SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST za občine ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI PTT 6X000 NOVO MESTO Št. 4, leto XXVIII Cena 10 din 30. marca 1991 VSEBINA OBČINA ČRNOMELJ 40. Odlok o davkih občanov občine Črnomelj 41. Odlok o proračunu občine Črnomelj za leto 1991 42. Odlok o uvedbi melioracijskega postopka Dobliče—Jerneja vas 43. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi nalog, ki jih od 1.1.1990 začasno opravljajo organi samoupravnih interesnih skupnosti OBČINA METLIKA 44. Odlok o gospodarjenju z javnimi potmi 45. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi povprečne gradbene cene stanovanj, vrednosti zemljišč in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Metlika v letu 1991 46. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Metlika za leto 1990 47. Odlok o uvedbi agromelioracijskega postopka Metlika II na območju naselij Jugoije, Lokvica in Suhor 48. Odlok o davkih občanov občine Metlika 49. Sklep o oddaji metliškega ribolovnega okoliša v upravljanje ribiški družini »Kolpa« iz Metlike 50. Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Metlika za leto 1990 51. Odlok o proračunu občine Metlika za leto 1991 52. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Metlika OBČINA NOVO MESTO 53. Odlok o organizaciji upravnih organov občine Novo mesto 54. Odlok o ureditvenem načrtu Zgodovinsko jedro Dolenjskih Toplic 55. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prekrških zoper javni red in mir v občini Novo mesto 56. Sklep o razpisu nadomestnih volitev za zbor združenega dela skupščine občine Novo mesto v 16. volilni enoti. 57. Sklep o določitvi povprečne gradbene cene z m- sta- novanjskih površin in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišča na območju občine Novo mesto 58. Sklep o ustanovitvi, nalogah, sestavi in številu članov odbora za družbene dejavnosti 59. Sklep o ustanovitvi, nalogah, sestavi in številu članov odbora za gospodarstvo in infrastrukturo 60. Sklep o ustanovitvi, nalogah, sestavi in številu članov odbora za praznovanje 500-letnice novomeškega Kapitlja OBČINA RIBNICA 61. Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje planskih celot R 1 — KS Sveti Gregor in R 2 — KS Velike Poljane 62. Odlok o davkih občanov za leto 1991 OBČINA TREBNJE 63. Sklep o razpisu nadomestnih volitev delegatov v zbor združenega dela skupščine občine Trebnje 64. Odlok o zaključnem računu občine Trebnje za leto 1990 65. Odlok o proračunu občine Trebnje za leto 1991 66. Sklep o vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1991 (od L L 1991 do 30. 6. 1991) 67. Odlok o prostorskih pogojih za območje občine Trebnje (planske celote 1,3, 4, 5) 68. Odlok o davkih občanov občine Trebnje 69. Odlok o varstvu naravnega okolja pred požari 70. Odlok o spremembi odloka o načinu oplojevanja živali na območju občine Trebnje 71. Odlok o pogojih dobave, načinu odjema in oskrbi naselij s pitno vodo na območju občine Trebnje MEDOBČINSKE OBJAVE 72. Odredba o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1991 ________________________________________________________y Občina Črnomelj Davki se odmerjajo, plačujejo in izterjujejo po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka ter po predpisih, izdanih na podlagi zakona. 2. člen 40. Na podlagi 45. člena zakona o financiranju javne porabe (Uradni list RS, št. 48/90) in 174. člena statuta občine Črnomelj (SDL, št. 19/80) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. 3. 1991 sprejela ODLOK o davkih občanov občine Črnomelj 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1 člen * /, V otjčini Črnomelj se s tem odlokom uvajajo davki občanov, ki i i ' % dohodek občine/ Z davki se financira javna poraba, ki jo je občina dolžna financirati po ustavi, zakonih in drugih predpisih. II. VRSTE DAVKOV 3. člen Občani plačujejo po tem odloku: 1. davek na dediščine in darila, 2. davek od premoženja, 3. davek na dobitke od iger na srečo. III. DAVEK NA DEDIŠČINE IN DARILA 4. člen Zavezanec za davek na dediščine in darila je občan, ki v občini podeduje ali dobi v dar premoženje, in tudi občan, ki prejme premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Za obdavčitev dediščin in daril se določijo stopnje davka v naslednji višini: od vrednosti dinarjev nad do sorodstveno razmerje, ki ustreza drugemu dednemu redu (starši, bratje sestre in njih. potomci) sorodstveno razmeije, ki ustreza tret. dednemu redu (dedi babice) vsi drugi 133.360 5 8 11 133.360 600.120 6 9 13 600.120 1,066.880 7 10 15 1,066.880 1,533.640 8 11 17 1,533.640 2,000.400 9 12 19 2,000.400 2,467.160 10 13 21 2,467.160 2,933.920 11 14 23 2,933.920 3,400.680 12 15 25 3,400.680 3,867.440 13 16 27 3,867.440 14 17 30 5. člen Davčni zavezanec za davek na dediščine in darila, ki prejme darilo, mora sprejem darila napovedati pri upravi za družbene prihodke v 15 dneh po prejemu darila. IV. DAVEK OD PREMOŽENJA 6. člen Zavezanec za davek od premoženja je občan, kije lastnik oz. uživalec stavbe, dela stavbe, stanovanja ali garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe). Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik ali uživalec sam, ali pa jo daje v najem. Osnova za davek je vrednost stavbe, ki se ugotavlja po merilih in na način, ki je določen s tem odlokom. Osnova za davek od stavb se po zakonu zniža za znesek, ki ustreza vrednosti 160 m2 stanovanjske površine, ugotovljene na način po tem odloku. 7. člen Vrednost stavbe se ugotovi po naslednjih merilih in načinih: — po poprečni gradbeni ceni v občini za m2 koristne stanovanjske površine, upoštevajoč normalno stopnjo opremljenosti, — po gradbeni izvedbi stavbe, - po letu gradnje, oziroma letu rekonstrukcije in obsega rekonstrukcije in po letu dozidave ali nadzidave stavbe. Za koristno stanovanjsko površino se šteje tlorisna površina sob, predsob, kuhinj, hodnikov, vež, stopnišč, kopalnic, stranišč, lož, shramb, kleti, poslovnih prostorov, garaž ter drugih zaprtih prostorov stavbe. 8. člen Glede na gradeno izvedbo se na vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine, določene v prejšnjem členu, uporabi količnik: ob izvedbi, pri katerih so zidovi opečni, delno betonski, z masivnimi stropi — količnik 1,00; — ob izvedbi, pri katerih so zidovi opečni, stropi leseni količnik 0,90; — montažne hiše — količnik 0,80; — ob izvedbi, pri kateri je predalčno zidovje, stropi leseni in pri brunaricah — količnik 0,60. Vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine, ugotovljene po 1. odstavku tega člena, se zmanjša: — pri kletnih prostorih za 75%, — pri ložah za 30%, pri mansardnih prostorih za 20%, — pri garažah kot samostojnih gradbenih objektih za 50%. Vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine poslovnih prostorov, ugotovljena po 1. odstavku tega člena, se poveča za 25%, ne glede na to, ali so ti prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekti. Površine neizgrajenih podstrešij se ne vrednotijo. 9. člen Od ugotovljene vrednosti stavbe se odšteje obraba stavbe (amortizacija), ki se izračuna z upoštevanjem starosti in gradbene izvedbe stavbe. Tako ugotovljena vrednost je osnova za odmero davka na posest stavb, ter se ista ne spreminja, razen v primerih iz 10. in 11. člena tega odloka. 10. člen Davčni zavezanec davka na posest stavb je dolžan vložiti napoved za odmero davka od premoženja v roku 20 dni po izdaji dovoljenja za uporabo stavbe, oziroma od pričetka uporabe stavbe, če se stavba prične uporabljati pred izdajo dovoljenja. Davčna prijava je praviloma enkratna, zavezanci davka na posest stavb, ki so med letom opravili rekonstrukcijo, dozidave ali nadzidave obstoječih stavb, so dolžni vložiti davčno napoved najkasneje do 31. januarja po preteku leta, ko je bila opravljena rekonstrukcija oziroma, ko so stavbo pričeli uporabljati. Če davčni zavezanec ne vloži napovedi v roku iz prvega odstavka tega člena, se davek lahko odmeri na podlagi zbranih podatkov uprave za družbene prihodke. Obrazec davčne napovedi predpiše uprava za družbene prihodke. 11. člen Ugotovljena vrednost stavbe, kije osnova za odmero davka od premoženja, se spremeni, ko se je gradbena vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine povečala za več kot 20%. V takem primeru se opravi revalorizacija vrednosti stavbe in revalorizacija obrabe stavbe (amortizacija), ter je novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka v nadaljnjih letih. Za gradbene in stanovanjske zadeve pristojni upravni organ občinske skupščine mora vaško leto do 31. januarja za preteklo leto predložiti upravi za družbene prihodke podatke o poprečni gradbeni ceni 1 m2 koristne stanovanjske površine v občini, brez vrednosti stroškov komunalnega opremljanja zemljišča. Za ugotavljanje vrednosti prostorov za počitek in rekreacijo se poprečna gradbena cena 1 m2 koristne stanovanjske površine zniža za polovico. 12. člen Davek od stavb se ne plačuje od stavb, ki so oproščene plačila po zakonu, ter od stavb v demografsko ogroženih območjih. Davka od stavb so oproščeni lastniki stavb, katerih dohodki na družinskega člana ne presegajo 10% poprečnega letnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v R Sloveniji v preteklem letu. Odmerni postopek se ustavi, če odmerjeni davek od stavb ne presega 100,00 din. Oprostitev po tem členu se ne prizna za prostore, ki so namenjeni za počitek in rekreacijo. Od prostorov, ki so namenjeni za počitek in rekreacijo, se davek od premoženja ne plača od tistega dela takih prostorov, ki so namenjeni za spravilo vina, sadja, orodja in podobno. 13. člen Zavezancu za davek na posest stavb z več kot tremi družinskimi člani, ki so stalno z njim prebivali v njegovih stanovanjskih prostorih, oziroma stanovanjskih stavbah v letu pred letom, za katerega se odmerja davek, se za vsakega nadaljnjega družinskega člana odmerjeni davek zniža za 10%. 14. člen Davek od premoženja na posest stavb se plačuje od davčne osnove (vrednost stavbe) po naslednjih stopnjah: 1. Stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže nad osnova v dinarjih do % davka 70.000 0,10 70.000 400.000 0,20 400.000 800.000 0,30 800.000 1,200.000 0,45 1,200.000 1,600.000 0,65 1,600.000 2,000.000 0,85 2,000.000 1,00 2. Prostori za počitek in rekreacijo: osnova v dinarjih nad do % davka 70.000 0,20 70.000 400.000 0,30 400.000 800.000 0,40 800.000 1,200.000 0,55 1,200.000 1,600.000 0,80 1,600.000 2,000.000 1,10 2,000.000 1,50 3. Poslovni prostori osnova v dinarjih nad do % davka 70.000 0,15 70.000 427.000 0,35 427.000 784.000 0,55 784.000 1,141.000 0,75 1,141.000 1,500.000 1,00 1,500.000 1,25 za opravljanje gospodarske oziroma poklicne dejavnosti in tudi ne daje v najem za navedene namene, se stopnja davka iz tega člena poveča za 100%. 4. Poslovni objekti: Pavšalni davek od plovnih objektov dolžine najmanj 8 do 9 m se plačuje v višini 1.300 din, nad 9 m dolžine pa po 500 din za vsak nadaljnji meter dolžine. Pavšalni letni znesek davka se za vsako leto starosti plovila zniža za 5%. Plovni objekti, stari nad 15 let, se ne obdavčujejo. Lastniki plovnih objektov, ki so zavezanci za davek od premoženja, morajo vsako leto do 31. januarja vložiti davčno napoved. V. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 15. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 15%. Davek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje, če vrednost posameznega dobitka ne presega 2.000 din. Davčni zavezanec za davek na dobitke od iger na srečo mora vrednost dobitka napovedati upravi za družbene prihodke v roku 15 dni po prejemu dobitka. VI. KAZENSKE DOLOČBE 16. člen Davčni zavezanec — posameznik se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 2.000,00 din, če ne vloži ali ne vloži v roku, določenem v 5., 10. in 15. členu tega odloka, napovedi pri uupravi za družbene prihodke. 17. člen Z denarno kaznijo najmanj 5.000 do 50.000 din se kaznuje za prekršek posameznik, kije napovedal manjšo davčno osnovo ali ki ni prijavil premoženja, če utaja davka, ki odpade na nenapovedano davčno osnovo oz. premoženje, ne Predstavlja kaznivega dejanja. VII. POSTOPEK ZA ODMERO IN POBIRANJE DAVKOV 4. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o najetju posojil iz sredstev rezerv, da odloča o uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve in dajanju posojil-plasmajev iz sredstev proračuna. 5. člen 1. Če bo dotok proračunskih prihodkov znatno odstopal od planiranega, lahko izvršni svet spremeni porabo sredstev za posamezne namene. Izvršni svet bo skupščino občine obveščal o izvrševanju proračuna po periodičnih obračunih. Če se globalno proračun realno spremeni za več kot 5% na strani prihodkov ali odhodkov, se pripravi rebalans proračuna. 6. člen Sredstva občinskega proračuna se med letom delijo enakomerno med porabnike, razen če z ustreznim aktom skupščine ali sklepom izvršnega sveta ni drugače določeno. Porabnikom se sredstva nakazujejo na ustrezne račune, vsa ostala sredstva se koristijo neposredno iz proračuna. 7. člen Proračunski porabniki morajo organizirati izvrševanje del in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, odobrenih s proračunom. Sredstva se smejo uporabljati le za namene, za katere so dana. Porabniki ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo zneske, določene s proračunom. 8. člen Izvršni svet in oddelek za občo upravo in proračun pa izvajata nadzor nad pravilno in smotrno porabo proračunskih sredstev. Porabniki so dolžni izvršnemu svetu pošiljati finančne načrte, zaključne račune in vse druge potrebne podatke o sredstvih in o izvrševanju delovnih nalog. 9. člen Splošni in posebni del proračuna sta sestavni del tega odloka. 18. člen Za postopek za odmero in pobiranje davkov se uporabljajo določbe veljavnega zakona o davkih občanov. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 19. člen Odlok se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in začne veljati osmi dan Po objavi. Določbe od 6. do 13. člena odloka se uporablja od 1. 1. 1991 dalje. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o davkih občanov (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/85, 20/85, 12/88 in 19/88). Številka: 416-14/91 Predsednik Datum: 29. 3. 1991 skupščine občine Črnomelj: JANŽEKOVIČ MARTIN, dipl. inž. l.r. 41. Na podlagi 176. člena statuta občine Črnomelj (SDL, 20/74) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dn<-' 20. 3. 1991 sprejela ODLOK o proračunu občine Črnomelj za leto 1991 1. člen Prihodki občinskega proračuna za leto 1991 znašajo: skupni prihodki 140,688.000 din razporejeni prihodki 139,811.000 din nerazporejeni prihodki 877.000 din 2. člen Od prihodkov občinskega proračuna pripada rezervnemu skladu 0,2% pro-ra*unskih prihodkov. 3. člen a Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine Črnomelj. /ZVršni svet je pooblaščen, da usklajuje proračun zaradi inflacijskih gibanj, *ladno z republiškimi izhodišči. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1991 dalje. Številka: 401-7/90 Datum: 20. 3. 1991 Predsednik skupščine občine Črnomelj MARTIN JANŽEKOVIČ, dipl. inž., l.r. 42. Na podlagi 105. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. 1. SRS, 17/86), predloga Mercator-Kmetijske zadruge Črnomelj in 174. člena statuta občine Črnomelj je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. 3. 1991 sprejela ODLOK o uvedbi melioracijskega postopka Dobliče — Jerneja vas 1. člen S tem odlokom je predpisana izvedba melioracijskih del na območju Doblič in Jerneje vasi po projektu Mercator-Kmetijska zadruga Črnomelj, št. 320-27/90, ter načina rabe teh zemljišč po končani melioraciji. 2. člen „ Območje se prične v K.o. Tanča gora pri stičišču parcele stp. 229 in ceste Črnomelj — Vinica pare. št. 4988/1. Nato poteka v smeri J po V delu ceste 4988/1, do S robu pare. št. 200/12, kjer prečka cesto in nato opteka v smeri Z po S mejah pare. 278/11, 278/10, 278/7, 278/6 do pare. 281. Tu se obrne proti S in poteka po V mejah parcel 281,372/2, 373/1,373/2, 374,278/59, 278/58,368,375,376/2,376/3,378/2,379/1,380,381,382,383,384, kjer je stičišče K.o. Tanča gora in K.o. Dobliče. Tu preide meja v K.o. Dobliče in poteka v smeri S po V mejah pare. št. 3268/2,3268/3,3270,3274/1,3274/2, 3277, 3240, 3222, 3221/8, 3221/7, 3221/6, 3221/5, 3221/4, 3221/3, 3221 /2, do poti 3592. Tu se obrne proti Z do pare. št. 3217 in po njeni SV meji do poti 3591, ter po njej proti SV do pare. št. 2760. Meja poteka nato proti V po J mejah 2759/3, 2758, 2757, 2756, 2755, 2754 in 2752, se obrne proti S in poteka po V mejah parcel 2752,2779,2782,2800/1,2787/1,2788,2791 /1, 2792/3, 2793, 2715/1 in 2715/2. Tu se obrne proti Z, poteka po S mejah 2715/2, 2714/2, 2713/4, se obrne proti J, poteka po Ž meji 2713/4, nato proti JZ po SV mejah 2713/3,2713/2,2713/1 do pare. št. 2708/2, meja se obrne proti S in poteka po Z meji 2713/1 do pare. št. 2704. Tu se meja obrne proti Z po J mejah 2842, 2843, 2844, 2845/1, 2845/2, 2848, 2850/1, 2850/2, 2851, 2852 do parcele 2853. Meja se tu obrne proti S po V mejah 2853,2122,2107/2, nato proti Z po S meji 2107/2, do 2112 in nato po V meji 2110/1, se nato obrne proti Z, poteka po S mejah 2110/1, 2110/2, 2109, 2095/2,2095/1,2036/2, se obrne proti J, poteka po Z meji 2036/2 do poti 3589, po njej do pare. št. 2040/1, po njeni V in SV meji proti S, po V meji 2089,2090, zajame parcelo 2090, izloči pare. št. 2041 in po njeni Z meji proti S do ceste Dobliče — Kanižarica pare. št. 3604, po njej proti Z do pare. št. 1816. Tu se meja območja obrne proti V in poteka po poti 3586 do pare. št. 1895, se obrne proti S in po V mejah 1894/2,1894/1, do 1864/1, po njeni J meji proti Z, se obrne proti S, ter po Z mejah 1864/1, 1864/2, 1865, 1866, 1867/2, do poti3085, po njej do pare. št. 1871, po njeni Z meji proti S do reke Dobličice št. 3595, po njej v smeri toka do pare. št. 1926, kjer meja preseka Dobličico in pride iz K.o. Dobliče v K.o. Maverlen. Meja poteka proti S po v mejah 911/2 in 911 /1, se obrne proti S in gre po V meji 906 do poti 4791 do pare. št. 926, se obrne proti S in gre po V mejah 926,923 do poti 4792 in po njej SZ do pare. št. 639, kjer se meja obrne proti S in gre po Z meji 640 do poti 4795. Meja območja se obrne proti V in gre po tej poti do pare. št. 657, 661, po njeni J meji do pare. št. 674, po njeni V meji do poti 4796 do parcele 677. Meja se tu obrne proti SZ in poteka po JZ mejah pare. št. 672/5, 672/4, 679 do poti 4795, po njej proti S do pare. 693/1,693/2, kiju zajame in je meja zopet na poti 4795. Nato poteka meja proti Z po J mejah 694/5,694/4,706/3,706/5,720,718, 709/1,709/2,716,715,712/2,712/1,751, J V in JZ meji 740 do poti 4802, tu se meja obrne proti J po V meji parcele 603/2 do parcele 607. Nato poteka proti Z po J mejah 603/2,601,600, tu se obrne proti S in gre po Z meji parcele 600 do križišča poti 4802,4804. Meja gre nato po poti 4804 proti SV do parcele 744/1. Meja se obrne proti SZ in gre po SV mejah 744, 745, 593, do poti 4809, jo preseka, v smeri Z po S meji 304/1, jo zajame in pride na pot 4807 in nato do stičišča poti 4806/1, 4809. Nato v smeri JZ poteka po poti 4809 do poti 4810 in po njej v isti smeri do pare. 396. Nato meja poteka proti J po V mejah 396, 397, 401,403,406/1,406/2, 408,411,412, 174, 171,168, 164, 143, do parcele 142. Meja se obrne proti V, gre po J mejah 119,113,114, nato proti S po Z meji 115/2 in 154, ki jo zajame ter do poti 4805. Tu se meja melioracijskega območja obrne proti S do parcele 197, gre nato proti V do poti 4792, se obrne proti J po Z mejah 203/1,202, po J meji 202 do parcele 40, se tu obrne proti SV do poti 7492, jo prečka, gre po S, V nato J in Z meji pare. 1023, ki jo izloči do poti 4817. Po njej nato proti J do poti 4816, in nato po njej proti S do parcele 20. Obod se obrne proti Z, poteka po S mejah, 19,14,12,10, 6,1312/3,1314,1315, se nato obrne proti J in gre po Z meji 1315,1317, nato v smeri V po J mejah 1317,1311 /1,1311 /2,1285,1287 do poti 4816, po njej proti S do parcele 1045. Tu se obod območja obrne proti J in poteka po Z mejah parcel 1041/1, 1043, 1048, 1047, V meji 1044, 1280, J mejah 1281, 1277, 1269, 1272, 1261, V meji 1262, J mejah 1262, 1255/2, 1236 do poti 4814. Obod se nadaljuje proti J po tej poti do parcele 1223 in nato poteka po S mejah 1222, 1217/1, 1117/3, 1117/2, Z mejah 1122, 1127, 1134, 1132, 1110, 1108, 1106, 1105, 1099, 1095, 1094, 1092, 1091 do 1090, kjer meja območja preide v K.o. Dobliče. Tu nato meja poteka v smeri Z po S mejah parcel 1583, 1586, 1590, 1591, 1595, 1598/1, 1598/2, 1600, 1605, 1613, 1615, v smeri J po Z meji 1526, se obrne proti Z, po S mejah 1522,1521,1245, nato se meja obrne proti J in poteka po Z mejah parcel 1245, 1243, 204/2, 205,210,198/2,279,278/2,278/1,276/2,276/1,275,274,272,271,269, 268,266/2,266/1,264,262,261, se obrne proti V, gre po J meji 261 do 281, zajame v smeri J, V parceli 281,194, do poti 3570, po njej proti S do pare. 188, se meja obrne proti V, gre po J mejah 188,187,186,185,184,183,182,181, 180, natoprotiSpo V meji 180 do parcele 173, kjer se obrne proti V do parcele 155, se obrne proti J do parcele 179, kjer prečka cesto Kanižarica-Dobliče, in nato poteka v smeri v po J meji 16,19/1,19/2,19/3,30/2,30/3,34,42,49, 47/2, nato proti J po Z meji pare. 55, tu se meja obrne proti V, gre po S meji 82/3 ih zajame še parcelo 82/2, po njeni J meji proti Z do pare. 83/1,83/2, se obrne proti J in gre po Z mejah 86,89, 90,93/2,96/1 in 99/2 do poti 3556. Tu gre meja naprej proti Z in po S robovih parcel 100,105,106,111/1,111 /2, 119, 120, 