Leto IX, ftt. 131
Ljubljana, sreda 6. junija 1928
Cena 2 Din
w Ufcaja ob 4. »>«rtyj.
licane mesečno Din «5*—; ca iao> MnstTO Din 4<r—• neobvezno.
Oglasi po tarifo.
Uredništvo i
LJubljana, Knaflova ulica Štev, 5/L Telefon St. «07« in 3804, ponoči tudi št. «034.
Rokopisi se ne vniajo,
UpravsOtvo: ijut»l>ana, ______
fe. 54. — Telefon fe, 2096.
Dnevnik zasgospodarstvo, prosveto in politiko
____li Ljubljana, Prešernova ulica fe. 4. — Teletoo fe. «49«
Podraiaid: Maribor, Aleksandrov* fe. 13 — Cefle, Aleksandrova cesta
KaCan pri pottnen ček. zavodu t Ljub-iana fe. 11.84« • Praha £iak> 7S.180J Wlen, Sr. 105^4.1.	'
Ljubljana, 5. junija.
Čangtsolin je zapustil Peking in ga prepustil južnim četam.
S tem je v notranji vojni na Kitajskem. ki besni že toliko let, nedvomno nastopil odločilni preokret. Dokler je čangtsolin s svojimi armadami stal še južno od Pekinga in Tientsina, stvar še ni bila sigurna. Zakaj znano je bilo, da bo njegove elitne čete še več ali manj nedotaknjene in da so se na Hoangho in na Jangtsekiangu bojevali le njegovi zavezniki. Zato se je pričakovalo, da se prava odporna moč Čangtsolinova preizkusi pred Pekingom.
Tudi ta odločitev je padla. Bitka pred Pekingom niti ni bila posebno huda; zdi te, da Cang ni hotel dati na tehtnico svojih zadnjih sil, ali pa jih morda ni tnogel dati. Neke vesti pripovedujejo, da so prešle v odločilnem trenutku nekatere čete na stran južnih armad, kar se na Kitajskem prilično pogosto dogaja. Dejstvo je, da je odločitev padla razmeroma zelo hitro. Vsak trenutek je pričakovati, da vkorakajo južne čete v obe najvažnejši mesti kitajskega severa, Peking in Tientsin.
V vojaškem pogledu je vojna med severom in jugom s tem v glavnem zaključena. V najboljšem slučaju bo mogel Čangtsolin braniti še svojo pozicijo v Mandžuriji, ne bo pa mogel več preprečiti razvoja situacije v ostali Kini. Atentat, ki se je izvršil na mandžurskega maršala v vlaku pri Pekingu, priča, da se zdi potrebna njegova popolna odstranitev. Komplikacije lahko nastanejo, ako bi skušala Japonska vzdržati svojo tezo, da meščanska vojna ne sme poseči na ozemlje Mandžurije, ali verjetno ni, da bi vztrajala na tem, ker bi s tem samo še ojačila protijaponsko razpoloženje, ki ii že sedaj prizadene ogromno škode.
Gotovo mora imponirati uspeh, ki ga je dosege! general Cangkaišek, ki je v razmeroma kratki dobi povedel zmagovite kantonske čete od Kantona na skrajnem jugu čez Hankov, Šanghaj in Nanking do Pekinga ter po dolgem času zopet združil večino mase Kitajske v eni oblasti.
Ali njegov uspeh ni le vojaški uspeh. Zakaj njegova armada se v tem bistveno razlikuje od drugih kitajskih vojsk, da je to armada posebne pravilno in normalno urejene vlade, ki predstavlja stvarno izvršilno voljo posebne stranke, in sicer najmodernejše kitajske stranke Kuomintang. Čeprav je že nastopila nevarnost, da se tudi ta armada razsuje na vojske posameznih generalov, ki imajo pTed očmi le saroje osebne smotre, se je kriza srečno likvidirala in Kuomintang je obdržal odločujoč vpliv na armado, zato pa se je otresel skrajnih levičarskih elementov, ki so delali za komunizem in je danes še bolj homogen in zato močnejši nego je bil.
Z zmago nad Cangtsolinom je zmagal Kuomintang skoro popolnoma in s tem je podana, danes se pač to že lah-Jko reče, garancija, da se bo Kina preuredila po načelih te stranke, se zopet zedinila in povrnila mir in red.
Pokojni dr. Sunjatsen, oče kitajske revolucije in ustanovitelj Kuomintanga, triumfira sedaj s svojimi idejami, ki jim za svojega življenja ni mogel pripomoči do zmage razen v majhnem obsegu v Kantonu. Treba je bilo vojaškega duha in vojaških sposobnosti Cangkajšeka, da so Sunjatsenove ideje zmagale tudi v centralnih in severnih kitajskih provincah.
Svetovni listi komentirajo te dni Emago Kuomnitanga kot svetovno va-žen dogodek, sklepajoč, da je z njo pričel oni proces, ki bo državi dal notranji mir in red, enotno upravo ter jo na ta na> .n rešil iz dolgoletne anarhije, kaosa, brezpravnosti in nasilstev večnih no-tra..iih vojn. Morda eni ali drugi velesili pripenjajoča notranja konsolidacija Kitajske ni in ne bo po volji, ali tudi te se bodo polagoma prepričale, da z notranjim preporodom zraste tudi ekonomska, trgovska kapaciteta kitajskega teritorija, kar bo naposled v korist tudi gospodarskim interesom velesil. Se-\'eda bo reorganizirana Kina prej ali slej zahtevala in tudi dosegla ukinjenje raznih tujih privilegijev, koncesij in eksteritorijalnosti, ki jih morajo držati velesile samo zaradi notranjega kaosa na Kitajskem.
Vse to bo šlo seveda počasi, zakaj prehod iz dosedanjih v redne razmere nikakor ne bo lahek. Tudi še niso odstranjene vse nevarnosti, ki jih mora še obvladati Kuomintang, odnosno Cangkaišek. V Pekingu je razen njegovih vojsk tudi Fengjuhsiang, ki ima svojo armado in nekoliko drugačen politični koncept; le preveč bi odgovarjalo tradicijam. če bi se med zmagovitimi zavezniki pojavil razdor in ugodno situacijo znova prevrgel. Ali Cangkajšek je pokazal v svoji dosedanji kameri toliko takta in toliko okretne sposobnosti, da isto lahko pričakujemo tudi za nadalje od njegovega vodstva.
Mussolini nam bere levite
Zunanjepolitični ekspoze v rimskem senatu
Vsa krivda za neprijateljske odnosa je je samo na naši strani. - Naša javnost je domišljava in otročja..
Rim, 5. junija, o. Med splošno pozornostjo nabito polne senatne dvorane je ministrski predsednik Mussolini podal danes popoldne ob 5. uri obširen ekspoze o zunanji politiki Italije. Začel je z azijskimi državami, prešel na južno in severno Ameriko ter končno na razmo-trivanje o položaju v Evropi. Dejal je, da je prijateljstvo med Italijo in Anglijo tradicijonalno. To prijateljstvo je eden izmed temeljev italijanske zunanje politike. Odnošaji med Italijo in Rusijo so normalni, s Poljsko pa prav dobri. Politične pogodbe med Poljsko in Italijo ni. O kaki pogodbi na sestanku z Za-leskim sploh ni bilo govora. Z Nemčijo želi Italija živeti v prisrčnih odnošajih. «Odnošaji med obema narodoma«, je dejal Mussolini, «pa bi bili lahko boljši, ako bi ne bilo neodgovornih elementov, ki se hočejo vmešavati v naše notranje zadeve». S Francijo so se odnošaji znatno izboljšali. Razgovori za odstranitev nerazporazumljenj so se začeli 19. marca 1.1. Pogajanja naj bi dovedla do sklenitve politično prijateljske pogodbe ter do ureditve naslednjih vprašanj: Tan-ger, položaj Italijanov v Tunisu in korektura tripolitanske meje. Mussolini je nato obširno govoril o tangerskem vprašanju. Omenil je odnošaje s Špansko, Švico ter Avstrijo, glede katerih je dejal, da so «v diplomatskem oziru korektni«, ter ie izrazil upanje, da se bodo še izboljšali.
«Prispe!i smo», je nadaljeval Mussolini, «na prag podunavske in balkanske Evrope. Tu treba nastopiti s previdno pozornostjo, ker je tu torišče mnogih nasprotujočih si interesov in je politični dinamizem izredno živahen. Na ruševinah avstro-ogrske monarhije so nastale številne države in v svrho varovanja mirovnih pogodb se je ustanovila Mala antanta.» Omenjal je pogodbe, ki obstojajo med Italijo, Češkoslovaško in Romunijo, nakar je prešel na Jugoslavio. «Obstoja končno,» je izjavil «med Italijo in Jugoslavijo rimski pakt iz 1. 1924. o prijateljstvu, sodelovanju in arbitraži. Na tej politično diplomatski točki se moramo dalj časa pomuditi. Od nastopa fašističnega režima dalie so bile smernice italijanske zunanje politike do Jugoslavije ravne. Moje prepričanje je, da med dvema državama, ki Imata skupne meje. ne morejo obstojati odnošai indi-ferentnosti, marveč samo odnošaji prijateljstva ali neprijateljstva. Italija se je odločila za politiko prijateljstva in je to politiko lojalno izvajala.*
»Rimski pakt je zahteval dopolnilo: v letu 1925. so bile sklenjene nettunske konvencije. S temi konvencijami so se uredila v medsebojnem sporazumu mnoga zamotana in važna vprašanja, nanašujoča se na odnošaje med obema državama. Tri leta je torej, odkar Italija čaka na ratifikacijo nettunskih konvencij s strani Jugoslavije. Italija se niti od daleč ne namerava vmešavati v zamo-
tane parlamentarne razmere sosedne države, vendar pa tem razmeram ne more podrediti svoje lastne zunanje politike. Italija je dalje primerno ugotovila, da pakt iz leta 1924. ni ustvaril onega moralnega ozračja, po katerem preide prijateljstvo iz uradnih vladnih protokolov v srca narodov.»
«Nepotrebno in nevarno je, prikrivati si realnost. V mnogih jugoslovenskih krogih se v velikem stilu pridiguje proti Italiji in to tudi s strani oseb, ki so politično odgovorne. Še prav svež je primer govora nekega hrvatskega poslanca, bivšega in morda bodočega ministra, ki je hujskal k vojni proti Italiji in prorokoval, da se bo mir podpisal v Benetkah. Vse to je v zvezi s popolnim nepoznanjem dejanskega položaja fašistične Italije in s pretiranimi manifestacijami megalomije, ki mejijo že na politični infantilizem. Lahko se človek smehlja, ostane popolnoma hladnokrven, kakor je to storila Italija v preteklih dneh, velika napaka pa bi bila, če se to ne bi upoštevalo. V tem ambijen-tu lastnega napihovanja in nerazumevanja, s katerim se mora svet končno vendarle seznaniti, se razlagajo zadnji dogodki v Splitu, Šibeniku in Zagrebu, dogodki ki so bili skrajno težki bodisi zaradi nasilstev in opustošenj, predvsem pa zato, ker so jih izzvali — ne morda neobstoječi zadrski incidenti ali pa zadržanje italijanskih dijakov, ki je bilo povsem disciplinirano, marveč navadno naznanilo, da se je dr. Marinkovič odločil predložiti skupščini nettunske konvencije, ker je s tem pokazal čin dobre volje in poguma.«
«Komaj sem bil prejel poročila naših konzulov in našega poslanika v Beogradu, sem formalno zahteval s posebno noto ono zadoščenje, ki ga je narekovala resnost dogodkov. To zadoščenje je beograjska vlada date z noto, ki je vsakemu izmed vas znana. Z vidika diplomatskih odnošajev so torej incidenti zaključeni. Priznavamo tudi v tem hitrem in lojalnem sprejetju italijanskih zahtev znamenje dobre volje dr. Marin-koviča, kakor tudi niegov namen obuditi ono politiko prijateljstva, po kateri se hoče Italija s svoje strani odkritosrčno ravnati, ne samo v korist obeh držav, marveč tudi za zagotovitev evropskega miru.»
«Preden zaključim, bi rad povedal s tribune te visoke zbornice jasno besedo gotovim elementom na oni strani Snežnika: Bodite previdni in pametni! Ne poslušajte praznih čvek o fašizmu. Razumite realnost! Italija vas ne sovraži In ne nasprotuje vašemu mirnemu napredku, toda prizadevaite si spoznati nas in pomislite, da Italija, ki je ob vsakem času ogromno prispevala k civilizaciji človeštva, je danes s fašističnim režimom postala narod, s katerim se vam izplača Rojiti prijateljstvo, ne pa užigati sovraštvo!»
Fašisti so veseli naše ponižnosti
Italijanski listi hvalijo odgovor naše vlade. - Besedilo Marinkovičeve note. - Za zada^ske dogodke ne dobimo
zadoščenja
Beograd, 5. junija, p. Danes se je vrnil v Beograd zunanji minister dr. Marinkovič Z ozirom na naše odnošaje z Italijo je treba zabeležiti, da smatrajo italijanski listi, da je naš spor z Italijo i likvidiran z odgovorom naše vlade. ! Rimska «Tribuna« je mnenja, da je seda zopet utemeljeno upanje na pravo prijateljstvo v bodočnosti. Tudi «Lavo-ro d' Italia». glavno glasilo fašistovskih ! sindikatov, povdarja, da se morejo incidenti med Jugoslavijo in Italijo smatrati za končane. Obenem navaja ta list besedilo jugoslovenske vlade na protestno noto Italije. Odgovor se glasi:
»G. minister! Prosim Vašo ekselenco, naj izvoli sporočiti kraljevski italijanski vladi zelo iskreno obžalovanje kraljevske vlade za žalostne dogodke, ki so se odigrali 36. m 27. maia v Šibeniku in Splitu. Čim je do-znala za obseg nemirov v teh dveh mestih, je kraljevska vlada podvzela primerne tikre pe da se onemogočijo ponovni slični dogodki talko v Šibeniku in Splitu, kakor tudi drugod in je ojačila policijsko službo povsod, kjer }e bila njena moč nezadostna. Kraljevska vlada »odi, da je do teh dogodkov moglo priti samo zato, ker lokalne oblasti niso mogle pričakovati, da fr manifestacije mogle zavzeti tako težke dimemzije, ker so nastale žal nenadoma zaTadi lažnivih in pretiranih vesti, ki so bile razširjene o manifestacijah v Zadru. Notranji minister Ue zato pod vzel vse primerne ukrepe za
ojačenje policijskih oddelkov, ki še niso bili dovolj močni. Med tem je obenem isto-tako odredil preiskavo, da se ugotovi odgovornost funkcionarjev, ki so dolžni skrbeti za javni red v Šibeniku in Splitu, in da se uporabijo sankcije proti onim, ki bi se eventuelno pregrešili proti svojim dolžnostim zaradi pomanjkljivega izvrševanja svoje službe. Na drugi strani je notranji minister v svrho končne povrnitve škode odredil tudi preiskavo za popolno oceno škode, povzročene posameznim osebam in ustanovam. Odveč bi bilo pripomniti, da bodo vse aretirane osebe, ki so krive zaradi teh dogodkov sojene in kaznovane po zakonskih določbah. Z ozirom na to, da je kialjevska vlada povsem soglasna z vprašanji, postavljenimi od Vaše ekselence, ki jih je formulirala italijanska vlada v svojem pismu 30. maja, smatram za primerno izraziti upanje, da dobri odnošaji med obema državama ne bodo skaljeni s temi žalost nimi dogodki. Z zadovoljstvom sprejemam na znanje izjavo Vaše ekselence, ki jo vsebuje omenjeno pismo o tem, s kakim duhom je prežeta italijanska vlada. Srečen sem, da morem zagotoviti Vaši ekselenci, da je kraljevska vlada prežeta z istim duhom in da je bila doslej odločno pripravljena preprečiti vse, kar hi moglo dovesti do skalitve obstoječih dobrih odnošajev kakor tu-c?! do njihovega poslabšanja ter je pripravljena storiti vse, da se ti odnošaji vzdrže, krkor izhaja to iz pisma, poslanega od italijanske vlade, kakor tudi iz duha, ki nas
potom paleta prijatefisfrva veže z Italijo. — Dr. Marinkovič.
Beograd, 5. junija, p. Tukajšnje Italijansko poslaništvo ie obvestilo danes pomočnika zunanjega ministra Bakoti-ča, da je italijanska vlada zadovoljna z odgovorom naše vlade in da smatra, da
je med obema državama nastali spor s tem likvidiran.
Na vprašanje, ali je tudi italijanska vlada že odgovorila na jugoslovensko protestno noto zaradi incidentov v Zadru, so dobili novinarji odgovor, da se to še ni zgodilo.
Podrobnosti o fašističnih provokacijah
v Zadru
Fašisti so oskrunili našo zastavo in preganjajo naše državljane, naša vlada pa pravi, da se ni zgodilo ničesar. — Umevno
ogorčenje v Dalmaciji
Split. 5. junija č. V tukajšnjih krogih je vzbudila največje ogorčenje vest. da je naša vlada v odgovoru na italijansko protestno nogo popolnoma po nepotrebnem uradno zatrjevala, da so bili incidenti, ki so se odigrali zadnje dni v Zadru. povsem malenlfostni in da so bile vesti o teh dogodkih pretirane. To postopanje uradnih krogov, ki je s stališča sedanje vlade, ki se hoče za vsako ceno prikupiti Italiji in izvesti ratifikacijo nettunskih konvencij, sicer razumljivo, je spričo podrobnosti, ki so znane v tukajšnjih krogih o zaderskih dogodkih. dokaj čudno. Značilno ie. da naša vlada v demantiramju teh dozodkov še celo prekaša demantije fašističnih poročevalskih agencij, ki med vrstami vendarle priznavajo. da dogodki niso bili tako brezpomembni. kakor jih skuša slikati naša vlada.
Po tehničnih informacijah ie dokazano, da so n. pr. fašisti vdrli v garažo našega konzula v Zadru, sneli z avtomobila itizoslo-vensko zastavico, io opliuvali, raztrgali in
nato zažgali. To se le zgodilo ob navzočnosti 70 karabinieriev, ki so stražili poslopje konzulata. Prav tako ne more noben demanti spraviti s sveta činienice. da so fašisti v Zadru izdali proglas, ki so za podpisali tudi službeni predstavniki Italije, v katerem razglašajo. da ie bil izvršen popis vseh jugoslovenskih državljanov in niih imetja v Zadru ter da iih ie smatrati kot talce, koiih imetje ie določeno za povračilo škode, ki bi io trpeli zaradi orotiitali-janskih izgredov italijanski državljani t Dalmaciji. Naš konzul v Zadru ie proti temu postopanju enerzično protestiral, toda brez vsakega uspeha. Italijanski prefekt ga ni hotel niti sprejeti. Italijanske oblasti sistematično preganjajo naš" ljudi in sililo k izseljevanju. Italijanska vlada pa ie dala italijanskim državljanom v Dahiiaciji na razpolago kredit v znesku 6 milijonov lir in jim priporočila, nai kunijo vsako zemljišče, ki za morejo dobiti v Dalmaciji ne zlede na kraj in lego.
Maršal čangtsolin mrtev?
Najnovejše vesti poročajo, da je umrl general Čangtsolin na posledicah ran, dobljenih pri atentatu. — Tudi bivši general Vučungseng mrtev. — Izpraznjenje Pekinga
Tokio, 5. junija, s. Po časopisnih vesteh je Čangtsolin umrl na posledicah ran, ki jih je dobil pri atentatu.
Tokio, 5. junija, (lo.) Maršal Čangtsolin je umrl na ranah, dobljenih povodom včerajšnjega bombnega atentata. Umrl je tudi general Vučungsen, bivši guverner pokrajine Hajlungkjank.
Tokio, 5. junija, (la) Vest, da je umrl na zadobljenih ranah povodom ateutata na maršala Čangtsolina bivši guverner pokraji-Hajlungkjank, Vučungseng, se potrjuje uradno.
Tokio, 5. junija, g. Poizvedbe o vesti glede smrti Čangtsolina so dognale, da je maršal še pri življenju, da pa je zaradi zadobljenih poškodb težko bolan.
" London, 5. junija, s. cChicago Tribuno poroča iz Pekinga: Izpraznitev mesta in okolice napreduje zelo počasi, ker je veliko pomanjkanje železniškega materijala. Dosedaj še ni bilo mogoče pričeti z odvaža-njem 6 armad. Mandžurske čete Čangtsolina so odpeljale 60 % kitajskega železniškega materijala ter stroje za reparature. _
Tokio, 5. junija, g. Zasedba Pekinga po južni vojski se ie pri?cla. V Pelangu skrbi za ohranitev reda in miru še vedno odbor, ki ga je postavil Čangtsolin. Odbor je zaprl mestna vrata, ker je v okolici Pekinga še vedno mnogo plenilcev. Del Čruigtsolinovih čet se je dal podkupiti ter je razstrelil železniški most pri Tientsinu. Z ozirom na to je postal nemogoč odhcd dveh armadnih zborov v Mandžuriji. V Tokiju pričakujejo zasedbo Mukdena, ako bi prebivalstvo pokazalo Japoncem scvražno razpoloženje.
London, 5. junija, s. V Tientsinu so ua raznih mestih eksplodirale bombe in ročne granate. Paniko med prebivalstvom je japonsko orožništvo kmalu udušilo. Orožništvo je našlo tudi v vodovodnih napravah bombe. Čangkajšek se je vrnil v Nanking, kjer se je takoj vršila tajna seja kabineta, na kateri se je sklenilo imenovati Jenhisi-shana za orožniškega generala v Pekingu in Tientsinu. Policija v Pekingu je izdala proglas, po katerem bodo vsi plenilci takoj ustreljeni.
Albanska pritožba v Ženevi
Ženeva. 5. junija, (že.) Dopoldne je razpravljal Svet Društva narodov o predstaviti albanske vlade, ki protestira proti eks-proprijaciji albanskih državljanov v Grčiji in se bavi 9 položajem albanske manjšine v grški državi. Albanski delegat je izjavil, da je bilo več grških državljanov brez primerne odškodnine razlaščenih in da grške rblasti sistematično zatirajo albansko manjšino. Grški delegat Politis je povdar-jal, da albanska vlada nima na podlagi člena 11. društvenega pakta nikake pravice, da predloži te zadeve Svetu Društva narodov. Uporaba tega člena mora biti rezervirana le za velike mednarodne konflikte. Grška vlada je razlastila albanske državljane, da naseli na njihovem posestvu grške begunce iz Male Azije. Za poročevalca v tej zadevi je bil imenovan poljski zuna-nii minister Zaleski. Koncem tega ledna pride ta zadeva zopet v razpravo.
Paril. 5. junija, s. <Echo de Pans> poroča iz Ženeve: Paul - Boneour bo stavil Svetu Društva narodov zahtevo, naj ugotovi, da poročilo tročlanskega odbora ne pomeni končnoveljavne rešitve monoštrske afere.
Dalekosežnost ameriškega protivojnega pakta
London, 5. junija (lo.) Na konferenci trnrje Društva narodov je govoril bivši zunanji minister Qrey o ameriškem profervoinem paktu. Govornik ie povdarja!. da ne stoji ta pakt v nikaki direktni zvezi z Društvom narodov. Njegov vpliv bo močnejši od Društva narodov samega in bo večjega pomena kot delovanje t« institucije. Ako bo postal ameriški proti vojni pakt dejstvo, bodo članice tega pakta države, ki so že itak po veliki večin; članice Društva narodov. Na ta način bo nevarnost, da le ena ali druga teh držav prelomi statut Društva narodov, veliko manjša, ker bi dotična država istočasno tudi prelomila ameriški pakt. V bodoče si bo vsaka država dobro premislila priti v konflikt z dvema talko močnima činiteljima, kakor le ameriški proti vojni pakt in Dru&tvo narodov. Ameriški pakt, je zaključil govornik, ni še dejstvo, vendar pa so izgledi tako dobri, da se bo to krnahi zgodilo.
Povratek afganistanske kraljevske dvojice
Batom, 5. junija (be.) Semkaj ie dospela afganistanska kraljevska dvojica, ki se je odpeljala v posebnem vlaku v Ttflrs.
Požari v Egiptu
Kairo, 5. junija (te.) Na zadevno mterpefocino v zbornici glede pogostih požarov na deželi, je ministrski predsednik Naha-s paša izjavil, da je izbruhnilo v zadnjih 6 mesecih 34 požarov, pri katerih je umrle 27 ljudi. Vzrok pogostih požarov je ta, da nalagajo kmetije les v podstrešju.
Izvolitev francoskega parlamentarnega predsedstva
Pariz, 5. junija s. Ferdinand Bonisscn je bil s 327 glasovi izvoljen za predsednika zbornice. Franklin-Bouillon je dobil 244 glasov. Za podpredsednike so bili izvoljeni Henry Baethe (neodvisna levica). Leon Bouvssou (radikal) ter Bouilloux-Lafont (levičarski radikal). Za četrto mesto podpredsednika je potrebna ožia volitev. Najbrže bo izvoljen poslanec desnice, tako da bo imela desnica dva, levica pa tudi dva podpredsednika.
Pariz. 5. junija (a.) Danes je bil otvor-jen senat.	r
Politično-parlamentarna situacija v Nemčiji
Berlin, 5. Junija (be ) Parlament se sestane končnoveljavno v sredo 13. junija popoldne. Pruski deželni zbor se otvori že 8. junija popoldne.
Berlin, 5. junija s. O ideji združitve demokratske in nemške ljudske stranke se še vedno mnogo razpravlja. Važni organi nemške ljudske stranke so se izrekli za to združitev. Za nevega vodjo se imenuje berlinski župan dr. Boss. Tudi »Deutsche AlAgemeime Ze:tung«, ki piše v smislu desnega krila nemške ljudske stranke, se izreka za to združitev, ne strinja se san.o s tem, da bi se ta združitev izvršila ped vodstvom dr. B5s-sa. List označuje kot novega voditelja dr. Srre-semanna.
