iz hiše žalosti, Cesta na Rožnik — vila Maria Vera — na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 12. aprila 193t>. Žalujoča soproga ANA. STOJAN in MARJAN, sinova. - Rodbine: sodni svetnik ŽIGONOVA, ing. LIČARJEVA, ing. BOLAFIOVA. Mestni pogrebni zuvod ▼ Ljubljani Telefon št. 2057, 2470 In 2979 Prodaja obveznic 7°/0 dri. invest. posojila ter 2'/,'A, vojn* odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod ugodaimt pogoji. Izmed sodobnih književnih izdaj so Teoiievi \im spisi priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60'—. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. S©fsra kartoteka izdelana po najmodernejših in najpraktič* nejših principih, nudi vsakovrstnemu podjetju od malega trgovca do najobširnejših obratov in administracij nepresegljive prednosti pri knjigovodstvu. Zahtevajte brezplačna pojasnila ! Mwm - mHRIBOR S e r i o ? n i zastopniki se sprejmejo Cenjenim damam priporočam svojo veliko zalogo modernih §poBir*aeSeS!t$hiii Klobukov Popravila izvršujem hitro in poceni n JAHN, modistinfa Maribor, Stolna ulica štev. 2 ako mi ogledalo Kedaj pove neprijetno resnico tedaj najdeni hitro pomoč pri preizkušenih Elza-preparatih za nego lepote: Elsa-mila zdravja in lepote v 7 finih in koristnih vrstah (milo iz lilijinega mleka, lilijine kreme, iz rumenjaka, glicerinovo, boraksovo, katra-novo, brivsko); Elsa-Creme-pomada za obraz in roke, Elsa-pomada za rast las. — Elsa-Schampoo 1 komad 3 Din 30, EIs-dont-pasti< za zobe, 1 tuba 8 Din 80. Vedno rabim samo te preparate. Delajte tudi Vi loko, pomagalo bo tudi Vam! 5 komadov Elsa-mila na izbiro stane 52 Din franko če se denar pošlje naprej, po povzetju 50 Din. — Dobiva se povsod I Kjer nc. izvolite naročiti naravnost pri: Evgen v. ffeaier - lekarnar Siubica Doma - Elsalrg St.154 Ali ste že poravnali naročnino? Karel Cigoj višji vladni komisar v pokoju danes popoldne, po dolgem in težkem trpljenju umrl. Vestnemu in neumornemu uradniku bomo ohranili časten in hvaležen spomin. V Ljubljani, dne 12. aprila 1930. GLAVNA BRATOVSKA SKLADNICA V LJUBLJANI naznanja tužno vest, da je njen uradnik, gospod Karel Cigoj višji vladni komisar v pokoju Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1 50Din Na|man|5i znesek 5 Din. Oglasi nad 9vrstic se računajo višje Za oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrslica2Din.Najmanjši znesekiODi«.Pristojbina za šifro 2 Din Vsak oglas treba plačali pri naročilu.Na pismena vprašanja odqovarjamole,čejepriloie na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10 3^9. Telefon štev.2328 Vsi, ki vas muči živčni glavobol, migrena, nahod, hripa itd. in se zato čutite oslabele ter za v«ako delo nesposobne, kupite si takoj prašek za noslanje Čudili se boste uspehu ! NOSAL prežene bolečine razbistri in osveži glavo tako, da se kmalu povrne zopet ugodje in veselje. Vedfte: NOSAL ne škoduje želodcu, ne srcu nc obi-stim itd., ker se ne uživa temveč noslja (šnofa). ■ Zahtevajte v lekarnah izrecno „; Aourin/rr' originalni NOSAL-BAHOVEC z napisom proizvajalca ™ -- II Lekarna M. BAHOVF.C Ljubljana SlužbeiiČejo Žagar VEC / išče mesto na venecijan-ko; razume se tudi na mlin, zmožen tudi vseh popravil. — Naslov pove uprava lista št. 420-1. Trgovski pomočnik mešane stroke, vajen tudi železninc, išče primernega mesta. - Naslov v upravi »Slovenca .< pod »Pošten pomočnik 4109 . Več dobrih mizarjev i sprejme A. Amann, tovarna pohištva, Tržič. | Mizarske pomočnike j sprejmem za stavbna in ! pohištvena dela. Sprej-| mem tudi začetnika, mlajšo moč in starejšo. Zgla-siti se je pismeno. Hočevar Henrik, splošno mizarstvo, Struge na Dolenjskem. Učenko pridno, čisto in pošteno, sprejme delikatesna trgovina v Ljubljani. Naslov v inser. oddelku »Slov.« pod »Takoj« št. 4055. Rešeršerje (korespondente) išče za vse kraje v Jugoslaviji ugleden informačni zavod. Ponudbe pod šifro »Re-šeršer« na Jugomossc — Zagreb, Jelačičev trg 5. Prodajalka z dveletno prakso želi premeniti mesto s 1. majem najrajši na deželo. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca < pod šifro »Poštena« št. 4118. Plačilni natakar zanesljiv in pošten ter kavcije zmožen, se sprejme takoj v večji restavraciji v Mariboru. Ponudbe na upravo »Slovenca" v Mariboru. Absolvent Zadružne šole, vešč trgovine z lesom, deloma tudi z usnjem, išče primerno mesto. - Naslov v upravi »Slovenca- pod št. 4203. Mizarski pomočnik išče mesta. Položi kavcijo do 15.000 Din; gre event. kot družabnik. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mizar 4255«. Kolarski vajenec z odliko napravil izpit, bi rad stopil k dobremu kolarskemu mojstru za pomočnika. Odslužil je že vojake. Ponudbe pod značko »Pridna moč« št. 4162 na upravo »Slov.« Večja trgovina z meianim blagom na deželi sprejme pridnega in krepkega dečka kot učenca. V poštev pridejo sinovi poštenih staršev s primerno šolsko izobrazbo ter veseliem do trgovine. Ponudbe je poslati na uoravo »Slovenca« pod »Trgovski vajenec« 4309. Razpisuje se (odda se) služba cerkvc-nika - organista v Blagovici. Priglase sprejema in pojasnila daje župni urad v Blagovici. Mesarski pomočnik boljši, zmožen voditi večjo podružnico, se sprejme. Lahko tudi oženjen. Stanovanje v hiši. Nekaj kavcije potrebno. - Ponudbe poslati v upravo Slov. pod »Stalno« 4318. Starej. pošteno dekle vajeno vsega gospodinjskega dela, kakor tudi šivanja, nekoliko gostilne in trgovine, želi mesta kot družabnica ali samostojna gospodinja. Vzame t\idi na račun kako manjšo dobro idočo gostilno, vinotoč, trafiko, mlekarno ali kaj temu enakega. Nairaje v dravski banovini. Položi lahko kavcijo. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 4178. I /enitbe Znanja želi 4 svrho čimprejšnje že-riilve lesni trgovec s premožno gospodično ali itfovo 25 do 34 let. Po-tiudbe s sliko na upravo |»Slov.