123, 124, 127/1, 131, 128 do poti 3564/2. Nato se meja območja obrne proti J in poteka po tej poti do parcele 322/2, nato gre proti Z po S mejah pare. št. 638,639,640,641,675,673,672/1 do poti — ceste 3597, po njej proti J — JZ do pare. 658/3, nato pa v isti smeri po V meji 657/2,652, do 3500/1 po njeni S meji, nato Z meji do poti —ceste 3597. Tu se meja območja zopet obrne proti S in gre po tej poti — cesti do pare. št. 654/1, se obme proti Z in nato po J mejah 654/1, 655 do poti 3561/1, jo seka in preide meja oboda melioracije iz K.o. Dobliče v K.o. Maverlen. Meja območja se nato nadaljuje v K.o. Maverlen in poteka proti S po V meji, 4455/3, se nato obrne proti Z in po S meji 4455/4 do poti 4457/3, po njej proti J do pare. 4454/5, se obrne proti Z in poteka po S in S V mejah 4449, 4495,4311 /2,4312, 4296, 4213, 4314, 4318,4317/2,4317/1,4316,4263,4201,4197/2,4197/1,4184/1,4183/1, 4184/2,4191/3,4183/2,4182/1,4174, se meja obrne proti Z, gre po S mejah 4174,4176/1,4177,3942/6,3942/5, meja se obme proti J, ter poteka po Z mejah parcel 3942/5, 3942/3, 4625, 4619, 4626, 4628, 4629/3, 4629/1, 4602, 4600, 4599, tu se obod obrne proti V in gre po J mejah 4599, 4598, 4596/3,4596/2,4596/1,4592/1,4592/1,4593,4587/1 do poti 4884, proti V po J meji 4586/3 do poti 4889 in po njej proti S do poti 4884, nato v isti smeri do parcele 4292/1, se tu obrne proti J in poteka po Z meji 4304, J mejah 4305,4303,4306,4302,4297, do poti 4886, se obrne proti J in poteka po JZ mejah 4510/1,4514,4522/2,4514, se obme proti V, poteka po J mejah 4514, 4511/1, 4510/3,4507,4505/1,4505/3,4504/2, se obrne proti SZ in meja območja poteka po V mejah 4504/2, 4504/1, 4503/2, 4503/1, 4502/1, 4502/3, 4500/1, 4491/2, 4491/1, 4497/4, do parcele 4497/3, se tu obme proti V, gre po S meji 4490/3 do 4489, se obme proti JV in poteka po Z meji 4489/3, se obrne proti V do poti 4457/3, jo seka in iz K.o. Maverlen preide obod melioracije v K.o. Dobliče. Tu se meja območja nadaljuje pri stičišču poti 3597 in pare. št. 3488/2. Nato poteka meja po poti 3597 JV do poti 3561/1 po njej proti S do 3498/1 se tu obrne proti V in gre po tej poti do stičišča s potjo 3562 po njej v s meri SV do parcele 519/2, proti S po njej Z in nato S meji do poti 3506, po njej proti S do parcele 482. Tu se meja območja obme proti JV in poteka po V meji 512/1 do poti 3562, ter nato po njej proti V do parcele 3538/8, se obrne proti J, poteka po V meji 3518/1, nato proti Z, ter tako obkroži in izloči parcelo 3518/1, do parcele 3522/6, se tu meja obme proti J, po V meji 3522/6 do poti 3597, poteka nato po tej poti proti S do pare. št. 3493/14 seka pot 3597, ter gre proti Z po S mejah 3522/5,3531/1,3522/1 zopet do poti 3597. Meja območja melioracije se tu obrne proti JV in poteka po tej poti do pare. 3529, se obrne proti JV do pare. št. 3486/3, proti S po njeni Z meji do poti 3559/1 in po njej proti S do poti 3558, se obme proti V do parcele 3470/2. Tu se meja območja obrne SZ in poteka po Z meji parcele 3470/2, jo obkroži in izloči do parcele 3404, proti SV po SZ meji 3404 do poti 3557. Tu se meja območja obme proti JV in poteka po Z meji pare. št. 3394 do poti 3558, po njej proti Z do parcele 3412. Nato poteka meja območja proti J in JV po Z mejah parcel 3414, 3415, 3416, 3464, 3425, 3430, 3433/1, 3433/2, 3434, 3437, 3438, 3441, 3442, 3445, 3446/1, 3446/2, 3449, 3450/1,3450/2,3450/3,3450/4,3455,3456/1,3456/2 do katastrske meje med K.o. Dobliče in K.o. Tanča gora. Tu se meja območja obrne proti JZ in poteka po katastrski meji do parcele 3458/1. Tu preide obod melioracije iz K.o. Dobliče v K.o. Tanča gora, in sicer pri stičišču parcel 440/1 in 439/2. Meja območja poteka nato proti J po Z mejah 439/2,439/1,438,485,449, 448,450,451,459, se obme proti SV, gre po JV mejah 460,459, se obrne proti JV, poteka po JZ meji 491, nato J in V meji te parcele do J meje 490. Tu se obod obrne proti V in poteka po J mejah 490,461,465,468,470/1,470/2, se obrne proti J do poti 4927/2 in po njej proti S V do poti 4926. Tu se meja obme proti S in poteka do S roba parcele 346. Tu se meja obrne proti J in poteka po V mejah parcel 346, 349, 351, se obme proti JV, poteka po J mejah 351, 350, 352,353, 345/1,341 do parcele 340/1, se obme proti J in gre po V meji 343 do poti 4927/2. Nato prečka obod proti J po poti 4928 do parcele 409/2. Nato poteka meja proti V po J mejah 604/1,605,606/2 do parcele 611. Tu se meja obrne proti Z in gre po S meji 611 do poti 4928, ter po njej proti Z do poti 4929. Meja nato poteka proti JZ po tej poti do parcele 648, nato proti J po V meji 648 do parcele 652, se obme proti Z do poti 4930. Obod nato poteka proti J po Z mejah 651, 653 do poti 4931/1, nato po njej proti V do 665. Tu se obrne proti J in poteka po Z mejah 665,667,668,91 do parcele 90, se obrne proti S, SV in poteka po Z, J mejah 88,87/2,87/1,86, do parcele 82/2, se obrne proti SZ in gre po Z meji 84 do parcele 85. Tu se obrne proti V, poteka po J mejah 85,83/1, J in JZ meji 79,78/2,77/2 do poti 4914. Tu se meja obme proti J in poteka po tej poti do poti 4986/2. Nato poteka proti V po tej poti do ceste Črnomelj — Vinica št. 4988/1, jo preseka, ter nadaljuje v isti smeri po J meji 4714/4, 4714/3, preseka žel. traso 4994/2, v isti smeri jo J mejah 4714/3, 4714/2,4714/1,4702,4704,4711 /2, preseka Selški potok ter v isti smeri po J meji 4913/109 do parcele 4913/117. Tu se meja območja obrne proti S in poteka po Z mejah parcel 4913/117,4913/120,4913/124,188/2,188/1, se obrne proti V do parcele 185/5, se zopet obrne proti S in poteka po Z in JZ mejah 192/7, 192/9, 195/41, 195/40, 195/21, 195/22, 195/23, 195/26, 195/27, 195/30, 199/80, 199/79, 199/78, 199/77, 199/76, 199/75, 199/74, 199/73, 199/72, 199/71, 199/70, 199/67, 199/66, 199/107, 199/115, preseka tu projektirano železniško traso št. 2494 in gre obod proti S po V mejah 199/111, 199/112, 199/113, 199/124, 199/49, 199/48, 199/47, 199/46, 199/45, 199/44, 199/43, 199/42, 199/41, 199/40, 199/39,199/37 do pare. št. 199/156. Tu se meja obrne proti Z in poteka po S meji 199/37, 199/38, 199/153, se obrne proti Stp. 229 proti J po Z meji 199/153 do 199/39 in nato proti Z do ceste Črnomelj —Vinica št. 4988/1, kjer se obod melioracije tudi začne. V K.o. Tanča gora je tudi del območja melioracije pri vasi Dragovanja vas, ki se ne drži objekta. Začne se pri stičišču poti 4949/6 in pare. št. 528, poteka proti S po Z mejah 528,527,526,525/2,523,522,514,515, se obrne proti V, po S mejah 515,504,516, se obrne proti J in gre po V mejah 516,518,546/2, 546/1 do poti 4927/2. Meja se tu obme proti JZ in poteka po V meji 543 do poti 4949/6, ter nato po njej proti SZ do parcele 528. 3. člen Iz melioracijskega območja so izločena zemljišča tega območja, ki so v prostorskih sestavinah družbenega plana občine Črnomelj uvrščena v VIII. ob; močje ter močno skeletna, neplodna, poraščena in strma zemljišča in trajni nasadi. 4. člen Investitor melioracijskih del je Merkator— Kmetijska zadruga Črnomelj-Investitorje dolžan voditi evidenco o materialnem in finančnem poslovanju ter o sredstvih o izvedbi melioracije. 5. člen Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju so dolžni izvršiti in plačati naslednja dela, oz. obveznosti: — posek šibja in odvoz tega izven melioracijskega območja, — označitev skalnih samic in le-te odstraniti po izvršenem ruvanju ali drobljenju na deponijo, ki jo določi investitor, najpozneje v 60 dneh po izvršenih delih, — razgrinjanje kamenja po poljskih poteh in pomoč pri ureditvi brežin poti, — raztros mineralnih gnojil, — 10% plačilo strojnega razbijanja skalnih samic, razganjanje zemlje m mineralna gnojila. 6. člen Roke za izvedbo del po prejšnjem členu določi investitor. Investitorje dolžen obvestiti o rokih izvedbe melioracijskih del lastnike in uporabnike kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju na krajevno običajen način. 7. člen Lastniki oz. uporabniki zemljišč na melioracijskem območju so dolžni na svojih zemljiščih dovoliti vse tiste posege, ki so potrebni za izvedbo melioracije. 8. člen Kultura in način rabe zemljišč mora ustrezati kvaliteti zemljišč po izvedenih melioracijah. Načrt organiziranja kmetijske proizvodnje na melioriranih zemljiščih po končani melioraciji je sestavni del investicijske dokumentacije za izvedbo melioracije. Dolgoročne in letne programe sprejme pristojni organ investitorja ob sodelovanju z melioracijsko skupnostjo. . Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč so vezani pri rabi zemljišč na do-ločbe programa ne glede na to, ali so sklenili pogodbo o trajnem sodelovanju. 9. člen Začetek in dinamiko melioracijskih del po tem odloku določi investitor. 10. člen Z uveljavitvijo tega odloka nastanejo posledice iz 1. in 2. odstavka 83. člena zakona in trajajo do zaključka melioracijskih del. 11. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 321-265/90 Datum: 25. 3. 1991 43. Na podlagi 174. člena statuta občine Črnomelj (SDL, štev. 19 z dne 4. 9. 1980) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. 3. 1991 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi nalog, kijih od 1. 1.1990 začasno opravljajo organi samoupravnih interesnih skupnosti 1. člen V odloku o določitvi nalog, ki jih od 1. 1. 1990 začasno opravljajo organi samoupravnih interesnih skupnosti (SDL, štev. 5 z dne 2.4. 1990) se v prvem odstavku 1. člena besedilo »do uveljavitve nove zakonodaje na posameznih področjih družbenih dejavnosti in gospodarske infrastrukture« nadomesti z besedilom »do 31.3. 1991«. Predsednik skupščine občine Črnomelj: MARTIN JANŽEKOVIČ, dipl. inž., l.r. 2. člen V 2. členu se za besedami »od 1.1.1990« dodajo besede »do 31. 3.1991.« Sedanja določba 2. člena postane prvi odstavek istega dopolnjenega člena. Doda se drugi odstavek, ki se glasi: »Od 1.4.1991 odločajo o posamičnih pravicah in obveznostih iz razmerij iz prvega odstavka tega člena pristojni upravni organi. Ti organi odločajo na podlagi materialnopravnih določb splošnih aktov samoupravnih interesnih skupnosti, ki so bili v veljavi do 31. 12. 1989, kolikor ta razmerja niso urejena z zakonom in drugimi materialnopravnimi predpisi. O zahtevah za sodno varstvo zoper dokončne posamične akte, ki sojih do 31.3.1991 izdali organi iz prvega odstavka tega člena, odloči pristojno sodišče združenega dela.« 3. člen Ta odlok začne veljali z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu. Občina Metlika 44. Na podlagi 2. odstavka 12. člena zakona o cestah (Ur. list SRS, št. 38/81, 7/86, 37/87 in 2/88), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90) ter 10. člena odloka o volitvah, sestavi in pristojnih zborov skupščine Metlika (SDL, št. 2/90) je skupščina občine Metlika na skupni seji vseh zborov dne 28. 3. 1991 sprejela ODLOK o gospodarjenju z javnimi potmi 1. člen S tem odlokom se na območju občine Metlika določi način gospodarjenja z javnimi potmi, to je uporaba, upravljanje, vzdrževanje in varstvo javnih poti ter zagotavljanje sredstev za te namene. 2. člen Med javne poti se štejejo vaške, poljske, gozdne ter druge krajevne ceste oziroma poti, ki so v javni rabi in so družbena lastnina, niso pa razvrščene med magistralne, regionalne in lokalne ceste, ter niso opredeljene kot komunalni objekti in s katerimi ne gospodarijo organizacije za ceste ali druge organizacije. 3. člen Z javnimi potmi gospodarijo krajevne skupnosti, vsaka na svojem območju. Javne poti vzdržujejo krajevne skupnosti z uporabniki. Vzdrževane morajo biti tako, daje na njih mogoč promet, za katerega so namenjene. 4. člen Krajevne skupnosti samostojno urejajo promet na javnih poteh, z izjemo priključitve le-teh na kategorizirane ceste, v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi cestnega prometa. O javnih poteh vodijo krajevne skupnosti ustrezno evidenco javnih poti in evidenco prometne signalizacije po navodilih in ob pomoči pristojnega upravnega organa za promet. 5. člen Krajevne skupnosti imajo pravico in dolžnost, da z javnimi potmi gospodarijo v skladu z naravo in namenom javne poti in na način ter pod pogoji, dogovorjenimi v planu razvoja krajevne skupnosti. 6. člen Krajevne skupnosti imajo pravico in dolžnost, da razvrščajo prometne površine med javne poti, ob upoštevanju naslednjih kriterijev: 1. da pot poteka skozi več krajevnih skupnosti, 2. da povezuje več javnih poti,, 3. da povezuje naselja in navezuje posamezna naselja ali zaselek na drugo javno pot ali cesto, 4. da služi za zagotavljanje dostopnosti do pomembnejših družbenih objektov ter za potrebe turizma, 5. da pot po svoji širini zagotavlja možnost prometa vozil na štirih kolesih. Za razvrstitev prometnih površin med javne poti se mora upoštevati vsaj en pogoj od navedenih kriterijev, obvezno pa kriterij iz 5. točke tega člena. 7. člen Sredstva za vzdrževanje in varstvo javnih poti se zagotavljajo: — z združevanjem sredstev iz dohodka podjetij, ki se izvaja prek za ceste pristojnega upravnega organa ali skupnosti krajevne skupnosti, skladno z družbenim planom občine, — s povračilom za čezmerno uporabo javnih poti, — s povračilom za izredne prevoze, — s prispevki neposredno zainteresiranih občanov in podjetij, — iz samoprispevka, — drugih virov. 8. člen Za uporabo javne poti morajo uporabniki, katerih vozila zaradi izvajanja investicijskih del, proizvodnih ali storitvenih dejavnosti, trajno ali začasno čezmerno uporabljajo javno pot, dobiti dovoljenje pristojne krajevne skupnosti. Za čezmerno uporabo javnih poti so uporabniki dolžni plačati krajevni skupnosti povračilo, katerega višino določi pristojni organ krajevne skupnosti, sorazmerno uporabi in poškodovanju javne poti. Za izredne prevoze po javnih poteh morajo uporabniki dobiti dovoljenje pristojne krajevne skupnosti, s katerim se določijo način in pogoji prevoza ter višina povračila za izredno uporabo javne poti. Krajevne skupnosti se dogovorijo v okviru skupnosti krajevnih skupnosti za enoten cenik povračil za izredne prevoze ter za enotne kriterije povračila za čezmerno uporabo javnih poti. 9. člen Javne poti morajo biti praviloma opremljene s cestno prometno signalizacijo glede na namen uporabe. Za postavitev, odstranitev in dopolnitev prometne signalizacije, mora krajevna skupnost pridobiti soglasje občinskega upravnega organa, pristojnega za promet. 10. člen Prekopavanja, podkopavanja in druga dela na javnih poteh se lahko izvajajo samo z dovoljenjem krajevne skupnosti. 11. člen Prepovedano je začasno ali trajno zasesti javno pot, izvajati na njej kakršnakoli dela, ki niso v zvezi z vzdrževanjem ali rekonstrukcijo javne poti. 12. člen Da se prepreči poškodovanje javne poti ter oviranje in ogrožanje varnosti prometa, je prepovedano: 1. odvajati na javno pot vodo, gnojnico, odplake ter druge tekočine; 2. odlagati na javno pot sneg, led ter puščati sneg in led, ki zdrsne s strehe na javno pot; 3. vlačiti pojavnih poteh hlode, skale, veje in podobne druge predmete, pa tudi pluge, brane in druga kmetijska orodja ter druge dele tovora; 4. ovirati odtekanje vode z javne poti; 5. postavljati ob javni poti ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto in druge nasade, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost javne poti ali drugače ovira ali ogroža promet in če se s tem poškoduje javno pot; 6. odlagati les, opeko ali druge materiale ali predmete na javno pot; 7. opravljati brez ustreznega zavarovanja na zemljišču ali stavbi ob javni poti kakršnakoli dela, ki bi utegnila poškodovati javno pot ali ovirati ter ogrožati promet; 8. poškodovati cestno prometno signalizacijo; 9. oranje njiv do 70 cm od utrjenega roba poti in obračanje traktorjev na cesti oziroma poti. 13. člen Kolikor posamezne zadeve niso opredeljene s tem odlokom, se zanje smiselno uporablja zakon o cestah (Ur. list SRS, št. 38/81, 7/86, 37/87 in 2/88). 14. člen Z denarno kaznijo od 1.000,00 do 5.000,00 din se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz 8., 10., 11., in 12. člena tega odloka. Pravna oseba ali oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti po navedenih točkah tega člena, se kaznuje z denarno kaznijo od 5.000,00 do 30.000. 00 din, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo od 1.000. 00 do 5.000,00 din. 15. člen Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojna inšpekcija za ceste, katera se pooblašča za izvajanje ukrepov zoper kršilca določb tega odloka. 16. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 465-8/91 Predsednik Datum: 28. 3. 1991 skupščine občine Metlika: BRANKO MATKOVIČ, dipl. iur. 45. Na podlagi 44.b člena zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84, 32/85 in 33/89), 12. in 20. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin (Ur. list SRS, št. 8/87) in 10. člena odtoka o volitvah, sestavi in pristojnostih zborov skupščine občine Metlika (SDL, št. 2/90) je skupščina občine Metlika na skupni seji vseh zborov dne 28. 3. 1991 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi povprečne gradbene cene stanovanj, vrednosti zemljišč in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Metlika v letu 1991 1. člen V 3. členu se vrednost 1 m2 stanovanjske površine III. stopnje opremljenosti, zmanjšana za povprečne stroške komunalnega urejanja zemljišč in za vrednost zemljišča, izračunana na dan 31. 12. 1990, poveča na 10.870,00 din. 2. člen V 6. členu se stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč na območju občine Metlika, za III. stopnjo opremljenosti in gostoto naseljenosti 100 do 200 prebivalcev na 1 ha, izračunajo na dan 31. 12. 1990: — stroški za individualne komunalne naprave za 1 m2 stanovanjske površine 163,90 din, - stroški za kolektivne komunalne naprave za 1 m2 stanovanjske površine 232,60 din. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 362-4/90 Predsednik Datum: 28. 3. 1991 skupščine občine Metlika: BRANKO MATKOVIČ, dipl. iur. 46. Na osnovi 10. člena odloka o volitvah, sestavi in pristojnostih zborov skupščine občine Metlika je skupščina občine Metlika na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 28. 3. 1991 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Metlika za leto 1990 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Metlika za leto 1990, katerega sestavni del je zaključni račun sredstev rezerv in sredstev posebne podpartije proračuna. 2. člen Zaključni račun proračuna izkazuje: — skupni doseženi prihodki 62,566.691,20 — skupni razporejeni prihodki 62,566.691,20 Zaključni račun sredstev rezerv izkazuje: — skupni doseženi prihodki 114.138,40 — razporejeni prihodki — presežek prihodkov 114.138,40 Zaključni račun posebne partije proračuna — skupni znesek doseženih prihodkov razporejeni prihodki — presežek prihodkov 573.156,70 426.883,60 146.273,10 Presežek prihodkov sredstev rezerv v višini 114.138,40 se prenese kot prihodek rezervnega sklada za leto 1991. Presežek prihodkov posebne partije proračuna — zdravstveno varstvo živali — v znesku 146.273,10 se prenese kot prihodek posebne partije proračuna za leto 1991. 3. člen Zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Metlika za leto 1990je sestavljen v skladu s pravilnikom o načinu sestavljanja zaključnega računa družbenopolitičnih skupnosti (Ur. list SFRJ, št. 12/82,38/86) in je sestavni del tega odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. 47. Na podlagi 105. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 17/86 in RS, št. 9/90 in 5/91) in 10. člena odloka o volitvah, sestavi in pristojnostih zborov Skupščine občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji vseh zborov dne 28. 3. 1991 sprejela ODLOK o uvedbi agromelioracijskega postopka Metlika II na območju naselij Jugoije, Lok vica in Suhor 1. člen S tem odlokom se na predlog M-Kmetijske zadruge Metlika uvede agromelioracijski postopek za izvajanje agromelioracijskih del na kmetijskih zemljiščih v delih katastrskih občin: Dole, Sekuliči, Hrast pri Jugoiju, Bušinja vas in Lokvica. 2. člen . Agromelioracijsko območje iz 1. člena tega odloka obsega 634,48 ha kmetijskih zemljišč. Meja območja je vrisana po katastrskih preglednih kartah v merilu 1:2500, ki so na vpogled pri M-Kmetijski zadrugi Metlika in sekretariatu za gospodarstvo, splošne zadeve in družbene dejavnosti občine Metlika, in so sestavni del investicijske dokumentacije. 3. člen Zemljišča na agromelioracijskem območju so z družbenim planom občine Metlika trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo. Agromelioracija zemljišč je v skladu z družbenim planom občine Metlika za obdobje 1986—1990 in dolgoročnim planom občine Metlika za obdobje 1986—2000. 4. člen Agromelioracija obsega odstranjevanje kamenja, izravnavo terena, urejanje Poti, založno gnojenje ter uvajanje donosnejših kmetijskih kultur. 5. člen Agromelioracija se bo izvajala v skladu z investicijskim programom. Dela bodo predvidoma zaključena v letu 1992. 6. člen Investitor del za izvedbo agromelioracije je M-Kmetijska zadruga Metlika. Investitor zagotovi sredstva od republiškega sekretariata za kmetijstvo v višini od predračunske vrednosti nepovratno, 10% pa je udeležba lastnikov oz. 'metnikov pravice uporabe zemljišč. 7. člen Lastniki in uporabniki zemljišč na agromelioracijskem območju so dolžni Posekati in odstraniti grmovje, odstraniti izruvano kamenje, zasuti nastale jame ter uporabljati zemljišče v skladu z investicijskim programom izvedbe Melioracij. Če lastnik oz. uporabnik kmetijskega zemljišča ne izvede potrebnih agrome-uoracijskih del v roku, določenem s programom, odredi občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, v skladu s 113. členom zakona o kmetijskih zemljiščih, izvedbo potrebnih ukrepov na stroške lastnika oz. uporabnika zemljišča. 