Voldemaras o odnošajih s Poljsko in Nemčijo
Ženeva, 5. junija d. Li®cv$ki ministrski predsednik Voldemaras je imel s tukajšnjim dopisnikom »Neue Freie Presse« daljši razgovor ter je med drugim .izjavil: Litva se drži sklepa sveta Društva narodov v decembru. Kar se tiče poljske protestne note zaradi prcklamacije Vilna za glavno mesto, sem o njej zvedel šele v Berlinu. Litva bo odgovorila na to neto, ko se bom povrnil v domovino. Od razprav poljsko-litovsfojh odnošajev na svetu Društva narodov se ne sme pričakovati nobeno iznenadenje. Gre za poročite holandskega zunanjega ministra Belaertsa van Blookland in za nič drugega Stališče Litve je iasno. Hočemo, da ostane Litva neodvisna, ne da bi se napravila kaka zveza z drugo državo, ne s Poljsko, ne s sovjetsko Rusijo.
V razgovorih v Londonu mi je izjavil Chamberlain, da si žela Anglija, da bi se uredili potj-sko-litovski odnošaji. O nerešenih vprašanjih med Nemčijo in Litvo sem z dr. Stresemannom razpravljal o priliki mojega bivanja v Berlinu. Prepričan sem, je dejal Voldemaras, da se bodo pričeti dobri odnosa.}-: med obema državama razvijali. Nemški državljani so v Litvi vedno prijetni gostje, vendar pa se ne more trpeti vme-šarvamje v notranje razmere Litve.
Priprave za obnovitev boja v parlamenta
Strah pred obštrukcijo KDK. - Vlada je baje pripravljena popustiti. - Danes bo važna seja min. sveta
Beograd, 5. junija p. Največjo skrb povzroča vladi spoznanje, da ne bo mogla delati s parlamentom. Vladna večina ne kaže niti najmanj volje sprejeti silne boje, ki jih napoveduje opozicija vladi v Narodni skupščini. Opozicija je napovedala najostrejšo borbo, ker vlada ni smatrala za potrebno, da bi pristala na predlog, naj se izvoli parlamentarna anketa, ki bi poiskala krivce Pukolja pri beograjskih demonstracijah. Opozicija tudi ne bo dovolila, da bi se še nadalje zabranjevala javna zborovanja opozicijskih strank. Nocoj se doznava, da je vlada že pripravljena k popuščanju in da bo notranji minister dr. Korošec preklical generalno prepoved zborovanj, tako da bodo zopet mogoča manifestacijska zborovanja KDK. Za 24. t m. je napovedano veliko manifestacijsko zborovanje KDK v Sisku, o katerem se pričakuje, da bo eno izmed največjih, ker se bo na njem manifestirala glavna moč KDK v prečanskih krajih.
Jutri ob 10. dopoddne se bo vršila seja ministrskega sveta, na katero je pozvan tudi predsednik Narodne skupščine dr. Perič, ki se vrne tekom noči v Beograd. Razpravljali bodo zlasti o tem, kakšno stališče naj zavzame vlada na prihodnji seji Narodne skupščine, ko imajo priti na vrsto obtožbe opo zicije proti članom vlade.
Za nocoj je napovedan prihod pod predsednika radikalne stranke Ace Sta nojeviča. Z njegovim prihodom postaja zopet aktualno vprašanje spora med Veljo Vukičevičem in glavnim odborom radikalne stranke. Iz okolice glavnega odbora se čuje, da Aca Stanojevič ne bo prišel na sejo radikalnega kluba, ker pravi, da je svojo besedo že izrekel s tem, da je podpisal spomenico glavnega odbora.
Vse to so stvari, ki povzročajo mnogo skrbi vladi in zaradi katerih je imel danes g. Vukičevič celo vrsto konfe renc s svojimi ministri.
Prečanski davidovičevci med dvema stoloma
Živahni komentarji k nedeljskim zagrebškim resolucijam. — Davidovič še ne ve ničesar. — Zanimivo mnenje Marinkovi-čeve »Pravde«. — Mučen položaj dr. Ribarja in dr Angjelino-
viča
Zagreb, 5. junija d. Današnji »Obzor« razprava a v uvodniku o nedeljski konferenci iprečanskih demokratov v Zagrebu in na (glasa, da hočejo hrvatski in dalmatinski demokrati sedeti ma dveh stolih. Nedeljski sKJepi niso ne voda ne krop. Prečanski de-miokrati bi se bili morali vsekakor jasneje Izraziti in točno opredeliti. Za daviidovičev-ce v prečanskih krajih nastaja vprašanje, kam naj gredo. Priključitev k Radiču in Pribičeviču je za demokrate zelo delikatna stvar, ker ne vedo, kako bodo sprejeti. iNled fedcraliste ne morejo. Najnaravnejša bi bila po mnenju »Obzorovega« uvodničarja priključitev k hrvatskemu bloku, če bi tam ne bilo frankovcev. Da bi se prečanski demokrati odcep li od Davidov.ičeve stranke in izvolili samostojno politično skupino, je za nje zelo nevarno. V parlamentu bi imeli samo dva poslanca, pa še ta bi pri prihodnjih volitvah brez dvoma izgubili. To je bilo bržkone tudi merodajno za nedeljske sklepe.
Voditelji hrvatskih demokratov, nadaljuje »Obzor«, so večinama pristaši dr. Ma-rinkoviča. Ker pa dr. Marinkovič še ni prelomil odnošajev z Davidovičem. zato tudi dr. Angjelinovič, ki je imel na nedeljski konferenci glavno besedo, ni dopustil os tre j šiih sklepov. »Obzor« zaključuje svoja izvajanja s konstatacijo, da je nedeljska konferenca prečanskim demokratom več škodovala nego koristila. Koristila jim ni nič, ker morajo še naprej tvoriti štafažo CDavidovičevi politiki. Dr. Ribar in dr. Angjelinovič bosta tako prišla v neprijeten položaj, da bosta morala kljub nedeljskim sklepom glasovati za nettunske konvencije. Ce tega ne storita, ju bo vodstvo stranke izključilo. Računati pa je s tem, da se bodo Slovenci in po vsej verjetnosti tudi bosanski muslimani od glasovanja abstinirali, tako da bo vlada ostala v manjšini. Kako bosta potem dr. Ribar in dir. Angjelinovič izgledala pred svojimi volilci, je poglavje zase. Iz vsega tega sledi, da bi bili hrvatski in dalmatinski demokrati storili najbolje. če bi sledili vzgledu slavonskih demokratov, odnosno dr. Oreba ter organizacije Davidovičeve stranke razpustili, odnosno prepustili pristašem svobodno odločitev, kam naj se opredelijo.
Beograd, 5. junija č. Novinarji so se danes obrnili na g. Davidoviča s prošnjo, naj jim pojasni, kako stališče zavzema vodstvo demokratske stranke k zahtevam, ki so jih stavili prečanski demokrati na svoji nedeljski kanierenci v Zagrebu. G. Davidovič je bil zek> rezerviran in je odpravil novinarje z. izjavo: »Nisem dobil o tej konferenci še ni kakega službenega poročila, nič pismenega. Zato vam tudi ne morem še ničesar reči.«
Obširno pa se bavi s sklepi zagrebške konference današnja »Pravda«, ki naglaša v uvodniku, da je vzbudila največjo pozornost v politični javnosti zahteva po reviziji ustave. To je prvi primer, da se nekako oficijelno angažira za to važno in vedno boli pereče vprašanje stranka, ki Je doslej vedno in dosledno branila Vidov-dansko ustavo. Vodstvo demokratske stranke ne bo moglo Iti preko te zahteve in bo moralo v najkrajšem času zavzeti k temu vprašanju Jasno stališče.
Očividno v zvezi z zahtevami prečanskih demokratov je g. Davidovič danes poslal vsem demokratskim ministrom pismo, v katerem jih prosi, naj gledajo na to. da pridejo čim prej pred Narodno skupščino vsi zakoni, ki so na programu vlade in ki so deloma že predloženi raznim skupščinskem odborom.
Oficirji brez vojakov"
Pribičevič o sklepih zagrebške davido-vičarske konference.
Beograd, 5. junija p. Svetozar pribičevič Je Izjavil vašemu dopisaiiku z ozirom na konferenco Davidovičevih demokratov v Zagrebu naslednje: »Zagrebške sklepe so sprejeli oficiTji, ki jih je zapustila vojska. V teh krajih ni več Davidovičevih demokratov. Pri zadnjih volitvah so izmed 90 poslancev, ki jih volijo ti kraji, dobili Da-vidovičevi demokrati samo enega in še tega s pomočjo dalmatinskih zemljoradnikov. Sedaj bodo izgubil še tega edinega človeka. Njihovi sklepi so samo varanje javnosti. Izmed vseh svojih zahtev polagajo največ važnosti na to, da postane eden izmed njihr minister. Čudno je tudi to, da kot sestavni del vladne stranke sploh postavljajo zahteve V vladi so vendar za to, da ustvarjajo svoj program in ne s programom paradi rajo Ker pa se nanje nihče ne ozira in ker ničesar ne pomenijo, jim pač ne preostaja drugega, kakor da postavljajo zahteve. V 7f <rrhn }e nastopal tudi g. dr. Ribar« ki pa
je v Hrvatski propade! pri volitvah ln )e Ml komaj, komaj izvoljen v Vojvodini. Zelja tega gospoda je, da postane minister. Zato je šel na konferenco v Zagreb, da se je taim postavila zahteva, naj postane kak Hrvat minister. Porabljam to priliko tudi, da ponovno zavrnem trditev zagrebške demokratske resolucije, da so bile nettunske konvencije sprejete za vlade PP. Nikdar niso bile te konvencije pred vlado Pašiča in Pribičeviča. To neresnico potrebujejo Da-vidovičevi demokrati samo zaradi tega, da bi opravičili svojo jadno vlogo v sedanjem položaju.«
Napad v Prestranku pred tržaško poroto
Trst, 5. junija, o. Proces zaradi napada na železniški blagovni urad v Prestranku se je danes nadaljeval. Predsednik je pre* čital akte, ki se nanašajo na proces proti Rajmundu Samsi zaradi napada v Prestran« ku, iz katerih je razvidno, da je Samsa v Ljubljani priznal dejanje, a da so ga ljub« Ijanski porotniki kljub temu oprostili. Te« kom dopoldneva so bili zaslišani nekateri železniški uradniki, ki so bili napadeni. Pri* šlo je do incidenta med Želetom in pričo Toniolom, ki je trdil, da se je Žele večkrat zanimal za poslovanje urada. Žele je to točno zanikal. Priča Rubatto je izjavil, da je po sliki spoznal v Samsi enega izmed onih, ki so udrli z orožjem v roki v urad. Molk in Vilhar, ki sta bila tekom zasledo« vanja ustreljena, se nista bila pokazala v uradu. Isto so potrdile tudi druge priče. Pri popoldanski razpravi je bil zaslišan policij« ski komisar Mambri, ki je vodil preiskavo. Trdil je, da je zločin politične narave in da ga je organizirala Orjuna, ki ima baj-e tudi tostran meje svoj vpliv. Ni mogel z gotovostjo reči, ali so bili obtoženci člani te organizacije.
Minister Grol o dijaških demonstracijah
Subotica, 5. junija. 6. Včeraj se je mudil tukaj prosvetni minister Milan Grol, ki je imel v Molu na sestanku Davidovičevih pristašev govor, v katerem se je dotaknil tudi znanih demonstracij v Beogradu. Naglašal je, da ima omladina pravico, da protestira proti vladi in proti nameravani ratifikaciji nettunskih konvencij, vendar pa se odgovorni vladni krogi ne morejo ozirati v zadevah, ko gre za tako važne odločitve, na razpoloženje naroda in spravljati državo v nevarn6st vojnih zapletljajev.
Seja vodstva JMO
Sarajevo, 5. junija č. Vodstvo JMO Je sklicalo za dne 8. t. m. sejo poslanskega kluba, na kateri bo klub razpravljali o političnem položaju v zvezi z dogodki zadnjih dni. Po vzgledu ostalih vladnih strank bodo tudi muslimani na tej seji izraziti vladi zaupnico.
V Splitu povzročena škoda
Split, 5. junija č. Po nalogu vlade Je posebna
komisija ocenila škodo, ki je bila povzročena o priliki znanih demonstracij v Splitu. Po ugotovitvah komisije znaša škoda skupno 210.096 Din.
Lepa zgodbica iz Vojvodine
Subotica, 5. junija d. Danes je bil aretiran profesor tukajšnje gimnazije Ivan Horvat, ki je ignaJ v subotdšfci dražbi odlično vlogo. Gimnazijsko ravnateljstvo le namreč ugotovijo, da Horvat nima predpisane kvalifikacije, marveč da je vse svoje dokumente falzMiciraJ. Horvat je dejanje priznal in Je bil takoj suspendiran ter izročen državnemu pravdništvu.
Živinorejska konferenca
Beograd, 5. junija p. Danes se je v Beoaradn
končala konferenca živinorejcev, ki Jo je sklical minister za kmetijstvo. Konferenca se je vršila pod predsedstvom načelnika dr. Prohaske. Razpravljali so na njej o povzdigi živinoreje in konjereje ter so bile v tem smislu sprejete tudi resolucije.
Olimpijada
Amsterdam, 5. julija, g. Danes je v na« daljevanju nogometnega turnirja Holand* ska porazila Belgijo s 3 : 1 (2 : 0), Čile pa Mehiko s 3 : 1 (1 : 1). „
Iz letalskega sveta
Newyork, 5. junija Obe.) Avstralski prekopaoi-liški letalec Kingsford Smith je pristal včeraj m poletu « Hcmohik v Sovi. Letalec i« preletel v 35 urok 3140 milj.
Nas urednik pri bolgarskih ministrih
Soffla, 5. junija, č. Odposlanec vašega lista, ki je izročil na merodajnem mestu zbirko »Jutrovih* čitateljev za žrtve potresa ha Bolgarskem, Rasto Pustoslemšek, je bil danes sprejet od ministrskega predsednika Cankova, zunanjega ministra Burov.a in ministra Ljapčeva, ki so vsi naglašali, da si želi Bolgarija iskrenega zbližanja z Jugoslavijo, in še posebej izražali svoje zadoščenje na bratskim sočustvovanjem, ki so ga pokazali Slovenci, kakor vsi drugi Jugosloveni, povodom bolgarske potresne katastrofe.
Za zbližanje z Bolgarijo
Sofija, 5. junija, č. Današnje «Utro» ob. javlja intervju z gg. Ljubo Davidovičem in dr. Lazo Markovičem. Oba jugoslovenska politika naglašata, da smatrata zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarijo za najboljšo garancijo miru in konsolidacije razmer na Balkanu.
Konferenca Male antante
Beograd, 5. junija p. Zunanji ministri držav Maile antante se bodo po določenem sporazumu sestati 20. t. m. v Bukarešti. Konference zunanjih ministrov Male antante se bodo vršile 20. in 21. t. m.
Smrt zadnjega živečega udeleženca bitke pri Visu
SpJR, 5. junija č. Danes je umrl tukaj v visoki starosti 94 let Stepa Branica, edini še živeči mornar, ki se Je udeležil znane pomorske bitke na Visu. Bil je popularna osebnost in je znal žeto zanimivo pripovedovati o junaških delih naših mornarjev v polpretekli dobi.
Seja ljubljanskega občinskega sveta
Protest proti italijanskim izzivanjem in proti brezpogojni ratifikaciji nettunskih konvencij
četrti dan velesejma
Spričo še vedno težkega gospodarskega položaja, v katerem se nahajajo vsi pridobitni sloji v Sloveniji, je razmah letošnjega velesejma dokaz, da najširši krogi prebivalstva spoznavajo pomen naše velesejmske prireditve. Za trgovca pa je postal velese-jem institucija, katere nikakor ne more več pogrešati.
Za nadaljnji razvoj velesejmov v Ljubljani je zlasti razveseljivo, da od leta do leta narašča število zunanjih posetnikov, predvsem seveda iz vseh krajev Slovenije, pa tudi iz Hrvatske, Bosne ter Srbije in celo iz južne Srbije. Pohvalno je tudi, da so se letos že Številne šole odzvale vabilu vele-sejmske uprave in prirejajo izlete na vele-sejem. Saj moTe velesejem nuditi mladini več nazorno poučnega kakor še tako do-beT teoretičen pouk.
Obisk velesejma je bil tudi včeraj prav dober. V vseh paviljonih je opažati resne interesente in kupce, ki ne prihajajo na velesejem iz radovednosti. Dobra in posrečena je bila zamisel mizarske razstave, kar nam najbolj priča dejstvo, da je razstavljeno pohištvo že po večkrat prodano. Naši mizarski mojstri pa so se letos zares izredno potrudili ter pokazali javnosti, da morejo njih proizvodi po solidnosti izdelave in po okusni obliki konkurirati z najdražjimi izdelki inozemstva. Pa tudi mizarskim mojstrom nudi velesejem marsikaj novega, kajti stroji za obdelovanje lesa so letos zelo dobro zastopani. Razstavljene so n. pr. najnovejše stiskalnice za furniranje lesenih plošč in za uklenje lesa po izumu našega rojaka Kremžarja iz Št. Vida pri Ljubljani.
Kakor smo že omenili je letos prvikrat na velesejmu oficijelno zastopana tudi Francija in sicer po zaslugi g. Mikoliča, ravnatelja francosko jugoslovenske agencije v Parizu, ki je tudi organiziral francosko razstavo s 30 razstavljala. Francoska sekcija se nahaja v posebnem paviljonu v sredini sejmišča. Zal je obisk v tem paviljonu slabši kakor v drugih paviljonih, kar pa je v prvi vrsti pripisati dejstvu, da leži paviljon bolj ob strani ter ga občinstvo zgreši. Kdor pa je videl francosko razstavo se mora čuditi, da se trgovinske zveze med našo državo in Francijo ne morejo prav razviti, čeprav bi marsikateremu trgovcu morda bolj kon-veniral izvoz iz Francije. Zato ponovno opozarjamo interesente na to razstavo ter pripominjamo, da si tvrdke, ki so razstavile želijo stalnih stikov z našimi uvozniki in da so pripravljene oddati zastopstva za Slovenijo ali pa za vso državo.
Avstrijski gostilničarji v Ljubljani
Včeraj popoldne je prišlo z dunajskim br-zovlako-n v Ljubljano okrog 60 gostilničarjev in kavarnarjev iz Avstrije, da si ogledajo naš velesejem, naše zanimivosti in po-globe stike s stanovskimi tovariši v Sloveniji. Svoje avstrijske kolege, od katerih potujejo mnogi z rodbinami, so že v Mariboru prav prisrčno sprejeli mariborski in okoliški gostilničarji in kavarnarji, ki so se jim nato v velikem številu pridružili in se žnji-mi skupaj odpeljali v Ljubljano. Tudi na potu so se jim skoraj na vseh postajah priključevali zastopniki gostilničarskih organizacij iz mariborske oblasti.
V Ljubljani so goste pričakoval zastopniki gostilničarskih organizacij s predsednikom g. Kavčičem na čelu, avstrijski generalni konzul dr. Pleinert, v imenu mestne občine dr. R upnik, v imenu zbornice TOI dr PretnaT, predsednik vrhovnega obrtniškega sveta g. Rebek, ravnatelj Zveze za tujski promet g. Pintar, ravnatelj velesejma g. Dular in večje število občinstva, med njimi skoraj vsi gostilničarji in kavamaTji iz Ljubljane in okolice. Za pozdrave domačinov se Je prisrčno zahvalil predsednik Zvez« gostikiičarskih zadrug v Gradcu g.
o s e r t, za avstrijsko državno zvezo ka-varnarskih zadrug g. H a r i n g in kot vod-a izleta g. Gracon. Po pozdravih so domačini spremili goste na stanovanja, zvečer pa so se zbrali žnjimi na prijateljskem se-Stanka v restavraciji »Zvezda«,
Ljubljana, 5. junija.
Danes se je ljubljanski občinski svet zo« pet sestal k redni javni seji. Kmalu po 5. uri je župan dr. Puc otvoril sejo. Sporočil je med drugim: obč. svet. g. Josip T ur k je prosil zaradi bolezni za štiritedenski do« pust, ki ga je občinski svet dovolil; obč. svet. dr. Klepec je izstopil iz odseka za mestne vožnje; na njegovo mesto je vstopil obč. svet Dachs; zbirka za Bolgare, priza« dete po potresu, je dala nadaljnih 16.074 Din, ki se dodajo prej zbrani vsoti. Nada* lje je sporočil g. župan, da je finančno mu nistrstvo odobrilo proračun mestne občine za l. 1928 » pristavkom, da mora občinski svet prištediti v posameznih postavkah to* liko, da izgine v proračunu izkazani defi* cit. Ko je bil župan v Beogradu, je prosil na kompetentnem mestu, da bi se odpisalo posojilo v znesku 1,800.000 Din, ki je bilo dano za zgradbo Delavske zbornice. To se mu je tedaj zagotovilo in sedaj je prišlo rešenje, da mestni občini ljubljanski ne bo treba vrniti posojila državi, nego da se bo« do anuitete plačevale posebnemu fondu, ki se bo uporabljal za zadeve socialnega zna* čaja v Ljubljani. Tako bo mestna občina prihranila 1,800.000 Din za svoje socialne naprave v občini. Fond bo upravljal pose* ben odbor, v katerem bosta zastopani mest« na občina in De!avska zbornica, Zupan je nadalje sporočil, da sta dovoljeni tudi po* sojili v znesku 6,000.000 Din za zgradbo malih stanovanj in v znesku 15,000.000 Din za razne mestne investicije. Zupan se je tudi zanimal v Beogradu glede brezobrest* nega posojila 2,000.000 Din za zgradbo de* lavskih stanovanj; v ministrstvu so mu re* kli, da tega denarja ni na razpolago.
Pred začetkom dnevnega reda je obč. svet. Tavčar na kratko utemeljeval reso« lucijo, ki opozarja na protijugoslovenske demonstracije v Italiji in na nevarnosti, grozeče našemu gospodarstvu, ako se rati« ficirajo nettunske konvencije v sedanji obliki. Resolucija se glasi:
Resolucija o naših odnošajih z Italijo
Ljubljanski občinski svet se pridružuje ogorčenju celokupnega naroda nad žalitvami, katerim Je izležena naša država v sosedna Italiji, kjer jo od sovraštva zaslepljeni elementi brez kazni grdijo in onečaščajo ime našega prezvišenega vla darja ter zastavo in grb naše domovine, napadajo predstavništva naše države ter grešijo proti /ra j pr imit rvneuš im obvezam korektnosti in lojalnosti napram našemu narodu. Občinski svet po zivlja vlado, da z energičnimi ukrepi zaščiti dostojanstva naše države ter udejstvuje zadovolj ščino za nečuvene žalitve.
Potrebno je, da Jugoslavija odnošaje s sosednimi državami uredi na 'način, ki jamči mirno sožitje in izključuje nove zapletljaje in medsebojno razburjenje sosednih narodov. V finančno, go spodarsko in socijalno ukrepitev države je potrebno, da meddržavne pogodbe ne oškodujejo naših življenskih možnosti. Zato se mora v pogodbah uveljaviti načelo realne in ne samo teoretične reciprocitete in se mora iz njih izključiti vsaka možnost gospodarskega, socijalnega ali političnega eksploatiTamJa enega naroda po drugem na-rodu.
Bojimo se pa, da zaradi nadmoči italijanske impulizivnosti, italijanskega kapitalizma, metod italijanskih upravnih oblasti nettunske konvencije ne bodo mogle tvoriti popolno podlago za izmir-JenJe duhov med obema narodoma. Bojimo se, da bodo dale povod k novjm zapletIjajem.
Zaradi tega poživljamo kraljevsko vlado, da pri obnovitvi prijateljskega pakta z Italijo in pri sklepanju po.godb, ki so žnjim v zvezi, ščiti tudi realno enakopravnost naših državljanov ter stalno čuva naše nacijonalne in gospodarske interese, kakor tudi pri njih izvrševanju v prvi vrsti gleda na korist/i našiti državljanov.
Zastopniki posameznih klubov so izrazili svoje stališče do predlagane resolucije, in sicer obč. svet. dr. Bohinjec za klub SDS, obč. svet. Likar, prof. Jarc za klub SLS, vsi v pritrdilnem smislu. Proti je govoril le obč. svet. inž. Gustinčič; ta je predlagal samostojno resolucijo, ki »(protestira proti koloniziranju Jugoslavije po angleškem ka* pitalu, proti nettunskim konvencijam, pro* ti nastopu notranjega ministra proti mladi* ni in delovnim masam, ki so manifestirale proti vladni zunanji politiki na ulicah.« Pri glasovanju je bila resolucija, predlaga* na po obč. svet. Tavčarju, sprejeta z vsemi glasovi proti trem. Proti so glasovali obč. svetniki inž. Guštinčič in dr. Lemež ter so* cialist Miklošič. Ker je inž. Guštinčič vztra* jal na tem, da se glasuje tudi o njegovi re« soluciji, jo je župan dal na glasovanje. Občinski svet je to resolucijo odklonil. Za* njo so glasovali le inž. Guštinčič, dr. Le* mež in socijalist Miklošič.
Premestitev smodnišnic
Nato je prešel obč. svet na dnevni red. Prva točka dnevnega reda (poročilo finanč* nega sveta o prodajni ceni 6 odst. obligacij mestne občine) je bila sporazumno odstav* ljena z dnevnega reda in uvrščena v dnevni red tajne seje. Obč. svet. Tavčar je v ime* nu finančnega odseka predlagal, naj občin* ski svet pooblasti župana, da v sporazumu s finančnim odsekom izvrši nakup parcel za zgradbo novih municijskih skladišč se« verno Soteškega hriba v okolišu Nadgorice in Dragomelj. Glede onih posestnikov, ki niso voljni odstopiti sveta svojevoljno, naj se predlaga razlastitveno postopanje. Ob* enem se pooblašča g. podžupan, da skuša doseči do konca junija 1928 nov sporazum z vojaško oblastjo glede kraja, kamor bi se namestile smodnišnice. Ta akcija pa ne sme imeti za posledico, da odlaša mestna ob« čina z nakupom oziroma razlastitvijo par« cel severno Soteškega hriba. Predlog je bil sprejet * vsemi glasovi razen štirih, komu« cističnih in socialističnih.
Nove investicije
Za napravo novih kanalov in za napravo ponikovalnic ▼ predmestjih je sklenil obč. svet najeti posojilo 3.500.000 Din.
