UREDNIŠTVO LN OPRAVA: LJUBLJANA, PUCCLJOJEVA ULICA ft — TEUEFON: 31-22. 31-23. 31-24, 31-25 in 31-26 — Izhaja vsak dan opoldne — Mesečn a naročnina «.— Ur, za Inozemstvo 15.20 Lir 1ZKLJUCNO ZASTOPSTVO za ogiaae iz Kraljevine Italije tn inozemstva trna Računi pri poštno ćekovnem zavodu: CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed CTNIONF PIBBI.iriTA ITALIANA S. MILANO Ljubljana štev. 10-351 estera: UNION^E PUBBLICITA ITALIANA S. A., MILANO. Rušenje maltsklh naprav Sovražni oklopni oddelki na umiku vzhodno od Mekilija Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 7. nia,2» nas!« rlnj. 705. vojno poročilo: Vzhodno od Mekilija jo na^e osredotočeno topniAtvo u«pe.tfirov*. V 10 minutah sta bili dve sovražni letali sestreljeni. Nemška letala pa niso imela nobene izgube. Popoldne so nemški strmoglave! napravili mnogo ško :e na letališču v Luci. Tudi naslednje noč' se je bombardiranje otrških Ietajišč nadaljevalo z dobrim učinkom. Nemška letaki ^o v strmogiavskih poletih napadla tudi dve tovorni ladji, zasidrani v bl.žin: otoka Gozza. Prvi parni k je bil • z '1 verna bombama in se je potopil, malo pozneje pa se je potopila še druga ladja. Z bombami so bdi poškodovani tudi pomoli v luki Chambrav. Duce o Adriaticu Ducejevi govori in članki o adrianskem vprašanju izidejo v kratkem v posebni knjigi Rim. s rrnia. t. V kratkem izi'e pr\-i del Mussolinijcv h a Iranskih spisov in govorov. V važni zbirki bo nanizanih 100 adrianskih članke v in govorov Duceja, ki doslej še niso bih izdani v knjižni obliki. Knjiga bo obsega !a 5 zvezkov s skupno 1500 stranmi. Vsak zvezek bo obsegal članke tn govore, k; pnpadajo določeni dobi. Prvi zvezek bo vseboval govore in članke v času od italijanske nevtralnosti in do borb na Piavi, drugi v času do zmage, tretji do pohoda na Ronchi, četrti do kvarnerskoga regentstva, peti oltlej do pohoda na Rim. Tako bo-.Io v tem delu zaobseženi vsi MussolinijevJ članki in govori, ki se nanašajo na Adrijo, napisani ln podani v Easa od leta 1914. do 1922., torej v času, odkar je izš!a prva številka *PopoJa d' Italia« do pohoda na Rim. V delu pa ne bodo tudi članki in govori, ki so bih zbrani v knjigi sDefinitiva-t, za katero bo predstavljalo novo delo primerno in potrebno dopolnitev. V dolgem uvodu, ki ga je napisal SusneL ki je zbral in uredil članke in govore, se v polni meri odraza Ducejeva misel, kakor se je pokazala že v času pred borbo, v adri-anski borbi pa do borb pred Versailles-som. ki so prišle prvič do jakega izraza v I>' Anunz je vem legionarskem pohodu na Fiume, proti Dalmaciji. Adrianski problem in njegova rešitev sta v tem delu podana v svoji italijanski resnici, kakor ju je Duce pred in po evropski vojni, pred in po pohodu na Rim. V analizi adrianske misii, kakor jo je podal urednik dela, kakor tudi o zbranem materialu in o sledovih političnega delovanja, se jasno odraža daljnovid-• Duceja, ki se je aresn čila z dogodki v aprilu 1941, v osvoboditvi Dalmazije. Za vse so podani dokazi v uvodu in v Člankih, v katerih pa so obeleženi vsa mussolinijevska politika in osnovni elementi fašistične Ideologije. Neomajni mi-tos Rima, volja po moči in težnja po imperiju, ostra mednarodna obramba italijanskih interesov, čut in ponos nacionalnega ugleda, italijanska pravica po ekspanziji, vse to se odraža v airianskih in f i umskih govorih, v oblika idej in jakih nazorov, s katerimi je revolucija končno triumfiraJa, iz dela pa se podaja še druga resnica, napovedana v temnih dneh priprav in razkrita z dogolki po vojni, ki so dali prav fašizmu in njegovemu genijalne-mu stvaritelju, ki je našel trdno točko v kaotičnem evropskem položaju, in ki je znal ustvariti osnovo za lojalno sodelovanje, za politično ravnovesje in sporazum med silami, ki jim je se:iaj povetjona naloga, da rešijo kontinentalno ci\dlizacijo. Delo bo izdal Hoepli. Tiskarna ga je pr.pravila v lepi obliki. Velik uspeh zadnje emisije zakladnih bonov Istočasno je bU objavljen zakonski dekret, ki vsebuje podrobne določbe o turi- Rim, 3. maja. s. Finančni minister, guverner Italijanske banke in predsednik k on zore ja. za plasiranje 9 letni h 5^rnžh. nagradnih zaklad i h bonov, ki zapadejo v plačilo 15. aprila 1951, so obvestili Duceja, da je bilo teh bonov vpisanih skupno za 24 541,3S7.5O0 lir, za 4.311.221.500 lir več kakor pri vpisih v septembru preteklega leta. Operacije so uspele spričo totalitarnega sodelovanja vlagateljev vseh vrst. Kakor pri prejšnjih emisijah, so tudi tokrat v veliki meri sodelovali Libija, italijanska otoki na Egejskem morju, pa tudi aa novo priključene pokrajine, kar je še prav posebnega pomena. Ukrepi za zaščito tujskega prometa Rim. 8. maja. s. Prefekti vseh pokrajin so bili s pravkar izdanimi odredbami pooblaščeni, da izdajo potrebne dekrete za ureditev najemninskih pogodb v klimatskih, tujskoprometnih in kopaliških krajih, da bi na ta način preprečili, da bi se najemnine v teh krajih v primeri s preteklim letom kakorkoli zvišale. Dekreti bodo vsebovali tudi sankcije, ki se bodo izvajale proti vsem, ki bi se ne ravnali po predpisih- stičnih potovanjih, o prijavah turistov, o cenah in najemninah v turističnih krajih in drugih vprašanjih, ki se pojavljajo v zvezi s tujskim prometom. K dekretu bo kmetijski minister v sporazumu z notranjim ministrom izdal še poseben pravilnik. Rim, S. maja. s. Prefekti so dobili navodila za ureditev ž-vljenja v letoviščih in zdraviliščah v teku prihodnje poletne sezone. Okrožnica opozarja prefekte na odredbe, ki so bile izdane že prejšnje leto, s katerimi so bile prepovedane javne in zasebne plesne prireditve. S sedanjo okrožnico so bili prepovedani koncerti in prireditve, ki niso čisto športnega značaja. Prepovedane so tudi varietejske ter vse druge prireiitve frivolnega značaja po prenočiščih in pejisionih. Prepovedano je servirati jedi in pijače po zasebnih sobah po 21. uri. Vsi lokali se morajo zapirati ob 23. uri. Za javne lokale je bilo določeno, naj se zapirajo po veljavnih predpisih. Minister za devize in valute obišče Sofijo Sofija, 8. maja. s. Na vabilo bolgarske vlade bo prihodnji tedoa prišel na obisk italijan *ki minister za devize in valute. Obisk bo službenega značaja in bo trajal nekaj dni. Odločna poteza Madžarske Budimpešta. 8. maja. s. Uradno poročajo, da je madžarska vlada prekinila diplomatske odnose z Brazilijo. Urugvajem j in Paragvajem. Včeraj je bil o tem obveščen brazilski poslanik v Budimpešti. To-ahurka Madžarske v Montevediu in Asun-cionu sta prejela nalog, naj sporočita vladama, p-i katerih sta akreditirana, odločitev madžarske vlade in naj zahtevata potne liste. To vest komentirajo politični in novinarski krogi v madžarski prestolnici zelo ugodno ter poudarjajo, da ustreza odločitev lade načelom popolne solidarnosti s silama osš. Zastopnik zunanjega ministrstva je predsnočnjim Izjavil, da je madžarska vlada zvesta načelom trojnega pakta ~n nikakor noče vzdrževa -matske od- nosa je s silami, ki so se postavile proti osnim zaveznikom. Razdelitev železniškega parka bivše Jugoslavije Soija, 8. maja. s. Tu je zaključila ©voje deio mednarodna komisija za razdelitev železniškega materiala, ki je pripadal bivši Jugoslaviji. Poslednjih konferenc so se udeležili zastopniki Bo:srari>, I e. Nemčije, Hrvatske in MadiarsV*. ri material* js oooeljen albanskim Izjava danskega ministrskega predsednika K odan j. 8. maja. s. Novi ministrski predsednik Buhl se je predstavil parlamentu in je podal uradno izjavo o politiki vlade. Naglasil je. da se danska pol'tika v glavnem ne bo spremen 1 a in bo vlada oliranila Stauningov program. aisl!sfci zaliv izvojevan Japonski naval na Corregidcr je bil nezadržen — V sedmih dneh je bil ameriški odper strt S finskega bojišča Helsinki. 8. maja s. Finske in nemške čete so prizadejale boljševikom nov in krvav poraz v odseku pri Louhiju. kjer se je nad 100 sovjetskih napadov, ki so se pričeli 24. aprila, zaključilo z uničenjem glavnega dela sovražnih sil. 238. pehotni polk je bil skupno s poveljnikom in glavnim stanom ter s tremi samostojnimi bataljoni sibirsk-h smučarjev uničen do zadnjega moža. Finske čete so predvčerajšnjim odrezale oskrbovalno pot te edinice ter se polastile njenega prateža. Postopno je bila ta sov- j jetska skupina z naglimi akcijami obko- I ljena in uničena Do včeraj zjutraj so na- ! šteli na terenu nad 1500 padi h sovjetskih 1 vojakov. Sovražnik je skušal osvoboditi obkoljene odlelke, a je imel tudi pri tem ogromne izgube. V zadnj'h 24 urah je padlo 2400 So v j« t crv*. Na južnem odseku fronte ▼ vzhodni Karel i ji j« finsko topništvo razpršilo sovražni bataljon. Na Karelski ož:ni so Finci učinkovito obstreljevali topniške in druge sovjetske postojanke ia ovirale utrjevataa del«. Tokio, 8. maja. s. Glavni stan je objavil: Dne 5. maja so se oborež.ne sile japonske vojske in mornarice izkrca-e na otoku Corregidoru kljub hti H BVfialBj cb-ramhi. VCetaJ kjotrmj so doce*a zasedle otok in se polastile tudi še vseh ostalih utrlb v Maroškem nalivu . Tokio, 8. mnia. 'DomeH. Preko Lizbone se je iz VVashingtona zvedelo, da ''e američko vojno ministrstvo v sredo objavilo eno izmed naslednjih poročil, ki ga je poveljnik ameriško-filipmske posadke na otoku Corregidorju. general Jonathan \Vei\vright, poslal v \Vashin2rten pred padcem corregidorske trdnjave. V poročilu je rečeno, da je japonsko topništvo 5. maja ves dan brez prestanka streljalo z mnogoštevilnih novih postojank na C:r-regidorju samem, kakor tudi z mnogih drugih utrdb okrog trdniave, preden so japonske čete izvršile uspešne izkrceval-ne manevre. Poročilo pravi nadalje, da je bilo v štirih zaporednih dneh izvršenih na Corregidor 13 japonskih letalskih napadov. Poročilo naglasa, da se je delovanje japonskega topništva in letalstva proti Coregidorju začelo neposredno po padcu polotoka Bataana 9. aprila. Japonski napadi so se nato še ojaeilj. ko so japonske Čete pripeljale in razpostavile težke topovske baterije na pobočju gore Mariveles na polotoku Bataanu. S 29. aprilom. nadalju. je poročilo generala Weiwrighta. je postal ogenj japonskega orežia še silnejšl in odtlej pa do 5. maja je imel Corregidor komaj še trenutek oddiha pred napadi japonskega topništva in letalstva. V teku zad-nih nekaj dni je bilo med filipinskimi m ameriškimi četami mnogo izgub in na vojaških zgradbah je bila povzročena velika škoda. Preden so se pričeie japonske čete izkrcavati na ctoku Corregidorju. je otvorilo japonsko topništvo silen ogenj na obrambne naprave v zalivu. Ta japonr t ogenj je kar odpihnil žične ovire in uničil strojniška gnezda ter druge obrambne naprave. Za prevoz svojih čet ao se Japonci poslužili vejikega števila jeklenin čolnov, s katerimi so premagali kratko razdaljo od skrame konice polotoka Bataana pa do otoka Corregidorja. Zadnje borbe na otoku Tok>o> 8. mnia. s. Glede izkrcania Japoncev na oteku Corregidor j vi, objavlja agencija Domei naslednje podrobnosti: Japonske prednje straže so izkoristile svetle noči in dre 5. maia ob 23.15 so se izkrcale na severni in vzhodni obali otoka Corregidorja ter takoj usedle letališče. Obenem so se japon-ke čete polastle 150 metrov visokega griča Malinta v notranjosti otoka Ob zori je slavna iinonska zastava vihrala na zavzetih točkah. Takoj po prvih izkrcniih na otoku so močne skupine japonskega letnMva silno bombardirale sovražne poy*o*fg**»ke v severnem in vzhodnem delu Corregidora. Druge letalske skuoine so 'zvedle silno bombardiranje položair»v in t»w»'5tva no otoku Cabal-!o juTnovT'h'vino od Corre^dorn. Nadalinie japonske čete so r>o<^or>rio zasedle otok Ca-ba"Uo. kjer so zaplenile mnogo vojnih potrebščin. Z nasprn+ne^n stffriEUi rv*oka Correffido-ar je pr:šel general Waimvr:<7th. glavni poveljnik ameriških in flip;n?k:h .et, k= le vodil nadalinii ampr'šb odpor po padcu Bataana s Det;m; ofTrlrf^ na pt!č Malinto in se je udal zma^ovtim četr.m. Na Corref 1-Jcjru je bilo nad 23 oas ljudi Rim, 8. mnja. s. Angleška poluradna agencija poroča iz VVashingtona, da so japonske sile. ki so se izkrcale na Corregi-doru, ujele okrog 11.500 ljudi, kakor priznava samo ameriško vojno ministrstvo, ki tudi ugotavlja, da v tej številki niso upoštevane izgube, ki znašajo 2275 mornarjev, 1570 izkrcanih vojakov. 