8. člen Kultura in način rabe melioriranih zemljišč mora ustrezati kvaliteti zemljišč Po izvedbi agromelioracijskih del. . Dolgoročne in letne proizvodne programe sprejema investitor ob sodelova-nju melioracijske skupnosti. Za racionalno opravljanje agromelioracijskih del 'n organizacijo kmetijske proizvodnje na agromelioracijskem območju usta-n°vijo lastniki in uporabniki zemljišč melioracijsko skupnost. Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč so pri rabi teh zemljišč vezani na določbe sprejetega proizvodnega programa, ne glede na to, ali so sklenili pogodbe o proizvodnem sodelovanju. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. 48. Na podlagi 45. člena zakona o financiranju javne porabe (Uradni list RS, št. 48/90) in določil zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 36/88, 8/89 in RS, št. 48/90) ter 235. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika, na skupni seji vseh zborov dne 28. 3. 1991 sprejela ODLOK o davkih občanov občine Metlika L člen V občini Metlika se uvaja obveznost plačevanja davkov občanov, ki so po zakonu dohodek občine. Davki se odmerjajo, plačujejo in izterjujejo po določbah zakona o davkih občanov, tega odloka ter popredpisih, izdanih na njihovi podlagi. 2. člen Z davki se financira javna poraba, ki jo je občina dolžna financirati po ustavi, zakonih in drugih predpisih. 3. člen Občani plačujejo po tem odloku: 1. davek na dediščine in darila, 2. davek od premoženja, 3. davek na dobitek od iger na srečo. DAVEK NA DEDIŠČINE IN DARILA 4. člen Zavezanec za davek na dediščine in darila je občan, ki v občini podeduje ali dobi v dar premoženje, in tudi občan, ki prejme premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Davek na dediščine in darila se plačuje v naslednji višini: * 5 6 7 od vrednosti dinaijev nad do sorod, razmerje, ki ustreza drugemu dednemu redu (starejši, bratje, sestre in njihovi potomci) sorod, razmerje ki ustreza tretjemu dednemu redu (dedi, babice) vsi drugi 133.360 5% 8% 11% 133.360 600.120 6% 9% 13% 600.120 1,066.880 7% 10% 15% 1,066.880 1,533.640 8% 11% 17% 1,533.640 2,000.400 9% 12% 19% 2,000.400 2,467.160 10% 13% 21% 2,467.160 2,933.920 11% 14% 23% 2,933.920 3,400.680 12% 15% 25% 3,400.680 3,867.400 13% 16% 27% 3,867.440 14% 17% 30% DAVEK OD PREMOŽENJA 5. člen Zavezanec za davek od premoženja je občan, kije lastnik oziroma uživalec stavbe, stanovanja, dela stavbe ali garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe), prostora za počitek in rekreacijo in plovnega objekta, dolžine najmanj 8 metrov. Davek se plačuje od premoženja, ne glede na to, ali ga uporablja lastnik oziroma uživalec, ali ga daje v najem. Ne obdavčujejo se stanovanjski prostori do 160 m2 uporabne površine. 6. člen Vrednost stavbe se ugotovi po naslednjih merilih in na način: po povprečni gradbeni ceni 1 m2 koristne stanovanjske površine, upoštevajoč normalno stopnjo opremljenosti, po gradbeni izvedbi stavbe, po letu gradnje, oziroma letu in obsegu rekonstrukcije stavbe. Za koristno stanovanjsko površino se šteje tlorisna površina sob, predsob, kuhinj, hodnikov, stopnišč, kopalnic, stranišč, shramb, kleti, poslovnih prostorov, garaž in drugih zaprtih prostorov stavbe. 7. člen Glede na gradbeno izvedbo se na povprečno vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine upiorabi količnik: ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno betonski z masivnimi stropi: količnik 1.00; — ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, stropi leseni: količnik 0.90; — montažne hiše: količnik 0.80; ob izvedbi, pri kateri so zidovi iz kamna, stropi leseni: količnik 0.70; — ob izvedbi, pri kateri so stene in stropi leseni (brunarice): količnik 0.60. V rednost 1 m2 stanovanjske površine ugotovljeno po 1. odstavku tega člena se zmanjša za: — pri kletnih prostorih za 75%, — pri ložah 'za 30%, — pri mansardnih prostorih za 20%, — pri garažah kot samostojnih objektih za 50%. Površine neizgrajenih podstrešij se ne vrednotijo. 8. člen Od ugotovljene vrednosti po 6. in 7. členu se odšteje obraba stavbe. Odločba o odmeri davka je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali do spremembe davčnih predpisov. 9. člen Zavezanec za davek od premoženja je dolžan vložiti napoved za odmero davka od premoženja v roku 30 dni po izdaji dovoljenja za uporabo stavbe, oziroma od pričetka uporabe stavbe, če se stavba prične uporabljati pred izdajo uporabnega dovoljenja. Davčna napoved je enkratna. Zavezanci davka na posest stavb, ki so med letom opravili rekonstrukcijo, dozidavo ali nadzidavo že obstoječih stavb, so dolžni vložiti davčno napoved do 31. januarja po preteku leta, ko je bila opravljena rekonstrukcija. 10. člen Ugotovljena vrednost stavbe, kije osnova za odmero davka od premoženja, se spreminja v skladu s spreminjanjem gradbene vrednosti 1 m2 koristne stanovanjske površine. Za gradbene in stanovanjske zadeve pristojni upravni organ občine mora vsako leto do 31. 1. za preteklo leto predložiti upravi za družbene prihodke podatke o povprečni gradbeni ceni 1 m2 stanovanjske površine brez vrednosti komunalnega opremljanja zemljišč. 11. člen Davek od stavb se v občini Metlika ne plačuje od stavb, ki so oproščene plačila po zakonu, od stavb, ki ležijo na demografsko ogroženem območju, ne plačujejo pa ga tudi tisti lastniki stavb, katerih letni dohodek na družinskega člana ne presega 10% povprečnega letnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu Republike Slovenije v preteklem letu. Oprostitev po tem členu se ne prizna za prostore, ki so namenjeni za počitek in rekreacijo. Od stavb, ki so namenjene za počitek in rekreacijo se davek od premoženja na posest stavb ne plača oziroma se ne vrednotijo prostori, ki so namenjeni za spravilo vina, sadja, orodja in podobno. Za ugotavljanje vrednosti prostorov za počitek in rekreacijo se pri zidanicah povprečna gradbena cena 1 m2 zniža za 50%. 12. člen Zavezancu za davek na posest stavb z več kot tremi družinskimi člani, ki so skupaj z njim stalno prebivali v njegovih stanovanjskih prostorih v letu pred letom, za katero se davek odmerja, se odmerjeni davek zniža za 10% za vsakega nadaljnjega člana. 13. člen Davek od premoženja se plačuje od davčne osnove v naslednji višini: 1. Od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž: OSNOVA STOPNJA do 70.000 0,10% nad 70.000 do 400.000 0,20% nad 400.000 do 800.000 0,30% nad 800.000 do 1,200.000 0,45% nad 1,200.000 do 1,600.000 0,65% nad 1,600.000 do 2,000.000 0,85% nad 2,000.000 1,00% 2. Od prostorov za počitek in rekreacijo: OSNOVA STOPNJA do 70.000 0,20% nad 70.000 do 400.000 0,40% nad 400.000 do 800.000 0,60% nad 800.000 do 1,200.000 0,80% nad 1,200.000 do 1,600.000 1,00% nad 1,600.000 do 2,000.000 1,20% nad 2,000.000 1,50% 3. Od poslovnih prostorov: OSNOVA STOPNJA do 70.000 0,15% nad 70.000 do 400.000 0,35% nad 400.000 do 800.000 0,55% nad 800.000 do 1,200.000 0,75% nad 1,200.000 nad 1,500.000 do 1,500.000 1,00% 1,25% Za poslovne prostore, ki jih lastnik oziroma uživalec ne uporablja za opravljanje dejavnosti in jih tudi ne daje v najem za navedene namene, se stopnja davka iz 3. točke poveča za 100%. 4. Od plovnih objektov: Za plovne objekte nad 8 do 9 metrov dolžine znaša davek 1.300 din, za vsak nadaljnji meter dolžine pa po 500 din. Pavšalni letni znesek davka se za vsako leto starosti zniža za 5%. Lastniki plovnih objektov, ki so zavezanci za davek od premoženja, morajo vsako leto do 31 .januarja vložiti davčno napoved. Ne obdavčujejo se plovni objekti, stari nad 15 let. Uprava za družbene prihodke bo letno valorizirala vrednosti stanovanjskih stavb, stanovanj, garaž, poslovnih prostorov, prostorov za počitek in rekreacijo na podlagi odloka o ugotovitvi povprečne gradbene cene stanovanj v občini Metlika. Valorizirala bo tudi lestvico davčnih osnov iz L, 2. in 3. točke tega člena, z indeksom porasta gradbenih objektov v družbeni lastnini v Republiki Sloveniji. Za plovne objekte bo uprava za družbene prihodke valorizirala pavšalni letni znesek davka z letno stopnjo rasti povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v Republiki Sloveniji v preteklem letu. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 14. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 15%. Davek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje, če vrednost posameznega dobitka ne presega 2.000 din. 15. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov občine Metlika (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/85, 20/85, 19/88 in 6/90). 16. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in se uporablja od 1. 1. 1991 dalje, razen določb 4. in 14. člena, ki se uporabljajo z dnem veljavnosti. Številka: 416-11/91 Predsednik Datum: 28. 3. 1991 skupščine občine Metlika: BRANKO MATKOVIČ, dipl. inf- 49. Na podlagi odredbe o določitvi ribiških rajonov in ribiških okolišev (Ur. lisi LRS, Št. 17/59), 21. člena zakona o sladkovodnem ribištvu (Ur. list SRS, 51-25/76) ter 10. člena odloka o volitvah, sestavi in pristojnostih skupščine občine Metlika (SDL, št. 2/90) je skupščina občine Metlika na skupni seji vseh zborov dne 28. 3. 1991 sprejela SKLEP o oddaji metliškega ribolovnega okoliša v upravljanje ribiški družini »Kolpa« iz Metlike 1. Metliški ribolovni okoliš se dodeli v upravljanje ribiški družini »Kolpa« xl Metlike. 2. Medsebojni odnosi se določijo v posebnem sporazumu, v katerem se opredelijo: L ribolovne vode, 2. obveznosti ribiške družine pri upravljanju z okolišem, 3. nadzorstvo nad izvajanjem sporazuma. 3. Skupščina občine pooblašča izvršni svet skupščine občine Metlika za sestavo ln sklenitev sporazuma. 4. Sklep začne veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 325-3/91 Predsednik Datum: 28. 3. 1991 skupščine občine Metlika: BRANKO MATKOVIČ, dipl. iur. 50. Na podlagi 269. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 36/88, 8/89 in 48/90), 3. odstavka 21. člena pravilnika o knjiženju davkov in prispevkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73,1/82 in 2/86) in 235. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na skupni seji vseh zborov dne 28. 3. 1991 sprejela SKLEP o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Metlika za leto 1990 I. Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1990 z naslednjim stanjem: zaključ. rač. dav. in prisp. obremenitve razbremenitve L dolg iz leta 1989 137.685,60 2. obremenitve 1990 30,089.366,50 3. 4. obresti in stroški v letu 1990 odpisi v letu 1990 379.406,70 364.836,10 5. plačila v letu 1990 26,136.874,00 6. saldo 31. 12. 1990 4,104.748,70 skupaj: 30,606.458,80 30,606.458,80 II. Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in velja naslednji dan P° objavi. številka: 416-11/91 Predsednik Datum: 28. 3. 1991 skupščine občine Metlika: BRANKO MATKOVIČ, dipl. iur. 51. Na osnovi 10. člena odloka o volitvah, sestavi in pristojnostih zborov skupščine občine Metlika (SDL, št. 2/90) je skupščina občine Metlika na skupni seji Vseh zborov dne 28. 3. 1991 sprejela ODLOK o proračunu občine Metlika za leto 1991 1. člen Prihodki občinskega proračuna za leto 1991 znašajo: skupni prihodki 76,807.520,00 razporejeni prihodki 76,039.444,80 nerazporejeni prihodki 768.075,20 2. člen Od prihodkov občinskega proračuna pripada rezervnemu skladu 0,5% pro-raČunskih prihodkov. 3. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine Metlika. Izvršni svet je pooblaščen, da usklajuje proračun zaradi inflacijskih gibanj, skladno z republiškimi izhodišči. 4. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o najetju posojil iz sredstev rezerv, da odloča o uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve in dajanju posojil plasmajev iz sredstev proračuna. 5. člen Če bo dotok proračunskih prihodkov znatno zaostajal za planiranim, lahko izvršni svet med letom zmanjša ali zadrži porabo sredstev za posamezne namene. Če bodo ob koncu leta nastale motnje ob zagotavljanju sredstev, lahko izvršni svet zmanjšuje ali povečuje sredstva za posamezne namene v okviru razpoložljivih sredstev. 6. člen Sredstva občinskega proračuna se med letom delijo enakomerno med porabnike, razen če z ustreznim aktom skupščine ali izvršnega sveta ni drugače določeno. Porabnikom se sredstva nakazujejo na ustrezne račune, vsa ostala sredstva se koristijo neposredno iz proračuna. 7. člen Proračunski porabniki morajo organizirati izvrševanje del in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, odobrenih s proračunom. Sredstva se smejo uporabljati le za namene, za katere so dana. Porabniki ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo zneske, določene s proračunom. 8. člen Izvršni svet izvaja nadzor nad pravilno in smotrno porabo proračunskih sredstev. Porabniki so dolžni izvršnemu svetu pošiljati finančne načrte, zaključne račune in vse druge potrebne podatke o sredstvih in o izvrševanju delovnih nalog. 9. člen Splošni in posebni del proračuna sta sestavni del tega odloka. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1991 dalje. Številka: 403-95/90 Predsednik Datum: 28. 3. 1991 skupščine občine Metlika: BRANKO MATKOVIČ, dipl. iur 52. Na podlagi določb 58. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84,32/85 in 33/89) in 10. člena odloka o volitvah, sestavi in pristojnostih zborov skupščine občine Metlika, je skupščina občine Metlika na skupni seji vseh zborov dne 28. 3. 1991 sprejela ODLOK o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Metlika 1. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje na območju celotne občine Metlika, in sicer: — na območjih, ki so določena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, — na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt, — na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem. 2. člen Stavbna zemljišča po tem odloku so: — zemljišča, ki so s srednjeročnim družbenim planom namenjena za graditev objektov in naprav, — zemljišča, na katerih so zgrajeni objekti in naprave, in zemljišča, za katera so izdana predpisana dovoljenja za graditev. 3. člen Stavbna zemljišča so zazidana ali nezazidana. Zazidano stavbno zemljišče je zemljišče, na katerem stoji objekt, in zemljišče, kije potrebno za njegovo redno rabo, ter zemljišče, kije urejeno kot javna površina. Nezazidano stavbno zem-ljiščeje zemljišče, na katerem ni zgrajen noben objekt ali paje na njem zgrajen začasni ali pomožni objekt, kakor tudi zemljišče, na katerem še ni zgrajen objekt do tretje gradbene faze. 4. člen Nadomestilo za uporabo zazidalnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe. Stanovanjska površina je čista površina sob, predsob, hodnikov, kuhinj, kopalnic, shramb in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile. Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, kije po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni upravni organ izdal lokacijsko dovoljenje. 5. člen Občina Novo mesto 53. Na podlagi 19. in 45. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine Republike Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list RS, št. 24/79,12/82,39/85,37/87 in 18/88) in 8. člena odloka o sestavi in pristojnostih zborov skupščine občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/89 in 6/90) je skupščina občine Novo mesto na seji zborov dne 28. 3. 1991 sprejela ODLOK o organizaciji upravnih organov občine Novo mesto Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje za zemljišča, ki se uporabljajo za namene, navedene v prvem odstavku 59. člena citiranega zakona, osnovne šole, otroške vrtce in kmetijske objekte, ki so pri izdaji gradbenega dovoljenja oproščeni plačila komunalnega prispevka (hlevi, silosi, gnojnične jame). Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se na lastno zahtevo za dobo pet let oprosti občanu, ki je kupil novo stanovanje kot del stavbe, ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma stanovanjske hiše neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča. Plačila nadomestila so oproščene vse vozne in parkirne površine javnega značaja, razen površin, ki so funkcionalno povezane s poslovno dejavnostjo; plačila nadomestila so oproščene tudi mestne javne poslovne površine in zelenice. I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ustanovijo upravni organi in strokovne službe občine Novo mesto, določi njihova delovna področja, funkcionarje in delavce s posebnimi pooblastili. 2. člen Upravni organi v okviru pravic in dolžnosti občine samostojno opravljajo upravne, strokovne in druge naloge na področjih, za katere so ustanovljeni. Svoje naloge opravljajo v skladu z zakoni in drugimi predpisi ter v skladu s statutom občine Novo mesto. 6. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča mora plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oz. lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora). 7. člen Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se obračuna mesečno v višini: 1. stanovanjske površine 1 din/m2 stanovanjske površine, 2. poslovne površine 1 din/m2 poslovne površine, 3. nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem itd. 0,1 din/m2 poslovne površine 8. člen 3- člen Funkcije, položaj, pravice, obveznosti in odgovornosti upravnih organov ter njihove odnose do občinske skupščine, izvršnega sveta, podjetij in drugih organizacij in do občanov določa zakon. II. ORGANIZACIJA IN DELOVNO PODROČJE UPRAVNIH ORGANOV 1. Organizacijske oblike a) Upravni organi 4. člen Za opravljanje upravnih nalog iz pristojnosti občine se ustanovijo individualno vodeni upravni organi. Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se obračuna mesečno v višini 0,1 din/m2 stavbnega zemljišča. 9. člen Sredstva, zbrana s prispevkom za uporabo stavbnega zemljišča, so namenska in se uporabljajo za urejanje stavbnih zemljišč. Sredstva se zbirajo v skladu stavbnih zemljišč; 70% zbranih sredstev se odstopa krajevnim skupnostim za pokrivanje stroškov vzdrževanja in drugo urejanje stavbnih zemljišč, 30% zbranih sredstev pa se uporabi za program sklada stavbnih zemljišč. 10. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi zavezancu iz 6. člena tega odloka uprava za družbene prihodke, ki zavezancu določi tudi rok plačila tega prispevka. Glede postopka za odmero in pobiranje ter prisilne izterjave, odpisa in obresti za zamujeno plačilo se uporabljajo določbe zakona o davkih občanov (Ur. list RS, št. 48/90). 11. člen Izvršni svet SO Metlika je dolžan tekoče spremljati in spreminjati višino nadomestil iz 7. in 8. člena tega odloka, v skladu z rastjo cen. Izvršni svet je dolžan polletno obveščati skupščino o višini zbranih sredstev. 12. člen Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na ureditvenem območju občine Metlika (SDL, št. 8/87). 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1991. 5. člen Upravni organi so: — sekretariat za družbeni razvoj, — sekretariat za družbene dejavnosti, — sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora, — sekretariat za občo upravo, — sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo, — sekretariat za notranje zadeve, — sekretariat za ljudsko obrambo, — sekretariat za finance, — uprava za družbene prihodke in — geodetska uprava. b) Upravna organizacija 6. člen Strokovne in druge naloge na področju družbenega planiranja in gospodarjenja s prostorom opravlja zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje. Ustanovitev, pristojnosti, položaj in druga vprašanja delovanja zavoda ureja poseben odlok. c) Strokovna služba 7. člen Za opravljanje strokovnih, organizacijskih in administrativno-tehničnih nalog za skupščino občine in izvršni svet se ustanovi sekretariat skupščine in izvr' šnega sveta. č) Skupni upravni organi 8. člen Zadeve inšpekcijskega nadzorstva iz občinske pristojnosti opravlja upra'j'a inšpekcijskih služb, ki sojo sporazumno ustanovile skupščine občin Črnorne J. Metlika, Novo mesto in Trebnje. Položaj, organizacija in delovno področje, položaj in način imenovanja funkcionarjev in delavcev s posebnimi pooblastili in vprašanja v zvezi s sredstvi za delo uprave ter razmeija do organov občin ustanoviteljic so urejeni v odloku o ustanovitvi uprave inšpekcijskih služb. 9. člen Uprava inšpekcijskih služb opravlja naloge s svojega delovnega področja na območju občine Novo mesto kot njen upravni organ in je za svoje delo iz pristojnosti te občine odgovorna njeni skupščini in izvršnemu svetu. 2. Delovna področja upravnih organov 10. člen Krajevni uradi opravljajo naloge iz pristojnosti posameznih upravnih organov, in sicer: za sekretariat za notranje zadeve: vodijo matične knjige, državljanske knjige in izdajajo izpiske in druga potrdila iz svojih evidenc, — opravljajo prijavno in odjavno službo; za sekretariat za občo upravo: — sprejemajo vloge občanov za upravne organe, — nudijo občanom pojasnila in navodila v zvezi z njihovimi zahtevki pri upravnih organih, — izdajajo zdravstvena spričevala za živino, — overjajo podpise in prepise; Sekretariat za družbeni razvoj opravlja: — upravne, strokovne in druge naloge s področja industrije, rudarstva, obrti, trgovine, gostinstva, turizma, prometa blaga in storitev, — spremlja in analizira tekoča gibanja na področju gospodarstva in negospodarstva, ugotavlja skladnost teh gibanj, stanja in razmerij s planskimi usmeritvami, — sodeluje pri pripravi delovnih programov izdelave planskih aktov občine, — sodeluje pri pripravi ekonomskih in socialnih sestavin planskih aktov občine, — skupaj s sekretariatom za finance spremlja in analizira gibanja javne porabe, — spodbuja razvoj podjetništva in obrti, — zbira, ureja in strokovno obdeluje statistično gradivo in vodi statistične raziskave. 