PoStnfna plaSans v rotovfnL Leto XI., št. 273 a Ljubljana, nedelja 23« novembra 1930 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon št. 3122. 3123, 3124. 3125 3126 Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul - Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Teleton št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 — Telefon št 190. Račum pri pošt ček zavodih: Ljub* Ijana št 11 842: Praha čislo W-cn «t 105 241 Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5 Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te« lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 3 Telefon 5t 190 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Grof Bethien v Berlinu Prizadevanja za okrepitev revizijonistične fronte za skupen nastop vseh premaganih držav - Važne politične konference Berlin. 22. novembra M. Predsednik ma džarske vlade grof Betlilen je dospel davi v Berlin ter je bil takoj sprejet od predsed nika nemške republike Hindenburga. Dana šnji nemški listi objavljajo članke, v katerih grofa Bethlena prisrčno pozdravljajo kot no sta Nemčije. Pri tem poudarjajo, da ima ve like zasluge za Madžarsko in da je njegov poset v Berlinu velikega pomena. Vladni lisi s-Germania-s objavlja članek pod naslovoin >ParaleIizem zunanje politike«, ki ga ie podpisal grof Rethlen in v katerem z zado voljstvom ugotavlja, da se je v zunanjepoH ličnem postopanju Nemčije in Madžarske pokazala v zadnjih letih v gotovih vprašanjir vrsta sporednih stremljenj, katerih vzrok i<' predvsem v tem. ker je slavna naloga zunanje politike premaganih držav vprašani«-uporabe mirovnih pogodb Identičnost postopanja Nemčije in Madžarske v zunanji poli tiki se je pokazala zlasti pri velikih medna rodnih pogajanjih Berlin, 22 novembra, s. Po svojem pri* hodu je madžarski ministrski predsednik grof Bethien še v teku dneva posetil dr. žavnega kancelar ja in runaniega ministra, ki sta ga pričakovala na kolodvoru Opol« dne se je vršil zajtrk pri Iržavnem pred--sedniku Danes popoldne so se v poslopju madžarskega poslaništva pričela med za« stopniki Madžarske in Nemčije politična in gospodarska pogajanja, katerih se ude--ležuieio ministrski predsednik grof Beth« len. državni kancelar dT Bruning in zu« nariji minister dr Curtius Uredniku »Lokalanzeigerja« je grot Bethien izjavil med drugim, da bo ob pri« liki svojega poseta v Berlinu razpravljal o političnih problemih, ki skupno interesi« rajo Nemčijo in Madžarsko, pa tudi o ukrepih za omiljenje poljedelske krtze. Na vprašanje o zunanjepolitičnih ciljih madžarske vlade je odgovoril grof Beth« len, da madžarska zunanja politika stalno stremi po odprav velike krivice, storjene Madžarski, toda z mirnimi sredstvi, ki so podani v mednarodnih pogodbah Za do« sego tega cilja hoče Madžarska sodelovati i vsemi državami, ki so na podlagi skupne usode pripravljene podpirati ta strem« iienja Kar se tiče sosedov Madžarske, so od* nošaj? do Avstrije odkritosrčno prijatelj« ski. Napram drugim državam stremi ma« .Ižarska vlada vedno za tem. da ohrani Korektne odnošaje. vendar pa so ti odno« šaji vedno pod vtisom dejstva da so bile Madžarski odvzete na korist teh držav tri četrtine ozemlja Madžarska vlada ne bo opustila upanja, da bodo te države pri« pravljene za miren in pravičen sporazum Odnošaii Madžarske do Italije so iskreni in prisrčni Kar se govon o tajni agresiv« ni zvezi, je tendenčno Končno ie poudar« tal grof Bethien še enkrat da njegov poset v Berlinu nima za cilj zaključitve politič« ne pogodbe ali ustanovitve katerekoli dr« ravne skupine Pariz. 22 novembra M. Poset predsednika uadžarske vlade grofa Bethlena v Berlinu :e izzval veliko pozornost v pariškem tisku fEcho de Pariš« piše. da je samo lepa fraza, tko grof Bethien zagotavlja, da njegov posel v Berlinu ni v zvezi s kako skupno akcijo Memčije in Madžarske. Madžarska želi paf revanžo in zato se približuje močni Nemčiji Približno enako piše o potovanju grota Bethlena v Berlin tudi »Figaro« Pred sestavo sove avstrijske vlade Schobrov blok proti Vaogouiu - Nezadovoljstvo krščanskih socialcev z Vau^oraovo politiko - Razirovori zveznega predsednika 7 voditelii strank Dunaj, 22. novembra, d. Pogajanja za sestavo nove avstrijske vlade so se v te« ku včerajšnjega dne nadaljevala Glavna pozornost je bila posvečena razgovorom dr Schobra in predsednika krščansko«soci» alnega kluba dr Burescha Po informacijah iz krogov krščanskih socialcev se ie izja« vil dr Schober pripravljenega sodelovati s krščanskim' socialci in celo vstopiti v skupni kabinet. Vprašmje. ali bo sodelo« val v tej vladi tud» Heimatblock^ še ni rešeno, ker se bodo vršile o tem še odlo. čilna posvetovania v Schobrovem klubu Vsekakor pa so velenemci naklonjeni misli pritegnitve Heim\vehra v vlado pod pogojem, da se bodo izrekli njegovi za« stopniki za spoštovanje ustave in vzdrže« vanje reda in miru med prebivalstvom Pri pogajanjih je izjavil dr Schober. da njegova skupina ne smatra za zakonite odredbe, ki jih je izvršila Vaugoin«Star« hembergova vlada, ki mora čim preje po« dati ostavko ter se umakniti novi. katera bo uživala zaupanje avstrijskega ljudstva Posebno Kmetska zveza vztraja pri za« htevi. da mora biti iz nove vlade izločen dosedanji zvezni kancelar Vaugoin in da ne sme prevzeti niti vojnega ministrstva več Predsednik dr. Buresch je po razgovorih z dr. Schobrom odšel k zveznem j predsed. niku Miklasu ter ga obvestil o poteku po- | gajanj. Zvezni predsednik je danes sam ' pričel zasliševati zastopnike posameznih strank Sočesno so pogajanji za sestavo nove vlade se vrši živahno gibanje tudi v vr« stah krščanskih socialcev samih Levo krilo ie zelo nezadovoljno z dosedanjo politiko predsednika Vaugoina ter zahte« va, naj se umakne sposobnejšemu namest« niku Ti nezadovoljneži predlagajo, nai bi prevzel vodstvo krščansko socialnega klu« ba kak zastopnik dežel, ker se je pm seda« njih volitvah pokazalo, da dunajsko vod« stvo ne odgovarja vsem zahtevam. O pogajanjih, ki so se