« pod »Značaj«. šofer trezen in dober vozač, kateri prevzame tudi druga dela pri gospodarstvu, če ne vozi, se sprejme pri Fric Zemliič v Ljutomeru. Samo pismene ponudbe na prejšnji naslov. Dva potnika po možnosti manufaktu-rista — za poset privatnih strank — sprejmem v stalno nameščenje. Dobra eksistenca. - Ponudbe na upravo »Slov.« v Mariboru pod značko »Agilen«. Dekla za večjo kmetijo pri Ljubljani, katera zna molzti, dobi dobro službo v dobro hišo Samo poštene, 28—35 let stare naj se osebno zglase. - Prosim gg. žuonike. naj prizadete opozore na ta odlas. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4108. Dva pomočnika v pohištveno delo takoj sprejmem. Bitenc, mizarstvo, Vižmarje n. Ljublj. kredit! Razdolžitev! osojilo za zidanje, gozdarske potrebe, raz-blžitev vknjiženih bre-|en, osebnega dolgu itd. [ogoča le potom splošno rganizirane »Brezobrest-akcije«. Navodila (10 n) Marstan, Maribor, Koroška 10. Učenko ki ima veselje do trgovine, ie poštena pridna in pripravna za vsako k trgovini spadajoče delo, sprejme trgovina z meš. blagom Milan T uma v Krškem. Hčerke poštenih kmetskih staršev ali železničarjev - imajo prednost. Nastop takoj. Vajenca za kleparsko obrt sprejme Aloizii Smolcj. klepar. Kranj 154. Pomočnike oziroma poslovodje sprejmemo za trgovino mešane stroke s kavcijo od 10.000 Din dalje. - Ponudbe z navedbo kavcije je poslati na upravo »Slovenca« pod značko »Pošten« št. 4229. Krojaški pomočnik dobro izurjen, dobi stalno mesto pri I. Goltez, Stožice, Jezica p. Ljublj. Gospodična s prakso pri otrocih, ki govori perfektno nemško in bi pomagala tudi pri gospodinjstvu, se snreimc k 4 letnemu dečku in 10 letni deklici za takojšen nastop Ponudbe v nemščini z zahtevo nlače in sliko nai se pošljejo na naslov Armin Rohm — Novi Sad Več peč. pomočnikov spreimem. Plača po dogovoru, hrana in stano-vanie v hiši. Ivan Za-plotnik, perarski mojster, Radovljica Čevljar, prikrojevalec kateri je zmožen tudi spodnjih delov, in več čevljarskih pomočnikov se takoi spreime. Na dopise se nc odgovarja. — Tosip Pogačar, Radomlje. Vajenca za pekovsko obrt, z vso oskrbo v hiši. iščem. Anton Praprotnik, pekariia, Jesenice. Gorenjsko. Služkinja zdrava in poštena, vajena tudi pobskih de! se takoi sprejme na gostilno pri cerkvi. - Naslov nove unrava »Slov.« št. 4237. Dva pomočnika dobro izvežbana. spreimem. - Ivan Smole, mizarstvo. Tacen, pošta Št. Vid nad Ljubljano. Mesarskega vajenca z vso oskrbo, sprejmem takoj. Kos Avgust. Ga-meljne, Št. Vid n. Ljublj. Mizarsk. učenca sprejme Jože Zadnikar, Ljubljana Vil, Verovško-va ulica 18. Zailužek Agilen zastopnik za povečane slike in razne druge v to stroko spadajoče predmete z dobro provizijo, se išče za takoj. Potrebna kavcija 2000 Din. - Prijaviti pismeno ali osebno »Fre-gator«, Zagreb, Istarska ulica 29. Pošljite nam takoj Vaš naslov! Dnevno 200 do 300 Din in še več lahko zaslužite z delom v Vašem domačem okraju. Znamko za odgovor. — »Tehna« družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1. Vprašamo Vas? Kako hočete tudi vedeti, katero zastopstvo je najboljše? Gotovo ste delavni ter zaslužite samo pare. Pri nas zaslužite velike vsote, katere Vam omogočijo živeti ter prihraniti za družino. 21 novih presenetljivih bombnih artiklov bo v tej se-ziji predano potnikom. -Reclni potniki pišeio 1. generalnemu komisijskemu skladišču »O m n i a«, Ljubljana. - Priložite en dinar za katalog in pošt. Sostanovalec se sprejme na Medvedovi cesti št. 22. Stanovanje v novo zidani hiši na deželi oddam gospodu ali gospej z vso oskrbo za enkratno odškodnino 15 tisoč Din. Ponudbe pod šifro: »Do smrti preskrbljen« št. 4177. Stanovanje dveh sob, kuhinje in pri-tiklin se odda. - Podjun-ska ulica 23, Spod. Šiška. Stanovanje sobo, kuhinjo in prilikli-ne v mestu iščeta zakonca brez otrok. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Zakonca« št. 4236. | Lepa soba se odda s 1. majem stanovitnemu gospodu. — Gruberjevo nabrežje 16. Sobo s štedilnikom iščeta dve osebi, nairaje za Bežigradom ali v bližini glavnega kolodvora. - Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dve osebi«. Kot sostanovalca sereimem 2 priprosla go- P0MIADNE NOVOST! ZA OBLEKE - PLAŠČE POVRŠNIKE - iT D. ITD PRI II I I D B 11 JI N A KONGRESNI TRG ŠTEV 15 Vsakovrstno Hunir* po na i višjih cenah cuilviu 4 piipiuova r.poda takoj. Drašler. Ce- ČERNE, luvelii Liubljana. sta na Brdo 12, Vič. Woltova ulica št 3. Šoferska šola I oblas! konc Camctnik Liubliana Dunaiska c 3b IJugoavtol - Tel 2236 Pouk in oralttične vožnie Šoferska šola Gojko Pipenbacher, obl. konces., Ljubljana, Gospo-svetska cesta 12. Šoferska šola obl. konces. L Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite v Ljubljani. Blei-\veisova cesta 52. - Prihodnji redni tečai prične 1. maja. Lepo stanovanje i predsoba, kuhinja, dve ■ sobi, kopalnica, terasa in soba za služkinjo oddam za obresti tistemu, ki mi posodi za dobo pet let večji znesek. Stanovanje obsega celo prvo nadstropje nove vile v mest-! nem delu Rožne doline. Pismene ponudbo upravi Slovenca« pod »Ugodna prilika« št. 888. Za kopalnico kupim peč in banjo ter večji nabiralnik za vodo. Cenj. ponudbe pod »Kopalnica« št. 4305 na upravo »Slovenca«. Posestva Soba se odda s 1. maiem, na razpolago je predsoba s štedilnikom. - Podrožnik 1/1. Sobo v Celju ali okolici iščem pri babici ali vdovi, eventuelno grem kot sostanovalka, kjer bi imela za čas poroda tudi oskrbo. Dopise pod »Celje« upravi. Krepkega učenca okrog 16 let starega, ki ima vsaj dve srednji šoli, poštenih staršev, ki ima veselje do trgovine z mešanim blagom, sprejme takoj Ivan Traun, trgovec, Ptujska gora p. Ptu-iu. Sinovi železničarjev imajo prednost. Kuhop-ico perfekten, samostojen, z dobrimi spričevali — se išče za takoj. - Gostiona »ORAO, Zagreb, Franko-panska ulica 13. Pomoč gospodinje Iščem mlado, čedno in pošteno dekle ki bi se morala privaditi gospodinjstva; ie lahko začetnica. - Marija pelec, Novi trg 19, Kamnik. Stanovanje z 2 sobama in pritiklina-mi, iščem. Ponudbe na upravo: »Mirna stranka« j št. 4171. i Meblirana soba : lepa, s separiranim