11. člen Sekretariat za družbene dejavnosti opravlja: - upravna, strokovna in druga opravila na področju šolstva, otroškega varstva, socialnega varstva in skrbstva, kulture, telesne kulture, raziskovalne dejavnosti, zdravstva in zaposlovanja, - strokovna in druga opravila na področju t.im. romske problematike, - sodeluje pri pripravi delovnih programov izdelave planskih aktov občine, - sodeluje pri pripravi ekonomskih in socialnih sestavin planskih aktov občine. 12. člen Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora opravlja: ~~ upravne, strokovne in druge naloge na področju gradbeništva, vodnega, komunalnega, stanovanjskega in cestnega gosopdarstva, stanovanjskih razmerij, prometa in zvez, varstva okolja, energetike, premoženjskopravnih razmerij, opravlja upravne naloge na področju urejanja prostora, — opravlja strokovna, administrativno-tehnična in druga opravila za sklad stavbnih zemljišč. 13. člen Sekretariat za občo upravo opravlja: pravno pomoč občanom, podjetjem in drugim organizacijam in skupnostim pri uveljavljanju njihovih pravic in obveznosti v upravnih postopkih, ~ nadzorstvo nad uporabo predpisov o upravnem postopku pri upravnih ali drugih državnih organih oziroma podjetjih in drugih organizacijah, ki so jim poverjena javna pooblastila, — upravne zadeve v zvezi z varstvom borcev, vojaških invalidov ter civilnih invalidov vojne, ~~ strokovne in operativno-tehnične naloge v zvezi z romsko problematiko na področju urejanja romskih naselij, naloge v zvezi z organizacijo dela upravnih organov, — druga opravila, ki ne spadajo v delovno področje drugih upravnih organov. za sekretariat za ljudsko obrambo: — opravljajo naloge s področja ljudske obrambe. Krajevni uradi opravljajo lahko tudi administrativno-tehnična opravila za krajevne skupnosti, če je tako določeno s posebnim sporazumom med izvršnim svetom skupščine občine in krajevno skupnostjo. 17. člen Sekretariat za finance opravlja: — pripravlja osnutke in predloge občinskega proračuna, — spremlja in analizira gibanje javne porabe, — skrbi za racionalno in učinkovito porabo sredstev občinskega proračuna, — sodeluje pri pripravi programov nalog za področje družbenih dejavnosti in gospodarskih dejavnosti, — finančno spremlja izvajanje programov po posameznih področjih družbenih in gospodarskih dejavnosti, — opravlja finančne in računovodske naloge ter strokovna opravila za občinski proračun, — opravlja finančne, računovodske in knjigovodske naloge ter strokovna in administrativna opravila za upravne organe. 18. člen Uprava za družbene prihodke: Uprava za družbene prihodke opravlja upravne, strokovne, nadzorne in druge naloge na področju odmere, pobiranja in izteijave davkov in prispevkov. 19. člen Geodetska uprava: Geodetska uprava opravlja upravne, strokovne, nadzorne in druge naloge iz pristojnosti geodetske službe. 20. člen Sekretariat skupščine in izvršnega sveta: — opravlja strokovne in administrativno-tehnične naloge za skupščino, njena delovna telesa ter izvršnega sveta in njegova delovna telesa, — sodeluje z delegati, klubi delegatov in jim nudi strokovno pomoč pri opravljanju njihovih funkcij, — opravlja strokovne in druge naloge za delegate v republiški skupščini, — opravlja naloge občinske informativne službe, — opravlja naloge s področja protokola, — opravlja strokovne in tehnično-administrativne naloge za predsednika SO in predsednika IS. III. FUNKCIONARJI IN DELAVCI S POSEBNIMI POOBLASTILI 14. člen Sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo opravlja: '— upravne, strokovne in druge naloge na področju kmetijstva in gozdarstva, veterine, lova in ribolova ter intervencij v preskrbi, — sodeluje pri pripravi delovnih programov in izdelavi planskih aktov občine, — sodeluje pri pripravi ekonomskih in socialnih sestavin planskih aktov občine. 15. člen Sekretariat za ljudsko obrambo: Sekretariat za ljudsko obrambo opravlja upravne, strokovne, nadzorne in druge naloge na področju ljudske obrambe in zaščite. 21. člen Upravne organe in strokovne službe vodijo funkcionarji —predstojniki. Funkcionar predstavlja upravni organ in strokovno službo, organizira in vodi delo, skrbi za zakonitost dela in opravlja druge naloge v okviru svojih pravic, pooblastil, dolžnosti in odgovornosti, kijih določa zakon. Funkcionar, ki vodi upravni organ in strokovno službo, mora imeti visoko izjemoma višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri. 22. člen O izločitvi funkcionarja, ki vodi upravni organ, odloča izvršni svet s sklepom. V sklepu o izločitvi se določi uradno osebo, ki o zadevi, v kateri je bil funkcionar izločen, odloči oziroma opravi posamezna dejanja v upravnem postopku. 16. člen 23. člen Sekretariat za notranje zadeve: Sekretariat za notranje zadeve opravlja upravne, strokovne in druge naloge na področju notranjih zadev. V sekretariatu za notranje zadeve delujejo kot notranje organizacije enote krajevni uradi Brusnice, Dolenjske Toplice, Hinje, Mirna Peč, Otočec, Straža, Stopiče, Šentjernej, Škocjan, Šmaijeta in Žužemberk. Funkcionar upravnega organa ima lahko namestnika, ki ga na predlog predsednika izvršnega sveta imenuje in razrešuje organ, kije pristojen za imenovanje funkcionaija, ki vodi upravni organ. Namestnik funkcionarja je tudi funkcionar. Namestniki funkcionarjev, ki vodijo upravne organe, se imenujejo za štiri leta in so lahko ponovno imenovani še za štiri leta. Namestnik nadomešča funkcionarja, če je ta odsoten ali zadržan, z vsemi pooblastili in odgovornostmi ter ga zastopa v zadevah, kijih ta določi. Namestnik funkcionarja je zadolžen za posamezno področje dela upravnega organa. Če v upravnem organu namestnik funkcionarja ni imenovan, ga nadomešča z vsemi pooblastili in odgovornostmi drug funkcionar ali delavec, ki ga določi izvršni svet. 54. Na podlagi 8. člena odloka o sestavi in pristojnostih zborov skupščine občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 21 /89 in 6/90 in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85,29/86 in 26/90) je skupščina občine Novo mesto na sejah zborov dne 28. 3. 1991 sprejela 24. člen Delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, kijih imenuje in razrešuje funkcionar, ki vodi upravni organ, v soglasju z izvršnim svetom, so: davčni inšpektorji v upravi za družbene prihodke in inšpektor za upravni nadzor v sekretariatu za občo upravo. Delavci iz prejšnjega odstavka se imenujejo za štiri leta in so lahko po preteku te dobe ponovno imenovani. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 25. člen Upravni organi in strokovne službe morajo svojo organizacijo in delo uskladiti s tem odlokom v 2 mesecih po njegovem sprejemu. 26. člen Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati odlok o organizaciji upravnih organov občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/86, 7/88,21 /89,3/90 in 12/90) in odlok o določitvi organa, ki odloča o izločitvi uradne osebe upravnega organa oziroma funkcionarja, ki vodi upravni organ ter predsednika ali člana občinskega kolegijskega upravnega organa (Skupščinski Dolenjski list, št. 30/81). 27. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 30-01/86 Predsednik Datum: 28. 3. 1991 skupščine občine Novo mesto: MARJAN DVORNIK, l.r. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllll ODLOK o ureditvenem načrtu Zgodovinsko jedro Dolenjske Toplice I. SPLOŠNE DOLOBČE 1. člen Sprejme se ureditveni načrt Zgodovinsko jedro Dolenjskih Toplic, ki gaje izdelal Razvojno raziskovalni center Novo mesto, pod št. UN 2604, v marcu 1991. Sestavni del ureditvenega načrta so programski in tehnični del ter grafične priloge. 2. člen Meja območja ureditvenega načrta poteka: na severu po zunanjih mejah parcel št. 283,462/1, prečka lokalno cesto pare. št. 963/5, nato po zunanjih mejah parcel št. 485, 486/1, 486/4,486/3,486/5, prečka parcelo št. 489/1, nato po zunanji meji parcel št. 491, 682/6, 282/2, prečka parcelo št. 282/4, 282/5,280/1,280/3, nato po zunanjih mejah parcel št. 278/2,278/5,278/6, prečka parcelo št. 271/2; na vzhodu poteka vzdolž parcele št. 271/2 do Gre-gorčeve ulice in jo prečka, nato spet po zunanjih mejah parcel št.: 495/1, 495/3, prečka parcele št. 498/1,498/2,501, 502/1,503/4,503/2, nato poteka ob poti pare. št. 965; na jugu se obrne in poteka po zunanjih mejah parcel št. 506,666/2,668,672/1,672/9,672/6, ki jo objame s treh strani, po robu parcele 672/9, prečka parceli 672/1 in 673/3 ter 674/2, nato poteka proti severu vzdolž parcele 674/2 do Henigmanove ulice in jo prečka. Meja se zopet obrne proti jugu ob parceli št. 425, nato ob potoku Sušica, jo pri parceli št. 403/3 prečka in poteka po zunanji meji te parcele in parcel št. 403/1,403/2, 861/19in861/10.Na zahodu objame parcelo št. 861/10, prečka Roško cesto, poteka po zunanjih mejah parcel št. 365/1, 360/2, stp. 193, prečka Pionirsko cesto, nadaljuje ob parcelah št. 399, stp. 104/3 do potoka Sušica in ga prečka nasproti sredine parcele št. 452/7, v nadaljevanju pa poteka ob desnem robu potoka Sušica vse do izhodiščne točke, vse v k.o. Toplice. II. POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE PROCESOV V PROSTOR 1. Urbanistično — arhitekturni pogoji: 3. člen številka ooje> - 20 * - 20 cm dvokapnica številka objekta prenova. novogradnja aii nadomestna gracnja namembnost oojeKta horizontalni gabarit z odstopanji v m vertikalni gabarit z odstopanji kota kleti Kk ali kota pritličja Kp naklon strešin. oblika strehe kritina drugi pogoji oz. določila- javno kopališče garderoba, lokali a = 10 x 100 - 20 % in pergola K = 181,00 p + - 20 cm fasade v svetlem ate tu, raster stebrov je poenoten, lahka, nentažna. lesena ali delno zidana konstrukcija, pridobiti natečajne rešitve 6 novogradnja hotel.kopališče b = 10x35-20% P bbjekt med kopali ščema-pergola c = 10 x 70 - 20 % 9 novcgrach ja • trgovina ali drugi lokali 35 x 23 - 10 % "L"oblike P + 1 (+M) brez koleričnega zidu Kp = 179,00 - 20 cm fasade v svetlem ometu v kombinaciji z naravnim karmom svetle barve 10 prenova policija. pošta obstoječ 10 x 25 obstoječ P ♦ 1 Kp = 179,00 - 20 cm 40-45°. simetr. dvokapnica opečni za-reznik ali bobrovec fasade v svetlem ometu v kombinaciji z naravnim kannan svetle barve 11 novo zadnja parkirna hiša 3D x 60 - 5 % 2 K OZ. 3 K Kkl = 176,20 + 10 cm Kk2 = 179,20 * 10 cm povozna ravna parkirna površina tlakovano fasada močno členjena, obdelana v naravnem kamnu svetle barve 12 delno novoTSuija in čelno prenova (rušitev obstoječega oc jekta) slaščičarna, gostinstvo in kačela v obstoječem stolpu stolpi max: 9x9 - 10 % K + P OZ. P Kk = 173.50 - 10 cm Kp = 176.60 - 10 era štrena na stolpih je štirikapnica opečni za-reznik ali bobrovec Zid nBd stolpi - obzidje in kletni del fasade ta-stolpi v naravnan kanru, upoštevati pogoje iz km-zervatcrskE^ prespana in pridobiti natečaje rešitve 13 V ^rA dnji kulturni dom 720 n1 - 5 % oz. po projektu P ♦ 1 oz. po projektu Kp obstoječa 40-45°, simetr. štirikapnica oziroma po projektu fasade v svetlem ometu v kombinaciji z naravnim kaimcra in zasteklitvijo oziroma po projektu 14 nov:? ianja (rušitev oosboječega oojekta) apartmaji 7 x 18 - 10 % P + 1 Kp = 173,80 - 10 cm 40-45°, simetr. dvokapnica fasade v svetlem ometu v kombinaciji z oblogo iz naravnega karma, ocvodra fasada bolj transparentna 16 novcgradnja stanovanje 7 x 12 in 5 x 9 - 10 % K + P (+ M) brez koleričnega zidu Kka = 193,50 - 10 cm Kkb = 194,00 - 10 cm 17 novop-adnja stanovanje 7 x 12 - 10 % Kk = 187,00 - 10 cm 16 novogradnja stanovanje, v P možen lokal za trgovino ali obrt 6 x 11 - 5 * P + 1 Kp = 176,50 - 20 cm 19 novcgradnja gostinstvo (vrtni paviljon) 6 x 15 “ 5 # P Kp = 174,00 - 20 cm 35-45°, simetr. dvokapnica bobrovec ali bakrena tegola transparentne fasace z možnostjo zasteklitve, lesena ali zidana konstrukcija 20 novogradnja 6 x 615 S P Kp= 175,50 10 ca 21 naaoraestna gradnja P = gostinstvo M = stanovanje 8 x 12 - 5 % P 1 :

—45°, simetr. dvokapnica opečni za-reznik ali bobrovec prenova obstoječih fasad z ohranitvijo tipološko kvalitetnih elementov, izvedba prenove pod nadzorstven ZVNKE 3) (a) prenova stanovanje obstoječa prenova objekta z '/nosem tipološko primernejših elementov. 32 prenova stanovanje 33 prenova P = trgovina ali obrt N = stanovanje 3*1 nadomestna gradnja 7 x 11 - 5 i P -*■ 1 Kp z 181,10 - 20 cm 90-45°, simetr. dvokapnica fasade v svetlem ometu v kombinaciji s tennimi lesenimi oblogami, oolkovanje v skladu z lokalno tipologijo 55* Konvalin-kova hiša prenova K = trgovina ali obrt P = galerija, razstavišče obstoječ obstoječ K + P obstoječa obstoječa, , simetr. dvckapnica ohranitev obstoječega voluma, fasadnega oblikovanja in celotnega koopleksa niše z vrtom, izvedba prenove pod nadzorstvom ZVNKD 36* Lekarna prenova P = gostinstvo, turizem N = stanovanje obstoječ obstoječ P + 1 37 .prenova gospodarsko poslopje obstoječ prenova poslopja v skladu z lokalno tipologijo 36 prenova P = trgovina ali obrt r! = stanovanje obstoječ obstoječ P M prenova objekta v skladu z lokalno tipologijo 39 t prenova kmečki turizem obstoječ obstoječ ohranitev obstoječega volurtna, kvalietnega fasadnega oblikovanja in prenova celotnega kerpleksa (s hišo in gospodarskim poslopjem) v skladu z lokalno tipologijo . prenova P = trgovina N = počitniški dom prenova objekta v skladu z lokalno tipologijo, z vnosom tipološko kvalitet, elementov in prenova P = gostinstvo, turizem N z stanovanje P + 1 s2 prenova stanovanje 93 prenova stanovanje obstoječ P rt, kolerični zid največ 1,50 n obstoječa ^-45°, simetr. dvckapnica opečni za-reznik ali bobrovec prenova objekta v skladu z lokalno tipologijo z '/nosom tipološko kvalitetnejših elementov 414 prenova stanovanje _n_ 95 prenova in dozidava P z družbene dejavnosti, kultura rt = stanovanje 7 x 19 - 5 % P ♦ M 1iO-450, simetr. dvokapnica s postavitvijo osne fičare U6 prenova, odstranitev S kraka obstoječega objekta apartmaji obstoječ obstoječ obstoječa simetrična štirikapnica prenova objekta z ohranitvijo tipološko kvalitetnih elementov in odstranitvijo kasnejših neprimernih prizidkov 96 prenova gospodarski objekt obstoječ (delna rušitev) P ♦ podstrešje prenova gospodarskega poslopja v skladu s tipologijo lokalnega oblikovanja in z ohranitvijo kvalitet, prvin številka ocjeKta prenova, novogradnja ali nac:*:estra gracr.ja na.T».xtnost objekta horizontalni gabarit z odstopanji v m vertikalni gaoarit z odstopanji kota kleti in kulturne dediščine v posameznih lokacijskih postopkih oz. na podlagi določil varstvenih režimov, opredeljenih z odloki. X. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROSTORA ZA SPLOŠNO LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO 47. člen Pri urejanju prostora za SLO in družbeno samozaščito se upoštevajo obrambni razvojni načrti. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 48. člen . Strokovna obdelava lokacijske dokumentacije, s katero se določajo usme-r'tve za posamičen poseg v prostor, mora biti po obsegu obdelave prilagojena vplivnemu območju nameravanega posega, stopnji podrobnosti in kompleksnosti obdelave ter naravi problemov, kijih nameravani poseg zadeva. 49. člen Dokumentacija o prostorskih ureditvenih pogojih za območji planskih celot j> 1 — KS Sveti Gregor in R 2 — KS Velike Poljane je na vpogled delovnim 'Judem in občanom ter ostalim zainteresiranim pri upravnem organu SO Rib-n'ca, na sedežih obeh KS in pri izdelovalcu. 50. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 51. člen Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati za območji KS Sveti Gregor in KS Velike Poljane odlok o urbanističnem redu za območje občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/76) in odlok o urbanističnem programu občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/86). 52. člen Ta odlok prične veljati osmi dan od dneva objave v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 01-FM-352-3-90 Predsednik Datum: 27. 3. 1991 skupščine občine Ribnica: FRANC MIHELIČ, dipl. oec. 62. Na podlagi 161. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/78 in 2/82 ter Uradni list RS, št. 28/90), 45. člena zakona o finansiranju javne porabe (Uradni list RS, št. 48/90) in 158., 163. in 165. člena zakona o davkih občanov (Uradni list RS, št. 36/88,8/89 in 48/90) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. 3. 1991 sprejela « ODLOK o davkih občanov za leto 1991 I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen V občini Ribnica se določijo osnove in stopnje za vrste davkov, ki po zakonu o financiranju javne porabe (Uradni list RS, št. 48/90) pripadajo občini. 2. člen S tem odlokom se določijo osnove in stopnje za naslednje vrste davkov: 1. davek na dediščine in darila, 2. davek od premoženja, 3. davek na dobitke od iger na srečo. II. DAVEK NA DEDIŠČINE IN DARILA 3. člen Davek na dediščine in darila se plačuje v občini Ribnica na podlagi zakona o davkih občanov, po naslednjih stopnjah: od vrednosti dinarjev nad do sorodstveno razmerje, ki ustreza drugemu dednemu redu (starši, bratje, sest-tre in njihovi potomci) sorodstveno razmaje, ki ustreza tretjemu dednemu redu (dedi, babice) vsi drugi 133.360 5 8 11 133.360 600.120 6 9 13 600.120 1,066.880 7 10 15 1,066.880 1,533.640 8 11 17 1,533.640 2,000.400 9 12 19 2,000.400 2,467.160 10 13 21 2,467.160 2,933,920 11 14 23 2,933.920 3.400.680 12 15 25 3,400.680 3,867.440 13 16 27 3,867.440 14 17 30 III. DAVEK OD PREMOŽENJA 4. člen Zavezanec za davek od premoženja je fizična oseba, s prebivališčem v občini Ribnica, ki poseduje: 1. stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljevanju: stavbe), 2. prostore za počitek oziroma rekreacijo, 3. plovne objekte, dolžine najmanj 8 metrov. 5. člen Osnova za davek od premoženja po 1. in 2. točki prejšnjega člena je vrednost, ugotovljena po pravilniku o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti sta- novanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Uradni list SRS, št. 25/81). Vrednost točke ugotovi upravni organ občine, pristojen za stanovanjske zadeve. 6. člen Davek od premoženja se v občini Ribnica ne plačuje od stavb, ki so oproščene po 161. členu republiškega zakona o davkih občanov ter 1. od vseh stavb v naseljih naslednjih katastrskih občin: — k.o. Gora, — k.o. Podpoljane, — k.o. Travnik, — k.o. Grčarice, — k.o. Retje, — k.o. Velike Poljane, — k.o. Hrib, — k.o. Sveti Gregor in — k.o. Žimarice; 2. od stavb v naslednjih naseljih: — Dane v k.o. Dane, — Zapuže v k.o. Gorenja vas, — Makoše in Otavice v k.o. Goriča vas, — Zadolje v k.o., Prigorica, — Brinovščica, Črnec, Graben in Hojče v k.o. Sodražica, Gorenji Lazi, Hudi konec, Preska in Sinovica v k.o. Vinice, — Nova Štifta in Ravni dol v k.o. Zamostec. Zavezancem za davek na posest stavb, ki so skupaj z več kot tremi družinskimi člani stalno prebivali v lastnih stanovanjskih prostorih oziroma stanovanjskih stavbah v letu pred letom, za katerega se odmerja davek, se odmerjeni davek zniža za 10% za vsakega naslednjega družinskega člana. Ne glede na določbe 1. in 2. odstavka tega člena se davek od premoženja plačuje od stavb, delov stavb in od stanovanjskih prostorov, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo za počitek ali oddih (počitniške hišice in podobno). 7. člen Davek na posest stavb plačujejo zavezanci od vrednosti stavbe — davčne osnove po naslednjih stopnjah: — za stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže: 9. člen Zavezanci davka od premoženja, ki so lastniki plovnih objektov, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku glede na dolžino plovnega objekta, in sicer: — od najmanj 8 do 9 metrov dolžine 1.300 din — za vsak nadaljnji meter dolžine še po 500 din. Pavšalni letni znesek davka se za vsako leto starosti plovnega objekta zniža za 5%. Davka od premoženja ne plačuje zavezanec, ko je objekt starejši od 15 let. Zavezanci, ki so lastniki plovnih objektov, so dolžni vložiti davčno napoved pri občinski upravi za družbene prihodke občine, kjer imajo stalno prebivališče. Novi zavezanci so dolžni vložiti davčno napoved v 15 dneh od pridobitve plovnega objekta. III. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 10. člen Davek na dobitke od iger na srečo plačujejo zavezanci po stopnji 15%. 11. člen Davek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje, če vrednost posameznega dobitka ne presega 2.000 dinarjev. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 12. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov (Skupščinski Dolenjski list, št. 10/83, 25/83, 4/84, 17/84, 8/85, 20/85, 1/87 in 19/88). 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1991, razen določb 3., 10. in 11. člena, ki se začnejo uporabljati osmi dan po objavi. Številka: 04-FM-416-10-91 Predsednik Datum: 5. 3. 1991 skupščine občine Ribnica: FRANC MIHELIČ, dipl. oec. če znaša davčna osnova din stopnja nad do 70.000 0,10 70.000 175.000 0,20 175.000 437.000 0,30 437.500 875.000 0,45 875.000 1,531.250 0,65 1,531.250 2,000.000 0,85 2,000.000 1,00 — za stavbe in prostore, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in rekreacijo: če znaša davčna osnova din stopnja nad do 70.000 0,20 70.000 175.000 0,35 175.000 437.000 0,50 437.500 875.000 0,70 875.000 1,531.250 0,90 1,531.250 2,000.000 1,20 2,000.000 1,50 — za poslovne stavbe in poslovne prostore: če znaša davčna osnova din stopnja nad do 70.000 0,15 70.000 175.000 0,35 175.000 437.500 0,55 437.500 875.000 0,75 875.000 1,500.000 1,00 1,500.000 1,25 Za poslovne prostore, kijih lastnik oziroma uživalec ne uporablja za opravljanje gospodarske oziroma poklicne dejavnosti in jih tudi ne daje v najem za navedene namene, se stopnja davka poveča za 100%. 