210. številka. Ljubljana, petek 16. septembra« XIV, leto, 18HL SLOVENSKI NAROD. Izhaja THak dan, izvzemši ponedeljke in dneve pO praznikih, ter velja po pošti prejeman /a :i \ h t i »»- o ge r 11 dežele /a celo leti) 16 g!., /.a p.»I teta 8 gl., M eeirt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za'celo leto 18 gld., aa četrt leta .*! gld. 80 kr.. za en met00 1 gld. 10 kr. Za poliUaoje n;i dom se računa 10 ki. za mesec, ;Š<> kr. za četrt leta. — Za tuje d e >. e 1 e toliko več, kolikor poštnina ./naša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolali in »x dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po polti prej^inan za četrt leta .1 gold. — Za oznanila se plačni.• od četiristopne petit-vrste kr., če* se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ne i/.vole trati kirati. — Rokopisi ne ne vračajo. — UredniStvo ie v Ljubljani v Frane Koluianovej hiši „gledališka stolba". 0 prav ništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši.- Shod v Gdanskem. Mej tem, ko novinarji o politične' Buši tožijo in sem ter tja ugibljejo, kakov predmet bi zapletali v uvodne članke, ne miruje neutrudni duševni boj onih mož, katere je osoda izbrala voditelj državam. Skrivaj za kulisami se kleplje, pretehtuje, primerja in študira in sto-prav. ko je izvršil skrivni generalni štab svoje načrte, razpošlje svoje poslance z ukazi v javnost, ki po bliskovem potu razširijo srečne ali nesrečne ideje državnikov na vse svetovne strani. Takovo nenadno objavljeno, a gotovo ziste-matično pri zelenej mizi izvršeno dejanje je prehvapilo najbolj premetene politike i), dan tega meseca, ko sta se objela v Gdanskem dva najmogočnejših suverenov evropskih, carja Aleksander in Viljem. Politiki se prepirajo še vedno po listih, ali je ta nenadejani shod vladarjev dveh ogromnih, po mišljenji in naravi najbolj različnih narodov naslonjen na političen program; ali je združilo le osobno sočutje dve sosedni kronani glavi. V resnici težak je odgovor t takej nena-vadnej situvaciji, ko se govori le o prijateljstvu, le o novih zvezah, le o miru zagotovljenem vsej Evropi za decenije. Tako bi govoril pošten optimist in državljan, ki v lastnej domovini ne mara in ne želi političnih prememb niti predrugačenja razmer na zunaj. Vender nam Slovencem, k" dekla-mujemo, pojemo in sanjamo o bolj Sej, o kras-nej bodočnosti svojega naroda in domovine, ne pristaje zdaj še optimizem Ako hočemo doseči svoje idejale, vemo dobro, koliko trnja, kamenja nam je prehoditi, koliko sprememb se mora še izvršiti, predno si priborimo svoj cilj; predobro nam je znano, da brez truda ne dele nebesa niti izgubljenega, niti pričakovanega raja. Zaradi tega mora zanimati slovanske narode vsak videzno še tako nepomenljiv prizor v politiki, kajti iz vsacega se razpleto lahko važni svetovni prevrati; kakor rodi lahko obla ček vihar, pogubijivo točo, — ali pa tudi težko pričakovan ploden dež. Ako je shod dveh vladarjev politično brez pomembe, kakor trdijo po.sebno vsi ofici jozi, se nam dozdeva vender neumevno, da se v ta prijateljski pozdrav meša tudi železni Bismark, o katerem vemo, da premisli vsak svoj korak in da je vse njegovo mišljenje in govorjenje le politika, nič dražega, da je sle-kel uže davno svojo meščansko togo in se zavil od glave do nog v palijum neutrudnega državnika. Nasprotno zopet, če ima shod kronanih glav eminentno političen pomen, kje je ostala potem Avstrija, o katerej se vedno trdi, da ima povsod jednake politične interese z Nemčijo, da sta poslednji državi naslonjeni jedna na drugo, kakor otroka jedne matere, jedno tevolicalnega nemštva! Pojasnila o tej uganki nam niti naši najbolj navdušeni nemški propa gandistje dati ne morejo, ti si ne upajo de-Dientovati, da nij bil zadnji shod sosednih cesarjev zistematično osnovan. Prijatelji nemški, tu imate zopet dokaz o famoznej nemškej zvezi in njenej odkritosrčnosti. Kadar nas bodo potrebovali Nemci, se uže oglase; doklei se jim smehlja sosed na levej in desnej, smo jim nadležni. Vender, ako si natančneje ogledamo evropski položaj, se nam pokaže naposled skrivna nit, ki nas vodi iz zdanjega političnega labirinta. Pozabiti ne smemo, da so nemški državniki vedno najbolj marljivi, kadar ima njih zapadni sosed količkaj zvezane roke. in da preže\ kedaj bi ga prijeli nuja/je brez pnve-licega hrupa in lir*1/ žalostnega nasledka. Francoska ima obrnen zdaj svoj pogled na afnkansko obrežje, kamor škili tudi Italija. — Če bi se hoteli sprijeti poslednji dve, bi bilo, mislimo, Bismarku najbolj po godu se ve da, ko bi se posrečilo irredenti zaplesti le nas v svoje