vho-i dom se takoj odda bolj-' šemu gospodu. - Flori-ianska ulica 31. M?blirana soba s posebnim vhodom in električno razsvetlavo se odda solidnemu gospodu za 1. maj. Naslov v upravi pod št. 4207, Stanovanje 1 sobe in kabineta ali 2 sob in kuhinje išče uradnik z družino za takoj. Blagohotne ponudbe pod »Državni uradnik« 4210. V dosmrt. stanovanje in tudi oskrbo sprejmem samca (samico) proti enkratni odškodnini 20.000 Din. Prednost imajo upokojenci. - Ponudbe pod: »Preskrbljen« št. 4176 na upravo »Slovenca«. Lepa bodočnost! Hiša za gostilno in trgovino in druge lepe ugodnosti se ceno proda z inventarjem. Več: I. Zupan, Trstenik, p. Golnik, Slovenija. Hišo ali vilo dvo- ali tristanovanjsko, v Ljubljani aH najbližnji okolici, kupim, Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takoj gotovina« št. 3990. Prodam dve žagi venccijanki z vodno močjo, 50 HP, v lesnem kraju, tik železnice, primerno tudi za tovarno ali vzamem družabnika k lesni trgovini. - Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 4172. Več parcel v ljubljanski okolici poleg glavne ceste se proda. Cena po dogovoru, -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 4120. Stavbno parcelo kupim najraje za Bežigradom. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gotovina« št. 4199. Hišico stanovanjsko, z nekaj zemljišča, kupim. Ponudbe z navedbo cene na upravo pod »Hišica« št. 4016. Za obrt in industrijo primerne novoadaptirane jokale v centrumu mesta Maribor se odda proti odkupnini. Intabulacija. -Nizka najemnina. - Pism. vprašanja na upravo lista Ljubljana, šifra 1930 4000. Mlin , iščem v najem. Grem tudi za mlinarja v večji sečo ceni primerno Zagor-mlin. - Naslov v uoravi ski, Maribor, Tattenba- Stavbišča za vile pod Rožnikom prodaia Pokoininski zavod, Gledališka ulica 8'IV Nameravate zidati? Nudim nepristranska ekonomična pojasnila, skice, načrte, proračune in nadzorstva. - Ponudbe pod-. • Inžen'er arhitekt« na upravo »Slovenca« Smrekov gozd 207 hektarov, proda za »Slovenca« v Mariboru. Radi izselitve se odda v naiem hiša slična vili zelo pripravna za trgovino ali vsakega obrtnika, posebno čevljarja, kjer je obrt zelo dobro vpeljana ter se izvršuje že 20 let. Hiša sestoji iz 7 sob. kuhinje, 2 kleti, dalie hleva, ze-lenjadnega vrta in zemljišča za vzdrževanje do 2 živinčet. Najemniku ie na ponudbo konj z opremo, 2 voza in več drugega orodja. Ogleda se pri Josipu Pogačar, Radomlje. chova ulica 19. Na Bledu ' dve hiši z vrtom naprodaj, ena novozidana za . večjega obrtnika, tudi na pogon, elektrika, vodovod v hiši, 10 minut od kolo-' dvora in pošte, vse krito z opeko. Druga enosta-novaniska hiša, kjer pa se z malim popravilom napravi še eno stanovanje, poleg je lep vrt in mala vodna moč. Elektrika in vodovod v hiši, se zaradi prenosa obrata poceni proda. - Pojasnila daje i M. Jan, snloš. kovaštvo, I Bled 2. Strojne tovarne in livarne d. d. Telefon 28-29 Ljubljana Telefon 28-30 Vrtrae telopi, mize In stole na žeieznih stojalih, lično pleskane Cena: Mine.....Din 340'— K'opi .... Din 260 — Stoli.....Din 230'— VEDNO V ZALOGI Niivo na Vodovodni cesti oddam ugodno v najem. Naslov pove uprava lista pod št. 4291. Enodružinsko hišo 3 sobno stanovanje, elektrika, vodovod, velik vrt, oddam s 1. majem za Bežigradom. Naslov pod št. 4306. vTHi enonadstr., 6 sob, komfortna solnčna lega z velikim urejenim sadnim in ; zelenjadnim vrtom — se 1 vsled preselitve ugodno ' proda. Nahaja se v bližini cestne železnice v I vzhod, delu mesta Liub-j ljane. - Naslov v upravi • »Slovenca« pod št. 4295. Posestvo z vilo 20 oralov, vseh kultur, : nad Mariborom, svoj čas ! gostilna, proda 7agorski, Maribor, Tattenbachova ulica 19/11. —————————. Kupim hišo do 150-000 Din, v Mariboru. Ponudbe na uoravo Maribor pod »150«. GOZDNO POSESTVO (200 ha), za sečnjo, blizu postaje, prodaja Troha, Maribor, Aleksandrova 18. Prodam hišo na periferiji Maribora — 90.000 Din. Ponudbe upravi Maribor pod »90«. Črn pianino skoraj nov, ceno naprodaj. Naslov v upravi »Slo-venca« pod št. 4304. Klavirje pianine in harmonije prodaja, izposojuje, popravlja in čisto uglašuje najceneje — tudi na obroke — tovarna klavirjev W«rbf-nek, Ljubljana, Gregorčičeva 5, Rimska c, 2. Pianino črn, dobro ohranjen, ceno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4302. Prodamo Blagajna skoraj popolnoma nova, sistem »Wertheun — se ugodno oroda. »Slograd«, Dui,ska cesta 31. Dva moška kolesa prodam. Ogledata se pri Figovcu v garderobi. Hlodov več vagonov, lepih buko-\ ih in hrastovih, naprodaj. Ponudbe na upravo lista pod »A. B.« št. 4280. Trgovina z meš. blag. v Ljubljani — se ugodno proda. Prevzem blaga ni obvezen. Event. se proda samo kompletna oprava. Ponudbe pod »Trgovina« št. 4313 na upravo »Slovenca«. Tapetniki, trgovci, pozor! AFRIK nudim po reklamni cenL Zahtevajte vzorce in cenik. Anton Merhar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 22. | Kolo prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4329. Otroški voziček se poceni proda. Naslov v oglasnem oddel. »Slovenca« pod št. 4323, 12 A.-2. panjev prodam z mladimi maticami, močna ljudstva, z izdelanim satovjem v me-dišču, vse skupaj, korm.d po 500 Din. Vidmar Matevž, Vešter pri Šk. Loki, II Glasba Cello močan v glasu, poigran, za orkester — ugodno prodam. — Jos Dornig, Kočevjp Klarinet »Es« dobro ohranjen, se poceni proda. Naslov pove uprava »Slov.