8. člen Zavezanci davka od premoženja so občinski upravi za družbene prihodke dolžni dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe za odmero davka. Občina Trebnje 63. Na podlagi 31. člena zakona o volitvah v skupščine (Uradni list SRS, št. 42/89) izdajam SKLEP o razpisu nadomestnih volitev delegatov v zbor združenega dela skupščine občine Trebnje I. Razpisujem nadomestne volitve delegatov v zbor združenega dela skupščine občine Trebnje v 2. in 6. volilni enoti. II. Nadomestne volitve v zbor združenega dela v 2. in 6. volilni enoti bodo 17. 7. 1991. III. Za dan razpisa nadomestnih volitev po tem sklepu, od katerega začno teči roki za volilna opravila, se šteje 11.4. 1991. IV. Za izvršitev tega sklepa skrbi občinska volilna komisija. Številka: 008-1/91-10 Predsednik Trebnje, 27. 3. 1991 skupščine občine Trebnje: CIRIL PUNGARTNIK 64. Skupščina občine Trebnje je na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 6. člena odloka o pristojnosti zborov skupščine občine Trebnje (Skupščinski dolenjski list, št. 21/89 in 11 /90) je skupščina občine Trebnje na skupnem zasedanju vseh zborov dne 27. 3. 1991 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Trebnje za leto 1990 5. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le za namene, ki so opredeljeni v proračunu. 6. člen Kot sredstva za delo se občinskim upravnim organom in drugim uporabnikom proračunskih sredstev v letu 1991 zagotavljajo: — sredstva za bruto osebne dohodke, — sredstva za prispevke delodajalca, — sredstva za druge osebne prejemke, — sredstva za materialne stroške, — sredstva za opremo in amortizacijo in — sredstva za druge dohodke. 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Trebnje za leto 1990, ki obsega: L zaključni račun proračuna občine, in sicer: — prihodki v višini 101,797.349,90 din ■— odhodki v višini 101,643.453,70 din presežek prihodkov 153.896,20 din 2. zaključni račun rezervnega sklada: — prihodki — odhodki presežek prihodkov 219.614,50 din 133.865,00 din 85.749,50 din 2. člen Presežek prihodkov po zaključnem računu proračuna v znesku din 153.896,20 se prenese med prihodke proračuna občine Trebnje za leto 1991. 3. člen Presežek prihodkov po zaključnem računu rezervnega sklada v znesku 85.749,50 din se prenese med prihodke rezervnega sklada občine Trebnje za leto 1991. \ 7. člen Podlaga za pridobivanje sredstev za delo organa so programi dela in doseženi rezultati dela delavcev pri izvrševanju proračuna. 8. člen Sredstva za realizacijo programov dela se med letom dodeljujejo organom enakomerno kot mesečne akontacije. Ce se ob normalnih pogojih dela ugotavljajo večja odstopanja od določenega programa dela, se temu ustrezno zvišajo ali znižajo akontacije sredtev. 9. člen Če se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost, obseg ali narava dela organa ter pogoji za njihovo izvrševanje, se mu lahko poveča ali zmanjša tudi obseg sredstev- za delo. 10. člen Izvršni svet skupščine občine Trebnje lahko začasno zmanjša proračunsko porak), če prihodki proračuna ne pritekajo po planu. 11. člen 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 401-1/91-10 Predsednik Datum: 27. 3. 1991 skupščine občine: CIRIL PUNGARTNIK Uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni predložiti finančne načrte za leto 1991 ter zaključne račune za leto 1990 najpozneje do 15. marca 1991. 12. člen Izvršni svet lahko začasno, zaradi uravnavanja prihodkov in odhodkov, spremeni namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene v okviru skupnih razporejenih sredstev proračuna. 65. Na podlagi 14. člena zakona o financiranjujavne porabe (Uradni list RS, št. 48/90) in odloka o pristojnosti zborov skupščine občine Trebnje (SDL, št. 21/89 in 11 /90) je skupščina občine Trebnje na skupnem zasedanju vseh zbo-rov dne 27. 3. 1991 sprejela ODLOK o proračunu občine Trebnje za leto 1991 1. člen S tem odlokom se določi proračun občine Trebnje (v nadaljevanju: občinski Proračun), iz katerega se zagotavlja sredstva za financiranje javne porabe v občini Trebnje. 2. člen Občinski proračun za leto 1991 obsega: ~~ skupne prihodke v znesku 135,784,500 din " razporejene prihodke v znesku 135,776.900 din tekočo proračunsko rezervo v znesku 7.600 din 3. člen Od prihodkov občinskega proračuna iz 2. člena tega odloka se 0,15% sred-stev izloči v rezervni sklad občine Trebnje. 4. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če s tem odlokom a,i posebnim aktom skupščine občine Trebnje ali njenega izvršnega sveta ozi-r°ma v pogodbi med občino Trebnje in uporabnikom ni drugače določeno. 13. člen Občinski organi in drugi uporabniki družbenih sredstev občinskega proračuna morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, odobrenih s tem odlokom. Sredstva smejo uporabljati le za namene, za katere so jim dana skladno s predpisi, dogovori in sporazumi o njihovi uporabi. 14. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun proračuna občine Trebnje obveznosti, ki bi presegale s proračunom občine Trebnje za leto 1991 določena sredstva. 15. člen Vsi prihodki, kijih občinski upravni organi ustvarijo s svojo dejavnostjo, so prihodki občinskega proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno. 16. člen Prihodki, kijih ustvarijo iz plačil za storitve, oziroma dosežejo s svojo dejavnostjo po 15. členu tega odloka, lahko upravni organi uporabljajo za informacijski razvoj, amortizacijo in materialne stroške. 17. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet občinske skupščine, kije pooblaščen, da: 1. v primeru neenakomernega dotoka prihodkov začasno uporabi sredstva rezervnega sklada; 2. omeji proračunsko porabo, če prihodki ne pritekajo po planu, in dinamiko porabe prilagodi tekočim potrebam; 3. spreminja namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene v okviru proračunskih namenov in v proračunu razporejenih sredstev; 4. odloča o uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoče proračunske rezerve) za nepredvidene oziroma premalo predvidene izdatke. 18. člen Organ, pristojen za finance, je pooblaščen, da: — odloča o začasni uporabi tekočih likvidnostnih proračunskih presežkov, zaradi ohranitve njihove realne vrednosti in zagotovitve tekoče likvidnosti proračuna. 19. člen Sredstva, ki so v proračunu predvidena za dejavnost krajevnih skupnosti, se bodo dodeljevala po merilih, ki jih pripravi izvršni svet. 20. člen Pregled prihodkov občinskega proračuna za leto 1991 in njihovo razporeditev sta zajeti v bilanci občinskega proračuna za leto 1991 in sta sestavni del tega odloka. 21. člen Ta odlok začne veljati 1. januarja 1991. Številka: 401 -2/91 -10 Predsednik Datum: 27. 3. 1991 skupščine občine: CIRIL PUNGARTNIK 66. Na podlagi 6. člena odloka o pristojnostih zborov skupščine občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/89 in 11 /90) ter 13. člena odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/87) je skupščina občine na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. 3. 1991 sprejela SKLEP o vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1991 (od 1.1.1991 do 30.6. 1991) L Za leto 1991 se določi vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v višini 0,004 din na mesec. 2. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu ter se začne izvajati s L L 1991. Številka: 414-79/91-10 Predsednik Datum: 27. 3. 1991 skupščine občine: CIRIL PUNGARTNIK 2. člen Območje, ki se ureja s temi PUP, je prikazano v kartografskem delu, ki je sestavni del tega odloka. 3. člen Dokumentacija o prostorskih ureditvenih pogojih vebuje: 1. tekstualni del: — besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih soglasja pristojnih organov, organizacij oz. skupnosti 2. kartografski del: — prikaz meril in pogojev na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1 : 5000 Ta odlok je podlaga za pripravo lokacijske dokumentacije, za izdajo lokacijskega dovoljenja ter za oblikovanje pogojev pri izdaji odločb o dovolitvi priglašenih del. 4. člen Prostorski ureditveni pogoji določajo: 1. pogoje glede vrste posegov v prostor; 2. pogoje glede oblikovanja objektov in naprav ter posegov v prostor; 3. pogoje za določitev gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč; 4. pogoje za prometno urejanje; 5. pogoje za komunalno in energetsko urejanje; 6. pogoje za varovanje in razvijanje naravne in kulturne dediščine ter drugih dobrin splošnega pomena; 7. pogoje za varstvo in izboljšanje okolja. 5. člen Območje urejanja s prostorskimi ureditvenimi pogoji obsega celotno območje občine Trebnje, razen območja planske celote »Dobrnič« (KS Dobrnič, KS Šela pri Šumberku, KS Knežja vas jn KS Svetinje) ter ureditvenih območij naselij Trebnje, Mirna, Mokronog in Šentrupert. Meja območja urejanja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji ter meje podrobnejših območij urejanja so opredeljene z grafičnim prikazom na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1 : 5000. II. SPLOŠNE DOLOČBE 6. člen Dovoljeni so posegi v prostor v taki obliki in obsegu, ki ga določa ta odlok z namenom: — izboljšati pogoje bivanja in dela, — dopolniti obstoječe in manjkajoče dejavnosti, — zmanjšati onesnaževanje okolja, — ohraniti krajinske značilnosti, naravno in kulturno dediščino ter ostale dobrine splošnega družbenega pomena, — zmanjšati ogroženost na območju zaradi naravnih in drugih nesreč ter vojne. 1. POGOJI GLEDE VRSTE POSEGOV V PROSTOR 67. Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 in 26/90) in 6. člena odloka o pristojnosti zborov skupščine občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/89 in 11/90) je skupščina občine Trebnje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. 3. 1991 sprejela ODLOK o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Trebnje (planske celote 1, 3, 4, 5) L UVODNE DOLOČBE I. člen S tem odlokom skupščina občine Trebnje sprejme na podlagi usmeritev dolgoročnega plana občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do 2000 in v skladu z odločitvami družbenega plana občine Trebnje za obdobje 1986 — 1990 prostorske ureditvene pogoje za območje občine Trebnje, razen za območje planske celote Suha krajina ter za območja naselij Trebnje, Mirna, Mokonog in Šentrupert. A. POSEGI NA OBMOČJIH UREJANJA, NAMENJENIH POSELITVI 7. člen Dovoljeni so naslednji posegi v prostor: 1. Novogradnje: — gradnja prostostoječih stanovanjskih objektov na tistih zemljiščih znotraj ureditvenih območij, kjer to omogoča oblikovanost terena in velikost razpoložljive parcele, v skladu z urbanistično arhitektonskimi značilnostmi obstoječe grajene strukture; — gradnja nadomestnega objekta, kije praviloma lociran na mestu, na kate-rem je že stal objekt, in le izjemoma, ko to pogojujejo geološki, sanitarni, požarni in drugi pogoji, v neposredni bližini starega objekta; — gradnja objektov, ki so namenjeni izključno kmetijski dejavnosti, kot so kmečke bivalne hiše, hlevi, skednji, silosi ipd.; gradnja objektov za potrebe drobnega gospodarstva; gradnja objektov za potrebe turistično-gostinskih, športno-rekreacijskih in družbenih dejavnosti (terciarne in kvartarne dejavnosti); gradnja objektov za komunalne ureditve in rekonstrukcije; — gradnja objektov za potrebe proizvodnih dejavnosti. 2. Adaptacije, dozidave, nadzidave in vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah. 3. Gradnja pomožnih objektov, kot jih določa občinski odlok o določitvi objektov oz. posegov v prostor, in o določitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje na območju občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št 9/86). 8. člen Gradnja prostostoječih stanovanjskih objektov, objektov za potrebe kmetijske dejavnosti, objektov za potrebe turistično-rekreacijskih dejavnosti, objektov za potrebe drobnega gospodarstva, objektov za potrebe spremljajočih dejavnosti (terciarnih in kvartarnih dejavnosti), prizidkov, nadzidkov, rekonstrukcij in adaptacij na obstoječih objektih in napravah, je dovoljena pod naslednjimi pogoji: — možni so posegi v prostor, ki minimalno spreminjajo bivalne in delovne pogoje, ekološko ravnovesje v naravi ali degradirajo arhitekturne, urbanistične in krajinske značilnosti v prostoru; — dostop do novih objektov mora biti funkcionalno in varnostno v skladu z osnovnimi principi urejanja novogradenj; — vsi posegi morajo biti usklajeni s predpisi o varnosti in sanitarnotehničnimi predpisi; — dozidave in nadzidave so možne le za objekte, zgrajene z gradbenim dovoljenjem in v takem obsegu, da ne porušijo obstoječih urbanistično arhitektonskih značilnosti, kot so funkcionalno zaporedje objektov na parceli, razmerje med objekti, gradbena linija, merilo obstoječih objektov ipd. 9. člen Gradnja nadomestnih objektov je možna na isti lokaciji in le izjemoma, ko to pogojujejo geološki, sanitarni in drugi pogoji, v neposredni bližini starega objekta. Večji odmik se dovoljuje le v primerih, če se s tem izboljša prometna varnost na javni cesti, če stoji stari objekt na območju, kije zavarovano s posebnimi predpisi, ali če je stari objekt razglašen kot kulturni spomenik, ali pa spoznan kot pomembna kulturna dediščina in njegov nadaljnji obstoj kvalitetno dopolni sklop objektov, prenova pa bi spremenila bistvene kvalitete stavbe. Dovoljenje za gradnjo nadomestnega objekta se lahko izda samo, če stari objekt poleg gornjih ugotovitev ne ustreza več gradbenim in sanitarno-tehničnim pogojem za sodobno bivanje. Obveznost odstranitve ali spremembe namembnosti starega objekta in lokacija novega se investitorju naloži z lokacijskim dovoljenjem. 10. člen Vnašanje novih dejavnosti, ki bi kakorkoli ogrožale ustreznost sedanje namembnosti ter negativno vplivale na obstoječe funkcije naselja, ni dovoljeno. Dopustne so spremembe funkcije objektov za potrebe razvoja naselja ob upoštevanju drugih meril in pogojev tega odloka. Spremembe funkcij objektov v okviru zaščitenih kmetij in objektov, namenjenih kmetijski proizvodnji, niso dovoljene, razen v primerih, ko bi posamezni ^ objekti (mlini, kašče, hlevi) zaradi zmanjšane aktivnosti kmetije propadli, in to ni v nasprotju s splošnimi določili tega odloka. Spremembe v funkciji kulturnih spomenikov ali objektov pomembne kulturne dediščine so dovoljene, če se z njimi izboljša predstavitev le-teh. 11. člen Za gradnjo pomožnih objektov veljajo določila občinskega odloka o določitvi objektov oziroma posegov v prostor in o določitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje na območju občine Trebnje (Skupščinski dolenjski list, št. 9/86). B. POSEGI NA OBMOČJIH, KI NISO NAMENJENA POSELITVI 12. člen Območja urejanja, ki niso namenjena poselitvi, so po pretežni namenski rabi razdeljena na: — območja za kmetijstvo, — območja gozdov, — območja vinogradov. 13. člen Območja za kmetijstvo 1. Na območjih za kmetijstvo, ki so trajno namenjena za kmetijsko rabo (1. območje), so dopustni tisti posegi v prostor, ki so v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. 2. Na kmetijskih zemljiščih, ki niso trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo (2. območje), so dopustne širitve obstoječih kmetij in drugi posegi, ki so opredeljeni z družbenim planom občine Trebnje. 3. Na zazidanih stavbnih zemljiščih (območje razpršene gradnje) so dopustna vzdrževalna dela in adaptacije vseh objektov, gradnje, dozidave stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij ter obrtnih delavnic. Dopustne so spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za potrebe kmetijstva, turizma ali obrti in spremljajoče dejavnosti (terciar in kvartar) pod pogoji, da nove dejavnosti ne ovirajo funkcije kmetije. 14. člen Območja gozdov 1. Na gozdnih površinah so dopustne gradnje in ureditve gozdarskih objektov in naprav, lovskih objektov ter objektov za potrebe rekreacije in planinstva. 2. Na zazidanih stavbnih zemljiščih so dopustne gradnje in ureditve za potrebe gozdarstva, kmetijstva, lovstva, turizma in rekreacije ter obrti ali spremljajočih dejavnosti (terciar in kvartar), dopustne so spremembe namembnosti objektov za potrebe dovoljenih dejavnosti. Širitve naselja na obmčja gozdov so dopustna, v kolikor s srednjeročnim družbenim planom obočine Trebnje namenska raba ni sporna. 15. člen Območja vinogradov Na območjih vinogradov so dopustne dopolnilne in nadomestne gradnje, dozidave, adaptacije, rekonstrukcije in vzdrževalna dela zidanic, objekti za hrambo pridelka s prostori za počitek in rekreacijo ter nadomestne gradnje, dozidave, adaptacije, rekonstrukcije in vzdrževalna dela obstoječih kmetij. Dopolnilne in nadomestne gradnje ter dozidave zidanic so dopustne lastnikom vinogradov, ki imajo najmanj 1000 m2 zasajene površine (vinska trta, sadno drevje, jagodičevje in podobno), oziroma najmanj 700 m2, če širina parcele omogoča postavitev objekta ob ustreznih odmikih, določenih v 26. členu. Gradnja in rekonstrukcija zidanic je dopustna na robu območij oziroma izven območij vinogradov, ob že urejenih starejših vinogradih. Dopustne so spremembe namembnosti zidanic za gostinske in turistične namene. Dovoljene so rekonstrukcije cest in dovoznih poti, ki jih je treba izvajati z minimalnimi posegi v teren. C. DRUGI POSEGI Sakralni objekti in spominska obeležja 16. člen Lokacija za postavitev in predstavitev sakralnih objektov, spominskih in drugih obeležij mora biti izbrana takole: — da niso ovirani prometni tokovi in prometna preglednost, da se ne poslabšujejo bivalni pogoji in varnost objekta, če je obeležje na objektu, — da se vklaplja v okolje in ga kvalitetno dopolnjuje. Spominska obeležja na območju ali posameznih objektih, za katere veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine, se smejo postavljati in prestavljati le s soglasjem pristojne strokovne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine. Začasni objekti in naprave 17. člen Za začasne objekte in naprave, ki so prvenstveno namenjeni sezonski turistični ponudbi, prireditvam, proslavam in podobno, veljajo naslednja merila in pogoji: — da se z njihovo razmestitvijo bistveno ne ovira odvijanje drugih dejavnosti v prostoru, — da se z gradbeno izvedbo in morebitnim komunalnim opremljanjem ne spreminja namenska raba zemljišča, — da se po njihovi odstranitvi vzpostavi na zemljišču prvotno stanje takoj po prenehanju dovoljenega roka. Vodnogospodarsko urejanje 18. člen Pogoji vodnogospodarskega urejanja: — pri morebitnem izkoriščanju vode iz vodotokov mora v strugi ostati določena količina vode (biološki minimum), ki se ga v nobenem primeru ne sme izkoriščati; vsi posegi v vodna in obrežna ter erozijska območja, ki bi lahko kakorkoli vplivali na vodni režim oz. njegovo urejanje, se morajo izvajati v soglasju z upravljalcem VGP Novo mesto ter v skladu z občinskim odlokom. D. POSEGI NA OBMOČJA, KJER SO ŽE REALIZIRANI PROSTORSKI IZVEDBENI NAČRTI, IN POSEGI NA OBMOČJA, ZA KATERA JE PREDVIDENA IZDELAVA PROSTORSKIH IZVEDBENIH NAČRTOV, PA TI NE BODO SPREJETI V TEKOČEM SREDNJEROČNEM OBDOBJU 19. člen Na območjih, kjer so že realizirani P1N, se dovoljujejo zapolnitve na prostih stavbnih parcelah, pomožne gradnje, prizidave, razširitev stanovanjskih objektov, delavnic, objektov oskrbnih in storitvenih dejavnosti, vendar se smejo ti posegi opraviti le na funkcionalnih površinah pripadajočih parcel. Dovoljena so tudi vsa vzdrževalna dela objektov in naprav, infrastrukture, urejanje pešpoti, zelenja, rekreacijskih površin, ki so v skladu s srednjeročnim družbenim planom. 20. člen Na območjih, za katera obstajajo veljavni PIA in še niso realizirani, in na območjih, za katera je predvidena priprava prostorskih izvedbenih načrtov (zazidalnih načrtov, ureditvenih načrtov), pa ti ne bodo sprejeti v tekočem srednjeročnem obodbju, so dopustni le tisti posegi v prostor, ki ne bodo ovirali kasnejšega izvajanja rešitev s predvidenimi izvedbenimi načrti in niso v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom. Dopustne so rekonstrukcije, adaptacije, vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu z arhitektonsko urbanističnimi vrednotami naselja in krajinsko-ekološkimi vrednotami odprtega prostora, ter gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, s katerimi se bo izboljšalo stanje na področju komunalne opremljenosti na širšem območju planskih celot in katerih trase so že opredeljene s srednjeročnim družbenim planom občine Trebnje. E. REZERVATI IN VARSTVENA OBMOČJA 21. člen V območjih rezervatov infrastrukturnega omrežja in naprav, v območjih varstva naravne in kulturne dediščine ter v drugih rezervatih oz. varstvenih območjih so posegi omejeni in dovoljeni le s prehodnim soglasjem upravljalca območja oz. odgovorne varstvene službe. 2. POGOJI ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR 22. člen Pri urbanističnem in arhitektonskem oblikovanju posegov v prostorje treba upoštevati oblikovne značilnosti posameznih območij urejanja. Posegi v prostor morajo ustvaijati oblikovno enovitost v posameznem območju urejanja in se prilagajati kvalitetnim objektom in ureditvam v okolici. 23. člen Posegi v prostor lahko odstopajo od oblikovne enovitosti v ureditveni enoti: — kadar ima različnost namen opozoriti na drugo dejavnost, — kadar ima vizualni kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto kot novo kvaliteto v prostoru. 