mreže. Nemci bi imeli potem prosto roko, Rusija bi lehko prestopila se jedenkrat Balkan in Anglija bi ostalu popolnem izolirana in brez vpliva. A na glasati moramo, da velja v svetovnej politiki gasio: „Dulce ridentem nmubo, non dulce loquentem." To mi razumemo tako, da ae v politiki nijso sklepale še nikdar osobne prijateljske zveze, da ona ne pozna idfjalov, temveč le goli realizem in dobiček. Državnike moremo primerjati istim slabim prijateljem, ki te obiskujejo, kadar jim zmanjka „nervus re-ruiu", sicer te komaj poznajo. Takove so naše misli p prisrčnosti Nemčije in &us(}e, podobni sta magnetičnim jednakim polom, ki se združita le, kadar jih prisili zunanja sil o, sieei sta si nasproti, kakor DOC in dan; jedna se umika drugej. Položaj Avstrije v pVenašnjej situvaiiji pa zaznamujemo najbolje z besedami: Gorje nam, kadar se nasprotni elementi bratijo! L—s. Politični razgled. Notrante . „Lahka noč", besede Iv. Resmanove; 7. »Pod prozorom", besede Iv. /abarjeve. (hrvatsk tekst); H. „Mila si mi", besede I. Sundočičeve (hrvatsk tekst); 9. „Na lipici zelenej", besede Iv. Resmanove; h) Četverospeve za ženske glasove: 10. „Slavčku", besede SI. Janžkove; 11. „Bčelar"; c) Zbore; 12. „Na vvsosti hvezdv sviti", basen od kazal naš presvitli cesar, da je Avstrija prijateljica Rusiji, in ostaneti še dalje zaveznici. Predvčeranjim sta pričela gaUški in štajarski deželni zbor svoje zasedanje. Čez osem dnij bodemo tudi v Ljubljani tako srečni, da pozdravimo poslance. Včeraj uže smo poročali na prvej strani, kako so izpale prve volitve v Hrvatskoj; neugodno za neodvisno narodno stranko. „Obzor" toži, da so činovniki iz vseh kotov privreli k volitvi, da so oddali glas vladinemu kandidatu. Pri agitaciji se je godilo po „Obzoru" takole: „Ti su činovnici, imajuči sveze sa gradjanstvom, te rodbinske, to poslovne, to službene, upotrebili te sveze, sapeli pojedine gradjane uza sebe, nekoje za vladu predobili, nekoje od glasovanja uzdržali." Tako je bilo mogoče, da je od 33 volitev dobila vlada 20 in opozicija 13 mest. Ali res plešemo na ognjeniku? vprašati se moramo danes, ko nam dohajajo čudežne vesti iz *a«lra. Zadrški deželni zbor je končal svoje zasedanje, a ne mirno; to bi bilo v Zadru tako nemogoče kot drugodi, kjer so ustavoverci gospodje. Predno se je Še naznanilo, da se zbor zaključi v imenu Nj. veličanstva, prešinil je poslanca Bajamontija peklenski ogenj italijanske navdušenosti, vstal je in govoril, govoril psovalno proti slovanskim poslancem ; a to mu nij še bilo dosta: Ko so se vračali slovanski Avstriji vedno udani poslanci domov, insceniral je Bajamonti na ulici škan- j dal. zbobnal irredentovske rovarje in jih na-j ščuval, da so slovanske vladi prjazne poslance; obmetavali s smradljivimi jajci. Kje je avstrijska vlada? vprašati moramo danes. Iz Nemčije dohajali so in še dohajajo glasovi, da, celo železni, Slovanom gotovo ne prijazni kan celar ne odobrava tako postopanje irredentov-cev, da se je odločno izrekel proti izdajskim nameram irredentovskih rovarjev v Primorji, in naša vlada V--Italijanissimi inzultirajo vsak dan vladi prijazne profesorje, na ulici kri čijo razžaljivo za avstrijskimi častniki, v zadr-skem deželnem zboru govori se proti avstrijsko! Kako dolgo bode še to trpelo? Slovani bili so vedno najbolji podaniki avstrijski in vender se ne zgodi nič proti irredentovcem, ne podpira se slovanski živelj. Vlade sicer taki pobalinski napadi irredentoveev ne omajejo, a izpovedati moramo brez ovinkov, da Slovan nij iz lesa, da ne pusti, da bi se vsak z njim igral kot z marijoneto. Če vladi nij ležeče na tem, da se izdajavci avstrijski odstranijo, zgoditi se more, da pride dies irae, zgoditi se more, da bode za življenje se boreči slovanski rod y Dalmaciji in Primorji dal se zapeljati, da bode posegel po sredstvih, s katerimi bode odstranil iz sebe to gnilobo: Vim vi repellere omnes leges, omnia jura permittunt. Slovansko prebivalstvo je vselej odločno in svečano pokazalo svojo neomahljivo udanost Avstriji, vselej se je častno bojevalo za obstanek dinastije in vender se denes godi, da smejo tega Slovana povsod zaničevati, da smejo junaške slovanske častnike na ulici inzultirati, na slovanske profesorje in poslance metati gnila jajca. In ta Bajamonti je baje v zvezi z našimi ustavoverci! Zgoditi se torej more, da se jutri tudi drugodi kaj jednacega lehko primeri Slovanom, kar se godi doli v Primorji. Težka, gotovo zelo težka je naloga zdanje vlade, a nekoliko več energije in iztrebijo se lehko isti elementi, ki na Reki pobijajo okna, v Zadru zaničujejo slovanske poslance in