Odobri se nabava pohištva za mestni vo« jaški urad v znesku 7000 Din. Izplačilo se izvrši iz proračunske rezerve za nepredvi* dene izdatke. Na enak način se dovoli 6000 Din za napravo lesene šupe na cen* tralnem šolskem vrtu.
Soglasno in brez debate je bil *prejet predlog, da najame mestna občina posonlo 20.000.000 Din za razširjenje mestne etek* trarne in za zidanje poslopja za upravo elektrarne in vodovoda.
Slednjič je občinski svet odobril račun« ski zaključek kreditnega društva Mestne
hranilnice ljubljanske za dobo od 1. j&n. do 31. dec. 1927.
V varstvo občinskih hranilnic
Zupan je bil pooblaščen, da sporazumno a predstavniki ostalih mestnih občin, kjer poslujejo občinske hranilnice, podvzame najodločnejše korake v varstvo teh hranil* nic z ozirom na rigorozno izvajanje zako« na glede oddaje sedaj pri teh hranilnicah naloženih denarjev in skladov mladoletni« kov, sodnih varovancev, političnih in cer« kvenih oblasti ter uradov Državni hipote« karni banki; člena 5. in 40. zakona o ure« ditvi Državne hipotekarne banke naj se novelirata v tem smislu, da se smejo v teh členih navedeni denarji tudi še nadalje na« lagati pri regulativnih hranilnicah, ce niso pogoji za varovance odnosno užitnike manj ugodni, kakor pri Državni hipotekami banki.
Sledila so poročila gradbenega odseka, za katerega je poročal inž. Rueh. Rešilo se je nekaj prošenj glede parceliranja zemljišč in drugih ureditev stavbenih razmer v mestni občini. Nadalje so se rešile razne prošnje za sprejem v domovinsko zvezo mesta Ljubljane.
Zdravstvene institucije
Na predlog poročevalca policijsko*zdrav« stvenega odseka dr. Lukana sta bila spre« jeta predloga: Mestna občina naj zaprosi pri OUZD v Ljubljani, da ji odstopi pri« meren prostor v svoji lastni palači za za« časno namestitev mestnega protituberkuloz* nega dispanzerja. Vodstvo tega dispanzer« ja se poveri mestnemu zdravniku, ki naj stavi potrebne predloge za začasno opremo dispanzerja. V svrho morebitne ustanovitve protituberkuloznega dispanzerja večjega stila z lastno zgradbo naj stopi mestna občina v stik z državnimi oblastmi, ljubljan« skim oblastnim odborom, okoliškimi obči« nami, Okrožnim uradom za zavarovanje delavcev, Pokojninskim zavodom Ln drugi« mi interesiranimi institucijami.
Za začasno namestitev šolske poliklinike za deco mestnih osnovnih šol naj se rezer* vira primeren lokal v novi mestni hiši na Poljanski cesti ali pa prostori, v katerih se nahaja sedaj mestna zastavljalnica. V sv r* ho morebitne ustanovitve «šolsko=zdravni« škega doma» (t. j. šolske poliklinike več« jega stila z lastnim primernim poslopjem) naj stopi mestna občina po proučitvi po« dobnih ustanov v drugih naprednih drža« vah v stik z državnimi oblastmi, oblastnim odborom in okoliškimi občinami.
Podžupan prof. Jarc, ki je bil med tem prevzel predsedstvo seje, je prečital nato večje število samostojnih predlogov posa« nveznih svetnikov, ki so bili vsi odkazani pristojnim odsekom. Med drugimi se naha« j a predlog obč. odbornika Likozar ja o od* stranitvi mestne ledenice poleg Mestnega doma ter o obnovi napisa na zgodovin« skem spomeniku na Sv. Jakoba trgu. Ker je bil s tem dnevni red javne seje izčrpan, je podžupan dr. Jarc zaključil javno sejo, kateri je sledila tajna. Na dnevnem redu tajne seje ie več zadev personalnega zna* čaja, med drugim predlog upravnega odbo« ra Mestne hranilnice glede izpremembe §§ 8 in 57 službene pragmatike za uradnike Mestne hranilnice.
Ciper zahteva zopetno združitev z Grčijo
Atene, 5. junija d. Včeraj se je praznoval
rojstni dan angleškega kralja. Ta dan se praznuje tudi obletnica aneks je Cipra po Angliji. Narodna skupščina v Limassolu, ki Je sestavljena z grških poslancev, županov otoka in članov grškega nacijonalne ga iavrševalnega odbora, je sprejela sklep, v katerem zahteva združitev Cipra z grško domovino. Prebivalstvo Cipra se ni udeležilo služb božjih na rojstni dan angleškega .kralja. Ciprski nadškof je poslal angleškemu kralju čestitke, v katerih prosi v uljudni obliki, naj bi se kralj oziral na želje Cipra, ki naj se takoj priključi Grčiji.
Usoda „ltalie"
London, 5. junija, s. Kakor poročajo iz Kingsbava, je kapetan ladje Citta di Mi« lano dobil od ruskih uradnikov oficijelno potrditev, da je bila ujeta brezžična brzo* javka «Italie» na pomoč. To brezžično br« zojavko je ujela ruska brezžična postaja r.a Kap Viator, severovzhodno Arhangel« ska.
Klngsbay, 5. junija, (ri.) Norveška ladja Hobby je odplula proti severu. Na krovu so 4 mornarji italijanske ladje «Citta di Milano*, 1 hidroplan in več sani. Ako bo lepo vreme, bo pričela iadja z raziskavanji. Italijanska ladja Braganza nadaljuje z raz* iskavanjem obale polotoka Frisland.
Kodanj, 5. junija, g. Kakor izgleda, se je vendarle posrečilo priti v brezžično zve« zo z «ItaIio». Brezžična postaja v Tromso poroča, da je včeraj sprejela brzojavko, ki očividno izvira od «Italie». Večkrat so se slišala znamenja SOS. Zdi se, da je «Ita« lia» na Franc Jožefovem ozemlju. Brezžič« na postaja v Henso je sprejela brzojavko od Nobila. Navedbe te postaje se smatra« jo za resnične in to tembolj, ker jih po« trjuje tudi ruska brezžična postaja. Ne ve se ali je hotel Nobile sporočiti, da je v Wi« žini Franc Jožefovega ozemlja, ali pa da je tam pristal. Vse nordijske postaje skušajo sedaj priti v zvezo z «Italio».
Nov ameriški prekooceanski polet
Newyork, 5. junija, d. Po več tednov trajajočih tajnih pripravah so v nedeljo zjutraj v bostonskem pristanišču startali k prekooceanskemu poletu ameriški mornari« ški letalec Wilmer Stultz, 301etna misa Amelija Earhart in mehanik Lou Gordon. Letalci so ob solnčnem vzhodu najprej startali za 'novo Fundlandijo, da dobijo tam v pristaniščuTrepassey novo gorivo. Od tam so hoteli nadaljevati svoj polet v London odnosno na Irsko. Na potu v Novo Fundlandijo pa so prišli v gosto me« glo, ki jih je prisilila ob 11. pristati v Hali« faksu. §e le tukaj je bila razkrita njihova namera preleteti Ocean. Njihovo letalo ima tri motorje z 220 konjskimi silami. Letalo imi pnntone, ki omogočajo, da more pri« stati ua morju. Bvrd je dal časopisju izja« vo, hi pravi, da je ta načrt zelo dobro pri? pravljen, ^
asi kraji in ljudje
Vaclav Tušar - dragi Matteotti? £
Skrivnosten umor odličnega goriškega Slovenca
Kakor smo že v nedeljo poročali, so našli v nekem pritoku reke Po, v bližini Ferrare v Italiji ubitega, bosega, oropanega in brez kateregakoli dokumenta, s katerim bi bilo mogoče ugotoviti njegovo istovetnost, po vsej Go-
riški dobro znanega in obče čislanega posestnika in trgovca iz Cerkna, Va-clava Tušarja. Mrtveca so njegovi znanci, ki so ga iskali vse križem, spoznali po obleki, ki jo je imel na sebi.
Kako se je zgodilo, da je Vaclav Tušar, ki je pred skoraj tremi tedni odšel iz Cerkna z namenom, da uredi neko poslovno zadevo v Trstu, zašel tako daleč doli v Italijo, je danes še vedno nepojasnjeno in kakor se zdi, bo stvar ostala za vedno tajnost tistih, ki so Tušarja spravili s sveta. Značilno je namreč, da se Tušar v Trstu ni zgla-sil v uradu, v katerem je imel opravka, iz česar se more siklepati, da se je atentat nanj izvršil pred njegovim prihodom v Trst, ali pa takoj, ko je dospel tjakaj. Zelo verjetno je, da se je med zločinci, ki so mu pripravljali smrt, nahajal kak njegov znanec iz italijanskih, fašističnih krogov, ki ga je zvabil v avto, v katerem se je potem, med vožnjo izvršil zločin, ki je Tušarja stal življenje. Da bi zabrisali sled za seboj, so se zločinci odpeljali z avtom vse tja doli v ferrarsko okolico, kjer so, seveda v nočni temi, mrtveca sezu-li, mu pobrali vse, po čemer bi ga bilo mogoče spoznati, truplo vrgli v pritok reke Po in se potem vrnili na Primorsko. Denar, ki ga je imel umorjeni pri sebi, pa jim je rabil v plačilo stroškov za ta zločinsM izlet.
Ker Tušar v svoji splošni priljubljenosti ni imel osebnega sovražnika, je jasno, da je šlo tu za političen zločin, da so položili nanj svoje ziločinske roke ljudje, ki so tako hoteli odvzeti Cerknemu in vsej cerkljanski okolici moža, katerega so smatrali za največjo oviro oni hitri asimilaciji, onemu ne-mudnemu poitaiijančenju našega naroda, kakor ga žele in hočejo imeti italijanska uprava v obmejnih pokrajinah in njeni službeni in neslužbeni fašistični priganjači. Vaclav Tušar je brez dvoma žrtev nenasitnega fašističnega sovraštva proti našemu narodu, žrtev fašističnega poitalijančevalnega besnita.
Vaclav Tušar, kli je dovršil gimnazijske študije v Ljubljani in se je po končanih pravoslavnih naukih v svojem domačem kraju, Cerknem, posvetil poljedelstvu in trgovini, je imel mnogo
in potrebščine po nizkrh cenah ima v zalogi dro-»erija A. KANC SINOVA, LJubljana, Židovska ulica 1 in dro-gerija M. W O L F R A M nasl. M. KANC, Maribor, Gosposka ul. 33 301
prijateljev In znancev tudi tostran sedanje državne meje in vsi so ga poznali kot moža, ki ni aktivno, zlasti pa ne kot izrazit bojevnik sodeloval v političnih borbah. Njegova mirna narava ga je navajala k podrobnemu prosvetnemu in gospodarskemu delu med narodom in na teh dveh poljih si je stekel nevenljivih zaslug za naše ljudstvo v vsem gornjem delu Goriške, zlasti pa na Cerkljanskem, kjer so se ljudje zatekali k njemu v vsem in za vse, kar jih je tiščaio. Bil je v najlepši mošk< dobi, komaj dobrih 48 let star, samec, v zelo dobriSh gmotnih razmerah, popolnoma neodvisen in kot tak seveda trn v peti tistim, ki delujejo z vsemi silami na to, da bi sedaj, ko je uničeno že vse narodno prosvetno življenje našega naroda pod Italijo, zasužnjiti naš živelj še v gospodarskem pogledu in ga tako prisilili, da se popolnoma vda njihovi raznarodovalni pohoti. Ubili so ga, da bi po njegovi smrti tem lažje, tem prej zamorili v našem ljudstvu na Cerkljanskem ono iskro naše narodne zavesti, za katero so sumili, da jo neti Vaclav Tušar s svojim delom mirnega, dobrohotnega, nesebičnega prijatelja in svetovalca svojih sorojakov.
Fašistične oblasti so pred leti znale poskrbeti, da je oni strahoviti umor poslanca Matteottija kljub vsem preiskavam in sodnim razpravam ostal nepojasnjen vzlic vsej svoji jasnosti, pa bodo seveda znale poskrbeti, da se bo tako zgodilo tudi z umorom Vaclava Tušarja. Vsi tisti, ki so poznali Vaclava Tušarja, in z njimi ves naš narod, pa so si že storili svojo sodbo: Vaclav Tušar — drugI Matteotti!
Umorili so ga, da ne bi več delal za svoj narod!
Slava njegovemu delu, slava spominu žrtve laškega sovraštva proti našemu narodu!
Dan ruske kulture in ruskega invalida
Dan ruske kulture se je prvič praznoval 1. 1925. na Pečerskem. Ta pokrajina, zgodovinsko zaledje enega izmed najstarejših ruskih mest Pskova, je do vojni pripadla Estoniji. Prazrrk je nastal kar od sebe. iz notranje potrebe. Odtod se ie. razširil po Latviji, Litvi. Finski. Poljski Mandžuriji, kjer bivajo strnjene ruske manjšine (samo na Romunskem še vedno zadeva na zapreke) in slednjič je osvoiil vse področje ruske emigracije Zdaj obhajajo DRK po vsem sve-Pragi. Berlinu. Sofiji Londonu. BeogTadu. Pragi, Berlinu. Sofiji. Varšavi, na Dunaju, v Rimu, pa tudi v Newvorku. Kairu itd. Seveda so te prireditve različne: imajo značaj ljudske slavnosti po obmejnih državah z ruskim prebivalstvom ali značai šolske proslave (n. pr. v Hrastovcu v Slov. Goricah, kjer obstoji ruska realna gimnazija) ali značaj svečane akademije po večjih krajih. A vse te prireditve preveva enotna mogočna volja. — »Ne obupajte! Ne izgubite vere v veliko bodočnost ruskega naroda! Spomnite se na ta dan Rusije ln onega, kar vam le tam bilo najdražje!« — stalo je v lanskem radio - nagovoru praškega odbora DRK. 8. junij, roistni dan Puškina, najslavnejšega ruskega pesnika (1799) ie izvoljen kot DRK. Kakor je pridobival vedno nove moči na tla vržen An-tej v dotiku z materjo zemljo, tako pridobiva Rusija onstran meja nove moči za svoi nacionalni obstanek v spominu na rusko, slavno, večstoletno, tragično-globoko kulturo.
Pretežna večina ruske emigracije vodi težak boj za obstanek. Neizprosna smrt zahteva vedno nove žrtve in obup stori predčasen konec marsikateremu mlademu življenju Na DRK se spominjamo naših mrtvih.
Tesne vrste ruske emigracije in ruskih manjšin onkraj meja se strnejo v duhu na ta dan preko sovjetskih zaprek in mučilnic tudi z vsemi, ki v "reu varuie.k) sveta izročila ruske nacijonalne kulture v z nedolžno krvjo poplavljeni domovini.
Rusija onkrai meja ima težko in odgovoT-no nalogo čuvati ogenj re kulture do boljših časov, ko se bo svobodno razviialo nacionalno udejstvovanje tudi na ruskih tleh. DRK je namenjen svečanemu zanosu in resnemu premišljevanju, globoki veri v zgodovinsko nujnost ruskega preporoda. Po slovanskih deželah: v Jugoslaviji, v Češkoslovaški in Bolgariji se praznuje ta dan v bratski slogi z vsemi prijatelji bo-
doče velike nacionalne Rusije, v zavesti, da kri ni vodal
Tudi »Ruska Matica« v Ljubljani pošilja na dan ruske kulture pozdrave bratom — Jugoslovenom in jih vabi k udeležbi pri svojem prazniku, ki se bo slavil v petek dne 8. Junija ob 20. uri v prostorih oficirskega doma (vojašnica voivode Mišica na Taboru). Po otvoritvenem govoru predsednika Ruske Matice, univ. prof. dir. Aleksandra Biiimoviča, nastopita s pozdravnima govoroma gg. univ. prof. dr. Franc Grivec in dr. Nikola Radojčič. Temu bodo sledile ruske vokalne in recitacijske točke, ki iih izvedejo člani ljublianskega narodnega gledališča ga. Sofija Davidova - Slatina, ga. Marija Nablocka ln g. Pavel Holodkov Pri vhodu se bodo pobirali prostovlini prispevki v pomoč ruskim vojnim invalidom. Prazmrioč DRK. spomnite se ruskih invalidov, ki so Žrtvovali svoje zdravje in življenje za skupno slovansko svobodo!
Ruska Matica v LJubljani.
Naši avtomobilisti v Ischlu
Isch!, 5. junija
Lepo smo se zjutraj poslovili od Solno-grada in popoldne srečno dospeli v znamenito kopališče Ischl. S tem smo srečno ab-solvirali predzadnjo etapo na povratku v domovino Vožinja po lepih cestah je bila kakor vseskoz doslej prijetna, samo malo nas ie danes motil dež. Spotoma smo se pred poldnem ustavili v St. Wolfgangu tn se z zobčasto železnico dvignili na sloviti Schaffberg (1780 m), ki je izoliran masiv med tremi jezeri in nudi krasen razgled.
Preko Strobla smo nadaljevali vožnjo in popoldne privozili v Ischl, kjer nas je pred veliko množico prebivalstva in kopaliških gostov pozdravil zastopnik dolnjeavstrij-skega Avtokluba Zvečer imamo poslovilni banket in se jutri, v sredo, preko Koroške in Ljubelja vrnemo v domovino. Zvečer ob 19.30 prispemo v Ljubljano, oni iz Maribora pa se pri Triebenu !o5:jo od nas in krenejo preko Brucka in Gradca v svoje domače mesto.
Velik plen drznih vlomilcev v Kran ju
Iz kranjske podružnice Zadružne gospodarske banke so svedrovci odpusti nad 170.U00 dinarjev.
Kranj, 5. junija
Danes se je v prvih dopoldanskih urah raznesla po mestu z bliskovito naghco sen-zacijonaina novica o ve^jkem vlomu, ki je bil izvršen tekom minule noči v tukajšnjo podružnico Zadružne gospodarske banke, iz katere so neznani vlomilci odnesk nad 170.000 Din gotovine.
Podružnica Zadružne gospodarske banke ima svoje poslovne lokale v Gorjančevi hiši poleg hotela Stara pošta cb glavni državni cesti. Je to eden najprometnejš.h krajev, kar le še bolj dokazuje vel-ko predrznost vlomilcev, ki so izvršili svoje delo silno spretno in neovirano. Po sedmi uri zijutraj je prišla v banko služkinja Smajd-kova, da pomete in pospravi kot sleherni dan. Na svoje veliko začudenje je zapaziia v poslovni sobi preluknjano želetz.no blagajno m velik nered okrog nje. Sluteč, da se je zigodil zločin, je Šmajdkova takoj obvestila mestnega stražnika Keteja. ki je tele-fonično sporočal dogodek kranjski orožniški postaji, služkinja pa je šla klicat podružničnega ravnatelja g. Karla Česna. V banko so nato prispeli orožniški kapetan g. Ko-vinčič, komandir Javornik in še troje orožnikov, kii so prostore takoj zastraiili.
Vlomilci so morali priti do poslopja preko zadaj ležečega vrta vrtnarja Frana Suš-nika. Ravnateljeva pisarna ima namreč na vrt okno, ki je zamreženo le z vertikalnimi železnimi palicami. Izrezali so steklo na oknih ter raztegnili železne palice narazen, nakar so brez vsakih težav vstopili skozi odprtino v ravnateljevo sobo in nato V uradniško sobo, kjer se nahaja blagajna, poldrug meter visoka, tipa »VVertheim 6«. Izdrli so ključavnico ter izrezali okrog nje precejšnjo odprtino skozi katero so lahko pobrali vsebino.
Vlomilci so odnesli razen našega denarja 4000 šilingov in nekaj dolarjev, dočim so pustili ves drobiž in papirje. Na blagajni so pustili tudi vse orodje: kladivo, dleta, škarje, skupaj nad 13 komadov.
Iz Ljubljane ie policijska direkcija odposlala v Kranj višjega nadzornika Zajdelo. detektiva Podobnika s policijskim psom in fotografa Trepšeta. Ves dan se je vršila intenzivna preiskava in ugotavljanje sledov, ki so tokrat bolj močni kakor pred dvema letoma, ko je bilo na prav sličen način vlomljeno v kranjski poštni urad ter so vlomilci ravno tako odnesli okrog 170.000 Din, pa jih oblasti doslej nikakor niso mogle izslediti.
Zvečer so nam sporočila iz Kranja:
Kakor je ugotovil pregled blagajne,	so vlomilci odnesli skupno 170.690 Din, in sicer 139.000 Din v naši valuti, nadalje v	tu-

Kulturni pregled
Ljubljanska drama
Začetek ob 8.
Sreda, 6. Stilmondski župan. D.
Četrtek, 7. Herman Celjski. Ljudska predstava po zniž. cenah. Izven.
Petek, 8. Fanny, tete, strici. B.
Sobota, 9. Pustolovščine dobrega vojaka Švejka. Izven.
Nedelja, 10. ob 15. Pustolovščine dobrega vojaka Švejka. Izven.
Ljubljanska opera
Začetek ob pol 8.
Sreda, 6. Cardaška kneginja, opereta. Ljud. predstava po zniž. cenah. Izven.
Četrtek, 7. ob pol 20. Mignon. Ljudska predstava po znižanih cenah.
Petek, 8. zaprto.
Sobota, 9. Faust Ljudska predstava po mit. cenah. Izven.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 8.
Sreda. 6.: cPuščavnikov zvonček*. B. Pre-mijera.
Četrtek, 7.: <Puščavnikov zvonček*. C.
Petek, 8.: «Dva bregova>. D. Znižane cen©. Zadnjič. Kuponi.
Ii ljubljanske gledališke pisarne. V sredo zvečer se poje v opernem gledališču <Car-daška kneginja> po znižanih cenah. V drami se igra nocoj <Stilmondski župan> ta red D. — V četrtek, na praznik, bo zvečer v operi <Mignon>, ljudska predstava po znižanih cenah. — V drami se vprizori zadnjič v sezoni Novačanov cHerman Celjski*, tudi po znižanih cenah. — V nedeljo, 10. nastopi v dramskem gledališču otroški oder iz Kranja. Igral bo Ribičičevo mladinsko igro <V kraljestvu palčkov>. Cene za to predstavo so zelo nizke.
Slavni tenor komične opere v Pari«u gospod Henrik D e m a z e i bode gostoval v ljubljanski operi v sredo, dne 13. junija. Poje vlogo Cavaradoesija le v slučaju, če bo ■ strani občinstva dovolj odziva. Odlični goet je gostoval v Zagreba z največjim uspehom. Predprodajja vstopnic po običajnih opernih cenah pri dnevni blagajni v operi.
Premijera cPuščavnikovega ivončka*, ki se oglasi vedno, kadar nameravajo zakonske žene varati svojp može, se vrši v sredo, 6. junija v mariborskem gledališču.
Mariborski gledališki abonenti se naprošajo, da poravnajo tvoje ostal« obroke najdalj« do 10. t. sa,
cDva bregova* in «Ples t maskah* zadnjikrat se vprizorita v petek 8. odnosno v soboto 9. junija, na kar opozarjamo mariborsko publiko.
Uspeh umetnostne razstave slikarjev Vidmarjev in kiparja Toneta Kosa. 2e koj prvi dan razstave je bilo prodanih troje del. Nande Vidmar je prodal olje <Hčerka», Drago Vidmar olje <Autoportret», Tine Kos pa terakoto <Mladenka». Kupčijska pogajanja pa se vrše še za tri dela. Dela se razstavijo pozneje na Dunaju in v Berlinu.
Ivan Meštrovič zopet doma. Prve dni junija se je vrnil iz Amerike kipar Ivan Meštrovič. Mudil se je delj časa v Chicagu radi postavljanja svojih dveh spomenikov, ki se odkrijeta šele čez nekaj mesecev. Umetnik, ki bo pri odkritju navzoč, pa ni hotel Čakati v Ameriki in tratiti časa, temveč se je vrnil skozi Pariz v Zagreb, kjier nadzoruje sedaj dela za vlitje spomenika cGrgur Ninski*, določenega za Split, katerega izgo-tavlja livarna zagrebške umetnostne akademije.
Rasstava bratov Dobrovidev ▼ Zagreba.
V nedeljo, dne 3. junija se j)e otvorila v Zagrebu razstava slikarja Petra in arhitekta Nikole Dobroviča. Peter Dobrovič je znan krajinar in portretist, sloves pa si je umel pridobiti tudi s svojimi kompozicijami. Nikola Dobrovič je razstavil načrte za arhitekturo. Razstava je zelo zanimiva.
jh valutah skupno za 31.680 Dm. in sicer: 3.750 avstrijskih šilingov, 17 dolarjev, 2 francoska franka, 80 Kč. 10 angleških funtov, 2 kanadska dolarja in 10 argentinskih pezet.
Lepo gasilsko slavje v Zagorju
Zagorje, 4. Junija Veličastna proslava dvajsetletnice obstoja prostovoljnega gasilnega društva v Zagorju se je vršila v nedeljo z razvitjem društvenega prapora na najslovesnejši način. Takoj po prihodu jutranjega vlaka iz Ljubljane se je okrog 9 ure zjutraj formiral na kolodvoru impozanten sprevod, brorječ do 200 gasilcev. Na čelu sprevoda je jezdilo 6 krepkih gasilcev s čeladami, nato je ubirala strumne koračnice vrla rudniška godba iz Zagorja, za njo se je peljala v vozu kumica ga. MecilovŠkova. soproga g. ravnatelja steklarne v Zagorju. z zastopnikom Jugoslovenske gasilske zveze in podnačelnikom Ljubljanskega prostovoljnega društva g. Fran Mežekom. nakar je sledilo 9 praporov prostovoljnih gasilnih društev: Zagorje. Šmartno. Litija. Trbovlje I.. Trbovlje II.. Vransko. Gaberje pri Celju. Hrastnik in Dol pri Hrastniku. Za prapori je korakal močan zbor gasilcev pod vodstvom požrtvovalnega župnega načelnika g Lajovica iz Litije in agilnega načelnika društva g. Hočevarja iz Zagoria. Ob 10. se je vršila maša. Pohvalno ie omeniti govor g. duhovnega svetnika Sitaria. ki je v iskrenih besedah poudarjal in slavil ljubezen do bližnjega.