24. člen Urbanistično oblikovanje novih posegov (gradnje in ureditve) mora upoštevati morfološke značilnosti območja urejanja ali ureditvene enote, predvsem glede: — značilne parcelne strukture, — orientacije objektov, — vertikalnih in horizontalnih gabaritov, — odmikov med objekti, — gradbenih mas, — naklonov streh in smeri slemen ter oblik strešne konstrukcije. 25. člen Arhitekturno oblikovanje novih posegov (gradnje in ureditve) mora upoštevati kvalitetne oblikovne značilnosti območja urejanja ali ureditvene enote, predvsem glede: — sestave in razmaja osnovnih elementov stavbnih mas, — oblikovanosti strehe, — oblikovanja in razmaja fasad, — arhitekturnih elementov ter — barve in teksture streh in fasad, — načina ureditve odprtega prostora. 26. člen Za urbanistično oblikovanje območja veljajo kot obvezne naslednje določbe: V naseljih, ki so opredeljena kot urbanistični spomenik ali pomembna urbanistična dediščina, je pri gradnjah in ureditvah potrebno prilagajanje urbanističnim in arhitekturnim značilnostim naselja. Bistveni varstveni element je tudi ohranjanje značilne parcelne strukture, gradnja objektov na parcelni meji je dopustna ob ustrezni ureditvi strešnih odlokov in snegolovov v območjih urbanistične dediščine in v vaških jedrih. Dopolnilne gradnje zidanic so dopustne v bližini obstoječih cest, gradnje na sredini med posameznimi cestami niso dopustne. Zagotovljeni morajo biti ustrezni ureditvi strešnih odtokov in snegolovov v območjih urbanistične dediščine in v vaških jedrih. Počitniške hiše je dovoljeno postavljati le v conah počitniških hiš, za katere mora biti izdelan ZN ali predhodno urbanistično arhitektonska preveritev pred izdajo lokacijskega dovoljenja. 27. člen Za arhitekturno oblikovanje območja veljajo kot obvezne naslednje določbe: Pri določanju gradbene mase objektov je treba upoštevati oziroma se prilagajati razmerjem (gradbenim masam) obstoječih kmetij — stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij oziroma drugih objektov. Pri določanju višine objektov je, poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov, treba upoštevali tudi vertikalni gabarit naselja oziroma silhueto naselja, tako da novi objekti po višini in teksturi kritine ne izstopajo iz celotne podobe naselja. Pri vseh stavbah je dopustna le kompozicija čistih celih etažnih višin, tako da je kap strehe vrhnje etaže vedno v višini poda le-te. Pn vzdrževanju, adaptacijah, dozidavah in nadzidavah objektov značilne dolenjske arhitekture je treba ohranjati razmerja gradbene mase, razmerja fasad, naklon strešin, razporeditev odprtin, detajle in ornament. V primeru spremembe namembnosti objektov kmečkih domov z značilno dolenjsko arhitekturo niso dopustne bistvene spremembe zunanjosti objekta. 28.'člen Za vse objekte velja, da mora biti streha v naklonu 38° do 42°, kritina pa mora biti sive ali temne barve (rjava, rdeča ali črna). Plastična ali salonitna kritina ni dopustna. Plastična kritina je izjemoma dopustna le na gospodarskih poslopjih za dosuševanje sena. Cerkve in graščine imajo lahko drugačen naklon strehe od zgoraj predpisanega, dopustna je pločevinasta (bakrena ali pocinkana) kritina. Dopustna so odstopanja glede naklona strešin, v kolikor to zahteva specifična tehnologija. 29. člen Za oblikovanje stanovanjskih objektov velja: — tloris: podolgovat z razmerjem stranic vsaj 1 : 1,5; — višina: največ P+1+M, pri čemer sme biti na nižji strani pritličje dvignjeno nad terenom do 30 cm; — streha: dvokapnica, sleme mora potekati v smeri daljše stranice, kota kapi mora biti v višini poda podstrešja. Za oblikovanje gospodarskih poslopij velja: — tloris: podolgovat z razmerjem stranic vsaj 1 : 1,5; — streha: dvokapnica z dopustnim enostranskim velikim napuščem. Za oblikovanje zidanic velja: — toris: podolgovat z razmerjem stranic 1:1,5 in praviloma največjo tlorisno površino 40 m2. Odstopanja obravnava pristojna strokovna služba; v primeru proizvodnje in predelave grozdja oziroma sadja za trg so dopustni objekti do 120 m2 po predhodnem potrdilu o vpisu v register proizvajalcev grozdja, ki ga izda upravni organ, pristojen za kmetijstvo; — višina: klet in kolenčni zid do 1,60 m; — streha: dvokapnica z nagibom 38 ° do 42 °, pri zidanicah, ki so postavljene pravokotno na pobočje, mora biti zatrep izveden v lesu. 30. člen Objekti oskrbnih in storitvenih dejavnosti, proizvodni oz. energetski objekti ter posamični večji objekti v območjih za stanovanja in spremljajoče dejavnosti morajo biti oblikovani tako, da se vklapljajo v grajeno strukturo območja ter v podobo kraja kot celote. Višinsko objekti ne smejo izstopati iz silhuete naselja. Pri oblikovanju objektov je treba povzemati značilnosti lokalne arhitekture in uporabljati značilne gradbene materiale. Objekte oskrbnih dejavnosti je treba locirati ob osrednjih prostorih naselij, tako da s svojo funkcijo, lego in oblikovanjem dopolnjujejo funkcijo in podobo trga, ulice, križišča oz. naselja. Fasade teh objektov morajo biti orientirane na trg oz. večji prostor pred njimi, ki mora biti urejen tako, daje možno zadrževanje ljudi na tem prostoru pred objektom. Parkirišča naj bodo locirana za objektom (ne pred vhodom), če to prostor dopušča, ob njih je potrebno zasaditi avtohtono drevje. Proizvodni, obrtni in drugi posamični objekti večjega merila morajo biti ustrezno odmaknjeni od stanovanjskih objektov. Okolica teh objektov in parkirišča morajo biti zasajena z avtohtonim visokodebelnim drevjem, ograje pa za- sajene z živo mejo. Gostinski in turistični objekti v območjih vinogradov morajo biti locirani v bližini obstoječih prometnic, tako da niso potrebne rekonstrukcije cest, ki bi zathevale večje posege v obstoječe prometno omrežje. Postavljeni morajo biti na vizualno neizpostavljenih ali manj izpostavljenih lokacijah. Glede oblikovanja velja: — tloris: podolgovat, z razmerjem stranic 1 : 1,5; — višina: največ P + 1, pri čemer sme biti pritličje na nižji strani dvignjeno nad teren do 30 cm; — streha: dvokapnica z nagibom 30° do 42°. Zgledovati se morajo po obstoječih objektih v območju. 31. člen Pomožni objekti so dopustni kot prizidki k stanovanjskim objektom ali gospodarskim poslopjem ali kot samostojni objekti. Izvedeni morajo biti skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta oz. objektov v bližini. Pomožni objekti kot prizidki morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oz. nadaljuje prek pomožnega v istem naklonu. Kioski morajo biti praviloma leseni in oblikovani skladno z objekti v bližini oziroma v naselju. Vetrolove ni dopustno dodajati na fasade starih kmečkih hiš. Nadstreški nad vhodi morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali vhodne fasade objekta. Sončni zbiralniki, postavljeni na streho, ne smejo segati prek slemena strehe. 32. člen Omejitve parcel so dopustne, kadar je potrebno zavarovanje zemljišča, objekta ali naprave pred nevarnimi vplivi za ljudi in živali ter pred nezaželenimi vplivi okolice in za preprečevanje nedovoljenega prečkanja območij. Omejitev je lahko izvedena s kamnitim zidom, leseno ograjo, plotom ali z negovano živo mejo iz lokalno značilnega zelenja. Omejitve naj ne bodo višje od 1,0 m. 33. člen Posamična velika drevesa ter vaška korita (napajališča) na trgih ali na križiščih je potrebno ohranjati oz. nadomestiti z novimi. Za ozelenitve naj bodo uporabljeni predvsem avtohtoni listavci ali visoko-rastlo sadno drevje. 34. člen Zunanja oprema naselja in turistične oznake morajo biti locirane tako, daje zagotovljen dostop, da ne predstavljajo ovir za telesno prizadete ljudi, da ne zastirajo značilnih pogledov ter da ni ovirano vzdrževanje infrastrukturnega omrežja. i * 35. člen Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo vegetacijo zavarovati pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Višinske razlike na zemljišču morajo biti urejene s travnatimi brežinami. Oporni zidovi so dopustni le v primerih, ko ni možno drugačno zavarovanje brežin, pri čemer je treba uporabljati naravne materiale (kamen). V območjih vinogradov morajo biti oporni zidovi iz kamna ali z njim obloženi. 36. člen Komunalne in energetske objekte je treba postavljati nevpadljivo, predvsem pe na osrednjih prostorih naselja, priporočljive so postavitve ob obstoječih objektih. Ravne strehe niso dopustne. 3. POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL IN FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ 37. člen Gradbena parcela se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego sosednjih objektov, oblikovanost zemljišča ter glede na posestne meje, pri tem se kar najbolj varuje značilna parcelna struktura naselja ali kompleksa. Gradbena parcela za prosto stoječo individualno stanovanjsko hišo meri praviloma največ 600 m2. Pri določanju gradbene parcele kmetije se upošteva tudi medsebojno razporeditev objektov kmetije, vrsto kmetijske proizvodnje in potrebni manipulativni prostor za kmetijsko mehanizacijo. 38. člen Funkcionalno zemljišče se določa glede na velikost in namembnost objekta ter oblikovanost zemljišča. Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen v primeru, daje del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču. Za stanovanjske objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta najmanj 2,5 m. Širina dovoza do objekta je 2,75 m. Za kmetijske objekte je širina funkcionalnega zemljišča ob objektu najmanj 2,5 m. Širina dovoza je 3,5 m. Če je dejansko zemljišče pri obstoječih objektih manjše od funkcionalnega zemljišča, ugotovljenega na osnovi navedenih meril, se upošteva dejansko površina zemljišča (parcele). 4. POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE Prometno urejanje 39. člen V rezervatih predvidenih rekonstrukcij ali gradnje odsekov cest niso dopustne gradnje ali ureditve, ki bi onemogočale predvidene ureditve. V primerih, daje kulturni spomenik ali objekt pomembne kulturne dediščine historično lociran v nasprotju z današnjimi cestnimi predpisi, se ob njem prednostno varuje obstoječe značilno stanje, prometna ureditev pa se prilagodi. Pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je potrebno nivo cestišča in pločnikov za pešce uskladiti z nivoji vhodov v objekte. 40. člen Avtobusna postajališča morajo imeti osvetljene prehode čez cesto. 41. člen Kmetijske poti smejo biti široke največ 3,5 m, gozdne ceste pa največ 4,5 m, dopustne so ureditve izogibališč. 5. POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE 42. člen Na celotnem območju urejanja so dopustne gradnje in ureditve infrastrukturnega omrežja in naprav ter vodnogospodarske ureditve. 43. člen Gradnja objektov, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije ter adaptacije so možne na stavbnih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno oskrbo, ki obsega oskrbo s pitno vodo, električno energijo in odvajanje odpadnih voda oz. urejene greznice. 44. člen Vsi objekti se morajo priključiti na obstoječe oziroma kasneje na novozgrajeno komunalno in energetsko omrežje. 45. člen Komunalne in energetske ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite. Oskrba z vodo 46. člen Vse obstoječe vodne vire je potrebno ohranjati, sanirati ter vzdrževati. Urejeni morajo biti za potrebe napajanja živine ter za požarno varnost. Niso dopustne ureditve in gradnje, ki bi onemogočale kasnejšo izrabo vodnega vira. Odvajanja odpadnih voda 47. člen Vse objekte, ki so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno čiščenje. Kanalizacija mora biti izvedena v ločenem sistemu. Do izgradnje kanalizacije in čistilne naprave je treba za odvajanje odpadnih voda graditi nepropustne troprekatne greznice, izjemoma je dovoljena gradnja pretočnih greznic s ponikovalnicami v skladu z določili zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81,29/86, 32/89). Praznjenje izvaja komunalna organizacija, vsebino prazni na čistilno napravo oz. deponijo komunalnih odpadkov. Izjemoma lahko praznijo greznice lastniki sami, če imajo na razpolago ustrezne obdelovalne površine, z upoštevanjem sanitarno-higienskih norm, tako da se ne poslabšajo bivalni pogoji in ne degradira okolje. 6. POGOJI ZA VARSTVO IN RAZVOJ NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER DRUGIH DOBRIN SPLOŠNEGA POMENA 48. člen Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno ali kulturno dediščino, niso dovoljeni. Za vse posege na objektih in v območjih naravne in kulturne dediščine je potrebno pridobiti strokovno mnenje pristojne strokovne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine. 7. POGOJI ZA VARSTVO IN IZBOLJŠANJE OKOLJA 49. člen V proizvodnih in obratnih delavnicah so dovoljeni le takšni tehnološki postopki, ki ne onesnažujejo zraka, površinskih voda in podtalnice ter ne vplivajo na stanovanjska območja s prekomerno hrupnostjo. Varstvo voda 50. člen Varstvo pred požarom 51. člen V območjih urejanja za poselitev, kjer niso zagotovljene zadostne količine požarne vode in ni ustreznega pritiska v omrežju, niso dopustni posegi, s katerimi se povečuje bruto etažna površina. HI. POSEBNI POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR Čatež 52. člen V območju predvidene poselitve morajo biti slemena objektov orientirana vzporedno s pobočjem. Za ohranjanje pogledov s platoja pred cerkvijo proti dolinam ni dopustno nadzidavanje oz. dozida vanje obstoječih objektov ter dopolnilna oz. nadomestna gradnja objektov, ki bi zastirali kvalitetne poglede v pokrajino. Dol. Nemška vas 53. člen Objekti morajo biti postavljeni tako, da ohranjajo karakteristično obcestno povezavo. Tipologija objektov naj bo prilagojena kvalitetnim obstoječim zgradbam, daljša stranica in sleme pa vzporedna s cesto. Šentlovrenc 54. člen Oblikovanje objektov ob trgu v Šentlovrencu se mora prilagajati podobi celotnega trga. Pri obstoječih objektih ob trguje potrebno ohranjanje sedanje podobe fasad na trg. Horizontalni gabariti trga se pri nadomestnih gradnjah ne smejo spreminjati. Trebelno 55. člen Prostor okrog cerkve na Trebelnem ni zazidljiv. Oblikovanje objektov ob cerkvi se mora prilagoditi obstoječi podobi. Nadzidave niso dopustne. Vel. Gaber 56. člen V območju predvidene poselitve na Medvedjeku je treba zagotoviti racionalno rabo prostora in tako urbanistično in arhitekturno oblikovanje, ki bo upoštevalo krajevno tipologijo objektov. Slemena objektov morajo biti vzporedna s plastnicami. IV. KONČNE DOLOČBE 57. člen Prostorski ureditveni pogoji so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri upravnem organu občine Trebnje, pristojnem za urejanje prostora. 58. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna občinska inšpekcijska služba. 59. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati odloki o sprejetju zazidalnega načrta Medvedjek (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/86), zazidalnega načrta Kamnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/87) in zazidalnega načrta Velika Loka (Skupščinski Dolenjski list, št. 23/82) ter določbe odloka o urbanističnem redu občine Trebnje za obdobje 1981 — 1985 (Skupščinski Dolenjski list, št. 6/82) in odloka o uskladitvi urbanističnega reda občine Trebnje za obdobje 1981 — 1985 s spremembami in dopolnitvami prostorskega dela družbenega plana občine Trebnje za obdobje 1981 — 1985 (Skupščinski dolenjski list, št 8/75), ki se nanašajo na posege v prostor na območju, ki ga ureja ta odlok. Številka: 352-01/90-10 Predsednik Datum: 27. 3. 1991 skupščine občine: CIRIL PUNGARTNIK 68. Na podlagi 45. člena zakona o financiranju javne porabe (Uradni list RS, št. 48/90), določil zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 36/88 in 8/89 ter RS št. 48/90), 2. člena dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1991 in 6. člena odloka o pristojnosti zborov skupščine občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/89 in 11/90) je skupščina občine Trebnje na skupnem zasedanju vseh zborov dne 27. 3. 1991 sprejela ODLOK o davkih občanov občine Trebnje I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen V občini Trebnje se s tem odlokom uvajajo davki občanov, ki so po zakonu dohodek občine. Davki se odmerjajo, plačujejo in izterjujejo po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka, ter po predpisih, izdanih na njihovi podlagi. 2. člen Z davki se financira javna poraba, ki joje občina dolžna financirati po ustavi, zakonih in drugih predpisih. O. VRSTE DAVKOV 3. člen Občani plačujejo po tem odloku: 1. davek na dediščine in darila, 2. davek od premoženja, 3. davek na dobitke od iger na srečo. III. DAVEK NA DEDIŠČINE IN DARILA 4. člen Zavezanec za davek na dediščine in darila je občan, ki v občini podeduje ali dobi v dar premoženje, in tudi občan, ki prejme premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Za obdavčitev dediščin in daril se določijo stopnje davka v naslednji višini: sorodstveno sorodstveno razmerje, ki razmerje, ki ustreza dru- ustreza tretje-gemu dednemu mu dednemu redu (starši, redu (dedi, od vrednosti dinarjev bratje, sestre babice) in njihovi vsi potomci) drugi nad do % % % 133.360 5 8 11 133.360 600.120 6 9 13 600.120 1,066.880 7 10 15 1.066.880 1,533.640 8 11 17 1,533,640 2,000.000 9 12 19 2,000.000 2,467.160 10 13 21 2,467.160 2,933,920 11 14 23 2,933,920 3,400.680 12 15 25 3,400.680 3,867.440 13 16 27 3,867.440 14 17 30 5. člen Davčni zavezanec za davek na dediščine in darila, ki prejme darilo, mora sprejem darila napovedati pri upravi za družbene prihodke v 15 dneh po prejemu darila. IV. DAVEK OD PREMOŽENJA 6. člen zavezanec za davek od premoženja je občan, kije lastnik oz. uživalec stavbe, dela stavbe, stanovanja ali garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe). Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik ali uživalec sam ali pa jo daje v najem. Osnova za davek je vrednost stavbe, ki se ugotavlja po merilih in na način, ki je določen s tem odlokom. Osnova za davek iz premoženja se zniža za znesek, ki ustreza vrednosti 160 m2 stanovanjske površine, ugotovljene na način iz 7. in 8. člena tega odloka. Davčna osnova se zniža pod pogojem, da je lastnik ali njegovi ožji družinski člani oz. uživalec v letu pred letom, za katero se davek odmeija, stalno bival v stanovanjskiih prostorih. 7. člen Vrednost stavbe se ugotovi po naslednjih merilih in načinih: — po poprečni gradbeni ceni za m2 koristne stanovanjske površine, upoštevajoč normalno stopnjo opremljenosti; — po gradbeni izvedbi stavbe; — po letu gradnje, oziroma letu rekonstrukcije in obsega rekonstrukcije in po ietu dozidave ali nadzidave stavbe. Za koristno stanovanjsko površino se šteje tlorisna površina sob, predsob, kuhinj, hodnikov, vež, stopnišč, kopalnic, stranišč, lož, shramb, kleti, poslovnih prostorov, garaž ter drugih zaprtih prostorov stavbe. 8. člen Glede na gradbeno izvedbo se na vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine, določene v prejšnjem členu, uporabi količnik: — ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno betonski, z masivnimi stropi —količnik 1,00; — ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, stropi leseni — količnik 0,90; — montažne hiše — količnik 0,80; — ob izvedbi, pri kateri je predalčno zidovje, stropi leseni in pri brunaricah — količnik 0,60. Vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine, ugotovljene po 1. odstavku tega člena, se zmanjša: — pri kletnih prostorih za 75%; — pri ložah za 30%; — pri mansardnih prostorih za 20%; — pri garažah, kot samostojnih gradbenih objektih za 50%. Vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine poslovnih prostorov, ugotovljena po 1. odstavku tega člena, se poveča za 25%, ne glede na to, ali so ti prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekti. Površine neizgrajenih podstrešij se ne vrednotijo. 9. člen Od ugotovljene vrednosti stavbe se odšteje obraba stavbe (amortizacija), ki se izračuna z upoštevanjem starosti in gradbene izvedbe stavbe (uredba o načinu obračunavanja amortizacije oz. odpisa vrednosti materialnih in nematerialnih naložb — Uradni list SFRJ, št. 49/89). Tako ugotovljena vrednost je osnova za odmero davka na posest stavb, ter se ista ne spreminja, razen v primerih iz 10. in 11. člena tega odloka. Odločba o odmeri davka je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali do spremembe davčnih predpisov. 10. člen Davčni zavezanec na posest stavb je dolžan vložiti napoved za odmero davka od premoženja v roku 20 dni po izdaji dovoljenja za uporabo stavbe, oziroma od opričetka uporabe stavbe, če se stavba prične uporabljati pred izdajo dovoljenja. Davčna prijava je praviloma enkratna. Zavezanci davka na posest stavb, ki so med letom opravili rekonstrukcijo, dozidavo ali nadzidavo obstoječih stavb, so dolžni vložiti davčno napoved najkasneje do 31. januaija po preteku leta, ko je bila opravljena rekonstrukcija, oziroma ko so stavbo pričeli uporabljati. Če davčni zavezanec ne vloži napovedi v roku iz prvega odstavka tega člena, se davek lahko odmeri na podlagi zbranih podatkov. Obrazec davčne napovedi predpiše uprava za družbene prihodke. 11. člen Ugotovljena vrednost stavbe, kije osnova za odmero davka od premoženja, se spremeni, ko se je gradbena vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine povečala za več kot 20%. V takem primeru se opravi revalorizacija vrednosti stavbe in revalorizacija obrabe stavbe (amortizacija), ter je novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka v nadaljnjih letih. Izvršni svet vsako leto do 31. januarja za preteklo leto določi povprečno gradbeno ceno 1 m2 koristne stanovanjske površine brez vrednosti zemljišča ter stroškov komunalnega opremljanja zemljišča na predlog upravnega organa, pristojnega za gradbene zadeve. 12. člen Davek od stavb se ne plačuje od stavb, ki so oproščene plačila po zakonu, ter od stavb v demografsko ogroženiih območjih. Davka od stavb so oproščeni lastniki stavb, katerih dohodki ne presegajo na družinskega člana 10% povprečnega letnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v R Sloveniji in v preteklem letu. Odmerni postopek se ustavi, če odmerjeni davek od stavb ne presega 100,00 din. Oprostitev po tem členu se ne prizna za prostore, ki so namenjeni za počitek in rekreacijo. Od prostorov, ki so namenjeni za počitek in rekreacijo, se davek od premoženja ne plača od tistega dela takih prostorov, ki so namenjeni za spravilo vina, sadja, orodja in podobno. 13. člen Zavezancu za davek na posest stavb z več kot tremi družinskimi člani, ki so stalno z njim prebivali v lastnih stanovanjskih prostorih, oziroma stanovanjskih stavbah v letu pred letom, za katerega se odmerja davek, se odmerjeni davek zniža za 10% za vsakega nadaljnjega družinskega člana. 14. člen Davek od premoženja na posest stavb se plačuje od davčne osnove (vrednost stavbe) po naslednjih stopinjah: 1. Stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže: osnova v dinarjih nad do % davka 70.000 0,10 70.000 400.000 0,20 400.000 800.000 0,30 800.000 1,200.000 0,45 1,200.000 1,600.000 0,65 1,600.000 2,000,000 0,85 2,000.000 1,00 2. Prostori za počitek in rekreacijo: osnova v dinaijih nad do % davka — 70.000 0,20 70.000 400.000 0,30 400.000 800.000 0,40 800.000 1,200.000 0,55 1,200.000 1,600.000 0,80 1,600.000 2,000.000 1,10 2,000.000 — 1,50 3. Poslovni prostori osnova v dinarjih nad do % davka — 70.000 0,15 70.000 427.000 0,35 427.000 784.000 0,55 784.000 1,141.000 0,75 1,141.000 1,500.000 1,00 1,500.00 — 1,25 Za poslovne prostore, kijih lastnik oz. uživalec ne uporablja za opravljanje gospodarske oziroma poklicne dejavnosti in tudi ne daje v najem za navedene namene, se stopnja davka iz tega člena poveča za 100%. 4. Plovni objekti: Pavšalni znesek od plovnih objektov, dolžine najmanj 8 do 9 m, se plačuje v višini 1.300 din, nad 9 m dolžine pa po 500 din za vsak nadaljnji meter dolžine. Pavšalni letni znesek davka se za vsako leto starosti plovila zniža za 5%. Plovni objekti, stari nad 15 let, se ne obdavčujejo. Lastniki plovnih objektov, ki so zavezanci za davek od premoženja, morajo vsako leto do 31. januarja vložiti davčno napoved. V. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 15. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 15%. Davek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje, če vrednost posameznega dobitka ne presega 2.000,00 din. Davčni zavezanec za davek na dobitke od iger na srečo mora vrednost dobitka napovedati upravi za družbene prihodke v roku 15 dni po prejemu dobitka. VI. KAZENSKE DOLOČBE 16. člen Davčni zavezanec — posameznik se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 2.000,00 din, če ne vloži ali ne vloži v roku, določenem v 5., 10. in 15. členu tega odloka, napovedi pri upravi za družbene prihodke. 17. člen Z denarno kaznijo najmanj 5.000,00 din se kaznuje za prekršek posameznik, kije napovedal manjšo davčno osnovo, ali ki ni prijavil premoženja, če utaja davka, ki odpade na nenapovedano davčno osnovo oz. premoženje, ne predstavlja kaznivega dejanja. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 18. člen Odlok se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in začne veljati osmi dan po objavi. Določbe od 6. do 13. člena odloka se uporabljajo od 1. 1. 1991 dalje. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o davkih občanov (Skupščinskih Dolenjski list, št. 8/85, 20/85, 26/86, 18/88, 6/90, 11/90 in 14/90). Številka: 416-93/91-10 Predsednik Datum: 27. 3. 1991 skupščine občine: CIRIL PUNGARTNIK Na podlagi 17 b. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 7, 'n ' in f Z ena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in tu- „r 6-.člena odloka o pristojnostih zborov skupščine občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/89 in 11/90) je skupščina občine rebnje na skupnem zasedanju vseh zborov občinske skupščine dne 27 3 ODLOK o varstvu naravnega okolja pred požari 1 2 3 4 5 1. člen Določbe tega odloka se nanašajo na varstvo pred požarom vseh travniških in njivskih površin, gozdov ter deponij, ne glede na to, v čigavi lastnini so in kdo gospodari z njimi. 2. člen Vsi uporabniki in obiskovalci naravnega okolja v občini Trebnje morajo izvajati vse potrebne ukrepe, da ne pride do nekontroliranega požiganja travniških in njivskih površin. 3. člen Prepovedano je sežigati ledine in travišča, grmovja in meje v 50 m območju, kjer lahko ogenj ogrozi gozd, objekte oziroma naselja, ali dim v večji meri ogroža varnost prometa. Izjemoma je možno sežiganje v območju, določenem v prvem odstavku tega člena, za kultiviranje oziroma vzdrževanje kmetijske površine, pod pogojem, da odgovorna oseba izvede vse potrebne ukrepe za zagotavljanje varnosti ter krije vse nastale stroške in škodo, ki bi nastala ob razširjanju požara. Osebe, ki delajo v gozdu, lahko izjemoma kurijo v gozdovih, vendar mora biti kurišče urejeno tako, da ni nevarnosti za nastanek požara. Sežiganje ledine in travišča, grmovja in meje je potrebno prijaviti najbližji gasilski enoti ali postaji milice. Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena, ni dovoljeno kuriti ob močnem vetru, ob izredni suši, ko je razglašena povečana požarna nevarnost ter v mladih gozdovih in nasadih. pred požarom. S tem aktom določi predvsem posebno požarno ogrožene gozdove, njihovo označevanje, varovanje ter način intervencije v primeru požara. 6. člen Komunala Trebnje, ki vzdržuje odlagališče komunalnih odpadkov, mora v času nevarnosti gozdnih požarov zagotoviti ukrepe, da ne pride do vžiga odpadkov, da so urejeni požarni pasovi med deponijo in okolico, da so na razpolago sredstva za gašenje in po potrebi uvedejo stalno dežurstvo. 7. člen Organizacije, ki pri svojem delu na terenu uporabljajo odprti plamen, morajo pred izvajanjem del pridobiti dovoljenje občinskega upravnega organa za notranje zadeve. Kurjenje na prostem zaradi kresovanja ali drugih prireditev odobri občinski pristojni upravni organ. V požarno najbolj ogroženih gozdovih je v času povečanja požarne nevarnosti prepovedano taborjenje (oz. kampiranje) in vse druge dejavnosti, ki lahko povzročijo požar. 8. člen Za kršitev določb 3., 6. in 7. člena tega odloka se kaznuje: — posameznika od 100 do 5.000 dinarjev; — pravno osebo in posameznika, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, od 200 do 30.000 dinarjev; — odgovorno osebo pravne osebe od 100 do 5.000 dinarjev. 9. člen Za nadzor nad izvajanjem tega odloka in za uvedbo postopka zaradi prekrška so pooblaščeni organi za notranje zadeve ter požarna, gozdarska in komunalna inšpekcija. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 223/6 Predsednik Datum: 27. 3. 1991 skupščine občine: CIRIL PUNGARTNIK 70. Na podlagi 7. člena zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78 in 29/86) in 6. člena odloka o pristojnosti zborov skupščine občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/89 in 11/90) so zbori skupščine občine Trebnje na skupnem zasedanju dne 27. 3. 1991 sprejeli ODLOK o spremembi odloka o načinu oplojevanja živali na območju občine Trebnje 1. člen 2. člen odloka o načinu oplojevanja živali na območju občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 22/82 in 5/88) se spremeni in se v prečiščenem besedilu glasi: »Oplojevanje govedi se opravlja z umetnim osemenjevanjem. Izjemoma je dovoljeno oplojevanje govedi z naravnim pripustom, toda le pri plemenicah, pri katerih je bilo predhodno že opravljeno umetno osemenjevanjem, vendar je bilo to zaradi plodnostnih motenj neuspešno. Oplojevanje svinj se lahko opravlja z umetnim osemenjevanjem ali pripustom. Oplojevanje kobil, ovac in koz se opravlja s pripustom.« 2. člen 3. člen odloka se spremeni tako, da se v prečiščenem besedilu glasi: »Oplojevanje z umetnim osemenjevanjem se opravlja na domu, oplojevanje s pripustom pa na pripustnih mestih.« 4. člen V času, koje razglašena povečana požarna nevarnost v naravnem okolju, se poostreno izvajajo vsi predpisani in potrebni protipožarni ukrepi. Za čas povečane požarne nevarnosti v naravnem okolju se šteje spomladansko obdobje, ko se tla osušijo, do ozelenelosti in daljše obdobje brez padavin. Povečano požarno nevarnost razglasi občinski štab za civilno zaščito, po predhodnem mnenju gozdnega gospodarstva, občinske gasilske zveze oz. krajevnih skupnosti na ogroženih območjih na krajevno običajen način. Povečano požarno nevarnost lahko občinski štab za civilno zaščito razglasi tudi v drugih sušnih obdobjih. 5. člen Gozdnogospodarska organizacija z aktom podrobneje uredi varstvo gozdov 3. člen 8. člen odloka se spremeni tako, da se v prečiščenem besedilu glasi: »Zaradi posebnega pomena živinoreje v občini morajo organizacije, pooblaščene za izvajanje oplojevanja, in rejci plemenjakov zagotoviti kvalitetno osemenjevanje in pripust vse dni v letu, razen 1 .januarja, 1. maja in 29. novembra ter 25. decembra.« 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 323-2/91-10 Predsednik Datum: 27. 3. 1991 skupščine občine: CIRIL PUNGARTNIK 71. Na podlagi 41. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) in v zvezi s 13. členom ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev IX do LXXXIX k Ustavi SRS (Uradni list SRS, št. 32/89), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90) in 6. člena odloka o pristojnosti zborov skupščine občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/89 in 11/90) je skupščina občine Trebnje na skupnem zasedanju dne 27. 3. 1991 sprejela ODLOK 0 Pogojih dobave, načinu odjema in oskrbi naselij s pitno vodo na območju občine Trebnje - črpališča in naprave za dvigovanje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju; - naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju. 7. člen Naprave in objekte za oskrbo s pitno vodo delimo glede na rabo na: a) naprave in objekte individualne rabe, b) naprave in objekte skupne rabe. Naprave in objekti za oskrbo prebivalstva s požarno vodo ter omrežje za vzdrževanje javnih površin so objekti skupne rabe. Vsi ostali objekti in naprave pa so objekti individualne rabe. III. PRIKLJUČITEV NA VODOVODNO OMREŽJE 8. člen I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok ureja pogoje dobave, način odjema in oskrbo naselij s pitno vodo iz javnih vodovodov, pravice in obveznosti uporabnikov in upravljalcev javnih vodovodov glede na naprave, oskrbo in transport vode, priključitev na javno vodovodno omrežje, vgrajevanje in vzdrževanje vodomerov, odčitavanje in obračun porabljene vode, prekinitev dobave vode, pravice in dolžnosti upravljalcev in uporabnikov v zvezi z dobavo in odjemom pitne vode. 2. člen Uporabnik pitne vode je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovodnega omrežja ali koristi hidrantno omrežje — požarno vodo. Upravljalec objektov in naprav za zajemanje, dobavo in čiščenje pitne vode na območju občine Trebnje je lahko fizična ali pravna oseba, kije na podlagi zakona pristojna za opravljanje komunalnih dejavnosti. 3. člen Javna preskrba prebivalstva s pitno vodo je preskrba z vodo za več kot 5 gospodinjstev oziroma več kot 20 prebivalcev. 4. člen Naprave in objekte za zajemanje in dovajanje pitne vode delimo glede na način upravljanja in odgovornosti za vzdrževanje, na naprave in objekte uprav-Ualca in na naprave in objekte uporabnika. (Navodilo o tem, kaj se šteje za sekundarno, primarno ali magistralno omrežje komunalnih objektov in drugih objektov in naprav; (Uradni list SRS, št. 27/85). II. NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVJALCEV V naseljih, kjer je zgrajenojavno vodovodno omrežje, se morajo uporabniki obstoječih objektov ter investitorji novih objektov obvezno priključiti na javno vodovodno omrežje, ob poprejšnji pridobitvi soglasja upravljalca in soglasja V naseljih, kjer je planirana izgradnja javnega vodovodnega omrežja, so lastniki dolžni gradnjo novih ali rekonstrukcijo obstoječih objektov prilagoditi planirani izgradnji javnega omrežja. Po izgradnji javnega omrežja je priključitev obvezna. Priključitev se opravi na podlagi pogojev, kijih upravljalec določi v soglasju za priključitev. 9. člen Upravljalec mora v soglasju za priključitev objekta uporabnika na javno vodovodno omrežje določiti naslednje: minimalni odmik objekta od vodovodnega omrežja, — pogoje glede križanja vodovodnega priključka z ostalimi komunalnimi objekti in napravami; — navodilo o zaščiti vodovodnega omrežja od vpliva ostalih objektov, zlasti novogradenj; - pogoje glede trase, globine in profila priključnega omrežja; - podatke o zahtevanem profilu vodomera in velikosti vodomernega jaška; — mesto priključitve na javno omrežje, način priključitve in način vzdrževanja priključnega omrežja; - pogoje glede ureditve trase priključnega omrežja oziroma zunanje ureditve objektov na mestih, kjer je predvideno priključno omrežje. Upravljalec je dolžan pri novogradnjah predpisati v soglasju poleg pogojev za priključitev iz prejšnjega odstavka tudi: - zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani v ožjem, širšem ali vplivnem območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali predvidenih za zajem pitne vode; — pogoje križanja komunalnih vodov z vodovodnim omrežjem ter potrebne odmike objekta od vodovodnih objektov in naprav; pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer je predvidena trasa vodovoda (kjer poteka trasa vodovoda). 5. člen Naprave, za katere je odgovoren uporabnik, so vse vodovodne instalacije do Priključnega ventila. , Uporabnik je odgovoren tudi za hidrantno omrežje, ki služi varovanju objekta oziroma skupini objektov. Vodomeri morajo biti montirani pred hidrant-n*m omrežjem. Te naprave in objekti so last oziroma osnovno sredstvo uporabnika. 6. člen Naprave in objekti, za katere je odgovoren upravljalec, so: a) magistralno omrežje in naprave; — objekti za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več občin ali regije; — tranzitni cevovodi od črpališča ali zajetij do primarnega omrežja; — vodovodna črpališča, prečrpavališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za čiščenje priprave vode, ki služijo več občinam ali regiji; b) primarno omrežje in naprave: — omrežje in naprave, ki služijo za oskrbovanje dveh ali več stanovanjskih območij ali drugih območij (industrijskih območij, turističnih območij), kot so: vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja in naprave za bogatenje podtalnice; — naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju; — cevovodi od črpališč ali zajetij od sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohranov; — vodohrani; — cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ter drugimi območji v ureditvenem območju naselja, industrijskimi območji, turističnimi območji, manjšimi naselji; c) sekundarno omrežje in naprave: ~ omrežje in naprave za neposredno priključevanje porabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje); — omrežje in naprave za preprečevanje požarov (hidrantna mreža); — omrežje za vzdrževanje javnih površin; 10. člen Uporabnik si mora poleg soglasja upravljalca za priključitev objekta na vodovodno omrežje pridobiti tudi soglasje lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč, po katerih poteka priključna trasa cevovoda. 11. člen Uporabnik si mora pridobiti soglasje upravljalca za vse gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije, ki bi imele zaradi svoje lokacije posledice ali vpliv na objekte in naprave za pitno vodo. 12. člen Uporabnik mora k vlogi za izdajo soglasja za priključitev objekta na javno vodovodno omrežje ali soglasja, potrebnega zaradi vpliva lokacije na objekte in naprave za pitno vodo, priložiti naslednjo dokumentacijo: situacijo z vrisanim objektom in predvideno traso priključka na pregledni katastrski karti, v dveh izvodih; — opis namembnosti objekta, zlasti glede količine predvidene porabe vode; — soglasje KS iz 8. člena tega odloka. Uporabnik, ki prosi za izdajo sogalsja za gradnjo objekta, ki ima vpliv na objekte in naprave za pitno vodo, mora podati upravljalcu tudi podatke o tehnoloških odpadkih oziroma nevarnih snoveh. 13. člen Upravljalec je dolžan izvesti priključke uporabnika na vodovodno omrežje na stroške naročnika pod pogojem, daje uporabnik izpolnil pogoje soglasja in da je poravnal predpisano priključno takso. Priključek uporabnika na javno vodovodno omrežje lahko izvede pod enakimi pogoji tudi oseba, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravlja gospodarsko dejavnost in ga za ta dela pooblasti upravljalec. 14. člen Vodovodni priključek je spojna cev od primarnega oziroma sekundarnega vodovodnega omrežja vključno z vodomerom. 15. člen Vodovodni priključek se izvede praviloma za vsak objekt uporabnika posebej, pri čemer se mora upoštevati velikost in namembnost objekta ter količina predvidene porabe vode. 16. člen Upravljalec je dolžan izdati uporabniku tudi soglasje za začasno priključitev na vodovodno omrežje ob upoštevanju pogojev iz 9. člena tega odloka. Uprav-ljalec določi v soglasju poleg ostalih pogojev tudi rok odstranitve začasnega priključka. 17. člen Vsa dela na javnem vodovodnem omrežju ter hišnih priključkih izvaja in nadzira upravljalec ali s strani upravljalca pooblaščena organizacija. IV. VODOMERI, VODOVODNI PRIKLJUČKI IN HIDRANTI 18. člen Uporabnik je dolžan zgraditi prostor za vodomer v skladu z veljavnimi sanitarno tehničnimi predpisi, navodili in pogojih soglasja upravljalca. Prostor, v katerem je vgrajen vodomer, mora biti dostopen pooblaščenim delavcem upravljalca vodovoda. 19. člen Pri vsaki novi priključitvi na vodovodno omrežje je investitor dolžan uprav-Ijalcu predložiti certifikat vgrajenega števca, s katerim dobi upravljalec podatke o števcu in potrditev, daje števec umerjen, po potrebi pa lahko upravljalec priključitev števca tudi kontrolira. Velikost in mesto vgraditve vodomera sta razvidna iz dokumentacije za izdajo soglasja. Vodomer nadzoruje, vzdržuje, zamenjuje in izvaja periodične ter izredne preglede upravljalec na lastne stroške iz naslova števnine. Uporabnik ne sme brez soglasja upravljalca izvesti prestavitev vodomera, zamenjavo ali druga dela na vodomeru. 20. člen V hišni inštalaciji so lahko montirani tudi interni vodomeri, ki služijo uporabniku za interno porazdelitev potrošnje vode oziroma kontrolo. 21. člen Vsako okvaro na vodovodnem priključku je uporabnik dolžan prijaviti upravljalcu vodovoda. Periodične preglede in kontrolo vodomera izvaja upravljalec na lastne stroške za gospodinjstvo, v negospodarstvu in gospodarstvu pa na stroške uporabnika. Stroški nastalih okvar na vodovodnem priključku in vodomeru bremenijo uporabnika oz. povzročitelja nastale škode. 22. člen Javne hidrante, ki so sestavni del janega vodovodnega omrežja, mora upravljalec redno vzdrževati. Biti morajo vidno označeni, vsak čas dostopni in v brezhibnem stanju. Upravljalec mora voditi o hidrantih in hidrantni mreži tehnične in druge potrebne podatke in jih na zahtevo posredovati požarni inšpekciji, poklicnim gasilskim enotam, prostovoljnim gasilskim društvom ter drugim organom, ki izvajajo naloge družbene samozaščite. Odvzem vode izjavnih hidrantov brez dovoljenja upravljalca ni dopusten. Ta omejitev ne velja za odvzem vode izjavnih hidrantov za gašenje požarov in za odpravo elementarnih nezgod. Interni hidranti so sestavni del instalacije objekta in morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje za vodomerno napravo. Interne hidrante je dolžan vzdrževati uporabnik. V. ODČITAVANJE IN OBRAČUN 23. člen Vzdrževanje objektov in naprav za pitno vodo individualne rabe se financira s ceno vode. Vzdrževanje objektov in naprav za vodo skupne rabe (požarna voda) se financira na podlagi pogodbe, sklenjene s pristojnim upravnim organom. 24. člen Uporabniku se zaračuna količina porabljene vode v m3 po stanju odčitka na vodomeru in števčnina za namene iz 3. odstavka 19. člena tega odloka. Števni-na se za vsak vodomer obračunava mesečno. Uporabnik plačuje uporabljeno vodo po dejanski porabi oziroma v pavšalnem znesku, ko ni možno ugotoviti količino porabljene vode. 25. člen Cena m3 vode in števnina se določi skladno z določili zakona o komunalnih dejavnostih in skladno s predpisi o oblikovanju cen. 26. člen V primeru, da je v objektu več uporabnikov vode, ti določajo z medsebojnim sporazumom pravno ali fizično osebo, ki sprejema račune in skrbi za poravnavo računov. Interna delitev in zaračunavanje vode posameznih uporabnikov iz prejšnjega odstavka je obveznost lastnika —upravljalca takega objekta. 27. člen V primeru, da upravljalec ali uporabnik ugotovi, daje vodomer v okvari ali ni mogoče odčitati porabe vode iz drugih razlogov, se obračuna porabljena voda za čas okvare v pavšalnem znesku, pri čemer se na osebo v gospodinjstvu šteje 4 m3 vode na mesec. 28. člen Uporabnik vode, ki stalno ne prebiva v objektu, kjer se voda odvzema, mora določiti pooblaščenca, ki ga bo zastopal, zanj prejemal račune za porabljeno vodo in jih plačeval. 