profesorje, v Trstu namestniku pred nosom delajo propagando za Italijo, v Kranjskej učiteljstvo demoralizirajo . . . To je nezaslišano! Tako počenjanje se ne more, ne sme še dalje trpeti, stopiti se mora odločno nasproti rovarjem, naj so učitelji ali namestniki, profesorji ali uradniki. Kar se je govorilo, o čemer ae je pisalo, uresničilo se je 12. t. m. Ta dan odšel je nekdanji poslancu rovarju Bajamontiju, ta dan odšel je baron Lapenna v Romiio in Hercegovino ogledovat sodnije. Doli v Bosni hote narediti mir, ljudstvo hote pridobiti za B Odbor za ustanovljenje hranilnega in posojilnega društva za ljubljansko-vrhniški okraj se je posvetoval in sklenil, da se naj napravi kmetsku posojilnica, ki bo imela pravico, kakor hranilnice, denarje sprejemati na obresti in posojevati kmetskim posestnikom na osobni kredit brez vknjiženja ali tudi na hipoteke. Odbor je določil pravila in se pri tem oziral na krajne razmere in potrebe. Uljudno ste tedaj vabljeni, da pridete k shodu, kateri bode v nedeljo 18. septembra t. 1. ob 9. uri dopoludne pri županu gospodu Janezu Knezu v Šiški. Tačas se bodo pravila potrdila in izvolilo ravnateljstvo in nadzorstvo, da se potem posojilnica vpiše pri c. kr. trgovinskej sodniji in se, — in ta posel izročo zakletemu so vragu j iehk0 zaCne SVOJe delovanje Slovanstva, nekdanjemu soboritelju Bajamonti-jevemu. čudno, res neumljivo je to postopanje! Viuuaje drž***«*. Shod ruskega in nemškega cesarja v Gdanskem, ki je izbudil v avstrijskej žur-nalistiki toliko hrupa in šuma, daje tudi ruskim listom povod, da pišo o tem shodu Ruski listi pravijo, da ta shod nijma druzega pomena, nego samo prejšnje prijat-Ijstvo mej Rusijo in Nemčijo se je še bolj utrdilo. Pri tej priložnosti govore ruski listi tudi o ščuva-nji od strani nekaterih dunajskih in peštanskih žurnalov. To ščuvanje jih prav nič ne žali, jim čisto nič ne vnema krvi, tako piše popolnem hladnokrvno „Novoje Vremja": „Pri nas ae nihče ne zmeni za ščuvaine članke šovinističnih avstro-ogrskih žurnalov: ti članki morejo le v Avstriji napraviti kak vtis, a tudi tu le neugoden. Kričanje rusohobov ne napravi rusko-avstrijske vojske; nasproti pa je mnogim to ščuvanje povod, da si predočijo opasnosti, katere bi pretile Avstriji vsled protislovanske politike . . . Avstrijska politika je dozdaj izbu-jala nezaupanje vseh balkanskih narodov, in menda so si zdaj posebno ogrski 'isti postavili oalOgO. da to nozmpaujt1 še netijo. Rusija tu lehko mirno gleda. Ruski vpliv mej narodi na balkanskem poluotoku je tako velik in tako neupogljiv, da se ne bode posrečilo nobenej sili da bi jih odvrnila od Rusije, katerej se zahvaljujejo za zdanjo in bodočo svobodo in samostojnost. Čemu torej ničevna agitacija nekovin, avstro-ogrskih sovražnikov Rusom V" Mi mislimo, da je naša vlada previdna in modra dovolj, da se takim protiruskim agitatorjem ne bode dala zapeljati in ohranila popolno spora zumljenje z Rusijo. „Kuryer poznanski" priobčuje okrožnico! da posestnik, ako ima na primer uže nekaj papeža Leona XIII, ki jo je poslal vsem j (loigaj njeg0vo posestvo pa je vendar še veliko poljskim nadškofom, škofom in prelatom, ki: y , „ , ,. , „„... x_ 1 ' . , v.,. . t,. v -i l • .: vec vredno, ne dobi denarja, ce ga potrebuje so se udeleždi romanji v Rim. V okroznieu ' . , .. , i « m 7 tej hvali stanovitnost Poljakov v veri in jim'{lli Pa le ProtI oderuškim obrestna? — 1 obeta boljšo bodočnost. Konec se pa glasi: „Ne upade naj vam srčnost, če nij za vas Bol. Jablonskeho, pourvatil M. Golovič, (česk in hrvatsk tekst); 13. „Zdravljica", besede Preširnove; 14. „Zdravljica", besede dr. L. Tomanove; 15. „Kolo", spjevao Gj. Kovačevič, jako originalna in prav v narodnem duhu zložena sladba; 10. „Zagrebu", spjevao Avg. Še-noa, majestetična, izvrstna skladba; 17. „Kdo mčkym je", besede J. Nerade, jako efektna skladba; 18. „Dijaška", besede E. Volčiceve, vrlo lepa skladba; 19. „Slovanski brod", be sede (Jrbičeve, veličastua skladba, katera mora dopasti, ako jo poje močan moški zbor. To vam je lepo število prelepih kompozicij in želeli bi le, da bodo naši rojaki prav obilo kupovali to zbirko, da najde naš neumorno delujoč Grbič vsaj toliko podpirate ljev, da se mu vrnejo stroški. Bog nam ohrani Se mnogaja leta tega odličnega in trudoljubi vega slovenskega umetnika. V. V. Odbor za „kmetsko posojilnico ljubljanske okolice". Županje: Martin Bavdek v Udmatu. A. Gale, grašćak v Zgoinjej Šiški. Janez Knez v Spod-njej Šiški. Tomaž Ločnikar na ViČi. Anton Mazik v Šmarji. Luka Strah v Polji. Peter Lenassi na Vrhniki." Pričakovati je, da se bodo povabljeni v polnem