238. številka. Ljubljana, v ponedeljek 19. oktobra. XXIY. leto, 1891. Ishaja vsak dan «ve*er, isimli nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avstro-ogertke detel* ta vse leto 15 gld., ca pol leta 8 gld., ca četrt letA 4 gld., za joden mesec L gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto l.'t gld., za četrt leta 8 gld. 80 kr., sa jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znafla. Za osnanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po •'» kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., re se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniltvo je v Gospodskih ulicah it. Vž. Uprav nifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vse administrativne stvari. Škof Missia in učitelj Okorn. * Neradi bb bavimo s preuzvišeno osebo Ljubljanskega škofa, ali naš vladika pazi vestuo na to, da ne moremo in ne smemo nanj pozabiti. Pripetilo se je zopet nekaj, kar je samo na sebi malenkostno — tu se gre le za osebico okornega učitelja z dežele — kar pa je vender ozna-čilno za klaverne razmere, v kojih živimo v tej Uro-novini. Izza kulis deželnega šolskega sveta se pripoveduje dogodbica, ki vzbuja splošno senzacijo po našem mestu; komentara k tej dogodbi ne smemo semkaj zapisati, pričakujemo pa, da se bode govoril v našem deželnem zboru, kjer se bode itak moralo govoriti de o mnogih drugih rečeh, o katerih v javnem časopisu pisati ne smemo. To, kar se je izvedelo izza omenjenih kulis, pa je gola resnica, ker smo vse izvedeli iz ust mož, katerim mora v tem slučaji znana biti cela in polua reinfća. Oddati se ima mesto nadučitelja v slovenski Radovljici. Pri občni revščini, ki tare naše učitelj-stvo, ni čuda, da se jih je obilo oglasilo za službo, nekoliko boljšo od drugih. Oglasilo so jih je obilo, in mej njimi tudi sin Ljubljanske branjevke, mej prosilci prava bela vrana, ker se mož še dandanes kale nemškutarskega prepričanja in silnega privrženca nemškemu .schulvereinu". Baron Žvegelj si je radi tega v glavo ubil, da mora učitelj Okorn — s tem nemškim imenom ga kličemo tega prijatelja nemškega „schulvereinatt, — postati nadučitelj v slovenski Radovljici. In cela nemška Btranka zastavila je svoje moči v isti namen, dasi je učitelj Okorn napravil veliko okornost, da je ravno sedaj zagazil v disciplinarno preiskavo, o kateri se še ne ve, kako se bode zanj dognala. Mislimo si, bi li bilo sploh mogoče, da bi na primero nadsodišče v Gradci predlagalo, da naj se svetnikom imenuje sodnik, do vrata v disciplinarnih preiskavah tičoč ! Kaj tacega bi bilo nemogoče, ker je sploh nemogoče t 2e gola spodobnost zahteva, da se kaj tacega ne pripeti! Nemška naša klika pa se no briga za spodobnost in uporabila je vse svoje uplive, da bi do vrha potisnila svojega ljubljenca in to vzlic njegovim disciplinarnim nezgodam ! Uporabila je vse svoje moči ter mobilizovala zadnjega svojega moža! Iz Radovljice pripeljal bo je gospod vitez Kaltenegger mlajši — ne kot okrajni glavar, temveč samo kot član nemške klike, in je — Čujte! — osebno moledoval za Okorna okrog posameznih članov našega deželnega šolskega sveta. Z Dunaja pa je pisal nižjeavstrijski finančni proku-rator vitez Kaltenegger oče — čujte! čujte! — posameznim članom deželnega šolskega sveta dolga pisma — in kdo ne pozna dolžine teh pisanj, ki se kakor morska kača vlečejo po brezbrojnih aktih deželne registratore? — in v teh dolgih pismih je zopet prosjačil za Okorna.' O tem postopanji očeta in sina ne pišemo ničesar več, le toliko naj nam je dovoljeno, da odkritosrčno priznamo, da se nam ne vidi dopustno, če visoka državna fankcijonarija na tak intenziven način pritiskata na sklepe deželnega šolBkega Bveta, katerega sklepi morajo vender svobodni biti. Istina je, da Bta omenjena gospoda vse to počenjala kot privatni osebi, ali končno se oseba v mnogih slučajih od službe ločiti ne da in upamo, da se državnemu pravdniku zamerili ne bomo, če menimo, da imamo pred sabo tak slučaj. Kmalo pa se je prepričala nemška stranka, da bi dolga pisma nižjeavstrijskega prokuratorja morda venderle ne obrodila zaželenega sadu. Zastavili so svoj kolec še na drugem mestu, dobro vedoč, da zmagajo z Okornom le takrat, če jim priskočita na pomoč tista dva člana, ki sta na predlog knezoškotiiskega ordinarijata imenovana v deželni šolski svet. Tu stopi na deske njega ekscelencija škof Jakob! Kdor pozna zakon, ve, da naš škof nima ničesar zapovedovati v deželnem šolskem svetu. Tudi na njegov predlog imenovana člana morata imeti svobodo pri sklepanju ter smetu, č e h t a v e s t u a , glasovati le po svojem prepričanju, kojega sta si pridobila na podlagi aktov. To je gotovo in o tem bil bi vsak daljši razgovor nepotreben. V tem slučaju pa se je delalo s pritiskom, kojega ne moremo odobriti, če nočemo, da bi ne postal naš deželni šolski svet gola marijoneta v rokah Ljubljanskega škofa. Jeden omenjenih Članov je prost Klofutar, star gospod in star nemškutar. No čudimo se, da se je rojen Tržičan takoj ogrel za nemškutarskega kandidata. V svojem ognji pa se jo obrnil tudi do svojega sočlaoa — imenovanega na predlog knezo-ško tijskega ordinarijata ter od njega zahteval, da naj glasuje za Okorna. Ko sa je le-ta skliceval na ■vobodo glasovanja, zaukazal mu je Klofutar kot profit, da naj glasuje za Okorna. In ko je BoČlan ostal trdovraten, šel je gospod prost ter ga ovadil pri nrevzvišenem vladiku, ki