Leto, V8, št. 281. V Llubliani« v četrtek 14* decembra 1922.	št.	1	Pln.
MflPREJ
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Izhaja razen pondeljka in dneva po praz« niku vsak dan.
Uredništvo in uoravništvo: Ljubljana, Frančiškanska uiica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana post. pred. 168.
Tel. int. št. 312. Ček. rac. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 min 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Letnik 8tew. 50. Četrtkov« Številka ..NAPREJA"
izhaja kot tednik
LJUDSKI GLAS
Glasilo KmeSsko*deIavske zveze.
Stane letno 36-— Din, mesečno 3'— Din.
Rdeča dolina, naprej!
Že včeraj smo poročali na kratko o sijajni zmagi, ki jo je izvojevala socialistična misel v Mežiški dolini. Napovedali smo zmago v svojem listu. Ta .zmaga nas ni presenetila, kakor nas ni presenetil ljubljanski »katastrofalni poraz«,- ki govore o njem naši nasprotniki. Se pred ljubljanskimi volitvami smo povedali, da računamo na toliko glasov, kolikor je v Ljubljani svobodnih, razumnih proletarcev. Po volitvah smo pa pojasnili, od kod tako majhno število svobodnih, razumnih malih ljudi v Ljubljani, ki pravijo o njej, da je kulturno ognjišče Slovencev Mogoče 'e res kulturno ognjišče višjih de-settisočev, a izid volitev je dokazal, da je večina malih ljudi v Ljubljani še prav daleč od prave kulture svobode in razuma. Videli smo, da je proletariat ljubljanski še nesvoboden, da Ljubljana ni bila, kaj še, da bi bila rdeča — Ljubljana je še — črna. In zakaj? Samo nekaj nad 280 privatnih naročnikov imamo v Ljubljani. Približno toliko proletarcev bo tudi tu, ki čitajo redno naš list, ki poznajo dosledno naše delo, ki so si na jasnem, kaj hočemo, in ki hočedo to tudi sami. Ti so oddali svoj glas nam. Vsi drugi pa so zbežali za tistimi, ki so bolj kričali in kazali od daleč večji kos mesa- Nerazsodnost, ki se pusti begati demagogiji, je nevarna reč; danes gre za večjim kosom, ki ga drži v roki ta, jutri se obrne za onim, ki kaže še večjega. Brez stalnega
cilja bega tako enkrat na levo, potem na desno, in ne zapazi niti, da so se mu strgali pri tem čevlji, da gre obleka na kose, da želodec tuli. S tako armado ni zmage, ki bi preobrazila svet.
Zavedali smo se tega v Ljubljani, zavedali smo se pa tudi nasprotnega v — Mežiški dolini. V Ljubljani skoro nič naročnikov, tam skoro vsaka druga hiša, v Ljubljani, »v kulturnem središču« na kulturnih predavanjih po 20—30 ljudi (kako pa naj jih bo več, kdo naj pa potem napolni gostilne, kavarne in kinematografe?) tam pri vseh predavanjih natlačene dvorane kulturežejnega proletariata. — Ljubljana išče žal resnico še po starem rimt.kern načinu — v vinu, tain je iščejo v odkritih debatah, v treznem premišljevanju razmer in dogodkov. Ali nam je bilo torej pred par dnevi težko napovedati zmago v Mežiški dolini? Saj Ljubljana, če je povečini taka, mora postati črna. in Mežiška dolina, če je taka, mora postati — rdeča.
Da, ti rdeča dolina, lahko si ponosna! Prekosila si »kulturno središče«. Daleč si ga pustila za seboj — v temi
Prevzeti moraš zato sedaj ti vodstvo. S smotrenim delom po občinah za pravice proletariata boš ločila rane, ki iih seka kapitalizem v proletarsko meso, s smotrenim delom v svoji ozki dolini boš pa kazala pot do svobode tudi drugim in tudi — črni Ljubljani.
O slogi ali enotai fronti.
Gluhec je slišal, kako je mutec rekel, da ie slepec videl, kako je hromeč tekel.
Po Slovenskem hodijo socialisti in priporočajo slosro. češ. brez sloge nismo nič. Leoa ie ta sloga in posebno meni zelo všeč. Najrajši bi videl, kako se v slogi objemajo vsi Slovenci —"pardon. tudi Neslovenci bi morali biti zraven, sem mislil na skrivnem, glasno se pa skoro bojim povedati, da me g. Žerjav ne slišijo, ki imajo predpravico združiti v še lepši slogi res vse »wohlhabende Leute«. Pa kakor ie velik moj strah pred g. Žerjavom, vendar moia trma je še večja. Kar sem zapisal. ne dam izbrisati in zato trdim še enkrat, da bi res rad tudi Neslovence videl v tesni slosri z nami. Za vsak slučaj na. če me dajo g. Žerjav zapreti, bom imel tudi zagovor pred sodnikom! Ne iaz, bom rekel, amoak klerikalci so tisti, ki so Prvi kršili Žerjavovo predpravico na slo-go vseh. Ker so to dokazale ljubljanske
volitve, sem prepričan, da me sodnik ne bo obsodil. Razen če bi prei obsodil klerikalce potem bi imel precedens, da tudi mene lahko. To se pa zopet ne bo zgodilo. ker so njegovi prijatelji že tudi klerikalno slogo blagoslovili, kar dokazujejo zopet volitve, to pot na Koroškem: Crna, Guštani. Dravosrrad. Tam so povsod šli Žerjavovci skupno s klerikalci, in svet se ni podrl.
Iz strahu pred komunisti bom pa vendar malo izpremenil svoio slogo. Ti so namreč za nepomirljivo in čisto razredno borbo, ki io imenujejo dandanes »enotno fronto« in v tei fronti hočeio imeti ves svet, samo tistih treh demokratov ne, menda zaradi njih ministerializma: eden ie bil minister, drugi je zdaj. tretji pa hoče še postati. Ker imajo komunisti na Slovenskem enotno fronto vseh proti 3 demokratom. je očitno, da bodo v par dneh zmaeali in takrat bi me obesili, če bi bil proti taki enotni fronti. Zato prosim gosp. Lemeža. da si to mojo izjavo zapiše, da mi bo za pričo, ko se bova pod kakšno
posteljo skrivala pred neznano bodočnostjo.
Ko sem tako v Vsestransko zadovolji nost prišel do prave čiste in nepomirljive razredne borbe, bi bil moj članek pravzaprav že končan. Toda zdai moram vendar to dobro razdeliti na levo in desno krilo itd., da bo boj s tistimi 3 demokrati tudi res pravilno dobojevan. Težko arttlje-. rijo imamo v Trbovljah. Poveljniki so sicer vsi v tujini, zdaj se je še glavni komandant Stefanovič odpelial. toda. ko za* čne pravi boj. bo gotovo vse na svojem mestu. Tudi lahka kavalerija je pripravljena, s svojim štabom v bolniški blagajni. Kakor je njena naloga, ne poseže takoj
1.	maja v boi. imela bo še skušnje in nagrade se bodo delile, zato bo oa uničujoče posegla v boj drugega po bitki, da zmeša in uniči vse tri demokrate. Zračna vojska) ima tudi že odmerjen svoi delokrog in velika je. mnosro iih je. ki zelo visoko letajo. Vendar so nekateri med njimi tako ponižni. da so si izprosili boi med pešci. To je predvsem g. Prepeluh. Čeprav ministc-rialist. s svojim globokim idealizmom je takoj po volitvah v konstituanto — od sv. Duha navdihnjen — spoznal, da je spas v sv. veri in se je zato vrnil v enotno fronto. Odpuščeno mu je bilo takoj, pa ne samo zato, ker je veselje nad enim izpokor-iencem večje, nego nad 99 pravičnimi, ampak tudi zaradi resnične njegove delavnosti. ki io ie razvijal posebno v Obla-čilnici in pri Blasnikovi tiskarni. Vsa čast možu. tem boli. ker ie res tako ponižen, da izjavlja do prejetih batinah, da je »popolnoma zadovoljen«. S tem se je popolnoma odrekel visokemu letanju in dovo-: Ijeno mu je bilo. da se bojuje med pešci-Hodil bo pred centrumom roko v roki z naivečjim centrumašem g. Golouhom, ki ima največ zaslug za enotno fronto, kajti brez razdora bi ne bilo združenja. Tudi ima masa tako ljubezen do njega, da si ga sama poišče in vodi kot voditelja pred seboj na govorišče — po boju seveda, med bojem se vendar ne govori. Med bo* jem ga bo nadomeščal drug centrumaš. ki se demokratov veI'ko mani boii nego lastnega levega in desnega krila. Posebno radi sra imaio zato. nobenim se ni zameril: kar je pa mlajših od 30 let. ga vsi obožuieio zaradi zaslug, ki si jih je že pred 30 leti pridobil za ta boj s 3 demokrati. Njegova dalekovidnost je pripravljala to enotno fronto že pred 30 leti! Vstanite in kričite z menj: Trikrat slava! Desno krilo nai uredi g. poveljnik dr. Le-mež sam. levega pa poveljnik levice g. duhovni svetnik Kalan. Tako bosta precej narazen, da si ne bosta mogla v svoji živahnosti seči v lase zaradi nekih otro-
t
čarli tam na nek! Zaloški cesti. Med njima bo na ta način popolen mir in enotnost je brez nevarnosti. Drugi oddelki pešcev naj se pomešajo po svojem okusu bolj na levo ali desno, samo nikar preblizu k takim, ki kai drže na kak program. Programa sploh ne sme biti nikjer drugega, samo ljubljanski — kajti v Ljubljani bo odločena svetovna borba proletariata. Kadar tu zmagamo nad 3 demokrati, takrat bo kapitalizem strt na vsem svetu. V Zarji te zmage bo Enakost vseh proletarcev tako velika, da bodo soglasno izvolili g. Toneta Kristana za prvega predsednika vsesvetovne klerikalno-kocmur-jevsko-komunistične republike. »Delavske Novice« kot zadnja številka zadnjega časonisa bodo takrat prinesle to izvolitev r— potem jih pa ne bo več. nobenega časopisa več. Cernu? Političnih bojev nič, kulturnih nič. socialnih nič, čemu potem časopisi? Tone bo vladal in papež blagoslavljal, vse v splošno zadovoljnost. Kruha sicer ne bo in obeke tudi ne, pa čemu nai bi bila? V Adamovem raju je tudi ni bilo — šele po grehu. O grehu nai pa piše kdo drugi, jaz,sera za slogo in enotno fronto!
Tedenski pregled«
Sobota, 2, dec.: Radikalni klub sklepne odkloniti vsaka pogajanja s strankami, ki hočejo spremembo ustave. — Narodno socialna organizacija v Belgradu poziva delavstvo, naj pristopa k nji, češ, da je ona »rešiteljica« proletariata. Pač zato, ker je glasovala za zakon o zaščiti države. — Zavezniki protestirajo pri grški vladi proti obsodbi princa Andreja. — V maloazijskem mestu Magneziji so kema-listi ustreli 800 Grkov. — Laška vlada noče priznati nove grške vlade radi njenega barbarstva. Fašisti o barbarstvu drugih pač lahko govorijo- — Aretacija monarhističnega kapetana Enhardta v Miinchenu. — Nemške protifrancoske demonstracije v obrenskih pokrajinah. — Predsednik angleških opozlcionalnih strank s, Clynes zahteva odstranitev britanskih čet iz zasedenega Porenja. V istem času koncentrirajo Angleži svoje brodovje pred Atenami. — V Kijevu začetek procesa proti 760 osebam, ki so obtožene zarote proti sovjetom.
Nedelja, 3. dec.: Ljubljanske občinske volitve. Zmagala je megla. Ljubljanski proletariat je sramotno prodal koristi svojega razreda v prilog krvnikom na Zaloški cesti.
Ponedeljek, 4 .dec.: Pašič podal ostavko celotne vlade. — Macedonskl četaši so zavzeli bolgarsko mestto Cu-stendil. — Grški revolucionarci so Izpustili na zavezniški pritisk nekatere bivše generale. Princa Andreja so obsodili na smrt, a so ga pomilostili na izgon. — Jugoslovanska vlada pooblastila svojega atenskega zastopnika, naj izmenja v Atenah listine, nanašajoče se na solunsko pogodbo, po kateri pripade Solun v našo interesno sfero. — Ravnatelja zagrebške državnoželezniške direkcije blokaša Franica so spodili iz službe. — Znani republikanski dr. Novačan pričel v Celju znova izdajati svoj list, v katerem samega sebe proslavlja. — Kralj pomilostil na smrt obsojenega rudarja Keroševiča iz Tuzle na 201etno ječo. — V Švici je ljudsko glasovanje odklonilo po socialističnih in komunističnih organizacijah predlagano oddajo zasebnega imetja. — Reški fašisti poskusili vdreti na Šušak, pa jih je jugoslovanska posadka odbila.
Torek, 5, dec.: V Sarajevu bombni atentat na uredništvo »Hrvatske Sloge«, glasilo hrvaške delavske stranke za Bosno in Hercegovino. — V zapadni Traciji so pričeli komitaši izganjati Grke. — Spopad med angleškimi in turškimi četami v Carigradu. — Ruska komunistična stranka doživela poraz pri volitvah v poljedelski svet. — V Washingtonu neiskrena razorožitvena konferenca ameriških držav. Izmet paša in Clčerin mučita s svojo nepopustljivostjo zavezniške diplomate na lausanski konferenci.
Sreda, 6- dec.: Vladna kriza še ni rešena. Demokrati konferirajo. — V Belgradu ustanovili industrijci »Državni sa-vez industijcev«. Delavstvo pa se še vedno cepi in ne najde prave razrednobojne smeri! — S. Karol Kordelič, eden med najstarejšimi soustanovitelji slovenske socialne demokracije, umrl tragične smrti v Ljubljani. V smrt ga je gnalo predvsem sramotno izdajstvo zarjanske organizacije nad socialistično stranko ob priliki ljubljanskih občinskih volitev. — Avstrija se sporazumela z Madžarsko glede obojestranske zamenjave nekaterih
LISTEK.
Razno za naše zdravje.
Za smrt človekovo Je cela vrsta najrazličnejših vzrokov. Eden prvih vzrokov je. da človek umre od starosti; radi osla-benja in starosti mu odpove organizem in mirno brez vsakih bojev človek umre. Radi ponesrečenja. smrtnih udarcev In sploh nenaravne smrti ie danes več smrtnih slučajev kakor radi starosti. Ce Je tudi bolezen povzročiteljica smrti, piše nek švicarski zdravnik v svojem letopisu, povzročijo največ smrtnih slučajev bolezni vsled okuženja, to je 22 odstotkov. V prvi vrsti mori tuberkuloza vse organe, predvsem seveda pljuča, to je 14.3 odstotka kar pomeni, da se ima vsak sedmi človek »zahvaliti« tuberkulozi za uničenje življenja. Vse druge kužne bolezni v zadniih časih orecei uspešnejše zdravijo po civiliziranih deželah. Zadnja leta je mrzlica pobrala velik odstotek ljudi in napravila v tem izjemo. Veliko smrtnih slučajev povzroči tifus, škrlatinka. spolne bolezni, difterija in vnetje pljuč. Toda no-
bena teh bolezni ne povzroča toliko umrljivosti kakor Jetika. Za tuberkulozo Je največii morilec rak. za katerim umre 8 odstotkov ljudi. Obolelost človeških organov povzroča smrt v različni meri. Največ ljudi umre, če zbolijo na pljučih teh je 22.6 odstotkov, na srcu 10, na čevlh 8, možganih 4.3. na živcih 8 in jetrih 1.7. Najboll občutljvi so organi s katerimi dihamo, dalje oni, s katerimi se prehranjujemo, ki ne morejo sprejemati hrane in je vsled tega povzročena smrt po izstradanju. Skoro ravnotoliko žrtev zahteva odpoved organov, ki zalagajo človeško telo s krvjo pri čemer igra glavno vlogg srce. Neverjetno dosti smrti zahteva tudi obolenje živcev, ki so v tesni zvezi z možgani.
Zobozdravniki vedno priporočajo, da si vsak dan po dvakrat ali trikrat snažl-rmo zobe, to je po vsaki jedi, pri čemer nai se poslužujemo ščetke in prahu za čiščenje. Ce hočemo dobiti dober zobni prah. navadno precej stane, o slabem prahu pa ie marsikdo v dvomih, da li ni zobem škodljiv. Kot nadomestilo za zobni prah ali kremo prav dobro služi navadna voda, ki ti pridamo prav malo superoksl-
občin na Burškem. — Na Saškem je bH za ministrskega predsednika izvoljen s. Buck. — Nemško državno sodišče obsodilo oba atentatorja na vodjo nemških socialistov Scheidemanna na lOletno ječo.
— Ameriški miliarder Ford sklenil s tržaško pristaniško upravo najemninsko pogodbo za nastanitev svojih tovarn.
Četrtek, 7. dcc.: »Ljudski glas« pri-' občuje oklic za pokrajinski strankin zbor, ki se bo vršil 6. In 7. januarja v Celju. — Na demokraški konferenci v Belgradu zmagalo Pribičevičevo stališče glede nedotakljivosti vidovdanske ustave, radi česar so prekinjena pogajanja s hrvaškim blokom. Davidovič kot predsednik JDS odstopil. Nekateri demokraški poslanci ustanovili posebno stranko. Klerikalci se z vnemo potegujejo za vstop v vlado. — V Belgrad dospel novi češkoslovaški poslanik Svadrovski. — V Rimu pogajanje med sovjetsko trgovinsko misijo in italijansko vlado. — Na Madžarskem stopil v veljavo zakon o zaščiti države, ki je še bolj reakcionaren kakor jugoslovanski.
Petek, 8. dec.: Kralj poveril sestavo nove vlade — Pašlču. — V Bolgariji Je vlada zatrla prevratni poskus macedon-skih komitašev. Kmetje se maščujejo nad pristaši meščanskih strank. — Laška vlada sklenila še strožjo cenzuro nad časopisi, katerim očita površnost. — Zavezniški strokovnjaški odbor končal svoje delo glede razdelitve dolgov bivše av« stroogrske monarhije med poedine države-Del bremena bomo nosili tudi mi. — Proračun Zedinjenih držav za 1. 1913. izkazuje nad tri miliarde dolarjev stro* .škov, med temi eno šestino v vojne namene. — Na Irskem stopila v veljavo ustava nove svobodne države.
Nedelja, 10- dec.: Ljubljanski kovinarji praznujejo razvitje svoje zastave.
— Pričetek Internacionalnega mirovnega kongresa, ki ga je sklicala amsterdamska internacionala. — Občinske volitve v Mežiški dolini.
Kdor pomaga organizirat! proletariat. sl pridobiva večje zasluge kakor tisti« ki ga hujska. Socializem predpostavlja znanje In razumevanje. Iz samega srca se ne zajema. Študirati ga ie treba, in kdor tega ne stori, nima pravice, govoriti v njegovem Imenu.______________________________
da. Ko povžijemo hrano, nedvomno ostanejo mali delci na zobeh, četudi jih čistimo z zobotrebcem. Ti delci hrane so pravo gnezdo za razne bakterije, a lih do zadnjega lahko odstranimo z omenjeno vodo. Po navadi snaženje s ščetko niti toliko ne zaleže kakor uporabljanje čiste vode s primešanim superoksidom. vendar moramo ščetko uporabljati da se ne nabere na zobe oni kamen, ki je tudi torišč« neštetih bacilov In povzroča, da zobje nrlčeniajo gniti. ,Zoble v slabem stanju, če prično gniti, gnijejo hitro In od tod prihaja marsikatera bolezen, da bi človek teea ne pričakoval. Z gnilimi zobmi, ki navadno tudi povzročajo hude bolečine. ne moremo tako uspešno žvečiti hrane, ki dale neprežvečena želodcu to* liko več posla, da k) razkroli. Napenjanje želodca ki v zdravem staniu ne pusti naprej nikake hrane neprebavljene, pa je usodepolno ter oovzroča razne notranje bolezni na želodcu samem ledvicah Itd.
— Sadje je jako dober pokončevalec bacilov. ki se zblrao okoli neosnažen'h zob. Posebno sok kislih jabolk doseže vse praznine okoli zobov In umori bakterije do poslednje. — Proletarcu ni mogoče
Po sklepu Pokrajinskega odbora
z dne 24. septembra t. 1. sklicujemo
XIV. REDNI (POKRAJINSKI) STRAN-KIN ZBOR
na dni 6. in 7. januarja 1923. v dvorano hotela pri »ZAMORCU« v Celju. Začetek na praznik 6. januarja ob 8. urh Začasni spored razpravljanja:
1. Otvoritev in konstituiranje zbora.
2. Verifikacija mandatov.
3. Poročilo pokrajinskega načelstva in kontrole.
4- Parlamentarno poročilo.
5. Zedinjenje. Razmere do glavnega odbora. Centralizem, avtonomizem, samouprava. — Organizacija. Internacionala.
6. Politični položaj in taktika.
7. Strankin tisk.
8. Socialno vprašanje na kmetih, posebno: 1. agrarna reforma, 2. občinska politika.
9. Volitev pokrajinskega vodstva in kontrole.
10. Raznoterosti.
Eventualni predlogi posameznih organizacij morajo biti poslani Pokrajinskemu tajništvu (Ljubljana, poštni predal 168) najpozneje do 20. decembra 1922. Pravica udeležbe (§ 23 org. prav.): Vsaka organizacija, ki je pravilno obračunala za zadnje 3 mesece pred dnevom sklicanja, ima pravico do enega delegata, večje organizacije pa za vsakih 50 članov do enega pri čemer se ostanki pod 30 ne upoštevalo, 30 ali več članov pa se šteje za 50. Število delegatov se .računa na temelju poprečnega števila 'članov zadnjih 3 mesecev-
Za vsakega delegata naj bo izvoljen tudi po eden namestnik.
Razen § 23, ki ga objavljamo, opozarjamo na vse določbe org. pravilnika, posebno pa na §§ 24 do 29.
Potne stroške delegatov morajo plačati organizacije same. Pravico in dolžnost udeležbe imajo tudi vsi člani načelstva, Pokrajinskega odbora in kontrole ter strankini poslanci. Vsi ti imajo tudi glasovalno pravico razen v zadevah njih lastnega delovanja. Odbori posameznih organizacij naj naznanijo imena izvoljenih delegatov ter njih namestnikov naj-
plačevati dragih zobozdravnikov za sna-ženje zob. plombiranje in drugo negova-nie, zato je toliko bolj priporočljivo, da si drži usta vedno snažna, kar vzame jako malo časa če iih čisti redno. Snaženje zob vsak dan dvakrat je najboljši zobozdravnik. četudi se pri tem poslužujete le čiste vode. in do pozne starosti boste lahko ohranili zobe zdrave.
Kot zadnja nada za rešitev jetičnega človeka, ki se nahaia že v slabem stanju in ga imajo v posebnih bolmšnicah za jetične že v zadnjem oddelku, je poizkus zdravljenja z živimi -tuberkuloznimi bacili drugega človeka ali goveda. Profesor
H.	Selter v Koenigsbergu ie mnogokrat delal poiskuse * z uporabljanjem živih tuberkuloznih bacilov in poda'a v Zdravniškem tedniku ki izhaja v Nemčiji, poročilo. da ie treba nadaljevati s proučevanjem tega zdravila. Po mnenju Seltcrja bi se dalo z živimi tuberkuloznimi bacili uspešno zdraviti bolnika, ako se mu vsesa pod prsno kožo serum v ne preveliki množini. Vsesani živi bacili so nekak protistrup za zastarane bacile v telesu, ki se med seboj tmičujeio in tako ie zmanjšana ali odpravljena njih moč okuževanja dru~
pozneje do 25. decembra Pokrajinskemu tajništvu v Ljubljani poštni predal 168, da dobe pravočasno delegatske izkaznice. Gostje, ki se priglasijo Pokrajinskemu tajništvu do 25. decembra, bodo imeli zagotovljen sedež. Drugi dobe izkaznice na licu mesta, dokler bo zadoščal prostor.
V Ljubljani, dne 5. decembra 1922.
Pokrajinsko načelstvo SSJ in KDZ.
Absolutisti.
Rogaška Slatina ie pravi kapitalistični raj. Tu se shaja kapitalistična gospoda Jugoslavije, da spočije svoje trudne ude, ker se ie preveč utrudila pri delu okrog kopičenja denaria na račun delavnega ljudstva. To vedo naši domačini, sedaj mogotci, in so začeli gruntati, kako bi naj čez zimo premotili svoje domačine in ostalo prebivalstvo.
Celo sezijo je ta gospoda prav pridno in naravnost požrtvovalno izkoriščala goste kjer je le mogla. Ne samo goste, ampak tudi delavstvo, ki se ie trudilo za goste in za svoje gospodarje pod državno, kakor tudi privatno firmo. Vso sezijo je igrala_ godba, vse je vrvelo in nobenemu se ni zasvetilo v možganih, da je v Rogaški Slatini nesramno odiranje. Bizjak ie imel na primer prav lepo luksuzno pecivo kot nalašč otročičkom v igračo — ampak teža in cena—? O kruhu v hlebčkih niti govoriti nočemo! Trgovci so imeli sijajne čase. Restavraterji so pre-plačevali in tako odtegnili dnevnemu trgu živež, tako da delavstvo razen masti, kave in sladkorja (oo oderuških cenah), ni moglo ničesar dobiti.
Kakor omenjeno poleti je bilo izkoriščane. pozimi Da se jim je zazdelo priti z atakami, ki bi naj na videz zakrile gor-ie, katero ie poleti vladalo. Lagali bi. če bi gruntariem verjeli in delavstvu govorili drugače, kakor je v resnici.
Pobijanje draginje je bila parola gori označenih ker drugače si niso bili sigurni. da bodo mogli obdržati dosedanje pozicije. Ker pa potrebuje pobijanie draginje nekakšne forme, si je gospoda bila v sve-sti situacije in ie kar naenkrat izvolila iz svoje srede — komisijo za pobijanje draginje. Funkcije so si razdelili med seboj na naslednji način.
gih še zdravih delov telesa. Selter se ie posluževal tega seruma in nekaterim bolnikom je šlo na boljše. Da bi poizkusno zdravilo škodovalo na bolnikovo stanje, tega ni bilo opaziti.
Od znanega oljnega magnata v Ameriki ustanovljeni inštitut za zdravljenje po imenu »Rockefeller Foundation« je zadnja leta proučeval na zapadnem obrežju Južne Amerike izbruhlo mrzlico, ki je bila potlačena leta 1920.. naslednje leto pa je zftpet pričela razsajati med tamkajšnjim prebivalstvom. Tja je šla ekspedicija, ki si je mnogo prizadevala, da uniči to kruto bolezen, posebno njene raznašalce. posebne vrste komarje (Stegomva). Uspešno sredstvo za uničevanje komarjevih jajčec in ličink so bile ribe ki so iih nalovili in prenesli v nekatere hranilnike za vodo celo po 750.000. Pri takih nabiralnikih so se seveda zbirali tudi komarji, ki pa so iih ribe pridno uničevale in od meseca julija 1912. že ni bilo slišati o nobenem slučaju rumene mrzlice več. V dotič-nih krajih ni bilo drugega sredstva za uničevanje komarjev, ki so edini razna-šalci te epidemije.
Za Konsumente g. Bratuš, za trn govce g. Viktor C o n č. za obrtnike, delavstvu dobro znan g. V i d g a j, za poljedelce Jožef M a c i 1 o š e k in za industrijo g. J a n ž e k. slednii iz ravnateljstva državnega zdravilišča. Delavstvo ni dobilo v komisiji nobenega zastopnika, ter se delavstva o nameravani komisiji niti ni, obvestilo.
Nekdo med imenovanimi se ie zelo ogreval za delavstvo in dejal, da v komisiji ni potreba delavskih zastopnikov, ker se gospodje sedanje komisije itak pote* gujeio za delavstvo!
Ce govorimo o komisiji za pobijanje draginie, tedaj imamo pred očmi_ stvar, gospodarsko - političnega značaia in ker vemo, da je tu široko polje in da gre zai splošno prebivalstvo, ne pa samo za eno kasto, ne moremo pod nobenimi pogoji prepustiti da bi si gotovi ljudje lastili pravice. zastopati splošnost, že z ozirom na svoi kapitalistični značai ker sodelujejo v nam nasprotnih političnih organizacijah! To je že vrhunec absolutizma, ki kaže. da je kapitalistična kasta pripravljena tudi z nainesramnejšim bojem iztrgati ljudstvu najprimitivnejše pravice, in sicer pravice soodločevanja v skupnem vprašanju !
Okrajno glavarstvo v Ptuju naj takoj poskrbi, da dobi tudi delavstvo v komisiji primerno zastopstvo! Ce bi se pa ne hotelo na ta način popraviti storjene krivice, zahtevamo od okrajnega glavarstva, da takoi razpusti sedanjo komisijo za pobijanie draginje in da naide način ponovnega konštituirania komisije, v kateri se nai da prostor tudi delavskim zastopnikom. katere bo delavstvo samo imenovalo!
Pravice želimo! Odklanjamo vsak nastop buržoaziiskih nasilnežev, ki bi sl lastili pravico, nastopati v našem imenu!
To javnosti in oblasti v vednost ' ________________Prizadeto	delavstvo.
Politične vesti.
+ Ljubljanska »Orjuna«, ki se naziva »Oblastni odbor Orjune za Slovenijo« objavlja v »Jugoslaviji« dne 13. t. m. »Poslano«. v katerem svari dr. Šušteršiča, bivšega klerikalnega poglavar la. ki se je
'i ~ gggggggjjiir^,.^
Po volitvah.
(Odlomek iz Cankarjevih »Hlapcev«,)
(Dalje.)
Župnik: Čudno se vam zdi, da pri-haiam v teh časih in ob takih prilikah« kakor so.
Jerman: Res, čudno se mi zdi.
Župnik: Kajti mislili ste in še mislite, da imate posla s preganjalci, ki gledajo. kako bi vas pogubili že na tem svetu.
Jerman: Tako mislim.
Župnik Zatorej sem se napotil, da govorim z vami. kakor nisem govoril še z nikomer.
Mati (prinese čaja in peciva ter postavi na mizo): Malo je. ali sprejmite iz udanega srca.
(Župnik se zahvali z rahlim poklonom, mati odide.)
Župnik: Ne spominjam vas rad, kaj sem rekel in kako sem ukazal; ali poglavitno je bilo — ne zamerite, beseda je le prispodoba —: da hlapec bodi hlapec in poslušen gospodarju.
Jerman: Sprejel sem ta ukaz. kakor se ie spodobila
v ni fi It. t. m. iz Tirolskega v Ljubljano, nai bo previden, kajti ona bo bdela nad vsakim njegovim korakom. To »Poslano« ie prvi nastop ljubljanskih jugofašistov, izmed katerih hodijo nekateri že uniformirani po ljubljanskih ulicah, »Hochštaple-rija« je pa tudi v Ljubljani velika!
4-	V Mežiški dolini so se vršile 10. t. in. občinske volitve, pri kater!h so zmagali socialisti na celi črti. V Črni so dobili naši 265 glasov, vsi združeni nasprotniki pa 146 glasov. Torej dobijo naši 16 mandatov, nasprotniki pa 9. V Guštanju so dobili naši 167 glasov, klerikalci pa 41. Naši dobijo tedaj 14 mandatov, nasprotniki pa 3. V Dravogradu so dobili naši od 147 glasov 86, vsi združeni nasprotniki pa 42 glasov. Naši dobijo tedaj 6 mandatov, nasprotniki pa 3. Občinske volitve v Mežici in na Prevaljah se za enkrat še niso vršile.
+ V Brodu se bo vršil 15. januarja 1923 invalidski kongres za vso Jugoslavijo. Zaključek, da se bo vršil kongres v Brodu, je delo osrednjega invalidskega odbora v Belgradu.
Vladna kriza tudi danes še ni rešena. zdi se celo. da jo Pašič nalašč zavlačuje zato da bi mogel razpustiti skupščino in potem razpisati volitve. Volilno vlado hočejo v tem slučaju sestaviti sami radikalci. Odločitev bo padla še tekom tega tedna.
-f Ministrstvo za notranje zadeve je zaprosilo s posebnim odlokom popis vseh onih orožnikov, ki niso bili v tekočem letu kaznovani. Vsem tem bo naklonila nagrado v znesku 1600 K. Ta nagrada je pa zares »prešmentana«.
Atenski revolucionarni odbor je odpotoval na fronto, ker hoče zrevoluci-onirati armado. Odbor je že reorganiziral več divizij.
-f V Pragi je pričelo 12. t. m. razpravljati divizijsko sodišče proti poročniku Novakovskemu in proti kapitanoma iWurmu in Wolfu. Vsi trije so obtoženi veleizdaje in vohunstva.
+ V Haagu zboruje mirovni kongres, ki ga ie sklicala amsterdamska strokovna internacionala. Na ta kongres je dospelo 5 ruskih deleg., med katerimi sta Radek in Losovski. Predsednik I. H. Thomas je pozdravil 10. t. m. vse goste, nato pa je govoril o pomenu sklicanja mirovnega kongresa. Za njim je govoril pred-
Župnik; Prispodoba o hlapcu je lepa. toda nerazumljiva naglim in vročim ljudem, ki slišijo besedo, pa ne spoznajo misli.
Jerman: Beseda ie razločna; obrnite lo kakorkoli, zmirom ie enaka.
Župnik: Beseda je kakor ime človeka: prazen glas: lahko je ime svetnika, lahko ime nejevernika. Pa je tudi kakor cekin, na cesti najden: pametnemu bogastvo. razsipniku izkušnjava in greh.
Jerman:	Resnično	vam povem,
da se nisem ukvarjal s tako modrostjo.
Župnik: Ko ste slišali besedo hlapec iz mojih ust, ste ugledali v svojih užaljenih mislih črno sukmo. rožni venec, procesije in bratovščine. Slišali ste ukaz, ki ga nisem dal. Bodi prispodoba dognana: kadar je hlapec dokončal svoi posel, pojdi v krčmo ali pojdi kamorkoli, gospodar te ne vidi: edino glei da mu v pijanosti žita ne povaljaš in hleva ne za-pališ
Jerman: Če je res, kar slutim, bi rajši, da ni res.
Župnik: Razglasili so me za krvoločnima in okrutneža, ki pohodi, ker mu je
sednik holandske socialistične stranke Trolstra, ki je govoril o zvezi proletariata vsega sveta. Poudarjal je, da ta kongres ni kongres diplomatov, temveč delavcev. Bilanca svetovne voine da izkazuje na milijone mrtvih in pohabljenih, poleg tega pa ogromne davke, ki jih mora plačevati delavno ljudstvo Končal je svoj govor z besedami, da ie treba na ruinah preteklosti zgraditi nov temeii. Oči vseh narodov so obrnjene v Haag. kajti ures. ničenie svetovnega miru pomeni bratstvo človeštva vsega sveta. — Kongres je začel delovati s polno paro.
+ Londonska internacionala je sklenila v zvezi z dunajsko internacionalo sestaviti poseben odbor, ki bo dovršil vse predpriprave za kongres vseh socialističnih zvez. Odbor bo sesto;al iz 8 oseb, med katerimi bodo ss. Bračke. Crispin in dr. Friedrich Adler.
©toto® vesti.
Iz Škofje vasi smo prejeli dopis, v katerem nam poročajo o županu, ki je postal župan na prečuden način, čeprav ga niso ljudje marali. Pa vse mine! Maje se mu županski stolček kakor tudi njegovemu tajniku Škofleku. Če se ne bosta začela malo boli po krščansko obračati, obljubljam vaščani, da se ju bodo spomnili v datišem poročilu.
Iz Celja smo prejeli dopis, v katerem se pritožuje delavec, da pometajo po ulicah prah še celo ob pol 13. uri, kar je sila nezdravo za mimoidoče. V svojem dopisu apelira na mestne očete, naj poskrbe, da se bodo ulice pometale ob bolj priličnem času.
+ V selu Kučatna je nastalo pre-. teklo soboto nenavadno veselje med on-' dotnimi seljaki, ker so prihajale vesti, da bodo prišli na vlado Radič in blokaši. Seljaki so pričeli streljati s puškami, katere so doslej skrbno skrivali ter so kričali:	»Živio	Radič!	Živio	republika!«
Toda veselje in rajanje ni dolgo trajalo, prišla je namreč žandarmerija, ki je Seljake razorožila ter več izmed njih aretirala.
V Osijeku so se 11. t. m. stepli v gostilni »Fiume« vojaki zaradi neke tambu-rašinje. Patrula ki so io poklicali na pomoč. da bi napravila v gostilni red. ni uporabila orožja, čeprav so nanjo nava-
lili. Zato na je segel po orožju neki pod-narednik izven službe, ki ie enega vojaka razgrajača ustrelil, drugega pa težko ranil. Padlo ie še več strelov. Pijani vojaki so se udarili s treznimi ter so enemu popolnoma razklali glavo s sabljami. V gostilni ie zavladala nato šele silna panika. Žalostni dogodek dokazuje, kam vse privede človeka alkohol.
Svoboda. Socializem se je pričel na Slovenskem z bojem za svobodo. Potreben ie bil ta boi in je še danes potreben. Toda kakor ga danes mnogi razumevajo precej napačno in mislijo da zaradi svobode ne smemo zameriti koritarjem in da ie omejevanje svobode in terorizem, če iih stranka izključi, tako in še vse bolj napačno so razumeli svobodo v starih časih. Imeli so svobodo pijančevanja, in če jim ie kdo kaj očital, so mu rekli moralist, če jim je zmanjkalo denarja so ga vzeli iz žepa v katerem so nosili org. prispevke, in če je zahteval kdo račun, so mu rekli, da je policai. ki stika po tujih žep:h in da misli na goljufijo, ker je sam goljuf. Če so videli kje kakšno žensko krilo, so mislili, da iim daje svoboda pravico pustiti vse, shod. sejo. delo sploh — in begati za tistim krilom ,pa tudi za vsakim drugim. Tudi na cesti so pobrali prodajno žensko in io vlekli ne v svoje, v tuje stanovanje, v iavno sramoto svoiemu svaku in njegovemu prijatelju. Svoboda je pokrila vse to s plaščem pozabljivosti. Delavstvo je pa s časom le začelo čutiti, da ni vse v redu. Zapodilo je take voditelje in si izbralo ljudi, ki niso pijanci, ki vodijo račune in Id ne begajo za vsakim krilom. Izključeni na so se pritožili pri »sodru-gih« pijancih, kakršen je Pisek v današnjem podlistku, ki bo v prihodnjem očital Jermanu: »Mi te redimo!« Človeka, ki ne pije. so obtožili, de ie moralist, tistemu, ki zahteva iočne račune, so rekli goljuf, tistemu pa. ki ne leta za ženskimi krili, so rekli babjek. — Razloček med staro in novo svobodo ie precejšen, težko, da pride kaj kmalu do — sloge.
V Slovenjegraški okraj. Stvar — sicer dobra — ie morala zaradi Sokolov in CMD v koš. Ne le zaradi razrednega boja tudi s kulturnostjo se Sokol ne more ponašati, dokler ne izključi n. pr. tistih svojih kulturnežev, ki so na Mežiškem kandidirali skupno s klerikalci. — 7.50
na poti in se ne meni za jok trpečih. Mno-gokdai nimam da bi dal beraču, ki me sreča na cesti. Toliko jih ie, ki jedo moj kruh, da ga sebi skopo režem. Povedal pa sem vam to reč zategadelj, da vam povem še nadalje: nikomur, ki j6 moj kruh, ne gledam na usta. če se je pokrižal, predno ie ugriznil: ne vprašam ga za grehe, ne gonim ga v cerkev. Ali eno ie potrebno in je ukaz: da pokaže name. kadar ga vprašajo, kdo mu je gospodar.
Jerman: Očitno je tedaj: hlapčuj, pa boš napojen in nasičen in postelja ti bo postlana!
Župnik: Mnogo je gospodarjev, ki niso mojih misli. Tam nekje v hribih — na Golčavi. se mi zdi — tam je župnik, ki gleda ob blagoslovu izpod moštrance. če je učiteii pokleknil; in durce tabernaklja so mu ogledalo, da vidi, če se je ob darovanju pokrižal.
Jerman: Počastili ste me, da ste prišli v to mojo siromašno izbo; ali rad bi vedel, čemu te zgodbe.
Župnik: Vi niste podobni tistim, ki so, počepali na kolena, ko so se tla zama-
jala: moški ste in pošteni, rad bi vam roko dal v prijaznosti; in toplejše bi jo stisnil. nego spolzke roke tistih, ki jih mole naproti. Zato sem vam razložil, kako malo je potrebno da... da prestopite ta plitki jarek med nama.
Jerman: Nič drugega torei. nego skriti in zatajiti to malo. kar ie razuma v glavi in to malo. kar ie poguma v srcu?
Župnik:	Prepričanje, naziranje,
. mišljenje vera in kolikor ie še teh besed — ne vprašam vas zanje. Kajti ena beseda ie. ki ie živa in vsem razumljiva: oblast. Živa ie od vekomaj, vseh besed prva in zadnja. Pokori se. ne upirai se, je poglavitna zapoved: vse drugo ie privesek in olepšava. Kdor se ravna po tei zapovedi. mu bodo grehi odpuščeni: kdor jo prelomi bo smrti deležen. — Prišel sem, da vam to povem preden se vam izpolni sodba, ki io sami zahtevate. Moja duša bo čista.
J e r m a n: . Hvaležen sem varn od srca. — Ali niste rekli, da sem moški 'n pošten? Resnično, za hlanca nisem roien. Morda bi rad bil napojen in nasičen, mor-
Din smo porabili za tele vrstice in gra to-rei izročili upravi. — Ured,
Listnica uredn‘štva. Sodr. K. Sch. v Celju. Članek »UjecTnjenje« žal. ne moremo priobčiti zaradi vsebine. Vadte se misliti, splačalo se vam bo. Upamo, da nam ne boste zamerili naših odkritosrčnih besed ter da boste delali vbodoče še bolj vneto v naši organ:zaciji.
Čevlji za zimsko vreme, močni, topli, posebno priporočljivi za gg. oficirje, lovce itd. se dobe na glavni zalogi tovarn Peter Kozina in Komp., Ljubljana, Breg 20. Kupujte jih dokler še zaloga traja.
* Celfe*
Pogovor na ulici Srečata se dva delavca ter se razgovarjata o razmerah celjskih kapitalistov. A: Na dan 1. decembra mi je moj gopod prepovedal priti na delo. B: Zakaj pa? A: Ker je bil praznik zedinjenja. B_: Kaj, zedinjenja? Kakšnega zedinjenja? Kdo pa je sploh zedinjen? A: Buržuazija, kapitalisti! B: Kaj pa nas briga buržuazno zedinjenje? A: Nič nas ne briga, a vendar se moramo pokoravati. B: Kako pokoravati? A: Tako, da moramo delati kakor nam ona veleva. Ali ne vidiš, da so nam zedinjeni kapitalisti vzeli že skoro vso svobodo. B: To skoro razumem, ker sem moral v nedeljo 10. t. m. ko so jmeli socialisti shod, priti na delo. Najbrže zato, da ne bi zvedel, da je dr. Žerjav odpravil 8umi delavnik. A: Ali veš, kako ga bo delavstvo dobilo zopet nazaj? A: Vem, kadar bo zedinjeno! A: Kako si pa ti zadinjenje predstavljaš? Morda po vzorcu ljubljanskih komunistov, ki so se združili s klerikalci? Ali tako, kakor so napravili nar. socialci, da so se združili z liberalnimi kapitalisti pri občinskih volitvah. B: Nikakor ne! jaz si zedinjenje proletariata predstavljam tako namreč, da vsi delavci vstopijo v razredne strokovne organizacije. A: Tega mnenja sem tudi jaz, ali pozabil si prijatelj še na one delavce, ki so pri NSZ in pri črni JSZ. Kaj naj se z onimi napravi? B: Tisti pa naj pustijo dr. Gosarje, Doboviške, Brandnerje in druge take Ljudi buržoaziji in naj pridejo člani k nam, pa boš videl, da bo zedinjenje takoj gotovo. A: Kaj pa naj storimo z »neodvisneži«? B: O teh pa naj odločuje masa, ker so bratomorci, ki spadajo pred ljudsko sodišče.
Celjski hišni posestniki so se zopet pričeli odlikovati pri preganjanju svojih strank, zlasti onih, ki so socialističnega
da bi rad sladko počival pod gospodarjevo streho, ali moje koleno je tako ustvarjeno da se ne upogne rado: ne uboga, pa če mu sam ukažem. Ni bilo treba, da ste mi prišli oznanit, sam sem vedel, kakšna sodba mi ie govoriena. Za mučenca nimam veselja, za junaka ne daru: ali zgodi se. kar se mora zgoditi — oskubite jastreba. v goloba se le ne bo spremenil: in naj se škrjanec devetkrat zakolne, lajal ne bo nikoli. — Zares sem Vam od srca hvaležen. (Vstane.) Pokazali ste mi, kai je moj posel — iz hlapcev napraviti ljudi: pa če le enemu odvežem roke in pamet, bo dovolj plačila.
Župnik: Sami ste sodili! (Položi skodelico na mizo. da bi vstal: v tem hipu se odpro duri).
P i s e k (stopi v izbo široko in nerodno): Pozdravljeni! Živeli! Jaz sem z vami! Nate roko! (Iztegne roko proti Jermanu in omahne.) Kle pa jih ie kaj. teh orokletih črnih muh? Ali se iih kaj bojimo. kaj? Ali smo mevže, kaj? Vi ste mož — čast možu! (Se odkrije.)... Gospod —
prepričanja. Gospa Mastnjakova je n. pr. kupila v Prešernovi ulici št. 3 hišo. Takoj po nastopu zasebne lastnine pa je hotela nekaterim strankam odpovedati stanovanje; V te svrhe jim je predložila neki »hišni red«, ki so ga sestavili hišni posestniki brez oblastvenega potrdila, ter zahtevala, da ga stranke podpišejo. Stranki, ki tega hišnega reda ni hotela podpisati, je pa gospa Mastnjakova, trgovka v Celju, stanovanje sodnijsko odpovedala. Da bi šla zadeva bolj gladko, je navedla več prič, ki jo podpirajo v njeni odpovedi. Čudno je še najbolj to, da nastopa bivši tajnik organizacije vojnih invalidov proti strankam enkrat kot tožnik, enkrat pa kot priča za druge. K tej zadevi se bomo še povrnili.
Maribor.
Debata o progresivnem davku se nadaljuje v »Volksštimi« in sicer tako. da nič dobro ne kaže njegovim nasprotnikom. Po velikem fiasku, ki ga ;e mariborski separatizem doživel od svoje zveze z Zarjanstvom. je čisto dobro če ga doživi še v tei drugi kardinalni točki, ki ga je ločila od nas. ker se bo tako še enkrat očitno izkazalo, da nas vendarle ne podpihuje samo nekak nezavestni fanatizem k našemu stal šču in dejanju. Eno pa je napačno: če meni s. F. U.,da se da odprava progresivnega davka v Mariboru vsaj nekoliko zagovariati z nerazvitostjo mase. Pustimo sto ugovorov, ki nam pri tem silijo v pero. na stran pa ugotovimo samo eno iz vsakdanjega opazovanja: ravno široka masa revnih je prav dobro sposobna razumevati, da bi moral pač več plačati tisti, ki več ima in da ni to enakost, če prispevata bogatejši in revnejši iste zneske. Do danes smo še vedno opazili, da so nastopali proti progresivnosti le oni, ki hočejo biti »zrelejši«, torej oni, ki bi jim načelo progresivnosti naložilo nekoliko več »žrtev« (navidez seveda). To je fakt in s tem faktom utemeljujemo, če nikakor ne maramo verieti. da vodijo nasprotnke k nasprotovanju kakšni idejni razlogi temveč čisto banalni in presneto špeku'at'.vni oziri. V Mariboru pravtako kakor drugod. Pa nai bo kakor hoče. danes je za nas neko drugo vprašanje važnejše ko pa progresivni davek. Vprašanje namreč, če ie dopustno, da se ljudie-social sti poslužujejo laži in zavijanja v svojih bojih. Naše tozadevno stališče ie menda že precej
iaz — veste, nocoj mi je zmanjkalo — za večerjo — vsakemu se primeri —
Jerman (seže v žep): Nate in pojdite, trudni ste.
Pisek: Vsakemu se primeri — (Ugleda župnika, zasenči z eno roko oči, s klobukom pokaže nanj.) He, he?... Črna sukn:a črn možic! Ali bi mu nekaj povedal? Ali bi mu nekai povedal, temu debelemu? (Razprostre roke.) Fej!
Jerman (ga prime za roko): Lahko noč! (Odpre duri.)
Pisek (med durmi): Nič zamalo... vsakemu se primeri... (Odide.)
Jerman (se vrne proti župniku): Na čigavi niivi ni plevela?
Župnik: M—da ... (Vstane.) Namerili ste se hlapce v ljudi izpreobračati; pot je težavna in gre v kolobarju, nikoli je ne boste premerili do konca — nihče je še ni.
Jerman: Pa če ie ne premerim do konca — hodil sem. kamor je držala moja pravična pot.
znano, ni videti pa. da bi ga odobraval di-Sidentizein okrog »Lnakosti« m »Volks-štime«. i reoa samo. da si bral v zadnji »Volksšt mi« kako potvarja z nepopolnim citiran, em enega stavka armsel celega uvounega članka v poslednjem »Lj. gl.«, oa boš razumel, kai hočemo reči. Treoa, da si prebereš v »tnakosti« stokrat v raznih variantah napisano trditev, da se ni Maribor kompromitiral z nedopustnim kompromisom, ko je proti strankinim sklepom z meščanskimi glasovi dosegel socialistič. župana. Treba da slišiš, kako trosijo isti ljudje ki tako kr či.o proti komi promisom. po Mariboru gorostasno neumnost. da ni šla ljubljanska organizac ja samo zato v zvezo s črno in rdečo reakcijo. ker da je od demokratov — podkupljena — pa boš razumel, da je s takšnimi ljudmi zaenkrat sploh vsaka resna debata odveč. Ne pozabimo n koli da je resnoljubnost tisto, kar nas najbolj loči. in da so progresivni davek in druge sporne točke v primeri s to ločilko prave ma’en-kosti. ki bodo same od sebe odpadle, ko bodo iz mariborske organ zacije odstranjeni ljudje, kateri io hoče o do vsej sili dati v domeno laži ter zaviiaštvu.
Dragotin Čutič, lastnik puškarne v Slovenski ulici, v kateri se ie zadnjič zgodila velika eksplozivna nesreča, ie radi dobl'en'h poškodb v bolnišnici umrl.
V gledališču bodo dali v četrtek »Nečaka« (C kuponi), v petek Vilharjev večer, v soboto »Običan čovjek« (C kuponi).
tz stra^fe
Kakšni organizatorji smo, se najlepše vidi iz sledečega:	Nekemu	zaupniku
smo pisali, da nuino potrebujemo neko tiskovino in naj nam io takoj pošlje. Čakamo, čakamo — nič. Končno dobimo namesio tiskovine dopis, da nima denarja in da je ne more kupili, dokler mu ga ne pošljemo. Tako zaupnik, s katerim smo v stalni zvezi! Vsakemu se lahka primeri, da je popolnoma suh. Če pa nima v svoji okolici nikogar, ki bi mu po^ magal s 7 Din in pol (toliko velja tista tiskovina), bi moral prodati svoj kruh, če nima drugega. Zaupnik, ki si ne zna svojih dohodkov razdeliti pametno na vse dni v mesecu, pa zato trpi njegovo delo, ki ga je kot zaupnik dolžan izvršiti, ta pač ni na svojem mestu, ali pa vsaj ne pozna organizacijske misli:	organizacij-
sko dolžnost moraš izvršiti, čeprav 3 dni niti ne ješ, niti ne spiš. Ti 3 dnevi fli*
Župnik: Kadar vam bodo noge od* povedale in boste sedeli na zadnjem kantonu. se spomnite, da mi je bilo hudo ob slovesu.
Jerman: Spominjal se bom.
Župnik: In da sem vam nazadnje rekel: ena noč ie še do iutra.
Jerman: Bodi. kakor je sojeno.
Župnik: Bodi! (Poklonila sta se narahlo, župnik odide počasi, Jerman stoji mirno.)
Jerman: Kakor sojeno! (Stopi počasi proti mizi.)
Mati (od desne, postane na pragu; s tihim glasom): Franc!
Jerman: Kai ukazujete mati ?
Mati (stopi k njemu): Glej, Franc, otrok moi: ni dolgo več... do svetega božiča mislim... ko mi bodo zvonil: na to zadnjo not... usmili se moega srca. in svoie duše se usmili... Glei. na kolenih klečim pred teboi — (poklekne trudoma) ne zavrzi Boga!
Jerman (se skloni, da bi jo vzdignil): Mati!
so nič prot! temu, če trpijo zaradi tebe tisoči proletarcev.
Za november so obračunale še sledeče organizacije: Vič. Liboie. Velenie, Zabukovica, Oplotnica. Podsreda in Prevalje.
Krajevna pol. org. v Sp. Šiški vabi vse svoje člane na važen sestanek, ki se bo vršil v sredo 13. t- m. točno ob 7. zvečer v Zadružnem domu. Vsak član naj prinese s seboj zaradi kontrole svojo člansko izkaznico. Dnevni red je zelo važen:	Volitev delegatov za strankin
zbor in drugo. Dolžnost vseh članov je, da se sestanka gotovo udeleže. — Predsednik.
Skupna odborova seja kraj. pol. org. v Ljubljani in v Sp. Šiški se bo vršila v četrtek ob 20. v upravi »Napreja« Točna udeležba dolžnost. Predsednik.
Šmartno in Dočna Članski sestanek tukajšnjih krajevnih organizacij se bo vršil v nedeljo. 17. t. m. ob 9. dopoldne pri e. Francu Miklavcu v Bočni. Člani naj prinesejo svoje izkaznice s seboj. Dolžnost članov ie. da se sestanka točno udeleže! Kdor bo izostal, bo pokazal, da mu ni za napredek organizacije delavnega ljudstva. — Predsednik.
Po sklepu okrožnega odbora SS.T in KDZ v Brežicah se bodo vršili v nedeljo, dne 17. t. m. sledeči shodi: ob 8. uri zjutraj v Bučah orl Koztem. ob 11. uri na v Kozjem. Poročala bosta poslanec sodrug Ivan Krušič in sodrug Martin Umek. — V soboto, dne 16. t. m. zvečer bo pa v Kozjem članski sestanek.
Brežice. Na sejo brežiškega okrožnega odbora, ki se ie vršila dne 8. decembra. je okrožni odbor javno potom »Napreja« in posebej še pismeno povabil poslanca Filma Kisovarja in sodr. Ivana Ri-chlija iz Vidma, da pojasnita svoje zvite ugovore na članke v »Napreju«. Toda niti prvi. niti drugi se povabilu ni odzval, niti se nista opravičila, kar znači. da imata slabo vest in da nimata poguma, pogovoriti se pred zaupniki. Da, resnica v oči bode. In resnica se tudi z demagoškimi pismi in z blatenjem resnicoljubnih sodru-gov ne da zatajiti. Resnica 3c in ostane resnica! Radi tega ie sklenil okrožni odbor SSJ in KDZ v Brežicah soglasno pozvati tem potom poslanca Kisovarja. da ukrene obliubliene grozilne korake, ki Jih je napovedal pismeno sodrugu Baragi. Kar toži naj! Sodr. Riclilija pa. ki ne vemo' komu ie nasedel poživljamo, da prekliče v »Ljudskem glasu« izjavo v »Enakosti« št. 14 z dne 3. nov., ker vztrajamo ,pri svojih iziavah. opirajoč se na osebno izjavo s. Riclilija v navzočnosti okrožnega odbora in poslanca Kisovarja dne 20. avg. t. 1. v Brežicah in na njegovo osebno iziavo ored več člani na kolodvoru dne 12. avg., ko smo pričakovali poslanca Kisovarja. ki pa seveda ni prišel Dalje imamo še en dokaz njegovega sedal neresničnega govorienia in sicer pismeno Izjavo, ki ]o je poslal okrožnemu tajniku sodr. M. Umeku. Če sodr. Richli^ ne bo podal izjave, da je »Naprej« poroča! resnično. ga ne smatramo več za soc:alista, ker ie socialist samo tisti, ki nrizna svojo zmoto. Tudi bo sam trpel event. sodne stroške. — Vztrajamo Pri svoiih izjavah, ker ne maramo postaviti resnico na glavo. Okrožni odbor SSJ in KDZ v Brežicah.
Iz strok, glbanfa.
Seja odbora podružnice kovinarjev v Ljubljani se bo vršila v sredo dne 13. decembra takoj po delu v društvenih prostorih, Šelenburgova uJL 6. 1L nadstr.
Glavni Radnički Savez Jugoslavije v Belgradu nas naproša, naj opozorimo sodrug e, naj ne potujejo v Bolgarijo, kjer vlada strahovita brezposelnost, posebno v kovinski, lesni in gradbeni industriji. Veiiko število delavcev prihaja namreč še vedno iz Madžarske, Češkoslovaške in iz Jugoslavije, pa ne najde dela.
*	.-S
Dopisi.
Brežice. 12. novembra se je vršil pri nas protestni shod vseh tistih interesentov. ki spadajo ood agrarno reformo. S. Umek je v daljšem govoru, grajal delo vladnih strank ki niso prav nič naredile v korist delavnega ljudstva. Opominjal je zborovalce na burno 1. 1914., ko so padali kmečki sinovi in očetje na vseh mogočih frontah po zaslugi tistih buržoaznih strank, ki iim danes že zopet obljubljajo deveta nebesa. Povedal je. da so se pričeli naši ministri posebno po 1. 1921). trkati na prša. češ. kaj da vse delajo v narodovo korist. Minister Pucelj se je večkrat pripeljal v brežiški okrai z avtomobilom in se je hvalil na vse pretege. češ. da se je znižal maksimum iz 75 ha na 50. Toda, komaj je odšel, že so pričeli tukajšnji grofi s svojim delom. Zemlje niso hoteli dati v naiem z izgovorom, da io sami potrebujejo. Sodr. Umek je povedal, da so trpini sami krivi svojega gorja ker ne mislijo s svojo glavo in tudi ne dela;'o solidarno vsi za enega in eden za vse. Brezbrižnost pri volitvah se maščuje, kajti zvolili so si može. kakršne so sami hoteli. Zato pa se iim tako godi. Toda temu se da odpomoči. Delavno ljudstvo naj se organizira, pa naj bo poljski deiavec ali delavka mali posestnik in posestnica, industrijski delavec ali pa uradnik! Ročno in duševno delavstvo bi vendar že davno moralo spregledati in spoznati kje da ie njegova rešitev. Nesramno ga namreč izkoriščajo bogatini. medtem ko ono strada, da je groza. Po obširnem referatu sodr. Umeka so zborovalci spreieli resolucijo, ki je bila priobčena že v »Ljudskem Glasu«, vendar pa nepopolno. Resolucija je bila odposlana na ministrstvo za agrarno reformo v Belgradu. na agrarno direkcijo v Ljubljani, na pokrafnsko upravo v Ljubljani in na okrožni aerarni urad v Mariboru. Resolucija našteva podrobno vse krivice, ki sc gode trpinom v brežiški okolici (primer grof Attems) ter izzveni v zahtevo, nai se t a k o i izvršilo po celi Sloveniji v smislu predhodnih odredb dne 25. februarja in ministrske naredbe dne 12. aprila 1919 ponovne volitve v občanske, okrožne, in v deželne agrarne odbore.
Črna. V tukajšnjem rudniku imamo že od spomladi sem dva mlada gospoda inženiria. Eden ie baje naravnost iz Turčije sem zablodil, tako vsai trdijo nekateri hudonuišncži. drugi pa je iz Italije pri-vandral. Doslej smo niune šikane mirno prenašali, ker smo vendar upali, da si bosta svoie glave vendar ohladila. Toda nobenega sledu o tem. V zadivem času namreč kar dežujejo razne odredbe in denarne kazni. Gotovo je, da tako ne more Iti dalje! Predvsem opazujemo že dalj časa, da imata naivečjo piko ravno na kvalificirane delavce, katere kar po vrsti mečeta iz delavnic in jih nadomeščata z nekvalificiranimi, po geslu najbrž: udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce! in res ie moral prvi v to geslo verjeti kovaški moister. šestdesetletni .lože Budna, ki še do danes ni prestal noložene mu kazni, ki je ni zaslužil, vkljub temu. da le gene-
ralno ravnateljstvo na pritisk strokovne! organizacije odredilo, da se takoj dodeli na prejšnje mesto. Kaj pa mislite s. urednik. koga so postavili za kovaškega mojstra? — Nekega čevljarja! Toda šalo v stran! Sedaj, ko vam pišemo te vrstice, se je že zopet izvršil nov atentat in sicer to pot nad nekim mizarjem, ker se je predrznil zabavljati čez fašiste. K zadevi se bomo še povrnili, če bo potreba. Sicer pa zahtevamo, da se v bodoče ne smejo privatne zadeve vlačiti v obratno pisarno! Prizadetim gospodom svetujemo, naj si. kadar se bodo prav prijetno gugali v naslonjačih preberejo »Zakon o zaščiti delavcev«, kjer bodo našli še marsikaj zanimivega, kar iim je danes še španska vas. Pred zakonom smo si menda vsi enaki, pa čeprav smo delavci. Se razumemo? — Več delavcev.
Šmartno in Bočna- Kaj je z agrarno reformo? Baje namerava g. P. iz Gornjega grada odkupiti 2 parceli, kateri sta pod agrarno reformo. G. P. na parceli si-gurr/) ne bo obdeloval ne glede na to. da je bogataš, kateremu je revno ljudstvo postranska briga. Ljudstvo pri nas je zelo razburjeno ter se vprašuje, kako ie mogoče, da je agrarna reforma samo za bogatine. ne oa za ubožno ljudstvo, kateremu ie namenjena. Zahtevamo, da skliče agrarni jdbor v našem kraiu čimprej sestanek na katerem naj bi referirali. Zdi se nam namreč, da se hoče delati vse pod klobukom. Zato se zganite! Drugič več, posebno o prodaji lesa iz Planine. Več vaščanov.
= Vrednost denarja. 1 dolar velja 74 Din 1 francoski frank 5.23 Din. 1 lira 3.72 Din češka krona 2.34 Din. 100 avstrijskih kron 11 par. 100 nemških mark 1.16 Din. V Curihu velja 100 naših kron
1.70 švicarskih frankov.
= Ž'tni trg v Zagrebu 11. t. m. Pšenica se ie ponujala oo 412 Din, koruza 350 Din. oves 275 Din. moka (št. 0) 600 Din. (št. 2) 575 Din za 100 kg. Cene veljajo za blago natovorjeno na postajah v Bački in Vojvod1™.
= Da bi se omogpčila prodaja domačega hmelja, je zaprosil poljedeljski minister finančno ministrstvo, naj poveča uvozno carino na hmelj in to v toliki meri, da ne bodo mogli izdelovatelji piva uvaževati hmelja iz inozemstva.
= Kriza v češkoslovaški industriji ponehava ker je število nezaposlenih v novembru padlo že za 4000. Finančni minister Rašin je na shodu v Pardubicah naglasil že potrebo znižanja uradniških plač.
= V Trstu se bo vršila 15. t. m. italijansko - češkoslovaška konferenca, na kateri se bodo bavili z ukrepi, kai naj se stori, da se bo usmeril promet preko Trsta s posebnim ozirom na izvoz sladkor-ia. Na tej konferenci bodo razpravljali tudi o delovaniu italijanskih zavarovalnih družb na Češkoslovaškem.
= Sovjetska vlada je sklenila s Kruppovo tovarno pogodbo, oo kateri prepusti tei tovarni 100.000 hektarov zemlje v iužni Rusiji. Tovarna namerava izvesti gospodarsko akcijo v čim večjem obsegu, tako da bi žito celo lahko izvažala v Inozemstvo.
= Naš konzulat v Port of Spa?n na Trlnidadu sporoča da raste v tei koloniji zanimanje za naše vino. likerje, kvas, olje sir itd., zato pa se mit nai javijo nasi zainteresirani izvozničarji. Iz Trinidada bi dobivali v zameno kavo. sladkor m ostale tropske proizvode.
JOSIP JIROUTt
Agrarna reforma na Češkem.
(Dopis s Češkega.)
(Dalje.)
Dne 11. junija 1919 je bil Izdan zakon za ustanovitev Državnega zemljiškega urada za celo republiko. Ta urad nadzira ministrski svet. vodi ga predsednik in dva podpredsednika. Zemljiški urad zastopa državo v vseh pravicah in obveznostih, izvirajočih iz zemljiškega zakona. Ima pravico tudi nove zakone predlagati, ki spadajo v njegovo področje, nadzirati gospodarstvo na zaseženih zemljiščih, določati postopek, kako naj se izbira zasežena zemljišča, dovoljuje prodajo in najemanje zemljišč, odpoveduje na teh zemljiščih zaposlenim poslovno službo dodeljuje zemljo, določa večje nagrade in podobne stvari. Zemljiški urad ustanavlja svoje podružnice katerih ima doslei 12. Njegovo delovanje nadzira upravni odbor, ki ga voli »Narodni shromaždeni« (12 članov). Ta si izvoli predsednika in dva namestnika. V tem odboru so sedaj: 3 socialni demokrati. 2 češka socialista, 2 agraica,
1 narodni demokrat, 1 klerikalec In 3 Slovaki.
Da se ie moglo začeti z agrarno reformo je bilo potrebno izdati še več zakonov o odškodnini za zaseženo zemljo. Ti zakoni so zelo obsežni, za nje pa so se zopet, bojevali socialisti in agrarci. Slednji so hoteli da se iz zaseženih zemljišč napravijo samostojna selišča. da se mora prideliti posameznikom kar največ zemlje. Socialisti pa so bili nazora, da imajo pravico do zemlje tudi kmečki delavci kakor tudi ostali delavci, kolikor potre-lujejo zemlje za svoio hišo. vrt in košček polja, da morejo preživljati svoie družine. Dokazali so s statistiko, da je zemlje za vse. ki to hočeio. premalo, da je za samostojna selišča dosti 5 ha dobre zemlje, medtem ko so aerarci trdili, da ie dosti zemlje in nai se napravijo velike kmetije v izmeri 10—20 ha do te mere pa imej vsakdo pravico zahtevati dodelitev manj-kaioče zemlje. Za to načelo se ie vršil dolg boi, zato se ie uzakonjenje tkzv. pri-delilneea zakona zavleklo do 31. januarja 1921. Kompromis Je tudi tu končal boj. ki proglasuie. da zadošča'o kmetije od 6 ha dobre. 10 ha slabe in 20 ha gorate zemlje.
Po tem zakonu imajo pravico do zemlje kmečki delavci, mali kmetje, kaj-žarji. obrtniki, lesni delavci, legionarji, invalidi društva teh oseb. zemljedelska društva in drugi. Dobe toliko zemlje, kolikor le zadošča za prehrano In kolikor lo morejo sami obdelati brez tuie pomoči. Osebe, ki nimajo državljanstva v republiki. ne dobe zemlje, kakor tudi one ne. ki SO kaznovan6 po kazenskem zakonu ali ki so Izgubile volilno pravico ali ki so nenravnega vedenja ali nesposobne za obdelovanje zemlie.
Po § 1. omenjenega zakona Imajo pravico do zemlje tudi poljedelska društva. ki imaio namen obdelovati zemljo In katerih člani so osebno In neposredno z delom svoiih rok udeleženi in ki obstoje iz članov, kakor jih dovoljuje zakon. Ta točka zabraniuje tvorbo društev kapitalistov. ki bi obdelavala zemlro s pomočjo naletih delavcev. Taka društva morajo imeti pravila, ki ne merijo na prekomerni dobiček največ 5% smeio izplačevati dividend od osnovnih deležev. Agrarci so takoi napravili celo vrsto društev, hočejo v naiem cela posestva, da bi se bavili z vzorno govedorejo, kar je pa po zakonu
prepovedano. Po zakonu se sme tudi občinam dodeliti toliko zemlje, da dopolnijo svojo posest do tiste stopinje, ki je potrebna za vzorno gospodarstvo.
Pri razdelitvi zemlje se mora v prvi vrsti ozirati na invalide, legionarje, vračajoče se izseljence, dosedanje najemnike in na one prosilce, katerih gospodarska poslopja ipeje naravnost z zaprošeno zemljo. Poleg tega pa se mora skrbeti tudi za obstoj onih oseb, ki so služile na zaseženih zemljiščih. Če povzroči razdelitev zemlje njihovo brezposelnost, potem se jim mora dati druga služba.
Paragraf 25. razdelitvenega zakona določa, da takoimenovanih »preostalih zemljišč« (gotovi deli zemlje, ki ostanejo pri gospodarskih poslopjih veleposestev) ali drugih večjih zemjjedelskih podjetij ni treba razdeliti, temveč se dado lahko v najem posebno zmožnim osebam. O takih najemih odloča Zemljiški urad.
Razdelitveni zakon razpravlja dalje o »volnickih nedileh« t. j. o nedeljivosti kmetije. V tem zakonu je vtelešena že stara misel agrarcev, ki so že okoli devetdesetega leta o tem saniali. Tedaj so imenovali to »rentna zemljišča«. Po zakonu dobi prosilec toliko zemlje, kolikor 10 je potreba za samostojno kmetijo, nad katero se izreče »nedeljivost«. Nedeljiva kmetija meri 21 korcev posetve. Vsak kmet pa, ki dobi le del zemljišča k svoji kmetiji, jo sme proglasiti za nedeljivo. To se pravi, da se taka kmetija ne sme prodati, odnosno se sme prodati samo z dovoljenjem in s pogoji Zemljiškega urada. Pravtako se tudi le najmanjši del kmetije ne sme odprodati, odnosno le oni del se sme, ki znaša več ko 21 korcev posetve, dovoliti pa mora zopet Zemljiški urad. Na tako kmetijo ni mogoče brez dovoljenja Zemljiškega urada najeti hipotekarnega posojila, če pa je to urad dovolil, potem le do polovice sodno ocenjene vrednosti kmetije. Posestnik nedeljive kmetije, ki slabo gospodari, se lahko da pod kuratelo, ali pa se njegova kmetija kratkomalo dodeli drugemu članu rodbine. Ta zakon hoče preprečiti daljše razkosavanje malih samostojnih kmetij.
Zadnji paragraf razdelitvenega zakona določa, da mora imeti Zemljiški urad na razpolago zadostno dobo, če hoče agrarno reformo izvesti tako, kakor zahteva zakon. Po tem paragrafu naj bi dobili kmetje, ki so pritiskali na hitro izvedbo reforme, od vsakega veleposestva gotov del zemlje za 6 let v najem. Zakon pa ne določa koliko zemlje, zato je praksa sama določila in dosegla, da se je dalo nekako 20% zemlje v šestletni najem.
še drugi zakon o agrarni reformi, je kreditni zakon, ki naj pomaga pridobiti zemljo popolnoma ubogim ali ubožnim osebam in sicer tako, da dobi ubog prosilec zemljo, če ima le eno desetino njene cene. Devet desetin mu založi država na 55 let, posojilo se odplačuje vsakega pol leta. Poleg tega dobi lahko do 60% posojila od države za graditev gospodarskih poslopij. Ta zakon ima le eno napako, namreč dovoljuje državi dati takih posojil v skupni vrednosti 200 milijonov kron, kar je za današnje cene brezpogojno premalo.
Važen zakon agrarne reforme je zakon o odškodnini za zasežena posestva. Zanj so se bili težki boji. Socialisti so predlagali, da se plačaj za vsako veleposestvo 50kratna vsota čistega katastral-nega dohodka. Agrarci pa so v tej stvari potegnili z veleposestniki. Po velikih debatah je bil končno sprejet predlog, da se vzamejo srednje cene veleposestev na podlagi cen, za katere so se veleposestva
IT*
večja kot 100 ha prodajala v 1. 1913- do 1915 V tej točki 42. je določeno dalje, da se od odškodninske vsote odbije za državo
5-	40% in sicer čim večje posestvo, temveč odstotkov. Za podlago je dalje služilo načelo, da se odškodnina ravna tudi po tem, koliko odkupi zemlje država naenkrat, čim v ec, tem manjša je cena.
(Konec prih.)
Odgovorni urednik : Anton Podbevšek. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imepu pokr. odb. SSJ). Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Treba da Fellerjev Elzafluld Povsod kupiti morete I
Ako ustanovite, da Fellerjev pravi Etzafluid kje nemorete dobit', pro 'imo sporočite, takoj dobita sporočilo za Vas najugodnejše mesto, kje se prodaja To Je najboMSe, kar sem kedaj okuiall
Pravi Fellerjev Elzafluid kot dobrodejno sredstvo za drguenjel Za ude! Za vrat! Za glavo! Za zobe! Za negovanje kože! Kot kos* metikum! Za negovanje ust! V zimi! V letu! Pri tisoč priložnostih pokaže se blagodelujoc, bolečine iajšujoč, koristen in mnogostransko uporabljiv. Je veliko močnejši in bolj delujoč kakor francosko žganje in najboljše sredstvo te vrste I Neko! ko kapljic zadostuje, da tudi v) rečete:
To Jo najboljlo, kar sem kedaj okuSall
Skupaj s pakovanjem in poštnino stane:
3 dvojnate ali	1 špecijalna	steklenica 24 dinarjev
12 dvojnatih „	4 špecijalne	steklenice 84	,
24	,	.8	špeoijalnih steklenic 146	.
86 »	12	„ 208	„
KOT PRIMOT: Elza-obliž zoper kurja očesa 2 dinarja in 3 dinarje; Elza-mentolni črtniki 4 dinarje; Elza-šved ka tinktura za želodec 10 dinariev; Elza-zagorski prsni in ka^eljni sok 9 dinarjev; Elza-ribje olje 20 dinarjev; Elza-voda za usta 12 dinarjev; Elza-kolonaka voda lo dinarjev; Elza-Sumski miriš za sobo 15 dinarjev; Glycerin 4 d narje in 15 dinarjev; Lyso!, Lysoform 12 dinarjev; Kinetiki čaj od 1 dinarja dalje; originalno Rndikum francosko žganje velka steklenica 13 dinarjev; Elza-nnčesni prašek 7 dinarjev, strup za p dgane in miši 7 dinarjev. Za primot se pakjvanje in poštnina posebej računa. Na te cene so računa sedaj 5°/o doplačila. Adresirati natančno:
Ev9en V. Felier, lekarnar
Stubita donja Elzatrg st. 252, Hrvatsko,
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Gosposvetska cesta 2.
finalni tfmil lzborn» konstrukcija in MlHIIH »1IUJ1 elegantna izvršitev Iz to-varne v Linču. - Ustanovljena leta 1867.
Vezenje poučuje brezplačno.
Pisalni stroji „Adlertt.
Ceniki zastonj In franka
Kolesa iz prvih tovaren.
Dflrkopp, Stjrrla, Waffenrad. Začasno znižane cene!
»■■■■BS B BBBBBBB
* Znižane S ■
---------cene	m
K
pri
H A.šiNKOVIC nasl. m
S K. SOSS, i
B Ljubljana, Mastni trg 19. n
BBBBBBB B BBBBBBB
Noslfe zaradi
n j ihovih velikili ? ed eosIi
§m
a ti č it k >po i -pelnik^žn pot-plaie
r. z. z o. z.
V LJUBLJANI, Dunajska cesta 33 („BALKAN“)
N
O
>
D
Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — Kolonijalno špecerijsko blago, spirituose, mast, slanina, mesni  ---------------- izdelki.	..............
N
<3
O
N
Telefon 360. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubljana. Čekovni račun štev. 10.473.
»I1 Zene »S*
pomirite 6e, če vam mesečni red zastja ali izostaja. Pomorem vam, zaščitim vaše zdravie in vam prinesem novega veselja do življenja. Uradno ocenjeno in za dobro spoznano. Obrnite se takoj na naslov:
BC. Feses
1.156, PupmlraBi 95.
Žeiitae mufe
V svrho ženitve se želi seznaniti mlad 'mož z staln m zaslužkom z izobraženim dekletom v st rosti od 19 do 22 let. Ponudbe s sliko je poslati na upravo -Napreja* pod .Pomlad”.
Majvečja Sslblra
ral
tn rokavic pri tvrdki
£L & E- Skaherni
Ljubljana, Mestni trg 10.
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja
in razpečava
la čehos’ovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog, črni premog in jajčne brikete.
Naslov:
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva c. 15-11.
mini amin
... prva maribofsHa •••
M ukan v lita.
Tržaška casta št. 38, tel 324, priporoča dober kruh In Zemlje.
Piva piAH. zedruga Rroiatev
Maribor, Ruška cesta 5
priporoča obleke za moške in ženske po zmernih cenah in dobre kakovosti.
Gostilna
r Hanbos* =
Ruska cesta št. 7
priporoča izborno kuHinjo in pijačo.
MK H	H. BRUNO MIU&.NIČ •««
tovarna Uamiltov In slašdliarna
uačniije cena in vsuli (as sveže blago. Maribor, Tkalska ulica d.
Slarenska banka d. d.
breje »Jugoslovanska Union • banka"
podružnica v Ljubljani, Zagreb, Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Monšotor (Baranja), Murska Sobota, Osijek, Rogaška Slatina, Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, Škofja
Loka, Velikovec, Vršac.
Agencija: Buenos-Ayres (Argentina).
Af iliaci je:
Budapest: Balkan bank r. t.
Split: Jugoslavenska industrijska banka.
Wien: Bankhaus Milan Robert Alexander.
Delniška glavnica in rezerva : ca. K 200,000.000.
jp$T“ Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
m