številu udeležili tega shoda in a tem dokazali, da jim je tudi v resnici mar, da se našemu kmetu po mogočesti ceno pomaga s kreditom in da se tako -*kmet obvaruje pred oderuhi. Dovolite mi, gospod urednik, da pri tej priložnosti omenim se neko drugo zadevo, ki je tesno zvezana s kreditom — da, na katero se prav za prav opira našega kmeta po ceni kredit, naj o tej zadevi spregovorim nekoliko z željo, da bi pri shodu zbrani možje se o tena posvetovali in storili tudi v tej smeri potrebne korake. Mnogozaslužni gospod dr. Voš-njak, kateri tolikanj deluje in vzbuja, da bi se hranilnica ustanovila, bode gotovo rad pripomogel, da se stvar na pravem mestu v pretres vzame. V vašem cenjenem nedeljskem listu bral sem članek, v katerem pisatelj mej drugim izraža misel, da posojilnice, kakor so koristne, vender „ n a j p o t r e b n e j š i m " ne dajejo kredita, ako nij za posojeni znesek polne varnosti. Resnično je sicer to, ali od kod izvira, prišel še dan miru; kakor je pustil izveličar najprej umreti Lazarju, ki ga je potem zopet oživel, tako pusti tudi včasih čakati z usmiljenjem, da v trenotku največjega obupa prinese pomoč in pokaže svojo previdnost in moč v svitiej luči". Potem pa Še opomina Poljake naj ne obupajo, „če jih cel svet pozabi in zapusti, Rim jih ne bode zapustil". O vstaji v 14» firi poročajo natančneja poročila, da je danes teden več kot 4000 mož s 30 kanoni obstopilo Abdinovo palačo, rezidenco kediva, in zahtevali so, naj se odpusti ministerstvo Riaz in naj se pomnoži vojska na 18.000 mož. Kedive jim je moral dovoliti, kar so zahtevali. Ko se je to zgodilo, so odšli. Vodje te vstaje so izdali okrožnico na vse tuje konzule in zagotavljali, da ne mislijo sovražno postopati proti Evropejcem. ' vira odtod, ker upniki do takih dolžnikov nobenega zaupanja več nemajo, ker jih uči skuš- Dopisi. Iz Spodnje Šiške 12. septembra [Izv. dopis.] (Posojilnica.) Ravnokar raz poslal je ustanavljajoči odbor „kmetske poso jilnice za ljubljansko okolico" županom in dru gim odličnim možem vabilo k večjemu shodu, katero se glasi tako-le: nja, da so le v premnogih slučajih prišli ob vse svoje premoženje. Zato naš premožni posestnik veliko rajši nosi svoje novce v ljubljansko hranilnico, akoravno dobi le 4%, kakor da bi jih posodil po 5 ali 6% svojemu sosedu. Pa zakaj to ? Le zaradi tega, ker dolžniki, ako pride do prodaje, uničijo in pokončajo imenje, ne da bi branila gospodska in ne da bi se mogel upnik temu početju kaj ustavljati. Mimo mora gledati upnik, kako se mu ropa njegov pošteno posojeni denar, kako razdira dolžnik hišo, prodaja streho raz pohištev, vrata, okna, kako poseka hrib do golega, da, šo celo sadno drevje, češ da bode upnik opeharjen in da bode premoženje menj vredno; dan prodaje pride, a ostalo nij nič druzega, nego razvalina prej včasih lepega posestva, ostalo nij drugo upnikom, kot gola zemlja, a zemlja le zaradi tega, ker je dolžnik pokončati in opustošiti nij mogel. In to stori brez vsakega strahu, ne brani mu nihče, ne kaznuje ga nihče! Žalostne so res te razmere, a resnične. V kratkem času prigodila so se tri taka brezvestna dejanja v ljubljanskej okolici in sosebno neko jako lepo posestvo z dobro urejenim mlinom (nekdaj „ Tomaževo" v Dolu) razdejal je gospodar tako, da je res bridko gledati čin tolike hudobnosti, katerega je pa izvršil dotični brez vsake kazni, kakor vsi drugi! In koliko je njemu to koristilo? Niti deseti del tega, kar je naredil škode, nij sebi stržil, svoje upnike pa je pripravil ob velike svote. Nij-li to prav rop na premoženje drugih pri belem dnevi, v zasmeh vsake pravice! Vprašam, kdo bode še hotel posojati svoj težko prislužeui denar, dokler dolžnik brez vsake kazni sme tako delati ?! Nujno potrebna bi bila tedaj 03tra postava .zoper taka dejanja, uže v interesu na-posodojemalcev, kajti ako bode premožnejši gospodar vedel, da posojene svote ne bode izgubil, rad bode posojal za nizke obresti svojim bližnjim, rajši ko denar nosil v ljubljansko hranilnico. Da se mi pa ne poreče, da je malo takih posestnikov, ki bi bili v stanu posojati, rečem le to, da je v ljubljanskej hranilnici naloženih do sede m naj strnili j onov gol dinarjev večinoma samo iz Kranjske in od teh n. pr. pride do tri milijone samo na loški okraj, ker so večinoma poljedelci. Ali ne govore tukaj številke dosti jasno?! Storite tedaj, vi možje, ki se boste zbrali v nedeljo v našej prijaznej Šiški, storite potrebne korake v ta namen, volite odbor, kateri bi izdelal prošnjo do deželnega zbora ali pa do ministerstva, in videli boste, da bode še najbolj pomagano našemu kmetu in da bode Še najceneje in najhitreje dobival denar na posodo od svojih premožnejših sosedov, kadar ga bode potreboval, — če se upnikom da poroštvo, ki postavno varuje njihovo premoženje.