Po končanih cerkvenih opravilih se ie vršilo pred cerkvijo slavnostno razvitie društvenega prapora, nakar ie ga kumica pripela erak na zastavo. Sledilo ie zabiia-nje žebljev. nakar ie v imenu Jugoslovenske gasilske zveze in Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva g. Fran Me-žek v markantnih besedah poudaril pomen gasilstva, čestita] ondotnemu društvu na lepem uspehu, ga pozival k nadaljnjemu ne-sefrčnemu delu vedno v pomoč pomoči potrebnim in trpečim ter se vsem nailenše zahvali! za sodelovanje, zlasti pa čestital ge. kumici Poudaril je. da se vsem zasluženim prednikom, zlasti vrlemu Dokoine-mu organizatorju in duši gasilstva br starosti Barletu najlepše oddolžimo ravno s tem. da se vržemo s podvojenimi silami na delo v korist in blagor liud«tva ter v ponos in čast naši domovini. Nato ie izročil po kratkem nagovoru g. društvenega načelnika 6 ustanovnim društvenim članom diplome ter vsakemu osebno čestital.
Po dolgih deževnih dnevih smo imeli v Zagorju to nedeljo prekrasen solnčni dan. Deflacija kakor sploh vsa slavnost se je izvršila v najlepšem redu in zares dovršeno. Našemu prebivalstvu ostane vsa prireditev v neizbrisnem soominu ker še ni videlo slavja v tako velikem obsegu
Železniška nesreča v Hrastniku
Hrastnik. 5 i unija V ponede'jek so premikali na industrijskem tiru pnleig steklarne v Hrastnku z rudniško lokomotivo, ki ie porivala pred seboj 14 vagonov po tiru-končniku proti steklarni. Pni vlaku je bilo premalo osobja in strojevodja je Dresliša! znamenje »stoj«, ker je bil preveč oddaljen Prvi voz. v katerem se je nahajala porcelanasta doso-da, je zavozil preko ovire na skladiščni prostor steklarne. Vagon je izpodnesel stebre. ki drže nad skladiščnim prostorom stre ho. in ta se je do polovice podrla Tud< vagon saim ie nekaj pokvarjen in seveda pobiti skoro vsi porcelanasti predmeti. Škoda znaša okro? 20 000 Din. Sreča v nesreči ie bila. da se ravno v tem času na prostoru niso nahajali delavci in delavke, ki navadno skladajo tu stek'o v zaboje. BiM so to pot zaposleni v skladišču.
Vinko Gačnik v zaporu
Mokronog, 5 iunija Zloglasni vlomilec in tat Vinko Gačnik. imenovan Kene. ki so ga dolgo zasledovale varnostne cblasti po Dolenjcem, ie končno prišel pravici v pest. V soboto sta šentrupertska orožnika kaplarja Anton Sre-bot in Ignac Jalovšek pri patruljiranju v okoliških vaseh izvedela, da se nahaja Gačnik v Podkotu v hiši Antonije M. Oprezno sta se približala hiši in se postavila na
prežo. Cez čas se je res pojavil 28!e-ten fant. precej močne postave. Ko je ugledal orožnika, je segel v žep m hotel izvleči vojaško pištolo, a tisti trenutek mu ie ka-plar Srebot že nameril puško na prsi. nakar se je Gačnik z dvignjenima rokama takoj vdal. rekoč: »Ni treba streljati.«
Orožnika sta močnega fanta takoj ukle-nila in ga preiskala. Našla sta pri njem 180 Dm, nekaj provijanta in nekaj smodnika. Oblečen je bil dokaj elegantno, in je po zsledu Caruge nosil šimi-čevlje. ki si iih je prilastil pri vlomu v trgovino g. Pence v Mokronogu.
Pri aretaciji se Je Gačnik obnašal prav cimčno in domišljavo. Pri zaslišanju nI maral ničesar priznati, čeravno obstojajo dokazi. da je izvršil celo vrsto vlomov. Osumljen Je vloma v poštni urad v Št. Rupertu. dokazan pa mu ie med drugim vlom v trgovino g. Pence. kjer je bilo odnešeno mnogo usnja. Nadalje ie Gačnjk osumljen vloma pri Rataju na Okrogu in še številnih večjih in manjših deliktov Mož se je znal spretno skrivati pred zasledovalci in nihče se ga ni upal izdati, ker je bil precej nasi-

Urejuje najbolje prebavo! Cisti želodec lo čreva brzo io ugodno! 1 omot pa vseh lekarnah Din 4.—.
8
len ter je vedno grozil, da bo tega ali onega ustrelil.
Veliko veselje je zavladalo med ljudstvom. ko so orožniki gnal' vlomilca ukie-njenega na stanico v Št. Rupcrt in od tam v začasni zapor v Mokronogu. Dolenici so sd oddahnili pred nasilnikom in izražaio priznanje vrlima orožnikoma, ki sta brez strahu in spretno izvršila svojo dolžnost. Vobče je šentrupertska orožniška postaja tekom zadnjih časov že p;irkrat lepo pokazala. da je kos svojim težkim nalogam.
Tatovi in tatvine
Ljubliana. 5. junija
Velik promet, ki vlada v Ljubljani spričo veiesejma in drugih prireditev, ie privabil k nam tudi mnogo kriminainih elementov, ki se počutijo v vrveniu kakor ribe v vodi.
V	prvi vrsti so zastopani med takimi zločinskimi tipi prav spretni žeparii, ki med gnečo prav dobro žan.ieio Policijski organi so budno na straži da spravijo take Dtiče v varno kletko, vendar iim ie delo močno otežkočeno Zeparji so izredno prekanjeni tipi v vrstah tatov in gredo na delo vedno na izredno rafiniran način. Med kradeži ie, kakor sluti policija, tudi precei žensk, katerim je delo vsekakor močno olajšano ker se prav lahko prismole v razne družbe moških.
Na velesejmišču je bilo doslei okradenih par trgovcev in tudi slučajnih obiskovalcev, pa tudi zunaj v mestu so že našli žeparii precej prilike, da so še okoristili na tuie stroške. Kronika beleži več tatvin v raznih parkih, v Latermannovem drevoredu pri gugalnicah. v gostilnah in celo v cerkvah. Najraje pa se gibljejo tatovi v vlakih, kier jim je delo naibo'i olajšano. V osebnem vlaku. ki prihaia zvečer v Ljubljano iz Zagreba, ie bil predsnočnjim na progi pri Zidanem mostu okrader čsl. državljan trgovec Anton Ty!š Tat mu ie vzel iz nmranle-ga žepa veliko rjavo listnico z vsebino 4 tisoč Din in 250 avstrijskih šilingov. Tatvino je opazil trgovec šele na vožnii proti Ljubljani, kier ie svoir smolr priiavil policiji. V vlaku med Ce'jem in Ljubljano ie bila izvršena predvčerajšnjim tudi druga taka tatvina in je postal žrtev žeparja Janko V<idman. Tat mu ie izmaknil usnjato listnico z različnimi predmeti in manišo vsoto gotovine.
Tatovi posečalo pridno tudi živilski trg. kjer so bile te dni okradene tri ljubljanske gospodinje. Angeli Kraljevi ie žepar izmaknil na Vodnikovem trgu denarnico s 150 Din gotovine. Mariji Plivnikovi je bržčas isti žepar odnesel listnico z 200 Din Marieti Piš pa ie izmaknila najbrž neka ženska denarnico z 200 Din gotovine in raznimi listinami.
Prav agiftii so tudi »kolesarji«. Predsnočnjim so odpeljali kolo Miroslavu Keršiču v Vodmatu Ukradeno kolo ie bilo znamke »Adler«. črno pleskano. vredno 1000 Din. Tudi uzmoviči. ki hrepene po lepi obleki, niso redki ter pridno obiskujejo tuia stano-vania. Vsi navedeni primeri naj bodo ljudem v svarilo k pozornosti.
V	smrt je sel mlad dijak...
St. Jurij ob I. 1» 5. junija
»Lepa Je pomlad, lepo je življenje, krasno je jutro, a žalostno v srcu, ki je bilo tako burno, tako polno zasnov in načrtov.« Tako je napisal v poslovilnem pismu 201et-ni Srečko šmid iz Sv. Juria ob j. ž.
Zjutraj je odšel kakor navadno od doma. da se odpelje v šolo; bogve kaj pa ga je nagnila da je. mahnil po stezi čez polje in pričakoval ob železniškem prelazu potniškega vlaka, s katerim bi se moral odpeljani v Celje. Vendar pa tedaj še ni izvršil namena. Počakal je na naslednji vlak. ki je prišel iz nasprotne smeri. Neki železniški uslužbenec, ki se ie vozil v zadnjem vozu vlaka, je videl truplo na progi in ie to javil na sosednji postaji Železniški uslužbenci so takoi ukrenili vse potrebno, ali, žal, mladeniču niso mogli več pomagati. ker je že izdihnil.
Kaj je gnalo mladeniča v smrt. ni točno izrazil v poslovilnem pismu, ki ga je napisal med čakanjem na vlak in vtaknil r ročno torbico med knjige, vendar pa se zdi, da je bil vzrok zelo malenkosten, tako da ni bil vreden smrti, ko je življenje tako le>po. Mladina pač malo premisli, kako bolečino povzroči z nepremišljenim dejanjem staršem. Preveč bere razburljive spise, peča se z vsem mogočim, samo na resnost življenja ne misli.
Nesrečnega Srečka so odpeljali v mrtvašnico v Sv. Jurju in ga naslednji dan položili k večnemu počitku. —-
„Taky" se mnogo potvarja,
pa je vendar nedosegljiv!
Iz Ljubljane
o— Motodkllsttčna dirka. V nedeljo vsi
na dirkališče k prvi motoclklistlčnl dirki. Dirka se prične točno ob 3 popoldne. Dela na dirkališču so končana. Dirkači že pridno
0 cTaky» «a Ju je samo eno mišljenje: <Taky» je prv« krema ta odstranitev dlake, ki je došia na naš trg. <Taky> je rezultat znanstvenega proučavanja poznanih strokovnjakov. Vsaka j trenirajo. Oficijelni trening od četrtka po-žena, ki neguje svoje telo, uporablja «Taky>.	I poldne naprej. Funkcijonarji se vljudno
Veliki uspehi kreme <Takv> so vzrok, da skušajo mnogi prosijo, da pridejo v četrtek ob pol 4. po-prorevodi konkurence oslabiti izvanreden sloves <Taky>-a. Ah poldne na dirkališče. Vsi motociklisti se <Taky»-u ne more nič škoditi, ker ve vsaka dama, da ji silno bij k	d - , „ Bedaifa dn_
kon*i. Z.,„ j. <Taky> n.do.eg«,, ta g. .i- »dlcrUiB. J*	oŠ "Ju
<Taky> je dobro parhmiran, ne iijeda kože, odstrani nesnos- 1 ne kocine v petih minutah, dela kožo gladko in belo in ne ostavlja grdega temnega bleska. <Taky> se dobiva v vseh drogerijah in lekarnah. Cena ene tube 35 Din. Če ne boste zadovoljni, vrnemo Vam denar .Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
HENRY N. NEUMANN, ZAGREB, BoškoviSeva nI. 42
Domače vesti
•	Uradni list St. 53 prinaša uredbo o Iz-premembah in dopolnitvah uredbe o nabav-ljalnih zadrugah državnih uslužbencev in o Zvezi nabavljanih zadrug drž. uslužbencev z dne 5 decembra 1920., pravila o oprav-, ljanju diplomskega izpita na višjih preda-goških šolah za učitelje na učiteljiščih in za šolske nadzornike in razne razglase velikega župana ljubljanske in mariborske oblasti ter raznih uradov in oblastev.
*	Pristojbine za izpite poštnih uradnikov. Poštno ministrstvo naroča, naj pošiljajo poštni uradniki pristojbine za polaganje državnih strokovnih izpitov na naslov: Komisija za polaganje državnih strokovnih izpitov pri poštnem ministrstvu v Beogradu. — To velia pa samo za one kandidate, ki poiagajo izpite pri ministrstvu. Kandidati, ki delajo preizkušnjo pri direkciji, naj pošljejo predpisane pristojbine na direkcijo.
♦	Stanovanjsko vprašanje fe danes na
dnevnem redu. Oboleva in umira največ takih ljudi, ki žive v nezdravih stanovanjih. Slaba stanovanja so velikokrat vir Jetike in alkoholizma. Brez zdravega stanovanja ni zdravja. Na Stalni higijenski razstavi na Velesejmu v Ljubljani vidiš, kako je možno tudi malo stanovanje napraviti prijazno in ob rednem snaženju in zračenju za zdravje manj škodljivo.
*	Važno za prodajalce vžigalic. Upravni odbor samostojne monopolske uprave je s 1. januarjem 1928, povišal monopolno takso za vžigalice od 66 par na 77 par za Škatlico. Prodajna cena za odjemalce sme kljub temu znašati za vse vrste vžigalic po 1 Din za škatlico. Vžigalice se od 1 januarja opremljajo z banderolami po 7 Din, ki se nalepijo na vsak zavoj z vsebino 10 škatlic. V prometu se nahajajoče vžigalice se morajo tako, kakor so izdelane in pakovane, razprodati do 1. julija 1928. S tem dnem ne smejo biti vžigalice brez banderoi več v prometu. Trgovci torei od 1. julija dalje ne smejo imeti več na zalogi vžigalic, ki niso opremljene z banderolami. Za nadrobno prodajo smejo odpirati samo po en zavoj, vsebujoč 10 škatlic, in šele ko te prodajo, odpreti drugi zavoj. Finančna kontrola bo prodajo strogo nadzirala. Priporočamo interesentom, da si urede svoj nakup in prodajo vžigalic tako, da s 1. julijem ne bodo imeli na zalogi nebanderola-nih vžigalic. Ta rok se ne bo podaljšal. Monopolna uprava je vsako podaljšanje kategorično odklonila, češ da je polletni rok za razprodajo zadosti dolg. Prodajalci se zatorej v lastnem interesu opozarjajo,, da uredijo svoje zaloge vžigalic tako, kakor zahteva gornje pojasnilo.
*	Poroka. Pri Sv. Pavlu v Savinjski dolini sta se poročila g. Franc V e d e n i k, gostilničar in gdč. Marica T u r k o v a, po-sestnikova hči od Sv. Ruperta pri Braslov-čah. Iskreno čestitamo!
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl po dolgi in mučni bolezni tehničar mestne klavnice g. Anton Poženel. Pogreb bo danes ob 18. uri iz mrtvašnice splošne bolnice — V splošni bolnici je umrl nadsprevodnik drž. žel. v pok. g. Leopold Vertovšek. Pogreb se je vršil včeraj popoldne. — Isto-tam je umrla po daljšem trpljenju ga. Alojzija Samčeva, roj. špendai. Truplo prepeljejo v Polje, kjer se bo vršil pogreb danes ob 10. dop. — V Beogradu je umrl po kratki in mučni bolezni v 26. letu starosti godbenik kraljeve garde g. Ivan P o r e n t a Pogreb se je vršil 2. t. m. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Prepovedan madžarski mladinski Ust. Notranje ministrstvo je prepovedalo, uvažati v našo državo in razširjati v njej madžarski mladinski list »Fiindčwasar«, ki izhaja po enkrat na teden v Budimpešti, ker je, dasi je mladinski list, dokazano, da služi ideji »Velike Madžarske«.
*	Prevzem dalmatinskih pošt po zagrebški dlrekcifl. Direktor zagrebške direkcije pošte m brzojava se mudi že več dni v Dalmaciji radi prevzema poslov splitske direkcije pošte in brzojava, ki je ukinjena. V Splitu bodo zgradili za pošto novo veliko poslopje. Kredit v to svrho je že odobren. V Splitu bodo zgradili tudi novo telefonsko postajo.
*	Gradbena direkcija ▼ Ljubljani opozarja vse interesente na II. ofertno licitaci-cijo za gradnjo mostu iz armiranega betona, preko reke Bosne v Visokem, ki se vrši na dan 11. junija t. L ob 10. uri pri gradbeni direkciji v Sarajevu. Predračunska svota znaša Din 2191.047.14. Natanfinejši pogoji so razvidni iz oglasa, ki je nabit na oglasni deski gradbene direkcije v Ljubljani, Turjaški trg št. l-II.
*	Mesto asistenta na elektrotehničnem institutu s prejemki uradnika v 9. skupini I. kategorije razpisuje rektorat univerze v Ljubljani. Rok za vložitev prošenj do 15. t. m. Podrobnejši pogoji so razvidni fz Ur. 1. št 53.
*	Razpis učiteljskih služb t ljubljanski oblasti. Na osnovnih šolah ljubljanske oblasti so razpisane stalne učiteljske službe. Prošnje naj se viože pri pristojnem šolskem upraviteljstvu najkasneje do 20, t. m. Po-
polni razpis učiteljskih služb glej v »Uradnem listu« št. 51 z dne 26. maja.
♦	Brezposelnost v Zagrebu. Pretekli teden je bilo v Zagrebu 950 brezposelnih delavcev, dočim se jih je ponovno javilo 1443, kar znaša skupaj 2393 brezposelnih delavcev. Zaposlenja ie vrlo malo, tako da prihaja velika množica delavcev zastonj vsak dan v Zagreb.
♦	Znižana največja obsodba po tiskovnem zakonu. Vrhovno sodišče v Sarajevu je znižalo obsodbo, s katero je bil obsojen urednik »Večernje pošte« Mile Borojevič v razpravi proti profesorju Alojzu Lack-nerju, od 3 mesecev na 2 meseca zapora, 10.000 Din globe in 25.000 Din odškodnine zasebnemu tožitelju ter na plačilo stroškov postopanja. Ta obsodba je v Sarajevu še vedno največja obsodba po tiskovnem zakonu.
♦	Ubegel kaznenec Iz zapora višnje-gorskega sodišča je predvčerajšnjim pobegnil 46-Ietni France Žagar, pristojen v Mirno peč. V zaporu je pustil svoj suknjič in delavsko knjižico, izdano po mestnem magistratu v Ljubljani ter ušel skozi okno. V zaporu se je nahajal zaradi raznih tatvin.
♦	S kolom so ga napadli. Rudarja Franceta VTankarja iz Zagorja so napadli pred-snočnim na cesti, vračajočega se domov neki fantje in ga pričeli izzivati. Iz prepira se je razvil pretep, v katerem ga je družba fantov s koli tako pretepla, da je obležal nezavesten. Vrankarja so prepeljali včeraj v ljubljansko splošno bolnico zaradi pretresa možganov. Orožniki so surove napadalce ugotovili ter aretirali nekega Ivana Prvinška in več njegovih tovarišev.
♦	Aretiran 10 let po zločinu. Orožniki v St Bečeju so aretirali Stjepana Jožo, 52 let starega bogatega posestnika, ki je ob-dolžen, da je pred 10 leti umoril svojega soseda Stjepana Gorotva, s katerim je živel v večnem prepiru. Jožo je izdala odpuščena služkinja, ki je izpovedala, da je njen gospodar Jožo ubil Gorotva meseca novembra 1. 1918. Umor sta potrdila obdolženčev sin in svakinja.
uri dopoldne
u— Smrtno se Je ponesrečil na treningu za motorske dirke znani vozač Franjo Ku-novar, kamnosek pri Sv. Križu. Kljub težkim poškodbam se ie še sam odpeljal domov. Je član «Motokluba Ljubljana«.
u— Akademija slepcev. V ponedeliek, dne 11. t. m. se bo vršila v Filharmonični dvorani akademija, ki jo priredi Zavod slepcev iz Kočevja Zavodovi gojenci nastopijo na tej akademiji v večglasnem zboru, igrajo dvo in četveroročno klavir in nastopajo tudi v citraškem zboru. Program je prav raznovrsten ter je sestavljen iz domačih in tujih glasbenih del. Kočevski zavod hoče s tem svojim nastopom pokazati svoje sistematično in vztrajno vzgojno delo. pomagati pa tudi fondu za Dom slepih, za katerega skrbi ljubljanski kuratorij slepcev. Predprodaja vstopnic za to akademijo je v Matični knjigami. Začetek točno ob 20. zvečer.
u—- Ljudski kino (Ideal) predvaja danes in jutri prekrasno družinsko filmsko dramo »Človek z drugega sveta«. Pretresljivo delo nam popisuje trpljenje nesrečne žene ob nenadnem povratku moža, ki so ga vsi smatrali kot padlega v vojni. V glavnih vlogah znani filmski umetniki Paul Wegener in Olga Cehova. Izvrstni igralci nam jamčijo za prvovrsten program. Predstave danes ob pol 17. in 21. jutri na praznik ob 15., pol 17., 18., pol 20. in 21. uri. Zaradi nizkih cen po 3 in 5 Din za sedež si lahko ta spored pač vsakdo ogleda. V petek nov spored s Konradom Veidtom v glavni vlogi.
u— Othelo (prihodnji filmski spored ZKD) Jutri na Teiovo, priTedi ZKD v prostorih kina Matice ob 11.30 filmsko predavanje o Shakespearovi tragediji »Othelo«. Predavanje bo pojasnjeno po istoimenskem krasnem filmu, v katerem podajajo glavne vloge znani umetniki Emil Jannrags, Werner Kraus in Lia de Putti. Izvrstni spored bo nedvomno vzbudil zanimanje naše publike Zbog nizkih cen 2 Din in 4 Din za sedež se pričakuje kar največji poset. Opozarjamo, da se prične predstava zaradi procesije in cerkvenega opravila pol ure kasneje kakor običajno. Prireditev se ponovi v petek ob 14.30 u— Promenadni koncert Nar. žel. glasbenega društva Sloge se bo vršil dTevi (6. junija ob pol 8. v Zvezdi pod vodstvom ka-pelnPka g. Julija Bučarja.
n— Brezobzirnost kolesarjev. Opetovano se slišijo upravičene pritožbe o brezobzirni vožnji kolesarjev. Tak nepreviden kolesar ]e v soboto proti večeru povzročil huda nezgodo na cesti za Gradom. Podrl le na tla 89 let starega g. Verbiča, očeta prof. Verbiča, stanujočega za Gradom. Starček si je pri padcu zlomil roko v rami In sta ga pripeljala dva gospoda, ki sta ga našla na cesti, na dom k sinu. Kolesar jo je seveda odkuril, a Je npati, da ga bo policija Izsledila. V nedeljo so g. Verbiča prepeljali v bolnico, kjer je njegovo stanje prav kritično saj ie razumljivo, da starček razen poškodbe na roki mnogo trpi tudi zaradi presta-nega strahu. Naj bodo kolesarji vendar že previdnejši in obzirnejši, policija naj pa najostreje zatira vsako kolesarsko podivjanost.
po nesreči z desno roko v polnojarmenik. Stroj mu je odtrgal palec, v nevarnosti pa je bila vsa roka. Rešilna postaja iz Maribo* ra je ponesrečenca odpeljala v bolnico.
Iz Celja
AKADEMIJO
prirede ljubljanski skavti dne 6. junija ob 20. v zeleni dvorani Uniona. VABLJENI VSI!
D A
oglejte si prosim sijalno razstavo kožuhovlnastth plaščev v paviljonu
K 287 — 289
Krasna Izdelava. — Graška tvrdka.
Najnižje reklamne cene.
M. HOMSCHAK - GRAZ
RADECKYSTRASSE 10.	7487
*	Poštne poneverbe v Južnem Banatu. V
zadnjem času so odkrili v raznih poštnih uradih v južnem Banatu velike poneverbe poštnih uradnikov. Samo v okolici Pančeva je bilo odkritih 15 poneverb.
*	Vlom v blagajno železniške postaje. V noči od nedelje na ponedeljek so vlomili neznani vlomilci v blagajno železniške postaje v Pačitrju pri Subotici in odnesli 30.000 Din. To je sedaj že drugi vlom, ki se je pripetil na tej postaji v teku enega meseca. Pri prvem vlomu so osumili postajenačel-nika Komenoviča, ki pa je dokazal, da je nedolžen, radi česar so ga izpustili.
♦	Vlomilci, ki Iščejo samo živeža. V Osi-jeku so vlomili neznani vlomilci v stanovanje nekega profesorja, ki so mu izropali vso kuhinjsko shrambo in potem obiskali še kuhinjo. Denarja niso odnesli. Vlomilci so izginili, ne da bi jih kdo opazil.
♦	Telesno zaprtje, ranitve debelega Črevesa, slaba prebava, razkrajanja in gnitje v črevesu, pomnožena želodčna kislina, preide hitro pri rabi prirodne grenčice »Franz Josef«. Zdravniki in profesorji uporabljajo vodo »Franz Josef« že več desetletij pri odraslih in otrokih obojega spola z ugodnim uspehom. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
•	Jedilni ln namizni pribor svetovne znamke »Sandrik«, razstavljen na »Ljubljanskem velesejmu«, vzbuja vsesplošno pozornost. Glej tudi današnji inserat! 1086
•	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Relch.
Najboljše, najtrajnejše, zato 13	najcenejše'
u— Kulturno-zdravstvena nega v privatni hiši bo danes prikazana na pomladanskem slavju Atene. Videli bomo naše narodne dečje privatne negovalke v originalnih poklicnih nošah, ki jih tvorijo za notranjost hiše bela čepica in svetla obleka, za ulico pa temno modra obleka, modra čepica in moder pajčolan. Naše privatne negovalke so doslej v malem številu zaposlene v privatnih hišah, a so pokazale že krasne uspehe ter lahko tekmujejo z inozemskimi privatnimi negovalkami. Živa slika nam bo razen privatnih negovalk pokazala tudi prekrasno negovane otročičke v lepo opremljenih zdravstveno priporočljivih vozičkih. Že na obrazih iim boš lahko čital, kaj zmore kulturno zdravstvena nega otroka.
u— Propagandni Izlet na Grajsko planoto
prirede ljubljanski skavti dne 7. junija ob 16 Pridite in poglejte!
u— Udruženje strojevodij priredi 8. junija ob 17. v salonu gostilne »Keršič« Ljubljana VII. higijensko in zdravstveno predavanje. Predaval bo iz prijaznosti šefzdrav-nik g. dr. Ivan Tičar. Vstop je vsakomur dovoljen brez vstopnine. Vljudno ste vabljeni, da posetite to prepotrebno predavanje. Pripeljite tudi svoje družine s seboj!
u— »Sočani« pozor! Društvo »Soča« priredi v četrtek — Teiovo — 7 t. m. pomladanski izlet k Sv. Jakobu ob Savi, gostilna Pečnikar. Zbirališče na Taboru, odhod od tam točno ob 14.15. Prosimo točnosti! Ob slabem vremenu pa prih. nedeljo. — Odbor.
u— Vabilo na redni občni zbor mlekarskega društva za Ljublj. okolico, ki se bo vršil v nedeljo 10. t. m. ob 21.30 v salonu gostilne pri »Mraku« v Ljubljani na Rimski cesti z naslednjim dnevnim redom: 1.) poročila društvenega vodstva; 2.) poročilo pregledovalcev računov, 3.) volitev vodstva, razsodišča in 4 preg'edovalcev računov; 4.) slučajnosti. Prosimo, da se občnega zbora vsi zanesljivo udeležite. — Odbor.