« št. 4239. Harmonije izdeluje od 3000 Din dalje, uglašuje in popravlja cerkvene orgije, harmonije in klavirje po nizki ceni Anton Tramte, Žabpica, p. Škofja Loka. Seno sladko - 1000 kg - sc proda na Skaručni št. 31. Čebele 5 kranjičev in 5 A družin naprodaj na 15 ka-ručni poleg cerkve. Jajca za valenje italijan. jerebičark, od!!, kovanih, pristnih, najbolj, ših jajčaric, oddaja ducat 50 Din - Škof, čušperk, Dolenjsko, Kočijo z gumi kolesi, landauer, lovski voz in konjsko opremo poceni prod* Gradbeno podjetje G. Tonnies, Dunajska cesta. Hrastove deske pet let stare, raznih debelin, ima v zalogi Družba Ilirija, Dunajska cesta št. 46, telefon 2820. Dve okni dobro' ohranjeni, široki, 285 cm, visoki 340 cm, 2 komada, široka 285 cm in visoka 224 cm, proda Franc Erjavec, Wolfova ulica 12, Ljubljana. Vreče za moko po 85 kg, komad Din 8.50, kakor tudi vse druge prodaja po najnižji ceni A. Grebene, Ljubljana, Vel. čolnarska ulica št. 15. Naicet eiSi hdhs po 85 par kg le v mestni plinarni ljubljanski. Za pomladno saditev nudi v poljubni množini pritlična drevesca: Jablane, hruške, cepljcne, nizke vrtnice in špargljeve sadike v najboliših sortah Matko Maretič, fa Sever & Co., Ljubljana, Gosposvctska cesta št. 5 in Langusova 21. Kotel s pečjo z., pripravo svinjske hrane, sc poceni proda. Maribor, Betnovska ccsta SO. Prvovrstne ceplj. trte in sicer: šipon, laška gra-sevina, drobna graševlna, in muškatni silvanec ima naprodaj: Fric Zemljič v Ljutomeru. Dve spalnici iz lepega češnjevega lesa prodam. Slog modern, izdelava solidna, cena ugodna, postavim v Ljubljano ali na bližnjo postajo. — Ogleda se pri Josip Štol-fa, mizarstvo v Krašnji, p. Lukovica. — Ugodna auto-zveza ob nedeljah z Adamičevim autobusom. Elektromotorje transformatorje — razne stroje — elcktromaterijal — aparate — popolnoma tovarniško nove iz zaloge bivše firme »Transformator«, prodaja po znatno znižani ceni Vojnovič & Cie. Skladišče Ljubljana — Glince. Dieselmotor 30 IIP, s« oproda po ugod. ni ceni. Vprašati na upravo »Slovenca« pod »Dieselmotor« št. 4158. Puhasto perje kg po 38 dinarjev razpošiljam po povzetju nai-mani 5 kg Potem čisto belo gosie kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din - L. Brozovič. Zagreb, llica štev 82 Kemička čistilnica perja. Maslo kuhano in čajno, dobite najceneje v Mlekarni Krištof, Ljubljana, Sv. Petra cesta 60. Češnjevo spalnico ugodno prodam. - Naslov v upravi »Slov.« št. 4191. Steklen papir v polah in pasovih za vse industrijo nudi najceneje Feliks Toman ml., Ljubljana, Resljeva c. 30. Otroški voziček in zibeljko s podstavkom poceni prodam. Naslov v upravi »Slov,« št. 4116. Fomožni motor za na kolo, skoraj nov, prodam po nizki ceni, -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 4112. Dr. G. Piccoli lekarnar v Ljubljani priporoča pri zaprtju in drugih težkočah želadca svojo preizkušeno želodčno tinkturo! i Elektropodjelje A. Arhar Ljubljana VIL, Celovška c 80. prevzema vsaka elektriSka dela kol hišne inftalaciie, zvonce radijo, telefone popravila vsakovrstnih strojev itd Točna postrežba! Solidne cene! Prostovoljna javna dražba v zapuščino Jerneja Se-šeka, branjevca v Ljubljani, spadajočih predmetov, kakor pohištva, obleke, perila, obuvala in raznih branjevskih predmetov (pasta in trakovi za čevlje, glavniki i. dr.), sc vrši v četrtek 17. apr. 1930 ob 9 dopoldne v Ljubljani, Židovska steza št. 6. — Hudoveniik 1. r., notar kot sodni komisar. in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Ljubliana. Stari trg št 32 Pletilni stroj Slcv. 8/30, v najboljšem stanju zaradi odpotovanja ceno naprodaj. - Žnidar Karla, Sava-Jesenice 31. Zastonj čebulček, dobite vsako množino ugodno tudi več vagonov semenskega krompirja. - Jože Grom & Co., trgovina z mešanim blagom, Vrhnika. Fini cvetlični med prodajam kilogram po 18 Din. Josip Brinovc, čebelar, Podvrh, p. Braslovče. Dva klub - fotelja nova, solidno izdelana, se poceni prodasta pri ta-petniku A. Pavletu, Vegova ulica 10, Otroški voziček dobro ohranjen, in žensko kolo, se poceni proda. - Reber št. 7, Ljublj. Gnetilnik, pinja širni kotel, malo rabljen, poceni proda Mlekarna Krištof, Ljubljana, Sv. Petra ccsta 60. niiimninimiiiiiiiniiniiiitiiiitiiiiiiii Otrobe po 110 Din za 100 kg oddaja F. Juran, valjčni mlin, Gameljne - pošta Št. Vid nad Ljubljano. IIIIIMIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIUItlUlIlllllllllll Ker izvršujem mesarsko obrt osebno, svarim vsakogar, da ni nihče, raz. mene, upravičen na moje ime kupčevati ter sklepati pogodb. - Za slične kupčije tudi ne jamčim! Alojz Mule, mesar, Pragersko. u rfl: t ti tag Hrfii RdraSfadfti Vezenje nevestinih oprem zaves pregrinjal, naicenciše in najfinejše Malek & Mi-ke$ Liubliana. poleg hotela Štrukelj. — F.nllantc ažuriramc predtiskanie takoi Entlanje Din 150 m Strojno-ročno vezenje za-storov, preprog, kuh garnitur ild, Predtiskarija Izdelovanje damskega perila, najceneje NT: Sndov-nik, Florjanska 6, Ljubljana. Teden za tednom že čitate moj oglas, pa | še vedno odlašate! Pustite vendar kajenje, ki Vam škoduje na zdravju in denarju! Uporabljajte Nikoprost, ki- stane enkrat za vselej samo 56 Din. Kdor naroči pet steklenic, dobi poštnino prosto! Od lisočev preizkušeno sredstvo! Josip Lin-dič, Ljubljana, Komcn-skega ulica 17/a. Kdor rabi zanesljivo dobro vsakovrstno pohištvo in stavb, izdelke, naj si ogleda pri Ivanu Smoletu, mizarstvo, Tacen, Št. Vid nad Ljublj. - Tudi na obroke. Terrzzo se najbolje brusi s »Si-licium-Carbid« drsalci, ki jih ima Feliks Toman ml., Ljubljana, Resljeva c. 30. Mlinar«!* Rž, proso, ajdo in jcč-mcn kupite najccneje pri A. VOLK, LJUBLJANA Hcsljcva ccsia 24 \ olotlirovllln /.ila in moko. Zu birmo ure, zlatnino in srebrnino nudi najcenejše Ivan Pa-kiž, Ljubljana, Pred Ško-fijo 15._ V Mariboru je najugodnejši nakup galanterije, drobnarije, par-ftimerije. papirja, pletenin, nogavic, vrvarskih izdelkov itd. na debelo in na drobno pri D. ROS1NA, Vetrinjska 26 Pozor, na deželi! Čepice Na debelo! Na debelo! Velikonočna razprodaja moških in otroških športnih čepic lastnega izdelka vedno na zalogi vsaka množina. Pri nakupu 15% popusta. Cene zelo nizke. Pošljem tudi po naročilu. Se priporočam IVAN KNECHTL, krrnnr, Ljubliana, Kolodvorska ulica 31. 26, dvorišče. žS up ansJvom Pločevinaste tablice ločno po zakonu o imenili krajev in ulic in o oznamovanju hiš s številkami dobavlja po najnižjih cenah GUZEL.I Ljubljana VII., Jernejeva 5 Ravnotam velika zaloga Originalnih LUTZ-oviii peči in 'elavnica za žele-zostrugarstvo. Telcf. 3252 Gosti!. »Pod Skalco« Ljubljana, Mestni trg 11. Točijo se pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina Vedno sveža gorka in mrzla jedila na razpolago. . Abonenti se stalno sprejemajo. Mm* ce modroce. pc:tcljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomano divane in druge tapetitiške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg štev. 7 (poleg Mestnega doma). Žage - Remscheid mlinske, krožne in gate-rice. zajamčene, dobite najugodneje pri »Jeklo«, Stari trg, Ljubljana. Talarje za čč. duhovščino izdeluje po primernih cenah ter sc vfjudno priporoča Josip Tomažič, kroj. mojster, Cel|e, Na okopib 5. Krušno moko, krmilno in otrobe vam nudi v vsaki množini, po zmerni dnevni ceni F. Ju-van, valjčni mlin, Srednje , Gameljne pri Ljubljani. Radio - aparat štirielektronski s priključkom na omrežje za istosnicrni tok, 150 ali 220 voltov, ali brez, proda za 2000 Din Andrej' Štok, Rimska cesta 12/111. mimmm. Ljubljana, Stari trg 5t. 39 in Tržaška cesta št. It Za Veliko noč: Čajno surovo m;sIo, kuhano čajno maslo, rozine, orehi ter sploh vsa specerija najugodneje. Zaistopslvo in zaloga izdelkov dobro znanega mlina F. MAJDIC Vir Vašim največjim skrben? v osebnih, gospodarskih, družinskih (tudi najtežjih zakonskih) vprašanjih — nudi odrešenje, vsaj olajšanje — posvetovalnica ■ Marstan«, Maribor, Koroška 10 (vpisnina 10 Din 3 znamke). obroke lahko kupite, kar potrebujete — skoraj v vseh večjih ljubljanskih trgovinah s posredovanjem Kreditne zadruge detalj-nih trgovcev v Ljubljani, Cigaletova ulica 1. Širite »Slovenca«! Tiskarna Fr. Jereb se nahaja na Celovški c. 14 nasproti veleseima Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela naj- solidneje. Zahtevajte proračune. Ko esarji pozor! Velika zaloga novih priznanih francoskih koles, katera so tudi letos na prvem mestu Odlikuieio se po pneizni izdelavi, trpežnostl in lahkem teku. — Radi nizkih cen BREZKONKU-RENČNA. Plačilne olaišave. Ceniki na razpolago. Glavno zastopstvo: Viktor Bohinec - Duna.ska cesta št. 21 - Liubliana TOVARNA BONBONOV išče V G | stroke popolnoma perfektnega fourrista z znanjem dragiranja. Samci imajo prednost. Ponudbe s točnimi navedbami znanja in dosedanjih služb na upravo lista pod Bonbon« 4290. llUBLIPNfi, Peharjev« ulita 3, Izde'ovanjc emajliranih peči s stema Luc. Izdelovanje ZORA peč , peči za žaganje, obložene j s samotno opeko j Popravilo vseli vrst pločevinastih, emajliranih iu Lucovih peči. Splošno klepar-stvo, inštalacija s'relo-vodov. Zaloga šamotne opeke. Cene konkurenčne. reifei ako se na vreči ne nahaja znak prvovrstnosti Zajamčeno Galica s katero se varuiejo "kode plemeniti vinogradi svetovnega CKIPNTI GlsVno zastopstvo ..MARENGO" Zagreb, Halzo a 10 Friedlcr-jev patentiran za rast las najpopolnejši sredstvo proti i'padanju las • tvorb) prhaja - lasnih bušli. GAMMA milo za lase najpopolnejše sredstvo stvo za izpiranje las 7 'ravniške preizkušeno in priporočeno — Dobiva sq v vseh lekarnah in drogenjah. Zastopstvo NADA drogerija — Subotica. vsakovrstnih, kakor: travno, deielino, pesno in vrtnarsko seme v najboljši kakovosti — priporoča slarozuana tvrdka M. B E R D A j S :: MARIBOR ustanovljeno 1869 Ceniki na razpolago! Ceniki na razpolago! JUGOSLOV. ELEKTRIČNA D. D. BROWN B OVERI PODRUŽNICA LJUBLJANA Izvriuje električne naprave ter V3a v to stroko spadajoča popravila ikubi Dobro znana izdelovalnica in razpošiljalnica Su. Petra cesta 85 priporoča prvovrstne pristne kranjske klobase lastnega izdelka na malo in veliko MizaHtVO Podpisani se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela Al. Trink, Ljubljana, Linhartova š. Tel. 2356. Od dobrega najboljše je le Gritzner - Adler- Kayser šivalni str) in kolo elegantna izvedba — najboljši materijal pisvlni stroj v 3 velikostih Novost Šivairv stroi kot clamska pisalna miza Le pri 3©s. Peteline, Uubliana TELEFON INTERURB. 2913 Zmerne cene, tudi na obroke Hlofkrai dežnih! za dame, (gospode in otroke. Lastni izdelek, kakor tudi ^ palice in urini soinčnikg Najnovejši vzorci, velika izbira, cene nizke. Popravila se izvršujejo hitro in solidno, FiiJierkruss - Petrossi m ari bor - Gosnodsfea ulic« Sten. f . zdravnike interniste in lekarnarje prosimo, da nam javijo svoj natančni naslov, na katerega bi jim poslali literaturo o novem antiluberkuloznem zdravilu »Sotosin«. Kemijski laboratorij »S o t o s i n«, Bosanska 6*5. Telefon 21—38. VARILNI APARATI ter vse druge potrebščine nudi najceneje Feliks Toman ml. LIUBUANA • Res ieua C. 30 HS5TH za Kranj in Bled sprejme takoj stavbno podjetje J. Slavec, Kranj nakup galanterije, ročnih torbic, čevljev, nogavic, perila, čipk, igrač itd. nudi tvrdka F. M. Seli mltt ona Pred Škofijo 2 - Lfntj arleva 4 a j c ene je J se oblečete, ako kupite narejene moške in deške' obleke domačega izdelka pri? JOSIPU olupu;- Ljubljana, Stari trg 2 (na vogalu),- V zalogi ima veliko izbiro kamgaina, sukna, hla^J čevine, klobukov, čepic in perila. Obleke se izvr-" šujejo po naročilu v najnovejši fasoni in po naj-' nižjih cenah. Moje geslo jet" Dobro blago! Nizke cenefv Obenem priporočam svojo gostilno Pod Trančo«/' v kateri se ločijo prvovrstna Staj. in dolenj. vina. Za praznike se toči vino čez ulico 1 Din ceneje. mora pregledati pred nakupom veliki ilustrirani gospod novega klobuka ali kape cenik $l«Tmrc! Koruzna činkv. moka . . . Din 2'75 f 2 Razpošiljam vsako množino od 25 kg 2 naprej. PAVEL SEDEJ, umetni mlin, CI Javornik, Gorenjsko. 