*) P. Iz Dolja 11. septembra. [Izv. dopis.] (Občinske zadeve.) Večkrat uže sem se zarotil, da ne bom s svojimi dopisi javljal svetu stvari, katere sramotijo in onečastujejo našo sosesko, ko bi si mi ne izbudila vselej opominajoča vest, da zaradi obrekovanja in hujskanja nekaterih hudobnežev proti meni ne smem zanemarjati občanske svoje dolžnobti! Res nehvaležno delo, če se poganja človek za splošno korist. Mislil bi človek, da se brezplačnemu delavcu ne bi smelo tako v roko gledati; saj pravi uže star pregovor: „dnro-vanemu konju nij na zobe gledati". Toda pri nas je ravno na robe! Kadar katero zinem, tikajočo se občinskega blagostanja in napredka, precej zagodrnjajo nasprotovalci, Češ, pa kar ne, ker je ta rekel! Vse naj ostane pri starem, rajši trpimo še mi škodo in z nami cela občina; da, za poslednjo se malo več, kot čisto nič ne brigajo. Nij mari to grda hudo mušnost? Jaz vsaj tako mislim. Da bi bili moji nasprotniki res tako trdih glav in take škodljive kratkovidnosti, da ne bi mogli spoznati resnice in koristi, katero se jim uže tolikrat priporočal in svetoval: to-bi bilo pač preveč, ker dihamo vsi ist jednaki zrak in pijemo vsi jednako vodo! Le zlobnost in hudobija posameznih modrijanov je kriva, da se Borovnica in ž njo združene druge vasi ne morejo postaviti v izgled družim občinam. Prepričan sem do živega, da resnico govoriti nij najprijetneje, marveč nehvaležno, da, celo nevarno večkrat! To se pravi, resnico je lahko govoriti in pisati, ali nasledke, te je težko *) Prizadevala si je užo c. kr. kranjska kmetijska družba in menda tudi deželni zbor, da bi vlada državnemu zboru predložila načrt take postave, pa vlada tačas nij htela. Morda bode zdaj pri volji kaj storiti. Ur. prestati! Dostikrat bi bolje bilo, da bi se človek ujedel v jezik, kakor da pove, kar mu leži na srci! A na drugej strani mi veleva vest, človeško sočutje, da je resnico pričati lepo, potrebno in sveta dolžnost vsacega uda človeštva! In nebeški klic premaga vselej v boji, ki nastane v mojih prsih, kadar ugledam nerodnosti posamezne ali občinske. Zatorej niti danes ne morem molčati, kar cvili mi v prsih in jednako mi je pri srci, kakor nek daj, ko sem v petem letu svoje starosti z materjo šel v cerkev z breskvijo v žepu: nij mi dala miru ta breskev, cvilila je toliko časa, dokler je nijsem spravil v dolgo dolino! Vem naprej, da se mi bo očitalo, da sem hudoben, da sem strasten in da je grdo, pregreške trositi mej svet; ali kaj si hočem, ko vidim, da bo še le potem imela duša mir! Tudi pričakujem — in to je moj pravi pomen —, da ne bodo moje besede glas vpijočega v puščavi; marveč, da bodo piodrle jekleno trdo vratnost ter prognale hinavstvo in omečile srca vsem mojim nasprotnikom, občini na čast in korist! — Najprvo svetujem našim občinskim stare-šincem, da vzemo v roke letošnjo 168. številko ^Slovenskega Naroda", pa dopis z Dolenjskega pazno prebero in da si vsak za sebe to dobro zapamti, kar se nanaša nanj! *) Ta dopis je tako po mojem okusu, popolnem iz moje duše, da si moram misliti — častiti g. spisovatelj onega dopisa mi bode odpustil mojo predrznost — g. spisovatelj in jaz imava nekaj skupnega na sebi, neko duševno sličnost. Go tovo morajo biti pa tudi tiste občinske okolnosti jednake našim, ker le malo pičic in črk bi bilo treba premeniti in veljal bi dopis našej soseski. Zakličem vam torej, borovniški očetje, berite navedeni dopis, ravnajte se po njega nasvetu in dobro bode ne le za vas, ampak tudi za druge, dobro za vse občane! Ljudje vas bodo kovali v zvezde uže zdaj, potomci pa se vas bodo spominali s hvaležnostjo! Nasproti pa pomislite, kaj poreče svet k škandalu, katerega je „modrijan" iz vaše srede letos dno 31. julija napravil v občinskej „pi-sarni" (če je sploh vredna tega imena), ko so se obravnavale obsodbe. In ta škandal pro-uzročil je prvi svetovalec! Da se nahaja mej najlepšimi jabolki tudi piškav paprk, mej najboljšim žitom plevel, to vsak ve, to je naravno! A to zdelo se bo vsacemu smešno, pa tudi težko verjetno in vender je čista resnica, da ugaja našim občanom — ne vsem, le ne katerim — paprk, plevel bolje od zdravega sadu! Nij vse zlato, kar se sveti, tudi — luža se sveti. Naša občina bila bi v resnici in po vsej pravici vredna častnega imena, ko bi se v odboru ne nahajal osat, ki se kaže lepim in prijetnim s svojo vonjavo, s svojim cvetom, v istini pa je jako škodljiv plevel, katerega