ga je takoj pred se poklical ter mu kot njegov škof zapovedal, da mora glasovati za učitelja Okorna. So le ta zapoved je poštenega gospoda toliko oplašita, da se je pri seji deželnega šolskega sveta zdržal glasovanja, ter tako omogočil, da bode prej kot ne nemški Okorn po dognani disciplinarni preiskavi imenovan nadučiteljem v Radovljici. Mi nečemu pisati nikako kritike, dasi se nam čudno vidi, opazovati uašega presvetlega škofa in kneza z našo nemšku-tarBko kliko roko v roki! Do sedaj kaj takega nismo bili navajeni, v prihodnje pa se bomo morali tudi temu privaditi. Ce sme vsakdo nemškutar biti, zakaj bi tudi Ljubljanski škof ne smel kazati nemškega mišljenja? Svoboden državljan je, kakor vsak drugi, naj ima torej mišljenje, katero se mu najbolj prilega. Odločno pa moramo protestovati proti temu, da bi njega ekscelencija s svojo Škofjo avtoriteto pritiskala na člane deželuega šolskega sveta, ter jim predpisavala, kako naj glasujejo v tako važni korporaciji, kakor je ravno deželni šolski svet. Ce bo škof utikal svoje prste mej vsako glasovanje v tej korporaciji, potem jo konec vsakemu svobodnemu prepričanju, potem bo Škot šolski vladar v tej kronovini, ne pa tisti, katere je cesar imenoval v ta nameni Takih razmer pasi ne želimo, posebno tedaj ne, če vidimo, da opira nanje svoje k o r i s t o -lovje naša nemška klika, kateri zapoveduje prijatelj našega škofa, stari lisjak baron Žvegelj! LISTEK. Bilder aus Krain. I. Im Bereiche der Steiner Bahn. Von Joh. Sima, illustriit von Lad. Hunusch. Take knjige, kakor bi imela biti predstoječa, so veliko koristi za vsako deželo. Tujci, prihajajoči v letovišča in kopeli, seznanjajo se ž njo, s posamičnimi pokrajuimi krasotami z najimenitnejšimi razgledi, po tem uravnajo svojo zabavo in svoje izlete,* ki vsi donašajo deželam lepih novcev. Spisati tako knjigo, bi no stnela biti težava. Saj imamo že veliko tacih kažipotov in voditeljev na razpolaganje iu da je Sima vzel v roke prav praktično urejeno kujižico, ki jo je pred par leti za tvrdko Giontinijevo spisal pl. Radics, ali pa „Illustrirter Fttbrer durcb Steiermark uud Krain" in bi bil po teh knjigah le suho okostnico „proplanka!", rešil bi bil prav lahko svojo nalogo. Da, celo ko bi bil starega Coste „Keiserrinerungen aus Kraio" vzel v roke in se po tem zastarelem delu ravnal, skrpa! bi bil le pri nekoliki spretnosti brez težave užitno knjigo, katero bi bilo moči čitati. Toda Sima ni gledal ni na desno ni na levo, ravnal se je, ker se mu, žal, ni ugovarjalo, te po svoji glavi in tako se mu jo res posrečil oestvor, da ga ni kmalu jednacega in da se človeku, dobiv-fiemu knjigo v roke, milo stori, da je pri toli elegantni obliki, krasnem tisku in završenih Benesch-evih slikah tekst tako skrajno „miserabel". Ne le, da glede gradiva pogrešamo razvrstitve, nedostaje knjigi prave vodilne misli, malo sisteme. Vrhu tega slog tak, da se Bogu usmili! Sima je Se na tistem stališči, da buče pisati takozvano poetično prozo ki ima to čudovito lastnost, da vsacega zapelje na polje neprostovoljne komike in prouzročuje pravo „zverižostezno žlobudro". Sodeč po naslovu ,Im Bereiche der Steiner Bahnu bi človek mislil, da bode pisatelj v prvi vrsti res opisaval le Kamniško železnico, a silno bi se varal. Sima se sicer zares trikrat zaleti v Kamniško železnico: prvikrat „im allgemeinen", drugič priredi »Eiue orientirende Wanderung lilngs der Bahnlinie", potem pride „en detail" na vrsto „An der Save", „Der Uranschitzberg und seine Nachbar-schaft", a je kot pravi Švlga-fivaga povsod, le ne pri Kamniški železnici. Zdaj jo odkuri v Podutik in k sv. Katarini, potem t Lavrico, Velče, Fužine, na Osterberg, Dol, Kresnice, Litijo in Vače, kateri kraji vender večinoma spadajo v območje južne železnice. Vrteč se na Črnuškem moslu krene jo zopet potem na Šinaruo goro in Vikoce v Medvode, na drugi stani pa celo do Strmola in Velesala. V Medvodah začela mu je utripati pevska žila. Čujte, kako ! Govoreč o slapu, spodbode zdajci svojega Pegazu ia piše doslovno: „\Venn dann die Nacht ihre Fittige Uber das Land breitet, da spielen viele elektrische Lichtlein um die Fabrik am Ein-gsnge der Schlucbt und der VVasserfall gischtet in wonderbnr magischer Beleuchtung. \Veilt man zu solcher Stunde drUben auf den Strassenbiichel von Medno, wo leises "VValdesrauschen mit don Schlum-merliedern des Kiinses das Obr des EinBamen um-gaukelt, da wird dieses Nacbtbild um scbonen Falle zum Zauberbilde, das meh mit Sinnen und M umen vervvebt*. Uf, hvala Bogu, da je že konec! Ko je potem še Petelinka si oglodal, krene jo v Smeleduik in nam ondu predstavi anarhista b to let i j „den Zahn der Zeit", ki je tamošnjo razvalinu Že močno oškrbal. (Dalje prib.) Državni zbor. Na Dunaj i IG. oktobra. Po prehodu na prvotno določeni dnevni red, se je v včerajSnji seji zbornica nekoliko pomirila, a ne za dolgo, kajti predlog Plenerjev in postopanje predsedujočega Chlumeckega izzvala sta najodluč-nejši odpor na klopeh Mladočehov. Poslanec Plener predlagal je v imenu bug-getnega odseka nujnost glede okrajšanega obravnavanja budgeta iu izvajal, da se tedaj, ko je vladala stara desnica, ni budget nikdar rešil pravo-« časno. Sedanji nasvet ob okrajšanji obravnave je nastal vsled časovno neugodnih razmer tega leta, a ne bode prouzročil v tej zadevi nikakega prejudicija. V vsem, kar se obravnava v odseku, bole ostal doslejšnji modus