vršila med dr. Bureschom in predstavniki pojamezn-h strank, je izdalo vodstvo krščanske sori« alne stranke daljši komunike, ki pravi, da je bilo na podlagi stvarmh razgovorov ugotovljeno, da je mogoče sodelovanje s Schobrovim blokom pod vodstvom kr* ščanskossocialne stranke. Pritegnitev heim« wehrovcev v novo parlamentarno več:no je bila načelno sprejeta, vendar pit bo po* treben poseben dogovor o tem Pri poga* janjih pa so končno ugotovili zastopniki krščansKo»socialne stranke, da more pove« riti po ustavni reformi od L 1929 manaat za sestavo vlade samo zvezni predsednik in so zato odklonili pogajanja o osebi mandatorja za sestavo vlade. Burni prizori v francoskem parlamentu Debata o bančnih aferah — Težki iskovalna komisija za Pariz, 22. novembra d. V razpravi o predlogu levičarskih strank, naj se sestavi parlamentarna komisija, ki bo preiskala Ou-stricov bančni škandal, je prišlo do tako burnih dogodkov, kakršnih ne pomnijo francoski parlamentarci že izza časa panamske afere. Vlada je bila v poslednjih 24 urah v zelo težkem položaju ter se ji ie posrečilo le z naporom vseh sil zbrati primerno večino za sprejem solucije o sestavi komisiie. ki bo onemogočila izvedbo posebnih namenov levičarskih interpelantov. Vsebina te solucije se glasi: Zbornica odklanja vsako nedovoljeno vmešavanje finance v politiko in politike v justično upravo. Trdno pa je seveda odločena spoštovati ločitev eksekutive in justice ter tej prepustiti kaznovanje krivcev, ki jih je treba razgaliti, kakor tudi vse njihove politične pomočnike, ki so pomagali izvrševati afere v Oustricovem škandalu. Komisija, b' bo preiskala Oustricovo zadevo, ima nalogo pojasniti vse dogodke. Med debato o tem predlogu so se culi najrazličnejši očitki Prvi hrun je izbruhnil, ko ie socialistični poslanec Revnaudel načel vprašanje škandaloznih afer družbe Ngoko-Sangha, s katero je bil nekoč v zelo tesnih odnošajih ministrski predsednik Tar-dieu. Zaradi silnega hrupa je bil prisiljen predsednik zbornice za dalje časa prekiniti sejo. Po pomirjenju je govoril novi minister za pravosodie Cheron. ki ie skušal na stvaren način pojasniti vso zadevn ter zavrniti očitke levičarske opozicije, da ie kriva Oustricovega škandala Takoj za njim pa le izbruhnil nov orkan ogorčenja, ko je pričel govoriti predsednik Tardieu in med drugim izjavil, da vlada ne bo pomišljala v slučaju uvedbe preiskave, objaviti zapisnike očitki socialista Daladiera — Pre-Oustricov bančni škandal vseh škandaloznih afer, ki so se izvršile v Franciji od 1. 1924. pa do danes. Pri tem bo imela javnost dovolj prilfke spoznati, kje so večji korupcijonisti in afaristi. Ministrskemu predsedniku Tardieuju le odgovoril Daladier, voditelj radikalnih socialistov. Med strašnim hrupom in vpitjem desničarjev je naglaSal, da nimajo levičarji nobenega strahu pred grožnjami predsednika Tardieuja, dovolili pa tudi ne bodo nikdar, da bi vlada skušala speljati Ou-stricov škandal na slepi tir. Francoski narod ima pravico, da mu vlada poda točno pojasnilo o ozadju in pravih privcih te temne afere, v katero je biHo po govoricah na borzi zapletenih nič manj kakor 32 poslancev, od katerih sede celo nekateri na vladnih klopeh. Na ta očitek so desničarji minute dolgo razgrajali, na klopeh vlade pa .ie vladala popolna tišina. Predlog o sestavi preiskovalne komisije je bil končno sprejet s 585 proti 10 glasovom. Demisija načelnika Č0S Praga. 22. nov. h. Načelnik GOS Jindrich Vaniček je iz zdravstvenih razlogov podal svojo demisijo, ki je bila sprejeta z velikim obžalovanjem. Do snomladi bo vodi* la tekoče posle pri pripravah za zlet pet* članska tehnična komisija. Volitve novega načelnika se bodo vršile spomladi. Krvavo razračunavanje med makedonstvujuščimi Sofija, 22. novembra AA. List »Zarja« poroča iz Plovdiva, da je snoči Tino Ko-stov s tremi protogerovci napadel popa Janjeva iz štipa in ga ranil. Pop Janjev je pristaš Ivana Mihajlova. Revolucija v Moskvi ? Senzacijonalne vesti o uspešni vojaški revolti - Kremi je v rokah upornikov - Stalin ubit - Vse zveze z Rusijo prekinjene Varšava, 22. novembra g. Poročevalska agentura »Iskra«, ki je sicer privatno podjetje, a ima tesne zveze z vlado, je objavila danes naslednjo senzacionalno vest. »Sinoči je v Moskvi izbruhnila vojaška revolucija. Prišlo ie do krvavib pouličnih bojev, ki so trajali vso noč. Ulico so obvladali uporniki in so danes zasedli Kremel. Stalin je bil pri tem ubit.« Poročilo je vzbudilo v Varšavi silno senzacijo in mnogi listi so izdali posebne izdaje. Vest se zdi tem bolj verjetna, ker od sinoči ni mogoče dobiti z notranjostjo Rusiie nobene telefonične, ne telegrafske zveze. Sovjetsko poslaništvo te vesti sicer demantira. vendar pa demantijem nihče ne veruje, ker je znano,, da tudi poslaništvo ni moglo prejeti iz Moskve nikakega poročila. Splošno se smatra, da je revolucija izbruhnila zaradi aretacije generala Blu-cher-Galena, ki je v vojski zelo priljubljen. Berlin. 22 novembra M Veliko senzacijo je izzvala v vseh krogih vest, da je v Moskvi izbruhnila vojaška revolucija in da je moskovski diktator Stalin ubit Vest se je bliskovito razširila zlasti v borznih krogih, kjer je učinkovala kakor bomba Istočasno so prihajala vprašanja tudi iz Pariza, Londona, Newyorka, Prage in drugod, koliko je resnice na teh vesteh, ki so bile razširjene tudi v teb mestih. Poročevalec »Deutsche Allgemeine Zeitung« v Helsingforsu je sporočil svojemu listu, da je bila vest o umoru Stalina razširjena v Helsingforsu že snoči Poskušali so dobiti zvezo z Moskvo, bilo pa je vse zaman Iz Vir-borga na ruski meji je prišel odgovor, da so vse zveze z Moskvo in sploh z Rusijo prekinjene ter da ni mogoče odposlati nobene brzojavke, niti dobiti telefonske zveze To dejstvo je verjetnost vesti o revoluciji še povečalo Finska brzojavna agencija se je tele-grafično obrnila na svojo podružnico v Moskvi, ni pa dobila odgovora. Šele danes okrog poldneva je berlinsko sovjetsko poslaništvo objavilo komunike, v katerem