je, kakor vsako slabo stvar, težko uničiti! *) Ta dopis je — kakor smo čuli — koBtanje-viškega g. župana silno pod nos dregnil. Z bistrim svojim razumom jo presodil, da opisani župan je on pa nihče drug. Ali mestu hvaležen biti za dohro sveto, so je jezil in rogovilil kakor besen, in neko nedeljo so je celo predrznil po občinskem slugi pred cerkvijo oklicati dati neko zmes, s katero je hotel v prvoj vrsti našega dopisnika, v drugej pa naš list smešiti, pa jo osmešil le samega sebe. Oklicano je bilo, da „Slov. Narod" od 27. julija naznanja, da bi v Kostanjevici nekdo rad kmete podučaval v sadjereji, trtoreji in živinoreji; kdor hoče toga moža poznati, naj povpraša uredništvo „Slov. Naroda", to mu ga bodo povedalo! Kakšne pojmo pak ima ta kostanjevški možakar o svojej službenej oblasti? Mu bode treba malo žilico potipati! Ur. Žalibog imamo mej svetom Je dovolj zakasnelih nezrelih b tij, kitera iščejo veljavo v imenu, v delih iu v mogočnosti umrl h svojih očetov, ne pa v dejanji in ponašanji živečih sinov! Le naj še kdo reče, čemu so nam po deželi tisti veljaki, ki jim z višjo besedo pravijo kmetski „aristokratje"! Mi im ino isto kri, vsi smo jednaki. Pojdi, pojdi, kaj boš sam sebe sleparil, se smešil! Le samega sebe poglej! Zakaj pa ti Frauceljna povzdiguješ nad Jožeta zaradi tega, ker je bil njegov oče mogočen, veljaven mož, Jožetov pa siromašen kajžar? Zakaj zopet dragemu, akoravno umnemu, odrekajo besedo, ker je znal njegov oča narediti čevlje samo na kveder? Nasproti pa prištevajo mogočnega Janeza mej prve vrstnjtke samo zato, ker so bili njega oča „purgarmojster* in bogat! Najnevarnejši ari-stokratje so ljudem po deželi kmetski b.ihači, veljaki, katerim se svet še klanja, ki se jih boji ter jih meri z dugo mero navadnega kmeta, kateri pošteno použije to, kar pridela! Kdaj bo pač ljudstvo se vender toliko zmo-drilo, da ne bo verovalo v prazno ime, marveč v delovanje, katero ima pred očmi! Kmetic, ne izgleduj so nad bahačem, ni nad „ve-Ijakom", marveč nad onim sosedom svojo vrste, pri katerem vidiš, da si zboljšava svoje stanje, onemu veruj, če tudi se ti s hinavščino ne prilizuje, posebno pred časom volitve — onega poslušaj in posnemaj, onemu se poveri, kateri se povzdiga iz tvojega stališča in napreduje na kmetijskih tleh tvojim jednakih! Pa posebno naj velja vam, borovniški občanjo, v resni preudarek zdaj, ko imamo pred durmi občinske volitve, katere bi bile imele uže zdavnaj biti! lzrujte prej uže opisani osat iz svojega občinskega odbora — in blagor vam potem v slavnej Borovnici! Kako težko mi je pri srci, kar trese me po životu, ko premislim, kaj da hočem napisati, da potrdim svoje besede in pokažem, da nijsem obrekovalec ni hudomušnež, ampak da zasluži občinsko starešinstvo res očitno grajo. Naj reče kdo kar hoče, kar je res, je res. Mnogokrat imel sem uže priliko, da sem videl v Borovnici županijske obravnave, posebno v kazenskih zadevah, še večkrat sem pa slišal o njihl Kaj misliš, dragi bralec, kako se je vršilo to? Pri jednoj mizi vidiš pivce v gostem dimu ter glasnem kriku, pri drugej pa g. župana z njegovim pristašem in tako se razsoja? Ali je to mar postavno? Ne veleva-li postava pri tacih obravnavah biti dvema svetovalcema navzočuima? Poglejmo zdaj na poseben slučaj, katerega hočem tukaj priobčiti: Popoludue 31. julija letos stala sta iz Borovnice dva krčinarja pred županstvom v uže prej opisanej pisarni (ako si dragi bralec, kedaj videl to luknjo, ne kregaj me, ko pravim „ pisarni"), tožena, da sta na Marjetino nedeljo,to je o Borovniškem „bobu" (žegnanji) imela če/, uro luč na mizi. Vsak po svoje izgovarjajo se čakala sta na obsodbol Zjutraj bilo je pa pred cerkvijo oklicano, da se bodo ravno ta čas tudi neki grabni po očit-nej dražbi oddajali v izdelovanje, k čemer je imel vsak pravico stopiti v pisarno, kar se pa menda sploh ne godi! Vsled tega oklica pride tudi občinski odbornik M. M. v „pisarno", da bi se udeleževal očitne dražbe. Ko zagleda prej imenovana krčmarja, vpraša jednega, kateremu je M. M. prijatelj, kaj da ima opraviti tukaj ? Ta mu pove, iu M. M. pravi: Milostno sodbo, ker je bilo cerkveno žognanje! Na to mu pa koj občinski svetovalec S., županov pristaš, reče: Kar ven se spravi, ti nemaš tu nič opraviti! M. M. mu odgovori: Kako to, saj sem odbornik, klicano je tudi bilo za grabne ! S. se mu pa odreže: Marš ven, Ti ne boš nič licitiral! — in pri teh besedah ga prime in ven peha. Kakor pri vsakej takej priliki, tako tudi zdaj — morala je S—ova žena pomagati; M. M. videč, da se z njim za res tako ravna, je dejal: Če je tako, grem pa sam, kar