2 ZA IZDELAVO AJDOVIH IN KORUZNIH Družabnika sprejme podjetje: umetni mlin, žaga, stiskalnica za olje, pozneje pekarija in trgovina z mešanim blagom na zelo ugodnem prostoru na severni meji Slovenije. — Potrebna je trgovska naobrazba, ker je pogoj sodelovanje in zadostno visok prispevek k obratni glavnici. Le reflektantje s trgovsko na-obrazbo in gotovino naj pošljejo ponudbe z životo-pisom in naznanilom razpoložljive glavnice upravi tega lista pod »Mliža« št. 4040 do 25. aprila t. I., na kar bodo dobili nadaljnja pojasnila. Gospodarska zveza v Ljubljani ima stalno na zalogi: Deželne pridelke - žito -mlevske izdelke - špecerijsko in koloniialno blago - sadie - mesne izdelke -lužno sadje - semena -seno - slamo - Težakovo olje za živino - kmetijske stro|t in orodja -umetna gnojila - cement - premo? itd. - Zastopstvo za prodalo kisove kisline v Dravski banovini Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš srčnoljubljeni soprog, oče, stric in svak, gospod Franc Pišek železn. prostorni mojster v pok., hišni posestnik in obč. svetnik ljubljanski v petek dne 11. aprila t. 1. ob 19.30, po kratki in težki bolezni, boguvdano umrl. Pogreb našega nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek dne 14. aprila ob 15 iz hiše žalosti, Zavrti št. 4, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 12. aprila 1930. FRANJA in ALOJZIJA, hčerki. FRANČIŠKA PIŠEK, soproga. In ostalo sorodstvo. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani PROTI ALKOHOLU L L izdelek berlinskega lekarnarja Francka, ie edino sredstvo, ki pa je zdravju neškodljivo; z njim morete odvaditi pijance, ne da bi sami kaj vedeli za to. Polno zahvalnic ozdravljenih. Cena Din 220'—. Razpošilja generalni zastopnik za Jugoslavijo: N. POPOVIČ - BEOGRAD, Kolarčeva 7 Gozdna semena Saša Stare Mengeš Krasne tlakove mozaične plošče za veže, cerkve izdeluje in poklada Cementarna Gostinčar PEŠATA, DOL PRI LJUBLJANI Stavbno nadzorstvo, stavbno vodstvo.cenitev n »91UVUIIU V19U91V1V. izdelavo vsakovrstnih načrtov prevzame strokovnjak 0 s 30 letno prakso. Dopisi pod arhitekt Rudoli Treo, Ljubljana, Gosposvetska cesta 12/11. Najnovejši ALFA posnemalniki posnemajo hladno mleko. Dobite v Mlekarni Krištof UuDUana v. Petra c 60 + MESTNA OBČINA LJUBLJANA sporoča pretužno vest, da je njen občinski svetovalec, gospod Fran Pišek železn. prostor, mojster v pokoju in hišni posestnik včeraj zvečer po mukepolnem bolehanju umrl. Svojemu vestnemu in vnetemu sodelavcu bo občina trajno ohranila hvaležen spomin. V Ljubljani, dne 12. aprila 1930. Mestni pogrebni zavod. Pljučne bolezni so ozdravljive! PlluCna tuberkuloz« - Suiita - Kaialj - Suhi kašelj - Zasluztnje - Notno potanie -Bronhialni katar - Katai v grlu - Sluzni kaUII - IzmeHek krvi - Vzdlgavanje kivi -Tesnoba - Astmatično hropinje - Zbadanje I. L d., so ozdravljivi! Tisoče ozdravljenih I Zahtevajte takoj kntlgo o moji novi umetnosti hranjenja Ki Je ie mnoge rešila. Ona pomaga pri vsakem načinu ilvltenja. da se bolezen hitro premaga. Telesna težlna se poveča ter po-lahno poapnenje končno zaustavi bolečine. Resni moije zdravniške znanosti ----P otrd lj o prednost moje metode ter |o radi priporočalo. Čim prel začnete z molim načinom prehranje , nja. tembol.te bo za vas. Popolnoma lastoni d0blt8 mo]° Knjigo, iz katere boste črpali mno^o korist ' nega znanja. Kogar torel mučijo bolečine, kdor se hoče naglo osvoboditi svolih bolečin na temeltlt In varen način, naj piše še danes — Opetovano opozarjam, da prejmete popolnoma brezplačno, brez vsake zaveze s svoje strani mola pot&snlla In bo Vaš zdravnik gotovo pritrdil temu novemu naCInu Vaie pretirane ki Jo označulejo kot Izborno prvi profesorji. V Vašem lastnem Interesu Je torel da takol pišete. In Vas bo nato vsak čas lahko postreglo mole ondotno zastop stvo. Crpalte pouk In močno vol|o za xdrav|e lz kntlge IzkuSrntaa zdravnika. Vsebuje okrepitev ln ilvl|enako uteho ter leml)e ozlr na vse bolne, ki se /.anlmato za sedanje stanje znanstvenega zdravl|cn|a pl|uč. Mol naslov te: Georg Fulgner, Berlin-Neukolln HinRbahnstrasse 24. sbt. 618 (Deutschland) I Dobe se po solidni ceni tudi na obroke le pri tvrdki Ign. Voh. UfflMana Najvarnejše ln najboljše nalovite denar pri registr. zadrugi z neomejeno zavezo v Celju, v novi lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste In Vodnikove ulice Stanje hranilnih vlog nad Diu 85,000.000.-. Obrestna mera najugodnejša. — Za hranilne vloge jamfii poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov t vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Vlagatelji pri Ljudski posojilnici v Celju ne plačajo nobenega rentnega davka my/M. Hranilnica na Jesenicah v zupniscu naivarneise nram Vaš dena** Uraduje vsak delavnik od 8.—12 in od 14.—17., ob nedeljah od 15.—17. vseli vrst, velikosti in oblik zrcalno 6—8 mm. mašinsko 4—6 mm, portalno, ledastc, ulabaster itd. Spectrum d.d. Ljubljana VII — Telefon 23-43 Zagreb Celovška 81 Osijek vseh vrst za zidavo hiš, iz znanih Karjovskih VAC"' dobavlja franko vsake postaja po konkurenčnih cenah, samo ..EKONOM' generalne zastopstvo za Dravsko tanovino Ljubljana, Kolodvorska ulica 7. Za veliko prodamo proti proviziji, kateri bi morali stalno posečati kmetovalce gospodarje. Možnost zaslužna veiiho Sposobne zastopnike sc bode posebej izvežbalo v poslovanju. - Ponudbe na oglasni oddelek tega lista pod: »Zaupljiv«. 4096 se odlikujejo priznano po svojem plemenitem okusu, prvorazredni kvaliteti in najfinejši izdelavi. Bogata izbira v ševroju in kusčerjevi koži. Posetiie radiotermalno kopališče In klimatično zdravilišče družba z o. z. tovarna in fabrikacija PRI CELJU PRI CELJU čevljev Največja tovarna v državi JAVOR * LOGATEC LESNA INDUSTRIJA (fabnel Oblak - Siovenifa lirzo nvni natiov: lavot Lugaiec - leieion Inlerurban «> Izdeluje vsakoršno pohištvo iz trdega in mehkega lesa, kakor spalnice, ledilnice, kuhinie i. t. d. Z jamstvom proti razsušitvi. — — Cene zmerne I Epohalna novost katero mora imeti v hiši vsaka družina posebno pa frizerske in brivske delavnice Novo iznajdeno francosko mazilo »Michel« ustavi momentano izpadanje in osivelost las in odpravi mastnobo las za vedno Kdor uporablja to mazilo, bo ohranil svoje lase in se bo izognil pleši. Omenjeno mazilo ie tako hranljivo sredstvo za lase. da poleg ustavljanja, izpadanja in osivelosti las, odstranjuje tudi mastnobo las Dognano ie, da lahko vsaka dama svoje lase sama frizira kajti ko si lase namažete s tem maziUm in jih sfrizirate, Vam traia trizura potem ko se lase posuše '1 dc 5 dni Pri česanju pa se lasje dvignejo v bujne valove in dobe velik sijaj. Navodilo, ki sledi, je pisano v cirilici in latinici. Ena tuba se uporablja 20 do 25 dni. Cena tubi je 95 Din, s poštnino pa 110 Din. 4JS&. Uspeh pomade ,MicheV '/"^^Cm*Pomadi Michel, Sremska 10, Beograd. ' Priština, 13. IX. 1929. 