1081
u— Akvaristi! Vse ljubitelje narave vabimo na ustanovni občni zbor »Kluba akvaristov«, ki se bo vršil 8. t. m. ob 20. uri v restavraciji glav. kolodvora v Ljubljani. — Pripravljalni odbor.	1082
u— Zastonj fotografiramo vsakega četrtega otročička, ki pride na dan procesij v četrtek in nedeljo k nam. Mamice pripeljite Vašo deco v Atelje Staut, Gosposvet-ska cesta l-II. (Knezova hiša)	1083
u— Šišenski šahovski klub ima svoj redni občni zbor 6. t. m. ob 20! uri pri Anoniku z običajnim dnevnim redom. — Odbor. 1084 u— V slučaju dežja se bo vršilo »pomladansko slavje Atene« danes v sredo ob 18. uri v veliki dvorani Uniona.	1087
u— Rapallo. Drevi ob 20.15 redni članski sestanek na običajnem mestu. Tajnik.
n— BIJou de Pariš v LJubljani. Priporočamo ogled več tisoč vzorcev modernih pariških zlatih in srebrnih predmetov ter švicarskih ur. Zadnje štiri dni od četrtka dalie razprodaja vzorcev pod tovarniško ceno. Bijou de Pariš, paviljon 291—293 1085
Prva motociklistična dirka y nedeljo 10. junija
7479
Danes popoldne ob pol 17. uri
»Pomladansko slavje Atene«
v Tivoliju	7492
Vabljeni vsi. — Vstopnice is-totam.
Subno! Pozor!
Oglejte si zalogo angleških in čeških kam-garnov, sukna in lodna za moške obleke in za ženske kostume pri JOSIP SLIBAR, Ljubljana, Stari trg (poleg Zalaznika). 7359
u— Drobna policijska kronika. Od ponedeljka na torek so bili prijavljeni policiji nsslednii dogodki.: 3 tatvine, 2 prestopka kaljenia nočnega miru, 1 telesna poškodba, 1 poškodba tuje lastnine, 1 prestopek zgla-ševalnih predpisov, 1 prestopek nedostojnega vedenja. 2 prestopka prekoračenja policijske ure, 1 prestopek sladoledarskih predpisov in 7 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretaciji sta bili izvršeni 2, in sicer zaradi vlačugarstva.
u_ Pobegla tatica. 21 letna Ivanka Pri-manova, doma iz Zagorja, je služila več mesecev pri Ivanu Pezdirju na Glincah. Te dni se Je naveličala dela in neznanokam izginila. Poprej, preden je odšla od hiše. si je navihanka prilastila hranilno knjižico Kmet-ske posojilnice v Ljubljani z vlogo 400 Din, last njenega delodajalca.
Iz Maribora
a— Ljudska univerza v Mariboru. Ruski večer v Narodnem domu bo drevi ob 20. V prvem delu bo pela ga. Solovjeva ruske romance in arije (Glinka, Čajkovski. Rah-maninov in drj prof. -Solovjev pa bo igral mske glasovirske kompozicije. V drugem delu bo igralo 60 fantov in deklet ruske gimnazije v Hrastovcu pantomino s plesom in petjem »Zimska bajka«, ki predstavlja prekrasne ruske narodne običaje. Popoldne ob 16. bo otroška predstava. Vstopnice se dobe v pred prodaji (ga. Brišnik, g. Hofer). To je zadnja prireditev »Ljudske univerze« v tekoči seziji. Občni zbor bo prihodnjo sredo 13 junija, ob 20.
a— Iz seje mestnega sveta. Mestni svet je na svoji seji v ponedeljek zvečer izdal večie število gradbenih dovoljenj Najvažnejši njegov sklep je preureditev vojašnice Vojvode Mišica v zasilna stanovanja. Takih stanovani bo 16, da se odpomore vsem onim revežem, ki bodo med prvimi delo-žiranci. Uporabno dovoljenje za svojo stav bo je dobil »Dom ubogih«. Vsa druga stavbna dovoljenja so podeliena privatnim gradbenikom. Izdano ie tudi dovoljenje za postavitev kantine poleg stavbišča delavske kolonije ob Betnavski ulici in sicer za čas dokler se bo zidalo:
a_ Redukcije v kaznilnici. Ker Je bilo v letošnjem proračunu ministrstva pravde črtanih 8 pazniških mest in eno uradniško mesto pri mariborski moški kaznilnici, se je redukcija teh mest izvedla že s 1. aprilom t. 1. Zaradi štedenja pa je ministrstvo pravde brzojavno odredilo še redukcijo nadalj-nih 7 pazniških mest in je bilo s 1. Junijem nenadoma odpuščenih iz službe še pet paznikov zvaničnikov in 1 paznik služitelj, ker je med tem en paznik umrl.
a— Iz JČ lige v Mariboru. V nedeljo popoldne je bil češki tečaj JO lige zaključen z dobro uspelim izletom k Sv. Urbanu. Absolventom tečaja so se pridnižiM tudi člani češkega kluba s svojim predsednikom g. Burešom. J. Č ligo sta zastopala tajnik inženjer g Leben in podpredsednik svetnik g. Knop, ki je požrtvovalno nadziral celoletni tečaj. Tečaj je letos dosegel lepe uspehe. Spočetka ga je vodrla ga. dr. Mi-haličeva, pozneje ga. Šimčikova, češka dT-žavna učiteljica v Mariboru. J. Č. liga je gojence na izletu pogostila, ga. Burešova in g. Knop sta izpregovorila v slovo iskrene in vzpodbudne besede. Drevi točno ob 18. uri se bo vršil v Grajski kleti širši sestanek J. Č. lige zaradi kongresa JČ lig v Plznu, prihoda lig iz Beograda in drugih srbskih krajev v Maribor ter zaradi drugih važnih zadev.	*
a— Nova avtomobllna zveza. Te dni Je otvorjena privatna avtoproga Maribor-Št. Peter. S tem je ustreženo želji nedeljskih izletnikov, ker je Št. PeteT zelo priljubljena
e— Redni članski sestanek k. o. SDS z*
mesto Celje se bo vršil drevi ob pol 9. v klubovj sobi Celjskega doma.
e— Neokusna reklama. Iz tr5">vskih krogov nam pišejo: V Celju opa^mo, da se pridobitni krogi dostikrat poslužujejo prav neokusnih in neumestnih reklam. Tako se blišči tudi na zidu Marijine cerkve napis, ki spominja v celoti na cirkuško rekiamo. Smo mnenja, da se mora svetost hiše božje varovati tudi v primeru da gre za reklamo klerikalnega pristaša. Naše stanovske organizacije naj bi vplivale na svoje člane, da bi se bolj oziraii na ckusnost in primernost reklam in reklamnih tablic.
e— Mestna knjižnica celjska je razposo-dila tekom meseca maja 1480 knjig. Število rednih bralcev stano narašča.
e— Študijska velaška komisija v Celiu. Pod vodstvom g. majorja Sodolača se mudi v Celju 14članska študijska komčsija častnikov iz kartografskega zavoda v Beogradu. h Celja bodo porazdeljeni študirali teren in delali skice po vsem celjskem okraju. V Sloveniji nameravajo ostati 3 tedne.
e_. Državna krajevna zaščita dece in
mladine v Celju usoja si v imenu bednih otrok izreči tem potom toplo zahvalo vsem onim, ki so se odzvali naši prošnji in s svo-io radodarnostjo pripomogli dr doseženega lepega uspeha cvetličnega dneva prirejenega v soboto 2. t. m. Predvsem se čutimo dolžne, iskreno se zahvaliti za požrtvovalno sodelovanje gospe.i dr. Kalanovi, in njeni gdč. hčerki Manci ter marljivim deklicam, ki so s takim veseljem prodajale cvetke za bedne brate in sestrice Nadalje se srčno zahvaljujemo vsem seliskim vrtnarjem za po-daTjene cvetlice. Naj bodo vsi navedeni uverjeni, da so storili dobro, človekoljubno delo, za kar jim bodo ubogi otroci srčno hvaležni. — Obenem prosimo vse one, ki se iz kateregakoli vzroka niso mogli oddolžiti ubogim otrokom in prispevati k cvetličnemu diievu, da to store naknadno in pošljejo eventuelne prispevke zaščiti. — Odbor.
e— Celjska porota. Za prihodnje porotno zasedanje ie razpisanih pet slučajev, in sicer 11. t. m. Friderik Radanovič, uboj, Fr. Kostajnšek, uboj, 12. t. m. Josip Škrabelj, uboj ter Alojzij Greberšek in Albert Jelen, tatvina, 13. t. m. Alojzij Zemljak, roparski umor in tatvina.
e— Za dijaško kuhinjo v Celju so daroval«' celjski odvetniki preostanek 524 Din od zbirke za vendfc, ki so ga položili na kTsto pokojnega višjega deželno-sodnega svetnika dr. Valentina Flerina.
e— Nasilen berač je Alojz Smodej, star 59 let, iz Brezij pri Št. Jerneju. Vkijub temu, da je bil že ponovno izgnan iz Celja, se vedno znova vrača v mesto. V ponedeljek 4. t. m. ga je zalotil stražnik, ko je pritiskal na kljuke po trgovinah in restavracijah. Če mu niso hoteli dati miloščine, je začel groziti in zmerjati. Pred policijo se je zagovarjal, da išče dela. Ko bo prestal naloženo kazen, bo zopet izgnan v svojo domovinsko občino.
e— S štHetom je napade! mirnega pasan-ta. 30 letni trgovski sluga Edvard Lisjak je imel že večkrat opraviti s policijo zaradi nasilnosti in pretepanja. V soboto 3. t. m. je napadel brez vsakega povoda v mestnem parku Ivana Feldina iz Lise. Udaril ga 'e zadaj za levo uho s štiletom, prizadajal nt no na levi roki in mu raztrgal srajco. Lesjak se ie izgovarjal, da je bil pijan, kar pa ni res. Že okrog poldneva je hodil po mestu s štiletom za pasom in pripovedoval znancem, da bo še koga zaklal. Trdil je tudi, da je našel štilet v Gaberiih. Lesiaka so aretirali in za nekaj časa spravili na varno.
Samomor slovenske igralka v Splitu
V ponedeljek zjutraj so našli na nekem polju izven Splita lepo, komaj 201etno operno pevko Marico Majheničevo iz Bežan pri Mariboru mrtvo. Nesrečnica se ie ustrelila z revolverjem naravnost v srce. Poleg nje so našli revolver, njeno torbico in dnevnik, v katerega je tik pred smrtjo zapisala: »Pot do sem je strašna. Koprnim po Tebi, toda zastonj.« Na fotografijo nekega mladega mornariškega častnika, ki so jo našli v dnevniku, je zapisala: »Zbogom, najdražji — odpusti!« Pokojnica je pred dnevi nastopila v splitskem gledališču z zelo lepim uspehom v Tijardovičevi opereti »Mala Floramy«.
Iz Krania
r— StraSen samomor. Včeraj zjutraj si je na strahovit način končal mlado življe* nje Jože Remic, star komaj 24 let. Zapo« slen je bil kot pečar v Zabretovi tovarni opeke v Bobouku pri Kokrici, kjer je tudi stanoval. V svoji sobi si je z nožem skoro povsem odrezal vrat, tako da je nastopila takoj smrt. Mrtvega ga je našel njegov brat. Remic je bil zadnje čase duševno raz« dvojen ter je zadnje dni pravil tovarišem, da bo napravil konec svojemu življenju, kar se je tudi v resnici zgodilo.
r— Gostovanje Karrmičanov na kranj* skem odru. V soboto je nastopil prvič na odru v tukajšnjem Narodnem domu drama* tični odsek kamniške Narodne čitalnice. Kamničani so se predstavili s Knoblaucho* vo duhovito satirično komedijo «Faun». Po izberi dela in tudi po igri celotnega nasto* Pojočega ansambla so gostje potrdili upra* vičenost slovesa, ki ga uživajo. Največjo
zaslugo, da je igra uspela je imel režiser izletna točka. Avtobus bo vozil ob nedeljah g- Kos v naslovni vlogi fauna in pritepen* in praznikih ob 14. od gostilne »Pri grozdu« I pa princa Siivanija. Njegova kreacija je bi«
na Aleksandrovi cesti.
a— Nagla smrt kaznenca. V ponedeljek je delala pri tvrdki Wegerer v Lajtersper-gu skupina kaznencev, v kateri ie bil tudi 54 letni Ferdinand Lang. Ta kaznenec }e
Ia zanimiva in zelo dovršena. Od ostalih nastopajočih oseb je omeniti posebno žen« ske moči. Vsem pa se je poznalo, da so do poslednjega vsi sicer rutinirani in sposobni igralci, ali tej satiri še ne popolnoma do* rasli. Bil je lep večer, občinstvo, ki se je
imel odslužiti samo še nekaj tednov do za- zbralo v dokaj lepem številu, je odhajalo z
željene svobode. Med delom je nesrečnika zadela kap in je pri priči izdihnil. Poklicana rešilna postaja mu ni mogla pomagati in ga je mrtvaški voz odpeljal.
a— Ponesrečen delavec. Delavec Valentin Hausenbach, star 32 let, zaposlen pri
vidnim zadovoljstvom.	jk.
r— Pokopališke hijene. V zadnjem času prihajajo ponovno prijave in pritožbe o tatvinah, ki jih vršijo neznane osebe na grobovih kranjskega pokopališča. Tatovi kradejo najraje lepe vsajene cvetlice in tr* pijo lastniki precejšnjo škodo. Svojci umr*
, .	_ ,	._.! r.	^IVVVJCUljU sivuuu. JVUJLI UU1 1»
neki zagi v Breznem ob Dravi, }e prišel 1 lih se ne upajo več krasiti grobov, kar po<
staja tudi v Škodo celotnega krasa in lepo« te mestnega pokopališča, ki je pridobilo 12» reden slove« ravno zaradi lfttp urejenih grobom.	™
r— Župni zlet gorenjske sokolske župe. V nedeljo 17. t. m. se bo vršil v Radovljici ob priliki obletnice tamkajšnjega sokolske« ga društva celodnevni zlet gorenjske sokol« ske župe, združen z naraščajskim zletom.
napadalcih. Po zaslišanju S« nekaterih drugih manj važnih prič se je razprava prekinila in nadaljevala naslednji dan. O nadaljnera njenem poteku bomo poročali.
P— O umorjenem Vaclavu Tušarju, čigar truplo se Je našlo kakih pet kilometrov od Cologne Ferrarese na bregu reke Po, se poroča, da sta mrtveca našla dva ribiča. Bi! je popolnoma oro pan. NašS niso pri nJem nikakih listin, izginila ie listnica in ravno tako tudi zlata ura z verižico. Sneli so mu cek) tudi čevlje. Z brega reke so prebijali truplo v kapelico Colo-gne Ferrarese. Ko se je doznalo iiz listov, do so našli tamkaj umorjenca, sta se iz Cerkna odpeljala tjakaj pokojnikova prijatelja gg. Gabrijel iavš in Josnp Kragelj iz Cerkna, ki sta v umorjenem v resnici spoznala Vaclava Tušarja Uvedla se ie sodna preiskava, ki pa doslej še ni ugotovila ničesar, kar se tiče morilcev Preiskava se nadaljuje. Gg. Kragelj m Tavš sta ukrenila vse potrebno, da se truplo prepelje v Cerkno. V Co-logni Ferrarese se je vršil pogreb iz mrtvašnice na kolodvor in se ga je udeležila poleg zastopnikov oblasti tudi velika množica domačega prebivalstva, nakar se ie potem krsta prepeljala po železnici do Sv. Lucije in odtam pa z vozom v Cerkno, kjer so položili pokojnika na domačem pokopališču k večnemu počitku. — Čudno je nekam, da je goriški provincijalni fašistični tajnik Caccese smatral za potrebno, da se ]e v nedeljo, ko se je vršila glavna skupščina idrijskega fašija, zadržal medpotoma, ko se je vozil v Idrijo, precej dolgo v Cerknem, dasiravno ta dan ni bil ofočni zbor cerkljanskega fašija in ni bilo povoda, da bi »nadzoroval« tudi ta faš-ij. Razgo-varja! se je dolgo časa z vladnim komisarjem za cerkljansko občino, fašističnim komisarjem ter finančnimi in mitičnimi častniki. O čem se je razpravljalo, pa se — ne poročal
Komercijalizacija železnic
I* predavanja predsednika Udruženja
iuženjerjev in arhitektov inž. Ranisava Arramoviča.
(Konec.)
Konferenca, ki je razpravljala o načrtu uredbe o komercijalizaciji železnic, je bila skoro izključno sestavljena iz predstavnikov gospodarskih zbornic. Ti predstavniki morajo gotovo videti najbolje vse uedostatke železnic, ne morejo pa vedeti, kako je treba organizirati železnice. Ne preostane torej drugo, da država sama določi, kako je treba železnice reorganizirati. Seveda morajo pri tem predstavljati državo in vršiti vodečo ulogo le njeni strokovnjaki. Če država nima takih strokovnjakov, potem naj apelira na inozemske. Reorganizacijo železnic je treba izvesti potom zakona, ki pa mora imeti svojo osnovno idejo. Edino strokovnjaki pa so pozvani, da na podlagi te osnovne ideje dajo zakonu potrebno obliko.
Predavatelj ne veruje, da bi izpadlo dobro, če bi privatni kapital vzel železnice v roko. Ni na mestu toliko kritizirati birokracijo pri železnica!., kakor slabo organizacijo. Vsi ljudje pri železnicah niso birokrati. Da pa se vendar onemogoči birokra-tizem. je treba poslati ljudi v inozemstvo, da vidijo, kako so železnice organizirane drugje.
V	nobeni drugI državi se komercijalizacija ni izvršila iz takih motivov, kakor se ima izvesti pri nas. V teh državah je bila komercijalizacija sredstvo bodisi za finančno sanacijo države (BeJgija) ali pa se je izvedla na zahtevo ekspertov posojilodajalcev. ki so hoteli imeti garancije za posojilo predvsem v tem, da železnice ne obremenjujejo proračunov z deficiti. V Nemčiji je bila komercijalizacija železnic v najožji zvezi z ureditvijo reparacijskega vprašanja po Da\vesovem načrtu. Eksperti so prišli do zaključka, da se morejo nemške železnice same vzdrževati in da morejo poleg tega prispevati k reparacijam. Čeprav predstavljajo nemške železnice posebno delniško družbo, vendar so ostale državne. Komerci-jalizirane nemške železnice predstavljajo organizacijo posebne vrste, ki predvideva dalekosežne sankcije napram upravnemu in izvršilnemu odboru. Vodstvo železnic imajo večinoma v rokah inženjerji. Poleg tega pa imajo železnice posebnega državnega komisarja, ki ima daiekosežne pravice, če to zahtevajo interesi države in če se ne izvršujejo predpisi statutov.
Komercijalizacija železnic v Belgiji je slična, vendar svoje vrste. V tej državi se komercijalizacija ni izvršila zaradi komerci-jalizacije. Komercijalizacija belgijskih železnic predstavlja dalekosežno finančno operacijo z namenom, rešiti finančni položaj države. Ustanovljena je bila delniška družba, ki je prevzela železnice, vendar si je večino delnic zasigurala država, ostale delnice pa je izročila lastnikom kratkoročnih državnih posojil. Boj za reorganizacijo belgijskih železnic je trajal že desetletja, ter je šle za to, da se železnice izločijo iz proračuna in državnega računovodstva.
V	Avstriji in Madžarski se je izvršila komercijalizacija v zvezj z najetjem sanacijskih posojil. Finančni položaj avstrijskih železnic se je po izvršeni reorganizaciji sicer nekoliko popravil, vendar železnice niso ostale brez deficita. Ugodnejše uspehe kaže reorganizacija v Madžarski.
Kako se naj reorganizirajo železnice pri nas? Vsakdo mora priznati, da je reorganizacija dejansko potrebna, toda pri tem je treba postopati previdno ter uvajati reforme postopoma. Reoreanizacijskih poizkusov smo imeli že dovolj. Ti poizkusi, kakor znano. niso uspeli. Železnice so pač izredno kompliciran in zelo občutljiv aparat. Neprestane spremembe v organizaciji morejo imeti težke posledice. Železnice morajo ostati državne Ustvariti pa je treba dovolj elastičen organizem, ki se bo znal v vsakem primeru prilagoditi špecijalnim narodnim, državnim in gospodarskim interesom. Upravo železnic je treba izločiti iz državnega proračuna in jo osvoboditi kontrole oo zakonu o državnem računovodstvu. Težišče reorganizacije pa mora biti v pravilnem izkoriščanju delavne sile nastavljencev. Dati pa se jim mora več samostojnosti v službi, istočasno pa se mora od njih zahtevati I udi več odgovornosti. Med vodečimi uradniki v centrali in izvršilnimi organi se mora ustvariti možnost izmenjave misli. Delavnice je treba postaviti na komercijalno bazo in jih reorganizirati v smislu standardizacije in racionalizacije dela. Splošne posle naj bi vodila centrala. Vse izvršilne posle pa je treba decentralizirati. Za gotove vrste poslov je treba ustvariti avtonomijo direkcij, tako da generalna direkcija ne bi reševala takih zadev, ki jih lahko v zadnjih instancah rešijo direkcije. Je pa proti avtonomiji direkcij. če bi ta avtonomija povzročila neenotnost organizacije.
Potrebno je dati železnicam zadostni obratni kapital, stvoriti posebni rezervni fond za obnavljanje prog, voznega parka in potrebnega materijala, kakor tudi fond za finančno izravnavanje. Predavatelj je mnenja, da morajo biti železnice v najožjih sti kih z gospodarskimi krogi, da spoznavajo njih težnje in potreben je pa proti instituciji tarifnega odbora, kot instituciji, kjer se le diskutira in kjer se vsak predstavnik gotove korporacije prizadeva doseči gotov uspeh za dotični krog interesefatov, ki jih zastopa.
Oobje se mora dobro nagraditi za delo, da dobi tudi veselje do dela. Potrebno je tudi, da se politični krogi ne vmešavajo v železnice in da se osobje depolitizira. l)ai.te uradnikom več avtoritete in ugleda, dajte jim stalnost, potem ne bodo več igračka v rokah političnih strank.
Personalno vprašanje je glede na reorganizacijo gotovo najvažnejše. Dajte železnicam sposobnih liudi in ne predpisov. Mnogo lažje je ugotoviti, kako in kaj je treba narediti, ali najtežje je najti in vzgojiti ljudi, ki naj to izvedejo. Na vodilna mesta morajo priti strokovnjaki, ki so že rojeni kot voditelji s potrebno avtoriteto. Predavatelj je končal svoje zanimivo predavanje v prepričanju, da bo tudi pri naših železnicah zmagal strokovnjak, ki je poklican, da jih vodi.
Iz Trbovelj
t— Dekliška in deška šola v Trbovljah II. bo priredila v soboto 9 t. m. ob 19 uri v dvorani Delavskega doma na Vodah šti* ridsjanko «Grudica». Ker je čisti dobiček nacnenjen revni šolski mladini, se pričaku* je obilne udeležbe.
t— Stavbno gibanje. Ob novi cesti gradi novo hišo upokojeni rudniški inženjer g. F. Krasnig, zraven Gregorčeve hiše pa si bo postavil svojo hišico g. Ačkon, sedlar iz Studencev pri Hrastniku.
t— Nesreča pri delu V nedeljo si je zlo* mil desno nogo nad gležnjem Ivan Završ* nik, tesar, zaposlen pri rudniku v Hrast« eiku.
Kdo je prvi, kateri pokusi vašo hrano?
Vi si morda domišljate, da ste vi prvi, kateri se pritakne na mizi pripravljene jedi. Okuženi prsti so hitrejši. Še jo niste niti pokusili, že Vam jo je muha okužila. S svojimi gnusnimi nogami ona Vam po mizi leze in pusti za seboj mikrobe bolezni na skrbno kuhani hrani. Pazite na svoje dragoceno zdravje — ubijte muhe s FLJTom!
Brizgalnica FLITa očisti Vam v ne-	ličinke, katere grizejo tkanino. FLIT*
koliko minutah taiio od vseh stru-	varuje VaJe obleke. Uporaba je eno-
penib muh, komarjev, stenic, bolh,	stavna. Ne pusti madežev. FLIT
ščurkov in mravlj Prodre v vse	je spopolnjen od kemikov svetovne-
špranje, kjer se insekti razvijajo in	ga slovesa. Smrtonosen je insektom,
skrivajo ter uničuie njihova jajca,	toda ljudem neškodljiv. Dobiva se
Brizgalnica FLITa ubija molje in	povsod.
z— Agitacija SLS za obč. volitve. V ne* deljo se je vršil volilni sestanek v Znoji« lah, ki so ga sklical, voditelji SLS iz Za* gorja. Agitacija ni uspela, kakor so priča« kovali. Volilci niso nič kaj vneti, da bi na* polnili skrinjico stranki, ki je imela dolgo vrsto let občinsko gospodarstvo v s^jih rokah., za volilce iz Znojil pa ni bilo nikdar denarja, da bi jim popravila potrebna pota. Zaradi tega se je glasil odgovor volilcev: •Kdor dela, tistega bomo volili!« Zadnja 3 leta je občina v naprednih rokah; mnogo dobrega je storila za občane, vendar bo treba še mnogo dela, da popravi, kar so zakrivili prejšnji gospodarji.
z— Nesreča s konjem. Posestnik M P. iz Toplic se je odpeljal s konjem Miškom na postajo po tovor. Konja je pustil pri skladišču, sam pa odšel v pisarno. Kmalu nato ga je poklical žel. uslužbenec in mu povedal, da se je konj zgrudil. Šel je po* gleda in res opazil svojega «Miška» na tleh. Poklical ga je po imenu, nakar ga je konj žalostno pogledal, strepetal in po« giniL
z— Spomenik padlim v vojni, 108 po šte* vilu, bodo v kratkem dogradili. Odkritje spomenika še bo vršilo nepreklicno 5 av« gusta. Ob tej priliki bodo vprizorili na pro« stem Matičičevo «Kalvarijo».
z— Finančna kontrola vrši zadnje čase strogo preiskavo pri strankah, ki kuhajo pivo za svojo domačo uporabo. S kuha« rjem, ozir. s pripravljanjem piva so se že dalj časa bavili v Trbovljah. Letos se je razširila izdelava v Zagorju in okolici, ker znašajo stroški za precej okusno pijačo ko« maj 75 par za liter.