3734 f ilioinskilr vojakov in Američanov. 12S0 Filipincev od izvidniških oddelkov, 1446 vojakov filipinske vojske in 1269 nadaljnjih oseb, med katerimi je nekaj civilistov. Neutemeljen opticnlzesn Buenos Aires, 8. maja s. Severnoameriški državni tajnik za zunanje zadeve Cor-dell Hull je v razgovoru z novinarji o predaji Corregidora izjavil: >Američanom bosta Corregidor in Bataan estala vedno v spominu. Pričala bosta o Iveh neuspehih, ki pa sta le preludij zmage.« Gospod Hull mora biti očitno zelo velik optimist. Ce pomenita ova poraza, kakršna so Američani dežveli na Corregidoru in na Bataanskem polotoku, preludij z.-- zmago, je treba smatrati, da bi bil gospod Hull v primeru, da bi bili Američani vztrajali na obeh točkah, verjetno razglasi načrte, kako naj se razvije zvezdnata zastava kar po vseh znanih deželah- Na Mindanau Tokio, 8. maja. s. Agencija Domei doznava z nekega oporišča na Filipinih, da so japonske čete, ki operirajo na otoku Mindanau. zasedle mesto Tampar^n. ki leži kakih 20 km južno od Dansaia Japonci so vkoraknH tudi v Buhing, 7 km južnovzhod-no od Dansalana Na Ltszonu Tokio, 8. maja. s. Japonske čete, ki so pretekli ponedeljek zasedi« Sabagar v src. dini Luzona, so v torefc vkorakale v Bon-fcoe, 80 km severnovzhodno od Baufoea. «o*o Je Alarm v San Franciscu Bii<'n<»^ Aires. 8. ma^a. s. V San Fran-ciscu v Kaliforniji je bil včeraj z*'utraj zopet letalski alarm. Trajal je 27 minut. Japanske letalske operacife v aprilu Tok;o. 8. maja. s. V 29. dneh od 1. do 29. aprila so japonske letalske sile izvedle 93 bombardiranj na 42 različnih angleških in kitajskih oporiščih. Na stotine sovražnih letal, motorn'h voril in vlakov je bilo uničenih. Silno so bile bombardirane utrdbe, taborišča in drugi voja.Vr": objekti kakor tudi š+evilne sovražne kolone na pohodu, ki so bile razpršene in urnčene z ognjem iz letalskih strojnic. Savgon. S. maja. s. Po informacijah sv.l-nevskega radia, je bilo v aprilu potopljen'"h v Pacifiku 35 ameriških trgovinskih ladij. BiriHsa v glavnem izvojevana čete generala Mtmmmštt odrinjene od birmanske železnice Tokio, 8. maja. s. Službeno je bilo objavljeno, da so japonske oborožene sile. ki operirajo v Birmi, prnktično dovršile vse svoje glavne nalege. čim so japonske čete vkorakale v kitajsko pokrajino Junan in zasedle letališče pri Akvnbu. Zastopnik vojnega sveta v Cungkingu je izjavil, dr. je prišlo do popolnega poraza zavezniških sil v Birmi zaradi pomanjkanja mobilnih oddelkov m nesposobnih anqirskih in ameriških strategov. Bern, 8. maja. s. Obenem z vestmi o padcu Corregidora ob vhodu v Manilski zaliv prihajajo, v London vedno neugodne ša poročila tudi iz Birme. »Neue Ziir-cher Zeitungv beleži, da so bile čete generala Alcxandra potisnjene po dolgih in napornih borbah v gorovje in se morajo z velikimi napori izmikati obkciitvi. Levo krilo bivše birmske armade je bilo uničeno z zavzetjem Lasa in Japonci so že prekoračili kitajsko mejo. Za čete generala Alexandra ;e položaj zelo nevaren, kajti ostale so brez zveze z h rmsko železnico. Zaradi sin bih cest. ki vodijo v Indijo je umik čet tem težji. Japonci v čefangu Bcngkok, 8. maja. s. Zastopnik čungkin-ške vlade je ixjavil. da so japonski prednji oddelki vzdolž birmanske ceste dosegli če-fnag. ki leži na kitajskem ozemlju 25 milj od birmanske meje. Isti zastopnik je sporočil, da so japonske sile, ki operirajo vzdoiž reke Hindvin prodrle do Johvua. . Bangkok. 8. maja. s. Po vesteh iz Cung-kinga je mora! čangkajšek nujno poslati i 4 divizije na birmansko mejo, da bi z nji-! mi skušal olajšati silen pritisk na čete bežečega generala Stillwella. ki poveljuje kitajskim silam, katere so skušale zaman zadrže.ti japonsko napredovanje v Birmi. Sprejem pri Disceju Rim, 8. maja. s. Duce je sprejel senatorja Emilia Bodrera, ki mu je poročai o svojem zadnjem potovanju na švedsko, kjer je imel vrsto predavanj o zgodo^nskih in aktualnih problemih in je izzval v vseh krogih veliko zar imanje, posebno pa v vrstah švedskih znanstvenikov. Na Madagaskarju Viehy, 8. maja. s. Churchillovo izjavo spodnji zbornici, da so francoske sile v severnem Madagaskarju kapitulirale, je javno mnenje spreelo z resignacijo. Dobro je znano, da so se vojaške posadke v tem predelu znaile nasproti močnejšim sovražnim siiam in da je bila njih useda zaradi tega že od prvega dne zapečatena. V nekaterih tukajšnjih krogih vendarle vprašujjo, zakaj ni osrednja vlada poskrbela za oj a cen je garnizije v Diegu Sua-rezu glede na to. da so bili načrti Angležev in Američanov glede Madagaskarja znani. Veliki pađmoralški us I3$*l*$d ton sovražnega oskrbovalnega ladjevja pst ugljenih na zapadnem Atlantiku — U&nkoviti protinapadi na Laponskem Iz Hitlerjevega glavnega stana, 8. maja Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo včeraj naslednje poročilo: Na vzhodu vlada na širokih delih fronte mir. Samo v severnem odseku so bili v teku krajevni, toda srditi beji, v katerih je sovražnik utrpel huoe krvave izgube. VViir-temberška 5. in šlezijska 8. lahka pehotna divizija sta se posebno odlikovali v hudih napadalnih bojih v najtežjih vremenskih in terenskih okoliščinah. Na Laponskem in na fronti ob Murman-sku potekajo nadalje ugodno naši protinapadi. Krajevni nnpadi močnih sovražnikovih sil so bili odbiti. Pri letalskih napa.lili na področje Sevastopolja, pri katerih so sodelovali tudi hrvatski letalci, so bili opaženi zadetki z bombami na pristaniških in letaliških napravah. V severni Afriki so razpršili oddelki nemškega letalstva zbirališče angleških motornih vozil in so zadeli z bombami na nekem puščavskem letališču razmeščena letala. Na Malti so bile učinkovito bombardirane utrdbe in letališča pred otokom Gozzo. Pred južno obalo Anglije so lahka bojna letala potoprla podnevi trgovsko ladjo z 2500 br. reg. tonami, kakor tudi eno stražno ladjo. Nadaljnji napadi so bili usmerjeni proti važnim vojaškim ciljem v nekem pristanišču severno od Dovra. Kakor je bilo objavljeno že s posebnim poročilom, so nemške podmornice potopile v borbi proti sovražnikovi oskrbovalni plovbi pred vzhodno obalo Severne Amerike in na Karibskem mer ju 22 trgovskih ladij s skupno 138.000 br. reg. tona. mi ter so hudo poškodovale s torpedi dva nadaljnja parnika s 7.000 hr. reg. tonami. Angleški bombniki so podvzeli v pretekli noči vojaško neučinkovite motilne napade na zapadno in južnozapadno nemško ozemlje. Nočni lovci bi protiletalski topovi so sestrelili 7 napadajočih letal, potem ko so že podnevi v spopadih v zraku nad oba*o Rokavskega preliva uničili pet sovražnikovih letal. Pri uspehih nemških podmornic se je posebno odlikovala podmornica pod vodstvom korvetnega kapitana Zaopa. Nad-poročnik Ostermano si je včeraj priboril svojo 95. in 96. zmago v zraku. Križarka »Edinburgh« potopljena Rim, 8. maja s Angleška admiraliteta j« priznala potopitev križarke »Edinburg* z 10.000 tonami. Reut»r poroča, da je bila križarka »Edinburg-« zadeta s torpedom že 13. aprila, a se je mogla obdržati na povratni in so jo vlekli proti Angliji. 2. maja 4* aort Ja bila ajpova napadena tn »opet zadeta s torpedom ter potopljena. Reuter pravi, da so napad izvedli trije nemški rušilci, čeprav je bilo morje zelo razburkano. Ko so se nemška letala vračala, je bil konvoj, v katerem je bila križarki »Edinburg« ponovno napadena. S torpedi so bile zadete tri ladje, ki so se potopile. j Križar ko »Edinburg« je izplula iz ladjedelnice leta 1938 in je bila oborcžeaa z 12 topovi po 6 palcev ter je imela na krovu 4 letala. Nad francosko obalo sestrelfeaa angleška letala Berlin, S. maja. s. Iz vojaškega vira se je izvedelo, da je nemškim letalcem predvčerajšnjim popoldne v borb: z angleškimi lovci tipa Spitfire, ki so spremljali skupino angleških bombnikov pri napadu na severno obalo Francije, sestrelili 6 angleških aparatov. Angleški bombniki so odvrgli le nekaj bomb na slepo srečo in so bili takoj prisiljeni, da so se umakn li na svoja oporišča. Skoia je bila neznatna. V predzadnji noči pa so se angleški bombniki pojavili sem pa tja nad južno in južnozapadno Nemčijo. Po informacijah agencije DNB so odvrgli na nekaj manjših mest zažigalne bombe, ki so povzročile nekaj škode. po doslej zbranih podatkih so bili 4 od teh bombnikov sestreljeni. * K odan j, 8. maja s. V noči na rcedo so angleška letala bombardirala kraje v zapadni Jutlandiji. Zažgana je bila neka cerkvica. V Aabenrau je bil pogreb 7 angleških pilotov, ki so se ubili v okolici kraja. Doslej je bilo v tem mestu pokopanih že 20 angleških letalcev. Izgube ameriške mornarice Buenos Aires, 8. maja. s. Uradno poročajo iz Washingtona, da so bile pred obalo Amerike potopljene štiri ameriške ladje. Poročajo tudi, da je dr spela hudo poškodovana lahka ameriška križarka »Mar-blehead« v neko kalifornijsko pristanišče. Ameriške čete v Braziliji Buenos Aires, 7. maja. s. Po vesteh iz Ria de Jansiro se nahajajo ameriške če*e že na brazilskem ozemlju. To se opravičuje z nujnostjo obrambe Port Natala. Buenos Aires, 7. maja. s. Ameriško mornariško ministrstvo je objavilo, da je bila torpedirana neka majhna norveška ladja, ki je bila v službi Amerike. Proces proti komunistom v Parizu Pariz, S. maja. s. Pred posebnim sodiščem v Pariza sta Mi obsojeni na do-mrtno ječo d-we ženski, ki sta bili obtoženi komunistične propagande. 19 soobtoženeev je bilo obsojenih na rame kazni med 90 leti prisilnega deta ta tram teti jada, a Otnui 3 »SLOVENSKI NAROD«, P«tek, 8. maja 1942-XX. Zvezni podtajnik na inspekciji V Ljubljani in v dragih krajih je pregledal delovanje uradov LJubljana, 8. maja Po nalogu zveznega Tajnika je zvezni podtajnik Ernesto Capurso ob spremstvu inšpektorja cent. Ludoviea Maffea nadzoroval sedež irispektorata v Ljubljani. Prvak se je podrobno zanimal za brezhibno delovanje uradov m je pregledal kartoteko ter ac prepričal o w*danjem delovanju ter Je lahko ugotovil reden potek delovanja. Ob spremstvu tovariša Maffea je zvezni podtajnik rnspiciral tudi središča PPJF v Brezovici in Locu. V Logru je prvak, potem ko se je prepričal o rednem delovanju te?a sre-USCa, obiskal krajevno Solo. Istega dne Je zvezni podtajniK ob spremstvu . - ;t dosjei na Vrhniko, kjer je v krajevnem sedežu vojaške posadke izročil poveljujočemu polkovniku in njegovim vrlim Grenadir jem pozdrav zveznega tajnika. Nato je obiskal prostore središča PNF in sedež bivšega. Sokolskega doma, kamor se bodo preselili uradi PNF na Vrhniki. Zvezni podtajnik je izrazil svoje zadovoljstvo za opravljeno delo in je dal natančna nadaljnja navodila za uspešnejšo delovanje, preden je zapustil Vrhniko. Nič novega pod soncem.• Kaj vse bomo pridelovali letos — Ali so kaj zalegla opczorila o soji? Ljubljana. 