procedendi; -v zadevah pa, ki so bodo obruvnavale takoj v zbornici, bi po vzgledu inih držav morali poročati ministri. Sicer pa to v nas ni navadno iu zato se bodo po glasovnicah volili poročevalci v zbornici. V ostalem bode kot doslej i v tem obravnavanji tudi pri finančni postavi posebna in glavna debata. S to novo predlogo se ne bode nikomur, sosebno pa manjšim strankam jemala prostost govora. V istini, so tudi VBe stranke za prikrajšanje obruvnave, da Be sklene budget pred božičem, ker tudi mladočeški stranki le oblika razprav ne prija, dočim proti vsebini nima kaj ugovarjati. Vsprejetje predloga omogočilo bode le poskušajo, a ne bode ustvarilo ni kakih obvez za bodočnost. Poslanec Kajzl ugovarja predsedniku, ki otvori debato o nusvetu Plenerjevem, češ, da po poslovniku ni dovoijeno debatovati o nasvetu, ki ni bil stavljen na dnevni rod. C h 1 u m e c k v utemeljuje svoj e postopanje z uživljeno, že 30 let staro navado, ki je tudi po poslovniku dovoljena. (Ugovor na mladočeški strani. I)yk: Potem bi vedno smeli govoriti o tem, ker ni na dnevnem redu.) Poslanec Engel izjavlja, da je presenečen ob taki zlorabi poslovnika (dolgotrajno odobravanje pri Mladočehih). Treba je vender v to natančno označene večine in oznanitev vsaj 24 ur poprej. Ni pa prav, da poslanci to Btoprav iz strankarskih časnikov izvedo. (Plosk pri Mladočehih in pri skrajni levici.) Chlumeckv neče odstopiti od svojega postopanja in pouavlja otvorjenje debate. Poslanec II ero ld pravi, da je nasvet Ple-uerjev meritoričen in mnenje predsednikovo krivo, kajti da bi bilo pravo, obljubijo mu Mlndočehi, da mu sledijo in težko mu bode ohraniti ugled zbornice. 'Kar se meritoričnega dela tiče, ne morejo Mladočehi pritrditi izraženemu nazoru, akopram žele skrajšanje obravnave, ker se zadeva, ki je koristna, ne sme pridobiti s skrunitvijo druge parlamenta-rično važne, z ozirom na ustavno pravo. Sicer pa, če bodo ministri hoteli odgovarjati v zbornici in se bo pri vsaki točki upraševalo, bo budget tudi prej rešil ne bode, kot doslej. Tudi volitev poročevalca v zbornici ni pravilna, kajti uko zagovarja vladno poročilo, je poročevalec vlade in ne poročevalec zbornice, kateri je pa potreben in kateri Be vender 8 tem namenom voli, da zastopa zbornico iu ne vlado. Poslanec V a š a t y se obrača v svoje in češkem govoru s specijelno češkega stališča proti Plenerju in utemeljuje ugovor mladočeške stranke proti predlogu budgetnegu odseka. Mej drugim primerja stališča liberalno-nemško v opoziciji z onim pred 15 leti. Tedaj bi bili pač zvali jednak predlog poskus u peljati reakcijo in bi se bili z vsemi sredstvi branili vsprejetju jednacega predloga, kateri pa danes odobravajo — ker so vladna stranka. Moj govorom prevzel ju predsedstvo dr. Ka-threin in je po preuehu odobravanja po Čeških klopeh, ki je sledilo Vašatyjevemu govoru, naznanil, da so se kot govorniki pro naznanili poslanci Pi-ninski, Fubb in Jaques, contra poslanci Paca k, Masa i v k, Dyk in Kajzl. Obravnavanje se je na to prekinilo. Poslanec Spindlur in drugovi interpelujejo še miuisterskega predsekuika o novih izgredih Nemcev nasproti Čehom in o pristranosti L iberškga magistrata. Seja se zatvori na to ob 3. uri. O zadevi Schueider-jevi se še semtertja govori, a končana je, kajti Schneiderja vzlic oduševljenim govorom Gessmana in Luegerja ni bilo re Siti — propal je. Budget in njega obravnavanje daje največ tvarine razmišljanjem in v tem pozabi se vse drugo, kar zbornici gotovo ni bilo v čast. Politični razgled. Notranje flestale. V Ljubljani, 19. oktobra. Iz državnega zbora. Plenerjev predlog o skrajšanji proračunske razprave vsprejel Be je v poslanski zbornici vzlic ostrim ugovorom mladočeške stranke Grof Pininski stavil je predlog, da se naj poročevalec onega dela državnega proračuna, kateri se bode koj v zbornici razpravljal, voli v četrtek, čemur je zbornica pritrdila. Ker se mora poročevalec o teh točkah, ki ne pridejo v odsek, vender natančno iuformovati, začela se boJe razprava o teh tudi šele koncem oktobra ali začetkom novembra. — Državnozborsko večino naudaja strah, da bi utegnila Češka stranka začeti nekako obstrukcijo proti temu predlogu. Doslej se Mladočebi še niso v to odločili vsaj v javnost še ni prišlo ničesar. Poljaki in vlada* Poljski deželni poslanec Merunovvicz priobčil je v „Gazeti Narodovvi" velik Članek o poljskih željah glede decentralizacije državnih železnic. Merunovvicz je jako ugleden mož mej Poljaki in zato so njegova izvajanja jako zanimiva, kajti Merunovvicz dokazuje, da morajo Poljaki tertati decentralizacijo vzlic ugovorom vojnega ministra, kajti sicer bi morali vsi poljski deželnozborski poslanci odložiti svoje mandate. Ob jednem zahteva Merunovvicz, da naj uloži minister Zaleski ves svoj upliv v dosego tega smotra, sicer bi morali Poljaki delati na to, da se nadomesti po kom drugem. Madjars/ce razmere. Kakor se čuje, pogaja se vlada z rimsko kurijo o izpremembi določila verskega zakona iz leta 1868, kateri ustanovlja kakega veroizpovedanja morajo biti otroci iz mešanih zakonov. Odslej prepustilo se bode to izključno volji Btarišev, kateri bodo morali pred poroko napraviti pismeno pogodbo, v katerem veroizpovedanji bodo vzrejali otroke svoje. One staiiše, ki se izreko za katoliško veroizpove-danje, poročil bode katolišk duhovnik, drugih pa ne. Vsled tega dogovora vlade in kurije treba bode novega