Teniški turnir za prvenstvo ljubljanske univerze
V	soboto popoldne in nedeljo dopoldne se je na igriščih TKD Atena v Tivoliju vršil teniški turnir za naslov prvaka ljub« ljanske univerze. Bila j' to prva tovrstna prireditev v Ljubljani in tej okolnosti je ravno najbrže pripisovati dejstvo, da se je turnirja udeležilo le osem igračev, kar pa je, če upoštevamo, da se je pri nas teniški spor jedva začel razvijati, tudi zadovoljivo število. Rezultati tekmovanja so 9ledeči:
Gospodje posamszno. 1. kolo: Dacar : Krek 6 : 0, 6 : 0. Mfcichsner*Kramaršič 6 : 2, 6 : 4. Senčar*Medica 4 : 6, 6 : 0, 6 : 3. Za« nimiva igra Boljši Senčar se dolgo ni zna« šel. Bleiweis»Kobler 6 : 1, 6 : 0 Mladi Kob* ler je pokazal presenetljivo lepo igro in krasen udarec. Potreben mu je še inten« ziven trening in precej rutine. — 2 kolo: Dacar«Meichsner 6 : 1, 6 : 1. Meichsner, ki se mu pozna dobra šola, precej sigurno obvlada voley. Bleiweis*Senčar 7 : 5, 6 : 1. Nepričakovano trd odpor Senčarja, ki je zlasti v prvem setu zadajal Bleiweisu mno« go brige. — Finale: Bleiweis»Dacar 4 : 6, 6 : 2, 6 : 2, 3 : 6, 6 : 2. Izravnana in nai peta igra, polna interesantnih momentov. — Končni placement: 1. Bleiweis, 2. Dacar.
Gospodje v dvoje. 1. kolo: Od prijav« Ijenih štirih parov eden ni nastopil, tako da je par Bleiweis--Dacar prišel walk*over v finale, Kobler in Meichsner sta pa ne« pričakovano podlegla sijajno razpoloženi dvojici Medica=Kramaršič z 1 : 6, 4 : 6. — Finale: Bleiweis«Dacar : Medica*Kramaršič 6 : 0, 6 : 1, 6 : 4 — Končni placement: 1. Blenveis*Daear, 2 Medica*Kramaršič.
Nacijonalni lahkoatletski miting SK Ilirije
Na praznik v četrtek dne 7. t. m. priredi Ilirija kot prva svojo lahkoatletsko prire« ditev. Spored je bogat in zanimiv Po dol« gem presledku bo mogoče vsem ljubiteljem lepega lahkoatletskega športa prisostvovati prireditvi, kjer bo boj prav zanimiv in se pričakujejo lepi rezultati posebno od mlaj* ših atletov.
Na 100 m se spoprimejo Haškovci Hele* brandt, Jamnicky, Podaubsky. Ilirijana Re« žek, Stepišnik L dr Skok v vis obeta za* nimivo borbo med rutiniranimi skakači Jakupičem, Jamnickim. Gregorko itd. Na daljše proge nastopijo večinoma mlajše mo* či, ki so se na miting temeljito pripravile, med temi talentirani Ptujčani: VVallner, Penteker, Ilirjani: Gabršek, Šoukalj, Tinta. Šporn itd. Pri skoku v dalj vidimo talen* tiranega Zagrebčana Lončarja, Ilirjane Stepišnika, Režeka, Outrato itd.
V	splošnem bo ta prireditev lepa revi* ja našega lahkoatletskega športa in lepa prilika, da se primerja zagrebški in ljub* ljanski lahkoatletski šport. V celem na* stopi okrog 40 atletov. Prireditev prične točno ob 14.30 na igrišču Ilirije. Vstopni* na malenkostna.

„Rumena kanta t črnim robom"
UGONABLJA: Muhe, Komarje, Mravlje Stenice, Bolhe, Ščurke, Molje i. t. d.
Newyork 37.39 — 37.45, Milan 709.45 do 711.95, Pariz 27.89 — 27.99. Praga 21.02 do 21.10, Curih 136.77 — 137.27; dinarji 12.42 do 12.48.
Curih. Beograd 9.1325, Berlin 124.11, New-york 518.75, London 25.32875, Pariz 20.395, Milan 27.325, Praga 15.375, Budimpešta 90.60, Bukarešta 3.20. Sofija 3.745, Varšava 58:175, Dunaj 73. """ " Efekti.
Ljubljana. Celjska 158 — 0, Ljubljanska kreditna 128 — 0, Praštediona 895 — 0, Kreditni zavod 165 — 175, Vevče 105 — 0, Ruše 280 — 300, Stavbna 56—0, šešir 105 — 0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 449 — 449.5, kasa 449 — 449.5, za julij 455.5 — 456.5. za december 471 — 473, investicijsko 91.5 — 92, agrarne 57 — 57-5; bančne vrednote: Hipo 58.5 — 59, Poljo 20.5 — 21.5, Kreditna 85 — 0. Hipo 87.5 io 88, Narodna 7000 — 7100, Ljubljanska kreditna 126 _ 0, Srpska 140 — 142. Zemalj-ska Sarajevo 140 — 146, Praštediona 902 5 do 905; industrijske vrednote: Gutmann 210 — 220, Slaveks 108 — 112, Slavonija 11.5 — 12. Narodna šumska 31 — 35, Danica 153.5 — 155. Drava 380 — 385, Isis 32 do 33, Vevče 105 — 108. Dubrovačka (ex coupon) 450 — 457.5, Šečerana 507.5 — 510, Trbovlje 503 — 508, Tvornica vagonov 103 do 105.
Beograd. Vojna škoda 447.5 — 448.5, investicijsko 91 — 91.5, agrarne 57 — 0.
ski zaključek za 1. 1927 in poročilo pregle-dovalcev računov; 4. Proračun in določitev zvezne doklade za 1. 1928; 5 Razprava o predlogih gremijev in delegatov.
= Borzno razsodišče v Ljubljani. Glede na sodne počitnice se v času od 15. julija do 25. avgusta 1928 pri borznem razsodišču ne bodo vršile ustne razprave, pač pa se bodo sprejemale tožbe.
= Letošnji veleseimski katalog je neobičajno obsežen ter vsebuje poleg običajnega seznama razstavlialcev, ki more vsakemu trgovcu in podjetniku služiti kot adresar za dobavitelje, tudi zanimive članke, seznam sestavljenega blaga, navodila za izlete po Sloveniji in to v slovenskem, nemškem in francoskem jeziku. Zanimiv je tudi opis Ljubljane v zgodovinskem, gospodarskem, iemljepisnem in tujekoprometnem pogledu.* Interesentom priporočpmo tn obsežno brošuro, zlasti ker stane le 10 Din.
= Konkurz je razglašen o imovini Franca Frlica, posestnika v Volaki. pošta Trata pri Poljanah nad Škofjo Loko (prvi zbor uj> nikov 11. t. m., oglasitveni rok do 15. julija, ugotovitveni narok 30 julija).
= Najnovejša razna sredstva za zatiranje sadnih, vrtnih in drugih škodljivcev ima v zalogi za svoje ude Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani, kjer se dobe tudi vsa strokovna pojasnila o njih uporabi.
= Po razglasu uprave državnih monopolov ▼ Beogradu sme biti v prometu cigaretni papir s starimi ovoji po 50. 80 in 90 par le še do 1. julija t. L, ker sme biti po navedenem času v prometu samo cigaretni papir z ovoji po 0.65 in 1 Din ter se bodo prestopki strogo kaznovali.
P— Na glavni skupščini Idrijskega fašija je goriški provincijalni fašistični tajnik povdarjal, da danes v Idriji vse mirno im resno dela za stvar fašizma. Politični položaj v Idriji da se more smatrati za popolnoma zadovoljiv. Prav posebej je pozdravil »drugorodne« fašiste in jih pozval, naj povedo nenavzoči.m in nefašistom, da iih fašistični režim smatra za italijanske državljane, kakor vse ostale, z enakimi pravicami in enakimi dolžnostmi. Proti fašizmu pa ne more nihče nič in v interesu »drugorodcev« pa je, da žive v pokornosti in vdanosti napram fašističnemu režimu in se ne menijo za krive proroke. — O številčni moči in drugih takih stvareh idrijskega fašija pa poročila v fašističnih listih molče.
P— Prebivalstvo v Gorici ne napreduje v §te-vilčnem pogledu bogve kako veselo. Meseca aprila je bilo v Gorici 23 porok, rodrlo se je 63 otrok, med njimi trije mrtvorojenci, umrlo pa je 61 oseb. Meseca majnika pa je bilo 19 o-nrok. 6.3 rojstev in 66 smrtnih slučajev. Potemtakem izguba.
T)— Razprava o napadu na postajo v Prestran-
kti postaija zelo zanimiva po izpovedbah nekaterih glavnih udeležencev razprave, med katerimi se nahaja tudd tržaški provincijalni fašistični tajnik inž. Cobolli, kateri zastopa družini obeh miličnikov, ki sta padla v spopadu z napadalci Inž Cobolli je na vprašanje predsednika sodišča, ali ve, da -ima »Orjuna« tudi na italijanski strani meje svoje ljudi in dela tudi čez meijo, izjavil, da ima »Orjuna« na- vsak način direktne zveze z ljudmi na italijanski strani meje. da pa ie takih zvez vsekakor vedno manj. Je pa prepričan, da je šlo v Prestramku za političen zločin, a da so taki .politični zločini v obmejnem ozemlju pogonoma zvezami s prostimi zločini. Vsekakor pa da so bili člani baeditske družbe, ki so izvršili napad v Prestramku v direktnih zvezah z »Or-jutio«. Na to izjavo je braniteij dr. Robba pripomnil: »Ali delamo tu proces slovanstvu?« — nakar je odgovoril predsednik: »Ne, gre le za to, ali je imela v tem zločinu »Orjuna« svoje prste vmes.» Na vprašanje, kaj misli inž. Cobolli o zločinu, je izjavil le-ta: »Bil je to roparski zločin s političnimi nameni. Je povsod tako. Tako je bilo tudi pni napadu na istrski vlak.« Branite I j dr. Robba se je odločno vzprotivil tetf trditvi ,in zahteval, da se predlože sodni spisi o tej stvari, čemur pa se je uprl državni odvetnik in je končno predsednik odklonil braniteljevo zahtevo, češ da ona stvar ni v nlkaki zvezi s stvarjo, ki se razpravlja. Šlo pa je v resnici za navaden roparski napad na železniški vagon, v katerem je bila večja svota denarja za izplačilo delavcem. Fašistični tajnik pa je tudi ta zločin označil kot politični zločin, izvršen po »slovanskih zločincih«. — Prvi dan razprave so brli zaslišani obtoženci Peter Zele, Silvester Smerdu in Ivan Kogej, potem inž. Cobolli kot zastopnik civilne stranke, finančni stražniki Fazzini, Barletta in Vanellone, ki so zasledovali napadalce po napadu obenem z miličnikom Pizzutijem. ki je bil tudi zaslišan. Barletta in Pizzuitti sta bila ranjena po
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borza (5. t. m.)
Les: Tendenca čvrsta. Zaključeni so bili 3 vagoni tramov po noti kupca, fco vagon naklad, postaja po 250. Deželni pridelki: Tendenca mlačna. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (78/79 kg, 2 slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 407.5 — 410, slavonska, promptna po 395 — 397.5; t u r š č i-c a (slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 337.5 — 340; čin-kvantin po 350 — 355; oves: zdrav, re-šetan po 310 — 815; moka: «0g», fco Ljtubljana, plač. po prejemu po 540 — 545.
Novosadska blagovna borza (5. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 22 vag. pšenice, 1 vag. ovsa, 20 vag. turščice, 1 vag. moke in 13 in pol vag. otrobov. Pšenica; baška, 77/78 kg 350 _ 355; baška, 78/79 kg 352.5 — 357.5; gornjebanaška, 78/79 kg 347.5 — 352.5. Oves: baški in sremski 265 — 270; makedonski 222.5 do 227.5. Tu rščica: baška in sremska 290 do 295; banaška 290 — 292.5. Moka: baška, «0g> in tOgg> 475 — 485; <2> 460 do 470; «5> 440 — 450; «6» 420 — 430; <7> 350 — 360; c8» 240 — 245. O t robi: baški in sremski v jutastib vrečah 215 — 220.
Dunajska borza za kmetijske proizvode (4. t. m.) Pod utisom višjih notacij na pre-komorskih borzah in na budimpeštanf&em terminskem tržišču jie bilo razpoloženje na dunajski borzi prijaznejše, vendar je bil promet slab in so cene ostale v glavnem nespremenjene. Zanimanje je predvsem za novo pšenico, za katero zahtevajo ponudniki višje cene. Jugoslovenska pšenica Tisa (77 kg) je bila za avgust zaključena po 1.84 Kč. Tudi v turščici je tendenca prijaznejša. Uradno notirajo: pšenica: domača 42.25 — 43.25, madžarska Tisa 47.25 do 47.75; rž: marchfeldska 41.25 — 41.5: t u r-ščica: 36.75 — 37.5; oves: domači 37.25 do 37.75.
Dunajski goveji sejem (4. t. m.) Dogon 3033 komadov, od tega 215 in Jugoslavije. Pri slabem prometu se je prvovrstno blago pocenilo za 10 grošev, cene ostalim vrstam pa so ostale nespremenjene. Za ks žive teže notirajo: voli I. 1.55 — 1.70 (izjemno 1.75 _ 1.95), II. 1.35 — 1.5G, III. 1-1.30, biki 1.20 — 1.45, krave 0.85 — 1.35. slaba živina 0.70 — 0.90.
5. junija.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet zeio velik, predvsem v devizah na Curih, London in Prago. Privatna ponudba je krila manjšo potrebo v devizah na Berlin. Newyork in Trst. vso ostalo potrebo pa je morala zadovoljiti Narodna banka. Tečaji deviz so se le malenkostno spremenili.
Na zagrebškem efektnem tržišču se tečaji Vojne škode danes niso bistveno spremenili Pri slabem prometu je promptna noti-rala 449 — 449.5, trgovala pa se je kasa po 449.5 — 450. Investicijsko je bilo zaključeno po 92. V bančnih vrednotah je bil promet srednji. Več zaključkov je bilo zopet v Praštedioni, ki se ie ponovno dvignila ter trgovala po 880, 900, 907 5 in 905. Dalje so se trgovale Hipotekama po -58.5, Poljodelska po 21. Jugobanka po 87.5—88 in Srpska po 141. V industrijskih vrednotah ni bilo večjega prometa. Šečerana se je trgovala po 510, Dubrovačka pa brez kupona po 455.
Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.92 — 22.98 (22 95), Berlin 13.585 — 13.615 (13.60), Bruselj 0 — 7.9122, Budimoešta 0 _ 9.928, Curih 1093.5 — 1096.5 (1095), Dunaj 7.9825 do 8.0125 (7.9975), Len ion 277-04 — 277.84 (277.44), Newyork 56.715 — 56.915 (56.815), Pariz 222.4 — 224.4 (223.4), Praga 168.06 do 168.86 (168.46), Trst 298.5 — 300.5 (299.5).
Zagreb. Amsterdam 22.914 — 22.974, Dunaj 7.9825 — 8.0125, Berlin 13.585—13.615, Bruselj 7.9172 — 7.9472, Budimpešta 9.913 do 9.943, Milan 298.47 — 300.47, London 277.04 — 277.84, Ne-nyork 56 71 _ 56.91, Praga 168.06 — 168.86, Curih 1093.5 do 1096.5.
= Redni letni občni zbor Zveie trgovskih Trst. Beograd 33.30 — 33.60, Dunaj 264.20 gremijev in zadrug za Slovenijo se bo vršil do 270.20, Praga 56.10 — 56.40, Pariz 74.50 v nedeljo 10. t. m. ob 10. uri dopoldne v do 74.80, London 92.5850 — 92.7850, New-dvorani <Sokolskega doma» v Novem me- york 18.91375 — 18.97375, Cu-ib 364.75 do stu z naslednjim dnevnim redom; 1. Pozdrav 366.75; dinarji 33.25 — 33.75. in poročilo predsedstva; 2. Tajniško poročilo Dunaj. Beograd 12.4875 — 12.5275, Berlin o delovanju Zveze v l 1927/28 ; 8. Račun- 169.66 — 170.16, London 34.64625—34.74625,
Izredni občni zbor ASK Primorje. — ASK Primorje sklicuje za petek 8. t. m. izredni občni zbor v prvem nadstropju Ka* zine ob 20 uri z nasiednjim dnevnim re* dom: Poročilo predsedstva, poročilo nogo* metne sekcije, slučajnosti — Z ozirom na športne dogodke v najnovejši dobi smatra odbor za potrebno informirati svoje član* stvo in prijatelje o športnem položaju v Sloveniji, predvsem o poteku in stanju bor* be za nogometno prvenstvo Slovenije. Vab* ljeni so člani, prijatelji kluba in vsi, ki se zanimajo za šport. — Odbor.
Službeno iz LLAP Danes seja u. o. ob 20. uri v kavarni «Ei	I. nadstr. —
Tajnik I.
SK Svoboda. Danes ob 20. uri članski sestanek v Gradišču, obvezen za vse igral« ce. — Načelnik.
Vremensko poročilo
Meteorološki fi»*nd * Ljubljani 5. junija 1928.	ViSma harometTa 308.8 m
Padavine
■Mnet »etra ic brzina v metrib
Vrst8
opazovanj8
Ljubi idiia Manbor .
Zagreb , ,
Beograd < Sarajevo , Skopi je . . Dubrovnik Split . . .
SW 2 mirno mirno ESE 3 E 6
Solnce vzhaja ob 4.15, zahaja ob 19.42, luna vzhaja ob 22.6, zahaja ob 5.8. Danes ie bila v Liuhliam temperatura 22.3 C, najvišja, 15.2 C najnižja.
Dunajska vremenska napoved za sredo: Lahne padavine, nekoliko hladneje. Tržaška vremenska napoved za sredo: Lahni jnorski vetrovi; nebo oblačno, najbrže nekoliko dežja, pozneje spremenljivo; temperatura od 16 do 22 stopinj; morje mirno.

Možje, ki bodo iskali Nobila
Z leve proti desni: poročnik EHetrlchson, Ellsworth, Roald Amundsen In stotnik RUser Larsen. Dietrlchson je spremljal Amundsena na njegovem poletu 1. 1925. Menil je sedaj v Ameriko, da bi se udeležil z Byrdom poleta na Južni tečaj, a se ie temu potovanju odpovedal, da bi pomagal pri rešilnem deln za Nobila. Američan Ellsworth Je llnansira! že polet »Norge« preko Severnega te<* ><», ki se ga je tudi udeležil, in finan* spet posebno rešilno ekspedlcljo z Amundsenom in Dletrlchsonom. Ta ekspedlclja bo v tesni zvezi z oflcijelno ekspedicljo, ki Jo pripravlja Fritjof Nansen in ki io bo vodil tehnično Rijser Larsen, istotako soudeleženec poleta »Norge«.
Smrt polarnega raziskovalca Dordenskjolna
Iz Goteborga poročajo, da je tamkaj umrl znani polarni raziskovalec profe* sor Nordenskjoln, katerega je nedavno povozil avtomobil ter ga precej težko poškodoval.
Nordenskjoln je bil rodom Šved iz Smalanda. Študiral je v Upsali, in je postal na tamošnji univerzi 1. 1894. do» cent za mineralogijo in geologijo. Poz» neje je bil imenovan za rednega pro» fesorja in je predaval kot svoj speci* jalni predmet zemljepis.
V	1. 1895. do 1897. je vodil prof. Nor* denskjoln švedsko ekspedicijo v kraje Južne Amerike. L. 1898. je raziskoval britansko Severno Ameriko, 1. 1900. pa je šel kot vodja neke danske ekspedi« cije v Vzhodno Gronlandijo. Najvaž* nejša njegova ekspedicija pa je bila 1 1901., ko je prof. Nordenskjoln po* toval s Švedi na južni tečaj. To ozem* lje je bilo dotlej skoro popolnoma ne* znano in Nordenskjoln ga je temeljito raziskal ter je prinesel domov važne karte in podatke. Po tej ekspediciji, ki mu je prinesla svetovno ime, se Nor* denskjoln ni več udeleževal takih eks* kurzij. Deloval je v svoji stroki doma kot univerzitetni profesor.
Pojavi verske blaznosti v Rimu
V	rimskih cerkvah se je zadnje čase pojavljalo na klečalnikih pred kipom Sv. Antona devet oseb, ki so samo ob dogovorjenih urah menjavale mesto in so torej skozi ves dan opravljale mo* litve pred svetnikom. Izprva ni pripi* soval temu pojavu nihče posebne važ* nosti. Šele ko se je stvar ponavljala skozi nekaj tednov in so morali cer* kovniki devetih cerkva vsak večer s si* lo izganjati molilce iz cerkve, so prišli na to, da gre očividno za družbo ljudi, ki je postala versko blazna ter se je v svoji blaznosti nekako organizirala. Cerkovniki so naznanili stvar svojim predstojnikom, duhovniki pa so poslali raporte na višjo instanco in slednjič je prišla zadeva pred samega papeža. Ta je odredil, da je treba na pobož* njake, ki molijo k Sv. Antonu, strogo paziti in vsakega prevnetega molilca odstraniti iz cerkve. Navodila so izšla v obliki okrožnice in so bila dostav* ljena vsem župnim uradom v Rimu.
Otrok gleda v sanjali resničen zločin
Iz Passaua poročajo o redkem slučaju svetlovidstva. Štirinajstletna bolna deklica je pred nekoliko dnevi planila ponoči v sanjah pokonci in je začela vpiti na vso moč. naj stečejo starši k nekemu mostu preko Dunava, kjer da sta dva rokodelska pomočnika napadla moža s kratko nogo. Menili so, da fantazira v mrzlici in se niso dalje brigali za stvar. Nekaj dni nato se je ponovil isti slučaj in tudi sedaj so šli preko njega. Toda drugega dne so našli pri označenem mostu umorjenega prekupčevalca z živino Stockingerja iz Steiner-leinbacha, ki je imel v resnici eno nogo krajšo od druge, in ljudje so pripovedovali, da so videli dva možakarja, ki sta se peljala v čolnu po Dunavu navzdol in ki sta sličrla po deklici v sanjah popisanima pomočnikoma. Policija ju sedaj išče, a ljudstvo komentira po svoje ta dogodek, ki daie nove dokaze o skrivnostnih silah v človeškem podzavest ju.
Knjižne podgane v Sebastopolu
V	sebastopolski knjižnici za znanost in prosveto so že več let opažali, da izginjajo knjige v celih skladovnicah. Kam gredo, ni mogel nihče povedati. Knjižnica je prišla v par letih ob 26 tisoč dragocenih zvezkov, o katerih ni vedel nihče povedati, kdo jih ima.
Šele pred kratkim je doznala pre* iskava, da so odnašali knjige uslužben* ci knjižnice, ki so nakladali kar cele voze zvezkov ter iih prodajali trgov* cem s papirjem. Trgovci seveda niso knjig gledali in ker jih niso mogli pro* dati naprej, so jih poslali na trg, kjer so zavijali v njihov papir razne pro* dajne predmete. Med ukradenimi knji« gami. ki so na ta način bi1 uničene, se nahajajo tudi posebne dragocene izdaje filozofskih del Kanta in Spinoze.
Deklica s tremi sinovi starci
»British United Press* sporoča iz Kalkute čudno zgodbo. Sedemletno dekletce je pripovedovalo svojim staršem, da je že nekoč živela na zemlji. Imela je takrat tri sinove in se je natančno spominjala še drugih podrobnosti. Starši najprvo niso polagali važnosti na njene besede, ko je pa imenovala kraj, kjer je živela v prejšnjem življenju, so se odločili za potovanje, ki bi naj pojasnilo vso stvar. Ko so dospeli v tisti kraj. je takoj pokazala hišo, v kateri je živela, in potem tri starce, ki da so nje sinovi. Bili so res bratje. Vse druge podrobnosti so potrdili tamošnji prebivalci. V Indiji, kjer verjamejo v prerojenje, je zbudil čudni dogodek mnogo komentarjev.
Ženske in lepota
Pariški listi so še polni člankov in fotografij, ki se bavijo s tekmo za lepotno prvenstvo v Galvestonu. Zdaj tem bolj, ker pričakujejo vsak dan brzojavke iz Amerike, ki bo naznanila, katera dežela ima najlepšo predstavnico nežnega . spola, izvzemši seveda Ameriko samo, čije dekleta so «hors concours*. Dražestna sedmorica Evro-pejk, ki se ji je pridružila v Mehiki še osma krasotica, daje neizčrpno snov dnevnim člankarjem in ilustratorjem. Morda še niso nobene ženske tolikokrat pokazale svojih obrazov in linij med stolpci dnevnega časopisja kakor I7letna Miss France, visoko vzrasla, plastično oblikovana Bretonka z valovitimi črnimi lasmi, tipus Francozinje, ki se je raznežila v pariški atmosferi; Miss England, distingvirana blondinka z ljubkim punčkastim obrazom britskih lepotic; čistokrvna Španjolka iz Sevil-le, s črnimi očmi in živosrebrnim temperamentom, s prsi, kakor da jih je Go-ya naslikal; Italijanka klasičnih linij, ki predstavlja ves ponos Rimijanke; razposajena, plavolasa Berlinčanka z nasmejanimi bisernimi zobki; Belgi;ka, o kateri pravijo, da ji ni para po fotoge-ničnosti nje profila; in zasanjana bri-netka iz Luksemburga, ki je vzklila kakor roža iz tihih cvetličnih vrtov svoje deželice.