pustita me! In res ga spustita, da bi odšel; ko pa M. M. na prag stopi, mu S. jedno založi čez glavo, se ve, da se M. M. obrne nazaj in pri tej priči ga S. zgrabi, žena mu zopet pomaga — in spravita ga na tla; na tleh ga tišči ter mu še reče: No, M., zdaj boš poznal mojo moč, ne? G. župan to videč, je rekel J. V., tudi odborniku, ki je tudi zaradi grabna prišel, da naj gre in pomiri; ta župana uboga in za plačilo imel je — raztrgano obleko! Ko se pa M. M. po vsej tej ateri odstrani in sede k pivu, pride S. še za njim, in po milem besedovanji stopi S. zopet k M. M., mu pripelje jedno, dve, tri po obrazu tako, da je M. M. precej krvavel, ter rekel: Vidiš, ti si šiutar, in še slabši kot šintar, nič, od ničle nič, le žal mi je in sram me je, da imamo tako nesnago za občinskega svetovalca! To je vedenje svetovalske modrosti, in ta hoče Še splaziti se na županski stol! Oj gorje!! Čudno je res, da ta človek more vender še kakšnega dobiti, ki mu skaže zaupanje. Da je temu g. župan največ kriv, ker se ravna po volji S. in dela vse za S., je znano pri nas vsacemu občanu; le g. župan tega spoznati neče, da bi on sam imel večje zaupanje na županskem stolu, ko bi ga ne Bukal samopridno tak modri petelinček. Časi se spreminjajo, ljudstvo se zaveda, nij torej treba misliti, da se bodo možje po volji vetrnjaških petelinčkov vrtili! Končno spominam še občinski odbor, naj pri prvej seji sklene in skrbi za primerno pisarno, a ne — v gostilni! Čemu bi moral občan, ko pride po svojih opravilih v pisarno, katero on sam vzdržuje, težko zasluženi denar še po nepotrebnem razpravljati jednemu samemu na ljubo, kakor se to godi tu pri nas; zlasti godilo se je ob času zemljiškoceuilnih pritožb, ko se je le pilo a storilo mnogo premalo! G. župan naj gleda na to, da se vselej in povsodi le postava izpolnjuje, da leta ne ostane samo'mrtva črka na papirji. Gleda naj g. župan, da se ne pusti sukati od jednega samega veternjaka! Vam občanom pa danes predočim rek sv. pisma: Po njih sadu jih boste poznali! in drug rek, ki se glasi: Ne bojte se divjih zveri, ampak bojte se zgrabljivih volkov, ki se vam kažejo v ovčjej obleki! in zopet drug, ki pravi: Ptič se po perji sodi! Zato vam, dragi ončanje, danes le priporočam, ki mi tako gotovo vaš blagor kakor moj leži na srci, pazite na svoje dobro s tem, da se poverite tistim, ki so v resnici vredni vašega zaupanja. Domače stvari. — (Ljubljanski mestni odbor) bode zboroval drevi in, če kaj preostane, še v ponedeljek 19. t. m. ob 5. uri popoludne. Na dnevnem redu javne seje so: I. poročila redarstvenoga odseka o hišnem redu za novo klavivco in o premeščenji svinjskega trga h klavnici; II. poročila združenega redarstvenega in novčnega odseka o prošnji mesarjev, da bi se odpravila tarifa za meso, pa o inštrukcijah in plačah klavničnih služabnikov; III. poročila novčnega odseka o uredbi hleva za sumne vojaške konje in o prodaji mestne ledenice na vrtu deželne bolnice; IV. poročila grajevnega odseka o uspehu licitacije za nasipanje v prihodnjih treh letih, v izvodu kanala skozi frančiškansko ulico in o najemu tehničnega pomočnika V. poročilo Šolskega odseka o nagradi za poduk o veronauku v mestnej šoli na barji; VI. poročila osobstvenega in pravnega odseka o sa-mostalnem predlogu gospoda Regal i j a glede premembe ljubljanskega občinskega reda, kar se tiče volilne pravice in o prošnji mestnega fizika dr. Kovača, da bi mu štela leta provizornega službovanja. Po javnej bode tajna seja, v katerej bode novčni odsek poročal o raznih nagradah, podporah in predplačilih. — (Slovenske gimnazijske abi-turijente) opozarjamo, da bode začetkom prihodnjega semestra razpisana studijskega fonda ustanova z letnimi 252 gld. za medi-cince slovenskega jezika zmožne. Škoda bi bila, če bi ae nobeden slovenski dijak ne oglasil za to ustanovo, kakor se je uže zgodilo. — (Jezikova ravnopravnost.) Tu-kajšen narodnjak nam piše: „Pri izkušnji za sprejem učencev v gimnazij ukazal je g. šolski svetnik vodja Smolej, da se mora vsak učenec z besedama „hier ali da" (nemški) oglašati. Ko je neki učenec poklican rekel „ Tukaj", zarenčal je nad njim g. šolski svetnik vodja Smolej in dejal: „Ich weiss dass Sie lieber slovenisch reden, aber bier muss man deutsch sprechen." — Ali je treba boljše ilustracije, kako se pri nas pod Taaffejevem ministerstvom „slovenizuje", in kako dobro smo zadeli, da smo dobili za nadzornika srednjih šol moža, ki se kaže tako — nepristranskim! Tržaške „EdinostiH dopisnik „z Dolenjskega" naj bi nam povedal, ali je to morda voda na — vladni mlin !" — (Javna tombola.) V g. K a r i n-ge