kategorično demantira vse vesti o revoluciji v Rusiji. Umora Stalina komunike sploh ne omenja. Vznemirjenje v gospodarskih krogih, ki so interesi rani na gospodarskih Fašistična akcija za znižanje cen Sestava posebne pocenitvene komisije - Ostre izjave korporacijskega ministra Rim, 22. novembra, č. Pod predsedstvom ministra za korporacije Bottaja je bilo otvorjeno danes dopoldne zasedanje po* sebne komisije, ki ima nalogo podrobno določiti vse potrebne ukrepe za pocenitev življenskih potrebščin, v prvi vrsti žita, moke in kruha. Otvoritveni seji so priso« stvovali tudi številni člani fašističnega vodstva Minister Bottai je izrazil svoje zadovoljstvo, da je prišlo glede peke kruha do sporazuma, ker bo tipiziranje kruha omogočilo racionalnejšo proizvod« njo v pekarski obrti Pekarski delavci bo« do lahko dobili boljše plače, a cene kruhu se bodo znižale. Minister je dalje izvajal: Vlada ne bo popustila, dokler ne bo do» segla znižanja cen, kakor si ga je zamisli* la. Vlada namerava odpraviti nočno delo v pekarnah in bo poenostavila vrste peci. va, ker se bo s tem tudi odpravilo nepo* trebno razkošje. Uradništvo je že dopri« neslo svojo veliko žrtev, slediti mu mora tudi vse ostalo prebivalstvo, zlasti pa in* dustrijski io trgovski krogi, ki morajo reducirati cene; ako tega ne bodo storili, bo vlada znala najti pota in sredstva, da jih k temu prisili. Ministrstvo za korpo* racije je v stanju nekake mobilizacije in bo svojo nalogo izvedlo vestno in do« sledno.« Minister je nato zapustil sejo, Slani ko* misije pa so pod impresijo teh ministro« vih besed nadaljevali svoja posvetovanja. Sklepi komisije bodo objavljeni sproti v »Uradnem listu«. Trst, 22. nov. č. »Piccolo« se še vedno obširno bavi s problemom znižanja cen in piše, da so pozivu vlade v glavnem sledili tudi v Trstu in Julijski Krajini že vsi pri* dobitni krogi. Edino hišni posestniki se še vedno obotavljajo in doslej z redkimi fz» jemami niso ukrenili še ničesar. »Piccolo« opozarja na to dejstvo vlado in zahteva • ostre ukrepe proti vsem onim hišnim po* sestnikom, ki do 1. decembra ne bodo znT* žali najemnin. Revizija poljske ustave Možnost sodelovanja poljskih narodnih demokratov z vladnim blokom Varšava, 22. novembra, d. Kakor običajno pred sestankom Sejma, krožijo tudi sedaj različne nasprotujoče si vesti o bodoči vladi. Poslednje vesti opozicijskega tiska o nameravanem potovanju maršala Pilsudskega zaradi oddiha v inozemstvo se sedaj demanti-rajo. Nasprotno pa se potrjujejo vesti, po katerih bo prišel po formalni demisiji sedanje vlade na mesto ministrskega predsednika zopet bivši ministrski predsednik polkovnik Slavek. Nadalje se kategorično zatrjuje, da bo postal sejmski maršal bivši ministrski predsednik Switalski. V političnih krogih živahno razpravljajo o vesti lista »Rozwoj« v Lodzu, ki je v tesnih zvezah z narodno - demokratsko stranko, da obstoji v narodni demokratski stranki razpoloženje za sporazum z vladnim blokom glede na skupno postopanje v vprašanju ustavne reforme. Kakor znano, so narodni demokrati odločno proti načrtu revizije ustave, ki ga je izdelala socijalistična stranka, oziroma levičarska opozicija. Za izvedbo revizije ustave je v sedanjem Sejmu potrebna dvetretjinska večina, s katero ne razpolaga vladni blok, ki ima sicer absolutno večino, glasovi vladnega bloka in narod- nih demokratov pa bi nudili potrebno dvetre-tjinsko večino za izvedbo revizije ustave. Varšava, 22. novembra s. Okrajni volilni odbori so končal svoje delo. Defini-tivni rezultati sejmskih volitev so naslednji: vladni blok 249, centrumaška levica 80, narodni demokrati 63, Ukrajinci 21, krščanski demokrati 14, židje 9, Nemci 5 in komunisti 5 mandatov. Varšava, 22. novembra d. Jutri se bodo vršile na Poljskem volitve v senat, v Gornji šleziji pa volitve v avtonomni gornje-šlezijski sejm. Splošno pričakujejo, da bo tudi pri teh volitvah odnesla vlada veliko večino, število volilnih upravičencev za senatne volitve bo zelo majhno in sicer zato, ker imajo volilno pravico samo nad 30 let stari državljani. Posebno veliko število žensk se absentira pri senatnih volitvah, ker nočejo izdati, da so že 30 let stare. Varšava, 22. novembra s. Kakor se javlja, bodo aretirani poslanci in politični voditelji, ki so že dva in pol meseca v Brest-Litovsku, porazdeljeni na razne ječe. Nekaj posiancev so baje že odpeljali iz Brest-Litovska. Z vladne strani odklanjajo o tem vsako informacijo. Nejasen položaj v Španiji Ojačevanje vojaške posadke v Madridu — Nezanesljivost vojaštva — Obotavljanje republikanskih voditeljev Madrid, 22. novembra d. Vlada Boren-guerja nadaljuje varnostne ukrepe za preprečitev eventuelnega republikanskega državnega prevrata V ta namen je bilo poklicanih v Madrid iz sosednih garnizij okoli tisoč mož. Nekaj stotin pehote je prišlo tudi lz Segovije in Burgosa španska javnost še vedno nestrpno pričakuje bodoči razvoj dogodkov in sicer tem bolj, ker je predsednik Berenguer z naknadno izjavo poskušal omiliti vtis. ki ga je izzvala njegova grožnja z zopetno uvedbo diktature. Stališče armade v vprašanju obnovitve diktature Je še vedno negotovo. Republikanci, ki so hoteli ▼ prihodnjih štirinajstih dneb izvesti državni prevrat, postajajo spričo Berenguerjevih varnostnih ukrepov zelo nervozni Nekateri med njimi že javno izjavljajo, da je treba za enkrat opustiti snloh vsako misel na republikansko revolucijo. Madrid. 22 novembra d. Na vseb univerzah dijaki stavkajo zaradi še vedno veljavne učne reforme Izza časa diktature. V Barceloni stavkajo delavci še v mno- gih tvornicah, kar je pripisovati propagandi eksbremnih komunističnih agitatorjev. Avtotaksiji so morali zopet ustaviti obratovanje kakor tudi cestne železnice, ker so demonstranti v predmetsjih obmetavali vozove s kamenjem. Barcelona, 22. novembra. Včeraj je prišlo v vasi Grava do krvavih spopadov med organiziranimi in neorganiziranimi delavci. Pri tem je bila ubita 1 oseba. 