Vsi listi pričakujejo seveda, da bo krono odnesla Francozinja in žirija znamenitih slikarjev, Chabasa, Marcela Bascheta, Domergueja in Van Dongena, ki jo ie izbrala med neštetimi kandida-tinjami, zagotavlja isto, kajti izbirali so jo ozirajoč se na harmoničnost vsega telesa in dajajoč prednost aktualni liniji ženske lepote, ki ni več linija pompoz-nih oblik ali linija «krasotice cigarete«, temveč «linija sredine*. Zmaga Francozinje v Galvestonu bi pomenila zmago te linije in zaključek neke dobe povojnega življenja v estetskem oziru.
Namiljeni ropar
V Berlinu se je zgodil drzen roparski napad s precej veselim koncem. Ko je prešteval edini uradnik nekega manjšega poštnega urada denar, se je pojavil pri lini mlad človek in je z revolverjem v roki zahteval, naj mu takoj izroči vso ^tovino. Uradnik je bil dovoli duševno prr^t°i. da je h:tro zaloputnil okence i.i i.r/d*I vpiti na pomoč. Ropar jo je
Polom starega filmskega podjetja
V Kodanju je napovedala konkurz znana filmska družba Nordisk, eno najstarejših podjetij te vrste, saj so bili nje igralci in nje igralke, kakor Ole Ohlsen, Sandberg, Asta Nielsen in Wal-demar Psylander pijonirji evropske filmske umetnosti. Konkurz je morala napovedati zato, ker je prišel nje prejšnji upravni ravnatelj Bencard radi goljufije v preiskavo in je izgubila nemške kredite. Na kodanjski borzi niso tega poloma prav nič pričakovali in je zato vzbudil veliko deprimacijo. Brez dvoma bo morala ustaviti poslovanje tudi filijalka Nordiska v Berlinu.
nato odkuril. Toda policija ga je prijela pri bližnjem brivcu, ko so ga baš mazali z milom, da ga obrijejo. Ropar je bil neki brezposelni trgovec in je povedal, da je že dolgo pripravljal svoje dejanje.
»Jadranski gusar«
Italijanska igralka Emma Grammati ca je bila na posetih pri D'Annunziu, ki ji je dejal med drugim, da se bo povrnil spet k teatru. Na koncu daljšega pogovora jo je odpustil z bogatim darom in s svojo fotografijo, na katero se je podpisal kot »še ne pomirjeni ja- J dranski gusar«. Mož se je označil, kakor zasluži. Zdravilo za njegove ne-pomirjene živce se bo pa tudi našlo____I
Dopisi
VERŽEJ. V nedeljo 10. Junija bo priredilo mursko sokolsko okrožje v Veržej izlet, spojen z javnim nastopom in telovadbo, proste vaje in na orodju. Novo ustanovljeni sokol-ski odsek ljutomerskega sokolskega druživa v Veržeju vabi vse prijatelje Sokol-stva, da počastijo to prireditev s svojo prisotnostjo. kajti to je prva večja prireditev veriejskega Sokola od njegovega nastanka. Prireditev bo nudila obiskovalcem vsestransko razvedrilo V raznih šotorih pa bo pripravljeno vse najboljše.	1071
PTUJ. Glasbena Matica v Ptuju je priredila v ponedeljek, dne 4. t. m. ob 18. sklepno produkcijo gojencev nižjih letnikov, danes. v sredo, dne 6 t. m. ob 20. pa bo glasbeni večer gojencev višjih letnikov.
CERKNICA. Sokolski dom bo kmalu dograjen. Dan slovesne otvoritve bomo naznanili v novinah. — Lesna kupčija je zadnji čas oživela; posebno povprašujejo kupci in prekupci po tramih in deskah. Tudi prevažanje lesa je večje. Vozniki služijo po 125 Din na dan. — Idealna električna razsvetljava še ni vpeljana po vseh hišah, kar je le obžalovanja vredno. Po statistiki je dokazano, da je nevarnost požara petdesetkrat večja t>ri smrdljivih petrolejkah kakor pa pri krasni in zdravi električni razsvetljavi. — Ceste so slabe. — Pred meseci sproženo vprašanje, da bi se na jezeru napravilo zdravilišče in letovišče, ie žal zaspalo. — Na senožetih nam ie napravila slana precej škode in bodo cene senu kolikor toliko poskočile.
MURSKA SOBOTA. V nedeljo 3. junija je priredil tukajšnji Sokol svoj redni javni nastop s sodelovanjem okoliških društev in vzorne vrste iz Maribora. Prireditev ie bila zelo dobro obiskana in se ie vršila na vrtu grada grofa Szaparija Pester spored je o tvorila mariborska sokolska godba s slavnostno sokolsko koračnico, nakar je strumno prikorakalo 19 moške dece iz Kri-ževcev pri Ljutomeru s svojim vodnikom nač. M. Tratariem. 2upne vaje so pri najmanjših uspele kar naizadnvoljiveie točno in skladno. Tudi 18 naraščainikov Iz M. Sobote pod vodstvom br. nač. U Hočevarja je izvajalo župne vaje zelo zadovoljivo, ostro in točno. Sledil ie nastop S naraščaj-nic iz Murske Sobote z istim vodnikom na čelu. elegantno so prednašale lepe vaie. Članice (24) so pod vodstvom br. Deja pokazale skopljanske vaje dokaj skladno in umerjeno Vzorna vrsta z žup. nač. Maču-som na čelu je podala oo nekaj prav usoe-lih vrhunskih vaj na drogu in bradlji. Člani (28) pod vodstvom br C. Hočevarja so kljrb neskladnosti z godbo in kliub nepravilnemu krajšanju vaj pri nekaterih društvih zelo povoljno cd telovadili efektne skopljanske vaie Kakor vsako leto. ie tudi letos nastopila vzorna naša vojska (50) iz Murske Sobote pod vodstvom podpor, g. Iv. FiHpoviča. Domača članska vrsta ie pokazala na krogih prav lepe kombinacije. 6 naraščajmic iz Murske Sobote ie h koncu izvajalo dobro sestavljene vale na zredi, ki so bile primeren zaključek lepo uspelega telovadnega nastopa.
Radio
Iz večernih programov:
Sreda, 6. VI.
BERLIN 21.: Sonate: 1. Haydn: Sonata v G*duru. 2. Mozart: Sonata v EKduru. 3. Grieg: Sonata v C=molu. — Valčkov večer.
FRANKFURT 20.15: Koncert solista E. Ar* nolda z Dunaja.
LANGENBERG 20.15: Groteske. 1. Twai-nove groteske. 2. Haas: Dve groteski za čelo m klavir. 3. Groteske Hellerja, Roda*Rode, Buschhofa in Morgana. 4. Graener: Groteske. 5. Czinner: »Sata* nova maska®, groteska v 1. dejanju.
STUTTGART 20.: Humoreske. — Svabski večer.
20.30: Iz otroškega sveta. (Pesmi in re* citacije).
PRAGA 19.15: Koncert godbe na pihala. — Mešan večer. — Koncert lahke glasbe. LONDON 19.45: Koncert komorne glasbe. (Nadaljevanje ob 20.30). 21.35: Židovski glasbeni praznik. (Zbor in solisti.)
ZAGREB 20.35: Koncert čelistke Hilde v. Malim.
BRNO 19.15: Janaček: »Izleti gospoda Brou* cka», opera v 2 delih.
BUDIMPEŠTA 19.30: Dramski večer. Kon« cert ciganske kapele.
RIM 21.10: Vokalni in instrumentalni kon« cert.
DUNAJ 20.30: Koncrt arij in pesmi
21.: Koncert dunajskih filharmonikov: Schubertove skladbe: 1. Uvertura v italijanskem slogu. 2. Plesi 3 Simfonija v C»molu. 4. Zbor duhov iz Rozamun* de». 5. Zbor genijev iz ^Čarobne har» fe». — Koncert lahke glasbe.
VARŠAVA 20.30: Večerni koncert orkestra in solistov.
STOCKHOLM 20.45: Simfonični koncert: Mendelssohnove skladbe. — 1. Mirno morje in srečno pot. 2. Klavirski kon* cert v G^molu. 3. Šesta simfonija.
Prvovrstne
šivilje
za moško perilo se sprejmejo takoj. Prednost imajo moči, katere so bile zaposlene že v tovarnah perila. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.	7475
Rimske topi ce
jugoslovenski Gastein, radio-aktivne toplice 37° C. Direktna zveza brzovlakov Praga Berlin. VVien. Linz. G raz Z«1ravi pro-tin. revmatizem. ishias, ienske bolezni ne-vralgijo, posebno učinkuje proti nespanju in siabem teku Cene cele penzije: v prerl-apziji Din fiO. v apziii 90 Din 1 0
I £ 6 e is! o
firme, katere bi hotele imeti agilne
zastopnike
za Niš in celo Niško oblast.
Pisati na »Alkalaj i Mandilo-vrc«, Niš, Voždova ulica br. 124
. Meka, sveto mesto izlamcev
Te dni praznuje vesoljno mohamedanstvo praznik romanja v Meko, ki traja štiri dni ln Je sploh največji Iriamski praznik. Meka Je rojstni kraj preroka Mohameda. Leži v pustinji in šteje danes kakšnih 80.000 duš. Sredi Meke stoji velika mošeja, na čije dvorišču opaziš (gl. si.) vsem »ne-vernikom« nedotakljivo svetinjo, Kaabo. To ie 11 m visoka, 8 ra široka štirloglata zgradba. Nje severovzhodna stena nosi tkzv. Črni kamen, Izpodnebnlk, ki ga mohamedanci po božje častijo. Vsak romar, ki pride v Meko, ga poljubi. Teh romarjev pa Je vsako leto najmanj 100.000. Proti Kaabi se obračajo prerokov! verniki po vsem svetu, kadar molijo.
Perihio blago za damske ta
*
03
Sibirski medved
na veleseimu!
Prekrasen tksemplar. katerega si lahko ogledate le razstavljen v pavilionu I koja 619 in 621.
Filip B zjak, krznar
Veika zaloga v-akovrstne kožuhovine, ka-or »udi izgotovdjenih kožuhovinastih plaščev, jop različnih ovratnikov za dame in gospode.
Specijalna tovarna strojev ta obdelavo lesa
KLEIN 8 ST1EFEL, Fulda
na Dsleselmn o Ljubljani
bomo razstavili najnovejše in najboljše stroje sa obdelavo lesa v polnem obratu. 6i7(J a
tloirst Pogon brez ^crnena*
Obiščite naš prostor
208 Paoiljon F
Zastopnik za SHS:
Peter Hngefo
Ljubljana, Gledališka ulica 4/1.
Pazite aa obleke
<«i m reliko. rel tke iahko prihranite, t* )© Ust* 6i-t:tl to barvati
v fcami&n« orainico
ANTON BOC
LJobllao«. eienlrarfova aliea ti> tovarn«! VI« Gline.
»Jel fe ctDa oajoltj-o oajbolt tolldoa no
SBBBSBSBHUUUUBiIESBBBBBBB
§ >es	Na	§
a
B
B
a
a o a a a
pokusite
dobro pristno vino in
turško kavo v pavilionu
Vek. Dolničarja.
a a
a a a a a a a a a a a
iSBBSSOBSSBBBSBBBSBHSBH
UBflS
,Apolo'
„Musika"
»Harmonie"
„Princes"
»Kraljica"
.Sirene"
,Ljubček"
Lubasoua harmonika
pride na velesetnenj Paviljon „H" Koja ftt. 310-512, 458-482
Ker naša Konkurenca širi o nas lažnjive vesti, je v Vašo korist, da se prepričate o svetovno znani
Lubasovi harmoniki
Lubasova harmonika je prvovrstna po kakovosti. Lubasove harmonike ne more nihče originalno ponarediti. Lubasova harmonika se igra po vsem svetu. Lubasova harmonika zajamčena 2 polni leti Lubasova harmonika je že 50 let najboljša. Lubasova harmonika je čudovito poceni in sicer t
2 vrstna 2 krat glašena Din
2 3 3
3
4 4
2 2 2 3 2 3
»
»
■
600— 800 — 1200*— 1600*— 1800*— 1950*— 2100'—
Te cene veljajo samo za Ljubljanski velesejem.
Brez drugih stroškov! Iz tvornice v Celovcu 10 % ceneje! Po teh cenah in v tej dobri kakovosti kupite samo pri
FRANC LUBAS & SIN
izdelovalnica harmonik
Celovec (Klagenfurt), Avstrija
Lastni zastopniki in zaloge v Severni Ameriki, Južni Ameriki, Franciji
Belgiji, Nizozemski in Nemčiji.	6346«
POZOR!
POZOR!
P. a
Dovoljujem si cenjenemu občinstvu vljudno sporočiti, da sem otvoril r Ljubljani, Komenskega ulica št. 36 svojo pisarno, ki se bo pečala z agenturnimi in komisijskimi posli vseh vrst, nadalje z raznimi Informacijami, preskrbo raznih trgovskih naslovov, posojil, inkasom !. t d.
Za naklonjenost se cenjenemu občinstvu najvljudneje priporočam in beležim z odličnim spoštovanjem 7007a	TOSIP TURNAR
L/AN D BI
Vodilna znamka. Dobi se v vseh trgovinah, ki se pečajo s prodajo tega predmeta. Jedilni in namizni pribor zaloga in razpošiljalnica za Jugoslavijo
SREČKO POD GORNIK, MARIBOR Maistrova 8.	748
Razstavlja na Ljubljanskem velesejmu v dependanci Češkoslovaškega paviljona.
Lep naj bo 65	Maš dom.
S!:karlje in pleskanje naj Vam vedno preskrbi Ivan Košak. Bleiwe»sova cesta št. 15. Slikarstvo in nle^karstvo Np'mnderneiši vzor^.1
išče s@
automehanik
kateri je bil najmani 3 leta v autode-lavnci za monterja. Ponudbe pod »Samostojen delavec na oglasni oddelek Jutra pod štev. 12
liREDITE SVOJO PREBAVO iN IZG1-
NILE BODO VAŠE BOLEČINE. Bolečine v želodcu in črevesih. zapeka, elavobol, naval krvi r glavo, nervoznost, nespanje, hemeroidi, slab tek Imajo svoj izvor v slabi prebavi. Uredite svojo prebavo s preizkušenim eltksirom »FIGOL«, pa bodo minile Vaše bolečine »FIGOL«-elikstr urejuje prebavo in Vam povrne zdravje. »FIGOL« izdeluje ta pošilja po pošti proti povzetju z navodilom o uporab! lekarna	lil Dr. SEMELIC, DUBROVNIK 2.
Originalni zavojček 3 steklenic, z ovojem in poštnino vred Din 105.—. 8 steklenic Din 245.—. 1 steklenica Djn 40.—. Mnogoštevilne zahvalne izjave dohajajo vsaik dan o uspešnem delovanju »Figola«
Ni okna okrašenega a cvetjem do lanes ki ae bi bilo opevano in ni človeka do danes ki ga ne bi bilo lepo cvetje zadlvflo. Naučili se boste in dobili veselje do gojenja cvetk, ako se poslužite Kanipos cvetlične hrane s uporabo priključenega navodila. Ovitek 12*50 in 42 Din. Brez vsake škode za rejo oe ruinine se uporablja že 40 let
Prodaja se r lekarnah, drogerijah, trgovinah s cvetlicami in semeni Proti predplačilu razpošilja mo tranko Po povzetja ne pošljemo Z. Sumaher kem. farmacljskl laboratorij, Crvenka (SHS)
K oko piaiek ».a iivino. Ci pridenete ledni piči le naj manjšo količino, se pozna vt lik vpliv istega. Žival postani mesnata za peko in pogosu nese jajca. Najslgmneišezdi; vilo proti živalskim bolezni Universalni vtis deluje ko blagoslov perutnini na dvorišču. Ovitek od 10 do 40 Din in llt> Din.
Plahte na posodo
za prevožena in drugega blaga g
D
Nove plahte
% v vseh velikostih in kakovostih □
najceneje pri
□ □ ~
Schotten 1 drag
Zagreb t Novi Sad
Brzojavna adresa: Jate
Nabava smrekovih in borovih plohov.
Direkcija drž. rudnika Velenje nabavi dne 14. Junija 1928. ob U. ori dopoldne pismenim pogodbenim potom 80 m* smrekovih in borovih plohov. Ponudbe Je kol-kovati s 5 Din. Kavcija ni potrebna. Posebni pogoji se dobe prt podpisani
Pisarna državiiega rudnika Velenje
štev. 4173/28.	7461
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je 4. t. m. po dolgi in mučni bolezni preminul naš ljubljeni gospod
Anton Poženel
tekničar mestne klavnice.
Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 6. junija 1928 ob 6. uri pop. iz splošne jav. bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Vodmat, dne 5. junija 1928. 7488	ŽALUJOČI OSTALI.
U»stnt pogrebni tavod
Za mnogostranske izraze odkritosrčnega sožalja, ki smo j5h prejeli pismeno, ali ki so nam bili izraženi osebno ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega soproga, nenadomestljivega očeta, brata in svaka, gospoda
Adalberia Posehla
izrekamo tem potom vsem našo najprisrčnejšo zahvalo. Obenem se zaliva Ijujemo tudi vsem darovalcem krasnega cvetja in vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti
Sv. maša zadušnica za pokojnega se bo vršila v nedeljo dne 10. L m. ob 8. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
7489	Globoko žalujoči ostali.
Bolj kakor kdaj poprej
odličen voz — in vendar pri znižani ceni
novi Chevrolet
Nekoliko novih zboljšanj:
Nova cilindersJca glava
Novi bati
Novi amortizerji
Nova od znotraj razsvetljena šoferska deska Nove zavore na vsa 4 kolesa hi
5« na 2 posebej Novi sistem hlajenja, mazanja Itd. Nove primerne Duoo barve Nove cene: Tourta«	Din 54.000.—
Roadster Coach Coupe Sedan Imperial Landaiu sedan
53.000.— 68 000— 68.000.— 74.000.—
76 000.—
CbevroJetu gre izredno označenje, da ie »odličen voz« in da je njegova zunanjost mnogo bofljša kot ona drugih cenih vozov. Vsled podaljšanega raz-stoja med osmi in radi postonnejše karoserije je Chevrolet večji kot kdaj poprej.
Nove zavore na vsa 4 kolesa, kakor tudi mnogo drugih tehničnih zboljšanj so razlog temu, da deluje Chevrolet enako mnogim drugim dražjim avtomobilom. Priljubljenost in ogromno razpečavanie Chevrolet avtomobilov pa omogočujeta ponudbe tega večjega in lepšega voza za mnogo nižjo ceno kot lani
Zastopniki po celi Jugoslaviji
• 3 1
C H EVROLET
PROIZVOD GENERAL MOTORSA
Glavno zastopstvo In zaloga rezervnih delov
V. & M. BAREŠlC & Co.


ZAGREB
Kraljice Marije ulica 34. — Tel. 27-44.
LJUBLJANA Dunajska cesta 12. — TeL 2292
Oblastno kopališče
Ilidža
zdravilišče I. reda zdravi:
Revmatizem — išias — nevralgijo ženske bolezni — kronične eksudate onemoglost — anemijo
Žveplene kopeli — močvirne kopeli ogljiko - kisle kopeli — hidroterapija ritmične vežbe — šport — tenis
Strokovno osobje kopališča pod vodstvom dr. J. Šaloma, bivšega asistenta na kliniki na Dunaju
12 kan oddaljeno od Sarajeva, 500 m nad Jadranskim morjem, živopisna okolica s krasnimi izleti. Hoteli z vzornim komfortom. Re-storan prvovrsten, dietična hrana. Cene zmerne. Popust na železnicah preko »Putnikae.
Uradniki oficirji, zdravniki imajo popust na kopeKh. Vojaška godba igra trikrat dnevno. Prospekti in informacije se dobe pri Upravi kopališča.
Sezona od 15. maja do 15. oktobra.
OPSTE JUGOSLOVENSKO BANKARSKO DRUŠTVO A. D.
Beograd - Zagreb.
Delniška glavnica	6382
100 milijonov dinariev, vplačanih v gotovini.
Reserve 25 milijonov dinarjev.
Opravlja vse v bančno stroko spadajoče transakcije po najkulantnejših pogojih.
Sprejema vsak čas prosto razpoložljive hranilne vloge in jih obiesiuje po čistih 5%.
Raznovrstne Okrasne letnice Vam nuai:
Specialna izdeiovaimca okrasnih letvic
IVAN DOVžAN. Ljubljana VII
Na ljublj. velesejmu Pav. E-37 Zahtevajtefvzorce in cenike!

Naluspe&neJSa reklama priliki Ljubljanskega velesejma so oglssl v ,,Jutru"!
Soetoonoznona zMUtta ln odpočivališča.
(n
Penzijonati, Internati, Domovi za dečke in deklice.
Cena za celo penzijo za otroke 140 šfr, za odrasle 150 Sfr, ki velja za 4 zdravilišča pri tedenski premenjavi. Reference nad 1000 družici. Prospekti (Poštnina za odgovor.)
BIRO pENZIJONATOV PESTALOZZL (F6dčration Internationale des Pensionats Europčens). Budapest V„ Alkotm4ny • str. 4., 1. Telefon; Tcrčz 242—36.
Zdravilišča in odpočivališča:
Na Madžarskem: Budapest, Si6fok. V Švici: Ženeva*, Lausanne* Neucbalei*, Luzern. Montreu** Ziiricb*, Lugano, St Morita. V Franciji: Pariš* Deauville. Trouville, Biarritz, Aix-les-Bains, Grenoble* Evian (Zeuevsko jezero), Cbamoniz. Na francoski rivieri: St. RaphaeL Cannes, Nizza* Juanles-Pins. Monte-Carlo. Menton V Angliji- London*. Cambridge* Brigthon, Folkstone.
V	Italiji: San Remo* Nervi, Benetke. Bordighera, Opatija, Riccione, Rim* Neapel* Palermo, Meran. V Avstriji: Wien* Zell-am Zee, Linz* Inebruck*, Salzburg* V Nemčiji: Berlin*.
V	Belgiji: Ostende. V Afriki: Algir, Tunis.
Z • zaznamovani kraji so stalni internati, domovi za dečke in deklice (tudi za odrasle) odprti vse leta Dragi penzijonati v zdraviliščih so odprti le v Juliju, avgustu in septembru. Potovanje v družbi popust (25—50%) direktni ekstra Puiimannovi vagoni. Cene internatov v šolskem letu (od 15 septembra dalje) 110 šfr na mesec.
l^rUTRG« 13f "i
8
Sreda 6.-KI. 1928
Stanley Weymani
86
Rdeča kokarda
Roman,
»T(aj pa je? Kaj nameravate?« je zarenčaL
»Ogovoriti jih hočem skozi okno.«
»Ne bodo vas poslušali.«
»Čeprav ne, poizkusiti hočem vendarle. Kaj nam pa ostane drugega.«
»Jeklo in svinec,« je odvrnil s takim glasom, da me je nehote streslo. »Evo lovskih pušek gospoda markiza. Vzemite si eno, gospod vikont, a jaz vzamem drugo. Dve še ostaneta; naši ljudje umrejo streljati. Vsaj stopnice bomo branili, 6e dmgega ne.«
Začudil sem se oskrbnikovemu pogumu.
»Ali vas ni strah?« sem vprašal sredi divjega razbijanja in kričanja množice.
Vedel sem, kako neznosno je stiskal nesrečneže, ki so zdaj basneli pred gradom, kako jih je izžemal in zlostavljal in kako so morali vsa ta leta stradati zaradi njega.
A Gargouf je samo preklinjal »to živino«, ne da bi mi odgovori!.
»Ali boste branili gospodično?« sem vprašal z vročičnim glasom.
Njegova roka je stisnila, mojo kakor železen primaž; nisem ga delj izpraševal. A že v naslednjem trenutku sem se zgrozrl.
»Oh,« sem zavpil, »zažgati hočejo! Kaj nam pomaga braniti stopnice, če nam podkurijo kakor podganam?«
»Poginil bomo slkupaj,« je odvrnil Gargoul Srdito je brcnil eno izmed žensk, ki so ždele na tleh in vreščafle: »Tiho bodi, mrha! Ali meniš, da ti bo kaj pomagalo, če tuliš?« A v tem sem začul pokanje spodnjih vrat, ki so se lomila pod sekirami; planil sem k oknu in odgrnil zastor. Val rdečkaste svetlobe je udaril v sobo in okrvavil strop. Bal sem se le tega, da ne bi razbili vrat in vdrli v grad, preden me začujejo. Na srečo se je akno rado odprlo; še trenutek in stal sem zunaj, na ozkem napušču tik nad velikimi vrati. Pred mojimi očmi se je odigraval prizor, kakršnih francoski gradovi že dolgo niso bili vajeni.
Nekoliko v stran od vhoda je gorel veliki golobnjak; črn oblak dima je bruhal iz njega in zakrival vse ozadje s svojimi zloveščimi vrtinci, izpod katerih so zdaj pa zdaj s podeseterjeno silo udarjali plameni. Na jasnim ognja so se odražale črne sence ljudi, ki so z neugnanostjo peklenščkov donašali slamo in netili požar. Onkraj golob ngaika je gorel skedenj in stog sena; nekaj bliže, baš prred gradom, je tekala množica postav sem ter tja; nekatere so se znašale nad vrati in otkni, druge so vlačile gorivo; vse je skakalo, kričalo in se grohotalo z grohotom pogubljencev, ki se je pošastno zlival z uljenjem plamenov in žvenketam stekel, pokajočih od vročine.
V ospredju sem videl Petit-Jeana, ki je poveljeval; več mož je stalo okoli njega. Ženske niso divjale nič manj od moških; eno izmed njih, ki je vsa razmršena in napol razgaljena vihtila orožje ter bruhala kletvine, je bilo posebno odurno gledati. Prav ta me je prva opazila; kažoč name, je z ostudnimi besedami preklinjala nas vse, mene in domačo gospodo, ter z glasnim vpitjem zahtevala našo kri.