8. maja. Nič novega pod solncem — nismo oznanjan novega evangelija, ko smo lani in predlanskim priporočali pridelovanje soje. Ta rastlina je sicer pri nas še zelo malo znana, vendar ne pov?em neznana. Tudi preizkušena je že toliko, da bi jo lahko gojili dovolj uspešno v našem podnebju. Ni bila odkrita šele v novejšem ča^u in v Aziji si je že pred tisočletji pridobila prvo me^to med kulturnimi rastlinami. Zgodovina nam govori, da je kitajski cesar Sen Nung že pred 4642 leti, ko je uvedel slovesnost setve, upoš>eval med petimi kulturami, ki prehranjujejo milijone I.iudi. tudi sojo: te ktdture so: pšenica, riž. ajda. proso in soja. Soji pa gre prvo mesto, ne le med temi, temveč tudi pred vsemi drugimi kulturnimi rastlinami, saj se odlikuje pred nrmi s svojo izredno hranilnnstjo in največjo uporabnostjo. Nič novega torej, če ljudie začno posvečati soji primemo zanim?n;e in jo upoštevati kakor zasluži: bila je cenjena že pred tisočletji. Mi smo to sicer zvedeli zelo pozno. Ce bi znali sojo ceniti primerno vsaj nekaj let prej. bi zdaj mnogo lažje reševali mnoga prehranjevalna vprrsanja Pred leti. ko še nas ni skrbelo, ali bomo pridelali dovolj živeža in ko si nismo belili glave, kaj bomo pridelovali, bi ne bilo »aktualno* priporrvcati pridelovanje soje. Predlanskim in lani pa je bilo menda dovrli aktualno. Zanima nas pa. koliko je zalegla ta propaganda. Al: so tej zadev: posvet: le večjo pozornost tudi kmetijske astmavfel Spremembe v uri Potovalnih načrtih? V zadnjih dveh letih nismo mogli opaziti nobene večje preusmeritve v našem kmetijstvu. Kaj so kmetje pridelovali prejšnja leta. pridelujejo tudi zdaj. D3 bi pridelovali še kaj drugega, jim najbrž ne pride niti na misel, saj lahko prodajo vse. karkoli pridelajo in kar so prideloval: že stoletja. Pač pa smo lani opazili, da so v nekaterih krajih začeli pridelovati več koruze. V Ljubljanski pokrajini so včasih pridelovali koruzo po večini za zeleno krmo. Bolj je bilo razs.r:e.io pridelovanje koruze za zrnje v Beli Krajini, kjer je tudi za to ugodnejše podnebje. Lani je bil marsikdo razočaran, kdor je prideloval koruzo, ker je pozno zorela. Hladno vreme spomladi je zadržalo rast. Ce pri nas jeseni zgodaj nastopi hladno in deževno vrane, koruza težko dozor:. — Kakšne druge večje spremembe v pridelovanju nismo mogli opazitL Vsi kmetje si tudi niso posebno prizadevali, da bi pridelali kaj »navadnih« pridelkov, to se pravi žita, krompirja in fižola. Obdelovalna površina na de.'el: se ni bislveno spremenila. Mnogo več zemlje je pa bilo obdelane v mestih, vendar to ni moglo tako zelo vplivati na kmetijsko produkcija Pobud mnogo, načrtov malo V zadnjih dveh letih je bilo sproženih mnogo pobud, kaj vse bi naj ukrenili v kmet: s. 1. a načrtov za uresničenje ni bilo. Propaganda za pridelovanje soje je ostala glas vpijočega v puščavL Tudi mnoge druge koristne pobude so ostale brez odmeva. Brez organizacijskega dela ostane propaganda vedno neplodna. Kmet se ne oprijemlje novosti na samo besedo. Kazen tega niso pokazala tudi industrijska podjetja zanimanja za nekatere koristne pobude v kmetij stvu. Izjema je ljubljanska tovarna olja, ki je začela praktično propagirati pridelovanje soln- čičnih jedrc za izdelovanje jedilnega olja. Pridelovanja soje bi se kmetje oprijeli v večjem obsegu, če bi kmetijska ustanova ali industrijsko podjetje nabavilo seme in uredilo prodajo in nakup, kakor tudi predelavo. Razen tega bi bilo treba pridelovalce še posebej poučiti o koristih pridelovanja novega pridelka in mu zbuditi primerno zaupanje do neznane rastline. Vsega tega dela posamezniki ne morejo opraviti in preveč bi bilo pričakovati, da bo imela sama časopisna propaganda očitnejši uspeh. Najbrž ni mnogo zalegel niti "^rokovnjaško napisan članek, ki je vseboval tako prepričljive številke in dokaze v ^Oraču*. v listu, namenjenem predvsem kmetom. Zato. žal, ne moremo reči, da bodo na§; kmetje letos "pridelovali kaj več soje. Doslej je vladal popoln molk o tej pomembni rastlini, odkar smo nehali pisati o nji pred meseci. Zdaj je zadnji čas. da se še oglasimo, preden ne bo zamujeno zopet leto dni: sojo je treba saditi v prvi polovici maja. Kdor more, naj sadi sojo Edino, kar lahko še storimo, je, da naglasimo: Kdor more, naj prideluje sojo! Kdor ima seme in kdor si ga lahko preskrbi, naj jo sadi! Živinorejci, ki pridelujejo krmo, naj se odločijo med zeleno krmo predvsem za sojo. Soja je izvrstna krma za govedo in prašiče. Vse:>uje izredno mnogo hranilnih snovi« tako da s sojino krmo lahko zelo povečajo mlečnost molznic — mleko pa tudi pridobi na kakovosti — prašiči se pa sorazmerno hitro odebele. Toda sojo kaže pridelovati seveda tudi za človeško hrano; ne le tudi, temveč predvsem. Soja je edina rastlina, ki nam daje neposredno večje količine vseh hranilnih snovi, potrebnih človeškemu organizmu, daje nam zlasti mnogo beljakovin in maščobe. Beljakovin dobivamo sicer le posredno iz rastlin: živali se krmijo z rastlinsko hrano in šele iz mesa jajc, m'eka itd. ^otem dobivamo beljakovine in maščobe. Pri tem »predelovanju« krme se pa precej dragocenih hranilnih snovi izgubi: žival jih porabi za delo, vzdrževanje telesne toplote. To tratenje hranilcih snovi je pa odpravljeno, če jemljemo hranila naravnost od rastline. kr.r pride v poštev pri soji. V tem je izreden pomen soje. njeno prvenstvo pred vsemi drugimi rastlinami. Soje ne smete uvrščati kratko malo med sočivje, kakor rudi ne istovetiti glede na njeno zunanjost s fižolom. Soja zelo prekaša po hranilni vrednoti fižoL Tudi pšenica se ne more primerjati s sojo, kakor ne nobena vrsta žit. Sojina moka (ko smo iz soje že dobili olje!) presega po hranilni vrednosti pšenično moko za 506,0. Pri tem je treba računati, da vsebuje pšenčno zrno 25'1 o lupine skupne vsebine, odpade pri soji le 1.8*^ na lupino. Soja kot živež ima dandanes največji pomen zlasti kot krušna moka. Kruh je najboljši, če primešamo žitni moki četrtino sojine moke. Kruh s tem pridobi na okusu in hranilni vredno-stL Neki raziskovalec, ki je delal v Ljubljani poskuse s sojino moko. je spekel iz mešanice žitne in sojine moke kruh, ki je vseboval v pravilnem razmerju vse človeškemu organizmu potrebne hranilne snovi. Pomislite samo. kakšnega pomena bi bilo. če bi na račun soje prihranili Četrtino žitne moke! Olje, mleko, rastlinska mast, siri, jedi, začimbe V enem samem članku pa ni mogoče niti našteti, kaj vse nam nudi soja. Nepoučeni ljudje mislijo, da je soja neke Nikoli več Peter Počivavnik se je s svojo ženo Uršo tisteea večera silno dolgočasil. Čitanje ju ni mikalo, radijski spored tudi ne. Peter je zazdehal. Potem se je pa ozrl skrivaj na belo posteljico, v kateri je spal njegov sinček kakor hrček in vprašal svojo ženo: — Ob sedmih vendar ne more človek hoditi spat Toda kaj naj počneva, šmentana stvar? Urša je pogledala možu ostro v oči in odgovorila: — Jaz bi že vedela, kaj. Najraje bi šla v kino. Pozabila sem že, kdaj sva bila zadnjič. Tedaj je vedel tudi Peter, kaj mu je treba storiti in kaj je praz za prav hotel doseči s svojim vprašanjem. Seveda je z ženo v kino. Odkar se mu je bil rodil sinček, sta bila z ženo samo enkrat v kinu. — 2e prav. žena — je dejal tiho, — samo, če bova pravočasno ... — Da. da. če bova pravočasno ... je ponovila žena enako tiho. Potem sta se najprej ozrla na sinčka, in končno sta ^e spogledala. Sinko je mirno in trdno spal. — Kaj misliš, da ne bova... — je dejal Peter. — Ah. kaj bi se bala. — je menila žena. — Seveda lahko tvegava in pustiva malega samega. Samo enkrat! Saj trdno spi. Saj niti opazil ne bo, da sva odšla z doma. Mož in žena sta se urno oblekla. Potem sta se pa prijela za roke in zrla dolgo na sinka, ne da bi si upala dihati. Končno sta po prstih odila in tiho zaprla vrata za seboj. — To je šlo gladko. — sta menila Peter in njegova žena. In odšla sta v kino. — Prav nič me ne skrbi. — je dejala med tedenskimi slikami, — prav nič — Mene tudi ne. — je pripomnil mož. Potem se ;e pa pričela drama. Bila je sitno napeta drama. V nji je nas+opal lopov, skrivnosten in ostuden. Junak drame, ki je bil močan in lep. je bil nekoč plačal lopovu po zaslugi za njegove lopovšči- ne in zato mu je bil prisegel lopov krvavo osveto. Sredi prvega dejanja je imel ostudni lopov že zasnovan svoj načrt. Junak je bil oženjen z lepo, plemenito damo. Imela sta otroka, sinčka. Nekega dne je bil sinko sam doma. Ležal je v svoji posteljici in sladko spal. Toda zunaj se je plazil lopov okrog hiše. Škodoželjno se je zarezal in zažgal hišo. Mali se je prebudil, ko je bila soba že v dimu In plamenih. — Veeee ... veeee... veeeeeee. — je zajokal. Film je bil namreč zvočni. V naslednjem trenutku je planil Peter Počivavnik pokonci. — Sedite! — so zakričali ljudje za njim, toda Peter ni hotel sesti. Tudi njegova žena je planila pokonci. — Sedite! — so zakričali gledalci za njenim hrbtom. Mož in žena sta stisnila zobe in se jela prerivati mimo petdesetih kolen. Potem pa sta planila proti izhodu in na cesto ter jo ubrala proti prvemu avtomobilu, ki sta ga zagledala na ulici. Zaklicala sta šoferju naslov in že je avto zdirjal proti njunemu domu. Vso pot je Peter nervozno bobnal s prsti po okencu in priganjal šoferja, naj vozi hitreje. Pred veznimi vrati se je avto ustavil. Peter je skočil prvi iz njega, potegnil sapo skozi nos in se ozrl prestrašeno na okna svojega stanovanja rekoč: Hvala bogu, hiša ne gori, toda ... Potem je zaklical šoferju, naj trenutek počaka, sam je pa zdirjal z ženo po stopnicah gori. S-nko je v svoj: beli posteljici mimo in trdno spal. Peter in njegova žena sta sedla vsak na svojo stran posteljice, se prijela za roke. si pogledala v oči in vzdibnila: — Bog bodi zahval jen! Nikoli več ne bova pustila sinka samega. Pe-er Počivavnik in njegova žena sta preživela potem lep. prijeten večer doma. To se pravi, do desetih je bil večer nemoteno lep in prijeten Ob desetih je pa pozvonilo. Na pragu je stal lofer. — Trenutek je pa pri vas precej dolg. — je zagodrnjal srdito. In drag je bil trenutek tudi. Petra te veljal 150 lir. vrste fižol, ki pa ni niti tako okusen ka- kor navaden fižol, in da se lahko pripravlja za jedi enako. Iz soje pa pripravljajo nešteto vrsto jedi. Recepti so znani že tisočletja. Iz soje kuhajo juhe, ki vsebujejo več hranilnih snovi kakor mesna juha, pa tudi okusne niso manj. Iz zrnja izdelujejo razne omake in prikuhe. Zrnje uporabljajo praženo za razne jedi in zlasti kot nadomestek kave ali kakaoja. Izdelujejo tudi razne slaščice, kreme itd. Iz moke izdelujejo testenine raznih vrst, pečejo kruh in pecivo za diabetike, uporabljajo moko kot primes krušne moke za »navadni* kruh. Iz zrnja in moke izdelujejo mleko, ki je neobhodno potrebno nekaterim dojenčkom (ki ne prenašajo materinega in ne kravjega mleka) in ki služi splošni uporabi kakor kravje mleko. Iz soje izdelujejo dobre sire. Soja nam daje olje. Očiščeno olje je dobra zabela, sicer pa nademestujejo laneno olje za razne industrijske namene. Ostanke soje, ki ostanejo pri izdelovanju olja, porabijo kot izvrstno živalsko krmo ali (pri drugačnih postopkih) kot moko. Iz soje izdelujejo tovarniško začimbe, ki so izvrsten dodatek mnogim jedem, zlasti rižu. Svetovni sloves uživajo nekatere omake iz soje po japonskih in kitajskih receptih. Iz soje pridobivajo maščobe za rastlinsko mast (kot zabelo). Največji pomen ima za industrijo, ker iz nje pridobivajo kazein, ki je osnova za izdelovanje dclge vrste industrijskih izdelkov, tkanin, »sojalitov« (razni materiali, n. pr. galalit) itd. V resnici ne najdemo rastline, ki bi nam lahko nudila toliko kakor soja. Sojo je treba postaviti na čelo kmetijskih in industrijskih rastlin. Zakaj je bolj ne cenimo? Vprašanje bi bilo pravilno: Zakaj je bolj ne cenimo? Cenijo jo zdaj že po vsem svetu, ne le v Aziji in Ameriki. Tudi v Evropi je že aklimatizirana in pridelujejo jo na velikih površinah, n. pr. na Madžarskem, v Nemčiji. Franciji, pa tudi v Italiji. V Italiji so delali poskuse s sojo že pred desetletji. Sojo pridelujejo tudi nekateri naši naprednejši kmetje, a v glavnem le za živinsko krmo (n. pr. g. Perko v Šiški). Naši strokovnjaki (kakor je poročal »Kmetovalec«) so delali tudi uspešne poskuse s sojo in se je izkazalo, ria soja (seveda določene vrste) dozori tudi pri nas. Reči je treba, da bomo sojo tem bolj cenili, čim bel j jo bomo poznali. Računati je treba seveda v začetku tudi z neuspehi, zlasti če bi začeli pridelovati vrste, ki niso pri nas 5e dovolj aklimati-zirane. Dosedanje izkušnje pa upraviču-jejo pričakovanje, da bo soja postala tudi pri nas. kar zasluži in kar bi morala že postati. Dajala nam bo kruh, meso in obleko, zabelo in mleko, nudila prav tisto, česar naibolj pogrešamo. Kmetje bi pa morali tudi vedeti, da ima soja velik pomen v kme'ijstvu pri kolobarjenju, ker se po nji zemlja zelo obogati z dušikom. Morali bi vedeti — kaj vse bi še morali vedeti o soji! Ce bi vedeli, bi že letos pridelovali mnogo soje. Iz pckrajlns Gorizia — Smrt blage žene. V Idrii ;e preminila blaga gospa, veletrgovčeva žena Marija Kobalova, stara 60 let, S svojimi dobrimi deli sd je ustvarila trajen spomenik med prebivalci Idrie. Bila je skrbna gospodinja, vzgledna mati. časten ji spomin, žalujočim svojcem globoko sožalje! — Ljudsko gibanje. V Gorizii so bila 5. maja štiri rojstva in trije smrtni primeri. — Tragična smrtna nesreča se je pripetila v okolici Circhine. Pri kopanju nekega vodnjaka so bili zaposleni 381etnl Valentin Gaberscek iz S. Pietra al Nati-sone. 261etni David Cargnelutti \z Gemo-ne in 321etni Peter Lorenzetto Iz Trevisa. Za črpanje vode, ki je z neke strani prodrla v vodnjak, so uporabljali črpalko na petrolejski pogon. V globini so se očivid-no v zvezi s pokvarjenim motorjem razvijali plini, kar je bilo za vse tri delavce usodno. Drug za drugim so se ob vdihavanju plinov onesveščali in omahnili v globino, ki so šli gledat, kako deluje črpalka na dnu vodnjaka. Tovariši so sicer takoj organizirali pomoč, žal so vsi trije umrli zaradi zaduženja. Njihova žalostna usoda je vzbudila toplo sečutje po vsej okolici. Pregled motornih vozil Urad za civilno motorizacijo Visokega komsarijata bo izvršil redni letni pregled motornih vozil (osebnih in tovornih avtomobilov, priklopnikov, motociklov itd.) m sicer na Vrhniki, v Logatcu. Rakeku, Cerknici, Starem trgu, Kočevju, Rbnici in v Velikih Laščah. Namen tega pregleda je izstavitev novih (dvojezičnih) prometnih knjižic, imatriku-lacija in nato vpis v javni avtomobilski register. Lastniki za L 1942 5e nepredanih motornih vozil prejmejo za določeni dan in čas pismena vabi]a. Oni, ki morda vabila ne bi prejeli, se pozivajo, naj 9e ob istem času prav tako predstavijo komisiji in prinesejo s seboj stare jugoslovanske listine, kakor prometne knjižice in tfrugo. Zoper lastnike motornih vozil, j se ne bi odzvali, bo uveden postopek po čl. 13 odredbe št 96 z dne 10. septembra 1941. Pregled bo po temle razpored u t na Vrhniki, pred kolodvorom — mesto, v torek. 