rje vej prodajalnid na mestnem trgu so uže izloženi v originalnoj, jako ukusnej uredbi dobitke velike tombole, ki bode prihodnjo nedeljo ob 3. uri popoludne poleg Zvezde na korist požarne naše brambe in ljubljanskega glasbenega društva. Denarji za dobitke so vsi spremenjeni v svitle zvezde, in glavna dva dobitka kažeta celo podobo re-patic. Kazne vesti. * (Rastava na Reki.) Na Reki hote osnovati stalno razstavo ogrskih pridelkov in izdelkov. S tem bi radi dali Magjari Reki nekoliko bolj magjarsko lice. * (Me i narodna geografska razstava) se je odprla v Benetkah v 1. t. m. Baje, da avstrijske karte vzbujajo splošno pozornost. * (Naj gl obokejši predor.) V Pri-bramu so imenitni rudokopi za svinec in srebro. Imenitni so tudi zarad preglobokih jam ali predorov, v katere morajo rudarji hoditi. Ravno tu je najglobokejši predor celega sveta. Tako imenovani Albertov predor meri namreč v glo-bočino 1032 metrov. * (Vojna ladij a) z imenom „Tevton" se je Angležem razbila na poti okolo Afrike. Na njej je bilo 300 potovalcev; rešilo se jih je le malo število. * (Kralj Ja-Ja.) V Afriki so res Iju-beznjive razmere. Angleški listi poročajo, da se je kralj Ja-Ja na zapadnej obali v Afriki moral bojevati z vstajnimi podložniki. Uprli p» so se proti njemu zaradi tega, ker je kralj hotel povzdigniti obrt, a prebivalci nijso bili z njim istih mislih. Kralj je zmagal. Premagane pa je ukazal kuhati v olji in njihove kože s čela je vporabil za. kinč svoje palače. * (Amerikansko.) V severnej Karo-lini se je pred kratkim sam usmrtil VVilliam Drookes na poseben način. Nekaj dnij pred svojo smrtjo je hotel svojo ženo ustreliti, a samokres se nij hotel sprožiti. To ga je pa tako ujezilo, da je javno naznanil, da se bode v 17. dan avgusta obesil; dejal je, da bode radovednežem uže naznanil s strelom, kjer si bode vzel življenje. Točno ob 12. uri istega dne začu! se je strel, samomorilčevi prijatelji so hiteli na kraj, od koder se je slišal strel in tam so našli Drookeja vrhu drevesa sedeti, okolo vratu pa je imel pridrgneno vrv. Ko so ga prosili, naj gre doli, se je uljudno poklonil, skočil z drevesa in vrv mu je strla vrat. 1=813 i a mo v 1.1 u 1» I hm I : 12. septembra: Marija Tavčar, čuvajeva hči 20 let, Ulice na grad 8t. 12, za jetiku V deželnej bolnici: 13. septembra: Janez Ahlin, gostač, 48 let, za jetiko. — Janez Stalz, gostač, 69 let, -za slabostjo. Dunajska borza, 15 septembra (Izvirno tolegrafičuo poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 76 gld. 30 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 77 „ 15 „ Zlata renta....... .94 „ _ 1860 drž. posojilo.....130 *n 50 l Akcije n&rodna banke..... 829 „ , Kreditne akcije....... 350 „ 80 Londou..........117 „80 Srebro .......... _ Napol...........9 35 J C. kr. cekini........ 5 56 Državnu ma^ke.......57 " 50 Zahvala. Za obilo sočutje mej boleznijo in ob smrti naše ljubo hčere, oziroma seBtre Marije Tavčar, kakor tudi za obilo udeležbo pri sprevodu in za darovano lepe vonce, izreka dotičnim najsrčnejšo zahvalo (528) žalujoča rodbina. V Ljubljani, 15. septembra 1881. Dva dijaka se sprejmeta v popolno on1< rl» v hiši >l- 1 v gle- dulidkoj ertollri, prvo nadstopjo (521—3) Šolske knjige za rsa tukajšnja učiteljišča, kakor tudi za kranjski gimnazij, najnovejše izdaje in antikvarne, trpežno vezane po najnižjih cenah imam v zalogi in ob jednem zalogo solsl*ili pol r< Um in priporočam (510—6) Mestni trg št. 17. N. B, Kupci vseh knjig za jedon razred dobijo „knjižico za učence v Ljubljani"" zastonj. OOO aldl lehko na leto zaslužijo gostilničarji in kupce vale i Brošurica fabrikaeij velja 8 gld. 5 dobi se po poštnem podvzetji: F. Schlosaer, Trst. (419—44) PREVIDNOST! D. K. P. Bt 14,120. je jedini p;i<<-nilruiii prepisovalni aparat s pomočjo tiskarske barve. Ta izdeluje po suhem potu brez tiskalnice skoro neomejeno število jednako ostrih, globoko črnih (tudi pisanih), nespremenljivih pesnetkov, ki tudi jedini v celem svetovnem poštnem društvu uživajo poštno prednost. „,ltr/.i li^Uar" presoza za mnogo vse dozda-ujo prepisovalne aparate: heeto-, auto-, polvgraphe etc, doBOŽe autograph. tiskalnico glede izvrševanja, preseza pa to glede ostrosti posnetkov, glede pripro-stosti in cenote.. Koinpl. aparate z dvema tiskovnima pločama: Žtev. 1, "/M cm., Žtev. 2, "/<0 cm., Štev. 3, "/tocm., a. v. gl. 9.—, a. v. gl. 12.—, a. v. gl. 18.—, incl. odpošiljatev. Prospekti, spričevala, orig. j)osnetki etc. takoj gratis in prosto. Liberec, Češka. (467—5) Steuer & Dammann. Izdutelj in urednik Makso Ar m i t. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne"