Poštnina plačana v gotovini.
ŠTEV. 206.
Posamezna številka Dtii 1.—
LETO III.
- m - r^rrr-.-,- -vrrrruKrr--------n—r— -••	ww»Mnr»»T	nn^rcwww»*OT<rw\.i'-H	.i.jpmm?	MiTrrrifi-i«
ftftifr *tak dan opold®*, izv**®* nedelje ii>
praznike.
atess&ttt naročnina: V Ljubljani in po poSti: Din 20'—, inozemstvo D1® 80"—v
Keoavisen političen list
UREDNIŠTVO:
SHSOH GREGORČIČEVA ULICA STEV. IS.
TELEFON STEV. 552. « 3BFEAVS18TVO: KONGRESNI TRG STEV. k.
• n« Tračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismeni* vprašanjem naj se priloži za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu Stev. lZJgfA.
rnpmmimmmeaHmimmaamm. mmumm
m
Ženeva.
Letošne zasedanje Zveze narodov je najvažnejše med vsemi dosedanjimi in obeta za bcdcčnost uspehe, da se nehote zdi, da so do sedaj prazni, dasi lepi statuti, dobili vase /ivljensko moč. Vzrok vsega tega pa ni toliko sprejem Nemčije v Zvezo narodov, ampak način in milje tega sprejema.
Od vsega začetka je bilo jasno, da mora biti Nemčija prej ali slej sprejeta v Zvezo, kajti brez Nemčije, ki je igrala pred kratkim vodilno vlogo v svetovni politiki in bo kmalu zopet odločilna sila, 'ne more imeti društvo pravega pomena, kvečjemu bi bilo lahko neka antenta proti Nemčiji. Sprejem torej ni bil dvomljiv.
je .le za način — in tukaj je bil ves Pesimizem na mestu. Kdor se še spomni, |e Pozdravil ob prihodu na mirovno “^n erenc° v Versailles nemško mirov-, ®|e§acijo takratkni ministrski pred-! m v Francije Clemencean z beseda-an strašnega obračuna je prišel. ''j "e !)> mogel ubraniti vtisa, da bo tu-i Ickrat prišlo do obojestranskih deklaracij med Nemčijo in Francijo, ki bodo pclne mentalnih in drugih rezervacij in bodo segale nazaj do izbruha svetovne vojne in njenih vzrokov. O vsem tem niti besede. Že govor nemškega zunanjega ministra, ki je bil skrbno stiliziran preje v ministrskem svetu, je imel toplo noto in je kulminiral v kulturnem stavku, da vendar ni namen človeštva, da vporablja svoje najboljše za uničenje svojega soseda. Briand pa je govoril tako, kakor mora govoriti zmagovalec proti premagancu, da ne ostane pri premagancu nobeno čuvstvo trpkosti in ponižanja. Potem pa je šel še dalje in obračunal s preteklostjo rekoč, da so si pridobili Nemci in Francozi dovolj lovorik in pokazali dovolj heroizma na bojnih poljanah, zato naj tekmujejo od sedaj naprej na polju mirovne slave. In aplavz, ki sla ga doživela Nemec in Francoz, je precej zgovorna priča, da so tudi drugi udeleženci prežeti istih misli in želja.
eVeda se bo reklo: to je vse lepo in Piav, ampak to sta šele Nemčija in Francija, kje so pa še druge države in vsi nc-i ešeni problemi. Res je, to sta šele Nemčija in Francija, marsikaj še ni urejeno, ampak to, da sta se sporazumeli Nemčija in Francija, je veliko, mnogo več, kot se splošno misli. Kajti ne smemo si prikrivati, da sta bili Francija na eni in Nemčija na drugi strani tisti dve jedri, 'koli katerih sta se potem tvorili obe vcjni jedri, ki sta trčili skupaj 1. 1914. Rusija in Anglija sta prišli le počasi in Po m rt egi h peripetijah, med 'katerimi se je Italija že odcepila od ene skupine in 1’rprtkiop^111®'- 0stale manjše države so leval interes SU1 ali kakor iini ie ve' ne sme pozabiti.11*1 *e P°gnala sila. To se
Drugi bodo zepet	,
sedaj državniki v nes do jutri. Prišla bodo drug^1 stva, ki se bodo ozirala na želje in po_ trebe svojih narodov in držav, narodi jn države pa ne živijo od lepih ciljev in še kpših napitnic. Države se hočejo razvijati in rasti in nič ne vprašajo, ali je to sosedu prav ali ne. Nekaj je v tem resnice, da se biologija ne da nategniti na paragrafe in pogodbe. Pomisliti pa je treba, da je mnogo le in podobne »biologije« ostanek iz predvojnih časov, ko je ta biologija ravno prav spadala v načrte vojnih hujskačev in živela samo tam in nikjer drugje. Če se n. pr. stoletja in stoletja vbija v glave prebivalcem države od otroških let, da so samo oni in edino oni dobri in kulturni in bogsigavedi kaj
Opozicija zahtevo volitve.
IZJAVA ŠEFOV OPOZICIONALNIH STRANK.
Beograd, 15. septembra. Popoldne od 4. do 6. je bila seja načelnikov opozicije. Po tej seji je bil izdan komunike: Na današnji seji šefov opozicijskih strank so Ljuba Davidovič, dr. Korošec, dr. Spaho in Joca Jovanovič pretresali splošno sta-tuacijo v državi in konstatirali, da se težko stanje dan za dnevom slabša. Vlada je v skupščini in v javnosti dala mnogo obljub, a ni nobene izpolnila. Vlada ni nič storila, da bi se ublažila gospodarska kriza, ki vedno težje pritiska narod. O pobijanju korupcije se ne vodi računa, ampak se puste že ugotovljeni krivci brez odgovornosti. Tako se korupcija še dalje širi in se pedkepavajo državni temelji ter se slabe državne finance in avtorite-
ta državnih oblasti. Brezzakonitost partizanskih uradnikov se nadaljuje v vedno večji meri.
Občinska samouprava se 'brezobzirno gazi. V Bosni, Sloveniji in Vojvodini .so še vedno občinski komisarji. Vlada se odteguje odgovornosti pred narodno skupščino in odlaga njen sestanek prav do poslednjega roka. Šefi opozicionalnih strank smatrajo, da sedanje- težko stanje | zahteva, da se takoj sestane narodna skupščina. Pa ako tudi ona ne bi bila sposobna, da državo izvleče iz krize, da jo reši korupcije in nezakonitosti, naj se da samemu narodu prilika, da na svo-I bodilih volitvah poišče pot, da se država 1 reši iz sedanjega zla.
Nove neverjetne kombinacije.
Beograd, 15. septembra. Politični krogi smatrajo današnje razmere za zelo zamotane. Trdi se, da je sedanje stanje pro-vizorno in da bo prišlo v najkrajšem času do važnih izprememb. S tem se spravlja v zvezo tudi odhod Marka Trifkoviča v Cavtat, kjer se bo sestal s Pašičem. Potovanje Uzunoviča na Bled se tolmači v političnih krogih ket predznak večjih izprememb v politični situaciji. Pašičevi krogi žele, da se Pašič povrne v vlado, kot predsednik. Za pomočnika v vladi naj bi vzel Marka Trifkoviča ali Lazo Markoviča. Istotako naj bi se povrnil na položaj ministra Stjepan Radič. Ta kombinacija ima največ izgleda in to tem bolj, ker bi prevzel ministrstvo notranjih del Nastas Petrovič, ki bi vzdrževal intimne odnošaje z radicevci.
Druga manj verjetna kombinacija je
ta, da bi se sestavila vlada iz radikalov, demokratske zajednice in dr. Korošca, izključeni bi pa bili pri tem radicevci. N« tej kombinaciji dela baje Boža Maksimovič. Pred sestankom narodne skup-sčine pa ni misliti na kake posebne iz-premembe. Mlajši radikali so zelo agilni in imajo stalne konference.
Pred sestankom narodne skupščine se bo po vsej priliki sestal radikalni klub, ki bo razpravljal o tekočih vprašanjih in tudi sklepal o poedinih zakonskih načrtih.
Dr. Perič bo prihodnji teden izgotovil predlog proračuna. Proračun bo izkazal velike prihranke. O novem proračunu naj bi se razpravljalo na prvih sejah narodne skupščine, istotako tudi o zakonskem predlogu o centralni upravi.
NENADEN ODHOD UZUNOVIČA NA BLED.
Beograd, 15. septembra. Po avdienci Bože Maksimoviča na Bledu in po njegovem povratku v Beograd se vrše pogoste kcnference med Božo Maksimovičem in Uzunovičem na eni strani in med Božo Maksimovičem in Vojo Marinkovičem na drugi strani. Te konference imajo tendenco’ za ustvaritev nove situacije. To dokazuje tudi odhod Uzunoviča na Bled. Uzunovič namerava še pred Pašičevi in povratkom razčistiti situacijo. Uzunovi-čeva avdienca ima strogo političen značaj.
PAŠIČ PRISPEL V DUBROVNIK.
Dubrovnik, 15. septembra. Danes ob 7. in pol zjutraj je prispel semkaj s pa-robrodom -Kumanovo« Nikola Pašič. Na proti mu je prišel njegov zet Stjepan Račič.
■■■»•■■■■■■"•»■■»»■IM    I     II !■ —■![- - - ****
MAKSIMOVIČ SE POSVETUJE Z DR.
NIKIČEM.
Beograd, 15. septembra. Včeraj je po daljšem času konferiral Boža Maksimovič z dr. Nikičem. Tej konferenci se pripisuje poseben značaj, ker je znano, da
80 t>ili odnošaji med obema napeti in ce-10 Prekinjeni
še, vsi drugi narodi pa so barbari ne_
kultura. ,td. potem ni čudno če uspevajo take biologije m idilogije. Začnimo pa enkrat dopovedovati vsaj svojemu narodu, da ni on prav nič boljši od drugega, da nima prav nobene kulturne misije, ampak naj skrbi lepo sam zase — in videli bomo, da se bo spremenilo marsikaj in da se nam ne bo več bati onih predvojnih »biologij« o potrebi krvavih konfliktov.	Arbiter.
ZVEZA BEOGRADA Z JADRANOM.
Beograd, 15. septembra. V ministrstvu za promet pretresa komisija treh načelnikov vse ponudbe, ki so dospele glede na trasiranje nove proge Beograd—Jadran. Stadij, v katerem je sedaj stvar, se da težko določili. Izgleda, da se pretresajo poedine ponudbe tako, da je stvar sele v razvoju. Med ponudbami je najresnejša ponudba Petrinovič - Armstrong, ki jo zastopa baron Rajačič. Da se ponudbe pravilno presodi, bo treba prepotovati celo traso. Ta pot je potrebna tudi zato, da se prouči možnost nekaterih postranskih železniških odcepitev. Kakor se z druge strani trdi, je firma, ki je stavila konudbo, dobro upoznana s kraji, kjer naj bi tekla nova proga. Baron Rajačič je izjavil, da smatra za najrenta-bilnejšo in najboljšo progo Beograd— Split.
OMEJITEV UVOZA LUKSUZNIH PREDMETOV.
Beograd, 15. septembra. Danes izda minister trgovine in industrije komunike
o	sledenju, ki je bil sprejet v ministrskem svetu. V komunikeju so našteti luksuzni predmeti, katerih uvoz je treba, če že ne zabraniti, pa vsaj v večji meri omejiti.
zemljoradniki nezadovolini Z
ZVEZO Z NEMCI.
Beograd, 15. septembra. Akcija zemljo-radnikov in Nemcev za skupen nastop zadeva na te/koče. Zlasti se opaža, da Ijndje kar trumoma zapuščajo zemljorad-niško stranko, ker nočejo sodelovati z Nemci. Ti ljudje so šli deloma med radikale in deloma med radičevce.
Zasedanje hm narodov,
Ženeva, 15. septembra. Večraj popoldne je govoril na seji plenuma Lige narodov bolgarski zunanji minister Burov.
V	svojem govoru omenja incident pri Petriču, ki bi bil lahko izzval težke za-pletljaje. Povdaril je, da je dovolitev mednarodnega posojila za bolgarske begunce nujna potreba, ker bolgarska-vlada za to nima sredstev. Bolgarska je Ligi narodov hvaležna in ima vanjo popolno zaupanje.
Za Burovim je povzel besedo rumun-ski zunanji minister Mitilineu, ki polaga največje nade na idejo miru, ki jo izvaja Liga narodov. Rumunska bo sklenila s svojimi sosedi arbitražne pogodbe.
ARBITRAŽNA POGODBA Z AVSTRIJO PARAFIRANA.
Ženeva, 14. septembra. (Izvirno.) Pogajanja med jugoslovansko in avstrijsko delegacijo za sklenitev arbitražne pogodbe med obema državama so ugodno končala in je bila včeraj arbitražna pogodba že parafirana. V najkrajšem času bo predložena pogdba v ratifikacijo. Avstrijski kancler dr. Rarnek je po zaključnih pogajanjih odpotoval na Dunaj.
Pričela pa so se ludi že pogajanja s poljsko delegacijo za sklenitev prijateljskega pakta med Poljsko in našo državo. Pogajanja potekajo zelo ugodno in bodo v kratkem zaključena.
Kandidaturo Rumunske v Svet Zveze narodov podpira naša delegacija zelo krepko. Ravno tako podpira rumunsko kandidaturo tudi češkoslovaška delega-cija. Sigurno je, da dobi Rumunija v imenu Male antante nestalno mesto v Svetu Zveze narodov.
General Avarescu in italijanski delegat Grandi sta odpotovala, da poročata svojim vladam o sklenitvi italijansko-ru-munskega prijateljskega pakta.
Danes opoldne je bil banket novinarjev Male antante in Poljske. Banket je znova dokazal prisrčne odnošaje med Malo Antanto in Poljsko. — M. L.
SPORAZUM Z LASTNIKI PREMOGOVNIKOV.
Beograd, 15. septembra. Včeraj so bili predstavniki poedinih rudniških podjetij pri ministru za promet in mu predložili spomenico, s katero se sankcionira dosežen sporazum v aferi premoga.
BEOGRAJSKE OBČINSKE VOLITVE PRED DRŽAVNIM SVETOM.
Beograd, 15. septembra. Včeraj dopoldne se je razpravljalo v državnem svetu
o	pritožbi, ki so jo vložili radikali proti občinskim volitvam v Beogradu. Pretresalo se je vprašanje, ali je lahko član senata Ziko Arangjelovič, državni svetnik in ali naj še nadalje ostane v senatu. To zahtevo so sprožili radikali. Ker so v kolegiju trije demokrati in dva radikala, je jasno, da bodo volitve, ako Arangjeli-novič ostane, ali pa ako pride na njegovo mesto demokrat, potrjene. Ako pa pride mesto njega radikal v kolegij, bodo volitve razveljavljene.
ŠTEVILNE ARETACIJE V ITALIJI.
Rim, 15. septembra. Število aretiranih je 370. Izredna seja zbornice, na kateri se bo sprejel zakon o smrtni kazni, bo med 10. do 20. oktobrom. Ta zakon ne bo veljal samo za atentate, ampak tudi za poskuse atentatov in za vsa teroristična dejanja. Preiskava je že zaključena. So dokazi za to, da so atentat pripravili begunci v Marseilleu. Na čelu pokreta je bil bivši tajnik trgovske zbornice Messi.
Stran 2.
—urnima m it
Za zmago slovenske gospodarske liste.
VOLIVKA DOLŽNOST ZA PRISTAŠE SLOVENSKE KMETSKE STRANKE.
Predsedstvo SKS je na svoji seji z dne 13. septembra sklenilo sledeče:
Glede predstoječih volitev v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo je predsedstvo ugotovilo sledeče:	»Glasom
sklepa načelstva Slovenske kmetske stranke z dne 14. avgusta je udeležba pri volitvah za pristaše Slovenske kmetske stranke obvezna in predsedstvo vnovič apelira na brezpogojno in preizkušeno disciplino članov Slovenske kmetske stranke, da kompaktno oddajo glasove za nestrankarsko listo Jelačinovo. Poraz SDS pri teh volitvah pomeni konec zlorabljanja stanovskih organizacij v prid maloštevilne klike, ki je sedem let zlorabljala nevednost in nepoučenost odgovornih in neodgovornih činiteljev v državi in v škodo slovenskega naroda.
Š tem porazom izgubi SDS zadfijo politično oporo v Sloveniji in bo tak > pospešen popoln razkroj iste., a SKS bo dana možnost v razčiščenem političnem položaju uspešneje razviti svoje sile v boju za enakopravnost slovenskega ljudstva v Sloveniji sami in v državi.«
Ivan Pipan s. r., predsednik.
Dr. -Drago Marušič s. r., tajnik.
Krepka izjava predsedstva SKS ne rabi nobenega dostavka! SDS je treba streti tudi na njeni zadnji postojanki.
Trgovci! Obrtniki!
Poglejte na legitimacijo, v kateri kategoriji volite, ali v prvi (I.), drugi (II.), tretji (III.) ali četrti (IV.). Potem napišite ali nalepite na glasovnico Jelačin-Ogrinove kandidate. Prvi kandidati v posameznih kategorijah so:
Za trgovce modre glasovnice:
I.	kategorija: Josip Verlič, veletrgovec, Ljubljana, Cesta na gorenjsko železnico.
II. kategorija: Leopold Bruderman,
trgovec, Konjice.
III. kategorija: Stanko Lenarčič, trgovec, župan in načelnik trg. greniija za
logaški okraj, Nova vas pri Hakeku.
IV. kategorija: Ivan Jelačin ml., trgovec, Ljubljana, Rimska cesta št. 1. Pred- j sednik Zveze trgovskih gremijev za Slovenija.
Za obrtnike rdeče glasovnice:
L kategorija: Jožef Hafner, lastnik žage in župan, Škofja Loka.
II. kategorija: Jernej Ložar, krojaški mojster, podnačelnik krojaške zadruge, Ljubljana.
III. kategorija: Ivan Ogrin, stavbenik in opekarnar, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje.
IV. kategorija: Janez Vrečar, mizarski mojster, Spodnje Domžale.
Pazite na kategorije. V manjšo kuverto denite samo glasovnico z nalepljenimi imeni kandidatov. V večjo priložite še legitimacijo. Oddajte takoj na tako pošto, kjer ne uraduje SDS-ar.
Edin adut — sleparija.
Ena sama velika sleparija je volilno delo SDS za sedanje zbornične volitve.
Prva sleparija je bila, ko je SDS zatajila svoje ime in se skrila za takozvano gremijalno listo.
Druga sleparija je bila, ko si je> prilastila ime Jelačin-Ogrinove liste ter se po njej imenovala Združena strokovna lista« gremijev.
Tretja sleparija je bila trditev, da je SDS pri volitvah desinteresirana. Grda laž je te, zakaj od prvega do zadnjega so sami esdeesarji na takozvani gremial-ni listi!
In zakaj pa je vodil pogajanja za skupen nastop dr. Kramer? Ali je mar on obrtnik ali trgovec? Ali ni on poklicni politik?
V	svoj pravi element pa je prišla SDS šele potem, ko so bile odposlane glasovnice. Tedaj se je začel sleparski lov na glasovnice, kakršnega še ni doživela Slovenija.
Esdeesarski agitatorji so se izdajali za pristaše Jelačin-Ogrinove liste, da bi tako dahi-li glasovnice.
Dobili so pri tem dobro pomoč pri nekaterih poštarjih, ki so njim izročili kar vse po pošti došle glasovnice. V tem oziru je slučaj v Šmartnem naravnost rekorden.
Da so tudi Šilili najbolj sleparske vesti, se razume samo p» sebi.
Skratka: sleparija je edin adut SDS pri zborničnih •volitvah.
Ampak tudi ta adut ne bo imel uspeha, zakaj še je pravica na svetu in še so tu možje, ki se znajo za pravico boriti.
In naj slepari SDS še tako,- volivne zmage si ne bo prisleparila in to jamčijo vsi oni tisoči volilcev v Zbornico, ki bodo z navdušenjem glasovali proti esdeesarski listi in predvsem ravno zaradi — njenih sleparij.
Beaanše volilcev.
Da se bo SDS v tem volilnem boju posluževala vseh dopustnih in nedopustnih, da celo najogabnejših sredstev, je moral vedeti vsakdo, ki pczna metodo te gospode. Zato nas vse te volilne sleparije,'ki prihajajo dan za dnem na p -vršje, prav nič ne presenečajo. Toda treba jih je ugotoviti, da se bo nekdaj doku men tar-ično dokazalo, kako se je SDS dušila v lastnem blatu.
Včerajšnje Jutro skuša begati slivenske radikale, v kolikor so volilci. Pri tem mu je za priprego v Kočevju izhajajoči mesečnik Ljudska Samouprava«, ki skuša v zadnjem času s svojimi žerjavi dvigati potapljajočo se SDS. Sicer naj" bode Jutrova« gospoda prepričana, da je Ljudska Samouprva« čisto neopa-sen list, ki pri tistih desetinah svojih bralcev ne bo napravil prav nobene škode. Ampak ugotoviti je treba, da Ljudska Samouprava ni glasilo radikalne stranke ali katerekoli njene organizacije. Je to popolnoma zasebno podjetje nekega gospoda, ki mu je lastnik, izdajatelj, urednik in edini dopisnik. Slovenski radikali se nima j na mnenje tega lista prav nič ozirati, oziroma samo toliko, kolikor velja v kaki organizaciji mnenje enega človeka v zboru vseh drugih. Slovenski radikali ne bodo rušili strankine discipline in bodo volili tako, kakor jim ukazujejo navodila načelstva njihovih organizacij. Jasno pa je, da to načelstvo ne bode odsvetovalo stanovske in nepolitične kandidatne liste, ki med drugimi nosi tudi imena odličnih pristašev radikalne stranke in da ne bo priporočalo liste, ki je esdeesarska od prvega do poslednjega moža. Ta logika seveda ne'gre v glavo ’ Jntrdvr gočtptsdr,
ki med drugimi metodami pozna tudi to, da sme komandirati politiko in taktiko drugim strankam. Slabo bi bilo za radikalno stranko v Sloveniji, ako bi se morala ravnati po komandi besedo-lomne SDS. Menda pa bi je potem sploh ne bilo treba. Zakaj logični razvoj dogodkov dokazuje, da je radikalna stranka v Sloveniji naravna nasprotnica SDS in samo kot antipodinja tej stranki ima svojo eksistenčno pravico. Ce bi bilo drugače, bi ne bilo treba dveh strank.
Grda laži
Včerajšnje »Jutro« piše. da je na Je-lačin-Ogrinovi listi od 32 trgovcev . in obrtnikov 27 klerikalcev in samo o naprednjakov.
To je grda laž, kakršne je zmožno samo glavno glasilo besedolomne SDS.
Zakaj resnica je ta, da je na Jelačin-Ogrinovi listi med kandidati 16 pristašev SLS in IG pristašev naprednih strank. Ravno isto razmerje pa je tudi med namestniki. Enako je tudi razmerje na industrijski listi, v kolikor ni sporazum z industrije! povzročil sprejem na listo tudi kandidatov Zveze industrijcev.
Na drugi strani pa je absolutno resv da so na esdeesarski listi od prvega do zadnjega sami esdeesarji, razven onih, ki so svoje kandidature že preklicali, oziroma izjavili, da so prišli brez vednosti na to listo.
Taka je resnica in če misli Jutro«, da mu l)o ta laž pomagala, se. presneto moti, ker danes vedo že tisti, ki platno prodajajo, da ni bolj lažnivega tiska, kakor je
esdeesarski tisk!
Kdo je naznanil q. Kocmurja?
O. Kocmur, bivši ravnatelj ljubljanskega OUZD, sedaj uradnik pri centralnem uradu za zavarovanje delavcev, se je nahajal zadnji teden na dopustu pri svojcih v Ljubljani. Dopust je dobil radi bolezni želodca in živcev. Ko je za par I dni okreval, je parkrat govoril tudi na j volilnih shodili Jelačin - Ogrinove liste, i In govoril je dobro in efektno in se zato še bolj zameril SDS, ki že itak ni mogla nikoli videti g Kocmurja niti z enim očesom ne, je bila besna in tako smo doživeli, da je kandidat SDS g. Fran-chetti napisal dopis v Zagreb, na podlagi katerega je bil g- Kocmur takoj odpoklican v Zagreb.
SDS se torej še vedno ni otresla starih metod, da si bi jo morala izkušnja učiti, da se ji vse podeseterjeno maščuje-
Pripominjamo, da si je g. Kocmur kot vešč organ našega bolniškega zavarovanja pridobil znaten ugled, ki mu ga je SDS skušala ob vsaki priliki izpodjedati. Po intrigah SDS je bil premeščen v Zagreb, mladi esdeesarji so mu de-nuncirali sina, da je.moral bežati v inozemstvo, še nešteto 'drugih šikan je, ki jili je moral g. Kocmur pretrpeti od SDS. Sedaj mu pa ista denunciantska stranka no privošči niti poštenega dopusta!
In tej stranki naj trgovci in obrtniki zaupajo svoje glas? Nikdar!
SOS in industrija.
V Jutru skuša nekdo sramežljivo braniti SDS, kako da je skrbela za slovensko industrijo. Mesto, da dotični članka r na.dolgo in na široko lovi muhe, najraje s par resničnimi konstatacijami ubije slona.
Zato naj Jutro« kar na kratko pove.
V slovenskih lokah so bile že delnice T. P. D., toda esdeesarji so jih z mastnim dobičkom prodati tujcem. Posledica: zaradi tujih delničarjev plačuje slovenska industrija predrag premog.
Največ industrij v državi je imela Jadranska-banka, ki je bila največja banka v državi. Pa so esdeesarji fabricirali denuncijacije Jadranske banke fašistom in večina teh industrij je sedaj v neslovenskih rokah. Slovenski narod pa je za 150 milijonov dinarjev na slabšem.
In kaj bi bila Slovenija, da je ni centralizem esdeesarjev spravil ob vse njene' pridobitve! Na to naj odgovore oni, ki odobravajo esdeesarske denuncijacije Slovencev, da so separatisti!
Ampak eno zaslugo ima SDS za slovensko industrijo čisto sigurno. Pri boju za bogato plačana upravniška mesta je pokazala mojstrsko pridnost!
To pa je tudi Vse in zato bo volil es-deesarsko listo samo tisti industrijalec, ki rad plačuje v esdeesarske fonde, ki
plača premalo davkov in kateremu je
zaposfovljaiije ^Vovenl]e"'pn volji.
Menimo pa, da so take šalobarde ravno med industrija najmanj na mestu.
»SDS je zmagala!«
Sijajno zmago je tzvojevala naša dič-na SDS v občini Šmartno pod Šmarno goro. Tam se je pokazalo, kaj pomeni pristni esdeesar na pravem mestu. Pre-vneti agitator je v svojem navdušenju dosegel celo to, da volilci svojih glasovnic niti videli niso, nego je možakar podpisal kar sam za vseh dvesto glasovnic, ki mu jih je poštarica izročila, prejetima potrdila. In seveda tudi to: v glasovnice je dobro prilepil imena es-deesarskih kandidatov. Čestitamo SDS na slavili zmagi ter pričakujemo, da ho sedaj »Slovenski Narod« s svojih nizko cenjenih 70—80% poskočil kar na 100%. Po vsej ipravici, vseh ‘200 glasov je oddanih za SDS. Trdno se nadejamo, da zaslužna poštarica in še bolj zaslužili agitator ne uide zasluženi nagradi. Recept se nahaja v »Uredbi o reguliranju zbornice v Ljubljani« čl. 22 (kazen do enega leta!) in v splošnem državljanskem zakoniku.
»Slov. Narod« ne prorokuje več!
Ko je bila oddana šele ena glasovnica
— in še ta je bila za industrijski odsek
— je pisal »Slovenski Narod«, da je že 70—80 odstotkov volilcev glasovalo za SDS.
Drugi dan je svoje prerokovanje ponovil in da bi to bolj držalo, ga je ponovilo še generalno glasilo SDS.
Včerajšnji »Slovenski Narod« pa ne prorokuje več, pa čeprav je včeraj volilo že preko 4000 volilcev. Pa ravno sedaj bi bila prerokovanja umestna!
Ali je spoznal »Slov. Narod,« da se vse smeji njegovim prorokbam?
Ali pa je tudi -Slov. Narod« obupal nad zmago?
Na splošno željo in zabavo bi vendar »Sl. Narod- lahko še malo igral preroka! Zakaj se ne bi ljudje v teh žalostnih časih malo smejali!
Došle glasovnice.
Dosedaj je- došlo volilni komisiji W industrijskih, 1243 trgovskih in obrtniških glasovnic.
Za trgovske in industrijske družbe.
Za delniške, družbe, za družbe z o. z., komanditne družbe, gospodarske in pri-
dobitne zadruge ter kreditne zadruge in društva, ki imajo kako 'trgovsko, obrtno ah industrijsko podjetje ter so uvrščene v volilni imenik, voli pooblaščenec (predsednik, član upravnega sveta, ravnatelj, prokurist, poslovodja), ki je po pravilih upravičen zastopati dotično družbo, zadrugo ali društvo. V' ta namen se mu mora izstaviti pooblastilo, ki naj se glasi takole:
Volilni komisiji Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Podpisana tvrdka pooblašča gosp. (ravnatelja, upravnega svetnika, upravnega vodjo, prokurista) I. I. iz.........,
da izvrši v njenem imenu volilno pravico za zbornične volitve dne 22. septembra 11)26.
V		 dne ....
Podpis tvrdke, kakor je predpisan po pravilih.
To pooblastilo se priloži legitimaciji v veliko kuverta, sicer je glas neveljaven.
Navodila za volitve.	,
Listek s kandidati nalepite na glasovnic:). Pazite, da boste pravega nalepili. Poglejte na glasovnico in volivno legitimacijo, v kateri kategoriji imate volivno pravico. Tiste kategorije kandidate potem nalepite na glasovnico. Če ste v dvomu, poglejte v liste, kdo so kandidati' Jelačin-Ogrinove« liste.
Če kdo nima glasovalnega listka s kandidati, naj jih napise na glasovnico.
Ko je glasovnica izpolnjena, jo denite v malo kuverto in zalepite. Potem denite to kuverto v večje kuverto in zraven volilno legitimacijo. Potem večjo kuverto zalepite.
Opozarjamo, da so kuverte slabo gumirane in jih more kak za*grizen nasprotnik na pošti' odpreti. Zato jih dobro zalepite.
Oddajte potem to kuverto’, v katero ste dejali kuverto z glasovnico in legitimacijo, na pošto. Če se vam pošta radi kakega zagrizenega demokratskega uradnika na zdi varna, dajte na drugo pošto, ali pa naj kdo vse prinese v Ljubljano.
Prava besada v pravem času.
Predsedstvo Slovenske kmetske stranke
je imelo v pondeljek 18. septembra sejo in izdalo na koncu sledeči izjavi:
»Povodom izmišljenih vesti o skupnem nastopu Slovenske kmetske stranke in SDS pri volitvah načelnika in pod-■načelnika okrajnega cestnega odbora za ljubljansko okolico ugotavlja predsedstvo ’ stranke po sporočilih merodajnih činiteljev, da takega kompromisa ni bilo
V	ostalem pa kompromis tudi m >ii potreben, ker je število ipristasev Sh deset, SDS eden, en socijalist in SLS šest!
Predsedstvo poudarja, da program SKS izključuje sodelovanje s SDS, ker je ta nenaredna, protiljudska kapitalistična stranka, kateri zanikamo pravico do obstoja, zlasti v slov. kmetskih občinah. Uspehi, katere dosegamo v borbi proti SLS za pravice našega kmetskega ljudstva, naj bodo resen opomin vsem tistim idealnim možem na deželi, ki so morebiti še pristaši meščanske SDS, da je edino v okrilju SKS dana možnost streti v Sloveniji SLS, katere nesposobna, zastarela in neplodna politika je poleg SDS glavni krivec današnjega obupnega političnega in gospodarskega položaja Slovencev v državi.«
Za predsedstvo SKS:
Ivan Pipan, načelnik.
Dr. Drago Marušič, tajnik.
l>»
:n e
Prosvetli.
Hatzejeva glasbena drama »Povratki
vprizorjena v ljubljanski operi v «r Jei0 bo 15. 1. in. v popolnoma novi za^. potučkova, pela Thierry-Kavčnikova	Stanka	— Mi-
Marto Poličeva, Iva — __nKunipelj. Za »Po-trovič in berača	Puccinijeva	opera
vratkom se bo ^ lci spada med najboljše >Gianm	svetovne literature zadnjega
jOni*iM0tn"Naslovno vlogo poje Janko. Ostala ^dbrr je: Lauretta - Ribičeva, Nella -Polifeva, Ciesca — liamšakova. Žita — Po* tučkova. Rinuccio — Kovač, Simon — Zupan, Retto — Šubelj. (iherardo — Mphorič, Marko — Sekula, Spineloccio — Perko. Obe deli dirigira Neffat. Režiser »Povratka je Kralj, režiser »Gianna Schircliija Ijalatka. 1 red-stava se vrši za abonente reda B. Začeten ob pol 20. uri zvečer.
Speotator:
Manjšine in Evropa.
Št. lij, v pocetku septembra.
Deset minut severno od postaje stoji -- sredi vinogradov in sadonosnikov — prijazen in vzoren dom zdravnika dr. Morocuttija, znanega prvoboritelja za pravice narodnih manjšin. Tja naju vodi s prijateljem pot, da slišiva, kako misli ta političen idealist-samotar o sodobnih problemih Evrope.
Št. Ilj je sam po sebi idila. Zlasti sedaj, ko žari po hribih mlado vino in ko se lovi v klopotcih razposajeni veter, Pibajajoč preko državne meje, ki se ga Prav nič ne tige
,	2 sva vstopila v hišo, ki diha iz vsa~
'ega kotička slog harmonične udobnosti, naju je 2 radostnim obrazom prisrčno Pozdravil sam gospodar. Izrazit germanski tip. Visoko čelo, jasne, modre oči človeka, ki neprestano misli in vendarle ni abstrakten »Griibler«. Nobene geste, nič patosa; vse je v popolni skladnosti. Besede mu potekajo odločno; sko-ro vsaka je odlomek aforizma. Skupno pa zvenijo v ritmu hrepenenja po idealu človečanskega miru. Je Nemec in se navdušuje za Dostojevskega in Masary-'ia- Romain Kolland in Tolstoj sta vira, iz katerih črpa novih moči za Sizifovo delo mednarodnega pomirjenja. Tip Evropejca. V njegovih žilah se pretakajo elementi treh velikih plemen. Nemški idealizem v zmislu Herderja, G'oethea in Humboldta ga usposablja za razumevanje slovanske mentalnosti. Zlasti ne more dovolj preceniti ruskega duha. Poli-
dela F. M. Dostojevskega so mu .a e izenb ki ga priporoča svojim pri-danjostt boljšega razumevanja se-
j Y nje°°vi delavnici so 'jmare, polne študira in jim zvi-I f.S ev^°- Tu je mnogo: medicina, fi-°~o ija, znanost, beletristika. Zastopani so 'rancozi, Angleži, Rusi in Nemci in ameriški utilitaristi. Krasne .knjige. Bernard. Shaw, Prentice Mulford, Wells, Kipling, France, Bergson itd. In Tolstoj, Tagore, Spengler. Na stenah maske in slike: Tolstoj, Dante, Beethoven, Nietzsche, Goethe in Danvin.
Razgovarjali smo se o Ženevi, o hel-vetizmu, o znancih, ki jih’je srečaval in
o	Masaryku tar o marksizmu. O krizi svetovnega nazora in o fašizmu. Mož se je nekoliko zamislil in je razkladal svoje ideje takole:
»Imam vtis, da je ideja o sporazumu med narodi živa. Ta živa volja pa ni le Platonične in teoretične vrednosti; to je v°Ma za dejansko pomoč .in praktično ter Pozitivno sodelovanje. Samo dva primera: Dr. AVilian «e je v zadevi, ki me Je osebno bolestno zadela, postavil z vso svojo osebnostjo ob mojo stran in mi n: Prfži1j!'oke, ?«olj kot politik, temveč kot
z tettai žulili
džir-i -v ' M 'teljl češkoslovaških, ma-siii, poljskih in nemških lig Društva narodov.
^olj Pa se mi je utrdila zavest o evropskem solidarizmu, ko so se na kongresu Mednarodne mirovne zveze (International Fellovvship of Reooncilation) v Oberammergau zavzeli za tezo moje pacifistične manjšinske politike tako Francozi, Belgijci, Poljaki, Nemci in Švedi. Jo mi ostane v trajnem spominu: Otlet ( ruxe]les) in Harald Halm, učenec 'antinga, sta vstala pred velikim forumom, da branita mirovno tezo.
Mukoma se prerivajo narodi — je nadaljeval dr. Marocutti nekam zamišljen
“Poznanja, da ne more biti miru in " K estva, Se naeijonalni drobci ne uži-
vajo popolne kulture in svobode državljanske enakopravnosti. Med narodi ne more biti ekskluzivne, izolirane svobode. Ustvarjajoča svoboda se more dvigati edinole iz častne, enakopravne skupnosti z drugo nacijonalno osebnostjo. Tu prihajamo k jedru problema evropske politike, kulture in gospodarstva. Namreč: organična sinteza, sestavljena iz osebnosti in občestva. Cilj in šabloni-zacija in nivelizacija na podlagi brez-načelnega kosmopilitizma in breznačel-nega internaeijonalizma ali, če hočete, neodgovorne demokracije. Cilj je vzgoja človečanskih in narodnih osebnosti, ki so živ in plemenit izraz svojega lastnega in narodnega bistva. Kakor se v privatnem življenju brezznačajneži ne morejo medseboj sporazumeti, tako tudi v življenju narodov ni mogoče sporazumevanje med nesvobodnimi in zabrisanimi narodnimi deli. Osebnost in individualnost ne pomenjata egoizem; to ni izzivalno ogledovanje samega sebe v zrcalu narodne ošabnosti. Individualnost posameznika kakor tudi nacije se poraja iz razumevanja za bližnjega ter iz živega, izmenjavalnega učinkovanja v razmerju do bližnjega.
Vsi konflikti se porajajo iz antagonizma med individujem in občestvom. Pre-nešeno v političen pomen besede, je to problem avtonomije in federalizma. Po-mirjenje Evrope je mogoče le potom federalizacije avtonomnih narodov. Tragika evropskih manjšin je v tem, da so heteronomne in ne avtonomne. Ne samo, da ni politično, tudi nekulturno je, če se hoče zabrisati in asimilirati individualnost te ali one narodnosti. Kajti: asi-milatorične tendence so vedno le izraz lastne bojazni in pomanjkanje lastne ob-čestvene individualnosti. Močna individualnost se veseli močne tujerodne individualnosti v okvirju skupnega organskega življenja. Le slabič se veseli slabiča!
Po tej logiki smatram fašizem za izraz piekompenzirane slabosti. Dokler bo 37 milijonov Italijanov uničevalo obstoj 500.000 Slovencev in Hrvatov ter
250.000	Nemcev, bo laški narod vedno dokumentiral svojo slabost. Gibalo fašizma je nesigurnost. Toda napredek zadnjih let je vsekakor lep, ker se polagoma vračamo k spoštovanju individualnosti. Spoštovanje osebnosti in zaščita individualnega življenja: to je zini-sel resničnega Občestva in životvornega socijalizma. Na taki podlagi je zgrajen zmisel evropeizma.
Pacifikacija Evrope je mogoča le potom narodne individualizacije in paralelne federalizacije. S te pojmovne perspektive se nam razodeva kriza demokracije. Obe krizi se pojavljate v antagonizmu med stranko in nestrankarski m občestvom. Stranke še danes niso izraz popolnih skupinskih osebnosti; one so večinoma tvorbe mediokritelnili in egocentričnih drobcev (Splittemesen). Kriza parlamentarizma bo končana, ko se bodo stranke izkristalizirale v odgovorne in individualne enote. Zato pa morajo priti na vodstvo Evrope ne morda inferiorni predstavniki mediokritete, marveč močne ,ustvarjajoče in harmonično oblikovane osebnosti, ki bodo dale stranki, razredu, narodu in državi višje obi-iežje. Evrope pa ne bo odrešil megalomanski tip povojnega diktatorja, temveč plemenit .in discipliniran človek, ki ne bo spoštoval, samo sebe in svoje moči, temveč tudi slabotnega bližnjega.
Kake dobičke dela TPD.
Zastopniki delavcev, ki ,,,	.
Tali pri vladi, da ne dovoli znižanja cene premoga na račun delavskih plač, so podali zanimive izjave o dobičkih, ki jih dela TPD. V svoji vlogi na ministrstvo pravijo med drugim:
Leta 1024 je znašala produkcija pri Tpl) 1,560.000 ton premoga, ki je bil vreden 431,642.450 Din
Vsi stroški so znašali 199,670.612 Din znašal kosmati dobiček torej 231 milijonov 371.837 Din. Davka je plačala IPD 16 milijonov in je znašal torej njen čisti dobiček za 1. 1924 okoli 215 milijonov dinarjev.
L. 1925 se je zmanjšala, produkcija premoga za 41.760 ton v vrednosti 11 1 milj. 636.000 Din. Ker je ostala cena ,
premogu ista in se je vodil obrat v istem obsegu, se je zmanjšal čisti dobiček TPD za 11,636.000 in je znašal za 1. 1925 torej okoli 200 milijonov, še bolj ugodna bilanca se obeta TPD
1926j ker je bilo reduciranih ^ elaveev in so se s tem Upravni stroski zmanjšali. Vsled akordnega dela pa je kljub redukciji produkcija povečala in se vsled tega ppveča dobiček TPD za 20.4% ali asa eno petino.
Te številke torej jasno dokazujejo, da more TPD znižati ceno premoga in da ji vsled tega prav nič ni treba znižati plače rudarjev ali pa povečati delovno dobo. če pa so seveda merodajni samo oziri do tujih delničarjev in do ravnateljev, potem bo naš rudar še večji revež, kakor je bil. Bila bi pa to tako nezasli-
šana stvar, da si ne moremo misliti, da bi se zgodila.
Pripominjamo samo še, da piše tudi »Der ost. Volksvvirt«, da so bile cene trboveljskega premoga pretirane. Že samo to dejstvo, da je TPD sama ponudila 10 odstotno znižanje cen premoga, do* kazuje po mnenju te ugledne revije, da so bile cene vsaj za 10% od 1. 1924 dalje previsoke.
Zato tem bolj pričakujemo, da bo vlada storila svojo dolžnost in ne samo ščitila fiskalne interese, temveč tudi one slovenskega rudarja in konsumenta!
Politične vesti.
— Minister Pucelj o Demokratski zajed-nici. O fuziji muslimanske stranke z Davido-vičevo je izjavil minister Pucelj to-le: »Morem fuzijo samo pozdraviti. V trenotku, ko je dr. Spaho spoznal, da je prenehalo biti versko stališče podlaga za politične stranke, se nadejam, da tudi Slovenci ne bodo dolgo drugega prepričanja. Tem bolj pa sem zadovoljen s fuzijo, ker sem bil vedno protd strankarstvu na verski podlagi. V tem oziru je storjen važen korak. Ko pa bom videl, kakšno politiko bo vodila nova zajed nica, tedaj bo tudi mogoče kaj več reči o njej. Verujem pa, da bo njih politika bolj realna, ker so sedaj spoznali svojo napako.«
— Bosanski radikali o novi zajednici. Slično ko minister Pucelj sodijo o Demokratski zajednici bosanski radikali, ki »o izjavili: »Mi bosanski radikali smo od nekdaj pobijali organizacijo bosanskih muslimanov na verski podlagi, ker je vsled tega nastala izolacija med državljani iste krvi 'in jezika, vsled česar je trpela država škodo. Sporazum demokratov in muslimanov je korale naprej v političnem napredku ne samo muslimanov, temveč vse Bosne in Hercegovine.
= Po izjavi Pašičevega zeta Stjepana Račiča. bo Pašič šele 18. t. m. prišel v Cavtat.
= Med vlado in med člani Narodne banke je prišlo do hudega spora glede na imenovanje novega guvernerja, M naj bi se v najkrajšem času izbral. Vlada je označila kot svojega kandidata pomočnika zunanjega tmi-uistra Jovana Markoviča, med tem ko Narodna banka izključuje njegovo kandidaturo. Kakor se doznava, je neki ugledni bankir iz opozicije, ki ima večino v Narodni banki, odpotoval na Bled h kralju poprosit ga, da intervenira pri rešitvi tega važnega 'vprašanja.
— Opozicija se zbira. V četrtek bo v Beogradu važna seja širšega opozicijskega bloka, na katero so razen šefov povabljeni tudi vsi odličnejši člani. Razen o delu v narodni skupščini, se bo na seji razpravljalo tudi o predlogih za ustvaritev kake nove politične kombinacije, eventualno tudi nove- vlade.
= Odškodnina črnogorski vladarski rodbini. Vlada bo v najkrajšem času likvidirala vprašanje odškodnine članom bivše črnogorske dinastije Petrovičev, ki se nahajajo na francoski rivieri in težko čakajo rešitve svojega neugodnega gmotnega položaja. Vlada je na željo krone po dr. Srskiču pripravila zakonski predlog, s katerim se bo osigural gmotni obstanek dinastije Petrovičev. Zakonski predlog bo predložen kralju mi odobrenje, potem pa pride pred narodno skupščino.
= Boj za nestalna mesta v Svetu Zveze narodov. Komisija za reorganizacijo Sveta Zveze narodov je končala svoje delo in pričel se je boj držav za nestalne sedeže v Svetu Zveze narodov. Po načrtu komisije bo 9 nestalnih mest, od katerih vsako leto troje mest izpade. Zato bi se volilo letos tri člane Hveta za dobo enega leta, tri za dobo dveh in tri za dobo treh let. Za eno leto bi se izvo]iia Belgija, Švedski in Uruguay, države, ki so že v Svetu, da se varuje kontinuiteta. Na dve leti bi bile izvoljene: Kum unija (kot zastopnica Male antante), Hollandska in Kolumbija (ali ena druga južno-ameriška dr-i^va). tri leta pa Poljski, Kitajska in Pravica zopetne izvolitve bi se priznala edino Poljski in Cliile.
i i u zapušča II mt,hyja. Naj so se godile na Madjarskem še tako hude reči, naj so se ponarejali bankovci ati ubijali nasprotniki vlade angleško javno mnenje je kljub vsemu podpiralo in zagovarjalo Horlhyjev režim. Anglija je videla pač v Ilorthyju samo zavezniki proti sovjetom in pnoli francoskim aspiracijam 'v Srednjevzhodni Evropi, tolikor imenujejo Angleži vse dežele med baltiškim iin Egejskim morjem. Zato pa so tudi vse angleške stranke solidarno, konservativna ravno tako kot delavska, branile Horthyja. Itavno tako je bilo tudi vse angleško časopisje na strani i!orthyja in celo »Machester Guardian«, ki ga ne brez vzroka imenujejo vest Anglije, je podpiral režim madjarske gospode. V zadnjem času pa se je to izpremenilo iin v »Manchester Guardia-nu< je izšel članelk, v katerem se ostro napadajo madjarski gosposki mogotci. Tisoč let je že ta gospoda v zvezi z za.padom in mogla je izkoristiti vse prednosti, ki jih nudi plemstvo ,in premoženje, da bi si mogli popolnoma prisvojiti zapadno .kulturo. Kljub temu pa so se zelo malo naučili in menda še danes niso pozabili, da so prišli iz step v Evropo.t — Krepka sodba in nobenega dvoma m, da ne bo glas »angleške vesti« ostal brez odmeva. Ali je mar zaradi tega zabrenkal Horthv na prijateljske strune in govoril prijazno o Jugoslaviji, iki jo sovraži?
i	— Pred uvedbo smrtne kazni v Italiji. Črni kruh in vislice, to so simboli fašistovske nesposobnosti?' Niso znali reSiti gospodarske krize, niso znali odpraviti nezadovoljnosti prebivalstva in ker so vzeli prebivalstvu prav vse državljanske svoboščine, so se pričeli atentati. Te hoče sedaj Mussolini zatreti z uvedbo smrtne kazini. Mesto, da bi na slopi 1 proti vzrokom slabi h razmer, nastopa prot i posledicam. Narobe početje, ki ne more ro-
diti nspeha. Sicer pa se vidi iz drugih dežel, da smrtna kazen atentatorjev še nikdar ni uplašila in nikjer ni bilo toliko atentatov, ko v carski Rusiji, kjer se je naravnost mojstrsko obešalo ljudi. Pač pa ne poznajo demokratske države atentatov, pa čeprav je v njih smrtna kazen še vedno v rabi. Na Angleškem ni nikoli nobenih atentatov in ravno tako jih ne poznajo nordijske države, ker se pač v vseh teh državah vlada tako, da se ne spravlja državljanov v obup, ker samo obup je oče atentatov. Tega pa seveda g. Mussolini ne imore upoštevati, ker hi bilo takoj konec njegove slave, če bi prenehal z nasiljem. Zato pa je tudi v večni nevarnosti, da bo nasilno prestrižena njegova življenska pot, pa naj se še tako tolaži, da mu je mirna smrt prordkovana. Ta prorokba je prav toliko vredna ko vse fašistovske obljube, ki so končale s črnim kruhom in vešali.
—	»Zmaga« španskega diktatorja. Gospod Primo-de Rivera je iznašel nove vrste parlamentarizma in je nanj tudi zelo ponosen. Nobenega dvoma ni, da je tudi ta ponos nad vse originalen. V sledečem obstoji parlamentarizem Primo de Rivere. Kadar čuti vlada, da izgublja tla med ljudstvom, priredi plebiscit. Ljudstvo naj izreče, če zaupa vladi ali ne. Nato odidejo žandarji po hišah in pobirajo podpise za vlado ter zapirajo one, ki so proti vladi. (Ni namreč samo originalna misel g. Primo de Rivere, ampak originalno si je izmislil .tudi njeno izvedbo.) Ko na ta način ljudstvo izglasuje zaupanje vladi, je ta rehabilitirana in ljudstvo je opravilo isvojo dolžnost. Tako razglaša g. Primo de Rivera brez vseh ovinkov, da so volilci samo glasovalni aparat vlade. Pod takimi okolnostmi se je izvršil tudi plebiscit na Španskem in naravnost je zabavno čitati, ko so vsi analfabeti po španskih vaseh podpisovali zaupnico Primo de Riveri. V Madridu, kjer je najmanj analfabetov, pa je po čudnem naključju dobil g. Primo de Rivera tudi najmanj glasov. — Res originalen je parlamentarizem g. Primo de Rivere, ker ob9tojl samo v tem, da izreka vladi zaupnico. Ampak tudi v tem je ena dobra stvar. Zakaj ko morajo ljudje glasovati za vlado, se nehote tudi vprašajo, zakaj morajo glasovati in tedaj skoraj spoznajo, da ni nekaj v redu. In ne bo dolgo, ko bodo tudi analfabeti spoznali, da je vendar bolje, če ne izrekajo samo zaupnico vladi, temveč če imajo pravico izreči tudi nezaupnico. Tako bo tudi Primo de Ri-verov »parlamentarizem« ugladil pot pravemu parlamentarizmu.
= Španski demokrati za Zvezo narodov. Znani španski pisatelj Blasco Ibanez, ki živi kot. begunec v Parizu, je poslal predsedniku zborovanja 'Zveze narodov, dr. Ninčiču, brzojavko, v 'kateri .pravi: Kot zastopnik španskega javnega mnenja imam čast v času, ko je španski tisk s cenzuro uklenjen in ko ne more javno izreči svojih simpatij za Zvezo narodov, pred vsem svetom izjaviti, da bo prva skrb nove Španije, kakor hitro bo vrgel španski narod sedanjo diktaturo, da zopet zasede svoje mesto v Zvezi narodov.
= Položaj na Kitajskem vedno slabši. Na reki Jangakijang je sedaj že 17 bojnih ladij zaveznikov. Angleške in ameriške bojne ladje so prišle že v boj s Kitajci. Francoske kolonije ščitijo francoske boijne ladje, ki so pa strogo nevtralne. Angleži, ki žive na Kitajskem, zahtevajo, da poseže Anglija še bolj aktivno v kitajske dogodke, toda dosedaj je angleška vlada njih zahteve odločno odbila.
Kratke vesti.
Pritožba radikalov proti beograjskim volitvam bo, kakor ee poroča iz Beograda, odbita.
Atentator na Mussolinija se piše Gino Lu-zetti in je živel od lebruarja dalje v Rimu. Njegove prve izpovedbe so hile lažnive.
Kongresa slovanskih zdravnikov v Beogradu se udeleži tudi bolgarska deputacija z zdravnikom dr. Hovom na čelu.
Pri bombardiranju mesta Vanicn s strani Angležev je bilo 2000 Kitajcev ubitih in ranjenih.
Proračun Zveze narodov znaša za prihodnje leto 24,050.097 švic. frankov, to je za
1,700.000	švic. frankov več ko lansko, leto.
Kdo hoče pod Hrvatsko?
Pri zadnjem Koroščevem shodu v Murski Soboti, kjer je narod Slovenske krajine svečano manifestiral za Slove»-nijo in proti priključitvi k Hrvatski, smo med demonstranti opazili večinoma hlapce murskosobočkih Židov in nekatere druge plačance zainteresiranih veleposestev dolnjega (Prekmurja. Tem ubogim drugače slabo plačanim param so njih židovski gospodarji naložili r točnimi navodili, kako ,se naj ustmeno in po potrebi tudi fizično udejstvujejo pri protestiranju. Dobro razumevamo, da tem ljudskim osrečevaleem nič kaj ne diši slovenska uprava, ne slovenska pridnost in delo, ki jih v efektu nadkri-ljuje kljub vsem trgovskim zmožnostim. Vleče jih tja doli v Varaždin, v Zagreb, v Čakovec, ker tam imajo mnogo svojih ljudi, svojo žiahto, s katero je tako prijetno delati in ker ima hrvatska uprava pač več smisla za njih mentaliteto. Da, sedaj razumemo. Ampak naj si ne domišljajo, da bodo Slovencem vzrastli preko glav. Mogoč« bi bilo umestno in koristneje za naše krivonose sodržavljane, da so tudi v tem slučaju 'bolj preračunljivi, kakor sicer navadno so.
Storite {im preje svojo volilm£dolžiiosl!
Dnevne vesti
NASI DIPLOMATI.
Da ti niso po svojem delu ravno najbolj slavni, je žalibože žalostna resnica. Ampak vseeno smo se začudili, ko smo čitali v južnoameriškem >Gospodarstvu odprto pismo na našega zunanjega ministra.
V	tem pismu se popisuje delo našega generalnega konzula Grisogona v Argentini ji.
G. Grisogono ne dobiva nič manj, ko nekaj nad 100.000 Din mesečne plače. Zato pa smatra za svojo dolžnost, da na svojih poto-vanjiii jugoslovanskih kolonij ne obišče in da zastopa naše koloniste tako, da so ti nad vse ogorčeni.
Ali ne bi bilo morda dobro, če bi se naša država tako dragega diplomata prištedUa?
— Prenos za domovino zaslužnih mož v domovino. Na podlagi zakona o narodnem priznanju zaslužnim za domovino izvoljeni odbor je sklenil na svoji sobotni seji, da se prepeljejo zemeljski ostanki srbskega generalis-sima vojvode Publika iz Nice, Andre Nikoliča Lz Pariza, Stojana Novakoviča iz Niša, Davida Jankoviča iz Nice in poslanca Melana Mostiča iz Gradca v Beograd.
— Za rezervne oficirje. Na slavi Udruženja rezervnih oficira i ratnika — pododbor v Ljubljani, ki se vrši dne 15. septembra 1926 ob 20. uri v proslavo osme obletnice prebitja Solunske fronte, bo imel predavanje o Solunski fronti vršilec dolžnosti načelnika štaba komande Dravske divizijske oblasti, general-Stabni potpolkovnik g. Kosta J. Adamovi#.
— Uradniške razlike. Glavna državna blagajna izplača te dni orožniški komandi v Ljubljani na ime uradniških razlik 766.716 dinarjev.
— Omejitev sprejema umobolnih. Ker se kljub opetovanim Objavam v časopisih, tičo-Čih se omejitve sprejemov v opazovalnico, oz. zavode za umobolne še vedno ne vpoštevajo določila, podana vsled trajne prenapolnjenosti, se še enkrat, a to zadnjič, naznanja: Sprejeti se morejo le nujni, zavodne oskrbe absolutno potrebni slučaji — nujnost se mora v spričevalu utemeljiti, — navedba o nevarnosti za se ali za druge z dejstvi dokazati. — Vsi »bolniki, ki so primerni za domačo oskrbo, se morajo odklanjati. G. zdravniki naj opoštevajo ta opomin in take bolnike ne pošiljajo ter njim in spremljevalcem ne povzročajo nepotrebnih stroškov. Privatniki in občine, ki se pozivajo za prevzetje bolnikov iz zavodov, naj se temu takoj pokore. — Ker bode prenapolnjenost zavodov trajala, dokler se ne uresniči naše prizadevanje po otvoritvi novega zavoda, bode omejitev sprejemov ostala v veljavi tudi nadalje. — Po toliko-kratnih časopisnih objavah je umevno, da je brezpredmetno vsako pritoževanje zaradi zavrnitve odn. zaradi »troSkov. — Ravnateljstvo drž. dobrodelnih zavodov v Ljubljani.
—' Učni načrt za meščansko šole. V prosvetnem ministrstvu je izdelan nov učni načrt za meščanske šole. Načrt bo veljal za vse meščanske šole v državi.
— Kongres prostozidarjev v Beogradu. — Včeraj se je pričel, kot smo poročali, v Beogradu mednarodni kongres 'prostozidarjev. Kongresa se udeležijo zastopniki prostozidarjev iz Francije, Švica, Belgije, Avstrije, Ma-djarske, Poljske, Romunske, Bolgarske, republike Chile, Mehike, Čehoslovaške, Portugalske in naše države. Prostozidarji iz Nizozemske in Anglije so poslali kongresu pozdravna pisma ter opravičili svojo odsotnost. Med delegati se nahaja deset velikih mojstrov velikih lož. Zborovalce je pozdravil veliki mojster jugoslovanske lože Gjorgje Vaifert. Za predsednika zborovanja je bil izvoljen veliki mojster francoske lože, Revar-chon, ki je obenem predsednik mednarodne zveze prostozidarskih lož. Po absolviranju običajnih formalitet šo bile izvoljene sekcije, ki imajo izdelati resolucije. Z resolucijami se imajo podati smernice za bodoče zadržanje prostozidarjev v vprašanjih mednarodne solidarnosti in sporazuma narodov.
— Zatvoritev sezonskih pošt. S 15. t. m. se zatvorijo vse sezonske pošte in brzojavni uradi po kopališčih in letoviščih.
— železnica Krapina Rogate«. Kot čujemo, se vrši dne 20. t. m. lokalni ogled novo projektirane železniške proge »Rogatec Krapino. Proga bo podaljšek proge Grobelno—Rogatec ter bo dolga samo 11 km.
— Mednarodni kongres litografov. Dne 16. septembra se prične v Londonu velik mednarodni kongres litografov. Na kongresu se bo pretresalo poleg drugih važnih vprašanj med drugim tudi vprašanje mednarodne zamenjave mladih delavcev v svrho izpopolnitve v njih stroki v drugih državah. Na kongresu bo zakopal naš »Savez grafičnih radnika« Bogoslav Jošt.
— Lovski kongres v Splitu. Dne 3. oktobra se vrši v Splitu velik kongres lovcev iz vse države.. Pri tej priliki se vrši tudi velik lov na Marjanu.
— Iz carinske službe. — Imenovani so: Upravnik carinarnice v Vinkovcih Karlo Grgič za carinika pri carinarnici v Ljubljani; upravnik carinarnice v Mariboru Petar Uba-kovid za glavnega revizorja istotam upravnik carinarnice v Nišu Dragotin Bogner pa za upravnika carinarnice v Mariboru.
— Iz agrarne službe. Agrarni gradbeni svetnik pri agrarni operaciji v Ljubljani inž. Jovan Presl je imenovan zn višjega svetnika istotam; komisar za agrarne operacije ljubljanske oblasti dr. Fran Spiller - Muys je pomaknjen v 5. skupino I. kategorije.
— Čehoslovaški dijaki na našem Primorju. Te dni je prispela pod vodstvom svojih profesorjev preko Zagreba in Sarajeva v Mostar večja skupina Čehoslovaških dijakov. Čehoslovaški dijaki so ostali v Mostaru dva dni nakaj' so odpotovali v Dubrovnik.
— Ugleden bolgarski ad»vok*t ib »oproga bolgarskega velefržea aretirana v Beogradu radUi tihotapstva v saharinom. le, dni je bila razkrita v Beogradu velika tihotapska afe-
ra, ki bo izzvala v Sofiji veliko senzacijo, ker sta tihotapca dve tamkajšnji veleugledni osebi, neki advokat in soproga nekega vele-tržca. Ko se je pripeljal v Beograd zagrebški brzovlak z direktnimi vozova iz Trsta, Dunaja, Prage, je vzbudila pozornost nekejp carinskega organa elegantna dvojica, starejši gospod in mlada gospa, katerih kupe je bil natrpan z vsakovrstno prtljago na kateri pa carinski organ ni opazil niti enega carinskega listka. Ko so prišli carinski organi prtljago revidirat sta se delala potnika posebno dama silno ogorčena, zatrjevala sta, da potujeta direktno z Dunaja v Sofijo, ter da je bila njiju prtljaga že na meji kontrolirana, vsled česar si ne moreta kaj, da ne bi sma- ; trala naknadno revizijo za šikano. No, protesti niso prav nič zalegli, prtljaga je bila revidirana in na svoje veliko začudenje in radost so našli carinski organi v kovčkih in ovojih potnikov cel magacin (okrog^ 100 kg) ! saharina. Po računu carinikov znaša carina in kazen, ki jo ima>ta plačati tihotapca nad tri 1 milijone dinarjev. Oblast je tihotapca vtaknila v zapor. Tihotapca sta se omehčala ter iz- j javila, da jih je prisilila k tihotapstvu soci- i jalna beda. Na kak način se jima je posrečilo vtihotapiti preko meje tako veliko količino saharina, bo ugotovila preiskava.
— Oblak se je utrgal uad Osijekom. Predvčerajšnjim je vladala v Osijeku silna vročina. Zabeležili so v senci 29—30 stopinj Celzija. Okrog poldne se je pa hipoma pooblačilo. Nastala je nevihta in okrog 4. popoldne se je utrgal oblak. Na mah je bilo celo mesto pod vodo. Na velesejmu, kjer je bilo veliko število obiskovalcev, je vsled tega nastala silna panika. Ljudje so začeli bežati na vse strani. Dež je padal okrog dve uri.
— Težka železniška nesreča v Rumuniji. Na postaji Contesti je trčil temešvarski brzovlak v osebni vlak, ki je prihajal iz Kimpo-lunga. Osem oseb je bilo mrtvih, trideset pa težko ranjenih.
— Katastrofalna poplava na Japonskem. Iz Tokia poročajo: Te dni se je utrgal nad mestom Iliroshime, ki šteje 120.000 prebivalcev, oblak. Naliv je povzročil katastrofalno poplavo. Nad 20.000 hiš je pod vodo, 30 oseb je poginilo, 20 je težko poškodovanih, 30 jih pogrešajo.'Vse železniške proge so razdejane. Narasle vode so odnesle številne mostove.
— Umor na njivi. V selu Prostancu, srez Ljubuški, je srečal te dni 28-letni seljak Jožo Suton ua neki njivi Joža Čuma. Iznenada je potegnil Suton revolver ter izpalil na nič hudega slutečega Čuma tri revolverske strele. Cuino je obležal na mestu mrtev. Suton se je zagovarjal s silobranom. Državni pravd-nik pa je drugačnega mnenja in ga obtožuje navadnega umora.
— .šestnajstleten morilec. V madjarskem mestu Holatsegu je usmrtil šestnajstletni Ki-
priznal in izpovedal, da je umoril svojega očma zato, ker je očem z njim grdo ravnal.
— Inteligentni policijski šel. V Dolpolznu na Poljskem so se stepli te dni vaščani v gostilni. Pri tem je bil ubit nek Jan Paka. Da bi našel čim prej in čim lažje storilca, je dal zbobnati komandant ondotne policije skupaj vse vaščane ter jih peljal k mrtvecu. Tam se je moral splaziti vsak vaščan po kolenih k mrtvečevim nogam ter jih poljubiti, ker morilec po ljudski vraži tega ne more storiti. Vendar pa ta metoda ni imela drugega uspeha, kakor da je klicalo par ljudi po absolvi-rani ceromoniji na pomoč svetega Urha. . .
— škandalozna afera madjarakega »kota Mikesa. Dunajski list »Abend« javlja iz Budapešte zanimivo vest: Pri papeškem nunciju v Budapešti je bila te dni vložena tožba zoper vodjo madjarskih legitiinistov habsburške barve, škofa grofa Mikesa. Mikes v Steinamangerju je oni, ki je skušal svoječas-no pomagati ekscesarju Karlu do povratka na Madjarsko. Mikes je obtožen, da je v zvezi s samomorom štirih mladih gojencev katoliškega duhovnega seminarja v Steinamangerju. Mikesa dolže, da je preganjal v svoji homoseksualni strasti vsakega mladega moža, ki je prišel v njegovo bližino. Mikes je prišel v seminar zelo pogosto ter naročal mlade ljudi pod pretvezo, da jih rabi za ministri-
; ranje ali pa za kako drugo osebno službo, k ' sebi v škofijsko palačo, kjer jih je zlorabil-j Očita se mu, da se je izpozabil tudi nad dr,u-I girni mladimi ljudmi. Škandal je pnišel v javnost vsled samomora mlajšega brata artilerijskega stotnika v Steinamangerju. Stotnik je našel pismo Svojega brata, v katerem razkriva samomorilec vse, kar se je godilo ined njim in škofom Mikesom. Vsled tega je vložil stotnik zoper Mikesa ovadbo pri papeškem nunciju v Budapešti.
— Aretacija tolpe mednarodnih tihotapcev saharina. Berlinska kriminalna policija je iz_ sledila te dni številno tolpo tihotapcev s kokainom, ki so trgovali po vsej Evropi. Večina članov tolpe so ruski emigranti.
— Zločinski načrt treh mladoletnih. Pred kratkim je izvršila budimpeštanska policija racijo po budimpeštanskih predmestjih in sumljivih lokalih. Poleg številnih sumljivih tipov je zasačila policija tudi tri dečke, stare od 15 do 18 let. Pri nadaljni preiskavi je našla policija pri teh mladoletnih fantih načrt za atentat, ki so ga nameravali izvršiti na budimepeštanski brzovlak. Pri postaji Karczan bi bili razbili progo, da bi skočil brzovlak s tira, nakar bi bili oplenili potnike. Fantje so priznali, da jih je napeljal na to idejo neki kriminalni Ulm, kajti bili so stalni in strastni obiskovalci kinematografov. Denar, ki jim je bil potreben za izvršitev njihovega zločinskega načrta, so nabrali z raznimi posrečenimi vlomi in tatvinami. S tem nakradenim denarjem so si nabavili revolverje, ročne bombe in potrebno orodje. Policija je zaplenila revolverje in drago nevarno orodje.
— Tajinstven samomor italijanskega majorja v vlaku. Te dni je potoval z brzovlakom Rim—Torino italijanski pomorski major Pavlo Giovannini. Na postaji Viareggio je odšel v stranišče. Ker ga ni bilo dolgo časa nazaj, se je jela dozdevati stvar potnikom sumljiva. Obvestili so o tem železniškega kontrolorja. Ker so bila vrata od znotraj trdno zaprta, so morali vdreti s silo. Na nemalo začudenje so našli majorja obešenega na obešalniku z robcem okrog vratu. Vzrok samomora še ni pojasnjen. Pri majorju so našli 10.000 lir in revolver.
— Samomor iz nenavadnega vzroka. V nekem newyorškem hotelu se je ustrelila te dni 23-letna gospa S\veet. Gospa Ethel S\veet je bila jako pobožna dama in zadnje dni svojega življenja anražirana oitateljica Sv. pisma in drugih nabožnih knjig. Zapustila je pismo, v katerem pravi, da je šla prostovoljno v smrt, ker jo niti lektura sv. pisma ni mogla prepričati o eksistenci »večne pravice«.
— Nenavaden samomor v neapolski cerkvi.
V	nedeljo zjutraj se je pojavil v priljubljeni baziliki sv. Gennara v Neapolju mladenič, ki se je pobožno približal velikemu oltarju, pokleknil ter začel glasno moliti. Ker je bilo še zgodaj, je bilo v cerkvi še malo vernikov. Mladeničevo obnašanje je vzbudilo pozornost nekega fratra ki ga je dalje^ časa opazoval. Ko je pa videl njegovo pobožno vedenje, ga je pustil končno v miru ter se zanj ni več brigal. Nakrat pa je potegnil mladenič iz žepa revolver ter si pognal kroglo v glavo. Pri samomorilcu so našli pet pisem, iz^katerih sledi, da se je usmrtil vsled nesrečne ljubezni.
— Boksanje s smrtnim izidom. Pri eni zadnjih boksarskih prireditev v Augsburgu sta nastopila mojster Rauchlinger in Lotter tako •temperamentno, da je dobil boksar Lotter, tak udarec s pestjo, da je padel na tla, si zlomil tilnik in obležal mrtev na tleh.
— Poulična scena v Ljeningradu. Iz Moskve poročajo: v Ljeningradu se je polastila te dni na eni najbolj frekventiranih ulic pri belem dnevu več glav broječa tolpa zločinskih tipov mladega dekleta. Zločinci so jo po vrsti posilili. 16 grešnikov je že pod ključem.
— Pokrajinska zadruga kleparskih, inštalacijskih in kotlarskih mojstrov v Ljubljani
javlja, da se vrši vajeniška preizkušnja v petek 24. septembra ob 17. uri v začasni zadružni pisarni pri Šestici na Dunajski cesti. Prošnje je poslati zadrugi do 21. septembra.
— Prošnja. Vpokojeni državni uradnik, s 5-člansko družino, najmanjši otrok je dve Jeli star, ki bo 15. ali 16. tega meseca deložiran
—	postavljen na cesto — prosi p. 11. lesne in stavbene tvrdke, da mu blagovolijo dati na razpolago rabljene deske, da si zamore za shranitev pohištva dveh velikih sob in kuhinje, kakor tudi za prebivanje svoje družine na Cankarjevem nabrežju postaviti leseno kolibo. Stanov, sodišče l. st. v Ljubljani mu je sedaj odreklo stanovanjsko zaščito, ker je pri sodišču glasom iinančnega zakona prvotno založil fatirauo najemnino odn. po nasvetu svojega -/.astopnikn li.ompenz.iral prevef platano najemnino s prihodnjimi obroki najemnine. Njegove prošnje za nakazila stanovanja ne pridejo v poštev, kot vpolcojenec z malo pokojnino si pa ne more najeti nezaščiteno stanovanje ali iti s 5-člansko družino v podnajem. Prevzame tudi mesto hišnega okrbni-ka ali drugo službo proti stanovanju. Naslov M. D., poštni uradnik v pokoju, Ljubljana, Mestni trg 24. II.
Ljubljana.
— Zborovanje jugoslovanskih notarjev. Ob priliki II. 'kongresa pravnikov kraljevine SHS se je dne 10. t. m. vršil v dvorani štev. 112 sodne palače tudi shod notarjev SHS, katerega je sklical predsednik notarske zbornice notar Hudovernik. Tega zborovanja so se udeležili notarji iz Dalmacije Hrvaške in Slavonije, Slovenije in vojvodine. Na tem zbora se je razpravljalo o uvedenju enotne-oa notarskega reda in enotne notarske tarife fn o prisiljenem sodnem komisarijatu. Vršil se je razgovor o pokojninskem zavodu za notarje, ter sklenilo, da se izvrši udruženje vseh jugoslovanskih notarjev, prihodnje leto pa naj se vrši kongres vseh notarjev ^Hb. Da se dosežejo ti smotri, izvolil se je stalni odbor osmih članov, v katerega je volila vsaka pokrajina po dva člana.
1— Društvo »Treznosti« v Ljubljani obnavlja svoje redne sestanke. Prvi sestanek se vrži v sredo 15. 1. m. ob pol 7. popoldne v klavirski sobi Drž. moškega učilišča v Ljubljani. Predava brat dr. Mikič: »Prekmurje in alkoholizem v Prekmurju«. Druga točka: Slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi vse brate in sestre odbor.
Maribor.
m— odlikovanje. Predsednik Udruženja rezervnih oficirjev podružnice v Mariboru g. dr. Mak so Kovačič, je odlikovan z redom Sv.
Save V. razreda.
m— Srebno poroko je obhajal v nedeljo 12.
t m šef zdravnik mariborske požarne hrambe iii njenega rešilnega oddelka g. dr. Karl Ipavic. Deputacija ognjegascev mu je k jubileju čestitala in se udeležila tudi gostije na domu. — Čestitamo! ^
ln_ Finančni stražnik od tihotapcev ubit.
V	gozdu pri Ceršaku so našli minuli teden truplo finančnega stražnika Janka Resnika. Pokojni je zasledoval dva tihotapca, ki sta se tisti dan klatila po teh krajih. Najbrže sta se na njegov poziv, da se legitimirata, ustavila, nato ga pa zavratno napadla. To domnevo potrjuje 16, ubodljajev, ki jih je imel v telesu. Močno poškodovana je bila tudi glava in ga je najbrže eden od tihotapcev z puškinirn kopitom udaril po glavi. — V petek se je vršil v št. liju pogreb, ki se ga je udeležilo preko 500 ljudi.Pogreba se je udeležila tudi deputacija avstrijskih finančnih stražnikov, ki je položila na grob paznika lep venec-napisom: »Avstrijski kolegi isvojemu mi-gu.« Venec je bil najlepši med vsemk ^ sar avstrijske finančne kontrole je grobu prav ganljiv poslovilni govor, je
napravilo na navzoče lep vtis. Pogreba se je udeležilo uradno zastopstvo mariborske carinarnice ter obmejnega komisarijata in fin. kontrole, ki je istotako položila na grob svojemu kolegu venec. Vsega skupaj je bilo položenih na grob 13 vencev.
m— Na drž. mostu je bil minulo noč od dveh lopovov napaden 28-letni Franc Plovec iz Lajteršberga. 'Napadalca sta mu zadala dva 'bodljaja v ^lavo. Policija jih zasleduje.
ZAKAJ SO NAŠE CIGARETE TAKO SLABE?
Mnenje predsednika finančnega odbora ib-. Jovana Radonjiča.
Naši kadilci so že dolgo časa s kakovostjo proizvodov tobačnega monopola skrajno nezadovoljni, v zadnjem času naravnost ogorčeni. Zato imajo pa tudi dovolj vzroka. Naše »Vardar« cigarete niso cigarete v evropejskem smislu besede, temveč smrdljiva mešanica zelišč, ki povzroča neredko bljuvanje in glavobol.
Jugoslavija je na glasu, da producira izboren tobak. Zato je nezaslišan škandal, da labricira najslabše cigarete na ,svetu.
Kje je napaka? Tako se je vprašal že marsikateri kadilec, ne da bi bil mogel najti odgovor. Niti monopolna uprava si ne ve pomagati. Predsednik finančnega odbora skupščine, nar. poslanec dr. Jovan Radonjič, ki je sam član monopolne uprave je obiskal tekom poletja skoraj vse tobačne tovarne v državi ter proučeval vzroke katastrofalnega propadanja naše produkcije cigaret. Sad njegovega opazovanja je spomenica, ki jo je predložil finančnemu ministru dr. Periču. V tej spomenici, ki jo je dal na razpolago zagrebškemu »Mcrgenblattu«, izvaja sledeče:
Glavni vzrok slabe kakovosti naših cigaret je iskati
v napačni politiki izvoza tobaka.
Najboljše kvalitete tobaka se prodajajo v inozemstvo, dočim je tobak za naše boljše cigarete meša z inozemskim tobakom (smyru-skim tobakom).
Financirane produkcije tobak« in predelava tobaka se je imela boriti doslej z velikimi težkočanti. Temu hočejo odpomoči na ta način, da
naj sc prepusti nakup vse tobačne žetve veliJki inozemski družbi, od katere bi prejemala monopolna uprava za notranji konsum potrebnih 10 do 20 milijonov kilogramov tobaka, dočim bi imela vnovčiti ostanek kakih 20 milijonov kilogramov koiicesijnirana dražba v inozemstvu. Tozadevno so se vršila dolgo časa pogajanja s francosko družbo »Compagnie Generale du Tabac«, ki so kmalu končala s sklenitvijo pogodbe. Interministenijalni gospodarski komite pa pogodbe ni odobril. Zato se prično nova pogajanja z. raznimi svetovnimi tvrdkami.
Jako neugodno vpliva na kakovost našega tobaka dejstvo,, da monopolna uprava ,,s nima ua razpolago modernih sušilnic iu skladišč,
tako da tobaka ni mogoče popolnoma posušiti. Če pride do sklenitve pogodbe s kako inozemsko družbo, bo morala zgraditi ta družba primerne sušilnice in skladišča.
Drugi nedostatek je nezadostna oprema naših tobačnih tovareil.
Največji dve tovarni, niška in sarajevska, sta sicer res popolnoma moderno opremljeni, toda ti dve tovarni morata proizvajati tako veliko količino cigaret, da prekaša daleč njiju kapaciteto, vsled česar je kvaliteta manjvredna.
Monopolni upravi primanjkuje tudi odgovarjajočih
zabojev za paketiranje cigaret.
Zaboji, ki so na razpolago, so narejeni večinoma iz svežih mokrih desk. Zato nameravajo merodajni faktorji ustanoviti poleg tobačne tovarne v Travniku tovarno za zaboje, ki naj oskrbuje tobačni monopol z dobrimi suhimi zaboji.
Slab je tudi
papir za cigarete.
Trenutno se vporablja v prvi vrsti olešavski papir, domače tovarne bi dobavljale sicer lahko boljšo kakovost, zahtevajo pa previsoke cene. Zato bi bilo umestno, da bi se uvedel francoski papir, predvsem »Job« — papir. Opustiti bi bilo tudi zalepljanje cigaret z raznimi lepili. Mnogo smotrenejše bi bilo zavijanje.
Ugotovitve predsednika finančnega odbora so nedvomno zelo interesantne, kljub vsemu pa iz. njih še vedno ni razvidno, zakaj so postale cigarete v zadnjih par tednih tako pro-kleto slabe, da dosegajo glede neužitnosti pravcati svetovni rekord. Kdo pa bi naše ljudi rad odvadil kajenja?
POLOMIJA V LESCAH.
V	nedeljo, dne 12. septembra je praznovalo obrtništvo radovljiškega okraja razvitje svojega prapora. Slavnost sta počastila s svojo navzočnostjo med drugim tudi nosilec esde-esarske liste za volitev v Trgovsko in obrtno zbornico brivec Franchetti An večni ^rnif-za narodnega poslanca, sedaj pa w*g0vornil; nega svetnika, Ambrožič. Kot P^vor je bil je nastopil Franchetti. Njego^ navdušenja klavern, poslušalcev je bilo ^ govornj|(a ,\m_ nič. Isto velja glede^r"n*o pričakovaH z za-brožiča. Njegov S°' mej mož pred kratkim nimanjem, ker __*ge se ne motimo v Radovim nekem, jo ZOper klerikalce in radi-
*1ICI _ »da bili smo razočarani. Skratka, bila je »polomija« no n plus ultra. Pri 'treh vlakih je pričakovala udeležence godba, ko pa se je razvila povorka, je korakalo v ^prevodu — 15 mož. In niti ti niso bili vsi žerjavovo!; to pa kljub temu, da so esdeesarsk i agitatorji — od uradnika in učitelja do pre-voznika piva — z vso vnenvo nsa delu!
Druga katastrofa s češpljami.
Tako ne sme dalje. — Apel na vlado.
Ni zadoščala prva polomija z izvozom bosenskih in srbijanskih češpelj, ki je Pojedla frežke milijone |ašim ljudem, jedila je v 14 dneh druga, ki je morda še hujša cd prve. — Poročal sem o prvi katastrofi, ko so naši izvozniki po svoji neumnosti izgubili milijone dinarjev. Ne bom ponavljal, kar sem pred kratkim Povedal. - Zato kar nadaljujem:
Po katastrofi je sledila stagnacija. Izvozniki ali njihovi zastopniki so brzojavili domov: »Ustavite vsako nadaljnje Pošiljanje!« _ Zate je prišla ta kupčija Kmalu zopet v navadni tir in češplje so dosegle prav lepe ceue Zopet bi se le-P.° lzPlaCal izvoz iz Jugoslavije in ve-ema izvoznikov bi mogl/popraviti prejšnjo izgubo in še dobiček narediti- — Ali -epet je vse pokvaril prevelik apetit poklicanih in nepoklicanih izvoznikov. Čez noč je prišlo 110 vagonov češpelj °d vseh trani. Na vsakih deset korakov Je stal kak »Srbine tužnk poleg grička svojih zabojev in mrko gledal na Dunajčane, ki so se smejali mimo njega. Ako je kdo kaj ponujal za blago, n’i zadoščalo za stroške.In kleli so naši tužni Srbini iz Čačka, Mladenovca, Brčke, Vojvodine, da se je kar kadilo: »I—ti boga.švab-skoga, zašte sam došao simo...!« Da, *akaj, vprašam tudi jaz; nad polovica bi korala ostati doma, pa bi imeli vsi dobiček ... 'Dunajski žganjarji kuhajo slivovko noč in dan, a marmeladarji niso e nikoli nakuhali toliko marmelade in po ako nizki ceni, vse na stroške naših
izvozmearjev!
. ane& ko to pišem, je položaj že bolj b*n°či je došlo 'le še 11 vagonov ~~ Cene so danes ugodne za a»e štajerske češplje. Kdor je danes e pos aJ in je blago sposobno za trg, bo imel lep dobiček.
Srbijanske češplje gredo na Dunaj čez
—	Ogrsko, kar je naravnost nsodepolno.
Iz Mladenovca do Dunaja so rabili vagoni vedno do — deset dni: tako dolgega. transporta pa češplja ne. prenese.
se, da Madjari srbske pošiljatve prav Po pravilniku bojkotirajo, t. j. ne pošiljajo jih dalje s prvimi vlaki. — Vrhu tega morajo češplje iz Srbije večinoma Prekladati iz vagonov na ozki tir v nor-malnotirne vagone. To opravilo se navadno nemarno izvrši, a zračna okna so navadno zabita. Vse kakor nalašč, da pride blago na trg, ki je dobro kvečjemu še za žganjekuho.
Ne stavim groša, da nam vsiljivi iz-vcMiiki ne pokvarijo še tretjič ugodno KuPčijo z našimi češpljami!!
Letos so naredili naši izvozniki po lastni krivdi ogromne škode sebi — i»
Na Dunaju, 10. sept.
državi. Kakor je videti,' sami po sebi ne pridejo do pameti, — tu bo treba, da jih vlada za ušesa povleče na pravo pot!
V	interesu države in zdravega izvoza e potrebne, da vlada zabrani izvoz vsem diletantom v izvezništvu, vsem tako-zvauim »slučajnostnim« izvoznikom, ki jim je prišla v glavo misel, da bo mogoče kaj zaslužiti, — in ne pomislijo, da so že mnogi drugi na delu za tak zaslužek, in sicer izvozniki po poklicu, ki .se bavijo s tem poslom že leta in desetletja ter imajo v malem prstu vse, kar je treba sfc dober uspeh te trgovine. Pa pridejo vmes mojstri skaze ter pokvarijo račune vsem, tujci se pa smejejo, kc dobivajo naše blago komaj za stroške v zunanji državi. Naše blago pa je po-v; e m zastonj šlo iz države!
Vlada bi torej morala preprečiti izvoz od strani takih Gelegenheitsmacherjev, ki so le v nesrečo sebi in vsem rednim trgovcem in svoji državi!
Pa še nekaj je treba!
Na začetku izvozne dobe sem priobčil v »N. D.« nasvete dunajske Obst- uud Gemiise A. G.« na naslov jugosloven-skih izvozničarjev in — njehove vlade. Diužba je nujno nasvetovala, da je treba na vsak način centralizirati Izvoz tako, da je tu evidenca o potrebah v Avstriji in množini blaga v Jugoslaviji. Treba urediti izvoz tako, da nikdar ne gre preveč blaga preko meje v iste kraje.
Priznavam, da taka ureditev izvoza ni lahka naloga, ali treba poskusiti in storiti vse, kar je možno. — Umeje se, da ne mislim na centralizacijo na enem samem mestu, kajti more biti tudi deset central; trgovci v raznih delih države naj se združijo v izvozno zadrugo in vsi ped enim imenom vrše dosedanje kupčije z Avstrijo. Vsi bodo imeli dobiček cd tega, posebno pa njihova trgovina stalna in -dobičkanosna.
Za Južno Štajersko poznam izvozno zadrugo — »Panonijo« v Mariboru, ki bi mogla združiti vse dosedanje izvozniear-je. Vsakdo naj bi mogel sodelovati pri nakupovanju in pošiljanju, dobival bi za to plačilo — in končno bi bil deležen na dobičku zadruge. — V raznih državah so že uredili trgovino po tem načinu, samo da povsod ni prišla ravno zadružna oblika do veljave. — Saj je celo izginila po vseh velikih mestih dolga vrsta trgovcev s starimi častitljivimi imeni, — in nastale so delniške družbe, — zakaj bi pri nas ne' nastale zadruge ali — družbe za izvoz naših pridelkov.
Ker pa naši ljudje nočejo postati pametni sami, — naj jih k temu prisilijo oblasti.	A. G.
i	LJUBLJANSKA POROTA.
j Razprava proti A. Špilakovi radi goljufije i je biia v ponedeljek že tretjič preložena.
Osemnajstletni ropar.
V	torek se je vršila razprava proti Alojziju Bekšiču, delavcu na Žirovskem vrhu, radi po-i/.kušenega ropa.
Bekšič je star komaj 18 let in je bil do-sedaj še nekaznovan. Dne 18. marca t. 1. je začutil veliko potrebo po denarju, pri preiskavi se je zagovarjal, da je rabil samo 10 dinarjev za cigarete. Vedel je, da je njegov varuh, 76-lefni Lovrenc Kavčič pred kratkim prodal posestvo za 25.000 Din. Bekšič je sklenil, da ga oropa tega denarja. Omenjenega dne je prišel K Kavčiču in mu zagrozil, da ga s sekiro ubije, ako mu ne da denarja. Stari Kavčič se je rešil z zvijačo ter je fantu mirno odgovoril, da je denar že drugam oddal in mu v dokaz tudi pokazal prazno listnico. Bekšič je temu res verjel in je odšel brez plena. Orožniki so takoj, ko so zato zvedeli, aretirali fantalina.
Pri razpravi se fant sklicuje na revščino, radi katere se mu je porodil usodni sklep, da oropa Kavčiča. Ni pa imel namena ga ubiti.
Zaslišana sta bila tudi Lovrenc Kavčič in osemletna deklica Julija Jerebova kot glavni priči.
Po izvajanjih drž. pravdnika Lavrenčaka, je stavil senat, obstoječ i/. v. s. s. Mladiča, s. s. dr. Golje in sodnika Ivudnika porotnikom edino vprašanje o poizkušenem ropu, na katero so porotniki soglasno odgovorili z »da«! Senat je nato obsodil Bekšiča na tri leta težke ječe.
Oproščena požigali«.
Druga razprava se je vršila proti Mariji Kovačevi, 28-letni delavki iz Litije. Obtoženka je osumljena več požigov. Tako je leta 1919 zažgala mlin Jožeta Medveda iz Slavine ter mesec kasneje tudi mlin Mihe Sevška iz Predloga. V prvem slučaju se je nahajal ob času požara v mlinu Tomaž Povše, ki je s pomočjo sosedov komaj rešil iz mlina žito in opravo. Ves mlin pa je pogorel do tal in je znašala škoda najmanj 2250 Din, ki bi se v današnjih časih podešetorila. Pri .mlinu Sev-; ška' je napravil ogenj le malenkostno škodo j na strehi, ker so domačini pravočasno poga-] sili ogenj.
i Orožniki so osumili več oseb, katerih ne-i dolžnost se je takoj izkazala. Obtoženka pa se i je izdala sama šele letošnjo pomlad ob pri-i liki nekega jeznega prepira z bratom. Deja-' nje je najprej tajila, pozneje pa ga je priznala. Zagovarjala se je najprej, da jo je brat k te-mu napeljal, tudi je bila takrat precej zmedena vslcd španske bolezni.
Senat je stavil porotnikom dvoje vprašanj: Ali je obtoženka kriva, da je namenoma zažgala oba mlina, vsled česar je nastal požar? -Ako porotniki potrdijo prvo vprašanje, sledi še dopolnilno vprašanje: »Ali je kriva, da je storila dejanje v nezmožnosti misli, v kateri se ni mogla zavedati svojega dejanja?«"
Porotniki so na prvo vprašanje odgovorili z 8 glasovi ne, s 4 da. Drugo vprašanje je odpadlo. Senat je nato obtoženko oprostil.
Za jesenske počitnice na Štajerskem in Koroškem.
I	teložitev šolskih počitnic na poletne mesece julij in avgust je vzbudila med kmetskim prebivalstvom bivše Štajerske in Koroške obilo nevolje. Nekaj krivde je mogoče pripisovati znani konservativnosti našega kmeta, brez dvoma je pa tu-res, da ta bas v jesenskih mesecih najnujnejše rabi otroke doma., bodisi pri opravljanj,! poljskih pridelkov, bodisi za '• šolski obisk je zato v oktobru in Novembru povsod zelo slab in vse šolske vaz,ii ne zaležejo nič, ter prebivalstvo samo še bolj razburjajo. To priznavajo udi Vsi uvidevnejši prosvetni faktorji.
meri,bker	lle velia t() V euaki
Avstrijo) počitnice	?'e	prej	(f)od
.„l)re.iene drugače
in
obiskuje tam starejša ae Mo, docim traja pri nost polnih osem let.
Bivši prosvetni minister dr. Korošec je hotel Kolikor toliko ustreči upravičenim pritožbam kmetskih občin ni nekoli-
V	omiliti naredbo o preložitvi šolskih j Petnic. Zato je pooblastil prosvetnega j IllsPektorja, da na izrecno prošnjo kraj- j šolskih svetov dovoli prekinitev po- : nka na podeželskih šolah ob najnujnejšem delu za nadaljnih sedem dni. Jasno pa je, da se s to olajšavo kmetom ni mnogo pomagale, ker rabijo doma predvsem. starejšo deco, to pa za vso dobo jesenskih del, d o čim mlajšo deco pogrevajo lažje doma. Dokler so upeljane poletne počitnice, bi se zato najbolj ustreglo našim kmetovalcem, ako se veljavnost takozvanih poletnih oprostitev raz-
tegne do 1. novembra, odnosno do Vseh Svetih.
Na osnovi še danes veljavnega avstrijskega državnošolskega zakona čl. 21. dovoljuje okrajni šolski svet (danes sre-ski poglavar) na izrečno prošnjo starišev otrokom 7. in 8. šolskega leta, t. j. po Šestletnem šolskem obisku, oprostitev od šolskega obiska od Velike noči do konca šolskega leta. Na osnovi istega člena, kateri predvideva tudi drugi način šolskih olajšav, bi se brez nadaljnega lahko odredilo, da veljajo poletne oprostitve tudi za meseca september in oktober. Tako odredbo bi gotovo pozdravila tudi večina učiteljstva in bi se lahko takoj izvršila. Istotako bi bile oblastem prihranjene marsjkatere sitnosti, ki jih imajo z nalaganjem in izterjevanjem šolskih glob.
Taka naredba bi se mogla uveljaviti !e na ozemlju bivše Štajerske in Koroške in bi se naj izdala preko okostene-ega birokratizma — čimprej, da se že ve,<.!> nareže popolnoma upravičenim željam in zahtevam našega prebivalstva.
Emeran Stoklas,- okrajni ekonom, Prevalje.
05 je
dobra in oKusna
dor^%
Šport
Vitrini zopet poražen. Drugi dan velikega mitinga športnega kluba Charlottenburg je prinesel novo presenečenje: Šved Wide, ki je prejšnji dan Nurmija premagal v teku na 1500 m, ga je zopet porazil v teku na dve angleški milji (3218 ml in sicer v svetovno-rekordnem času 9:01-4 (dosedaj 9:09.6 Shrubb 1904). To, kar se je Wideju izjalovilo v Abo, namreč izkoriščanje svojega bajnega končnega spurta, se mu je sedaj popolnoma posrečilo. Potek dirke: Takoj od starta prevzanje Nurmi vodstvo pred Widejem, Katzom in Nemcem Fransenom. Wide se takoj prilagodi Nurmijevemu tempu in se drži par metrov za njim. Šele pri 300 m zastavi Wide velikanski končni spurt. pasira Nurmija lahko in reže 30 m pred njim cilj v 9:01.4. Drugi Nurmi v 9:05. tretji Finec Katz v 9:22.4 in četrti Nemec Francen v 9:43 (nov nemški rekord). Kar se tiče posamnih razdalj, je Wi-de absolviral 800 m v 2:11. 1500 m v 4:14, 2000 m v 5:36 in 3000 m v 8:29.8. — Pri isti prireditvi je postavil v švedski štafeti Deut-scher Sportklub Berlin z 9:57.4 tudi nov svetovni rekord.
Japonka Hitomi je pri olimpskih igrah v Goteborgu izzvala največje občudovanje. Je velika in močna atletinja, vendar zelo simpatična s svojim prikupljivim smehom. Po poklicu je žurnalistka. Postavila je nov svetovni rekord v skoku v daljavo z 5.55 m, dobila je prvo darilo v skoku v daljavo brez. naleta j 2.49 m (svet. rekord z 2.50 m ima Ainerikanec Rice). Bila je druga v disku, tretja v teku na 100 m in peta v teku na 250 m.
V	tenis-tekmi za Davisov pokal je zmagala zopet Amerika. Tilden je porazil Borotro 6:2, fj-0, 6:3, Johnston Lacostea 6:0, 6:4, 6:0, v doublu pa ti i eh ards—W i 11 i a m s proti Cocliet „Brugnon 6:4, 6:4, 6:2. Ta poraz je zadnji dan nekoliko popravil Lacoste, ki je Tildena. premagal 4:6, 6:2. 8:6. Tudi Borotra se je dobro držal proti Johnstonu. ki ga je potolkel 8:B, 6:4. 9:7. Amerika je torej zmagala 4:1 (lansko leto 5:0).
Kanal devetič preplavan. Svetovni rekord Nemca Vierkotterja ni obstojal niti 11 dni in že se je znašel Francoz, Micbel po imenu, ki je prekosil Nemca za cele 1 in pol ure. Michel je starta! v četrtek zvečer ob 20.32 pri rtu Griz Ne/a in pristal v petek ob 7.38 zjutraj na angleški obali v zalivu sv. Margarete. Michel je znan francoski plavač in je že večkrat poskusil preplavati Kanal, toda šele sedaj *se mu je poskus posrečil. Doseženi čas je sicer naravnost fenomenalen, toda če primerjamo kvalite dosedanjih kanalskih zmagovalcev med seboj, pridemo do zaključka, da bo pravilno izvežban športni plavač na vsak način dosegel bol is i čas kakor takozva-ni plavalni turisti. G. Ederle, ki ima nekaj svetovnih rekordov v prostem stilu, je pri-
čela s kanalskim rekordom, Vierkotter in Michel sta to serijo nadaljevala. Trije kanalski zmagovalci iz 1. 1923, major Sullivan, Ti-raboschi in Toth niso imeli v športnem svetu nikakega slovesa, bili so samo plavalni turisti in njih časi temu primerno slabi. Seveda pa ostane preplavanje Kanala še za tako rutiniranega plavača še vedno velikansk uspeh z ozirom na velike težkoče, ki jih je treba premagati. Michel je potolkel torej vse dosedanje plavače, toda kdo ve, koliko časa bo obstal njegov rekord.
V	autu skozi Saharo. Francoski kolonijalni poročnik Cervillier je prevozil v navadnem 10KS cestnem autu brez spremljevalca puščavo Saharo. Potovanje je trajalo vštevši vse odmore pičla dva meseca. Drzni častnik nadaljuje svojo pot vzdolž Nigra, da doseže morje in se vrne s parnikom v Francijo.
Evropska mojstrstva v rokoborbi, ki so se izvojevala v Rigi, so prinesla Nemcem dva mojstrska naslova in zmago v skupni klasifikaciji. Placement v posameznih kategorijah je bil sledeči: Bantamteža: 1. Hansson (Švedska), 2. Reiber (Nemčija), 3. Magyar (Ogrska). — Peresna teža: 1. Vally (Estonska),
2. Malmberg (Švedska), 3. Steineig (Nem-čiini. — Lahka teža: 1. Petterson (Švedska),
2. Kapps (Estonska), 3. Matura (Ogrska), — Srednja teža: 1. Jakobson (Danska), 2. Braun (Nemčija), 3. Papp (Ogrska). — Bolu težka teža: 1. Rupp (Nemčija), 2. boo (Estonska),
3. Szabo (Češkoslovaška). — Težka teža: 1. Gehring (Nemčija), 2. Urban (Čehrfsl.), 3. Richthoff (Švedska). — Klasement po deželah: 1. Nemčija z 11 točkami, 2. Švedska z 9. točkami, 3. Estonska s 7 točkami. 4. Ogrska.
Gospodarstvo
LJUBLJANSKA BORZA.
dne 14. septembra 1926.
Vrednote:	Merkantilna	banka, Kočevje,
den. 90, bi. 92, zaklj. 92. —. Blago: koruza, fco vag. nakl. postaja, 1 vag., den. 157.50, bi. 157.50, zaklj. 157.50.
BORZE.
Zagreb, dne 14. septembra. Devize: New-york 56.292—56.592, London izplačilo 274.2 do 275.4,' Pariz izplačilo 163—165, Praga izplačilo 167.3—168.3, Curih izplačilo 1092.25 do 1096.25, Berlin izplačilo 1344.28—1348.28, Dunaj izplačilo 797—801, Milan izplačilo 201.4—202.6.
Curih, dne 14. septembra. Beograd 9.1425, Nevvyork 517.50, London 25.12, Pariz 14.70, Pnaga 15.33, Milan 18.50, Berlin 123.225, Dunaj 73.0375, Bukarešta 2.00, Sofija 3.75.
Primorsko.
USODA »NARODNIH DOMOV« V TRSTU.
»Narodni doni' v Trstu je bil po lašistih na najbolj barbarski način sežgan 13. julija . 1920. Prodal -se je, kakor znano, pred dobrim letom italijanski družbi, ki si je stavila nalogo, da ga zopet sezida in da uporabi pri tem še stoječe glavno zidovje. Te dni je bito delo v glavnem končano. Poslopje spominja na zunaj docela na starti- »Narodni dom*. Le tani, kjer se je prej blestel znak Tržaške hranilnice in posojilnice, namreč panj s čebelami, se baha sedaj fa š is t o vsldl i-t orsk i sveženj. Po nekem vladnem odloku morajo namreč vse večje stavbe, ki so -bile zgrajene po' pohodu fašistov v Rim, nositi na vidnem mestu fašistovski Mmbo-1. Ironija hoče, da nosi tudi tisto poslopje, ki ga niso oni zgradili, temveč uničili, tudi njih znak. Trg pred poslopjem je bil zazidan z drugim poslopjem.
Od prejšnjega vojaškega trga, pozneje trga Oberdanka je ostal le majhen del, ki nosi sedaj ime Dalmatinski 'trg »Piazza Dalmazia v spomin na dogodke, ki so dali povod za uničenje »Narodnega doma«. Tudi -»Narodni dom pri Sv. Ivanu je zopet dozidan, toda dvorana se ne sme rabiti v društvene svrhe. Razen tega so se ugnezdili na verandi iiik dvorane fašisti s svojimi organizacijami. Dvorana v Barkovljah je tudi zopet vzpostavljena, je celo večja od prejšnje. Toda je sedaj zgolj navadna restavracijska dvorana, kjer se ne sme vršiti nobeno zborovanje, še manj pa kaka prireditev. Ista usoda čaka tudi dvorano v Rojanu ako bi jo zopet hoteli sezidati, kajti -tamošnji fašisti komaj čakajo, da bi dobiti na lahek način primeren prostor za svoja društva.
Odprava zadnjik ostankov slovenskih srednjih šol. Kakor smo pred kratkim v daljšem članku že poročali, se bodo /, začetkom novega šolskega leta odpravili zadnji ostanki slovenskih srednjih šol, to je nižji oddelek tehničnega zavoda v Vid m u in zadnja dva letnika učiteljišča v Tolminu. Sedaj je na-učn-i minister Fedele že izdal tozadevni odlok.
Zaplemba listov, številka 36. »Malega lista od 3. septembra je bila zaplenjena radi članka »O našjh železničarjihkaterega je^ pisal iin podpisal poslanec dr. Besednjak. Tozadevni odlok pravi, da je članek prikrita ostra kritika o naredbah javne uprave in da vsebuje pristranske sodbe 'in ocene, ki bi znale razburiti duhove do nevarnosti za javni red. Isti članek je bil zaplenjen tudi v »Goriški Straži: od 2. septembra t. 1.
To im ono.
ČLOVEK NA.TSTREJŠI SESALEC. .
Te dni se je vršil v Salzburgu mednarodni antropološki kongres. Na tem kongresu je vzbudilo veliko pozornost predavanje kustosa patologičnega muzeja na berlinski univerzi prof. Maksa NVestenhoferja, da je človek najstarejši sesalec, dočim se je doslej v obče trdilo,_ da je opica starejša oblika, kar izraža laik v slavku :»človek izvira od opice« (Seveda, znanstveno pravilno formulirano bi se moralo reči, da utegneta imeti človek in opica- skupne prednike, da pa je opica starejša oblika).
\Vestenhoferjeva trditev je izzvala izred-
cjuancuto po*»kdwiSri w Apbdi*
CIJSKI BUBKAU	«
LJUBLJANA. Kolodwor»kaul5ca41
Uprava »Narodnega Dnevnika
prodala
makulaturni papir
kg Din 4*50-
JOSIP PETELINC-U UUBLJBNR
blizu
no živahno diskusijo, tako da je predlagal \Vestenh6fer končno, da naj se debata nadaljuje na prihodnjem kongresu.
Westenhofer je izvajal svojo tezo raz stališče patologije. Ugotovil je bil namreč, da ostanejo ohranjeni razven številnih že znanih primitivnih znakov človeka tudi številni primitivni znaki v morfologiji njegovih notranjih organov. Westenhofer imenuje ohranitev teh atavističnih znakov »progonizme«. K temu spadajo na pr. lijakasti nastavek slepega črevesa, krpaste ledvice, zareze v vranici in tvorba postranske vrpnice itd. Ker se najdejo nekatere od teh posebnosti tudi pri vodnih sesalcih, smemo po \Vestenhoferje-vem mnenju domnevati, da je nadaljni razvoj, konsolidiranje teh organov preprečilo življenje v vodi, vsled česar smemo domnevati, da je živel tudi človek nekoč v vodi. Posebno važno je, da takih krpastih tvorb ni najti pri eni vrsti opice, vsled česar bi bilo mogoče smatrati, da se nahaja opica v poznejši fazi razvoja kot človek.
Ta opazovanja so dala Westenhoferju povod za preiskave človeške brade in noge, ker sta tako brada, kot noga tako specifično človeški tvorbi, da se lahko domneva, da bi se dala ugotoviti iz njiju izvora točka v vrsti vreteničarjev, iz katere izhaja človek. Na podlagi številnih slik je dokazal Westenhofer da je današnja oblika brade posledica specifične pozicije in funkcije človeškega zobov-
ja (orthodentia in Škarji ugriz) in da bi jo bilo mogoče lokalizirati na podlagi tega v vrsti vreteničarjev v zvezi z gotovimi reptili-jami. Človeško zobovje je ohranilo svojo primitivno posebnost. Zobovje je ohranilo svoje primitivne lastnosti, dočim so se ostali sesalci oddaljili mnogo dalje. Močni razvoj čeljusti in gotovih mišic (smrčka) skoraj vseh sesalcev stoji v nasprotnem razmerju k razvoju možganov. Velik dotok krvi, ki ga je zahteval razvoj smrčka, je moral uplivati kvar: no na dotok krvi k možganom. S tem je preprečil nadaljni razvoj možganov. Pri človeku opazujemo ravno nasprotno stanje. Zanimivo je dejslvo, da so mladiči človeku najbolj podobni hopie, posebno mladič šimpanza bolj podobni človeku, kot svojim starišem. Z ozi-rom na to trdi Westenhofer sklicujoč se na biogenetični princip Hiickelov, da so bili predniki opice človeku podobna bitja, vsled česar je bilo treba stavek: »Človek izvira iz opice« obrniti in reči: »Opica izvira od človeka.«
Na ta način skuša utemeljiti prof. Maks \Vestenhofer svojo hipotezo na podlagi karakterističnih znakov pete, svoda noge in skočnice ter pride do zaključka, da so se razvile vse druge vrste živalstva šele pozneje.
: Steznik samo še za moške. Steznikom je za ženske odzvonilo — sedaj utegnejo postati moderni za moške. V izložbah pariških ulic »Rue de la Paix«, »Rue de Rivoli« in drugih
HISTORIČNE ANEKDOTE.
prometnih ulicah Pariza je videti vedno več takih steznikov. Stezniki se eksportirajo tudi v vedno večji meri v druge države, posebno v Ameriko. — Bog daj norcem pamet!
Bilo je v začetku preteklega stoletja na Pruskem. Nedolžen časopis je predložil cenzorju pravtako nedolžno novelo, ki se je pričenjala z besedami: »Kr. pošta je pasirala zvečer ob 9. ulico Friderika Velikega. Na vogalu Leipziške.ulice se je prevrnila itd. Cenzor je zanimivi uvod črtal, češ da involvira nezaslišano žalitev poštne uprave in njenega velezaslužnega pruskega generalnega poštarja v. Naglerja,
* * *
Isti cenzor jte prepovedal tudi objavo neke šarade, katere rešitev se je glasila komor-
nilčVz 7«lz-ai	.»fr,«!..,	,1,	N.. ...X „	.IV	<->!/»
nik«, zakaj — »visoke dvorne šarže ne smejo biti predmet šarad.«
Schopenhauer je obedoval v Frankfurtu v neki gostilni pri isti mizi z večjo družbo oficirjev. Večinoma je molčal. Nekega dne pa so opazili njegovi sosedje, da položi vsak dan, ko pride k obedu, poleg krožnika zlatnik, ki ga pa odnese po obedu zopet seboj. Vprašali so ga, kaj naj to pomeni. Odgovoril je: »Zlatnik bom daroval za mestne reveže, če bodo
govorili oficirji enkrat o čem drugem kjt o konjih, psih in ženskah. <
Tole se je pa dogodilo mnogo, mnogo pozneje. Polkovnik je hodil po pruski vojašnici ter .inspiciral instrukeijske ure. Nato je imel rrazgovor s četnimi poveljniki in dejal: >Uo-spodje! instrukeijske ure mi ne ugajajo. Dolgočasne so. Vedno je govor samo o puškah in streljanju. Pri tem mora najboljši rekrut zaspali. Ure morajo postati bolj zanimive! Treba je izpremembe, zabave! fu pa tam mora biti pa vmes tudi nekoliko splošne izobrazbe. Mogoče takole ..., mogoče takole ..., da, solnce, luna in zvezde!«
I)r. Michaelis, kancler, ki je bil za mirovno resolucijo, kakor jo je on pojmoval, je bil v začetku svoje kariere še popolnoma peznan. Kot najmlajši član uradne študijske komisije je potoval z gospodi, ki so jih dičili visoki naslovi in ki so bili silno ponosni na svoje plemstvo, po Westfalskem. V Elberfeldu je j ugotovil, da se je vpisal eden o.d članov komisije, neki prine X. X. v hotelsko knjigo j kot dr. Michaelis, pri čemer je še predrzno j dostavil: »Saj niste hudi, dragi doktor, toda,
I hočem ostati incognito.« »Nič ne de, prav i nič, je odgovoril takoj dr. Michaelis ter se i vpisal v knjigo za tujce kot princ X. XM ' »Tako ostaneva oba »incognito.s
r.udyard Kipling:
Knjiga o džungli.
Neki dan pa, ko je napol speč ležal v topli vodi nekje v bližini otoka Juan Fernandez, ga je obšla slabost in lenoba po celem životu, prav kakor ljudi, kadar jim je pomlad v negah; spomnil se je na lepo trdno obalo na Novastožni, sedem tisoč milj daleč, na igre, ki so se jih igrali ? tovariši, na venj morskega ntahu, tulenje morskih psov in boje. Še tisto minuto je krenil na sever, plaval in plaval venomer, in spotoma je srečal cele množice tovarišev, ki so bili vsi namenjeni proti istemu kraju in so dejali: »Pozdravljen Kotik! Letos smo vsi holuščiki! Plesali bomo ognjeni ples po obrežnih valovih in se igrali po sveži travi. Ampak kje si dobil tisti kožuh?«
Kotikov kožuh je bil sedaj skoraj popolnoma bel, pa dasi je bil prav ponosen nanj, je samo dejal:	Pla-
vajte brzo. Vse kosti me že bole po kopnem! In tako sc dospeli vsi do obale, kjer so sč bili rodili, in so slišali stare morske pse, svoje očete, kako so se bojevali v plazeči se megli.
Tisto noč je Kotik plesal z enoletnimi tovariši ognjeni ples. V poletnih nočeh je morje polno ognja vse od Novastožne do Lukanona; vsak morski pes pusti za seboj brazdo, podobno gorečemu olju, plameneč blisek, kadar poskoči, in valovi valovijo v velikih svetlikajočih se pramenih in vrtincih. Zatem so se podali v notranje
kraje na prostore za heluščike, kjer so se valjali po divji pšenici in si pripovedovali, kaj so bili delali na morju. Pogovarjali so se o Tihem oceanu kakor dečki o gozdu, kjer so nabirali orehe, in ako bi jih bil kdo razumel, bi šel in naredil tak zemljevid o tistem oceanu, kakoršnega še nikdo ni videl. Tri-, štiriletni holuščiki so pridrveli nadnje vpijoč:	S	pota,	mladiči!
Morje je globoko in vi še ne poznate vsega, kar je v njem. Samo počakajte, da pridete ckoli predgorja Horn. Hej, ti, enoletnih, kje pa si dobil tisti beli kožuh?«
»Nisem ga dobil,« se je odrezal Kotik; »zraste! je.« V tistem hipu' pa, ko je nameraval prevrniti govornika, sta izza peščene sipine prišla dva črnolasa možaka, s ploskimi, rdečimi obrazi, in Kotik, ki dotlej še, ni bil videl človeka, je zakašljal in povesil glavo. Drugi holuščiki so se hitro umaknili nekoliko korakov daleč, obstali in abotno zijali. Možaka nista bila nihče drugi kot lverik Booterin, glava lovcev na morske pse na tistem otoku, pa njegov sin Patalamon. Prišla sta iz majhne vasice, ne pol milje oddaljene od igrališča morskih psov, in sta odločevala, katere živali odženeta do klavnic (morske pse namreče ženejo kot ovce).
»Hej!« je vzkliknil Patalamon. »Poglej no! Bel morski pes je tamle!;
Kerik Booterin je skoraj prebledel pod pooljeno, okajeno kožo; bil je namreč alentčan in alentčani niso snažni ljudje. Nato je začel mrmraje moliti. Ne dotakni se ga, patalamon. Nikdar ni bilo belega merskega psa na svetu, odkar — odkar sem prišel na svet.
Mogoče je duh starega Zaharova,-ki je. vtonil lani v velikem viharju. «
Ne bom šel blizu,« je odvrnil Patalamon. Nesrečo prinaša. Ali res misliš, da je stari Zaharov, ki je prišel nazaj? Dolžan sem mu še nekoliko galebovih jajec.«
»Nikar ga ne poglej!« je dejal Kerik. »Odženi tisto tropo štiriletnih. Delavci bi jih morali jianes dvesto na kožo cdreti, ampak je šele pričetek letošnjega letnega časa, še niso vajeni dela. Sto jih bo zadosti. Le hitro!«
Patalamon je zaropotal z dvema plečnima koste-. ma morskega psa pred čredo holuščikov, ki so se n<t mestu ustavili, puhali in pihali. Nato se jim je približal in čreda se je jela premikati, na kar jo je Kerik obrnil proti vasi; nobeden izmed njih ni skušal vrniti se k tovarišem. Sto in stotisoei morskih psov so gledali, kako sta jih možaka odgnala, oni so se pa vzlic temu igrali naprej. Kotik je bil edini, ki je vpraševal, kaj to pomeni, ali nihče od tovarišev mu ni mogel povedati drugega, kakor da ljudje vsako leto šest tednov ali dva meseca na tak način odganjajo morske pse'.
Za njimi pojdem,« je dejal in oči so mu skoraj skočile iz jamic, ko je hitel za čredo.'
Beli morski pes prihaja za nami!« je zavpil Patalamon. »To je prvikrat, da gre morski pes sem do klavnice.«
Pst! Ne. ozri se nazaj!« je odvrnil Kerik. »Res je
duh Zaharova! Govoriti moram z duhovnikom o
(Dalje prih.)
Opr. št. 27.182/24 ad 12.
RAZGLAS.
Gospod minister socijalne politike v Beogradu je s svojim odlokom z dne 29. julija °1926 0 broj 167/IV. znižal počenši s 1. avgustom 1926 prispevek za delavske zbornice, določen z odlokom z dne 12. avgusta 1924 S broj 49/IV., od 0.5% na 0.3%^ zavarovane mezde, ki služi za podlago pri odmeri prispevkov za bolniško zavarovanje.
Prispevek za delavske zbornice se predpisuje samo za one osebe, ki so uvrščene v VI. do vštevši XVIII. mezdni Tei 7 re<l
Prispevek za delavske zbornice enaša, v mezdnem razredu:
VII. VIII. IX. X. XI. XII.
MALI OGLASI
Vsaka beseda 50 para, debelo tiskano Din 1—.
VI.
0.10
XIII.
0.12	0.14	0.17	0.21	0.25	0.30
XIV. XV. XVI. XVII. XVIII.
0.36	0.43	0.52
Din na teden.
0.61	0.72	0.86
i na teaen.	_	,
Prispevek za delavske zbornice je dolžan plačevati delodajalec, ki ga pa sme v celoti odtegniti od nameščenčevega zaslužka.
Ob priliki znižanja prispevkov za delavske zbornice je izdal Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu nove tablice prispevkov, ki si jih delodajalci morajo nabaviti pri podpisanem uradu po Din 1.— (en dinar) komad.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, dne 26. avgusta 1926.
Ravnatelj: dr. Bohinjec s. r.
Proda se po ugodni ceni dai-nogled »Trider«
tvrdke Zeise, kateri poveča šestkrat. Naslov pove uprava lista.
Knjigovodja-korespondent
popolnoma samostojen delavec, bilanciet, z znanjem slov., srbo-hrv., nemščine in italijanščine, strojepisja, 10 - letno prakso išče prinemo služb«. Ponudbe na uprav« lista pod »Nastop takoj«.
Stekieno
■treta« opeko Imajo »tal-no v zalogi Združene opekarne d. d. v Ljubljani.
MODROCE
iz najboljšega domačega in češkega platna, posteljne mreže, zložljive postelje, otomane, dekoracAjsk« patent divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN, t&petnik Ljubljana, Krekov trg 7.
KOKS-ČEBIN
Wolfo»a 1/11. - Talaf. 56,
Potnike
dobro vpeljane sprejme vinska trgovina. Ponudbe
in zahteve naj se pošlje na oglasni zavod Kopitar, Ljubljana, Čopova 21/III. pod »vineka trgovina«.
Oglašujte v »Narodnem Dnevniku" i
m*"
Se priporoča za tisk vseh trgovskih, obrtnih, industrijskih in uradnih tiskovin.
Lastna knjigoveznica
TELEFON ŠT. 552
TISKARNA MERKUR
TRGOVSKO - INDUSTRIJSKA D. D.
LJUBLJANA, Simon Gregorčičeva ulica 13-
Tiska časopise,
ge, brošure,	’
“ , , statute, va-tabele,	’
bila, letake, lepake, posetnice i. t, d.
TELEFON ŠT. 552
Izdajatelj in odgovorni
n	r, (iDkBrn0 »Merkur v Ljubljani Andrej Sever,
urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR.	Za