12. maja t 1. ob 8.; ▼ LfOgstca, prj kolodvoru, v torek 72. maja. ob 10.30; Nov važen razglas Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino in Poveljnik XI. Armadnega zbora na podlagi razglasa z dne 24. aprila 1942-XX, glede na to, da se je zločinska delavnost komunistov povečala z grožnjami in z izvajanjem terorističnih in sabotažnih dejanj, z ugrabljanjem oseb ter na splošno z dejanji, ki omejujejo osebno svobodo, dajeta na znanje Ce bi g* od dane* dalje zagrešila teroristična ali sabotažna dejanja kakršne koli vrste ali zločini proti osebni svobodi, in bi se v 48 urah po zločinskem dejanju ne izsledili krivci, bodo ustreljene osebe, o katerih se je ugotovilo, da so pristaši komunizma ali da zagotovo podpirajo državnim oblastvom protivno delovanje. Prav tako se bo postopalo, ako bi se osebe, v slučajih zločinov proti osebni svobodi ne izpustile tekom 48 ur po izvršenem zločinu. Obseg represalij se določi v razmerju s težo izvršenega zločinstva in se objavi x lepakom. Ljubljana, dne 6, maja I94v-xx. General Poveljnik XI. Armadnega zbora MARIO ROBOTTI Visoki komisar za Ljubljansko pokrajin EMILIO GRAZIOL* na Rakekn. pri kolodvoru, v torek 12. naja ob 12.30; v Cerknici, pred gostilno 2umer. v torek 12. maja ob 14.30; v Starem trgu. pred gostilno Kovač, v 'orek 12. maja ob 16.; v Kočevju, pri kolodvoru, v petek 15. maja ob 10. uri. v Ribnici, pred gostilno Arko, v petek 15. maja ob 14. v Vel. Laščah, pred hotelom -»Vatikan«, v petek 15. maja ob 15.30. Seja sveta Pokrajinske zveze delodajalcev Ljubljana. 8. maja. V torek dne 5. maja dopoldne je bila v inagistratni sejni dvorani redna in izredna >eja sveta Pokrajinske zveze delodajalcev Ljubljanske pokrajine. Seje so se člani sveta udeležili v zelo velikem številu. Po poročilu predsednika je svet predlagal potrebno število članov izvršilnega odbora kakor tudi člane nadzorstva in njih na- mesrtnike v odobritev pristojnim organom. Glede drugih točk dnevnega reda pa je j svet sklenil pooblastiti izvršilni odbor, da I izvršuje njegove funkcije glede obravnave • eh točk dnevnega reda. Z Gorenjskega — Cestna defca. Ko je dobila Gorenjska lani nemško civilne upravo, je imela znana Todtova organizacija precej dela 4e za seboj, da spravi zopet v red zanemarjene ceste. Todtova organizacija je ustanovila na Gorenjskem štiri izpostave, ki se niso omejile samo na popravilo, vzdrževanje in gradnjo cest. temveč so začele obnavljati tudi porušene in graditi nove mostove. Todtova organizacija je zgradila na Gorenjskem tudi mnogo pomožnih mostov, ki so med njimi nekateri dolgi do 115 m. Most čez Savo pri Radovljici velja za primer, kako zna ta organizacija graditi mosttove. Dolg je 90. širok 6 m. graditi so ga začeli iani 23. junija in čez sedem tednov je bil že izročen svojemu namenu. Todtova organizacija si prizadeva zgraditi na Go-lenjskem moderno cestno omrežje in povezati ga preko Koroške s cestnim omrežjem Nemčije. Cestna uprava je že organizirana, vse ceste Imajo svoje cestarje in povsod so bili ustanovljeni tudi cestni uradi. — Seja občinskih komisarjev. Deželni svetnik dr. Skalka je sklical nedavno občinske komisarje svojega okrožja na zasedanje v Kranj. — Mladina na delu na Koroškem. Iz Poljan nad Skorjo Loko je odšlo te dni na delo na Koroško zopet več deklet. 2e I prej je odšlo iz Poljanske doline več fantov In deklet, od koder pišejo, da so zelo zadovoljni. Koroški kmetje jih imajo radi, ker so marljivi in ker jim izdatno pomagajo pri delu. Iz Spodnje štajerske — Poroka znanega mariborskega sporf-nika. V Mariboru se je poročil znani športnik mag. pharm. Adolf Nadan Aibanesch.3 z Eriko Marijo Nedogg. 2enin je znan zlasti kot šahist in tudi v tenisu se je že opetovano odlikoval. — Gibanje prebivalstva v Ptuju. Od 27. aprila do 3. maja je bilo rojenih v Ptuju 6 otrok. Poročili so se v tem času Karel Geisler s Terezijo Zimmerleit, Emil Fuhrer s Terezijo Petek, Martin Belšak z Marijo Sagadin, Franc Slavič z Rozo Godec, vsi iz Ptuja. Franc Majcen iz Ptuja z Rozalijo Kovač, Josip Schotinz iz Graza s Ste-fico Rogina iz Ptuja. Umrli so pa Terezija Majcen, Katarina štefel, Marija Čeh. Albin Gliha, Janez Presenak, Marija SchUtz, Emilija Kurk, Jože Kucler in Blaž Sven-šek. — Vojni ujetniki se vrnejo. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je odredilo, da se vrnejo lz vojnega ujetništva vsi vojaki bivše jugoslovenske vojske, doma na Spod. štajerskem. Prevoz se je že pričel in bo v kratkem zaključen. Obenem bodo odpuščeni vsi vojni ujetniki bivše Jugoslavije, ki so v Nemčiji na delu, odnosno bodo uvrščeni v civilne delavce in izenačeni z nemškimi delavci. Naše gledališče DRAMA Petek, 8. maja: zaprto Sobota, 9. maja: ob 17.30: Voda. Izven. Znižane cene od 12 Ur navzdol Nedelja, 10. maja; ob 14.: Zaljubljena žena. Izven. Znižane cene od 12 Ur na« vzdol. Ob 17.30: Vdova Rošlinka. Izven. Cene od 15 lir navzdol Nas domači pisatelj Jože Vombergar je orisal v svoji tridejanskl veseloigri »Vodat izrez iz našega podeželskega življenja ter pokazal na izredno zabaven način zdrahe in prizadevanje vaščanov, da bi dobili vo~ I dovod. Delo je nekoliko satiričnega zna- čaja, v njem so Izvrstno karakterizirane nekatere poteze kmečkega življenja m čustvovanja. Režiser: Milan Skrbinšek. Nova dramska premiera. Prihodnji teden bodo dali v Drami Molierovo komedijo v petih dejanjih: »šola za žene«, ki jo je napisal dramatik leta 1662. Igro bo zrežiral in inscenira! Inž. B. Stupica. To bo prva Stupiceva režija Moliera na našem odru. Dejanje pokaže zmago mladosti ln resnične ljubezni nad starčevsko pretka-nostjo, ki se poslužuje morale kot sredstva za svojo sebičnost. OPERA Petek, 8. maja: ob 15.: Indija Koroman- dija. Mladinska predstava. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol Sobota, 9. maja: ob 17.: Prijatelj Frie. Red B Nedelja, 10. maja: ob 14.: Prodana nevesta. Izven. Znižane cene od 15 Ur navzdol. Ob 17.20: Orfej in Evridika. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol Ponedeljek, 11. maja: zaprto Opozarjamo na popoldansko predstavo Leharjeve operet-e »Indija Koromandlja-*, ki jo bodo uprizorili po zelo znižanih cenah od 12 lir navzdol. V tej zabavni zgodbi nastopajo: vila Marljivka — Barbiceva, duh lenobe Lenigoj — B. Sancin, čevljar Kneftrač — Pianecki, njegova žena — B. Stritarjeva Jaka in Miha. čevljarska vajenca — M. Sancin in Lipušček, Vodopivec, krčmar — Humar. K ore ta — kočijaž — Simončič, Omet, zidar — Menein, Smrči-mir. kralj — Rus Evlalija, njegova žena — šJkeletova, Pupislav in Papislav, ministra — Jelnikar, Arčon. Dirigent: R. Si-moniti, režiserka: M. Slavčeva, koreograf: inž. P. Golovin. mscenator: V. Skrušnv. Pietro Mascagnl: »Prijatelj Frie«. Repriza te lirične, melodiozne opere bo izvajana v premierski zasedbi: Suza — Vida-lijeva, Frie — Franci, cigan — Golobov a, doktor — Popov, Haneza — Dolničar, Friderik — Kristančič, Katarina — Poličeva. Dirigent: D. Zebre, režiser: R. Primožič, zborovodja: R. Simoni ti. (Se tez nt ca KOLEDAR Danes: Petek, 8. aprila: Prikazen Mihaela nadangela, DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Navarska kraljica Kino Sloga Vihar v gorah Kino Union: Maska Cezarja Borgia Retrospektivna razstava Matije Jame v Jakopičevem paviljonu Pričetek Propagandnega tedna »Učite se glasbe«: predavanje g. Karel Mahkote »60 let šole Glasbene Matice« ob 18. v mali fUharmonični dvorani DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Bahovec. Kongresni trg 12 in Nada Ko-motar, Vič — Tržaška cesta. Radio LfciMiana SOBOTA, 9. MAJA 1942-XX Ob 7.30: Poročila v slovenji ni. 7.43: Lahka glasba; v odmoru (8.00) napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: K_lari-netni trio. 12.40: Plektron-kvartet provin-cLalnega Dopolavora v Sieni. 13.00* Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljništva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Pesmi vojnega časa; orkester in zbor dru/be E1AR. vodi dirigent Galiino. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Radijski orkester in komorni zbor, vodi dirigent D. M. Šijanec; operetna glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.10: Nf/ve plo<šce Cetra. 17.55: Stare Terezija: Higiena našega doma, predavanje v slovenščini. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Na harmoniko igra Avgust Stanko. 20.00: Napoved časa; poročila v itali janščinL 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vpis pomla danski h bataljonov v Severni Afriki in mladih fašistov iz Eis ©1 Gobi. 21.00: Premda van je v slov-enšč-tni. 21.10: Godba RR. CC in lirični zbor ElARja. vodM dirigent Ciren-ci 21.45: Prenos iz občinskega gledališča v Firenci: Drugo in tretje dejanje opore V. Bellini: La Sonnnmbula. Med odmorom: za-namivosti v slovenščini.. Po operi: poročila v italijanščini. V NORIŠNICI Na vrtu sedi eleganten, mlad mož m melanholično njčka leseno punčko v naročju. Zdravnik vodi po vrtu študente medicine in jim reče: - Poglejte, to Je moj najmimejdi in najprldnejsi bolnik. Ljubil je dekle lz vsega srca, Toda dekle ga je odbilo in se poročilo z drugim, ta revež pa je zblaznel. Usti trenutek so strežajl privedli tam mimo nekega drugega blaznika, ki se je silno togotil ln je hotel vse razbiti. Zdravnik je brž pojasnil mediclncem: — Vidite, gospodje, ia je pa tis«, Id Je ono dekJe poročil. Inserirajte v „SL Narodu"! 8ter. I0f3 »SLOVENSKI ft A ROD«, petek, t. maja 1942-XX. Stran S 1 Ko so po Ljubljanici plule ladje Kakšne so bile In drage zanimivosti o plovbi v starih časih Ljubljana, 7. maja Ko ugibamo, ali bo Ljubljanica kdaj postala plovna reka v pravem pomenu besede, se lahko sklicujemo na stare čase, ko so skozi Ljubljano, odnosno med Ljubljano in Vrhniko plule prave ladje, Ljubljanica je dovolj globoka m šuoka za plovbo. V tem pogledu bi ne bilo kakširh posebnih ovir za razvoj plovbe v priho.nooti. Spre-vidite pa Lahko, da so za razvoj plovbe potrebni še mnogi drugi pogoji in ne le vodna cesta sama na sebi. Zanimalo vas bo, kakšne laJje je nosila Ljubljanica v srednjem veku, odnosno do uvedbe žeiezn ske-ga prometa, ko je bila plovba pri nas najbolj razvita. Ladje ali veliki čolni? Zgodov inake listine in drugi viri govore o ladjah., ki so služje prometu med Vrhniko in LjubJjamco. za razliko s čolni. Na te ladje nas še spominjata imeni ulic v Trnovem : Velika čolnarska ulica in Mala čolnarska ulica. Tedaj so imeli ne Ivomno druga meni a za čolne in ladje. Največje pomorske ladje so bile v srednjem veku male, nrti ne mnogo večje od dandanašnjih ribiških ladij. Zato je razumljivo, če so imenovali tudi večje čolne na Ljubljan.cl ladje. V resnici so pa bili ti čolni, četudi jch ne imenu jemo > ladje«, res veliki. Kako velike ladje so plule v srednjem veku po Ljubljanici, je precej točno ugotovljeno. Ena izmed starinsk h ladij se nam je celo ohranila v barjanskih tleh. Izkopali so jo iz plasti sive barjanske gline, tako zvane polžarice < ker je v nji mnogo hišic jezerskih polžev), na Kozlerjevem posestvu 1. 1S90. Ta Ladja je biLa 26 m dolga, 5 m Široka in 35 cm visoka. Na podlagi te najdbe so izdelali model srednjeveške Ladje na Ljubljanici in lahko si ga ogledate v ljubljanskem muzeju. Ta model je povsem v skladu z VaJvazorjevim opisom starinskih ladij, ki so pluie v njegovem času po Ljubljanici. Tudi po tem, da niti največji čolni, ki vozijo dandanes na Ljubljanici — dolgi so do 15 m — ne dosegajo velikosti srednjeveških ladij, smemo upravičeno govoriti 0 ladjah. Ladje v lasti magistrata V prejšnjem članku smo govorili o velikih posebnih pravicah ljubljanskih čolnarjev, ki niso bili podrejeni pod oblast mestnega sodnika in ki so uživali tudi razne druge privilegije. Zdaj pa naj se pripomnimo, da je čolnarje doletela, predvsem po njihovi krivdi, velika nesreča 1. 1564. Čolnarji se namreč niso držah strogih cesarskih predpisov, zato je cesar Ferdinand 24. aprila omenjenega leta preklical vse čolnarske pravice in ladje prodal magistratu. Tedaj je Ljubljanica nosila devet ladij. Magistrat je kupJ te ladje z vsemi pravicami, ki so bile prej pridržane cesarju. Ladje so bile silno drage. Vsaka Je veljala povprečno tisoč goldinarjev, vse skupaj devet tisoč, in zgodovinar Ivan Vrhovec pravi, da bi za ta denar lahko kupili nekaj grasčji. 2e iz tega je razvidno, da so bile ladje, vsaj za tiste čase, nenavadno velike. Upoštevati je pa treba, da *ni šlo le za nakup ladij, temveč tudi za prevzem pravic plovbe na Ljubljanici. Vendar je bila magistratu priznana le pravica plovbe po Ljubljanici, med tem ko se ni mogel odkupiti od plačevanja mitnine za prevoz blaga. M itn ina je ostala tudi poslej v veljavi nespremenjena. Predpis: Vedno dovolj ladij nared Po predpisih cesarskega voznega reda je moralo biti na Vrhniki pripravljenih vedno dovolj Iaiij, da so lahko prevzele brez odlašanja vse blago. Zato je morala čakati na Vrhniki vedno vsaj ena ladja, če Ze ne dve. Ob neki priliki so pa tovorniki nato-vorili hkrati na Vrhniko toliko soli, da so bile z njo obložene štiri ladje, a tovorniki so še vedno prihajali, za njihovo blago ni bilo več prostora. Zato se je trgovec Per-čun s Planine (kakor pripoveduje Vrhovec) dogovoril s tako zvanim malim čolnarjem 1 čolnar, ki je vozil z malim čolnom) Lo-vretom O a brinom, naj mu prepelje sol v Ljubljano, za kar mu je obljubil lepo plačilo, čolnar se je polakomnil dobrega zaslužka in preobložil svoj čoln s soljo. Male čolne, ki so se jih posluževali mali čolnarji, so tedaj imenovali >oblake«. Čolnar Je moral nekaj blaga izložiti, ker se mu je čoln začel potapljati že v pristanišču. Mali čolnarji so vozili samo ponoči, a ni ugotovljeno zakaj. G a brin je prispel s svojim tovorom srečno do prve postaje, do F" od peč i, kjer se je ustavil in privezal čoln k bregu. Čoln je segal daleč oi brega in vanj je zadela ladja. Čoln se je potopil z dragocenim tovorom. Čolnar je tožil magistrat za od-^kodriino, češ da so mestni očetje krivi nesreče, ker niso poskrbeli, kakor je veleval cesarski vozni red, da bi bilo dovolj ladij na Vrhniki za prevoz soli. Magistrat se je pa branil, češ da ni mogel nihče pričakovati hkrati toliko blaga, saj sta bili navadno po dve ladji dovolj, razen, če je bil sejem v Ljubljani. Iz vsega tega smemo sklepati, da so bile ladje res velike. Po Valvasorjevi cenitvi so nosile te ladje po 300 stoto v. Kaj nam je povedal Valvasor Marsikaj zanimivega zvemo o ljubljanskih čolnarjih in plovbi po Ljubljanici iz Valvasorjeve znamenite knjige UDie Ehre Herzogthums Ki-ain«), Valvasor je napisal, da je bila Ljubljanica v njegovih časih polna čolnov in da so vozili * razno blago, tisto, ki prihaja iz Italije, in ono, ki ga pošiljajo tja. Colnarijo podnevi in ponoči, vozijo velike in male ladje. Male Ladje so izdolbene iz enega samega debla, in imajo tuli po potrebi lesene strehe... Velike ladje so s tesane in sestavljene iz tramov tn rsosijo nad 300 stotov . . . Ljubljanica Je vedno polna ladij. Vožnja navzgor je prav tako lahka kakor navzdol, ne le zaradi veslanja, temveč, ker leze ta reka tako počasi, da ne moreš skoraj opaziti, ali teče ali stoji. Vendar je 3. 4. 5 in celo 6 sež-njev globoka. Ob obeh bregovih rasto veliki hrasti, ki zasenčujejo vodo tako prijazno, da je poleti prav prijetna vožnja v senci. Med povodnjimi nastane med Vrhniko in Ljubljano veliko jezero, ki se razteza po dve milje ali še več na iolgo in široko, tako da iz njega mole le vrhovi nekaterih dreves. Tedaj colnarijo čolnarji čez travnike, ne glede na strugo Ljubljanice, po najkrajši poti v obeh amerel < — Iz tega bi pa tudi lahko sklepali, da so morale ladje imeti plitvo dno, če so lahko plule po začasnem sorazmerno plitvem, odnosno po neenakomerno globokem jezeru. Iz Valvasorjevega opisa tudi zvemo, da je bilo tedaj v prometu sedem ladij in ne več devet in da so bile zopet v era raki lasti. Ni znano, kako so ladje prešle iz magistra tne posesti zopet v cesarjevo. Ni brez razlega domneva, da je cesar odvzel ladje magistratu za kazen, ker je verjetno, da je prišlo do kakšnega r. ^ga prestopka proti cesarskemu voznemu redu. Vi hovec domneva, da magistrat najbrž ni mogel, kljub veh kun izdatkom za ladje in vozno pravico, vzljževati reda. Ob Valvasorjevem < a«ii so bili veliki čolnarji podrejeni samo cesarskemu dacarskemu uradu. Vsaka ladja je imela gospodarja, tako zvanega čolnarskega mojstra in po pet čolnarskih hlapcev. Mojstri so prejemali sta;no plačo, hlapci so pa prejemali plačilo za vsako vožnjo v obeh smereh posebej, in sicer po 1 gld. 48 krajcarjev. Ce so vožnjo opiaviii v enem samem dnevu, je bil zaslužek v resnici dober. Vedeti moramo, da je v tistih časih zaslužil najbolje plačani tesar po 14 kr. na dan. Čolnarje, mojstra in hlapce, je zaposloval cesarsk; dacar. Ob Valvasorjevem času jih je bilo s hlapci vred 50. Čolnarji za svoje pravice V dobi prvih večjih regulacijskih del v Ljubljanici so se bolj ozirali na potrebe »a kakor na pravice čolnarjev. Tedaj so po Ljubljanici dovažali v Ljubljano mnogo lesa za tehnične potrebe. Leta 1776. je moral magistrat na zahtevo Gruberja dati poru v a ti iz Ljubljanice grablje. prtgrajo, ki je segala čez vso strugo približno tam, kjer je zdaj šentjakobski most. Magistiat je opozarjal, da bosta v nevarnosti mostova v mestu, če bodo p oru val i kole. Te grablje so namreč ob povod nji zadrževale les, ki ga je nosila voda. da ni podirala opornikov mostov. Ugovori niso nič zalegli in potem so se res kmalu začele vrst t: nesreče. Od časa do časa se je odtrgala od brega ladja na Pni lah. da jo je zaneslo proti ko- zam mostu ali je pa splaval les. Včasih se je tudi zasukal počez eoln ter zaprl pod mostom prevoz. Ob neki priliki se je z lesom naložen čoln zagvozdil tako med opornike, da so ga morali prežagati. Podobne nesreče so pa znali izkoristiti p rivi 1 egirani čolnarji v boju proti kmečkim čolnarjem. Z mestnimi čolnarji so tudi potegnili aa magistratu. Zato je tudi magistrat 1. 1790. izdal ukaz: S polnim čolnom je dovoljeno voziti skozi mesto le ljubljanskim čolnarjem in kmečki čolnar mora najeti ljubljanskega čolnarja, da mu vodi čoln pod mostom. Ako tega ne stori, zapade čoln in vse. kar je na njem. kajti tok Ljubljanice skozi mesto poznajo le domaČi čolnarji. Kot o ".skoun.no za spremijevanje čolna je magistrat določil 5 do 6 sol do v.« Razumljivo je. da to kmečkim čolnarjem ni prijalo. Pritožili so se na okrožnem uradu (kresija) ter so naglasih, da imajo čolnarji z Iga in iz Loke že staro pravico voziti po vsej Ljubljanici. Na magistratu so se pa izgovarjali, da ne morejo poznati vseh čolnarjev in vedeti ali so lza.net ali ne. Okrožni urad je ugodil pritožbi kmečkih čolnarjev, češ da magistrat lah k« le svetuje tujim čolnarjem, naj si najamejo vodnika, tega jim pa ne more ukazovati Mag strat se je moral končno udati, zato je pa razglasil, da je vožnja po mestu dovoljena tudi tujim, tola izkušenim čolnarjem, brez vodstva ljubljanskega čolnarja, a povrniti bodo morali vso škodo, če se bo pripet la kakšna nesreča tn razen tega jim bodo še javno našteli 25 palic. Po smrti Jožefa U. je bila kmalu razveljavljen* večina njegovih naredb. ki so prizadevale ljubljanske čolnarje. Poslej so si čolnarji pridobili zopet številne stare pravice in obnovljena je bila tudi čolnarska zadrugiv. Vendar je doba čolnarstva tedaj že začela zahajati, ker so se zabele francoske vojne. Ho je zastal skoraj ves promet na Ljubljanici kakor tudi na Savi. DNEVNE VESTI Nemški častniki in mornarji pri papežu V svojih sprejemnih prostorih je sprejel papež Pij XII. več sto oseb. Med njimi je bilo okoli 40 nemških častnikov, vojakov in mornarjev. V konsisto-rialni dvorani je blagoslovil več vernikov, v Klementnski dvorani je podelil svoj blagoslov 1000 novoporočencem. V dvorani paramentov je sprejel skupino italijanskih častnikov, v vojvod cm dvorani pa več stotin vojakov ter ranjencev. • — Italijanski glasbeniki v Španiji. Zna- miniti trio Casella, Poltronieri in Bonucci koncertira z velikim uspehom po vseh večjih španskih mestih. — Smrt znanega novinarja. V ulici degli Scialoia v Rimu je umrl znani novinar An t ero Belletti, urednik dnevnikov »Cor-riere dl Spezia* in >Gazzetta del Popolo«. Rodom je bil pokojnik iz Bologne. — Velika tatvina, V ulici Lauzone v Milanu so tatinski zlikovci izropali stanovanje trgovca Marija PJpamonti. Odnesli so mu srebrnino. perilo, razno blago tn hranilno knjižico. Ripamonti je oškodovan za 112.000 lir. Zlikovcem so že za petami. — Admiral S a Lazar je umri. V Napol Iju je umrl admiral Edvard Sala zar. senator in veliki prior vzvišenega malteškega vojaškega reda. Doživel je lepo starost 74 let. Italijansko časopisje izraza njegovim zaslugam toplo priznanje. — Letalska zveza Rim—Milano. Uvedena je bila stalna tedenska letalska zveza na progi Rim—Milano s sledečim voznim redom: ob torkih odhod iz Milana ob 14, prihod v Rim ob 16; ob petkih odhod iz Rima ob 14., pristanek v Milanu ob 16. — Po 25 letih zakonskega sožitja razveljavljena poroka. Pred sodiščem v Spezii je bila razveljavljena poroka med gosp. O. D. ter njegovo ženo G. K., ki je bila sklenjena pred 25 leti v Vlareggiu. Poroka je bila razveljavljena na tožbo žene same, ki se je pri tem sklicevala na neke tajnosti iz zakonskega življenja, ki jih ji je mož do poroke skrbno prikrival. — Predstavniki bolgarske trgovinske zbornice so bili na študijskem potovanju po Italiji. Ogledali so m predvsem ustroj in poslovanje trgrovskih zbornic ter razne industrijske obrate. Izjavili so. da bodo nove izkušnje, ki so si jih pridobili na tem potovanju, zelo koristile bolgarskim trgovskim ter industrijskim zbornicam ln ustanovam. — Izžrebane nagrad*1. Serija BB: nagradi po 100.000 lir prejmeta lastnika zakladnih bonov št. 633.338 ln 989.137. gtiri nagrade po 50.000 lir štev. 221.694; 611.439; 656.274 in 1,256.391. Serija CC: nagradi po 100.000 lir za štev. 1.057.528 in 1 223.845. Štiri nagrade po 5O.0O0 lir za štev. 106.516; 1.496.712; 1.624 462 in 748.981. — lena najde moža mrtvega na ulici. V ulici Etruschi 4 v Milanu je stanoval z ženo ln štirimi otroki delavec Cufrasio Panzeri. Ponoči je P ari z eri, ker je ost mati čeri, odprl okno. da bi vdihnil svežega zraka. Pri tem se je nagnil čez okno. ki je zelo nizko. Pri vdihavanju ga je najbrže izčrpalo in v času, ko je bil na oknu, ga je prijela slabost. Omahnil je preko okna v globino in obležal na cestnem tlaku. Ponoči pa se je zbudila njegova Žena. Ko je videla, da ni mola v postelji in da ga tudi pri oknu nI, je takoj zaslutila nesrečo. Stekla je na ulico, da poišče svojega moža. N"a cestnem tlaku je videla moško truplo. Ko se mu je približala, je revica spoznala svojega moža. Siromak je bil mrtev. — Novi tajski minister v Rimu. V Rm je dopotovaj novi tajski minister Phra Baliddha Nukara. — Minister Teruzzi je sprejel nemške policijske uradnike, ki se udeležujejo posebnega kolortalnega policijskega tečaja v Rimu. — Morski pes napadel ribiča. Precej razburljiv ribolov sta doživela ribiča Alojzij Buttaro in Josip Federici iz Livoma. Pri S. Vincenzu sta bila na odprtem morju. Nalovila sta že precej rib. ko se je nenadoma približal njunemu Čolničku velik morska pes. ki je bi dolg šest metrov in ki je imel težino kakšnih 1000 kg. Morski orjak se je zagnal naravnost proti čoln:3ku in tako močno zamahnil po njem s svojim repom, da bi se bila oba ribiča skoraj prekucni a v morje. Komaj sta vzdržala ravnotežje, ker je morski pes sproti napadal ter ?e večkrat krepko obregni] ob čolniček V strahu sta ribiča pometala ves svoj ribji plen v vodo. Morskeen psa sta s tem tako zaposlila, da sta lahko odveslala in da sta se rešila do bližnjega obrežja. Oči-vidno so morsko mrcino zajele skomine ravno po rbjem blagru obeh ribčev, ki sta iz strahu na4 rosi Jo vse nalovi j ene ribe v morje in s tem ustregla skriti želji morskega velikana. — Vojna škoda Nemcev v Srbiji. Vprašanje vojne škode v Srbiji živečih Nemcev še ni urejeno, pač so pa oblasti že začele zbirati podatke o nji. Nemško vojaško poveljstvo v Srbiji je odredilo, naj zbirajo podatke o vojni škodi vojaška poveljstva v poedinih kralih. Prijave se pa lahko pošiljajo neposredno vojaškemu poveljstvu v Beogradu. — Zatiranje pižmovke v Srbi«.. V Banatu so se zelo razmnožile pižnvrvke. Oblasti so ukrenile vse potrebno za zatiranje tega nevarnega glodalca- Sreska načel ^tva in občine plačujejo za vsako ubito plžmovko 50 din. Za kontrolo vzdržujejo oblasti repe pižmovk. kožice pa ostanejo tistim, ki so jih pokončali. Vsakdo je dolžan zatirati pižmovke. Tisti, ki bi ne izpolnil te dolžnosti bo moral plačati 1000 din globe. — ZagreMki vel esejem zaključen. Zagrebški pomladni velesejem, prirejen pod devizo >Eno leto dela v Neodvisni Državi Hrvatski«, je bil v torek zakr'učen T>o nedelje je Imel po podatkih velesejmske uprave okrog 250.000 obiskovalcev, med njimi mnogo inozemcev. Sobota ob 18.30 VESELI TEATER — Vsi morajo delati. K temeljnemu zakonu o delu, ki ga je podpisal Poglavnik dr. Pavelič ob narodnem prazniku 2. maja, priobčuje poročevalska agencija »Croatia« pod naslovom »Delovno pravo in delovna dolžnost« članek, ki lahko velja za uradni komentar k zakonu. V članku je med drugim rečeno, da pomeni vsebina novega zakona dokončno obsodbo kapitalizma, kajti nihče več nima pravice kupičiti denar in živeti od tega ali pa živeti v brezdelju z denarjem, ki so mu ga zapustili starši. Novo merilo: vsaka eksistenca bodi delo. — Blagovni promet s Koroško, Kranjsko in Spod, štajersko. Za dobave in storitve z nemškega državnega ozemlja na zasedeno ozemlje Koroške. Kranjske in Spod-fetajerske, se lahko zahtevajo po odloku komisarja za nadzorstvo nad cenami 2 dne 27. aprila kvečjemu cene in plačilo. Ki so dopustne v blagovnem prometu v Nemčiji sami. V Nemčiji veljavne franko-postaja cene veljajo tudi za pošiljke v zasedena ozemlja Koroške. Kranjske in Spod. Štajerske. Za pošiljke iz zasedenih ozemelj Koroške. Kranjske In Spod. Štajerske v Nemčijo ne smejo biti prekoračene cene in plačila, dovoljena v notranjem blagovnem prometu. — Hrvatska, se priključi sporarimu o prometu po Donavi. V budimpeštanskih gospodarskih krogih je razširjena vest, da se predsednik parobrodnega bloka Herman Goringovih tvornic na Madžarskem in Slovaškem Rudolf Diels pogaja o tem. da bi se tudi Hrvatska pritegnila k sporazumu, ki so ga sklenile nemška. Itall-jaska. madžarska, slovaška ln romunske parobrodne družbe o prometu po Donavi. Hrvatske parobrodne družbe ae bodo v kratkem pridružile temu snorazumu. — Obvezna oddaja volne v SrMjL Srbski ministrski svet je odredil, da mora biti striženje ovac opravljeno od 26. maja do 30. junija. V Srbiji mora biti oddano od vsake ovce 1 kg, v Banatu pa 1.50 kg neoprane volne državni koncesJonlranl nakupovalni tvrdki. Za nakup volne je upravičen v Srbiji »otnni promete, Beograd, v Banatu pa Agraria ali Agrarprodukt Veliki Bečkerek. Tovarne usnja, ki pre- OUBL3ANSK1 KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16. In 18.15. 00 nedeljah tn praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 in 18.30 KINO MATICA rKI.EFON 22-4 1 Razkoien ir«iovin*ki veknim — velika ljubezenska drama Navarska kraljica FNa .Me.Tmi, Giao Orvi. Leonardo Cortese, Clara Calamai itd. -V t' N111N • rKI.EFON 22-21 Izredno napet zgodovinski film Maska Cezarja Borgia O. Valenti, Olori in Elza B. Georgi Jak Ho!d. «'mr>T.u'ni Interpret ljubavnih pri-tvf>> % ifoi filmu Vihar v gorah Mt«ia Bame. Mtrcno delujejo kože drobnice, morajo najkasneje do 5. vsakega meseca izročiti vso volno nakupovalnim tvrdkam. Iz Lfublfane —I j Dvajseti program v »Veselem teatru« je na sporedu v soboto ob 18.30 in nedeljo ob 16. in IS. uri. Kdor bi se rad prisrčno nasmejal, naj si ga ne zamudi ogledati! Spored obsega: veseli dogodek 3škandal v Dolenjskih toplic&hc, glasbeno točko »Cez sedem let vse prav pride*, solo nastop jeclača Jurija ln lokalno zabavno enodejanko »Ljubljanski toreador«. Fodeluje Adamičev ;azz. — Predprodaja vstopnic v soboto od 10. do pol 13. in od 16. dale, v nedeljo od 10. ure naprej do večera. lj— Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine opozarja vse trgovce špeceriste. da morajo pc odredbi Prehranjevalnega zavoda Vis. Kom i;>a rij a ta voditi »Knjigo prejema in izdatka« racioniranih predmetov. Knjigo je takoj dvigniti v pi60 let Šole Glasbene Matice«. Na predavanie vabimo vse, ki se zanimajo za razvoj glasbenega življenja, ki je v zvezi z našo najstarejšo in najuglednejšo srlasbemo Šolo v na^em mestu. Vstop k predavanju je prost. —lj Vse odjemalee elektrike opozarja ravnateljstvo ljubljanske mestne elektrarne, naj ne nasedajo sleparjem, ki se izdajajo za uslužbence mestne elektrarne ter prihajajo odmontirat električne števce v stanovanja in stopnišča. Vsak uslužbenec mestne elektrarne trna službeno legitimacijo, s katero se mora legitimirati na željo stranke. Ker je bilo v zadnjem času *e nekaj takih tatvin, naj stranke tudi svoje uslužbence opozore, naj nikogar ne puščajo k električnemu števcu. Če nima službene legitimacije mestne elektrarne. lj— Mizarske pomočnike vljudno vabimo na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 10. maja 1942 ob pol 10. uri dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi Miklošičeva c. 22, pritličje. Na sestanku bomo poročali o novj kolektivni pogodbi za mizarsko >+roko in o zaščit: delavstva v mizarskih obratih. Sindikat delojemalcev lesne stroke pri Pokrajinski delavski zvezi v Ljubljani. Iz pokrafjtae TrSeste — Nova razstava v galeriji Miche7azzi. Danes bo otvorjena v umetnostni galeriji Michelazzi v ulici S. Nicolo slikaraka razstava znanega slikarja Castellanija iz Fi-renze. Razstava bo trajala več dni, medtem pa bo prekinjena loterijska razstava, ki jo je organiziral sindikat likovnih umetnikov v prid pomoči rodbinam, katerih družinski očetje so pod orožjem. Castellani je bil te dni pozvan pod orožje, pa bi rad še prisostvoval otvoritvi svoje razstave. Zaradi tega je sindikat likovnih umetnikov v Triestu izrazil pripravljenost, da prekine svojo loterijsko razstavo in da prepusti ta čas razstavne prostore MJchellazijeve ga,- 1 eri je v prid Castellani ju. — O moderni prozi bo govoril drevi v veliki avli Dantejevega liceja Ugo Apoio-nio. Razpravljal bo o književnem delovanju modernistov Tom asa Landolfija in Nlccda Lisi. — Podtajnik dr. M. Farneal v Capodi-strii. V Capodistrio je prispel stranJcn. podtajnik dr. Mario Farnesi. Spremljal ga je Istrski federale N. Benagli. Med drugim si je ogledal prostore sedeža borbenega fa-šija »Nazario Sauroc. — Na trieMinskem knjižnem trgu je izšla trojna številka znane revije >La porta ori en tale«, ki posveča svojo pozornost predvsem političnim, giulijskirn, dalmatinskim, umetnostnim, književnim ter zgodovinskim vprašanjem. Revijo izdaja društvo vojnih prostovoljcev in ranjencev. Uvodno >Vojno Hrfko« je prispevala pre-fektova soproga gospa Gianina Longo TamburinL Politični prozi C. Rapozzija o imparialni zavesti sledi zelo poučen prispevek lokalne važnosti, Id se nanaša na naj- starejšo triestinsko lekarno. O Napoleonovih pregnancih v Triestu piše Oscar de incontrera. Remigio Marini pa podaja izčrpen pregled o številnih kvalitetnih slikarskih razstavah v pretekli zimi v Tri-eatu, ki je znan kot eno najživahnejšth središč zrele, dognane likovne umetnosti. Sledijo pesmi Celestine della Mora in aktualne recenzije F edin and a Pasini, Clelie Pimet, Line Gasparini, Marija Pacor in Elija Predonzani. — Nezgode, lSletni Viktor B lasi na iz drevoreda Regina Elena 39 je palel na dvorišču in si zlomil desno nogo; na temenici se je poškodoval 481etni Franc Pis-ciani iz Rodana 598, pri padcu po stopnicah; 461etna perica Josapina Regente iz ulice S. Francesco 52 si je pri delu ranila desno nogo. Vsi trije ponesrečenci se zdravijo v bolnici Kraljice Helene. — Nagrade za najboljše karikature. V triestinski umetnostni galeriji se je sestalo včeraj posebno razsodišče, ki je sklepalo o nagralah za najboljše karikature. Nagrade so prejeli: v prvi skupini je prejel nagrado 400 lir in zlato kolajno triestinske pokrajine Franc Leale iz Vercelli, drugo nagrado 200 tir pa Renzo Colmani iz Tri-esta. V drugi skupini (humoristično satirični) je prejela prvo nagrado in srebrno ume tn osno kolajno triestinske mestne občine Renata Plccolo iz Trie sta. drugo nagrado 200 lir pa Silvano Pezzetta. Vsi nagrajenci so dopola v ori sti. Nagrajeni bodo še razstavljajoči karikaturisti Rino Altierl iz Triesta. Lucijan de Comeli Iz Triesta, Omero Valenti iz Triesta. Rafael Triggia iz Bologne, Alojzij Vidris iz Pole. Carlo Pavanelli iz Bologne ter Franc Mignemi iz Ragitse. — Nočna ta-rvina. Drzni tatinski zlikovci, ki so jim oblastva že na sledu, so udrli v izložbo trgovine z zlatnino Mar-zari na trgu Impero 13. Odnesli so osem ur, pet kronografov in uri budilki, skupna vrednost ukradenih predmetov je 6000 lir. Tatovi so se utihotapili tudi v kletne prostore hiše v ulici del Porta 35. Ukradli so več platna, obleke in blaga, razen tega tudi kokoši. 541etni Josip Cerquentl je oškodovan za 4000 lir. Oblastva so ž« la pravilno sled za zlikovci. — Nagrade za najboljše povesti. V sm_ slu Dopolavorovega natečaja za najboljše povesti iz uiadniških in delavskih vrst so prejeli nagrade: Prvo nagrado v skupini uradnikov ter profesionistov uradnik Sal-vatore Orlando; drugo nagrado zasebna uradnica Marija Cappola. V skupini delavcev je prejel prvo nagrado slikar Gior-dt*no Bruno Marcon. Druga ivigada ni bila podeljena. Nagrajeni bodo še učitelj Bruno Battaglia, uradnik Vincenc Car-nielli. zasebni uradnik Pavel Tuzzi in uradnica Rita Ranieri. — Na oklicih so v Triestu: zesebnik Alojzij Bracic in gospodinja Donata Zu-pin, slikar Stanislav Lisjak in gospodinja Terezija Kravanja, natakar Artur Monego in zasebnica Norina Marigonda, čevljar Just Ravalico in gospodinja Marija Mola-ro, električar Peter SaJaris in zasebnica Stanislava Bole, mehanik Vid Dorio in hišna Helena Talarico, uradnik Josip Cumi-nettl in šivilja Silva Zachigna, mehanik Bruno Benci in šivilja Pavla Drudi, učitelj Jurij Tur k in zasebnica Olga Patrona, polje lelec Guido Trevisan ln bolničarka Štefanija Bochini. Baf verišuikom V Rum uniji se je zadnje čase zelo razpaslo tihotapstvo in veriženje z živili. Vlada je končno sklenila napraviti konec navijanju cen z odločnimi ukrepi. Gospodarsko ministrstvo je imenovalo posebno komisijo za zatiranje verižnlMva z življenjskimi potrebščinami. Komisija deluje po nemškem vzorcu. Njeni člani so zastopniki raznih oblasti, kontrolni uradniki in šef policije. Komisija je dobila vsa potrebna pooblastila, da lahko aretira vsakega osumljenca. Že prve dni s« je pokazalo, kako potrebna je bila. Komisiji se je že v začetku posrečilo odkriti široko razpredeno verižništvo z ri-žem. Aretirani so bili vsi verižniki, ki so skrivaj kupovali riž in ga prodajali po zelo visokih cenah. Poleg tega je prišla komisija na sled dobro organizirani družbi za ponarejanje kisa. Pri tem so bili ude-ležni zlasti židje, ki so tudi že vsi pod kl;učem. V Rumuniji je pet židovskih tvornic kisa, ki so se že pred leti združile v sindikat z izključno židovskim kapitalom. Sindikat za prodajanje kusa je zadnje Čase prodajal kis, kateremu je bilo primešano mnogo vode. Tako je opeharil konzumente za več milijonov. Rastline ne mirujejo V očeh prijatelja narave so rastline v splošnem navezane na svoja mesta, če ne računamo njihovega po vetru povzročenega gibanja. Toda mirovanje rastlin je samo navidezno. V resnici pozna narava nešteto ■ prostim očesom nevidnih gibanj ln premikanj rastlinskih organov. Časovna leča filmske kamere nam pokaže, da rastline v resnici ne mirujejo. Tu vidimo kako se v popolnem zatišju premikajo poedlni deli rastlin ali kako nekatere rastline celo »plešejo«, ko Iščejo njihove korenine v zemlji oporo in hrano, že leta 1806. je pritrdil neki učenjak rastoče rastline na rotacijski aparat ter jih izpostavil istočasno učinku privlačnosti zemlje in sredobežne sile. Pri tem je ugotovil, da so rasli konci korenin od rotacijskega središča, vršički stebel pa proti njemu. Premikanja rastlin so lahko seveda posledica zunanjih draženj ali notranjih vzrokov. Navadno samo mehanični pojavi so metalne kretnje živih delov rastlin. Najbolj znan primer v tem pogledu je na principu raketnega letala ustrojena brizgalna kumara, ki se njeno seme ob brizganju tenkega dolgega curka razleti na vse strani. KOŽNA LICA napravi dekletom rađao uživanje zdravilne ln krepilne AmbroJ*-ve medice. Pristno dobite le v Medarni — Ljubljana — Židovska Ul. 6. KUPIM vsako količino samo Čistih šampanjskih steklenic, ter plačam najvišjo ceno. — Sla-pernik, Cesta 29. oktobra št. 19 — telefon št. 36-83. STROJNIKA in GATERISTA sprejme Šuštar, parna žaga, Ljubljana, Dolenjska cesta. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, petek, S. maja 1942-XX. 106 Pomagajmo šentjakobskemu okraju! Kako? Z regulacijami, ureditvi; 2 premeta z novimi poslepji in podjetji Šentjakobski trg — Marijin spomenik Ljubljana, 7. maja To vprašanje je bilo že večkrat načeto. Vendar samo načeto, kajti pri tem je ostalo. Razumljivo je, da ga tudi ob tej priliki ne bomo mogli resiti. Dobro se tudi zavedamo, da zdaj ni čas za velika regulacijska mestna dela in da ne more biti uresničen takoj noben izmed predlogov, kako bi naj pomagali res temeljito šentjakobskemu okraju. Vendar pa ne smemo vsaj pohabiti na ta okraj. Zato je bil tudi glavni namen prej^njoga članka, ki .»srno v njem nekoliko opisali zgodov.no fiorijanske cerkvice, opozoriti na najstarejši del mesta, da bi se bolj zanimali ne le za njegove posebnosti, temveč tudi življenjske potrebe. Regulacijske in prometne zadeve, ki prihajajo tudi zdaj v ravprnvo. čeprav se mestna občina ne more lotiti večjih drl. ostanejo vendar aktualne Ce ne morejo pomasr *ti hirajoč emu šentjakobskemu okraju takoj, nas vendar z-i"I • t, kako bi mu lahko v bližnji prlhodnjcsii. Napredek tudi v tem okraju Nt mogoče tajiti, da šcutj^koosKi okraj prepada, odročno, da ie vsaj propadal do novejšoga časa. Izgubil je industrijska in obrtna podjrtja, število prebivalcev se je xaeelo krčiti, promet ustav]jati. V šentjakobskem okraju so prevladovali med prebivalci staiejSi ljudje, tako da se je tudi v tem pogl^iu kaz.ilo hiranje. Tu je bila večina staru-»vanj rinhffittl. nemodernih, ker ao hise starinske, stanovanjski prostori tešili, nadstropna visine nizke, okna obrnjena ozka dvorišča ali proti strmemu grajske- jnu pobočju. Zato so pa ta stanovanja ce-Tiejša in v njih 2ive vpokojenci in drugi meščani, ki tožje plačujejo stanarino. Čudno pa je, da je tu vendar sorazmerno malo delavstva. To si je najbrž treba razlagati tako. da je tu malo stanovanjskih hiš s Stanovanji za najem. V manjših hišah stanujejo po večini le hišni lastniki. Vse to pa velja le za najstarejši del šentjakobskega okraja, med tem ko najdemo tudi tu mnogo Idi z lepimi, sodobnim zahtevam ustrezajoč i m i stanovanji. PruLski del šentjakobskega okraja je ves novejši. Tam je celo nekaj hiš z vzornimi stanovanji. Hise ao zidane tudi v drugem sistemu, ne Lako tesno kakor v okolici fiorijanske cerkve, Obrnjene proti solncu in ob njih so tudi vrtovi. Pred desetletji so se razprostirale Ha Prulah še njive, zdaj je pa večina zem- ljišč zazidanih, smemo reči posrečeno. Tu je vprav idealna lega za stanovanjsko četrt. Grad ščiti okrej od sevtrne strani. Golovec od vzhodne, tako da ;e vri t en pi>xl mrzlimi vetrovi. Okiaj je pa odprt proti solnčmm stranem in tla se zložno dvigajo od Ljubljanice proti Gradu. T!a sicer niso gi a možna, a so vendar sorazmerno suha in trdna. Omogočeno je tudi zidanje večjh poslopij. Ob Privuzu je nekaj večjih novejših hiš, med njimi menda najbolj moderna in največja stanovanjska hiša v tem okraju. Tam je tudi Gostiln:Carski dom. Zemljišče nekdanje zvonarne v soseščini je tudi že parcelirano in bo kmalu koristno uporabljeno. Ta. novejši del šrtnija!:cbsk?g.i okraja je že postal četrt zase. Vendar se zliva r starim delom okraja, zato pa tudi tu lahko govorimo o napredku. Stari dc!. med Zvonarsko ulico tn Starim trgom, je pa že tja tako gc-to zazidan, da šo i i le doslej mogoče le prezidave. Ce bi hoteli zidati, bi morali podirati stare hiše. Zasebniki se za to ne morejo odločiti, ker so po večini revnejši. Zadovoljni morajo biti s tem. kar imajo. Će bi zidali, bi morali precej zemljišča prepustiti za razšintev ulic. Zemljišča so pa že zdaj majhna kljub tesnim ulicam. Tako bi lahko združili tu in po dve ulici v eno samo, n. pr. Vozar-ski pot in Zvonarsko ulico. To bi pa bile že večje r< gulacije. Načrt regulacije, preureditve šentjakobskega okraja menda še ni dozorel. Polom bo pa še najbi-ž dolga pot od načrta do njegovega uresničenja. Racionalna izraba zemljišč Hišni posestniki malih hiš mislijo, da bi p: i recrui.Hiji več izgubili kakor pridobili. V resnici bi pa bila zemljišča v splošnem bolje tskoril —a. če bi na njih sezidali sodobnim zahtevam ustrezajoče stanovanjske hiše — ob razširjenih ulirah. Odpravljena bi bila tesna in mračna dvorišča, stanovanja bi bila solnčna in svetla in bilo bi jih tudi več, ker bi bile hiše večje, kljub zmanjšanju zemljišč za razširitev ulic. Nove hiše bi imele seveda tudi suha stanovanja, a o mnoedh stannvtT.jih v starih hišah ne moremo reči. da so suha. Si: še ulice bi bile bolj prometne.Okraj bi bil bolj obljuden, v njem bi stanovalo več l.udi. čeprav bi ulice ne bile tako tesne. Toda. kdaj bo prišlo do te preroditve stare liBtnt četrti? Hišnim lastnikom lahko tudi dokažemo, kako velike koristi hi jim nudila regulacija, vendar to se ni dovolj. 7 ?: tanje novih hiš se lahko odločijo šele, ko bodo imeli za to denar. Če si ne morejo pomagati sami___ Toda, če si prebivalci šentjakobskega okraja ne morejo pomagati santi, če se ne more okraj začeti prerajati predvsem z njihovimi gmotnimi ln mr.ialr.imi silami — ali mu lahko pomaga k do drugi? Tudi največji optimist ne more pričakovati, da bo okraj zopet oiivcl, čeprav bo ostal nereguliran, nespremenjen s svojimi srednjeveškimi ulicami in malimi, ned on osnimi hišami. Kakšni ukrepi naj požive okraj, če se število prebivalstva ne poveča in zlasti, če se ne more spremeniti starostna in socialna struktura tega prebivalstva? Go-5 poda rs k o lahko poživimo okraj le, če privabimo vanj podjetja. Zdaj pa v tem okraju obrtna podjetja najdejo celo težko primerna lokale, razen tega pa ne morejo prospevati, kjer vlada takšno mrtvilo. Ce bi se povečalo število prebivalstva, bt se tu tudi Lahko naselilo več trgovin in obrtniki bi odprli svoje delavnice. Ko bi bile ceste širše, bi se jih tudi ne izogibali kmetje, ko prihajajo z vozovi v mesto. Zdaj je pa šentjaKobski okraj vedno bolj potisnjen r-.a. srtran. ker se fra mnogi Dolenjci izogni - hajo in vozijo raje po cesti Za gradom. Zdi se nam torej nujno potrebno, da bi se ekraj začel prerajati iz svojih moči — če je v njem sploh še kaj življenjske sile: ta njegova preroditev je pa rerazdružno zvezana z večjimi regulacijskimi in stavbnimi deli. Zidanje posameznih poslopij za uiade, šole itd. bi tudi znatno poživilo ekraj. \vdar ne dovolj samo na sebi. Zidati bi b. t ba predvsem večje stanovanjske h.še. ki bi pa imele tudi primerne prostore za trgovine in obrtne delavnice. Po svoji legi je šentjakobski okraj najprimernejši za stanovanjske hiše. Za poživitev prometa V novejšem času j*-1 bilo sproženih precej predlogov, kako bi poživili odnosno uredili promet v šentjakobskem okraju. Najzanimivejši f'-1 nedvomne predlog, naj bi izkopali predor skozi Grad med florijansko cerkvijo in Strcliško ulico, a predor je bil zamišljen v enem izraed osnutkov glavnih regulacijskih načrtov Ljub'jane. Projektant zagovarja predor kot potrebno prometno zvezo med šentjakobskim in poljanskim okiaitm. Nedvomno bi pa s tem predorom v prometnem pogledu mnogo pridobil večji del mesta, ne le ta okraja. Najbolj bi pa predor najbrž koristil šentjakobskem okraju, ki bi imel poslej mnogo ž.vrhncjši promet. Predor bi imel vhod pri florijanski cerkvi in v ta namen bi bilo treba podreti hiši št. 23 in 25. Namestu teh hiš bi sezidali novo hišo nad predorom v novi, maknjeni stavbni črti. V Streliskl ulici bi bil vhod v predor pri Ljudskem domu. Predor bi bil okrog 330 m dolg in 12 m širok. Najbolje bi bilo izkopati predor tako. da bi njegova tla ne križala s Sv. Florijana ulico v isti ravnini; cesta ulice bi držala nad vhodom predora. Toda v ta namen bi morali podreti blok hiš, ki bodo morale pasti tudi sicer zaradi razširitve ulice. Ob Streliški ulici zemljišče še ni zazidano, kjer bi bil vhcd v predor, kar bi uresničitev načrta še olajšalo. Kako pomemben bi bil prador v prometnem pogledu, sprevidimo ze iz tega, da bi po njem dobil šentp?trski okraj, odnosno vzhodni del mesta najboljšo prometno zvezo z južnim delom mesta. Prometna smer na južni strani predora bi držala čez Sv. Jakoba trg po Cojzcvi cesti in Aškerčevi ulici do Tržaške ceste. Na severni strani bi imel predor zvezo po cesti skozi mestno stanovanjsko hišo na Poljanski cesti < rdeča hiša .vi in čez novi most s šentpetrskim okrajem. To je pa le eden izmed predlogov, kako bi pomagali šentjakobskemu okraju. Zaradi samega šentjakobskega okraja bi najbrž ne kazalo vrtati predora, toda kakor rečeno, predor bi koristil :udl drugim mestnim okrnjeni. Končno bi pa najbrž tudi ta žrtev, čeprav bi predor služil le enemu okraju, ne bila prevelika. Razumljivo je. da načrt ne bo tako kmalu uresničen in da ni sploh mogoče napovedovati, ali bo kdaj sprejet. Toda, ko bodo iskali rešitve, kako bi pozivali šentjakobski okraj, bodo morali računati tudi s tem načrtom. Fcgissuna petama letalka C»o metrov nsA Lcdcrim morjem ji ie razneslo m s tor, pa se je vendar rešila Ljubljana — Sv. Jakoba trg Število polarnih letalcev ni vel'-ko. Redki so junaki zrnčnih višav, ki si upajo tvegati poiet nad kraljestvom večnega ?nega in ledu, kjer preži na letalca vse polno nevarnosti. Tem bolj neverjetno se sliši, da je med polarnimi letalci rudi ženska. Norvežanka G^d.-iken Jacobsen iz Narvika je zaslovela po vsem svetu s svojimi poleti rad Ledenim morjem. Severno od polarnega kroga jo pozna vsak otrok. O nji pravijo, da živcev sploh nima. Že opetovano je bila v smrtni nevarnosti, pa se je vedno srečno rešila. Gidsken Jacobsen leta že 10 let v polarnih krajih, kjer je doživela že marsikaj zanimivega. Prevozila je že na tisoče potnikov in kadar je bilo treba, je pritrči:, na svoje letalo tudi dolge reklamne trakove, metala je iz letala letake, prevažala iskalce zlata, geologe v Petsamo itd. S starim Junkersovim letalom je otvorila pegunai Norvežanka ob Ledenem morju promet z zračnimi taksiji. Novinarjem je dajala s svojimi drznimi poleti vedno obilo gradiva za razburljive članke. V polarni noči. tri dni pred božičem, je odletela iz Narvika v Oslo. V odprtem športnem letalu se je borila s snežnimi meteži in polarnim mrazom. V 21 urah je srečno priletela v Oslo. železna volja in odločnost sla pomagali pogumni Norvežanki tudi s te pustolovščine, ki spada gotovo med na i večje, kar jih poznajo letalci. Z vel'kim potniškim letalom se je nekoč dvignila pogumna polarna letalka v zračne višave, da bi preizkusila popravljeni motor, ki je že kazal znake pešanja. Poleg nje sta bila v letalu še dva monterja. Letalo je bilo že 500 m visoko, a motor je deloval nezanesljivo. Gidsken Ja- cobsen se je hotela spustiti na zemljo, toda monteri a sta ugovarjala, češ, da je treba doseči višino 1000 m. Ce bi motor deloval do te višine, bi bilo vse v redu. Letalo se je počasi dvigalo. 700 m visoko je že Kazalo, da bo motor odpovedal. 900 m visoko je začela igla na višinomeru sumljivo nihati. Kar je nastala silna eksplozija in vroča voda je brizgnila posadki letala v obraze. Sledila je grobna tišina. Samo skozi razpoke je žvižgal veter. Letalo se ni dalo več upravljati, zagugalo se je in začelo padati. Letalka in njena spremljevalca so se nagnil daleč naprej, da bi izravnali težo motorja, ki ga je bilo razneslo. Toda letalo se ni dalo več spraviti v ravnotežje. Naglo je padalo na morje. Eksplozija je bila stlačila trup letala spredaj tako. da posadka ni imela nobenega razgleda. Pilotka je napela vse sile. da je odstranila pločevino izpod zrahljanih zakovic. Morje je bilo že čisto blizu. Letalo je še vedno padalo. Ko je bilo samo še 300 m nad morsko gladino, se je pilotki posrečilo spraviti gugajoče se ogrodje toliko v ravnotežje, da se je spustila na morje, kakor da se ni nič zgodilo. Sele potem je sledila reakcija. Trajalo je precej časa, preden je mogla posadka premikati svoje boleče ude. Toda o takih pustolovščinah Gidsken Jacobsen ne govori rada. Pač pa rada pripoveduje o veselih doživljajih iz svojega življenja. Bilo je v času, ko so našli v polarnih krajih po 33 letih ponesrečenega raziskovalca Andrea, ki se je bil napotil v polarne kraje z balonom. Ostanke njegove ekspedicije so slučajno odkrili s svojo ladjo lovci na tjulne med potjo proti severni Norveški. Novinarji iz vsega sveta so prihiteli k sprejemu ribiške ladje, inozemski časnikarski koneerni so plačevali fantastične honorarje in tekmovali med seboj, kdo bo prvi priobčil senzacijonalno poročilo. Vsi Čolni so bili odstranjeni iz pristanišča, da bi se ne mogel noben nepoklicani radovednež odpeljati ribiški ladji naproti. Tedaj je pa prišel mlad švedski novinar k Gidsken Jacobsen, položil vse svoje prihranke na mizo in jo naprosil, naj mu pomrga prehi+eti vse druge poročevalce. In Gidsken ^e uslišala njegovo prošnjo. Novinarja je vzela v svoje letalo in odletela z njim nad Ledeno morje. Kot otrok polarne obale je poznala vse ribiške ladje. Komaj je zagledala ribiško ladjo, je začela ustavljati motor in ga slednjič ustavila. Tik nad jamborjem ribiške ladje Se ie spustila na morje. Na ribiški ladji nihče ni mislila, da je v letalu novinar. Spreieli so ju na krov, kjer je podjetni švedski novinar zvedel vse podrobnosti o najdbi ostankov ponesrečene Andrejeve ekspedicije. Ni na seveda povedal, kdo je. Brž je fotografiral posadko in ladio, potem ga je pa Gidsken Jacobsen odpeljala z letalom nazaj. V Tromso ju je sprejela gruča radovednih novinarjev. Toda podjetni švedski tovariš je bil postal naenkrat zelo energičen. Svojo pilotko ie priiel za roko in jo odvedel v svoj kabinet. Tam jo je dobro pogostil, sam je pa skrbno zastražil vrata in hitro napisal poročilo. Pilotka ni hotela ničesar izdati. Zaenkrat je bila novinarjeva ujetnica. Izpustil jo ie sele. leo so stockholmski listi že probčili njegovo poroč'lo. Veliki časnikarski kencerni so se obrisali pod nosom. Ženitfii avtomati Eden najzanimivejših izumov za pospeševanje sklepanja zakonskih zvez je poročni avtomat, ki ga je izumila neka japonska tvrdka. Po svoji tehnični ureditvi spominja na druge avtomate, samo da padejo iz njega neveste, če vržemo vanj odgovarjajoči kovanec. Mladeniči, ki bi se radi oženili in ne morejo najti primerne neveste, lahko poskusijo svojo srečo z novim avtomatom. V avtomat se vrže denar in iz njega pade dopisnica, na kateri se ponuja fantu nevesta, najprej seveda brez imena. Na dopisnici so vsi potrebni podatki o njeni starosti, izobrazbi in seveda tudi doti. Ce se fant zanima za dotično dekle, lahko stopi v stik s posredovalnico, kjer se pa mora legitimirati in dati vse druge potrebne pouatke o sebi. Posredovalnica poskrbi potem, da se f&nt in dekle seznanita. Vse drugo gre potem kar samo po sebi. Na Japonskem se pa morata fant in dekle sporazumeti s svoj.mi starši preden se poročita. V tem poglelu so Japonci zelo strogi. Posredovalnica, ki je namestila prve poročne avtomate v Tokiu in pozneje tudi v drugih mestih, je dosegla z njimi lepe uspehe. Z njenim posredovanjem je bilo skJenjenih že mnogo zakonskih zvez. Iz agencije „Anatolla" odstranjeni židje Iz Istantula poročajo, da so bile izvršene v tiskovni agenciji »Anatolia* temeljite preureditve. Ankarska vlada je smatrala, da so te reforme nujno potrebne, ker niso nekatere vesti, ki jih je objavila omenjena agencija, v skladu s striktno turško nevtralnostjo. Zaradi tega je bilo odstranjenih 26 urednikov, med katerimi so bili po večini židja. Nemško-slovaška kultur r. a pogodba V Bratislavi je bila podpisana te dni nemško-slovaška kulturna pogodba. Slovaški merodajni krogi ji pripisu ejo velik pomen in opezarjajo. da je stopil slovaški narod s tem v prve vrste evropskih kulturnih narodov. S pogodbo so bili urejeni že obstoječi tesni kulturni stiki med nemškim in slovaškim narodom. Pogodba obsega določbe na visokih šolah, jeziku, literaturi, zgodovini, zemljepisu itd. Druge določbe se nanašajo na obestr&nsko priznanje spričeval, na sodelovanje mladine obeh narodov, na razširjenje knjig, revij in dnevnikov ter na prevode. Na polju glasbe, gledališke umetnosti, filma in radia je predvideno tesno sodelovanje in izmenjava prirejanja razstav. Nemška in Slovaška bosta sodelovali tudi na polju tiska in sperta. V Bratislavi bo ustanovljena nemška šola. v Berlinu pa slovaška. Prva bo namenjena otrokom na Slovaškem živečih Nemcev7, druga pa otrokom v Nemčiji živečih Slovakov, t'stanovljen bo tudi mešani kulturni odbor ter nemški znanstveni zaved na Slovaškem ter slovaški znanstveni zavod v Nemčiji. Ženin skceil skozi okno Sojevrstno senzacijo so imeli oni dan v Zlimi. V neki hiši je bila pripravi ena poročna pojedina. 18 letna domača hči se je nameravala poročiti s 23 letnim sosedovim sinom. Sva t je so bili že zbrani, Ln nevesta si je hotela pritrditi p°ro£ni pajčolan, ko je prišlo do prvega nesporazuma med ženinom in nevesto. Ženin se je med prepirom tako razburil, da je nenadoma odprl okno in skočil iz drugega nadstropja na cesto. Njegov padec sicer nekoliko zadržale telefonske in fcrzo avne žico. vendar se je po pobil tako. da je obležal nezavesten. Izvoš^ek. ki naj hi ga bil odpeljal v cerkev k poroki, ga je odpeljal v bolnišnico, kjer so ugotovili zdravniki, da ima pretresene možgane in še druge notranje poškodbe. Japonska industrija svile Japonska proizvodnja kokonov je znašala v lanskem koledarskem letu 60 ^00.000 v predlanskem letu ^kan — 3.73 kgi. Za tekoče leto predvideva načrt 73.000.000 Kanov koitonov. Ob koncu maja bo zaključeno na Japonskem tekoče leto proizvodnje svile, ki je znašala 550.000 pikul. dočim naj bi se v novem letu znižala na 450 000 pikul. (Pikul je vzhodnoazijska enota te2e, odgovarjajoče približno 60 kg.) Država je posedla tudi v indttf^tri-jo svile ln tako so bile omotrevčene stabilne cene. Proizvodnja umetnih vlaken je na Japonskem zaradi vojne precej nazadovala ln zato je naraslo pcvpra?evan e po sviU. F*osle5Janporom< ji je znova vstajala pred očmi. ~Da.« je pomolila. >prvi, ki sem g* zagledalo, ko sem stopila na ladjo, je bil Rov Torrdon.« Ustnice so se ji stisnile. Toda njene misli so snovale dalje. Ni jih mogla udržati. Ko Je vz? a vžigalico, da si prižge novo cigareto, in podržala plamenček k svoji zapestni uri, je videla, da je enajst že proč. Prižgala Je cigareto, vrgla vžigalico skozi okno in tisti mah začula oddaljeno hrlenje avtomobila. Napeto je prisluhnila. Avtomobil se je bližal bolj in bolj; čez nekaj trenutkov ni bilo več dvoma, da vozi proti iSoleil et Om-fere«. Marija je uganila, da je Lionelov Bentlev, kajti njegov motor je imel debelejši glas od Iren me ga Strcja. Čez pet minut je videla, kako se je T*ionel na Stopnicah pokazal iz ser.ce in mahoma obstal, kakor da vleče na uho. Bil je v belih flanelastih hlačah in temnem suknjiču. Kadil je cigareto. Tudi Marija je potegnila na uho. Brnokbv je st«kel po jtopnicah na vrh in j Irno •-*prl hišna vrata; Marija, ki se je nagnila skozi okno, ga je videla, kako je stopil v hišo. Dekle si je omočilo ustnice in poslušalo lalje. Slišala je, kako so se približali iz parka moški koraki in glasovi, ter videla bliskanje električnih svetilk. Trije moški so se v mesečini pokazali pred hišo. liki en, ki je hodil nekaj korakov pred ostalima dvema, je bil nizke postave; imel je lahek površnik in mehak klobuk- Ona dva sta bila v unifonni. Orožnika! Mladenki je jelo srce silovito razbijati, ko so prišli vsi trije do vrha stopnic in je zapel zvonec pri vhodu. Umaknila se je od okna, nato je po kratkem obotavljanju stopila k vratom svoje sobe ter jih previdno odprla, Sezula je copate in bosa krenila po hladnem opečnatem tlaku na temni hodnik. Ta mah je nekdo prižgal luč v predsobju, in ograjo na vrhu stopnic je oblila svetloba. Marija je hitro stopila na kraj, od koder je lahko vse videla, ne da bi jo kdo opazil, in pogledala v vežo. Lionel je pravkar odpiral vrata. Mali mož v površniku in mehkem klobuku je bil naglo stopil v hišo ter pokazal Lionelu nekaj, kar je držal v dlani. >Gospod Brookby?€ »Da.« Njegov glas je bil trden. >Kaj želite?« »Besedo, gospod.« »Sedite.« Lionel je odvedel prišleca v svojo delovno sobo. ki je bila na stežaj odprta. Mali mož in en orožnik sta šla z njim. Vrata so se zanrla. Drugi orožnik je ostal v predsobju, kjer se je najprej pazljivo ogledal, nato pa sedel na pok roman cevnat stol pred vrati Lionelove sobe. Marija je negibno čakala pod obokom vrhu stopnic in si tiščala roko na srce, da ji ne bi tolikanj hudo razbijalo. Pogovor v delovni sobi je slišala, ni pa mogla razločiti besed. Orožnik v veži je izpregovoril tako nenadoma, da se je prestrašena zdrznila: »Hej, vi, kaj pa hočete?« Za hipec je mislila, da se obrača k nji, toda Antonov glas je odgovoril: >Zvonilo je. Mislil sem ... « »Prav, prav! Vrnite se, od koder ste prišli. Če vas bomo potrebovali, vas pokličemo.« Anton se je vrnil v svojo sobo in zaprl vrata za seboj. Lionelova delovna soba se je odprla. Orožnik v predsobju je poskočil. Iz sobe je stopil Lionel, za njim pa mali mož in prvi orožnik. Vsi štirje so stopili na teraso. Orožnik, ki je zadnji zapustil hišo, je utrnil luč. Vrata so se rezko zaloputnila, XXV. poglavje PLENARNA SEJA Marija se nekaj minut ni ganila z mesta. Hiša je tonila v najgloblji molk. Mladenka si ni prižgala luči, temveč je mirno krenila po stopnicah nizdol, držeč se z eno roko za ograjo. Iz temnega predsobja je stopila v Brookbvjevo delovno sobo, zaprla vrata za seboj in napravila luč. Pri pisalni mizi je obstala in nekaj trenutkov držala roko na telefonu, kakor da se nt mor« odločiti; nato je vzdignila slušalo in zahtevala neko številka Počakala je, s slušalom na ušesu in z oemi uprtimi proti vratom. Ta se niso odprla, v t**"forin pa je nazadnje jeknil glas: »Nihče se ne oglasi.« Počasi je obesila slušalo nazaj. »Kaj naj storim?« se je tesnobno vprašala. Kaj naj storim?« Ko se je po svetlem vrnila v svojo sobo, je nekaj minut živčno hodila sem ter tja. Počakati — to je bilo vse, kar je mogla storiti. Nočna vešča se je blazno zapodila v sobo in jela slepo trkati v notranjo stran senčnika. Marija je utrnila luč in znova sedla k odprtemu oknu na divan. Toda noben avtomobil se ni več oglasil. O vozu z Ireno za volanom ni bilo duha ne sluha. »Kje neki je Irena?« se je vprašala Marija. A Marija je imela od nekdaj potepuška nagnjenja, in Mariji ni bilo bogvekaj do tega, kje je, niti ji ni prišlo na misel, da bi utegnila biti njena odsotnost v zvezi s tem, kar se js že zgodilo. Tudi Bugattija ni bilo od nikoder, a dekle je vedelo, da ga nocoj ne bo. Enkrat samkrat je bilo dovolj. In Marija je bila že opozorila njegovega lastnika, naj ne prihaja več z Bugattijem, ker bi v vili utegnili slišati njegovo mogočno hrlenje. Če bi se torej spet oglasil naj pride peš. Mislila je, da nemara pride, ker ji ie bila uradnica v centrali rekla, da se njegova številka ne odzove. A naj je ^e +ako napenjala oči m gledala po vrtu, ki se je ves kopal v mesečini — ni ga bilo od nikoder. Urejuje Josip Zupan&e * Za Narodno tiakarao Fran Jana — SSa dal ttata: Ljubom* Volčič - Val v LjnbUaaJ