KatoIIšk cerkven list.
Danica Uhaja vsak petek na celi poli, in velj& po poŠti ss celo leto 4 gld. 20 kr., er po leta 2 gld. 20kr.. s*oetert let« 1 gld. 16kr. V tiskarni c i sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za Četert leta 90 kr., ako *ad«-nt na ta dnn praznik, isidc
Danica dan poprej.
Teta) XXIV.
V Ljubljani 22. grudna 1871.
List 51.
Božič.
Čudo! solnce se na nebu , Dob na zcinlji mraza trese, In hitreje meri potnik Jo po tiru gladke steze. On, ki Oče je vremenu , Čuti mraz in terpko vreme; Ki je morja divje vale Vklenil za bregč pcšččne ; Ki je zvezdam zmeril poti In noččm molčanje velel: Kralj ne zdi se vsemogočni, Je ko stvar, je vbogo dete, In pokornih sicer življev Na povelje več ne veže.
In prederzno vsakoteri Mu pokorščino odreče, Pa se čudi, češ , da Bog se Trepetaje pred njim trese!
Devo pa in Mater mlado Solza sili in veselje, Ko ji Dete božje malo Nasmehlja se z revne slaine. In nje čisti ženin, ki ae Čuti vpričo Boga z daljo, Češ, da mu je vže preblizo — Stvarniku neba in zemlje , Zre na Dete in 'z pobožnih Mu oči rosč solzice , In kot žarkov svitla igra Spet blišču nazaj v obnebje:
,,Spolnil si," zdaj verno reče, „Svoje, večni Kralj obete , Ki si jih dal očetom mojim, Tvoji bodo da očetje : Nisi lev sedaj mogočni, Ne junak , ki trope cele Z ognjem umori in mečem: Jagnje si in nežno Dete." —
Ko nebo »e zdaj in zemlja Združi v slavo čiste deve , Ta ne čuje in ne misli Na-se, misli le na Dete , Ki solzi se , pa mu reče :
„Oi ne solzi se , življenje, Več ne jokaj , mili Jezus! Mi solza je tvojih preveč. Naj oterein s teh »prelepih Uči drage. svitlc zvezde; Pa več biserov ne tro^i , Svet nc ve jim prave cene.
Kar ti angelj je sporočil, Da je voljna tvoja dekla , In te rada sprejme v gostje, — Tega vže devet je mescev. Znano pa ti , Kralj , je bilo Kaj bo stanje vboge deve,
V	hleva mrazu , ki gorko je Le sereč še tvoje dekle. Sicer malo, kar je moje,
Kar, ti veš, se v last mi šteje,
V	Nazaretu sem pustila , Ker se s potjo ne vjemlje. Vsaj oserčje tebi zvesto , Vem, da je največje cene. Naj zato v naročju mojem Tvoje se telo ogreje."
In naproti vže ročici Pomoli ji sveto Dete, Se Marija k njemu nagne , Ga v gork6 naročje vzame.
Oče luči pa iz neba Milo zre na svoje Dete, Urnih kril zdaj sla odpošlje, In mu tako da povelje:
„Teci, urni sel, mi doli , Pa zaziblji moje Dete Iu obsiplji s sladkim spanjem , Da ne vgasne hude reve , Ki terpi jo iz lj u bežni Blage do ljudi in mene !
Zdajci sel zleti na zemljo , Urno izverši povelje ; Ko sc vrača, poln ljubezni Svetu kliče te besede :
„Jokaj grešnik brez bojazni, Ne vzbudi se božje Dete ; Spanje je ob tvojih solzah Jezušku še le mirneje ; Ne vgodf tako, to vedi ,
V	brano angelj ev mu petje , Ko spokorna solza tvoja: Naj zato obilo teče !"
Ivan M.
Verhrene poninre
zastran «M-rk\e«M'KH petja iu godbe
Tridentinski cerkveni/bor je v svoji 2:? ari 14. sept 15*il? sklenil sledečo točko:	.
„Taiata glasba, po kteri se. b.>di j: orglami ali a
petjem (za cerkev), vmeša kaj nespodobnega, bode naj odpravljeua."
Toledski cerkveni zbor 1500: ,,Pred vsim dragim naj se varuje, da glasba (godba), ktera je namenjena božji slavi in časti, ne postane teatralna, nespodobna ali pa vojaški podobna. ' Avgsburški zbor 15G7 : „K"r se je orglanjc po nekterib krajih popačilo, je tr<»ba, 'ia se popravi, da bode odpravljeno posvetno gla-sovje, ki m ti poslušavce pri molitvi in pri božji službi."
MehelniŠki zbor 1570 pravi: naj škofje nikar ne terpe, da bi orglavci igrali mehkužne, teatralne melodije. Prestopnike da naj kaz: ujejo itd.
Praški zbor 10»'4 zapoveduje, da naj se pri sv. maši pri večernicah in pri drugih božjih službah orgla, da se ljudje spodbujajo v ver: iu jjobožnosti, in da naj se pri t?m varuje vsake nespodobnosti.
l':*az papeževega gencralvikarstva 1342: ./iiasba petje), ki se je vpeljala pri službah božjih, ia bi verne spodbujala v p b »/nosti, služi današnje dni j.i.^iitoiuii ljudem v raiova:;je ia oskrunja posvečeno hišo < ioipodovo. Zalostc a skušnja jc večkrat dokazala, da ni bilo na t -m, da bi se Bogu pele hvalne pesmi z re^nobo m sp tštoVtoii eni, kakor smo božji veli "a-jti dolžni ; temuč da je zaš.a g -dba, petje) v te..tralno sk izovauje bodi si rega krivo šumeče in doneče godbeno orudje, pa posvetni zu«tčaj pesmi.
Da sp .in:ni'» svojo dolžnost, zaterjujemo v?c (cer-kvonei predpise o tem ter nazuanjamo sledeče naročilo:
1.	L <5 ga^ba ' p ■ j •) izpeljavana od udov cerkvenega pevskega zt>or* (rapcll-*) »e sme rajiti pri službi božji.
Zeli kd druge g<»dbe, na; prosi naš ga ali r.aših namestnikov e-ikvenih predstojnikov) privoljenja. Dasi-ravno se ta<.o privoljenje ) posebnih slore.s.-ostih sme dati, :.ai se v»-nd» r to zgodi po * zagotovilom, da sc zr..veu ne- bi.d«* r-ioil veliki, n* mili boben (pavke), ue harpa, i»>- rogovi ali kake druge iz navade g^omoce in • .ooiiCee orodja. 1,
2.	Pelje cerkven . ( .lia capeila), če se spremlja t idi i. godno, mora biti v-: !r.o re>n bno iu veličastno in ne sme meti v sebi ni.'- teatralicnega a!i p .»»v 'nega. Tudi
se valuj" -lo goča-n«*ga p<>novljau;a ali pa prestavljanja bi\-> m. i
."». i'r. peti »v. mas , kadar jc sv. Ilešnje tel < izpo-sla l n , a . kaoar se žegen da.e, naj se orga.e. varuje ..sonat" aii drugih sostav, ai so za oder namen jene; mar naj o-g!a tik« sostavke, ki povz Jigajo s^rce k Bogu »n poip« su,ejo pobožno,t.
4. iv.»pei:.iki ali orglavci, ki tem predpisom nasproti dela]o, zapadejo pervikrat deset križavc<.v (tolarjev) kazni, ki naj se obernejo za pob žnu namen V drugo naj plač .,o dvakrat toliko, in v tretje naj se ji ji služba vzame , za kolikor č;.sa bomo določili. 4)
Dvakratno denarno k-»zeu zapadejo tudi oni Rektorji" (predstojniki), ki od nas prepovedano godbo (petje)
'f Samospev (solo), s kterim se uekteri pevci in pevke radi ponašajo, niso ♦••daj v cerkvenem smislu, — pa tudi tista livala ue, - ktero ljudje pevce iu pevke zapeljujejo, da vedno hrepeni po -vetui slavi, v resnici se pa malo zmruijo za pravo cerkveno petje.
-) Uodbitie orodja, ki se uavadno v cerkvi rnbijo, so v pervi versti: gosli, vijola, violončelo iu violon ali bas in tako imenovana gojzdua rogova (corni); v drugi versti 3o: oboi ali klariueta; — še le pri večjih zborih se rabijo tudi trombe (trompete), pozavne, fagote in tlavta. Se ve, da vse to orodje v eno mer ne tuli naprej, temu? ravua se po sostavku.
Nekterim nevednim ijud« m toliko dopadajoči „Schiedermayer-jevi sostavki so temu in tudi drugim cerkvenim predpisom ravno
terpč, ali so krivi, da dopoldanja ali popoldanja služba božja predolgo terpi."	Konstantin m. p.,
papežev veliki namestnik. Tako se bere tudi dekret kardinala Sterckx-a, nadškofa 1842, predp is škofa Valentina itd.
Vsi zbori cerkveni, zbori cerkveno-znanstveni, izreki naj uČenejših mož se striniajo v tem:
1.	Da izvirno petje je cerkveai „koral", ki je za cerkev naj višje cene in se nima nikdar odpraviti, ampak le po vrednosti odgoia iu vadi naj se.
2.	V cerkev vpelje naj se neprecenljivo, umetno petje, vstanovljeno po Palaestrinu na podlagi staro-cer-kvenega petja.
3.	Dovoljeno je tudi petje in godba iz novejše dobe, ako spolnuje svoj namen v cerkvenem smisiu, je tedaj mirno in veličastno in se ravna po cerkvenih pravilih (te zadevajo jezik in besede pri petju. "')
4.	Sme se rabiti v cerkvi tudi god bi no orodje, kjer ee pa to ne nahaja v dobrem stauu. opusti naj se in spremljajo naj petje .same orgle. Nikdar pa ne sme godbino «.rod e petja prevpiti, ampak podpira naj ga le v nekteriu stavkih, da bode imela beseda bolj veličasten značaj.
5.	Tako i neu.)vaui „tuši, entrade * ali prav za prav : napitnice — niso ccrkvenega značaja in nc smejo se terpeti v cerkvi.
G. Sme se prepevati pri pr-cesijah i u privatnih uredili v domačem jeziku, da pa pesmi. morajo biti resnobne in resnično pobožnega liuba.
Cerkev jc tedaj od nekdaj akerbela za nepokvarjeno, hiše li >žje vredno glasbo, in izločevala e od vse !ej pleve oi zernja. Tudi <idai je vzela zopet to reč v roke, aii se pa b jdu pri sedanjih iiomatijah kmalo kaj rešiti moglo, ne vem . To pa je gotovo, a*.o bi bila cerkev črtkala, da bo na svetu mir in sprav«t, bi se Božje hiše ne bile vzdignile nikdar nad katakombe. Gotovo je tudi, da omikani človek ljubi le olikano gUsbo, in da p » tem tak. m s * more ceniti l:idi stan omike pri narodu ravno po st .nu cerkvene glasbe. Ako hočemo tedaj pomagati narodu i; omiki, moramo tudi tukaj pomagati n-iprej. To bi se pa zg.»dilo :
1. Ako bi s*: osnovalo cerkveno pevsko društvo, kterega odbor bi skerbc-1 za zb.4jš,»uje cerkvenega petja iu orgianja, ter bi priobčoval orgiavcem dobre in njih pevskim močem p imerue speve in vaje za orgle.
2 Ako bi okiicalo društvo oa, po enkrat na leto občni sbor, v kterem bi so važne reči o cerkveni glasbi obravnavale, in ako bi sj o tacili pr.ložnostih zapevale z združenimi mo.mi kake veči cerkveno klasične dela.
3.	Ako bi se napravil glasbiuo-znanatveni odsek, kteri bi nabiral \=>e dosedanje p »snu po slovenskem, bi pretehtoval be3ede in nape.e, bi ^zločil, kar je uespo-dobnega in cerkve n-vrednega; potem bi preskerbel, da bi >e odobrene uieloiije postavile v nravno umetno soglasje in bi se jim oskerbovale spodobne predigre.
4.	Ako bi se tako izčiščena in lepo vravnana pesmarica dala na svitlo, tako imenovani ,,K a n ci o n a l kterega bi potem pračastito škotijstvo v svoji diecezi vsem cerkvam zapovedalo.
Ako bi se tako društvo osnovalo, podpirali bodo
nasproti. Učeni skladatelji jih imenujejo ubogo praskanje , dud-ljanj«* („elende Fuslereien") iu jih ne marajo se v svoje zbirke ne. *) Kaj pa naj se s tistimi zgodi, kteri zavirajo, da cerkveuo petje iu godba ne more na pravo pot, se upirajo na vso moč, da bi se ne odpravile napake po nevednih vpeljane v hišo Božjo, in na vso moč, celo z denarjem delajo , da se ne vresničijo cerkveni predpisi? — Ali niso enaki podobni onim, ki se sploh za cerkvene zapovedi nič. ne zmenijo? s) Pri petih mašah, večernicah in drugih cerkvenih uredih je ukazan latinski jezik.
gotovo tako blago početje gospodje duhovni; ter bodo ljudi spačenega ali neomikanega okusa podučili, kaj je pravo, in kaj ne, ker veliko je pomanjkljivega ali ska-ženega, kar poprave potrebuje. (Opomba. Ta spis nam je prišel iz roke umnega orglavca na Kranjskem skoz roke višega gospoda. Naj pripomore k doversevanju cerkvenega petja in glasbe v cerkvenem duhu. Vr.)
Zaka j je toiiko krit a zoper katoliško ciuhoesteo ?
To je znana reč. Jud je izdal nejever niku Kristusa, in oba sta ga umorila, križala, prebodla. Duhovstvo oznanuje Krstusa križanega, zato od jeze škripljeta časniški jud in li b e r a l u h o v s k i nejevernik, ker ni jima dosti, da sta enkrat ubila Sinu Božjega, ubijata ga kervoloka vsak dan v njegovem duhovstvu in preganjajoča njegovo sv. Cerkev na zeml)i.
Zmaga se.kriia r TEME. stoletji.
„Kdor hoče priti za menoj, naj zataji sam sebe, in naj vzame svoj križ, in naj hodi za menoj." Mat. 16, 24.
V	osmem stoletji je pervotna gorečnost in pobožnost kristjanov, Bogu bodi potoženo! ze!6 omerznila; k mnogim pohujšanjem je priliko dalo hudobno in kerščan-skemu učenju nasprotno življenje posvetnih oblastnikov. GerŠki cesarji so večidel vdani, ali vsaj nagnjeni bili k različnim krivoverstvom. Na Francoskem so cel6 do Pipioa vsi kralji^ živeli nedostojno v lenobi in telesnih sladnostih. Španjolsko je bilo podverženo in raz-djano v oblasti Vitica in napadnikov Mavrov, kteri so počenjali različne krivičnosti. Na Talijanskem so posvetni mogočniki preganjali papeže, in sicer tem hujše, Čim z veči vnemo in stanovitostjo so se le-ti bojevali za Boga in cerkev njegovo. Nemško je bilo večidel še pogreznjeno v globoki mrakoti poganstva. Vsled preseljevanja narodovskega so ljudje sploh bolj obdivjali, in tako je cel6 duhovstvo prestopilo od pervotne nedolžnosti in nravne čistosti, in ljudstvo, kakor je že to navadno, se je ravnalo po zgledu svojih predstojnikov.
V	greški deržavi na jutru je vstalo tedaj zatiranje svetih podob (ali kipoborstvo). Takrat je živel svet opat, Štefan po imenu; njega pokliče Konštantin Kopronim k sebi, da bi ga odvernil od češčenja svetih podob, in da bi potlej po njegovem zgledu popačil tudi ljudstvo.
„Ti nerazumna stvar — tako ogovori ga cesar — ne veš li, da Kristusa Gospoda podobo moremo pohoditi brez vsakoršnega pregrešenja in brez tega, da bi najmanjši nečsst padla na Kristusa Gospoda? Lej, podoba še ni Kristus Jezus sam; kaka zveza je med če-ščenjem Odrešenikovim pa brezdušnim lesom ali kamnom ali v Čimur koli, iz česar je narejena podoba?'1
Štefan vzame v roke neki penez ali denar ter vpraša: „Vaša Svetlost, Čegava podoba je na tem penezu?" — Konštantin odgovori: „To je moja podoba, obraz tvojega cesarja." — „Ako ta podoba," pravi na to Štefan, „nima nobene zveze s tim, ki ga mi kaže, tedaj svobodno morem pohoditi obraz Vaše Svetlosti na tem penezu." Verže penez na tla in hodi po njem; ali — cesarski služabniki pristopijo, primejo naglo Štefana kot protivnika cesarjevega, in sam razgnjevani cesar ga obsodi k smerti.
„Vi slepci"! — zakliče Štefan — ,,za kazni vredno reč sodite, ako kdo onečasti obraz kterega koli poze-meljskega oblastnika, domišijujete si pa, da Bogu ljubo reč činite, kedar podobe nebeškega Gospoda in njegovih prijateljev, to je, svetnikov tergate z naših cerkev, zasramujete in sožigate!"
Vendar tehtne besede njegove niso pomagale nič; bil je sveti mož umorjen.
Jako pokvarjen je bil sicer svet v pervi polovici tega stoletja, velika verska vnemarnost in nevednost sv. evangelija je gospodovala med kristjani; vendar jih je bilo obojega spola ljudi, kteri so odrekši ae posvetni nečimurnosti živeli v samostanih ali tudi med svetom, a tako, kakor bi njegovi ne bili. Se je imel Jezus Kristus mnogo zvestih in pokornih duš, ktere so poleg spol-novanja verskih dolžnosti na tanko spolnovale dolžnosti svojega stanu; — kterih pervo delo je bilo služiti Bogu in skerbeti za dušno svoje zveličanje, naj ljubši zabava brati svete in pobožne spise, naj prijetniši hrana spo-korno prejemati presveto Kešnje Telo, naj dražji zaklad milost Božja, naj veči veselje djanj« ljubezni, molitev in pobožnost. Imel je še mnogo pravičnih duš, kterih je čakalo na tem svetu le preganjanje in sovražen je. To so bili pravi kristjani, kteri so Kristusa resnično na-sledovali, za njim svoj križ nosili ter z njim križani bili.
Ta kristjanska gorečnost je še bolj se vnela in vi-teštvo svetega križa je nove zmage slavilo v drugi polovici osmega sto!et,a, kadar je 1. 768, po smerti svojega očeta kralja Pipina, vladati jel Karol Veliki, cesar rimski in vstanovitelj velike deržave Franko Nemške. Že oče njegov Pipin je od Longobardov pribojevano deželo Romanijo, tedaj „exarchat" imenovano, za vselej daroval sveti rimski stolici ter se zavezal 1. 754 vstanovljeno „deržavo cerkveno" in papeža samega braniti proti vsa-kterim sovražnikom, in tako je bilo tudi po namembi svoji prosto zavarovano deželsko vladarstvo papeževo.
V tem delu, cerkev keršansko-katoliško braniti in ji k vladanju po vesoljnem svetu pomagati, je zvesto naprevedoval sin njegov Karol, za svoje velike in slavne dela imenovan Včliki. Po svojih zmagah proti raznim narodom in deželam je vstanovil velikansko deržavo, ktera je objemala skoro celo zapadno Evropo. Glavni namen vseh njegovih djanj in velikanskih početij mu je bil: bramba in razširjevanje olike in vere kerščansko-katoliške, vzlaati je svoje moči obračal na to, da bi vse svoje podložne, posebno germanskega ali nemškega plemena, po nauku svetega križa iz stanu sirovosti pripeljati mogel v hram olike in vzobraženosti. Trideset let se je boril s Saši, kteri so se ustavljali kerščanstvo, pa jih je na zadnje premagal ter pripravil pod sladki jarem svetega evangelija. Da bi pa pri njih vera svetega križa pognala tem globokejše korenine, je vstanovil sredi med njimi več škofijstev, kakor v Osrabrukn, Mindenu, Paderbornu, Bremu, Verdunu; tako je postavil tudi 24 samostanov ter jih bogato obdaril v ta namen, da bi se tem bolje razširjala olika kerščanska. Podpiral je kupčijo in obertnijo, pospeševal ratarstvo in kmetijstvo sploh, sušil močvirje, obdeloval lesovje ali gojzde, postavljal vasi in cvetoče mesta, ter vede, kolike cene
t'e morje, je hotel napraviti velikanski graben, kteri b'i til Reno sklenil z Donavo in tako tudi s Čemim morjem.
Kaj marljivo se je pečal z vedami. Imel je na svojem dvoru več učenjakov, med njimi slavnega Alkuina, Teodnefa in druge, s kterimi je rad delal in prizadeval si za svoje in svojih podložnih više vzobraženje. Duhovnikom je priporočal pridno učenje, posebno klasiških pisateljev; napravljal učilišča, k kterim se prišteva celo pariško, ter je odločeval učenim možem mnogotere dari m slavila. Dal je sveto pismo in druge por učne knjige pridno prepisovati, nedeljske in prazniške liste in evangelija prestavljati v materin jezik, sostavljati katekizem za mladino itd.
Žena Karola Včlikega, sveta Hildegarda, je z vso močjo podpirala naprave verlega cesarja. V mestu Kemp-tenu je založila slaven samostan reda benediktinskega. Mnoge kneževskega in kraljevskega rodu osebe so vsto-
pile v samostane, da bi tam postavno služiti mogle Bogu ter delati tim lepše za svoje dušno zveličanje, kakor nam je v zgled Viljem, voj . oda akvitanski.
Vojvoda Viljem, ljubljenec Karola Včlikega, je v dvajsetih bitkah zmagal Saracene, odvzel jim Orani jo, in povzdignil se v bogastvu in v časti, ker čislali so ga ljudje in cesar. Poklical je tega izverstnega moža na svoj dvor, in jako rad ga je imel poleg sebe ter ska-zoval mu nad vsemi drugimi svojo prijaznost. Viljem pa na cesarskem dvoru ni našel pokoja in zadovoljnosti. Nekdaj stopi pred cesarja in pravi: „Milostivi Gospod in Oče moj! Slišite glas svojega bojnika in družnika. Vi veste, kako močno Vas ljubim, in kako službo sem Vam zverševal. Vi ste mi draži nad življenje in svetlobo. Jaz sem na Vaši strani stal v bitkah, in vselej, kadar sem opazil kako nevarnost za Vašo osebo, potegnil sem se za Vas s svojim življenjem.
Ker so minuli zdaj časi bitek, prosim Vas, dovolite mi, da smem služiti odslej večnemu Kralju. Dovolite mi oditi, milostivi Gospod in Oče moj ! Že davno želi moje serce zapustiti svet, in vstopiti hočem v samostan, ki sem ga iz ljubezni do Vas vstanovil v puščavi."
Preaunjcn po teh besedah barve spreminja pobožni cesar in nekaj trenutkov ne more kar nobene spregovoriti. Naposled globoko vzdihne; ter s solzami v očeh pravi Viljemu: „Vi ranite mi serce! Ko bi prednost da-vali kteremu koli drugemu kralju ali cesarju, bilo bi mi neljubo in ves svet bi zdražil proti vam. Ali zdaj vas zaderževati in zastave Kralja angeljskega Vam braniti, tega jaz ne smem; le ne ;aj želim od vas, da izberete kak dar od mene v spominj prijateljstva našega.
Po teh besedah ga Karol objame in bridko plaka.
Viljem viditi, da gospod njegov joka, se tudi on sam zjoka. Skoro vendar zbere svoje moči ter pravi: „Naj se Vaša Svetlost nikar ne joka za služabnikom svojim. Ko bi bil previdil te solze, ne bil bi jih Vam vzrokoval in ne se ločil od Vas; zdaj pa, milostivi Gospod, storite mi to, in pustite me ne z nevoljo, temuč s keršansko radostjo, in dovolite, da vstopim v službo našega vesoljnega Gospoda, križanega Odrešenika Jezusa Kristusa.
Kar pa se tiče daru, ki mi ga milostivo ponujate, jaz, kteri za uboštvo našega Gospoda popuščam vse, kar imam, kako bi smel kaj sprejeti, kar je Vaše? Ako pa le hočete mer:i darovati kaj prijetnega, prosim , darujte mi kosec svetega križa, to je, križa Jezusovega, ki ste ga nekdaj vpričo mene dobili v .Jeruzalemu."
Pobožni cesar Karol, ako ravno mu je ta svetinja bila neskončno draga, jo da vendar brez pomišljevanja Viljemu, k<»t dokaz in spominek večnega prijateljstva, ktero je bilo krepkejše od življenja, močnejše od smerti.
Carigrad.
VI.
("Procesija sv. Res. Telesa v Carigradu. — Sultan v moŠeji. — Sultanovih. Sultanova častna straža in lastniki. — Derviski ples na Peri. Mla<l dervišit*. — Derviši veka 'i in njih divjaška božja služba. ,.Kulturo" na Jntmvu je potrebno nositi, pa kakoano? — .jlzlam," in 1 i btr ral oh o vst vo. — Katoliške cerkve na Peri in Oalati.)
V četertek, 7. rožnika, je bila osmina sv. Rešnjega Telesa, in toraj po navadi prezala procesija ob 5 popoldan po predmestji Peri. Nikoli bi ne bil mislil, da katoličani v glavnem turškem mestu imajo toliko svobode in priznanja, kmali več kakor po marsikterib ker-šanskih mestih. Ceste in ulice, po kterih je šel obhod, so bile nad vse naše dozdeve olepšane; velikanske preproge in draperije z gerbi, napisi, cvetličjem, so visele po zideh na gosto in velikrat skoraj od naj višega na-stropja do tal; luči in lučice, godba, majhni postavljeni
altarčki ob oknih, hišah, nagosteno ljudstvo itd. je dajalo tistemu okraju neko posebno semanjost. Tudi du-hovska oprava je bila lepa in častitljiva. Obhod so imeli ta dan oo. kapucini, zdi se mi, da veljalo je sosebno francoskemu narodu, ker francoski konzulat je precej zraven cerkve in šel je konzul z obhodom. Iz cerkve sv. Antona je šel častitljivi obhod z Najsvetejšim po velikih ulicah nekoliko nakviško, in se je vernil navzdol ob kraju staniša ,,di Bologna" in skoz male vrata na vert francoskega poslanca, kjer je bil pervi blagoslov; nasproti v neki kapeli drugi, v tronu francoske cerkve sv. Ljudovika tretji; od tam smo šli naravnost po ulicah velikega francoskega dvora v cerkev sv. Antona nazaj, kjer je bil poslednji blagoslov. 50—60 je bilo duhovnov raznih redov, ljudstva vse polno, in povsod so se tako obnašali, da v turškem mestu zamore človek zadovoljen biti. Posebno me je ginilo, ko so z višave dostikrat kar na gosto cvetlice na nas sule, in ko je bilo med čudo krasno oblečenimi otroci tudi nekaj angelcev s perutimi. Bil je eden otrok viši angel Mihael s čelado na glavi, s tehtnico v levici in z mečem v desnici, kterega je mogočno kviško deržal, češ, da se hoče vojskovati za Jezusa v naj svetejši skrivnosti. Solze morajo politi človeka pri tem pogledu. Kar nisem se mogel nagledati tega prelepega angela. Muzikanti turški so jo lepo delali grede za vodjašem zamurcem, in turška straža je resno deržala gole meče kviško kakor pozdravljaje, češ, da tudi mahomedan hoče kaj storiti za čast naj lepši skrivnosti na zemlji. Vsako občutljivo serce se mora topiti pri tolikem velikolepji, ktero spremlja in obdaja častitljivo procesijo. Zdi se mi pa, da turški vojaki in glasbarji so bili Poljaki, saj morebiti po večini, če ne vsi; vender ne vem prav.
Tega, pa tudi nasledn jega dne v Carigradu ne bom svoj živi dan pozabil.
Kakor sera vidd v četertek katoliško, tako sem gledal naslednji dan mohamedanske slovesnosti. Bil je petek, toliko kakor naša nedelja. Vsak petek gre sultan v drugo džamijo molit. Ta dan je bil namenjen v Kul-lelej. precej deleč ob azijanski strani Bospora. O taki priliki ga tujci naj ložej vidijo, toraj sem se tudi jaz s spremi javcem ob 10 dopoldne na čolnu tje prepeljal. Godi se sultanov sprevod v mošejo z velikim blišem in slovesnostjo. Po obeh straneh brega je bila vojna nastavljena. Zraven mesdžida , bolj majhnega poslopja, je stalo naj višji častništvo v semajnicah, kakor, veliki se-raskier Riza-paša, poraornik (admiral) Mahmud-Ali-paša, tudi blezo Omer-paša, takrat še živ, pa Napoleon mi ni vedil za gotovo povedati, če je bil ravno tisti — prileten , z belo brado in rudečkastim čednim obrazom. Rad bi bil za gotovo spoznal tega nesrečnega odpadnika, če tudi bi mi bil merzel. Moj Napoleon, sicer precej po pldzarsko oblečen, se je z višimi in nižimi častniki tako po domače obnašal in pogovarjal, kakor bi bil z vsimi bratovšino pil, ki pa res niso bili tako terdi, kakor se sicer rado pri vojašini vidi, kadar je v paradi.
Kmali po 12 se približajo pozlačeni in prezali čelni z obilnimi snežno-belo oblečenimi jadravci. Dva čelna sta bila z nebom (baldakinom) in v enem teh je bil sultan. Le malo sem ga zamogel viditi, ko je še v čelnu sedel, ker tje se ni moglo, kjer je iz čelna stopil, in šel je precej v mošejo. Imel je černo dolgo brado in rudeč fes (kapico) na giavi, druga obleka, mislim, je bila černa. Vsi turški vradniki nosijo černo suknjo, ki je nekoliko podobna tako imenovani talarni suknji pri našem du-hovstvu.
Sinček sultanov je bil ostal zunaj poslopja. Deček je bil viditi pri kacih 6-10 letih, pa kakor zamorjeno dete z bledim obrazom. Sedel je v kotu ozidja na stola (še čudo, ker sicer turki le Čepe s podgibnjenimi no-
gami) in služabnik je bil pri njem. Na glavi je imel rudeč tarbušek in oblečen je bil v višnjevo suknjico in hlačice po našem — vse z zelenimi nacifranimi ob-Šivi. Z njim je bil nekoliko veči deček iz cesarske soro-dovine, kterega pa je bilo viditi samo zdravje in življenje.
Nekako čarno-opanljiva je bila zlasti telesna straža sultanova. Nekteri z rudečimi vsaktero nakinčenimi plajši, drugi v(blezo Arabi, Cerkesi, Arnavti) z belimi baljinami itd. Častniki sploh s černimi suknjami, rudečimi hlačami in tarbuši na glavi, pa z velikimi zlatimi kokar-dami. Tudi je bilo več kočij turškega in druzega ženstva.
Kake dobre pol ure so derviši peli po dolgočasni šegi svoji v mesdžidu, kar se je dobro ven slišalo. Nazaj se sultan ni peljal v lepih čelnih; šel je „incognito"
—	natihoma, in njegova straža se je posedla v dva čelna;
—	naj lepši čelni pa so šli prazni nazaj.
Hitro sva se prepeljala z Napoleonom nazaj čez Bospor in na Pero, ker še nekaj posebnega mi je imel pokazati pred odhodom. Z opazovanjem derviškega plesa, ki sem ga vidil od l'/2 do 21« se je dokončalo moje ogledovanje Carigrada. Ta derviški ples, kakor sploh mohamedanstvo, je prav žalosten dokaz, v kakošne zblode in spake človeštvo zaide, ako ne posluša razodenja božjega , ampak svojo lastno vmišljijo. Pripelje me moj vodnik v velik osmoogelnik na predmestji Peri , blizo turškega pokopališa; okrog pri tleh je mostovž za gle-davce in zlasti za mohamedane, kakor bi djal v kakem gledišu ali pri komedijah. Tudi zgoraj na okrog so rao-stovži in prostori za sultana, za nekako glasbo in drugi tudi za turško ženstvo.
Škornje mora zunaj pustiti in copate obuti, kdor gre mohamedansko opravilo gledat. — Kaj tedaj sem vidil?
V okroglem prostoru je stalo na okrog dvajset der-višev na klopici, ki je prav malo višji od tal. Bili so v haljah, rujavih, černikastih, sivih in vsaktere barve, ter ne vem, če sta imela tudi le dva čisto enako barvo ; na glavi pa so imeli nekake klobuke brez okrajev, kakor pine. Tudi so bili razne starosti. Kmali pride veliki dervis, prav star mož v rudeči haljini, se skloni pred unimi na tla in vsi derviši za njim, ter jim bere nekaj časa iz „korana" (mohamedanske biblije), in med tem vsi na okrog čepe. Priklanjajo se z glavo, eni bolj eni manj ter sklonjeni ostanejo, nekteri skor do tal. Ko je branje jenjalo, se je pričela na gornjem koru godba flavte in škripanje gosel, ako sem prav slišal. Derviši glasbo v svojem obnašanji več ali manj spremljajo, gredo pri strani poda po dva in dva na okrog, in na obeh nasprotnih krajih kroga, kjer so proti Meki obernjeni, se vsak mem grede globoko prikloni. — še zlasti pa tam, kjer je veliki dervis na pogrinjalu, se priklanjata po dva in dva, obernjena eden proti drugemu. Ne včm prav, če delajo te poklone velikemu dervišu, ali Meki, ali pa obema. V taki pastirski igri gredo saj trikrat na okrog, in vsi so bo9i. D«i se znamnja z nekim šumom, in to je blezo znamnje, da se ples prične. Verhne halje zdaj na stran denejo ter v belih haljicah (kitljah) in nekacih kamižolah gredo po versti zopet na okrog k staremu dervišu; višji se mu nizko priklonejo, nižji mu tudi roko poljubijo, in vsi imajo pri tem hodu roke križem čez rame. Naslednjič udri glasba za ples, derviši stoječi po sredi prostora se nekako sladko radujejo nad milo-divjaškimi glasovi flavte in darabuke (majhnega bobniČ-ka). Poslednjič eden izmed njih povzdigne roke nad glavo, stegne jih nekoliko narazen kakor škarje, verže glavo na desno ramo in se začne sam okrog sebe sukati ter plesati z veliko vnemo; kmali za njim drugi, pa tretji in zlagoma so vsi v plesu ter se verte prav kakor fertavke. Zdi se mi, da včasi so roke plesaje kviško deržali, včasi pa jih križem čez rame imeli,
ali kako je že bilo. V začetku so Bkoraj vsak le na svojem mestu, sčasoma pa se bolj in bolj med seboj mešajo, vender se nobeden ni z drugim terčil, nobeden padel ali se spotaknil, pa tudi šuma niso posebnega delali , ker so bili bosi. Iman, njih višji šeta, v sredi med fertavci, z rokami tleska, ali da z glasbo vred njih ples spremlja, ali da jih oserčuje in priploskuje njih ,,pobožni" gorečnosti.
Ustavijo se za trenutek; ali darabuka in glasba jih zdajci v novo spodbode, glasba nagliši pritiska in ple-savci plešejo z veči ihto. To vertenje je terpelo ne mara blizo tri četerti ure. — Ako človek pomisli, da so marsikteri že stari vmes, ki se s toliko resnobo tako trapasto vedejo, kako smešno žalostno je vendar to! Naj mlajši je bil mladenček, nemara, pri kacih 14—16 letih, bled revež, pa tako prijeten viditi, da nisem mogel oči od njega odverniti; prav v serce se mi je ubožec smilil in sklenil sem ga za zmiraj v „raento" (spomin in prošnjo) pri sv. maši vzeti, da bi kdaj k spoznanju prišel. Priporočen naj bo tudi mojim prijatlom v ta namen. In ko še pridem v Carigrad, ne mara, pojdem gledat v „tekie" (dervišnik), če bode še ta revež svoje nožice tamkaj brusil. — Pristaviti moram, da ta dervišič se mi je zdel prijazen, vidil sem ga potlej tudi še zunaj; drugi so mi bili bolj odljudni na moj videz.
Ne vem že prav, ali vmes ali na koncu plesa je ,,iman" dolgo in z nekako posebno vnemo dolgo molil, kakor so rekli, za sultana in za vladarje.
Derviši poslednjič kakor zamaknjeni na tlatelebijo; vstanejo, vzamejo halje, grejo še enkrat ali dvakrat okrog po sobi, pa iz sobane, kakor so prišli.
Taki derviši imajo svoje samostane ali „tekie" po mnozih turških mestih. Ti derviši so toliko priljudnimi od druzih m<»hamedanov, da puste tudi evropejce k njih plesom gledat; drugi pa so tako prenapeti, da tujca izpode z veliko jezo in žaljenjem, ako bi prišel v mes-džid med uro njih duhovne službe.
V predmestji Skutari pa so d e r v i š i - v c k ač i; ti so še le kaj čudni in divjaški! Nisem jih vidil, pa jih tudi ne maram viditi pri njih verskih, ali bolje reči, neverskih šegah. Že njih ozidje je čudna zm-;s, zmetana iz vsih stavbinih zlogov, kakor piše Isambert. Po zidovih je orožje, kakor v kaki trinožnici, nekake pšice, ostri žeblji in veliko druzega. Derviši pričo svojega vi-šega ali „iman-a" kriče nekake molitve in pri vsaki verstici mečejo glavo nazaj in naprej z nečednimi spa-karijami. Včasi kak musulman kakor obesne s tim vedenjem, puhne med derviše, buti na tla in vode se kakor medved v gaj bi.
Vstopijo se tudi ti derviši v versto, veržeio roke križem na persih čez rame in počno kričati svoj : „Am J''ih ilAl/ali, va Mohnmmed rossnl AHaU", t. j., ni Boga razun Boga in Mohamed je njegov poslanec, - da se ne zdi več človeški glas; z zamolklim, hripovim glasom se vsi ob enem zaderejo, kakor zveri v zverinjaku, kadar so razdražene. Na zadnje že kar tulijo in se zaganjajo vsi ob enem nazaj in naprej vpijoči: ftAlalt lin„on Bog!"
,,Iman" pa je pri raigrabu (molitvini votlini) in jih oserčuje. — Pri takem počenjanji se je mlad deček odločil od množice, šel proti starcu; strežniki snamejo z žeblja na steni prav ojstro iglo in jo dajo „imanu", kteri je tu pa tam mladenču prebadal lica s tistim ojstrim železom, in revež ni naj manjšega znamnja razodel, da bi ga kaj bolelo. — Ako ti trinogi večkrat uboge dečke tako prebadajo, kakošne lica morajo potlej imeti in koliko jih pohabijo!
Terpinčijo se pa še na druge načine , naj berže še huje. Leta 1854 sem vidil v Aleksandriji takih fanati-karjev, ktere je cela derhal ljudi po ulicah spremljala^
in so tu pa tam obstali ter gledali, kako sta se mnogotero z mečmi ubadala io se terpinčila. Tako, so rekli, se pripravljajo na božjo pot v Meko.
Osemletna deklica se je približala sama k ,,imanu," kteri jo je sprejel prijazno in očetovsko. Otroče se verže na ovčjo kožo, ki je bila razgernjena po tlčh, dva strežaja deržita imana, kteri v copatah z nogami stopi na to ubogo stvarico in ji na herbtu stoji nektere minute; kadar odstopi, deklica vstane vsa razveseljena. Pokladajo mu matere štiri ali petletne otročiče na kožo, ki jih iman nežno z nogami tepta, češ, da jih s tim ▼sih bolezen ozdravi. Pravil sem o drugi priliki, kako je v Bejt Dženu pri Damasku tudi starec starca ozdrav-ljal s tako hojo po herbtu.
Ali imate zdaj dosti od te ostudne divjačnostiV
Pač je treba „kulturo" na jutro nositi; pa ne ne-jeverske, kakoršno že tako imajo, ampak versko, kakoršno je imel Carigrad, pa jo )e zgubil, odkar se je od Kima odločil, in pa zato ker se je od Kima ločil in prinesel mu je Turek „kulturo", kakoršno sem ravno omenil v nekterih zgledih.
Kar tiče „izlam" ali moharaedansko vero, verujejo sicer v enega Boga, ali kakošnega Boga si mislijo? Dunajski „Cerkveni list" 25. listop. 1871 piše: „Akoravno izlam petkrat na dan edinost Božjo oklicuje z minaretov svojih džamij, vender ga Cerkev zdajci in vselej zaznamnuje za neverstvo (ajdovstvoj... Bog, ki gaje oznanoval izlam, ni bil Bog keršanstva. Ni bil trojedini Bog, ni bil Bog odrešenja, ni bil Bog ljubezni. Njegov nauk je bil skoraj raci jonalistiški uk" itd. Isambert pravi, da izlam se izteka v nekak „deizem," ali vero v Boga brez razodenja, če tudi ne pravi „deizem," ker ima Mohameda za preroka. V izlamu imajo sedanji liberaluhi nekako zerkalo, ponašanje z enakostjo, z nasprotno pomočjo, mesenost, deržavno omnipotencijo , zraven pa naj veči nesterpljivost (intolerancijo), kakor je pri liberalu-hih; k temu pa je še fatalizem ali vero v nespremenljivo preodmeno človeške zgode in osode njih posebnost.
K sklepu naj omenim, da katoličani imajo na predmestji Peri 8 in na Galati 3 cerkve. — Prav veliko bi se dalo še pisati o Carigradu , toda popotnik le memo-grede kaj pogleda in pove, nima naloge vsaki reči do ana segati, in mora gledati, da domu pride.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. Kakošni berlavci so liberalci, to kažejo in pričajo vsi njih spisi in njih modrovanja. V enem in istem spisu iz „Tagespresse" (gl. samo na pr. Laib. Ztg. 15. grud.) se najprej zabavlja čez škofa Ru-digiera, kakor tacega, ki derži z Rimom, „der Romling",
S a čez duhovstvo na Tirolskem in Gornjo avstrijanskem, a vse je prederzna sleparija in laž, kar se v imenu vere počenja pred svetom; natolceva in sumniči se leča, spovednica, altar o poroki in celo kerst(!) kakor pomoček za „agitacije"; hujska se vlada, da naj oberzda duhovstvo na leči in v šoli.
In pomisli človek! Štiri, pet verstic naprej na ravno tisti strani, v ravno tistem spisku se terdi, da je to le sle-
f ija, da liberalizem napada Boga in vero, zakon in šolo. n to je vedno počenjanje teh hinavcev, ki so podobni hudobnežu, kteri je bližnjega ranil in okervavil, potlej pa kriči: „Kaj sem ti pa storil?"
Sto- in stokrak zabavljajo ti potuhneži čez „ul t ramo ntance", to je čez prave katoličane, kteri so pokorni papežu in ga spoštujejo kakor Kristusovega namestnika, ko vender vsak podučeni ve, da po nauku sv. vere se tisti Kristusu in svojemu zveiičanju odpovč, kdor papežu pokoršino in spoštovanje odreče; precej nato pa pišejo, „da vera ni v nobeni nevarnosti." Kaj je
neprenehljivo hujskanje ljudstva zoper njegovo duhovstva druzega, če ne preganjanjo sv. vere, zakaj z du-hovstvom mora tudi vera pasti, kakor mora pasti tudi s takim duhovstvom, ktero bi bilo zoper papeža, to je, razkolniško ali šizmatiško. Vi berlavci tedaj sami ne veste, kaj pišete, in menite mar, da je ljudstvo tudi tako kratke pameti, kakor ste vi? Ljudstvo čisto dobro vč, da vsak, kdor mu zaupanje do duhovstva, do papeža spodkopuje, je tisti lažnjivi prerok, zoper ktere je KristuB svaril: „Varite se jih! — Zgrabljivi volkovi so." Poznate jih pa iz njih del. Sovražijo Krist. namestnika, sovražijo njegovo duhovstvo, zasramujejo verske resnice, ne spoštujejo ne nedelje ne kvaterne srede, zagovarjajo vse, kar je Cerkvi sovražno. — In Kristus je njim v pogubljenje naznanil: „Kdor pa Cerkve ne posluša, ta ti bodi kakor ne je vem i k in očitni grešnik."
Katoliška Cerkev je dandanašnji s Kristusom na križ pribita. V Rimu je na križu Pij IX, po Evropi so križani škofje in duhovni od prostomavtarskega in liberalnega časništva, ktero vedno hujska vlade in narode zoper katoliško Cerkev in njeno duhovstvo. In zdaj, kakor se je ua Nemškem že zgodilo, tiše liberaluhi, da naj se ravno tako naredi tudi v Avstriji, da naj se namreč Cerkvi tudi beseda vzame s tako postavo, po kteri bi lahko za vsak nič duhovna v ječo vtaknili.
Toda keršanstvo se je o naj večem preganjanji na) bolj razširjalo; zanesljivo liberalni trinogi tudi sedanji čas v splošnem ne bodo nič opravili. Milovanja vredni pa so mnogi posamezni, ktere vihar seboj podergne in v pogubljenje vleče. — „Kdor pa bo stanoviten do konca, bo zveličan."
V Mokronogi so bili 17. t. m. vpeljani novi gospod fajmošter, č. g. Mihael Vindisar. Vsa fara je željno pričakovala prihoda svojega od Boga, škofa in patrona namenjenega duhovnega očeta; zato jih je pa tudi res preserčno rada in lepo sprejela. Bog daj, da bi nas ta gospod mnogo let učili, in nam z lepimi zgledi kazali pot v nebesa!
Kakor je bil ta sprejem priserčen, tako pa nastopi strah in žalost, ker imamo tu že čez 40 dni vedni potres, ki malo po malem prenehuje, pa se spet oponavlja po noči in po dnevi, in nam je že veliko škodoval pri poslopjih; razmaketal je že do dobrega farno cerkev sv. Ila, grajščino, vradnijo, šolo in vse druge pohištva po celem tergu. Vselej pribobni potres od severja in gre ravno tisto pot proti jugu naprej; zemlja pa bo trese in tako bobni, kakor vozovi po železnici.
Vesela sporočila smo brali v Danici in Novicah, kako so stali trdno in stanovitno volilci drugod za prejšnje narodne poslance; a mi milujemo, da ne moremo tega terditi od mokronoških volilcev, ki so glasove tako razcepili, da so volili tri druge na mesto priporočenih, dasiravno jim je bila Slovenija poslala svoj program, pa ostali so pri svoji termi, užalili vse spra-voželjne rojake, ter pozabili, da Avstriji je treba mini in sprave, in da Kranjci moramo zvesto paziti na svoje načelo: Za Boga, za Cesarja in za Domovino, da nas ne pogoltne prostomavtar nemčurski.
Slaba letina nam žuga, glad in revščina nas ob-iskujo strahovito, ker tukaj nismo pridelali ne sadia, ne podzemljic, ne fižola, ne repe, tudi ajde le malo, sterneno smo pa že povžili. Solzi se že zdaj ok6 marsikteri materi, kadar je treba pripravljati družini živeža , pa nima že zdaj kaj v pisker devati; iz česa se bo še le pekel kolač za veliko noč leta 1872 ? — Ravno taka je bila v jeseni leta 1816, ko je bila nastopila huda lakota po Kranjskem ; gospodinje so tarnale, kaj bo — kaj bo? K olača ne bo za naprej! Ali Čudne in skrite so pota Očeta nebeškega, in neizvedlive njegove misli. Poslal je bil predobri Bog prav tisto leto na Kranjsko
za škofa nepozabljivega prevz. gosp. Avguština Gruberja. Ta gospod so potožili svojemu mogočnemu prijatlu, tedajnemu cesarju Francu to nezgodo slabe letine, in se pri njem potegnili za lačne, revne in uboge svoje ov-čice. — In glejte, posrečilo se jim je tako, da so ravno tihi teden leta 1817 po farovžih delili revnim soršico, dopeljano iz vnanjih dežel, in tako pripomogli, da so revne matere na Kranjskem vender le pekle kolač za veliko noč tistega leta. — Bog daj tudi leta 1872 takega ,,kopača" (Gruber ja;, ki bi izkopal iz blažili zakladov izdatno pomoč revščini naši!
Mokronog, 18. decembra 1871.
Davorin Boltič.
Iz Kostanjevice. Nemila s*nert nam je zopet pobrala kar nenadoma enega naj bolj gorečih delavcev v vinogradu Gospodovem Umerli so mjd l'i. in 17. grud. po Doči čateški fajmošter g. Ferd. Rebič. Farmanom in mnogim drugim nepozabljivi gospod so bili še le v 54. letu. Se 12. grud. so pisali kost »njev; kemu g. faj-moštru pismo, ki se mi je, ne vem kako? precej dozdevalo kakor po»lovitev za vselej. Tožijo v pismu, da iih strašen persni Kerč vsak daft vije in ue smejo hoditi; le v miru da je mir; pa da je tudi g. kaplan zbolel, ter kdo bo hodii bolnike oskerbovat, ker sami ne mo-rejo n.kamor. Napovedujejo si žalostne božične praznike in žele si druzega kraja, Kjer bi mogli saj službo opravljati. ^Opomba. Pridavek oddan zadevu. odboru, za uat. prepozno. Vr.)
V	Jaški ir» llerva^kem je 30. listopada umeri on-dotni frančiškanski gvardijan, č. o. Konrad Logon-Aer, i.t- roj »k, bivši vojaški duhoven pod cesarjem Maksimili.anorn v Mehiki, od Kterega je imel gvad-.ltipski red, ** francoski voj-<i i».»d cesarjem Nap ieinom III, od kterega ji dobil steb'irm» verigo, in p slednjič v avstrijski vojaki do nove vravnave vojniškega duhovstva.
Kat. List.)
V	Saraje\u na I> »-anskene, kakor piš ,.Katol. List," s«> ž>» prišle usmiljene se-.t-e iz Zagreba, kjer .so b:.e radostno pričako ane iu precej so <io >ile 40 deklic v poduk. Nemkinje (protestanške) djakonicc so odšl^, ko so zredile prihod katoliških usmiljeaic. Sej še pa-ot- rji iut 'ran-ki nič ne opravijo pri misij*.nih, ka) čejo še le žen-ke? —
češki kat- !iš<o oo! 'i	se bo ob no-
vim h'tu spremenil v tedni«. (,Vteit'ctna cena un bo j gl. 75 kr , letna pa 15 g!. (Administracija: V Panske nI ce č. 14- 11-
ilazfpteti g** vre t s*.
\ovo iiiiiiistrr*t\o, \akor ,,Vtld.'* |>'še, je dobilo ■luiogo s Polje: p lavnati Poljakom bi <ia<i, kar iim je že ll"h"ii\vart obljubil, j»a -i tega ne vsega. Zaro mer v o bi pa morali glasovati za posiino volilno postavo, p-* kteri bi vla la zam >gla «d manlšine izvoljenega poslanca poklicati deržavni zbor, ano bi uni iz večine ne hotel priti. Na to pogodbo ni hotel \Vodzicki v ministerstvo stopiti: je pa morebiti v programu sedanjega ministerstva? Toda ravno to je vzrok, da je vstavoverstvo v tesnobi. Ministerstvo svoje naloge, s Poljci se poravnati, ne more doveršiti, ker Poljcem so še Ilohemvariove obljube pretesne in ker dobe Rusine nad glavo, ako bi glasovali za poklican je manjšincev v deržavni zbor.
Razun tega ima ministerski program nekje se po-gojo: v svobodniških prašanjih ne dalje stopati, in da predaleč segajoča raba liberalnih postav se mora vtisniti. Ali tedaj liberaluhe zapušati, ali svojemu programu nezvestemu biti. to ste poti novega ministerstva; na obeh
straneh je prepad, zlasti ker tudi federaliatiška stran za malo dvomljivih obljub ne bo zapustila svojega programa.
Deržavni zbor se ima pričeti 27. t. m. Liberalci utegnejo imeti kacih 91 glasov, ako ne bo Poljcev. — Cesko narodno veliko posestvo je pri neposrednih volitvah zmagalo z 22<> glasovi zoper >2.
Škof Strosmajer je bil nekaj časa v Rimu, in pred odhodom je izročil sv. Očetu pismo, v kterem na-znanuje pokoršino do skhpov Vatikanskega zbora.
Laško ministerstvo (to je, ubogo, davek plaču-joče ljudstvo) je kupilo za kralja posestvo Kastel-Por-ziano za štiri milijone in pol, vredno je pa morda ne kje polovico tega. Pravijo, da prodajalec velja za papeževega uri^erž»»nca. — toda na svetu se pač vse primeri: marši kteri i^rat n. pr. eden ali drugi cerkvenih priverž^ncev voli cerkvene nasprotnike v zbor-, v srenj-ske zastope itd., da potl-j taki izrolienci toliko več šk<»de d-dajo Če kvi, cerkvenim pravicam in katoličanom. Taki priverženci so res pravi ,,pri-verženci.'% Mo'ka. poštena stanovitnost za dobro, pravično reč, za B »ga in vero, kje si? — Tudi braziljski cesar se je pr^v čudno obnašal: bil je pri sv. Petru j>ri sv. maši, in pa pri pričet ji laškega zbora v li mu, v Vatikanu in pa v Kvirit.alu. Znano je da Kvir n»t je papeževa ietnica. zda; pa je kraljevo osebstvn v njem. Ravno za'o j« hudo na svetu, ker pii velik ?:n b*lu vladarjev zna-aja ni. Se belgiški kra j je uudan pokizal. d» so rnavtarjev preveč boji.
Kakor je Vikt r Kmanvcl dob.I •• zbornic-* «• govor na svojo prestolnico, precej j» j»» pobral i t Rirr>a. Odg-»vor pa ie bil poanti n..govor z drugimi b"<edaiiii — i >enarni Laški minister si n ipravlj . v Runu «*\or 'palačo) ki » • -tul «"» mitijomv !ir , drogi ministri tud» ne bodo prizine^li, iu kr.ij je že dobil majhen Kastel-1'urzia ;o za 4 milijone in po!. !n '•<<] » 1»-» to obuta! "f Davtvi. pa š*' le da\ki, ktere znap» .beralci j r..v dobr » množiti, 'n l>ud«'m . a povračilo obeta o sv.,bo.h, jre i delati 'n se pogubiti.
Lu-ki <«\obrniti** i blagor. Ita'iitns^i de: a: ni i .i nister .>el!a jt? v novi zbornici v Rimu nasv- tovai dokaj novih d-*; kov. n. p-, na tkanine, p tn-leum iti., p-% n'ko ,,operacij z obligacijami cerk .* . »•:;.t premoženja. Blagor .,i»sv »bodeniin ' (?/ Riinlianom ' Recimo r;, i; „vsužnjeniin."
liel^ijaiisko Ker so bili bru>ei ski mavtarji <i r-hali po mestu nahuiskali, da .>o z-.|»er min^tet stvo l»u-čaie m r,.g..\ jlii « , \z vsih k- ajev številne poslanstva i»riiia: ile v B"i-»'lj protestirat - svojo pričujočiiostjfi *.o per giiju-iie p- 'devzu-sti nep .kiicaoe gospodovania željne
loiie i s* iiiinisterst*'<> zahvalit za njegovo obnašat oe. B i i e s«, razne KOiis-r.ativm- društva in katoliške besed niče iz \ .-či!i in maitfših ine?»t, pa »'-oz	verlih : tu-
dentnv 1-vanj-ke univerze. Ministen»tv-< je sic«*r o d »t o pilo, toda prosti z darji niso svoje želje <I>.3eg|jt ker nastopilo je zopet Konservativno in katoliško ministerstvo, kakor nišejo.
Iz Ljubljane. I>cž« lni zlior se je pričel i M. t. m.
Novi deželni glavar je gr. Aleksander Auerspcrg, vzet iz manjšine poslancev; namestnik je g. P. Kozler, iz večine, ktera je bila pri vstopu od poslušavstva sprejeta z ,,živeli!" Manjšina so: l«1 poslancev iz vel. posestva, 1 za kočevsko mesto in 2 za ljubljansko me»to ; poslednjih 2 volitev pa bode deželni odbor še le do pri-h dujih druzih sej dež. zbora preiskal, ker pravi sporočilo, da s j slišijo mnoge pritožbe zoper volilski imenik itd.
V pervi seji so poslanci storili navadno obljubo; Zavinšek in Poklukar sta bila izvoljena vredovaica, Dei-man in Kosta pa poverjevalca. — V 2. seji v torek so bili v odbor zarad volitve poslancev v deržavni zbor izvoljeni: Bleiweis, Kosta, Svetec, Zamik in Poklukar
(poslednji namesto Razlaga, kteri zavoljo opravila v sodniji volitve v odsek ni sprejel). Predlog zastran prenaredbe §. 32. v službini pragmatiki in službinem navodil, ki tiče imenovanje, zniževanje, v pokoj ali ob službo devanje vradnikov, ni dobil dveh tretjin glasov, in je toraj padel. Zavolj tega so narodni poslanci tudi z unim v zavavezi stoječi predlog deželnega odbora o oddaji služb primarjev v bolnici preklicali.
V četertek so bile vse volitve poterjene, le samo za ljublj. mesto je odloženo. — V deržavni zbor so izvoljeni gg.: Jugovic, Dragoti Rudež, Zamik, Poklukar, gr. Barbo, in za veliko posestvo gr. Thurn. V deželni odbor so voljeni gg.: Bleiweis, Kosta, Murnik, Dežman, — Namestniki za deželni odbor pa so gg.: Poklukar, Kramar, Pet. Kozler, Fr. Rudež. — Slišati je, da narodni poslanci ne pojdejo v deržavni zbor. Popoldne ob 3 je bil deželni zbor za zdaj dokončan.
»Nezmotljiva verfassunga." Svobodoljubje vsta-vovernežev vse preseže. „Laibaherica" iz judovskih listov daje prav „fleten" pomoček za vstavoverneže: Vsak kandidat naj mora naprej obljubiti, da priznava vstavo in da bo v njenem zmislu delal. „Laibaherica" se je ravno tako malo poprašala, kakor njeni ,,izraelski" svetovalci in svetovalke: čemu potlej poslance, če je ver-fassuDga ,,nezmotljiva?"
JHthorske spremembe.
V ljubljanski škofiji. Č. g. Stanisl. Šranc je dobil hotiško lokali jo. Č. g. Jan. Kapelj, lok. pri sv. Jakobu pri Savi, se poda v pokoj. — Umeri je č. g. Ferd. Rebič, fajm. v Čatežu (R. I. P.!), 17. dec., in fara je 19. dec. razpisana.
nabmfnt fiarori.
Za sv. Očeta. Z Verhnike 10 gl. s ponižno prošnjo za sv. blagoslov. T. B. 3 gl. — Iz Idrije V. Tona 5 gl. s prošnjo sv. blagoslova za-se in za otroke in so-rodovino.
Za miši j on g. Buha. G. P. Peterlin 3 gl. Za družbo sv. Leopolda, t. j. za amerik. mis. Iz št. Jošta 5 gl. (Oddali v kn. Šk. pis. Vr.)
Za afrik. misijon. Iz št. Jošta pri P. Gr. 7 gl.; — iz Horjula 6 gl.; z Verhnike 5 gl.; s Podlipe 1 gl. 40 kr. (Izročeno po p. n. g. dek. J. B.) 23 gl.
Za misijon neomadež. spočetja na Jutrovem t "j* 10 gl. (Oddali v kn. škof. pis. Vr.)
Za oo. Trapiste v Ban j alu ki v Bosni. M. Rode 3 gl. za ss. maše. — Iz Selc za 65 ss. maš.
Za pogorelce vsega Postonjskegaokraja. Iz Smlednika 5 gl.
Vabilo k naročevanju na
za leto 1872.
Petindvajseti letnik prične ob Novem letu „Zgod Danica." Te<fej petin dvajsetletnic a; to je tudi za časnik kaj imenitnega, kaj veselega zanj in za častite čitatelje.
Sovražniki sv. Cerkve skladajo po več stotisučev za časnike. da z njimi napadajo vero našo, narod naš. Ali ni tedaj nam dolžnost saj kaj malega storiti za katoliški tednik, pa se med Slovenci ložej ohrani in bolj rodovitno dela ?
Danica prav malo darežljivosti prosi; nobenih skladov in kapitalov; oskerbite ji „za ve-zflo" le samo nekoliko obilniših naročfl po Slovenskem, da se zmagajo ložej veliki stroški, ki jih tudi vredništvo ima, ne le samo založništvo.
Vsak častiti gospod duhoven svoj list; vsako društvo svoj list; vsaki farovž en iztis posebej za ljudstvq , ki Božje službe čaka ali po opravilih pride itd.; po 4—6 umetniših bravcev svoj list saj po večih vasŽh; gostilnice vsaka svoj list, pa premožniši posestniki sem ter tje posebej zase, tudi marsikteri orglavci in cerkveniki, gg. učitelji, pevstvo svoj list: tako se bo z Danico dober sad razširjal in z Božjo pomočjo bode našemu narodu k vterjenju v sv. veri, k keršanski oliki in spodbudi pripomogla čedalje več. Prosimo svoje prijatle, da bi po taki poti delali v korist našega naroda.
Gospodje pisatelji za Danico pa z vsakim dobrim spisom gotovo več kot pred polno cerkvijo ljudf pridigajo; zakaj nauki ne le. da se nasproti močno ber6 in listi gred<5 od roke do roke, ampak se tudi ohranijo za vse prihodnje čase in pisavci bodo tako koristili narodu, kadar jih že davno več ne bode tukaj. To naj jih s tem bolj spodbuda blagoserčno nam pošiljati obilno dobrih spisov za občinstvo.
Poslednjič naj serčniši hvala in Božje povračilo vsim naročnikom, pisateljem in prijateljem pretečenega leta; pa tudi prav gorka prošnja za prihodnje.
Zdaj pa vsim skupaj veselo novo leto in Božja pomoč!
Zgodnja Danica velja:
v tiskarnici prejemana za celo leto 4 gold. — po pošti pošiljana za celo leto 4 gold. 60 kr. ™	„ za pol leta 2 gold. — ,. „	za pol leta 2 „ 40 „
m	v za četrt leta 1 gold. — „	za četrt leta 1 „ 30 „
Za pošiljanje na dom v Ljubljani se plača za celo leto 40 kr. — Naročnina se pošilja tiskarnici B1 a z 11 i k o v i v Ljubljano. IVnar z;i naroeilo (»•-, sc nnjcpuejse po tako imenovanih poštnih nakaznicah (Po«tumvcisu!igen) pošlje, ktere sf pri vsaki pošti dobivajo in do 10 gld., ki po pošti pošljejo, veijnjo le o kr., tedaj se po njih prihrani do 12 kr.
Odgovorni vrednik: Luka Je ran, Natakar in založnik : Jozel lilaziiik v Ljubljani.	'