zakona o matrikah. V u a u j c države. Jtusi v Axlji. V Londonu motrijo zelo pazno vsak korak, ki ga store Busi v Aziji, zlasti v onem delu, ki je bližje indijskim posestvom Anglije. Govori se, da so si Ruri osvojili planoto pamirsko, in da vodi knez Galicin znanstveno ekspedicijo v Jarkandu in Kašgarju, kateri ni drugega namena, nego utrditi ugled in Rusov o onib krajih od koder je najbližji pot v Indijo. Salishurv, angleški ministerski predsednik, namerja storiti potrebne korake, da zapuste Kusi osvojene kraje. Salisbury je v to skoro primoran, kajti uspehi njegovi v vnanji politiki so jedini uspehi, katere bode mogel na spomlad pokazati volilcem angleškim. JPrancoski Jen toltki. Naudušenost Francozov za sv. očeta je sicer velika, njih versko prepričanje pa dosti mlačno. Iz neke občine, kjer je Slo v Rim več romarjev, se javlja, da namerja velika večina vernikov prestopiti k protestantizmu, ker se škof brani dovoliti dve dopoludanski maš'. — Ministerski svet bavil se je te dni z „ ljubeznivimi" odgovori francoskih škofov na prošnjo ministra ConBtansa, da naj ne prirejajo več romarskih vlakov. Ukrenilo Be je, zabraniti take vlake z vsemi postavno dovoljenimi sredstvi. Socijalistički listi. V Erfurtu zborujejo nemški socijalisti, in kar se izve o njih ukrepib, je toli zanimivo da je vredno omeniti ga. Mej socijalisti sta dve stranki. Rudi-kalci, ki zelo naginjajo na anarhistično stran, delajo tako zvani „poslanski frakciji" odločno opozicijo. „Mladi" so predlagali, da Be izreče poslancem socijalistiškim in vodstvu stranke nezaupnica, kar je pa shod z vsemi proti petim glasom odklonil. Bebe), duševni vodja vse stranke, govoril je obširno o namenih iu organizaciji stranke. Rekel je, da dandanes v dobi pušk repetirk, ni več misliti na preobrat po sili, nego doseči ga je le mirnim potem. Kadar bodo izgubili pristaši starega reda zaupanje v sebe, tedaj bode zmagala socijalna ideja. Dopisi. Ix Rovegu nu'Nla 17. oktobra. [Izv. dop ] (Novonieščani, pozor!) Jasno je, da bi se naš okrajni glavar, g. Friderik vitez Schvvarz, rad rešil iz zadrege, v katero je zagazil s svojim postopanjem z Novomeščani. Zaradi tega nabira zdaj podpise za zaupnico. Podpisov bo vitez Schvvarz komaj toliko dobil, kolikor ima prstov na roki, pa tudi te bo dobil samo zaradi tega, ker ima kot okrajni glavar veliko moč. Sluge okrajnega glavarstva tekajo v mraku k Novomeščanoni, od katerih mislijo, da se bodo podpisali na to „zasluženo" zaupnico. Novo« meščani, Vam se je od gotove strani tolike storilo, da riskirate samo posmehovanje, če bi kateri od Vas oddal svoj podpis za omenjeni smoter! Žalostno je za okrajnega glavarja, če si hoče na tak način svojo kožo varovati, še žalottoeje pa ta meščana, ki v tako svrho poda svojo roko. Vsak, ki se vabi zaradi podpisa omenjene zaupnico, naj pomisli, da za to od omenjenega c. kr. okrajnega glavarja nobene hvaležnosti ne bode'Sel in pomisli naj nadalje, da se I njim za slučaj, da bo pri okrajnem glavarstvu svojo pravico iskal, nič boljo ne bo smelo ravnati, kakor če svojega podpisa ne odda. Novomeščani, bodite možje in ne pustite se okolu prsta oviti! — Is Šiiiarilua pri Litiji 16. oktobra. [Izv. dop.] Pevski večer, katerega je priredilo pevsko društvo „Zvon" 11. t. m. v prostorih gosp. župana I. Zore-ta, obnesel se je povsem sijajno. Pesni, same nove skladbe, privabile so toliko občinstva da je prostora primanjkovalo. Kakor vselej, tako tudi danes odlikovali so se naši vrli pevci s svojim dovršenim in preciznim petjem. Burno odobravanje sledilo je vsaki točki. Sosebno prijala sta občinetvu mešana zbora .Veseli pastir" in „Vijolični vonj". Skladbi staroste naših skladateljev g. A. Nedveda sta prava bisera, ki se bodeta nedvomno zaradi dvojega bla-goglasja in svoje milino v vseh pevskih društvih udomačila. Gosp. pevovodja, kateri je z ustanovljenjem pevskega društva si osnoval tudi mešani zbor, je prav dobro ugodil občinstvu. Menjava moških in mešanih zborov napravi na poslušalce prav prijeten utis. Mnogo smehu zvabil je šaljivi čveterospev „Velika gostija". V obče priznati se mora, da je bil užitek tega večera nepopisen, Prepričali smo se, da je malo krajev na deželi, ki se morejo ponašati s tako izvežbauimi zbori, kakor je baš naš. Temu se ne čudimo toliko, saj je pevovodja gosp. učitelj Bartl, dobro poznati glasbeui veščak, kateri je kot tak svoji nalogi popolnoma vešč. Pohvalno mi je pa tudi omeniti drazih nam Litijčanov, ki so se ta večer v tako mnogobrojnom številu odzvali našemu vabilu. Počastili so nas razun odličnih, gg. c. kr. okr. glavarstva, davkarije, sod-nije tudi blagorodni gospod c. kr. okrajni glavar, M. Grill, gg. komisarja »Parma in Šuman, deželni poslanec L. Sveteu s svojo blago, občečislano domo-rodno gospo, gg. duhovuiki in muogo družili. Zatorej slava jim. Hvala pa tudi vsem udeležencem veselice. Pokazali ste, da veste ceniti namen pevskih društev, da vam je slovauska pesem — pri srcu. Slava pa tudi našemu g. županu, ki je drage volje priredil pripravno sobo ter nam tako omogočil, da se zamorejo sploh pevske veselice prirejati. Vi vrli pevci in pevke pa, ki Vas je narava obdarila s krepkimi lepimi glasovi, ostanite vstrajni in držite se gesla: „Z združenimi močmi". Nadejajo se tega, bodemo imeli potem še marsikateri tako prijazui in zabavni večer. y. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani, 16. oktobra. (Dalje.) Mestni odbornik M urnik poroča za stavbiu-Bki odsek ob oddaji gradnje kanalov na Marijinem trgu, v Slonovih ulicah itd. Poročevalec pravi, da 86 je to delo oddalo za svoto 15.108 gld. podjetnikom stavbeni družbi Pittl in Brausewetter ker so bili najcenejši, čeravno ne za veliko svoto, uamreč za 65 gld. 14. kr. Ta tvrdka tudi ni zahtevala ničesar za zajemanje vode, za kar so drugi ponudniki zahtevali 10% troškov, vsled česar bi bili troški narasli še veliko bolj. Poročevalec nasvetuje, naj se oddaja tega dela odobri. Mestni odbornik dr. Gre goric misli, da je taka praksa jako čudna. Ko je delo že skoro dovršeno, pride še v razpravo v mestnemu zboru. Lahko bi t;o bil sklical isto tako, kakor seja ma-gistratnega gremija, in seja občinskega sveta dne 7. avgusta, kateri dan se je delo oddalo. Vsak prvi torek v meseci morala bi biti občinska seja, tako pa se pravica mestnega občinskega sveta, dovoljevati potrebne vsote za zgradbe, vode ad abaurdum in magistratni gremij ima »plein pouvoir" delati kar hoče. V treh mesecih bila bi se že lahko sklicala seja mestnega občinskega sveta. Župan G r a s s e 11 i naprosi poročevalca, naj dotični sklep občinskega sveta prebere. Poročevalec odbornik Murni k konštatuje, da je občinski svet sklenil, naj se kanal od dežel- nega novega gledališča podaljša, še od g. Perlesove hiše naprej po Marijinem trgu do Ljubljanice v določenem večjem znesku 86G3 gld., tako da bode vsa stavba veljala potem 13 860 gld. Vse to sklenil je občinski svet na predlog g. mestnega odbornika dr. V. GregoriČa. Župan G r a s h e 1 1 i opomni, da je občinski svet ob jednem sklenil, naj se odda stavba istemu podjetniku , kateri bode stavil najcenejšo ponudbo. Temu sklepu občinskega sveta je magiBtratni gremij tudi popolnem ustregel in torej nič nepravilnega storil. Seje občinskega sveta ni bilo od 28. julija zato, ker je že od nekdaj običaj, da se v počitnicah ne sklicujejo seje občinskega sveta. To je bilo prej tako in mora tudi ostati pri tem, ker mnogi poročevalci odsekov ne bivajo mej počitnicami v Ljubljani. Poleg tega so se popravljali tudi nekateri uradni prostori na rotovži in so uradniki uradovali v mestni dvorani, tedaj ista ni bila za seje občinskega sveta niti prazna. Mestni odbornik M urnik misli, da je po dr. Gregorič-u namerjena graja popolnoma neupravičena, kajti tudi občinski svet ne bi bil mogel skleniti druzega, kakor je sklenil magistratni gremij. Oddala so se dela za kanal, kakor je občinski svet sklenil, isti tvrdki, katera ju stavila najcenejšo ponudbo in s tem je ustreženo sklepu občiuskoga odbora. Mestni odbornik dr. Grogorič bi le rad vedel, ali je bilo mogoče od 28. julija t. 1., ko se je delo oddalo, sklicati sejo občinskega sveta ali ne? (Dr. Tavčar kliče: Vsaj bi ne zamogel skleniti drugega ko 7. avgusta t. 1. magistratni gremij !) Vedel bi rad ali je to pravilno? (Dr. Tavčar: „To vprašanje govori ee le skozi oknou.) Klici: Istina!) Pri glasovanji se oddaja dela za kanal odobri. , Za stavbinski odsek poroča dr. Stare o razdelitvi severnega dela nekdaj Zelnikovega sveta ob novi cesti iz Igriških ulic na Tržaško cesto. Poročevalec nasvetuje, naj mestni občiuiski svet Ljubljanski odobri predloženo razdelitev po Kranjski stavbeni družbi po kateri se bo'de svet zazidal z vilami z vrtovi, kot kotagni oddelek. Stavbena družba kranjska prepusti zato del stare Tržaške ceste pri nunskem vrtu mestu brezplačno. Mestni odbornik Hribar se protivi predlogu in misli, da ta prostor ni za kotagni oddelek, nego tu naj bi se zidali kakor je to že Kranjska stavbena družba pričela in še nadaljuje in so tudi Zevnikovi dediči že izvršili velika poslopja za stanovanja. Za kotagni oddelek pa je dosti obširno Tivolsko posestvo, katero se bode gotovo, ko se inkorporira mestu, zazidalo po kotagnem načinu. Zatorej nasvetuje govornik, da občinski svet dovoli na tem prostoru zidati le velika poslopja, nikakor pa ga ne sme zazidati na kotagui način. Poročevalec dr. Stare se izjavi v imenu odseka proti temu predlogu, tudi male hiše z vrti bodo pripravne v tem kraji ne samo tako zvaui „Zinshiiuser." Pri glasovanji se odkloni predlog mestnega odbornika liri bar-j a iu se vsprejmo vsi odsekovi nasveti. (Konec prih.) Domače stvari. — (Veliko posestvo kranjsko) izvolilo je danes mesto umrlega barona TauiVererja v državni zbor grofa Ervina Auerspergu, v deželni zbor pa pl. Langerja Podgoro, oba 8 56 glasovi. — ( i* r ez n a m e u i t shod.) V prostorih .Katoliškega društva obrtnih pomočnikov" vršil se je včeraj prudpoludno velezuameuit shod, ki bode izvestno velikega pomena za vse naše javno življenje: osnovalo seje „konscrvativno obrtno društvo". <)snovatelji društva so: Joža Ilegali, slavnoznaui krojač Štur m iu prijatelj papežev in klerikalnih trebuhov Vovk; na povabilo teb uglednih in upliv-nih mož sešlo se je včeraj četrt sto „obrtnikov", mej katerimi so bili poleg osnovateljev še Andrej Kalan, Prosenc, Peterca iu nekateri branjevci. Joža Ilegali pozdravil je uavzočnike v kratkem govoru, kateremu ni bilo drugega zinisla, nego izjava, da bi Joža Ilegali ne mogel prevzeti predseduištva, tudi ako bi v to bil izvoljen. Ko sta še Šturm in Kalan dala duška sladkim čustvom svojih src, začela se je volitev in izvolil se je predsednikom novemu društvu g. Joža Ilegali, bržkone v priznanje zaslug, katere si je bil stekel, ko je še predsedoval Marijini bratovščini, kjer je svojo nadarjenost za finančne operacije tako Bijajno izkazal. Podpredsednik je Škrbine, odbornik pa mimo Štartna in Pe-terce tudi neki — Mahnič. (Ominozno ime!) Novo voljeni odbor je ukrenil, da se ima koj pričeti lov na člane obrtnike, zlasti na branjevce in mokarje. Ker je predsednik konservativnega obrtnega društva izjavil, da je vsakdo, ki bode marširal pod njegovo firmo, prištevati obrtnikom, dobilo bode to društvo jako široko podlago. Ker bodo delovali .obrtniki* dr. Šušteršič, Kalan, Prosenc, dr. Gregorič v zvezi z obrtniki Regali, Š turni, Vovk, Žkrbinc, nadejati se je, da se povzdigne obrtništvo na doslej neznano stopiujo blagostanja. Imena teh mož, ki so vsak v svoji stroki „pravi prvaki" mej našimi obrtniki, so porok vsestranskemu konservativnemu „na-predku". — (Shod kranJBkihnotarjev.) Pri včerajšnjem Bbodu kranjskih notarjev vršilo so se volitve v notarsko zbornico in voljeni bili so za dobo treh let; dr. Jernej Zupane predsednikom, Viktor Globočnik, Ivan Gogola, Janko Krsnik, Ivan Plantan, Luka Svetec in dr. Fran Vok — članom in Ignacij Grun-tar, Anton Komotar in Niko Lenček — za namestnike. Neka skrivna agitacija je sicer zelo delala zoper nekatere izvoljence, ali pogorela je popolnoma s svojim načelnikom vred, ki se osebno niti na volišče ni upal. Pri tem shodu posvetovali so se zbrani notarji tudi o nekaterih važnih stanovskih zadevah in konečno konstatovali, da kranjski notarji brezplačno legalizujejo podpise na listinah, ki zadevajo pravna opravila v vrednosti do 100 gld., ter izrekli željo, da se to objavi v naših dnevnikih. — (Trgovinska in obrtna zbornica) bode imela v torek dne 20 oktobra ob dveh po-poludne v mestni dvorani sejo. Na dnevnem redu je: 1. Zapisnik zadnje seje. 2. Načrt zakona o prepovedi prodaje dobitnih listin na obroke. 3. Vabilo glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe za ustop v razstavni odbor. 4. Prošnje občiu Velike Lašče in Trebnje za semnje in občine Višnja gora za preložitev jednega semnja. 5. Uprašanje o delovršbenih razmerah jednega induBtrijalnega podjetja. 0. Pravila obrtnih zadrug pleskarjev in sobnih slikarjev in fijakarjev v Ljubljani. 7. Poročilo o obsegu obrtnih pravic ključavničarjev/ 8. Proračun za 1. 1892. 9. Tarifa za javno tehtnico na Krškem. 10. Volitev člana v komercijelni svet trgovinskega muzeja na Dunaji. 11. Volitev 3 cenzorjev za podružnico avstro-ogerske banke v Ljubljani. 12. Volitev predsednika. — (Slovensko gledališče.) Poročevalcu gledališkemu je vedno najprijetneja naloga, če more zajiisati s preverjenjezn pohvalo in mu ni treba grajati. Iu to moremo storiti o včerajšnji predstavi. Gledališče bilo je razprodano in predstava vršila se je v vsem povoljno na splošno zaJovoljnost občinstva. Prva igra, o kateri bodemo obširneje govorili na drugem mestu, igrala se je prav dobro in gladko in bi želeli vedno tak ensemble. Trojni »bratranec" g. Borštnik vzbujal je mnogo smeha in igral res prav izborno. Samo nekateri „ekstein-pore" neso se nam zdeli baš srečni, kakor bi tudi svetovali, da se popravi neka preveč vulgarna primera, ki nikakor ne pristaja v ustih estetično na-obražene stare device Dobske, katero je prav dobro predstavljala g. Borštnikova. Gg. Nigrinova in Slavčeva in g. Perdan popoluili so prav izvrstno ensemble in rešili prav dobro svoje uloge. Glasna pohvala občinstva pokazala je, da je bilo zadovoljno z igro in s predstavljalci Brandlova opereta „Uzbujeni lev", ki spada zaradi prijetnih svojih glasbenih motivov mej priljubljeneje spavoigre slovenskega repertoarja, izvršila se je pod vodstvom g. profesorja Gerbiča prav dobro. G. Gerbičeva in g. Daneševa bili sta jako ljubki, kakor vedno in sta hvaležni svoji ulogi peli z znano spretnostjo. Man] hvaležno ulogo imel je g. Bučar, ki je po daljni odsotnosti zopet nastopil na našem odru. Občinstvo vsprejelo ga je jako simpatično in pokazal nam jo tudi v tej mali ulogi, da se je mnogo naučil, odkar smo ga čuli zadnjikrat. Naj bi mu skoro bila prilika, da se nam predstavi v kaki bolj hvaležni, umetniški muzikalni točki. Naporno in veliku ulogo odgojitelja rešil je g. Stanu1 ar prav srečno in mnogo pripomogel, da se je opereta mogla predstavljati tako dostojno. Mešani zbor imel je sicer samo na konci nekaj malega peti, a videli smo z veseljem, da je materijal prav dober, iz katerega se bode dalo kaj storiti in bode posebno za veliko gledališče prav dobro se dal uporabljati. Čestitamo društvu na tej novi akviziciji, kajti igre s petjem vabijo vedno najbolj občinstvo v gledališče. —i. — (Družbi sv. Cirila in Metoda) je poslala vesela družba pri Cenetu v Ribnici 4 gld. 16 kr. — Naj vesele družbe slovenske večkrat tako razvesele še našo družbo! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (Anton Miculinič,) znani narodni krčmar, umrl je včeraj zvečer po dolgi bolezni. Krčmaril jo v raznih znanih gostilnicah, pri »Avstrijskem cesarji", v „Koslerjevi restavraciji", pri „Matevžetu" in nad 10 let pri „Virantu". Pokojnik ni bil samo v Ljubljani, nego po vsem Kranjskem znana oseba, podpornik narodnih društev in večletni ud „Sokola". Lahka mu zemljica! — (Izpred s o d i š č a.) Zaradi hudodelstva izneverjenja na dve leti težko ječe obsojeni Josip G e cel j, se je proti odmerjeni mu kazni pritožil na deželno nadsodišče v Gradci. — (Redkost.) Gospod dr. Jernej Župa n e c, c. kr. notar v Ljubljani, našel je danes na Rožniku tri popolnoma dozorele rudeče jagode. — (Zdivjano svinjo,) o kateri smo poročali zadnjič v našem listu, ustrelil je v soboto ponoči hlapec posestnika J. Žagarja v Rudniku, ko je prišla zobati koruzo, shranjeno na dvorišči. — (Iz Novega mesta) se nam 18. oktobra piše: Danes jo bila volitev županu, ker je, kakor znauo, g. dr. Pnznik bil županstvo odložil. Volil se je sprva jednoglasno g. dr. Po/nik, ki pa volitve ni hotel vsprejeti. Na to se je volil za župana do-zdanji prvi svetovalec g. Pet ko. — (Otrok utonil.) V Kamenci, v krškem okraji, padla je pretekli teden poldrugo leto stara deklica v korito, kjer se napaja živina, in je uto* nila, ker ni bilo nikogar blizu, da bi jo rešil. — (Častnim članom) svojim izvolila je občina Rečica v Savinjski dolini g. dvornega kapelana in konsistorijalnega tajnika Josipa Majcena v Mariboru. — (Vojaško spodnjo realko) nameravajo odpreti v Mariboru v prostorih prejšnjega kadetskega zavoda. To bode peta šola te vrste in se bode morda oprla že prihodnje leto. — (Novo gimnazijsko poslopje v Mariboru) dospelo je pretekli teden do strehe. Ta dogodek praznoval so je z malo slavnostjo, katere se je udeležil g.mnazijski vodja, c. kr. okrajni glavar iu stavbinska komisija. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Praga 18. oktobra. Razstava zaključila se danes z naudusenimi izjavami lojalnosti cesarju i ji cesarski hiši, ki so se ponavljale posebno mej koiiečnim govorom deželnega nad-maršala. Cesarskemu namestniku se je priredila sijajna ovacija. Peterburg 18. oktobra. Bolezen velicega kneza Tetra Nikolajevima obrnila se je baje na zlo. BeligraČL 19. oktobra. Včeraj zvečer raztrgali so v tukaj bivajoPern zverinjaku tigri krotitelja mej večerno predstavo. Pariz 1(J. oktobra. Papež poslal zahvalno pismo prireditelju romarskih vlakov llarnielu, globoko obžalujoč, da je romarje za-sramovala in napadla druhal, ne da bi bili oni zares provokovali. Na okrožnico minister-stva za bogočastje odgovoril je rudi nadškof Avignoski s protestom, ki je pa pisan mirno. Bern li), oktobra. Pri ljudskem glasovanji bil vsprejet z veliko večino carinski tarif. London 1 (J. oktobra. Balfour imenovan prvim lordom zaklada in vodjem spodnje zbornice. Kazne vesli, * (Muzej ruskih književnikov.) Ruski listi zagovariajo misel, da se v Peterburgu napravi muzej književnikov, kakor jih imajo druge dežele. V Peterburgu je že neki tak muzej: Puškinova dvo-aua na vseučilišči in Lermontova muzej. Kuski 1 isti pozivljejo književna društva, da so pobrinejo za ustanovo velicega muzeja za ruske pisatelje, kjer bi se zbrali vsi dragoceni listi, slike, rokopisi itd., ki so doBedaj raztreseni. * (Nemška surovost.) V Lvovu je meščanstvo jako razburjeno, ker je neki čnstnik nemške narodnosti rekel vpričo mnogih ljudij: Židje so psi u Poljaki svinje. Ta olikani juuak je neki nemški baron ! * (Oklopnica v zraku.) Izumitelj brzo-strelnega topa, Hiram St. Maksim, iznašel jo neko oklopnico, ki bodo veslala po zraku in imela prostora za 54 mož, oboroženih z raznimi merilnimi orodji. Gonil bode to oklopnico motor z komprimiranim zrakom. s Anatherinova ustna voda in zobni prašek s ohrani usta, krepča Čeljustno meso ter odpravlja slabo sapo iz ust. Jedna steklenica ustne vode velja 40 kr.; jedna Akatlja sobnega praSka 'JO kr.; steklenic; 4 gld.; 12 fikatelj satno *J gid. (81—129) Lekarna Piccoli, ..pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta. Naročila se izvrfiujejo z obratno poŠto proti povzetju znesku. „LJUBLJANSKI ZVON" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. t#ii<Ijuaal dne 17. oktobra t. 1. ! rl. kr %X. kr Plenica, hktl. . . . | 8 Izpeli povojen, kgr. . —;i»4i Bez, n . . . BI IS Surovo maslo, „ -70, Ječmen, , . 4 OH Jajce, jedno : . , . -1 8 0 '«s, , . . . 3oy Mleko, liter .... — 8: i Ajda, „ . . . B 36 (Govejo meso, kgr. -162 Proso, „ . . . 4 71 Telečjo „ , —160 1 n.oruza, , . . . B 30 Svinjsko — 64 : Krompir, . . . . 9 KoAtrunovo , , -koi Leca, „ . . . 10 — Pišauec...... — 40 Grab, B . . . 10 — Golob...... — 16' Fižol, , . . . ! 9 — Sono, 100 kilo . . . l 87| Maslo, kgr. . — Slama, „ „ . . . Drva trda, 4 □metr. 2 14, Mast, a ! špeh frisen n * h"- 60 7 h i B6 „ mebka, 4 a { 4|60; Meteorologično poročilo. i Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. 17. okt. 7. zjutraj 2. po pol. B. zvečer 737'6 mm. 7Mrt-7 mm. 737 9 mm. 8-4° C 19 0» C 16 2« C bvezv. si. jzh. si. jzb. megla jasno jasno 000 sa. 18. okt. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 738 6 mm-737\'J mm. 788-F> mm. ll-4o C 19-6° C 14 2° C si. vzh. d. jas. si. vzh.j d. jas. si. vzh.i obl. 1 20 20ma. megle. Srednja temperatura 1 •!■."> ' in 15*1°, za 3'2° in nad normalotu. 4-0° HD-dna^slca, "borza, dne 19. oktobra t. 1. (lsvirno telegrafi&no poročilo.) včeraj — Papirna ronta......gld. 9130 — »jld Srebrna renta......91*20 — , Zlat* renta......, 109 10 — „ 5°/, marčna renta.....102 10 — . Akcijo nirorine banke . . „ 1016*— — „ Kreditne akcije.....„ 282 50 — „ London....... n 11735 — _ Srohro........, —•— — Napol.......... 931 — l 0. kr. cekini...... , B*B8 — , Neiuake marke..... „ 57-65 — , 4% državnu gre&ke i* J. Itl54 25«) gld. 134 Driavne srečko iz I. 1861 100 „ 181 Ogerska zlata renta 4°/«.......104 Ogerska papirna renta 5»/0......100 Dunava reg. aručke 5°/0 . . . 100 gld. 120 Zemlj. ohi, avstr. 4'/,'/, zlati xast. listi . . 115 Kroditue sreftks ...... 100 gld. 185 Rudolfov« nročke ..... 10 „ 1 i Akcije antflo-avBtr. banke . . 1*20 „ 151 Trauiway-drust. velj. 170 gld. a. v. . . . 225 aau**s 91 60 91 45 10875 102 05 1016 — 881*60 117 25 9-30 .*> 57 57 65 t.l. 75 k „ -r>0 , , 15 , . B6 , . 25 . 50 75 Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti našega iskreno ljubljenega očeta, oziroma starega očeta, Im'.ta in tasta, gospoda Aniona Miculinić-a gostilničarja in meščana Ljubljanskega kateri jo včeraj ob 8/«7. uro zvečer, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, po dolgi, mučni bolezni, v 69. letu dobe svoje, mirno v Gospodu zaspal. Truplo predragega ranjkega bode v torek, dne 20. oktobra, ob 3. uri popoludne, v hiši žalosti, sv. Jakoba trg št. 2, blagoslovljeno in potem na pokopališče k sv. Krištofu preneseno iu tamkaj pokopano. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. V Ljubljani, dne 19. oktobra 1891. (890) Žalujoči ostali. Nepremocne "^Ml vozne plahte različne velikosti in kakovosti ima vedno v zalogi in jih daje po ceni (860—3) apedlter e. kr. pri v. Južne železnice, v LJubljani, M Dsuaajakl ceett «t. 15. Gospod profesor dr. Oskar Oratzl bodi tem potom pozvan izjaviti podpisancu teb vrst, s čim utemeljuje kakor pravi »nesramnost", katero je zakrivil neki tukajSnji gospod neomadeže-vane prošlosti, ko se je oglasil za vsprejem v društvo „Veloce-C!ub Triestino". Ako ostane ta poziv brez odgovora, storili se bodo dnini, energični koraki na podlagi pisem in dragih dokazil, s katerimi bode podpiaanec varoval svojo čast. IR- Trakovi, čipke, tančice, volneni in svilnati baržuni, pliši, nakitnine, lepa peresa in najlepše novosti vseh stvarlj za modistke (878-2) priporoča ceneno in nsLJToogrsLteJSi iz'oorl ERNST STOCKL v Ljubljani. Najboljšo Nredstvo Prebavno vino (Vinilna digoativum Brevmeaser) iz knezožkofijske dvorne lekarne v Briksenu Mr. F. C. Breymeaeerja je najboljše in najslgurnejie sredstvo, da se hitro ločijo vsakovrstne motit ve pre-bavljanja ali zapeka. Cena veliko steklenice z navodilom za porabo 1 gld. Dobiva se v lekarni gosp. J. Svoboda V LJubljani. (595—25) SS u.' 1» o I u i želodec! jjg=r=i=T=a=T=a=i=i=T=iaT=i=r=^^ Pri Karolu Till-n v Ljubljani, v Spitalskih ulicah št. 10. VSG (456—26) šolske potrebščine za pisanje, risanje in slikanje, za m vse šole po naroČilu gg. profesorjev. jj Velika izbera l risalnih skladnikov, risal itd. Št. 19594. Razglas. ■■a (876—3) V smislu §. 37. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano sc javno naznanja, da so proračlllll O (loliodkilt lil o pol roških : 1. mestne blagajnice Ljubljanske, 2. mestnega ubožnega zaklada, 3. .saklada meščanske bolnice in 4. ustanovnega zaklada za 1892 leto že sestavljeni in bodo ml 14. 4lo 2£r. I. 111. razgrneni v magistratnein ekspeditu občanom na vpogled. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 13, oktobra 1891. Št. 19.023. (886—1 Y V p<»ne«lol|ek, tlue 10. t. iu., izide na Bvetlo: „0d pluga do krone." V61iki zgodovinski roman, za]©t lz kranjsko povestnice, od jcil<:oL>£i 13eclćneVca. 17 pol v onmerki. Hro^iran Ktane 1 pld. 50 kr., tde^rantno votan 2 gld., po pošti 10 kr. več. Zanimivo in živo pripoveduje cenjeni gospod pisatelj v romanu, četfHT junak jo veliki matematik Jurij Vega, življeuje tega slavnega Kranj ca. Naročbu izvršujejo se z duem 19. L m. iu nadalje, aaznauike pa že sdsj Viprejemge (870—6) knjigotržnica Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani, na Kongresnem trgu. mladeničem, ki stopajo v vojaško dobo. Zaradi prihodnjega vojaškega nabora, ki bode 1892. leta, naznanja mestni magistrat Ljubljanski sledeče: 1. Vsi tu prebivajoči mladeniči, kateri so bili rojeni 1871., 1870. in 1869. leta se morajo zglasiti v zapisanje tekom meseca novembra letos pri mestnem magistratu. 2. Mladeničem, ki nimajo v Ljubljani domovinstva, je s seboj prinesti dokazila o starosti in pristojnosti. 3. Začasno odsotne ali pa bolne mladeniče smejo zglasiti stariši, varuhi ali pooblaščenci. 4. Oni, ki si mibljo izprositi kako v §§. 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona navedenih ugodnostij, imajo ali v mesecih januvarji in februvarji 1892. leta podpisanemu uradu, ali pa najpozneje na dan glavnega nabora naborni komisiji izročiti z listinami previđene prošnje. 5. Oni, ki želijo, da se jim dovoli stava zunaj domačega stavnega okraja, morajo ob priliki zglasitve izročiti z listinami previđene prošnje. V takem slučaji je moči tudi istočasno zglasiti in dokazati pravico do kake v §§. 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona povedanih ugodnostij. G. Dolžnost zglasitve imajo tudi sinovi vojaških oseb, bivajočih v dejanski službi in pa oni, ki so nameščeni pri upravi vojstva (vojnega pomorstva) in so še stavodolžni. 7. Kdor zanemari dolžnost zglasitv« In sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more izgovarjati s tem, da ni vedel za ta poziv ali pa za dolžnosti, izvirajoče mu iz vojnega zakona. Stavljenec, kateri opusti propisano zglasitev, ko mu ni branila nikaka njemu nepremagljiva ovira, zakrivi se prestopka §. 35 vojnega zakona in zai-ade globi od 5 do 100 gld., eventuelno zaporni kazni od jednega do dvajset dnij. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane v 3. dan oktobra 1891. Izdajatelj in odgovoru! urednik: Josip N o 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".