1 Po daljšem uporabljanju tube za 160 gr. pomade Michel, ki jo jc rabila moja žena, moram priznali, da jc rast las iznenadljiv. Ker sem tudi sam napol plešast in sem se prepričal, da je omenjeno zdravilo koristno, Vas prosim, da ga pošljete tudi meni, in sicer 160 gr. za 290 Din. Pričakujem skorajšnje pošiljatve in beležim t spoštovanjem Milan Davidovič, uradnik Poreske uprave, Priština, Po povzetju pošilja Michel, Sremska 10, Beograd, Prodajajo lekarne Delini, Knez Mihajlova 1, in Drogerija Eskulap, Kolarčeva 8. Zahvala Za številne dokaze iskrenega sočutja in sožalja ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, brata, starega očeta, strica iu tasta, gospoda Gašperla Trilar se vsem prav prisrčno zahvaljujemo. — Posebej nas veže dolžnost zahvaliti se prečastiti duhovščini, g. kanoniku Mraku za prelepe poslovilne besede ob odprtem grobu, g. županu Hafnerju in občinskemu odboru za poklonjeni venec, g. zdravniku dr. Rantu. gasilcem iz Virmaš iu Stare Loke, pevskemu zboru v Stari Loki, ter končno vsem številnim prijateljem in znancem, ki so našega blagega pokojnika spremili v tako častnem številu k večnemu počitku. Virinaše, dne 12. aprila 1930. ŽALUJOČI OSTALI. "V. -Mf Dvokolesa leže cd 7 kg naorei ' uajlažiega in naimoderneišega tipa najboljših svetovnih tovarn Otroški vozički od naipriprostejšega modela Izdeluieio se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji pDeumatika, posamezni deli. Velika izbera, nainižji cene Prodaja na obroke Lcniki tranko. JKinllNA t? U. t*, tovarna dvokoles m otrnških vozičkov, LJUBLJANA. Karlovška c. št, 4 Razglas Enkrat za vselej sporočam, da bom odslej vsako prvo in tretjo sredo vsakega meseca, t. j. na dan živinskih sejmov, prodajal na stojnici ob cesti, prav nasproti živinskega sejma, orodje lastnega izdelka, kakor: iine sekire vsake vrste, motike, železne in jeklene navadne in vrtne lopate, dalje vse vrste lemeže za pluge, krampe, rovnice, v popravilo bom sprejemal stare izrabljene sekire itd. - Za mnogo-brojen obisk se priporočam z zagotovilom najso-lidnejše postrežbe. — FRANC KLEMENC, kovač (fužina), vas Š m a r c a pri Kamniku. ZAHVALA Za odkritosrčno sočutje ob prerani smrti naše predrage sestre, nečakinje in vnukinje, gospodične MIRE MARINKO se vsem iz srca zahvaljujemo. Predvsem naša zahvala g. dr. Merču-nu za trud in požrtvovalnost v njeni dolgi bolezni, g. dr. P. Romanu Tomincu za tolažilne obiske, čč. sestram usmiljen-kam za ljubeznivo nego, dalje uradništvu mestnega knjigovodstva za naklonjenost in poklonjeno cvetje, gosp. ravnatelju mestnega pogrebnega zavoda in vsem, ki so našo predrago Miro spremili na njeni zadnji poti. Ljubljana-Vr.anje gorice, 13. IV. 1930. Žalujoča rodbina MARINKOVA. ZA POKRIVANJE -—-fTREH—— ZA OBLAGANJE i-fTEN—*- ZA ELEKTRIČNE i--IZOLACIJE- s-r^CEVIZA- KANALIZACIJE Gospodinje in gospodarji! Ne pozabile, da se dobi pri meni Kuhinjska po štedilniki oprave za kopalnice, bane, peči, izllvke, slenske školjke, klozetne naprave, kovinsko pohištvo, okovie, železne blagajne, žima, morska trava, ptičje klelke. Kmetovalci I Oglejte si moje priznano najboljše poljedelske slroje, ki so bili odlikovani z zlato in srebrno medalijo. mlalilnlce bencinski in petro- reporeznice slamoreznice lejski motorji mlini za šrolanje gepelji kosilnice žila čistilniki plugi sadni mlini trljerji brane za polje stiskalnice za sad|e električni motorji in travnike robkači za koruzo Vedno na zalogi so: liti kotli in brzoparilniki, bakreni kotli za žganje, posnemalniki za mleko, transportni vrči škropilnice za vrlove in vinograde, vodovodne cevi In sesalke za vodo in gnojnico, hidravlični ovni, ognjegasne potrebščine, vse orodje za rejp čebel, gonilni iermeni in dr. Železniške tračnice, traverze. cement, strešna lepenka, štukaturno lrs|e, okovje za pohištvo m stavbe, mreže za ograje in bodeča žica, verige za kmetijstvo in industrijo. Obrtniki! Najboljše orodje za vse obrtniške panoge priznanih svetovnih znamk dobite pri meni po najnižjih cenah. Monopolna prodaja smodnika in drugih razslreljiv, nakup starega železa in drugih kovin. Franc Slupica Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 1 frtelon : 2179 In 2601 — Brzolovke : trene Stopica, Llubllona — Cek. rac. Llubllana 10313 Nad vse praktično, solidno iu trpežno izdelane stole, od na j navadne j šili pa do naj luksuzne jših, v vseh barvah Vam ^udi na cene še Prva slovenska tovarna upognjenega pohištva Anton Kobi, Borovnica. Zahtevajte cenike in kataloge! Marsikateri obiskovalec Ljubljane ne ve, kam bi sc obrnil, da bi bil dobro in ceno postrežen. Nc spomni se pa, da doslej še ni bil v renovirani gostilni Marsikateri stari gost se je začudil, ko jc stopil v prenovljene prostore. Še bolj se jc pa začudil, da ie po tako nizkih cenah mogoče dobiti tako izvrstno postrežbo ! ::::::::::;::: Na vel. soboto, nedeljo in ponedeljek bo pri oddaji pijače na dom še za Din 1*— znižana cena. xxxxxxxxxxx Marsikateri obiskovalec Ljubljane ne ve, kam bi se obrnil, da bi bil dobro in ceno postrežen. Ne spomni se pa, da doslej še ni bil v renovirani gostilni Marsikateri stari gost se je začudil, ko je stopil v prenovljene prostore. Se bolj se je pa začudil, da je po tako nizkih cenah mogoče dobiti tako izvrstno postrežbo!:::::::::::::: Na vel. soboto, nedeljo in ponedeljek bo pri oddaji pijače na dom še za Din 1*— znižana cena. xxxxxxxxxxx .5 i-rjO JI S* Z O C rtl/2' _ O ° SP»«o S - •sss^-ss rt £ h-. M t-3 . "3 3-cS gfflO "J G ..K (u -a: o .. ?„ a w n > « »RS las N Jo° - _ 5 I S 15-3 S o s o n o c u M.Stt Jj «5Q ,Q . 2 .■a a uN > Q O " ■ - > • K o o N c irro . ! Q in gS-Cl • O . Q ~ — slu" E1/3 a 2:=! ■■ W Qf .CT »O > i.-o "S Q B S a loaga I > K Maurice Constanlin Weyer: 6 v CSovek se sklan o čez svojo preteklost, . • A kmalu sva pustila naselbine za sabo. Prejez-diti sva morala precej divjo pokrajino, ki je bila ravna, globoko ležeča- in mestoma poraščena z gozdovi. Celo prava stepa vmes je bila posejana s pritlikavim bičevjem. Rastlo je okrog mlakuž, a v njih so se zrcalili oblaki, kadar niso plavale po njih divje race. Naši konji se niso več tako plašili pred divjimi zajci, kakor pred časom na veliki južni preriji, tembolj pa so se strašili pred leščarkami. A vprav te so nam bile slastne večerje! Zvečer sva jih pekla na ražnju. Neznosni so bili brezštevilni in neutrudljivi moskiti. Skušala sva se jih ubraniti z dimom svežih vej, ki se jc vil v gostih plasteh pri tleh. Celo konji so sc podajali v tesnih gručah v ta blagi obrambni dim. Najina čreda se je v ostalem že počasi priučila nomadskemu življenju. Sama od sebe je nastala neka disciplina, tako da nama ni bilo več treba tako po-gostoma skakati iz sedla, da zajameva kakega ubežnika. Vkljub temu smo napredovali le počasi, ker sva pustila med potoma konje dolgo pasti. Povsod je bilo tečne mrve v izobilju, a trava je bila povsem drugačna od one, ki smo je bili v znanih krajih vajeni. Tudi nočni orkester jc bil zdaj drugačen. V začetku, šc preden je utonilo solnce na zapadli za bičevjem, je klic skovirjev oznanjal od veje do veje novico o umirajočem dnevu. Nato je zatulil prvi volk. Hip za tem so kobile zarezgetale svojim žrebetom. Kajti volk je gospodar kanadskih noči in le dobro merjena brca kobile mu zna vcepiti spoštovanje do žrebetovega življenja. Pri drugem tuljenju volka je bila čreda že pripravljena k obrambi, žrebeta na sredi. Potem je mirno pasla dalje, brez hlastanja, golila grmičje in teptala travo. Potem se je oglasil kozodoj- boa purri! boa purri! ... in spet grozni klic skovirja in velike uharice. Do gozdnega roba je bilo slišati tihi let nočnega orjaka, njegova ogromna, preteča senca se je smukala med mesecem in nama... Krik zadavljenega zajca ... Zagonetni šelest v gozdu... in še bolj zagonetni vzdihi, o katerih nisi vedel, ali jih poraja slast ali bolečina. Ljubezen in smrt sta pletla okoli naju omamne kroge. Menjaje sva poslušala to dražljivo in okrutno glasbo, kajti eden naju jc vedno bdel in čuval čredo ter svojega tovariša. Čim se je zasvital dan, sva po hitri južini skočita zopet v sedlo. In potem naprej, skozi prirodo, ki je bila prepletena z vsemi odtenki modre in zelene, a najbolj rdeče barve, od lahno rožnate do bleščeče sile maka. Dnevi so postajali daljši... Malo da niso razpo-kali od nategovanja, a jutranja zarja jc zopet spravila vse v red... Jezdila sva po peščenih zemljah, kjer so se posamezne pritlikave kakteje 'j i krivi bori brezbrižno zoperstavljali suši. Konjska kopita so nama metala Ird in boleč prah v oči. Isti prah, pomešan z najinim potom, je postal čvrsta lupina umazanije, ki se je tudi pri večernem faborenju nisva mogla docela rešiti. Tudi komarji so storili svoje, da nisva sc je mogla rešiti. A ko sva imela sipine za seboj, sc je pokazal skrit med vejami topolov, prvi dim. Bilo je — dobro se spominjam — nekega jasnega, kakor opal prozornega večera. Napoleonov žrebec je zarezgetal, kajti zavohal je neznane družice. Od tam je prišel odziv. Psi so zalajali. Krenili smo na vprav zorano polje. Bela in rdeča, iz svežih debel zgrajena domačija, s hlevi in shrambami, belimi in bleščečimi, se je ponudila našim očem. Radovedni obrazi so se pojavili pri vratih, živahno mahanje z rokami je opozarjalo na naju. Vkljub težkim kepam zemlje na zoranem polju sem tvegal pognati svojo kobilo v dir: skrbno sem se ogibal mlade setve, ki je tu pa tam na štirioglatih ploskvah poganjala in staia sinja proti solncu. Ustavil sem pred bradatim starcem, ki me je presenečeno gledal. Dva mlada plavolasa fanta sta stala ob njem, rdečelas potegon, ki me je nesramno meril s svojimi vodenomodrimi očmi in dve dekleti v ljubkih predpasnikih. Videti je bilo, da sta se veselili. Držali sta v rokah škafe s kipečim pravkar pomolzenim mlekom. Njiju glasni klici sla izvabili suho, blebetavo gospo na prag, ki je radovedna obsula s kopico vprašanj svojega moža, svoje sinove in hčerki, ne da bi ji kdo odgovoril. »Cirkus?« je naposled vprašalo eno izmed obeh deklet. Po tristo miljah — isti izraz, s katerim so naju zasmehovali preklicani Yankeeji. Ta beseda mi je bila v pojasnilo. Nc na jugu, ne na zapadu nisva zbudila pri prebivalstvu posebne pozornosti. Bil sem torej tu v eni izmed novih naselbin, o katerih mi je pripovedoval Jerrv Walker v Moose-Yawu. Poslal sem zapitemu konjskemu me-šetarju sam pri sebi tih, hvaležen pozdrav. SLOVENEC«, dne 13. aprila 1930, Stran ,19. ADLER ne štedi na račun svojih kupcev : : : : : KTIKAKOM MI VSEENO KATERO ZNAMKO VOZITE kajti Vaš automobil je Vaša posetnica! Danes se predpostavlja, da ste s preudarkom izbrali znamko in tipo svojega automobila ter se sklepa od voza na lastnika- Strokovno znanje vzbudi zaupanje. Lastnina sama tega ne stori. Zavoljo tega ste pa svojemu ugledu dolžni, da pri nakupu ne pazite samo na ceno. Cenenost ne sme biti glavna temveč protivrednost, k' jo prejmete za svoj denar. Ne odloča nakupna cena, pač pa stroški vzdrževanja! Izdatki za popravila, stroški nastali vsled iz-ostalega obratovanja in končno zopetna prodajna vrednost, so tehtni razlogi, ki jih morate upoštevati pri izberi svojega avtomobila - to vse so pa faktorji, ki odločno govore za ADLER-ja. Kajti ADLER je voz veščaka! Glavno zastopstvo in skladišče rezervnih delov Ing. C. R. LUCKMANN, LJUBLJANA AHACLJEVA CESTA 10. HisaHsoorstoie irgosske fenjige, Sirace, mane, noteze, herbarige, odigOHiMs tapžžce, bloke, zuezke i. t. d. U dobi padanja cen oiuariam u m&riboru mSPOSKH ULICR 20 SFECIHLVIO TRGOV,NO Z ŽIVILI IU ROLONIJHL..BLIl