OSMO POGLAVJE, Gargouf. i
Nekateri izmed seljakov so mirili svoje tovariše, češ, naj me poslušajo, drugi so bedasto zijali vame ah pa so me kazali sosedom, toda večina se je pridružila divji ženščiini; razjarjena po mojem pojavtjenju mi je žugala s pestmi ter me obsipala z najodurnejšimd grožnjami in najostudnejšimi pridevki. Kako minuto se je ozračje kar treslo od klicev »Doli gospoda!« in »Doli trinogi!« kar se mi je zdelo zelo slabo znamenje. Toda — bodi si, da so bili zagledali oskrbnika, bodisi, da so se vrnili k svoji glavni mržnji, od katere jih je bil za trenutek odvrnil moj nastop — to vpitje se je kmalu preKk) v vihar rjovenja »Gargoufa! Gargoufa!« — tako divje bučeč in poln krvoločnih pretenj, da je moral prebledeti vsak, kdoT ga je slišal.
»Gorgoufa! Gargoufa! Dajte nam Gargoufa!« so tulili. »Dajte nam Gargoufa, da mu zallijemo žrek) z zlatom, ki ga ni bil nikdar srt! Dajte nam Gargoufa — nikoli več ne bo iztezal krempljev po naših hčerah!«
Vztrepetal sem ob misli na Denizo, ki je slišala vse to, in na nevarnost, ki ji je pretila. Podivjanci pred gradom niso bili več ljudje; vpliv tiste furije jih je izpreminjal v brezumne zveri, pijane ognja in razbrzdanosti'.
Iz zadnjih vrst je počil strel; cul sem jek stekla, ki se je razletelo nedaleč od mene. Nekdo, ka je stal bližje, je vrgel proti meni goreče poleno, ki je palo na napušč, tik zraven moje noge. Brcnil sem ga nazaj.
Nartrcda, uv ura. dopisa.. Ucočfrjt, tnalih* oglasout j* puAabu ncu OgLcLsrusod daLtk -Jutra,' hubLpvva,. VrtJtnunja,Tal it.
JLa.Lt, oglasi, hi, slu v posr^doval/i* t/v tocijal. n*, rvasruuiA. obcuvsioa,. maJta. btstda. par-—Noj • ntanjsc zsvasak Vin, 5--. Vrts>iojbiilCL za, fifrt>VtArJ\
V j t pristojbin* j* upaAcu U ootAMjn. t masoetl/m,, so-
c*r- oblast, prvobaM*. čikovns račun, poslu*, Lra. fujsusz* (jubifOASL.sl ttJ/x
----<LoptS0rsciAfa, ul, ogJsvsi* brxfcmsk*g<i alt,
rddamjLM^a značaja, -, vsaka btsida/ Dut, rs, • Has* nanj/i vusiJi Vin, to^ Vrislojbuuv ta, fifrt> J)uu 5V
Oglase za nedeljske številke „Jutra" sprejemamo odslej dalje samo do sobote do
Telefon št. 2492 in 3492
Kontoristinjo
dobro računaric.0 in samo-Fto.no korespondeatinjo takoj sprejmem Ponudbe na Elektrarno v EuSah. 19997
Stroj, ključavničarja in strugaria
ki iina tu Ji šofersko skušnjo. sprejmem v stalno službo. Ponulbe na železarno A. Pogačnik, Ruše.
19996
Brivski pomočnik
vojaš-ine prost, soliden in prvovrsten delavec, vešč tudi bubi. dobi pod najugodnejšimi pogoji stalno tjužbo. Nastop 1. julija. K. Kreutz, brivec, Sevnica 19904
Tll ipca h konjem
Ftirej pa. z dobrimi sprite vali, išče hotel »Štrukelj«.
20206
Snažilca pribora
(r^-teckputzp-r), mladega, pridnega fanta išče hotel »Strul:elj«.	20205
Mlad gospod
išče kakršnokoli službo z paran« ijo 10.000 Din. Nastopi lahko takoj. Dopise ni ogl. odd. »Jutra« pod značko »Vsestransko uporabljive.	20130
Kontoristinjo
Rprej tem. Predpogoj: zna. nje t' snografije. — Kratka ponudba z označbo plače, d »sedanje službe in refe-r> ue je poslati na oglasni od. >Jutra« pod »181928«.
20260
Mesar, pomočnika
Viijec >.ga vseh del, sprej-ir m. Predpogoj poštenost. N '>p takoj. Naslov v »gl. odd. »Jutra«. 20263
Stalno delo
dnhj ž> nska. ki je izur.ie-ji:i v bivanju pletenin. Na-i-lov pove ogl. oddelpk »J nt rac.	20237
Kuharico
dobro. čis-to in pošteno, ki bi opravljala tudi vsa ©sfala domača dela, sprejmi' S!»venec. Ponudbe z navedi 0 plače in referenc na: Ingfiiienr, poštanski
pr t. 19 Rragujevac. 20137a •— — ■
Tr:;ov. učenca
fci ima res veselje do trpe v i ni' z mešanim blagom in je z dobrim uspehom dovršil 2 razreda meščansko šole, sprejme tvrdka Kar.d Roinik, Slovenjgra-jdec. "	20006
Trg. pomočnika
sprwne ra, vojaščine prostega iti
učenca
t zadostno šolsko izobrazilo — najraje sina železničarja. sprejmem v trgovino 7. mesar jm blagom. Istotam kupim dcbi-o ohranjeno
registrirno blagajno
Ponudbe pod »Trgovina J. B.«	20012
Tovpma kanditov
V Banatu sprejme perfekt-nesra delivca za kuha:; je in
predelavo merkantilnih ■bonbonov, snperior in four-rees Naslov v og.as. odd. »Jutra«.	20250
Vaienca
za fotosraf-ko obrt	takoj
efrejm^m s starostjo	16 do
17 let in primerno	šolsko
naobrazbo Tlran.i in	stanovanje v hiši. Osialo po do-
povoru. Poizve » t	oglasnem odfltlku »Jutra«. 20280
Posredovalnica
Ogrinc
Sv. Petr« ee»ta 33, mri-o rabi hotelske in privatne kuharice in natakarice. — 20^92
Pletilkf
s strojem št. 10, 12 in 6 dam delo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. Ž0249
Vajenca mehanika
sprejmem brez hrane in stanovanja. — Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 20271

Pouk nemščine
in brezhibne nemške kon-verzacije. t'čna ura za 1 osebo 30 Din, za dve 40 Din, za tri 45 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gimnazija«. 20289
Francoščino ln
nemščino
poučujem. Konverzacija in teorija. Stari trg 3, TI. nadstr., desno.	20290
Šoferska šola
daje p o o k ln IzobraznJe
praktično m teoretično kan.
lidate za samostojne Šoferje Pouk je temeljit in ospeh siguren Kandidate »prejemamo vsak dan Prospekti srratis Natančne informacije v avte-šoli, Zasrreb, Kaptol št. 15 - telefon 8t. 11 -95 220
Mesarski pomočnik
klobasar, 26 let star, samostojen delavec, išče stalnega nameščenja pri boljšem mojstru. Nastop takoj. Ponudi« na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dober pomočnik«.	20254
Pisarniška moč
perfekma strojepiska in stenografinja z večletno prakso išče primernega mesta. Cenj. dopise na oglas, odd. »Jutra« pod »Izbirna moč«.	20259
Krojaški pomočnik
mlad, trezen in pošten, išče službo na deželi ali v mestu. Nastopi lahko takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	20274
Službo skladiščnika
nadzorovalca aH slično išče inteligenten gospod srednjih let z dobrimi spričevali. — Ponudbe pod značko »Rus« na oglasni odd. »Jutra«. —
20275
Kontoristinja
inteligentna, z večletno prakso, zmožna knjigovodstva, korespondence, verzi-rana tudi v špedicijfkih poslih, želi premeniti mesto. Cenj. ponudbe je poslati na op-lasni oddelek »Jutra« poti: »Takoj ali pozneje«.	20247
Kontoristinja
s 15Ietno pisarniško prakso, perfektna v slovenski, nemški korespondenci, dobro izvežbana v vseh pisarniških poslih, želi primerne službe v Ljubljani. Cenjene dopise pod »Dolgoletna spričevala« na ogl. odd. »Jutra«.	20230
Brivski pomočnik
dober delavec in bubištu-cer. vešč nemščine, slovenščine, srbohrvaščine, išče službo. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Soliden«.	26218
Šivilja
dobro izurjena, gre šivat na dom. Poizve se v ogl. odd. »Jutra«.	20304
Vrhniško opeko
'.tdake. zarezano »treflne upe ko tn bobrove* ori op* k irrif Jelovšek lm» vedno . in\r%i J.ikob Goli. Tr nnv-ka nllc.a 1	18u7b
2. ure popoldne.
Telefon št. 2492 In 3492
Meyerjev Leksikon
nov, prodam tudi na obroke Vprašati Novinski biro, — Ljubljana, Šelenburgova 7, II. nadstr.	19744
VridtM
24 hltr. vina
najfinejših vrst silvanca, veltlinca, rizlinga prodam. Naslov v oglas. odd. »Ju-
tra«.
20228
Kolo
dobro ohranjeno, ktipim. — Ponudbe pod »Dvokolo« na oglasni odd. »Jutra«. 20277

Arlel '
N. H. V., s prikolico, nor, ugodno naprodaj. Naslov t oglasnem oddelku «Jntra» 80093
Avtomobili
Tovorni »vto A ostro Fiat, 40 k. »., S—2%tonski z dvokolesnim priklopnim vozom, za skupno tovornino 5000 kg. prevozi vsak klanec, z dobrimi polnogumijl, generalno popravljen; — poltovorni avto znamke N. A G., ta 700 kg teže. c dobrimi zračnimi gumlji. popolnoma v redn ta osebni »vto Ford, čtiri&edeini. i elektr razsvetljavo ln »a-mopogonom. dobrimi, »ko-ro novimi gumiji, rad) nabave novega, ikrajno ugodno naprodaj. — Vpraša ta ogleda s« pri: Antonu BerS njaku. Stična.	20007
Nov avto
šestsedežni, znamke Stevr, za polovično ceno naprodaj na Tržaški cesti Stev. 8 19884
Švicarske ure
verižice tn obeske za birmo nad) po nizkih cenah A Fuchs. zlatar, Ljubljana. Šelenburgova ulica itev 8 19-1
Srebrne krone
zlatnike m različno (lato kupuje F Čuden. Prešer nova uBca L	209

Jugovičevo
Salvator
sirišče da v petih minutah sladek sir, 6 Din. Barva za sirovo maslo in za sir Din 5. Prašefk za pripremo sirovega masla 5 Din. — Sprejmemo preprodajalca. Lekarna Jugovič, Novisad. Zahtevajte vzorce in pošljite v pismu 10 Din.
. 19913 __®_
Vrvarske izdelke
najbolj!« kvalitet« koptte najceneje » najveijl rrrtt nt v Jugoslaviji: Tovarna motvoza u> vrvarna it d . Grofu pije ori Ljublianl — Komisijska »aloga Pranr Palme Ljubljana. Go»po-<vet»ka eeata 7 — Celje: Cankarjeva 7 ln Maribor Koroška 8.	261
Bičevnike
tržaške, pletene in politi-rane, izdeluje in dobavlja tvrdka Jernej Trampuž. Št. Vid nad Ljubljano. 20152
Novo sedlo
prodam. Naslov v ogla«, oddelku «Jutra». 20105
Tenls-raket
prvovrstne znamke prodam Din 150.—. Naslov nove ogl. odd. »Jutra«. 20293
'Poitlitvv
Spalnica
iz trdega lesa, kuhinja. Balonček. velika preproga, zo-fa, razno pohištvo poceni na prodaj. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.	20200
Velika preproga
poceni na prodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	20256
Ugodna prilika
PRODAM:
omarico za knjige in veliko zrcalo z omarico, izredno lepo mizarsko delo (trd les), 2 omari (oreh) za obleko in perilo itd. Stari trg 3, I. nadstr. Ogleda Ee od poL 9. zjutraj. 20238
Španske stene
lesene, v približni višini odnosno dolžini 2/5 m, kn-pim. Naslov v oglas. odd. »Jutra«.	20302
Kupim
Več lepih oleandrov
kupim. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «OIeander».	199S3
Konjsko opremo
za gig, v dobrem stanju, kupim Ponudbe: Kobilarna Verd, p. Vrhnika. 20156
Elektromotorje
vsakovrstne, kupujemo in prevzemamo v komisijsko prodajo. Ponudbe na Ber-godac lo Comp., Ljubljana. Kolodvorska ulica 3. 19957
20 komadov Sidnv
boljših gostilniških, t dobrem stanju, kupim. Ponudbe pod »Takoj 20251« na oglasni odd. »Jutra«.
20251
Foto-aparat
10 X 15, kupim. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. — 20301
Stare kovine
kakor baker. med. tvlnec dnklim. itrugotiae bakra is uedi, alnminium akumnla iorske plošče, svinčeni pe-u«L rrinčen« črke. kliieje kovtai-ko peno železo, lit rine. kupuje «Calin». kom iruStvo Zagreb. Mandal iina 1-b	6S
<77
2 pletilna stroja
8/60, 8/40, šivalni stroj za pletenine, vse komaj 5 me secev t rabi, po primerni ceni naiprodaj. Kupec se zamore brezplačno priučiti pletenja. Naslov v oglas oddelku «Jutra». 19842
Mizarske stroje
rabljene, dobr0 ohranjene, kupim Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Mizarski stroji*. 19345
Pletilne stroje
malo rabljene, prodam. — Holzapfljeva ulica 15. 20159
Šivalni siroi
malo rabljen, dobro ohranjen, po zelo nizki ceni prodam. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.	20243
Hišo z gostilno
novo, oddam v najem, ter lokal za trgovino tistemu, ki poseda osebno pravo. — Ponudbe pod »Ugodno SO« na oglas. odd. »Jutra«.
20261
H
Trgovski lok3?
na najprometnejii točki v trgu na Dolenjskem oddam v najem event. s stanova^ njem Promet 40.000 meseč no. Naslov pove ogl oddelek »Jutra«.	20128
Gostilno
vzamem v najem ali na račun. Ponudbe z navedbo prometa in pogojev na ogl. odd. »Jutra« pod »Agilen začetnik«.	20216
Manufakturno
trgovino
modno in galanterijsko, prodam z vsem blagom in inventarjem. Trgovina se nahaja na jako prometni točki na glavni cesti teT ni daleč naokoli nobene trgovine te vrste. Mesečni promet 60.000 do 80.000 Din. K lokalu Bp;i-da tudi klet in stanovanje. Trgovino prodam po jako ugodni ceni vsled družinskih razmer. Potreben kapital ca. 100.000 Din. Cenjene ponudbe naj blagovolijo poslati samo resni reflektanti na oglasni od<i. »Jutra« pod značko »Sijajen promet«. 20252
Hišo, vilo aH stavblšče
v Ljubljani ali na periferiji takoj kupim. Dopisi Ljub-Ijsjia, poštni predal 283.
20154
Več vil In hiš
v Ljubljani i proetim sta^ nnvanjem proda Realitetna pisarna. Ljubljana, K oliv dvorska ulica 29. 20248
Lokal
na prometni točki iščem. Ponudbe pod »Dobra firma« na oglasni oddelek — »Jntra«.	20257
Lokal
oddam v jiajprometnejši ulici Celja, pripraven za modi-stinjo, šiviljo, kroja^ ča ,še najbolj pa za trgovino s čevlji Mesečna najemnina 1000 Din Naslov v oglas. odd. »Jutra«. — 20227
§(&©(&«> to©C& ood J)®Gsoei)
Izvirna pravljica s slikami za deco.
Spisala tetka Metka.

Kompanjona
ište večje podjetje s kapitalom do 500.000 Din. Cenj. ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Industrija 500.000«. 19542
Finansirja
ali pa tihega družabnika za svoje podjetje v Beogradu iščem Potreben kapital do 500.000 Din. Samo resne ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Uspeh zasiguran«. 20287
fUHHstanja
Stanovanje
2—3 «ob išče 2članska rodbina. Ponudbe na Posredovalnico Ogrinc, Sv. Petra cesta.	20258
Stanovanje
visokopritlično, 2 sob, kuhinje in pritiklin. za 700 Din, takoj oddam. Naslov na — ogl. odd. »Jutra«. 20266
Stanovanje
elegantno opremljeno, s kuhinjo, oddam 2 boljšima gospodoma event zakoncema brez otrok. A. Kavčič, Selo 25, poleg kemične tovarne.	20239
9.
Skok, Cmok In Jokica so se drugo jutro veselo odpravili z doma in po stari navadi brezskrbno pustili vrata odprta, ker se v gozdu niso bali tatov. Komaj pa so odnesli pete, je prilezel iz grma ostudni Krastač in planil v hišico po čarodejni lonec. Ker pa je bil sam preslab, je hitel doinov po gospodinjo.
Stanovanje
sobe in kuhinje, po možnosti vrt. za takoj ali pozneje. išče mirna stranka. Dopise nj oglasni od. »Jutra« pod »1. julij«. 20235
Stanovanje
1 sobe ln kuhinje išče za takoj ali v treh mesecih, tričlanska družina. Ponudbe pod »Starejša tričlanska družina« na oglasni oddelek »Jutra«.	20232
Stanovanje
solnčno, oddam takoj, dvo-ali trisobno, z mostoviem, in vse pritikline, v novi vili. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	20219
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin oddam s 1. julijem za 600 Din mesečno. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 20276
Mansardno
stanovanje
dveh sob, t balkonom, kuhinjo, vrtom, oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	20281
'2 '14
Prazno sobo
v nizkem pritličju, v Gledališki ulici 8 odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani.	20101
2 manjši sobi
tU I veliko ca pisarno, f •liiini glavne poŠte tšč-mo Ponodbe na poštni or*da! H 172 Ljubljana 18109
Na hrano in
stanovanje
sprejmem gospodično ali gospoda. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20194
Opremljeno sobico
s posebnim vhodom, elektriko, takoj oddam. Naslov pove ogl. odd. »Jutra« — 20140
Sobo
lepo opremljeno, oddam boljšemu gospodu. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 20136
2 sobi
elegantni, parketirani. elektrika, vhod iz stopnišča, — oddam samo boljšemu gospodu. Naslov iz prijaznosti v oglas. odd. »Jutra«.
20236
Sobo
solnJno, v sTedini mesta, z elektriko, oddam 15. junija Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	20272
Sostanovalko
boljšo, sprejmem takoj t vso oskrbo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	20217
. Lepo sobo
julna lega. parketi. elektrika^ separiran vhod 1» stopnic, v centrumu mesta, oddam s 15. junijem. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.	20223
Opremljeno sobo
oddam Izve v »Jutra«,
»du. Naslov se oglasnem oddelku
Opremljeno sobo
s separatnim vbodom, elektriko, parketi, veliko, lepo, 6vetlo, čisto in suho, oddam a 15. junijem v sredini mesta le boljšemu stalnemu gospodu. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 20240
Lepo sobo
s posebnim vhodom in — eleitriko, blizu glavnega kolodvora, oddam s 15. junijem Naslov na oglasni oddelek »Jutra«. 20255
Na stanovanje In hrano
sprejmem gospoda. Ambrožev trg št. 1.	20242
Prazno sobo
oddaim gospodični ali vdovi brez otrok v sredini mesta. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«.	20311
Dijakinje
vzamem na stanovanje i vso oskrbo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 20222
PrOazno sobico
oddam takoj mirnemu gospodu. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.	20220
2 dijaka
sprejmem v sredini mesta na *t*novanj« in hrano. — Kolodvorska ulica 11, I. nadstropje.	20284
Zračne čiste sobe
z dobro hrano ceno odda^ mo, 10 minut od zdravilišča Laškega. M. Verhovc, Kolodvorska ulica 11, I- nad.
20285
Lepo sobo
opremljeno, zračno, z električno razsvetljavo, v bližini glavnega kolodvora, oddam s 16. junijem. Na-slov pri oglasnem oddelku »Jutra«.	20278
Dijak
v sredini mesta išče stanovanje za prihodnje leto. — Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Dijak«. 20295
Dvpifi
Fant moj!
Ne spoznam se več! Pridi! Svidenje, kadar želiš! Čaka te dekletov poljub. — Piši kaj t	20286
2 mlada gospoda
dobro situirana, ki še nista nikdar ljubila, toda hrepenita po ljubezni, želita dopisovanja z enakima hrepenečima gospodičnama. Cenj. dopise, po možnosti s sliko, na oglasni oddelek »Jutra« pod značko Kajetan — Celestin.	20267
Vdova
z otrokom. 411etna. blago-srčna, miroljubna, z lastnim stanovanjem in državno službo II.-l., želi znanja z gospodom enake izobrazbe. v mestu, v svrho skupnega gospodinjstva. Dopise pod »Sporazum« na ogl. od. »Jutra«.	20231
Hrastove hlode
deske in frize kupujem proti takojšnjemu plačilu Ivan Šiška, tovarna p»rket ta parna žaga. Ljubljana. Metelkova ulica 14. 19344
200 kosov tramov
5/6 mt. 7 na takojšnjo dobavo, kupimo. Plačilo takoj. Ponudbe franko Postojna event. nakladalna postaja na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Tra-mi 7«.	20234
Kanarčke
tareerje, dobre pevce, prodam večje število samo •kupno. Miklošičeva 8, H. nadstropje, desno, od 12. do 15.	20253
Male oglase
——^———
bomo sprejemali danes, kakor ob sobotah, to je
do 2. ure poDoldne
Oglasni oddelek «Jutra» v Prešernovi ulici 4. Telef. št. 2492 in 3492.

Slike za legitimacije
ivrSnje najhitreje fotogr»i Hnjoo Hibšer. Ljubljana Vaivazorjev trg.	92
Šivalni stroj
skoro nov, prodam. Isto-am oddam tudi malo
meblovano sobico
Pristou, Hrenova ulica 12.
19896
Obvestilo. Naš telefon 2059
zopet funkcionira. Pogačnik, trgovina s kurivom. Bohoričeva 5.	20305
Dne 3. junija 1928 izžrebane številke
efektne loterije Gasilnega društva Zalog —Sp. Kašcli
Glavni dobitki:	05227,
02508, 11030,	02181,	14466,
10710, 12501.	14795,	06316,
10648, 02705,	130S1.	05960,
04206, 03265,	01847,	04848, 08384.
Dobitki p0 100	Din:
01361, 12675,	12239,	04067,
03174, 10230,	09462,	01291, 05538, 10360.
Dobitki po 50 Din:
10046, 02356,	11647,	13683,
01816, 01235,	02988,	14489,
02120, 07353,	00414,	06870,
11940. 11515,	04913,	04969,
14387, 04127,	02844,	06404.
Dobitki po 25 Din:
02834, 02816,	08489,	08249,
12378, 03875,	00S84,	08806,
04886, 09583,	12604,	021S6,
05186, 11034,	00335,	00119,
05290, 03535,	11324,	01540,
03892, 05556,	08S05,	00490,
08602, 10257,	03424,	13927,
05562, 11048,	0.5647,	10713,
13006, 01538,	12674,	09951,
07661, 11598.	06753.	00950.
Dobitki po 15 Din:
18304, 11454,	10159,	00567,
10854, 14436,	13538,	11684,
00146, 01886,	04325,	10835,
13206, 12704,	03372,	05079,
00379. 06097,	06131,	02131,
01648, 13218.	09396.	01367,
00087, 05229,	14451,	08148, U191, 08782.
Sriti se
ie užitek, ako brusile britev na Akra-bru-silniku. Jamčim Vam -ta ved io dobro težilo, brez vsakega druzesra brušenja — Cena za manjše 30 in 50 Din. Cena za večii z ročajem 60 in 75 D'ti Plačati fe naprei in priložiti Doštnino s čekom štev. 35.734
ŠNUR,
Prospekti trrat. In fr. SIav„ Orahovica.
Zima
za modroce najboljša in oalcecelša prj M. M A S T E R L tovarna žime •»tražišče pri Kratijo
GOSPODINJ? poskusite
Motorno cirkularno
žago
sposobno tudi za mla ti nico, prodaja Geršak,
Simuničeva 25, Kailovac. 746!
Mladi psički
garantirano pristni nemški! ovčarji z rodovnikom, na prodaj pri A. Guštin, Selo-Moste-Ljubljana. 20283
'<te*nn sredstvo aa oodli d rt ta oremuga -
'-»ht«Yajt» Plamen ori V»
Urejuje Davohu Ra*ljeo. Izdaja tn konzorcij «Jutra» Adoil Rihoikai. Za Narodno tiskarne d. 1 (Ol cukaroarja Prane JezerSei. Za mseratm del jeodgovorec Alojzij Novak. Vn «
iGODNA PRODAJ« AVTOMOBILOV iz drnze roke:
i Oakland Šport Too rlng, 1926, odprta 5 - sedežen, tek dobro 0-b'anjena Dio 60.000
reč Chevrolet Too rlng-ov, 1927, od »rti, 5 - sedežni. > telo dobro ohra njenem stanjn, ma lo voženl od DId 40 noo—48.000
reč Chevrolet Ton rlng-OT, 1925, do bro oh-an)en!. od Din 20 000—35 OOfi
I Plat SOI Šport. 4 - sedežen, brezb' ben. tnrne skora ao ve. Dio 40.000
Fiat 501 Toipedo v zelo dobrem stanju po ugodni ceni.
S. K. M. dvosedei nI, poldiricalni.
Din 25.000
1 Pord. 1926, dobre ohranjen
Din 15.000
Pengeot Šport, 4 sedežen. tipa 26, dobro ohranjen. Cena Dlo 35.000
_ 494 i
pri
i i. I Sarei a to.
UUBU\NA
Onnajska cesta 12.
Tet-fon 22-92
znamovanec bel in bar van, Perl-prejica št 5 ii 8, kva£.kanec št. 30—101 ln
MOUL1NE v veliki Izbiri in najceneje pri OSVALD DOBE1C
Trgovina galanterije ta pletenin
LJubljana, Pred Škofijo 15. 4t>13
Dopisnike
sa informacije o trgov in privat. iz Radovlji ce, Zid. mosta, Hrast nika in vseh krajec Prekmurja iščemo. Po nudbe na pošt. preda 224 Ljubli&na. 749(
Ljubljana