29. člen Uporabnik je dolžan poravnati upravljalcu vodarino v 8 dneh po izstavitvi računa. V primeru, da uporabnik ne poravna vodarine v določenem roku po prejemu računa, gaje upravljalec dolžan opomniti in v opominu navesti posledice neplačanega računa. Če uporabnik ne plača računa v roku, ki mu je dan z opominom, lahko upravljalec prekine dobavo Vode brez predhodnega opozorila. Uporabnik je dolžan posredovati ugovor zoper obračun za porabljeno vodo v roku 8 dni po prejemu računa. Upravljalec je dolžan ugovor obravnavati v roku 8 dni ter rešitev posredovati uporabniku v roku 15 dni. VL OSKRBOVANJE Z VODO 30. člen Upravljalec je dolžan zagotavljati vsem uporabnikom neoporečno pitno vodo. Kadar upravljalec zaradi onesnaženosti vodnih virov, ki so posledica vremenskih ali drugih izrednih okoliščin, ne more uporabnikom zagotoviti neoporečne pitne vode izjavnega vodovodnega omrežja, jih je dolžan o tem obvestiti. V obvestilu mora biti naveden vzrok onesnaženosti, možen način uporabe, način začasne oskrbe z vodo ter predviden čas trajanja za odpravo izrednih okoliščin. 31. člen Kadar zaradi vremenskih razmer in drugih izrednih okoliščin ni možna normalna oskrba z vodo, mora upravljalec ukreniti vse, da zagotovi vodo uporabnikom, ki se oskrbujejo iz javnega vodovoda. V primeru pomanjkanja pitne vode zaradi suše ali drugih izrednih razmer upravljalec zagotavlja neoporečno pitno vodo uporabnikom, ki so priključeni na javno vodovodno omrežje, in uporabnikom, ki niso priključeni na javno vodovodno omrežje, po prioriteti, ki jo določi izvršni svet skupščine občine Trebnje v soglasju s štabom civilne zaščite. Dobavljena pitna voda se uporabnikom obračuna po veljavni ceni. VII. PREKINITEV DOBAVE VODE 32. člen Upravljalec lahko na stroške uporabnika brez odpovedi prekine dobavo pitne vode, poleg primera iz 2. odstavka 29. člena, še v naslednjih primerih: kadar stanje hišne inštalacije ogroža zdravje in življenje uporabnikov pitne vode; — če je priključek na vodovodno omrežje izdelan v nasprotju s pogoji iz soglasja upravljalca ali brez njegovega soglasja; če uporabnik brez soglasja upravljalca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno inštalacijo; — če uporabnik onemogoča delavcem upravljalca pregled vodomera, hišne inštalacije ali odčitavanje porabljene vode; — če uporabnik brez soglasja upravljalca opravlja posege v naprave in objekte, kijih ima v upravljanju upravljalec; — če uporabnik krški navodila, priporočila in predpise o varčevanju z vodo v izrednih razmerah; — če uporabnik ne dovoli vgraditve ali zamenjave vodomera. Upravljalec je dolžan na željo uporabnika izvesti začasno prekinitev dobave vode, na stroške uporabnika. 33. člen Upravljalec ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi del na vodovodu, vendar mora o tem pravočasno prek sredstev javnega obveščanja obvestiti uporabnike, na katere vpliva prekinitev. 34. člen Uporabniki niso upravičeni do odškodnine v primeru prenehanja dobave vode zaradi večjih okvar (poškodb) na objektih in napravah za pitno vodo ali zaradi dotrajanih inštalacij. Upravljalec je tudi v teh primerih dolžan v čim krajšem času obvestiti uporabnike o vzrokih nastale prekinitve ter o času njenega trajanja. VIII. OBVEZNOSTI IN NALOGE UPRAVLJALCEV IN UPORABNIKOV 35. člen Obeznosti upravljalca pri oskrbi in dobavi vode so: — redna kontrola in izvajanje ukrepov za dobavo higiensko neoporečne vode; — v okviru sprejetih programov vodooskrbe na nivoju občine skrb za zadostno količino pitne vode; redno vzdrževanje in kontrola objektov in naprav za pitno vodo ter gospodarno ravnanje z objekti in napravami; " redno vzdrževanje hidrantnega omrežja; ~~ obveščanje uporabnikov o prekinitvah dobave vode; — obveščanje IS ter pristojnih organih o izrednih razmerah na vodovodnih omrežjih; — skrb za reden obračun porabljene vode; ~~ izdajanje soglasij v skladu z določbami tega odloka; ~ izdelava in vodenje katastra vodovodnega omrežja in naprav; — kontrola vodomerov v skladu z zakonom o merskih enotah in merilih. 36. člen Obveznosti uporabnikov so: — redno vzdrževanje naprav in objektov, ki so v upravljanju porabnika; ~~ omogočanje dostopa do vodomera; redno vzdrževanje internega hidrantnega omrežja; ~~ uporaba glavnega hidrantnega omrežja le v primeru požara; ~~ javljanje upravljalcu o napakah, poškodbah na glavnem omrežju ali vodovodnih priključkih; upoštevanje navodil o gospodarnem ravnanju z vodo ter varčevanju v času izrednih razmer. Uporabnik, ki jemlje vodo iz omrežja brez vodovodnega priključka prek hidrantov, si mora za to pridobiti soglasje upravljalca. IX. KAZENSKE DOLOČBE 37. člen . Z denarno kaznijo od 500,00 din do 15.000,00 din se kaznuje upravljalec Javnega vodovoda: J • če zaradi planiranih del na javnem vodovodu začasno prekine dobavo pitne vode, pa o tem predhodno ne obvesti uporabnike (33. člen); 2- če ne vzdržuje hidrantnega omrežja (35. člen); “• Se izvede priključek brez soglasja (13. člen); če ne upošteva sprejetega sklepa o prednostnem zadovoljevanju uporabnikov vode (31. člen); “• Se ne izdela in vodi kataster komunalnih objektov in naprav (41. člen); ”• Se ne izvaja kontrole vodomerov (35. člen). Z denarno kaznijo od 100,00 do 2.500,00 din se kaznuje za prekšek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba upravljalca javnega vodovoda. 38. člen Z denarno kaznijo od 500,00 do 15.000,00 din se kaznuje za prekršek °seba: ~~~ Se odvzame vodo iz hidranta brez soglasja upravljalca (22. člen); Se se priključi na javno omrežje brez soglasja upravljalca (11. člen in 8. S'en); če ne vgradi vodomer v skladu s predpisi in pogoji iz soglasja, in če ne vzdržuje prostora za vodomer, ali če ne omogoči delavcem upravljalca kontrole vodomera in odčitavanja (18. člen); Se ne upošteva navodil in sklepov glede prednostnega zadovoljevanja potreb po pitni vodi v izrednih razmerah (31. člen); " Se ne prijavi okvare na priključku, oziroma če ne odpravi okvare na interni inštalaciji (1. alinea 36. člen); Se v postavljenem roku ne uredi vodovodnega priključka in vodomera (1. odstavek 39. člena). Z denarno kaznijo od 100,00 do 2.500,00 din se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka 38. člena tega odloka. X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 39. člen Uporabnikom, katerim je bila priključitev izvedena pred uveljavitvijo tega ~V'°ka, so dolžni v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka urediti vodovod-r'1 Priključek tako, da bodo izpolnjeni pogoji iz 13. in 19. člena odloka. 40. člen V primeru, da uporabnik ne izpolni pogoje v roku iz 39. člena tega odloka, lahko upravljalec preneha z dobavo pitne vode uporabniku. Pred prenehanjem dobave mora upravljalec postaviti uporabniku dokončen rok, v katerem mora urediti vodovodni priključek in vodomer ter rok prenehanja dobave pitne vode. 41. člen Upravljalec javnega vodovodnega omrežja je dolžan izdelati in voditi kataster vseh objektov in naprav na vodovodnem omrežju v skladu z zakonom o katastru komunalnih naprav (Uradni list SRS, št. 26/74, 29/74 in 42/86) in pravilnikom o vzdrževanju katastra komunalnih naprav (Uradni list SRS, št. 25/76). Kataster že obstoječih vodovodnih sistemov je upravljalec dolžan izdelati v roku pet let po uveljavitvi tega odloka. 42. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 43. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, razen določil 41. člena tega odloka. Številka: 355-01/90-10 Predsednik: Datum: 27. 3. 1991 skupščine občine: CIRIL PUNGARTNIK Medobčinske objave 72. Na podlagi 3. odstavka 40. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85), 2. člena odredbe o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1991 (Uradni list RS, št. 48/90) ter 207. člena statuta občine Črnomelj (SDL, št. 19/80 in 6/82), 245. člena statuta občine Metlika, 258. člena statuta občine Novo mesto (SDL, št. 5/79 in 14/82) in 245. člena statuta občine Trebnje (SDL, št. 5/79, 16/80, 1/82 in 3/85) je izvršni svet skupščine občine Novo mesto po predhodnih soglasjih izvršnih svetov skupščin občin Črnomelj, Metlika in Trebnje na svoji seji dne 26. 3. 1991 sprejel ODREDBO o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1991 I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo pristojne veterinarske organizacije opraviti v letu 1991 na območju občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje preventivne ukrepe, zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. Posestniki živali morajo izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Preventivne ukrepe opravita dolenjsko-posavski veterinarski zavod Novo mesto in obratna veterinarska ambulanta, ki mora pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe obvestiti o tem pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu mora zavod poročati na predpisanih obrazcih veterinarski inšpekciji. 3. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. Kontrolo imunosti opravi veterinarska fakulteta v Ljubljani po programu, ki ga določi republiška veterinarska uprava. 4. člen Dolenjsko-posavski veterinarski zavod in obratna veterinarska ambulanta, ki opravljata preventivna cepljenja in diagnostične preiskave, morata voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, o imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave. Dolenjsko-posavski veterinarski zavod in obratna veterinarska ambulanta morava spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati veterinarsko inšpekcijo. II. PREVENTIVNI UKREPI 5. člen Preventivno cepljenje kopitarjev, goveda in ovac proti vraničnemu prisadu je treba opraviti v vseh krajih občine, kjer je bil v zadnjih 30 letih ugotovljen vranični prisad. Preventivno cepljenje opravi Dolenjsko-posavski veterinarski zavod, in si- • cer do 30. aprila 1991. 6. člen Proti šumečemu prisadu se morajo preventivno cepiti goveda in ovce pred odgonom na pašnike, na katerih je bila v zadnjih 30 letih ugotovljena ta bolezen. Cepljenje opravi Dolenjsko-posavski veterinarski zavod, in to najmanj 20 dni pred odgonom živali na pašnike. 7. člen Splošna vakcinacija psov proti steklini mora biti opravljena od 1.2. do 15.4. J 991, poročilo o necepljenih psih je treba poslati veterinarski inšpekciji do 1.6. Mladi psi morajo biti vakcinirani proti steklini takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti. Na okuženem in ogroženem območju je treba vakcinirati proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva. Vakcinacijo iz prvega in tretjega odstavka tega člena opravi veterinarski zavod z inaktivirano (mrtvo) vakcino. 8. člen Proti atipični kokošji kugi je treba vakcinirati kokoši, piščance, brojleije, purane, japonske prepelice in matične jate fazanov: — v perutninskih obratih organizacij in podjetij; — v naseljih, kjer so perutninski obrati organizacij in podjetij ali večje reje individualnih proizvajalcev; — v obratih individualnih proizvajalcev, kjer je reja perutnine pomembnejša gospodarska dejavnost; — v fazanerijah; — v naseljih občin, kjer je bila atipična kokošja kuga ugotovljena v zadnjih dveh letih. Vakcinacija iz prejšnjega odstavka se opravi v živo ali mrtvo vakcino po programu imunopronlakse (obvezno strokovno navodilo republiške veterinarske uprave, št. 322/A-026/82 z dne 1L marca 1982). Vakcinacijo po tem členu opravi veterinarski zavod; v perutninskih obratih organizacij in podjetij, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante. Vakcinacija se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec. 9. člen Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat, matičnih jat fazanov in japonskih prepelic, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji, ki so bile vakcinirane proti kužnemu tremoiju perutnine, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni, in ki po 14. tednu niso dobivale nitrofuranskih preparatov (nitrofurazon, furazo-lidon, itd.). Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravijo veterinarski zavodi z ekipo obratne veterinarske ambulante. Proti Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni je treba vakcinirati matičnojato in proizvodno jato, proti kužnemu tremorju pa le matično jato: — v perutninskih obratih organizacij in podjetij; — v obratih individualnih proizvajalcev, kjer je reja perutnine pomembnejša gospodarska dejavnost. Vakcinacijo proti kužnemu tremoiju, infekcioznemu bronhitisu, Gumboro bolezni in Marekovi bolezni opravi veterinarski zavod; v obratih organizacij in podjetij, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante. Pri Marekovi bolezni se morajo prvi primeri bolezni potrditi s histološko preiskavo. Preiskave opravi veterinarska fakulteta v Ljubljani. Vzorce krvi za kontrolo imunosti po določenih vakcinacijah iz 8. in 9. člena vzamejo obratne veterinarske ambulante po programu republiške veterinarske uprave. Preiskave na kontrolo imunosti pa morajo zagotoviti obratne veterinarske ambulante pri pooblaščenem inštitutu veterinarske fakultete v Ljubljani. 10. člen Proti prašičji kugi je treba preventivno vakcinirati prašiče v gospodarstvih, ki imajo deset ali več plemenskih svinj oziroma najmanj 50 pitancev. Vakcinacija iz prejšnjega odstavka se opravi s sevom K-lapiniziranega virusa. Vakcinacijo opravi veterinarski zavod, na družbenih prašičerejskih obratih, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa jo opravijo obratne veterinarske ambulante. Proti prašičji kugi je treba vakcinirati prašiče imetnikov živali v neposredni okolici prašičerejskih farm. Proti prašičji kugi je treba vakcinirati prašiče, ki se krmijo s pomijami iz gostinskih obratov, obratov družbene prehrane in drugih javnih lokalov. 11. člen Tuberkulinizirati je treba: — nadaljnjih 25% vseh goved v vseh občinah (VII. splošna tuberkulinizacija) sukcesivno po četrtletjih; — osnovne goveje črede organizacij združenega dela in bike v osemenjevalnih središčih ter vzrejališčih; — vse plemenske merjasce; — plemenice neokuženih prašičerejskih farm po naslednjem reprezentativnem vzorcu: plemenice se tuberkulinizira — do 300 vse plemenice od 300 do 500 350 — od 500 do 1.000 400 od 1.000 do 2.000 450 — od 2.000 do 5.000 500 — plemenice in merjasce v okuženih prašičerejskih obratih pred odjavo tuberkuloze (zadnja kontrolna tuberkulinizacija); — kokoši v tistih naseljih, kjer je ugotovljena kokošja tuberkuloza, na vseh dvoriščih, ki neposredno mejijo na okuženo dvorišče. Tuberkulinizacijo bikov v osemenjevalnih središčih in vzrejališčih plemenskih merjascev opravi veterinarska fakulteta v Ljubljani. Tuberkulinizacijo plemenic prašičerejskih farm opravijo veterinarske obratne ambulante, tuberkulinizacijo v hlevih kooperantov pa veterinarski zavod. Tuberkulinizacijo kokoši opravi veterinarski zavod. Na tuberkulozo je treba preiskati plemenske živali osnovnih čred prašičerejskih obratov organizacij in podjetij. Pregled opravi veterinarski zavod s pregledom mezenterialnih, portalnih in drugih bezgavk zaklanih živali. Veterinarske organizacije, pooblaščene za diagnostično dejavnost, morajo pri vsaki patoanatomski preiskavi prašičev opraviti pregled mezenterialnih, portalnih in drugih bezgavk na tuberkulozo. 12. člen Na brucelozo je treba preiskati enkrat letno: — osnovne goveje črede organizacij in podjetij ter krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstanastim preizkusom; ob sumljivi ali pozitivni reakciji je treba odvzeti živalim kri za pregled; — bike v vzrejališčih plemenskih bikov s serološkim pregledom krvi; — 20% plemenskih živali v osnovnih govejih čredah organizacij in podjetij s serološkim pregledom krvi po programu, ki ga določi občinska veterinarska inšpekcija; dvakrat letno je treba klinično pregledati vse ovne na infekcijo z Brucella ovis, enkrat letno pa serološko. — 20% plemenskih živali v osnovnih čredah na prašičerejskih obratih organizacij združenega dela s serološko preiskavo krvi po programu, ki ga določi občinska veterinarska inšpekcija. Vzorce mleka in krvi odvzame veterinarski zavod. Vzorce krvi v prašičerejskih obratih odvzame veterinarski zavod s sodelovanjem tehnične ekipe obratne veterinarske ambulante. Mlečno prstanasto preiskavo opravijo veterinarske organizacije, pooblaščene za diagnostične preiskave. Laboratorijske preiskave krvi in semena goved, ovac in prašičev opravi veterinarska fakulteta v Ljubljani. 13. člen Na govejo levkozo je treba pregledati 20% vseh plemenskih živali v osnovnih čredah na govedorejskih obratih organizacij in podjetij ter vse plemenske žival* v osnovnih čredah na saniranih govedorejskih obratih organizacij združenega dela. Vzorce krvi odvzame veterinarski zavod. Preiskave seruma s preiskuson* (precipitacije) v agarskem gelu opravi veterinarska fakulteta v Ljubljani. 14. člen Na leptospirozo je treba enkrat letno pregledati 20% vseh še nepregledanih plemenskih živali v osnovnih čredah na: — prašičerejskih in govedorejskih obratih organizacij in podjetij, — vse plemenske konje v hlevu tovarne zdravil Krka, PO program zdravilišča, Hotel Grad Otočec, konjerejski center Struga, — vse plemenske konje v hlevu Pohorje Mirna, sektor kmetijske proizvodnje Slovenska vas. Vzorce odvzame dolenjsko-posavski veterinarski zavod, preiskavo pa opravi veterinarska fakulteta v Ljubljani. 15. člen Na kužno malokrvnost kopitaijev je treba preiskati: — vse žrebce plemenjake, — vse kategorije kopitarjev v hlevu Pohoije Mirna, sektor kmetijske proizvodnje Slovenska vas, — vse kategorije kopitaijev v hlevu tovarne zdravil Krka, PO program zdravilišča, Hotel Grad Otočec, konjerejski center Struga, — vse kopitarje 1 mesec pred prodajo oz. 14 dni pred tekmovanjem, — vse kopitarje v okuženih hlevih z IAK. Vzorce krvi odvzame dolenjsko-posavski veterinarski zavod Novo mesto, serološki pregled vzorcev krvi z gelpricipitinskim testom (Coggins test) pa opravi veterinarska fakulteta v Ljubljani. Vzorce krvi žrebcev plemenjakov odvzame veterinarska fakulteta v Ljubljani ob rednih pregledih. treba vsak drugi teden preiskati celodnevni pogin pujskov v starosti do 14 dni (3% pogina) na klostrodijski enteritis pujskov. 25. člen Vse preventivne akcije se izvajajo po programu, ki ga predpiše veterinarska inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Novo mesto. 26. člen Ta odredba začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 322-02/88 Skupščina občine Črnomelj Datum: 26. 3. 1991 predsednik IS ANTON HORVAT, dipl. oec., l.r. Skupščina občine Metlika Predsednik IS JOŽE MATEKOVIČ, oec., l.r. Skupščina občine Novo mesto predsednik IS mag. BOŠTJAN KOVAČIČ, l.r. Skupščina občine Trebnje predsednik IS JOŽE REBOLJ, l.r. 16. člen Na bolezen Aujeszkega in TGEje treba pregledati 10% vzorcev krvi plemenskih prašičev. Vzorce krvi odvzame veterinarski zavod. Preiskave opravi veterinarska fakulteta v Ljubljani. 17. člen Ob prodaji prašičev za plemensko uporabo jih je potrebno tuberkulinizirati in preiskati kri na brucelozo in leptospirozo, ter glede na epizootiološko situacijo na ostale kužne bolezni. 18. člen Dehelmetizirati je treba pse v krajih, kjer je ugotovljena mehurjavost živali. 19. člen Na hudo gnilobo čebelje zalege, nosemavost in pršičavost je treba pregledati 'n preiskati čebelje družine vzrejevalcev matic in čebelje družine plemenilnih Postaj, registriranih pri veterinarski službi. Omenjene družine je treba tretirati proti varoozi z registriranimi zdravili po navodilu proizvajalca. Preglede in preiskave opravi veterinarska fakulteta v Ljubljani. Preglede na hudo gnilobo se opravi spomladi ali jeseni (jesenski pregled velja do naslednjega pregleda). Vzorce mrtvic za preiskavo po tem členu vzame veterinarski zavod in jih Pošlje veterinarski fakulteti v Ljubljani. Vzorce mrtvic je treba poslati do 31. marca 1991, preiskave pa morajo biti opravljene do 30. aprila 1991. 20. člen Na vrtoglavost postrvi je treba v ribogojnicah pregledati enkrat letno postrv-ske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od junija do 31. 12. 1991. Enako velja tudi za vzorce tržnih rib. Na virusno hemoragično septikemijo postrvi je treba preiskati plemenske jate postrvskih rib do 15. 2. 1991. Vzorce rib za preiskavo vzame dolenjsko-posavski veterinarski zavod in jih dostavi veterinarski fakulteti v Ljubljani. 21. člen Proti miksomatozi je treba vakcinirati vse kunce v koopracijski proizvodnji, kakor tudi tiste, ki jih odpremljajo na razstave, ocenjevanja in podobno. 22. člen Če se v občinah ugotovi cisticerkoza, mora pooblaščena veterinarska organizacija o tem takoj obvestiti tudi zdravstveno službo. 23. člen Ob pojavu trihineloze je treba obvezno opraviti trihinoskopijo mesa prašičev, kije namenjeno za domačo uporabo, če le-ti izvirajo iz epizootiološko nejasnega območja. 24. člen Oddelki za osnovno diagnostiko živalskih kužnih bolezni morajo pregledati Poginule sesne pujske na nekrotični enteritis. V rejah z nad 300 plemenicami je BELEŽKE: BELEŽKE: BELEŽKE: SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST •v; v* •ir:. •• 'A Uradno glasilo skupščin občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Ribnica in Trebnje. : , Izdaja Dolenjski list Novo mesto, p.o. vč Glavni urednik Drago Rustja, odgovorni urednik Marjan Legan. Izhaja po potrebi. Za družbenopolitične skupnosti in organizacije, delovne organizacije, društva in druge pravne osebe je naročnina za SDL všteta v naročnino za Dolenjski list, za preostale je letna naročnina 200 din, izvod v prosti prodaji stane 10 din. Tekoči račun pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto. Glavni trg 24, p.p. 130, telefon (068) 23-606 in 24-200, telefax: (068) 24-898. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 15. H. 1984) se za Skupščinski Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o., tisk: Tiskarna Novo mesto.