4 pa ranjene. Madrid, 22. novembra. Agencija »Fab-ra« zanika vse vesti o vojaški diktaturi v Španiji. Bolgarska agrarna stranka se odreka repubHkanstvu Sofija, 22. novembra g. Na današnjem kongresu agrarne strank«* se je sklenilo črtati iz programa stranke zahtevo po republikanski državni obliki. To črtanje se je Izvršilo na predlog novega predsednika stranke Štefana Canova, zvezah z Rusijo, se kljub temu kategoričnemu demantiju ni prleglo. Berlin, 22. nov. Kljub demantiju sovjetskega poslaništva, da so verzije o izbruhu vojaške revolucije v Moskvi ne-osnovane, se trdovratno vzdržujejo vesti o prevratu v sovjetski Rusiji. Verjetnost teh vesti je še bolj utrdilo dejstvo, da je po prekinitvi telefonskih in brzojavnih zvez z Moskvo prenehal tudi prenos moskovske radio-postaje, ki jo je bilo sicer v Berlinu zelo dobro slišati. Od danes dopoldne pa kljub vsem poizkusom nI mogoče ujeti tudi na najbolj občutljivih aparatih nobenega znaka več. V berlinskih komunističnih krogih priznavajo možnost prekinitve telefonskih zvez in ustavitev oddajanja radio-vesti, naglaša-jo pa, da more biti to samo v zvezi z odkritjem tkzv. industrijske zarote, nikakor pa ne z izbruhom kake revolucije, ki jo smatrajo za popolnoma nemogočo. Berlin, 22. nov. g. Zunanjo ministrstvo je davi dobilo brzojavko, ki je bila oddana sinoči v Moskvi. Brzojavka ne vsebuje nikakih vesti o nemirih, prispela pa je v Berlin z velikimi težkočami in po stran-potih. Poskus zunanjega ministrstva, dobiti telefonsko zvezo z nemškim poslaništvom v Moskvi, se je izjalovil. Novi kraljevi adjutanti Beograd, 22. nov. p. S kraljevim uka« zo. sta imenovana za adjutanta I j. VeL kralja pehotni polkovnik Pavle Pavlovič in artiljerijski polkovnik Velimir Veljkovič, dolžnosti adjutanta pa sta razrešena dose* danji brigadni general Vojislav Tadič in generalštabni polkovnik Milan Zelenika. Sedež Zveze planinskih društev v Ljubljani Beograd, 22. nov. p. V prostorih Jugo« banke se je vršila danes redna letna skup* ščina Zveze planinskih društev kraljevine Jugoslavije Udeležili so se je zastopniki vseh olaninskih društev v Jugoslaviji ter predstavniki ministrstva za promet in mn nistretva trgovine. SPD sta zastopala na zborovanju g. dr. Tominšek in Hrovattn. Med drugimi je bil sprejet v zvezo tur. klub Skala v Liubljani. Pri volitvah je bi« la izvoljena dosedanja uprava, sklenjeno pa je bilo. da se sedež zveze prenese za prihodnje leto " Ljubljano. Ureditev obmejnega prometa z Grčijo Beograd, 22. nov. AA. Naša delegacija za pogajanja z Grčijo v Solunu zaradi ure* ditve vprašanja obmejnega prometa dvo* lastnikov je podpisala protokol z Grčijo in se vrnila v Beograd. Protokol o obmej* nem prometu dvolastnikov stopi v velia* vo 1. februarja 1931. V tem času bodo na* ša in grška oblastva uredila vse potrebno, da se bo mogel promet 1. februarja nur* malno začeti. S tem protokolom so popol* noma urejena vprašanja dvolastnikov na meji med našo kraljevino in Grčijo. Minister Preka v Zagrebu Zagreb, 22. novembra n. Davi je prispel iz Beograda v Zagreb minister socialne politike g. Nikola Preka. Njegov prihod v Zagreb je zasebnega značaja. Povratek grškega poslanika Beograd, 22. novembra AA. Grški poslanik na našem dvoru g. Leon Melas se je vrnil včeraj 21. t. m. z dopusta m nastopil svojo službo. Napredovanje v sodni službi Beograd, 22. novembra AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je povišan v 3a/I sos. dr. Franjo Posega v Mariboru. Odlikovanje Beograd, 22. novembra AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je odlikovan z redom Belega orla IV. stopnje Vojislav Cincar • Markovič, sodnik kasacijskega sodišča Razstava naših vin na Holandskem Beograd, 22. novembra AA. Ob priliki otvoritve razstave naših vin na Holandskem je sprejel ravnatelj zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu dr. Juraj Tomičič od odbora holandsko-jugo-slovenske trgovske zbornice v Rotterdamu naslednjo brzojavko: Ob priliki otvoritve jugoslovenske vinske razstave vas prosim, da sprejmete iskreno zahvalo za uspeh vaših naporov s prošnjo, da izrazite istotako našo globoko hvaležnost ministru trgovine in industrije g. Demetro-viču za njegovo podporo naših stremljenj. Za Holandsko-jugoslovensko trgovinsko zbornico v Rotterdamu dr. van Danim. Italijanski demanti Rim, 22. novembra AA. Agencija Štefani prinaša vesti, ki so bUe objavljene v nekih tujih listih, po katerih je upravnik mesta Zadra storil ukrepe, da se preženejo iz mesta Zadra in okolice vse osebe, ki ne bodo optirale za Italijo. Agencija Štefani Izjavlja, da so te vesti netočne in izmišljene. Prav nikaki ukrepi niso bili storjeni iz namenov, o katerih ta vest govori. Navdušen sprejem generala Živkovica v Skopi ju Prvi poset ministrskega predsednika v vardarski banovini se je pretvoril v impozantno manifestacijo jugosfo- venske misli Skopi je, 22. Dovembra. p. Prvi službeni Doset ministrskega predsednika * zetski banovini, kamor je prispel včeraj, se je pretvoril v zares impozantno manifestacijo :ugoslovenske misli, jugoslovenskega na» rodnega in državnega uedinjenja. Na vsej poti je narod priredil prvemu sotrudniku Nj. Vel. kralja prisrčen sprejem, a največ« je navdušenje je izzval prihod generala Živkovica v Skoplje, kamor je prispel sino» či. Od blizu in daleč je prihitel narod, da vidi in pozdravi moža, ki je s tako krep« ko roko posegel v razsulo parlamentarne« ga režima in z odločno voljo in vztrajnim nesebičnim in požrtvovalnim delom posta« vil našo državo na trdne noge, verno iz« vršujoč veliki program kraljevega mamie« sta od 6. januarja Narod, ki čuti sadove njegovega dela, mu je, kakor povsod dru« ,*od v državi, tudi tukaj izkazal svojo hva« težnost in priznanje s tem, da mu je pri« redil res impozanten sprejem kakršnega doslej ni bil deležen v Skoplju noben nje« govih predhodnikov. Po svoji navadi se je ministrski pred« sednik zanimal za vse kar se tiče življe* oja naroda. Tekom današnjega dne si je ogledal razne državne in druge javne usta« nove v Skoplju in okolici, govoril s pred« štavniki naroda m se zanimal za križe in težave prebivalstva. Prebivalstvo ga je po« vsod prsrčno sprejelo in mu od':rito poto žilo pa tudi izrazilo priznanje za njeno-, trud in prizadevanje. Opoldne je sprejel general Živkovič tudi večjo deputacijc skopske občine ter je imel pri tej priliki prigoden nagovor. Zvečer je bil v Oficir« skern domu prirejen banket, ki so se ga udeležili zastopniki naroda iz vse banovi« ne. Na banketu je imel ministrski pred« sedni'- aaljš' govor, v katerem je med dru« girn dejal: Gospoda! Predvsem smatram za svojo prvo dolžnost, da se dtod spomnim na« šeg., vzvišenega vladarja Nj. Vel. kralja (dolgotrajno burno ploskanje in vzkliki: Žive! kralj!), ki se trudi za srečo, blagor tn napredc' naše lepe domovine kralje« vine Jugoslavije (dolgo, burno m navduše» no vzklikanje: Živela kraljevina Jugoslavi« ja, živio kralj!). Živel Nj. Vel. kralj in "Nj. vzvišeni dorm (dolgo neprestano na« vdušeno klicanje kralju in kraljevini Ju goslaviji.) V svojih nadaljnih izvajanjih je ministr» ski predsednik orisal trpljenje teh krajer v nec" vni prošlo3ti in prizadevanje vlade da te kraje čimprej obnovi m gospodar« sko ter kulturno dvigne. V teku 12 let, odkar obstoja naša država, se je mnogokaj doseglo, toda lahko bi se še več, če bi ne bilo bratomorne strankarske borbe 6. januar je napravil temu konec in sedanja vlada si prizadeva, da popravi, kar se je poprej zagrešilo. Danes vlada po vsei državi enakopravnost. Govor predsednika vlade so prisotni po« slušali i največjo pozornostjo m ga ne« prestano prekinjali z burnimi vzkliki kra« lju, kraljevskemu domu, kraljevini Jugo« slavij! in kraljevski vladi. Med banketom je bil predsednik vlade predmet n?v 'ušenih klice--. Vsi prisotni so dali vidnega izraza svojemu patrijotične« mu čuvstvovanju. Binkei je potekel v naj« \.-jem navdušenju. Ministri med narodom 1'ožega, 22. novembra, n. Davi so prispeli semkaj ministri inž. Radivojevič, Demetro-vid, Trifunovič in Neudorfer. Na kolodvoru so jih pozdravili zastopniki lokalnih oblasti z županom na čelu, nakar so se ministri takoj podali na Trg kralja Aleksandra, kjer lib je navdušeno pozdravila ob sviranju godbe in pokanju topičev velika množica naroda iz mesta in okolice. Na pozdrav župana se je na kratko zahvalil za lep sprejem mini ster Radivojevič. V prostorih gasilskega doma se je vršila nato konferenca z zastopniki domačega prebivalstva, na kateri so govorniki obrazložili želje in težnje prebivalstva. Ministri so odgovarjali na posamezne želje in predloge ter pozvali narod k intenzivnemu sodelovanju z vlado in oblastmi, da se v skupnem delu čim prej najde rešitev eospo-darske krize ln odstranijo vse one tezkoče, ki so še ostale izza prejšnje dobe. Med viharnimi ovacijami so se ministri po opoldanskem banketu odpeljali v Slavonski Brod. kjer se je zvečer vršila konferenca z zastopniki tamošnjega prebivalstva. V Požegi so ministri darovali 4000 Din za mestne reveže. Kongres Narodne Odbrane v Skoplju Včeraj je bil v Skoplju svečano otvorjen drugi kongres Narodne Odbrane - Lepa udeležba iz vse države Skoplje. 22. novembra. 5. Danes je bil v dvorani prosvetnega doma na svečan način otvorjen drugi kongres Narodne Odbrane. Že pred 10. uro so napolnili dvorano najuglednejši nacijonalni delavci iz vseh krajev države ter odlični gostje iz Skoplja in okoli-re. Navzoči so bili tudi zastopniki vseh naci-ionalnih, kulturnih, verskih, viteških in prosvetno - humanih organizacij iz Skoplja. Bur ro pozdravljen je ob 10. otvoril zborovanje predsednik general Milijič, ki je predlagal najprej izvolitev kongresnega predsedstva. Med drugimi je bil izvoljen v predsedstvo tudi delegat iz Maribora, bivši minister dr. Vekoslav Kukovee. Ob viharnih ovacijah je bila nato prečitana pozdravna brzojavka Nj Vel. kralju, nakar je general Milijič v daljšem govoru orisal delo in naloge Narodne Odbrane v prošlosti in bodočnosti Poudarjal je, da je Narodna Odbrana v preteklosti vodila borbo s sovražniki vseh Jugoslove-nov, a danes, ko je uedinjenje že izvršeno, obstoja njena naloga v poglobitvi jugosloven-ske misli v vseb delih in slojih naroda. Nato so imeli kratke pozdravne govore delegati oblastnih odborov, Za dravsko banovino je govoril dr. Vekoslav Kukovee, ki je očrtal pozitivne rezultate delovanja te odlične nacijonalne organizacije in želel mnogo uspeha tudi v bodoče, pozivajoč k složnemu delu vse, ki pošteno mislijo. S tem je bila otvoritvena svečanost končana. Popoldne se ie pričelo delo v sekcijah, ki razpravljajo o internih zadevah organizacije. Jutri se bodo vršile velike nacijonalne manifestacije, s čimer bo kongres dostojno zaključen. Kdo ima pravico na dijaški kadrski rok v vojski in mornarici Avtentična interpretacija zakona o ustrojstvu vojske po glavnem prosvetnem savezu Beograd. 22. novembra. AA. Glavni prosvetni savez v ministrstvu prosvete je do-ločil, da imajo na podlagi člena 49, odstavek A, točka 1, zakona o ustrojstvu vojske in moranice pravico na dijaški rok: A. Diplomirani študenti univerz, naših 'n tujih, in visoke ekonomske šole v Zagrebu; B vsi učenci, ki so absolvirali redni študij z višjim tečajnim ali sklepnim izpitom na naslednjih šolah: Umetniška akademija v Zagrebu, srednja glasbena akademija v Zagrebu, visoka glasbena akademija v Zagrebu, srednja šola za konservatorij v Ljubljani, visoka šola za konservatorij v Ljubljani, učitelj-sb: oddelek glasbene šole v Beogradu, učiteljski oddelek glasbene šole »Stankovič« v Beogradu, višji akademski tečaj umetnosti v Beogradu, učiteljski oddelek umetniške šole v Beogradu: vse gimnazije v kraljevini Jugoslaviji, vse realne gimnazije v kr. Jugoslaviji, vse realke v kraljevini Jugoslaviji, vsa učiteljišča v kraljevini Jugoslaviji, vsa bogoslovja v kraljevini Jugoslaviji in sicer pravoslavna bogoslovja v Bitolju. Prizrenu, Sarajevu. Sremskih Karlovcih in Cetinju; katoliška bogoslovja v Djakovu, v Dubrovniku. Makarskl, Mariboru. Mo-starju in Sarajevu; centralno katoliško bogoslovje v Splitu, frančiškansko bogoslovje v Sarajevu, dalje krimski kadetski korpus v Beli Crkvl, rusko-sprska gimnazija v Beogradu, frančiškanska gimnazija v Banji Luki in v Jajcu, zasebna nadškofijska gimnazija v Beogradu, zasebna novobečejska gimnazija v Novem Bečeju, zasebna gimnazija v Otoku, velika medresa kralja Aleksandra L v Skoplju, šerijatska gimnazija (šerijatska sodna šola) v Sarajevu, šola ruskega ka-detnega korpusa v Sarajevu, šola donskega kadetskega korpusa v Groždu, zasebna škofijska gimnazija v Šentvidu pri Ljubljani, frančiškanska gimnazija v Slnju, v Travniku, na Širokem Bredu, državna strokovna obrtniška šola v Livnu, v Tuzli, na Su-šaku, v Osijeku in Korčuli, državna trgovska šola v Vinkovcih, Pančevu, Osijeku, Splitu, Kotoru, Tuzli, Celju, Ljubljani In Mariboru, vojaškoobrtna šola v Kragujev-cu, državna trgovska akademija v Nišu, v Zemunu, Pančevu, Beogradu Velikem Beč-kereku, Novem Sadu, Osijeku, Zagrebu, Sušaku, Ljubljani, Mariboru, Splitu, Dubrovniku, Sarajevu, Brčkem, Skoplju, Vi-rovitici in Podgorici; državna pomorska akademija v Bakru, Dubrovniku in Kotoru; državna srednja tehnično šola v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Splitu in No-verr Sadu; državna strojna šola pri pomorski akademiji v Bakru; državna srednja poljedelska šola v Valjevn, Bukovem 'n Križevcih; državna poštno-brzojavna šola v Beogradu (k! je obstajala od 17. julija 1926 ), in državna prometna železniška šola v Beogradu. C. Pravico na odložitev dijaikega roka imajo študenti odnosno učenci vseh gori naštetih šol, če so pri rekrutiranju v vojsko redni dijaki šol. To interpelacijo je odobril minister za prosveto. Odličen francoski industrijec v Beogradu Beograd, 22. nov. p. V Beograd je davi dospel George Ripal, glavni direktor tran« coske zveze rudnikov, ki so združeni v, največjem rudniškem konzorciju Francije. George Ripal ima danes investiranih v na« ši državi okoli 25 milijonov frankov ter obsegajo njegovi rudniki pri nas 850.000 hektarov površine. Novinarjem je izjav.'!, da bo po njegovih računih njegov rudnik pri Golubcu dal letos 400 do 500 kg či» stega zlata. Vplivni francoski rudarski podjetnik izjavlja, da se v Franciji pojav. Ija veliko zanimanje za našo državo in da se bo francoski kapital investiral šr, v več« ji meri pri nas. Avstrija prepovedala uvoz naše živine? Beograd, 22. nov. AA. Glede glasov, raz* širjenih v nekih listih, da je Avstrija pre» povedala uvoz naše živine zaradi sajavca na parkljih, smo pooblaščeni s strmi vete« rinarskega odseka ministrstva za kmetij« stvo, da demantiramo to vest kot neres* nično, ker ne gre za sajavec, katerega v naših krajih sploh ni, temveč za sm-ka« vos t. Odstop revoiuciiske vlade Peruja Newyork, 22. novembra AA. Začasna vlada Peruja, ki je bila imenovana po nedavno srečno končani revoluciji, je podala ostavko. Proračun mesta Celja Celje 22. novembra. Celjski občinski svet je na svoji sinočnl •eji sprejel proračun občinske uprave in občinskih podjetij sa leto 1931. Proračun občinske uprave izkazuje 3,819.000 Din do bodkov in 6.604.000 Din Izdatkov. Primanj kljaj v znesku 2,785.000 Din naj pokrijejo naslednje doklade in naklade: i(t% na državno zemljarino, zgradarino, pridobnino, rentnino, uslužbenskl in družbeni davek, kar bo dalo 456.000 Din; trošarina na vino (po 1.50 Din) 675.000 Din, aa vinski mošt (po 25 par) 8.750 Din; na pivo ( po 1 Din) 300.000 Din; na šampanjec !n fina vina 20.000 Din; na žganje itd. 54 tisoč 200 Din; cestna naklada 320.000 Din, davščina na igro s kartami 8000 Din, tržne nristojbine 115.000 Din, najemninski vinar v višini 8% 465.000 Din, kanalska pristojbina (2%) 135.000 Din, "dohodki zdravstvenega sklada 100000 Din. To vse skupaj znaša 2.799.000 Din, tako da ostane 14.000 dinarjev prebitka Občinske takse se zvišajo za 100%, lz-vzemši naslednje postavke: za domovnlco se plača poleg tiskovine in kolka še 5 Din. za plesno zabavo 100 Din ln za vsakega godca 5 Din, za tombolo 150 Din. za cirkuške in slične predstave 150 Din, za vsakega psa 100 Din. Davščina na veselice ostane neizpremenjena Pristojbine za Izvod fekalij, za uporabo tehtnice ln kopališč ostanejo neizpremenjene, Vodarina znaša v mestni občini 10%, v okoliški pa 15 odstotkov čiste najemnine. Elektrana !n plinarna obdržita dosedanje tarife. Od onih. ki ceste prekomerno uporabljajo, se bo pobral izreden prispevek v skupnem znesku 100.000 Din. Nadalje določa proračunski predlog, da se najame novo občinsko posojilo 900.000 Din Od tega je določeno 100.000 Din za po pravo poslopja sreskega načelstva, 70.000 dinarjev za cestni valjar, 120.000 Din za tlakovanje Krekovega trga, 30.000 Din za adaptacijo zdravstvenega doma. 160.000 dinarjev za tlakovanje Ipavčeve ulice, 32.000 dinarjev za kanalizacijo v Tkalski ulici, 10 000 Din za popravilo Marijine cerkve, 200 000 Din za klavnico in 200.000 Din dodatnega posojila za novo stavbo »Pri kroni«. O podrobnostih porabe bo sklepal občinski svet kasneje. Proračuni mestnih podjetij so naslednji: Vodovod izkazuje 860.000 Din Izdatkov ln 848.000 Din dohodkov! primanjkljaj 12.000 Din se bo kril iz večjih dohodkov ali pa iz premoženja vodovoda, ki znaša danes 1,862.000 Din. Nabavijo se novi vodomeri, ki se bodo vpeljali tekom prihodnjega leta. Klavnica izkazuje pri 484 tisoč dinarjev izdatkov in 432.000 Din dohodkov, primanjkljaj 52.000 Din. Proračun pogrebnega zavoda znaša 297.000 Din izdatkov in 299.000 Din dohodkov, proračun plinarne in elektrarne pa 4.101.000 Din izdatkov in 4,091.000 Din dohodkov, primanjkljaj 10.000 Din se bo kril iz premoženja elektrarne. Razne proračunske določbe Olepševalnemu tn tujsko • prometnemu društvu se dovoli garancija za posojilo 30 tisoč dinarjev pri Mestni hranilnici. Kurjači v mestnih šolah dobijo premijo od prihranjenega premoga Ministrstvo za socialno politiko se naprosi za takojšnjo Izplačilo zneska 250.000 Din kot drugI obrok za mestno stanovanjsko akcijo, banska uprava v Ljubljani pa za povrnitev nagrad, ki jih je občina Izplačala katehetom. Za mladinske telesnovzgojne namene se še nadalje določi Glazija, ker ni drugega primernega prostora Grobnica na mestnem pokopališču stane z ograjo 15.000 Din, brez ograje 12.000 Din. V živahno proračnsko debato so posegli poleg drugih gg. obč. svetovalvi prof. Mravljak, mag. Posavec, Bernadi, dr. Hrašovec, ravnatelj Brinar, dr. Vrečko i. t A Sprejetih je bilo več med debato stavljenih predlogov. Dne 14. januarja bo voljen nov upravni odbor avtobusnega podjetja. Izvoliti bo treba tudi predsednika, ki je bil doslej dr. Ogrizek. Ker v proračunu še ni upoštevan znesek 200.000 Din, ki ga mora občina prispevati k vzdrževanju policije, je bilo sklenjeno, naj se v ta namen porabijo obresti že sklenjenega posojila za regulacijo Savinje, ker vse kaže, da tega posojila še ne bo tako kmalu realizirati Proračun je bil soglasno sprejet. Davčne olajšave za obrtnike Beograd, 22 nov. AA. Zveza obrtniških društev kraljevine Jugoslavije je razposla« la vsem članom okrožnico o možnosti od« ložitve plačevanja davkov. Prošnje rsšuie individualno davčni oddelek ministrstva financ. Bassanesi obsojen Lugano, 22. nov. s. Danes je bila razgla« šena razsodba v procesu proti antifašistu Bassanesiju. ki je pred meseci metal nad Milanom antifašistične letake. Bassanesi je bil obsojen na štiri mesece ječe. Njegovi soobtoženci, ki so bili obtoženi, da so mu pomagali z dobavo bencina itd., so bili oproščeni. Tretjmo sodnih stroškov ki zna« šajo 600 frankov, mora Bassanesi plačati sam, ostalo pa švicarska državna blagajna. Ker mu je bil v kazen vračunan ves pre« iskovalni zapor, bo Bassanesi 2. decempra izpuščen na svobodo. Hud potres v Albaniji Tirana. 22. nov. p. Včeraj je razsajal v južni Albaniji močan potres, ki je povzro« čil veliko materijalno škodo in zahteval tudi mnogo človeških žrtjv. Vef vasi je popolnoma v razvalinah. Do dosedanjih vesteh, ki pa so še zelo pomanjkljivt, ker ni dobrih telefonskih In pametnih zvez je doslej ugotovljenih 30 mrtvih, dočim število ranjenih sploh še ni znano. Vlada je poslala v prizadete kraje posebni komi« sijo z nalogo, da organizira rese -alno akci« jo in uredi vse potrebno, da se nudi pri» zadetemu prebivalstvu čim izdatj^iša po« moč zlasti v živilih in obiski. Zmaga Sokola nad Haškom Beograd, 22. novembra p. Pri današnji prijateljski tekmi je zagrebški Hašk podlegel beograjskemu Sokolu v razmerju 2:4 )l:2j. Jutri nastopi Hašk proti Jugoslaviji. Z britvijo nad ljubico Krvav zločin v Goričici pri Domžalah Ljubljana, 22. novembra Prebivalstvo v okolici Domžal hudo razburja krvav, neverjetno surov perverzen zločin, ki se je odigral snoči v vasi Goričici blizu Domžal. Tamkaj je okrog 17. postala žrtev svojega ljubimca Ivana Hribarja 35-letna posestnikova hči Ivanka Kavkova z Brda St. 10 pri Ihanu. Mož z 12 ljubicami Bogati posestnik 39-letnl Ivan Hribar, stanujoč v Goričici St. 6, je že pred časom zalezoval imenovano dekle in jo nadlegoval s svojimi ljubavnimi ponudbami. Zaradi njegovega prikupljivega obnašanja mu Kavkova v teku časa ni mogla več odoleti in je prišlo med njima do intimnega razmerja. Seveda pa Hribar, velik ljubitelj žensk, ni ostal samo pri Kavko-vi, marveč se je zanimal tudi za druge ženske. Saj pripovedujejo ljudje, da ima naokoli po deželi kar 12 nezakonskih otrok . . . Tudi razmerje s Kavkovo ni ostalo brez posledic. Pred časom mu je že Ivanka Zaupala, da se čuti mater, kar je Hribarja očividno nekam neprijetno dir-nilo. Pretečeno sredo se je Hribar zopet zglasil pri Kavkovih in mu je ona začela tožiti, da se čuti nosno in da ne ve kako bi si pomagala. Hribar je postal še slabše volje, nakar sta se dogovorila, da odide Kavkova v petek v Ljubljano, preiskat se od zdravnika, da se uveri, če je res nosna. Včeraj dopoldne se je Ivanka odpravila v mesto in se vrnila proti domu šele na večer. Takrat pa se je tudi izvršil be-stijalni zločin. Zločinec se javi sam Danes okrc^ 5. zjutraj se je pojavil pred rdečo hišo na Bleiweisovi cesti neznan srednje velik moški, ki je begal v jutranjem mraku sem ter tja, tako da je s svojim obnašanjem povzročil pozornost patruljirajočega stražnika in nekaterih zgodnih pasantov. Slednjič je stopil pred stražnika in ga vprašal, če je tu policija. Misleč, da gre za kako navadno prijavo, je stražnik moža napotil na stražnico. V sobi je gledal nekaj časa zmedeno okrog sebe, nato pa je začel brez vsakega uvoda pripovedovati: »Tukaj me imate.. . snoči sem zaklal dva orožnika in pa še eno tretjo osebo. Porezal sem jim glave. Doma pred hišo leže!« Stražniai so planili pokonci in gledali v moža skoro da bolj zmedeno kakor je strmel on vanje. Neznanec pa se ni dal motiti, marveč je nadaljeval: »Boste že videli, kar glave sem jim porezal.« Ker se je zdel neznanec abnormalen, so ga za nekaj časa priprli v sobo, nakar so ga začeli izpraševati kdo prav za prav je. Neznanec se je sprva obotavljal, pozneje pa je vendarle povedal, da je Hribar, doma iz Goričice pri Domžalah. Na vprašanje, kag ja prav za prav prignalo v Ljubljano, je začel govoriti zopet zmešano od same krvi, tako da so bili možje postave v še večji zmedi Hribar je ostal še dalje na stražnici, dokler se ni oglasil na telefonu komandir orožniške postaje iz Domžal, narednik Skok, ki je sporočil, da je v gozdiču, tako zvanem »Dobravi« nad Goričico snoči okrog 17. napadel posestnik Ivan Hribar posestnikovo h^er Ivanko Kavkovo in ji z britvijo prirezal vrat. K sreči pa rane niso bile smrtne in se je Kavkova nasilneža -ešila ter odhitela vsa v krvi do bližnje gostilne, odkoder so jo ljudje pozneje spravili v splošno bolnico v Ljubljani. Kaj pripoveduje žrtev Ivanko Kavkovo, ki leži v oddelku št. 3 v splošni bolnici, je obiskal popoldne naš poročevalec. Bolnica, bolj suhljata ženska, srednje postave, leži v postelji po operaciji z možno zavezanim vratom in s hudo razrezanim obrazom. Žrtev zločina je pripovedovala, da se je s Hribarjem poznala že dalje časa in da se je začutila mater pred dvema mesecema. Seveda je to takoj Hribarju zaupala, nakar ta ni bil več tako prijazen z njo kakor prej. V petek dopoldne jc odšla v Ljubljano in obiskala profesorja dr. Zalokarja, ki ji je potrdil, da je res noseča. Na povratku domov je zavila na »Dobravo«, kjer jo je okrog 17. čakal Hribar, s katerim sta se za sestanek dogovorila. Ivanka mu je povedala zdravnikovo mnenje. Hribarju se je pri tem stemnil obraz in je samo nekaj zagodrnjal. Kmalu pa je postal napram njej čedalje prijaznejši, nato pa naravnost ijubezniv. Pričel jo je na vse pretege objemati in poljubljati in jo nato odvedel s ceste globlje v gozd med grmovje, kjer jo je zapeljal v suh jarek. Tam je postajal še bolj ljubezniv in jo nagovoril, da se mu je vdala. Takoj zatem je Hribar Ivanki odstranil z vratu verižico, jo po-mašil v njeno torbico, posegel v žep ter vzkliknil: »Hudič naj vzame ves svet!« nato pa zamahnil proti na tleh ležeči Ivanki z britvijo. Po pripovedovanju Ivanke je mahal z britvijo kakor divji in je v hipu prerezal vrat. Zamahnil je proti njej kakih sedemkrat. Sprva se Kavkova sploh ni zavedla, kaj se godi z njo, vendar pa je zbrala vse moči in s silnim naporom pahnila Hribarja od sebe. Nato je vstala, a se je že po nekaj korakih zopet sesedla in padla v nezavest. Kmalu pa se je spet osvestila in v veliki prisotnosti duha slekla svojo jopico, s katero si je o vila vrat. Pri tem je čutila, kako ji vre kri iz ran in ji uhaja sapa iz sapnika. Zbrala je poslednje moči ter odhitela do kakih 800 m oddaljene gostilne Frančiške Urbanje v Ihanu, kjer je povedala, kaj se je pripetilo z njo. Prestrašeni ljudje so odvedli Kavkovo v hišo posestnika Dioni-zija Lenčka, ki je obvestil domžalskega zdravnika dr. Kremžarja. Ta se je takoj pripeljal z vozom in nudil strašno razmesarjeni žrtvi prvo pomoč nato pa telefoniral v Ljubljano po rešilni avto, s katerim so Kavkovo pripeljali okrog 3. zjutraj v splošno bolnico. Kavkova ima na, vratu 15 cm dolgo rano, odprto okrog -i do 5 cm na široko, prerezan sapnik in še več drugih vrezov na grlu. Pri mahanju z britvijo ji je zločinec zadal tudi kake tri rane na obrazu. Kakor je ugotovil službujoči zdravnik dr. Pompe, pa ji zločinec k sreči ni ranil žile odvodnice, kar bi imelo za posledico neizogibno smrt. V bolnici so nesrečno žrtev podivjanega zločinca takoj operirali in se zdi, da bo Kavkova navzlic strašnim poškodbam ostala, vendarle pri življenju. Zločinec izročen sodišču Hribarja so zaslišali najprej na policiji, ker pa ni hotel povedati ničesar bistvenega, so ga odvedli v sodne zapore. Kaj je bil prav za prav povod njegovemu besti-jalnemu zločinu, ni hotel povedati ter sa je sploh obnašal kakor ponorel. Zdi se, da se je Hribar pozneje zavedel posledic krvavega dejanja in je stvar popolnoma trezno premislil. Odšel je v Ljubljano, kiec se je sam stavil na razpolago oblastveni, pri tem pa hotel igrati abnormalneža, čel da je tako najbolje. Ivan Hribar je bil ža večkrat kaznovan ter je odsedel zaradi zločina že 8 let ječe. Je sploh patološki tip, ki menda uživa v krvi. Njegovo premoženje se baje ceni nad milijon dinarjev vrednosti in se je zadnje čase naivee pečal s pripravljanjem slabega žganja, ki ga je prodajal delavcem. Možnost povečanja našega izvoza v Grčijo Beograd, 22. novembra AA. Zaradi ukinitve trgovinskih pogajanj med Bolgarijo in Grčijo se je pokazalo na grškem tržišču veliko zanimanje za naše pridelke, zlasti za roga to živino, svinje, surovo in sveže meso, perutnino, drva, fižol, sladkor-, pšenico in maslo. Podrobnejša pojasnila daje onim, ki se zanimajo za izvoz teh proizvodov v Grčijo, zavod za pospeševanje zunanje trgovine. Vremensko poročilo Zagrebška vremenska napoved za darrst Pretežno oblačno, toplo, nestalno. — Situacija: V centralno Evropo prihaja polagoma sistem depresije, ki v toliko vpliva na vreme pii nas, da povzroča porast temperature ts do časa zapadni vetrovi. žrebanje v drž. raz. loteriji Zadnji (milijonski) razred Za event. tiskovne napake ne prevzamemo odgovornosti. Dne 20. novembra so bili izžrebani naslednji dobitki: Din 2000 št. 9742, 47476, 75085, 96875. Din 19.182, 37.745, 47.449, 57.333, 68.734, 75.153, 78.013, 87.838, 96.867, 500: 27.723, 37.747, 48.321, 57.338, 68.772, 75.170, 82.462, 87.857, 96.879, 1.896, 8 29.215, 37.767, 48.326, 57.377, 69.121, 76.623, 86.981, 87.867, 98.103, .035, 8.059, 8.081, 8.093, 16.005, 16.037, 29.282, 37.777, 48.337, 58.810, 69.135, 76.640, 86.982, 78.872, 98.143, 33.763, 37.789, 48.349, 58.872, 69.428, 76.679, 86.985, 87.893, 98.170, 33.795, 39.527, 48.399, 58.885, 72.060, 77.232, 87.000, 87.903, 98.933, 35.362, 39.600, 49.481, 59.532, 73.798, 77.263, 87.204, 87.910, 98.952, 35.373, 42.964, 49.498, 67.512, 73.989, 77.316, 87.208, 87.979, 98.985. 17.901, 35.381, 44.149, 56.002, 67.534, 75.020, 77.321, 87.227, 89.183, 17.955, 36.626, 46.636, 56.090, 67,566, 75.065, 77-366, 87.242, 96.659, 19.154, 36.699, 47-415, 57.329. 67.599, 75.088, 77-383, 87.253, 96.673, Dne 21. novembra so bili izžrebani naslednji večji dobitki: 40.000 Din srečki št: 13.078, 38.839; 30.000 Din srečka št.: 72.198; 10.000 Din srečke št.: 11.621, 15.722, 55.870, 89.910; 4.000 Din 4.468, 6.329, 9.361, 10.045, 44.431, 49.702, 56.327, 60.162, 67.526, 84.070, 84.328, 96.672; 2.000 Din srečke št.: 1.498, 1.498, 2.670, 2.690, 4.269, 11.310, 11.481, 11.890, 12.174, 12.179, 16.531, 18.161, 18.955, 19.609, 23.896, 24.986, 24 753, 27.560, 30.063, 32.756. 40.563, 42.873, 45.746, 46.624, 55.948, 56.000, 57.015, 59.328, 71.179, 74.271, 74.412, 70.797, 80.520, 87.347, 87.719, 95.373, 95.596, 95.581, 96.821, 98.336, 99.352. Izžrebane dobitke pričnemo izplačevati dne 5. decembra. Ker so vse srečke razprodane, izžrebantb srečk ne moremo več zamenjati. Naročilnice za srečke za novo kolo drž. razr. loterije, bomo priložili »Jutra« okrog 1. decembra. Naprodaj pa bodo srečke v vseh podružnicah »Jutra«. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Lfubljana, Sv. Petra c. 19