TRST, petek 11. julija 1958 Leto XIV. . Št. 164 (4009) PRIHORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37.338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini TELEFON 93-10* IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St 20 — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir - Ne^jaka številka mesečno 100 lir*1'‘n0z^1'r“ " “ CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din. mesečno 250 din - Nedeljska: letno 780, po.letno 390. «etrOetno 195 ^ " UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI St. 6, II. nad. ______________________ ... ,,______ Tel, st. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico 1-IL — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. rLKJ; v leanu iu uin, neueijiKd um, mcaciuu um — ncucijoiv«. »».t**« h.nbi t KOfl-70/3 tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni v j lj i / " Prve kritike vladnega programa Fanfani še ni gotov glede večine Na obzorju se pojavljajo nove nevarnosti - Sen. Scocci-marro (KPI) in sen. Roda (PSI) sta ostro napadla programske pomanjkljivosti - Nesoglasja v PSI {Od našega dopisnika) J končno pripravlja fašizem. je». Tinzl je povedal, da se RIM, 10. — Medtem ko se je začela v senatu razpra- ^y°i govor je zaključil z za- Va o Fanfanijevem programskem govoru, se verjetno btevo. da je potrebno temelji- Fanfani no ^ . » , i _ to spremeniti politično usme- ne počuti preveč ugodno, ker — kot vse kaze H - - mu kar s štirih strani grozi nevarnost, da morda t* ne bo tako gladko prejel zaupnice (niti v senatu) *ot je mislil. Frva nevarnost je odsot-? . .^ar šestih demokrist- Janskih senatorjev, ki so zaprosili predsednika za dopust in sedaj ima organizacijski demokristjanski taj-polne roke dela. da bi jih pravočasno spravil v Rim, kjer bo v palači Madama erjetno ie v soboto glasova-nie Drugo nevarnost mu pripravlja fašistični poslanec Ro-it.*' je- predložil novo tetje večine zaradi vzdržanih glasov. Kot smo že poročali, „ v ,ta namen predlagal spro membo pravilnika. Sedaj je sir v? tak,.da bi se v poslan-< zbornici potrebno število majskih volitvah. Kritiziral je Fanfanija, da je preveč površno obdelal posledice ameriške recesije v Italiji in — kot je bilo pričakovati — zlasti napadel sporazum o skupnem evropskem tržišču. Pri tem je poudaril, da se izvaja po tem sporazumu evropska gospodarska integracija med konkurenti ne pa med takimi gospodarstvi, ki se vzajemno dopolnjujejo. Prav zaradi tega se Italija nahaja v slabših pogojih kot druge evropske države. Nato je kritiziral pomanjkanje splošnega načrta za gospodarski razvoj Italije, po katerem bi moral gospodarski napredek postati tudi socialni napredek. Scoccimarro je poudaril dalje, da Fanfani spol ne vidi kaj se dogaja v ....t. puireuno sievuu tovarnah, na podeželju, na di S0VjZ? dosego večine zara-Uugu in prav tako ne vidi de-^".rianih glasov znižalo, janskega stanja vsega gospodarstva države. Seveda je kritiziral tudi zunanjo politiko, predvsem atlantizem in za-sužnjenost vladi ZDA. Posebno poglavje svojega govora je posvetil Scoccimarro notranjepolitičnemu delu programa, napadel je klerikalizem in tako imenovano «pod-vlado«, ki je sredstvo za degeneracijo demokracije, ki s^tu pa vzdržani glasovi tem kili v prid vladi. O sii razPravlja posebna komi-* ahrih poslancev in štirih natorjev, ker bi se morala i. a®eniti oba pravilnika. Ro-i *“ Pa zahteva, naj bi se iz-Dre 0 tem vprašanju naj-jJJ Poslanska zbornica. V tem Primeru bi lahko Fanfa- nijevi Stra i • “aaKiu;iUM v njegovi van • ‘zlcoristili tajno glaso-in bi pokvarili novemu dsedniku vlade vse račune. hlii/et^a nevarnost je v repu-ttr aasl5i stranki. Glasilo te vduT namreč ni preveč na-niipeno z včerajšnjim Fanfa-je Vl.m govorom in piše, da (jo. vladni program pomanj-nol V- da ne vsebuje «jasne žira Cne ’zkire». Ostro kriti-tavli Pr°Sram in končno ugo-gram da Fanfanijev pro-kan 2e'° iasno kaže pomanj-hostf en°tnosti in sistematič- bod^0 n' prav ni^ gotovo, ali svp rePnblikanci ostali pri se J*im Prvotnem sklepu in glasovanja vzdržali. Četrta nevarnost pa prihaja n Vrst južnotirolskih nemških y slancev, ki so uradno izja- nju’ da se bodo pri §lasova‘ (j. Za zaupnico vzdržali, t.j Je p6 bodo glasovali za, kot ranfan: prvotno mislil. teh štirih nevarnosti anfani ne more računati ritev države, česar pa Fanfani s svojo vlado ne more storiti. Socialistični senator Roda je nato omenil, da je Fanfanijev govor prepoln obljub in da se v tem prav nič ne razlikuje od programov prejšnjih demokristjanskih vlad. Toda pokazalo se je, da so te obljube ostale vedno le na papirju. Spričo naštevanja tako zelo številnih načrtov je Roda dejal, da vsaj načrtov v Italiji ne manjka. Tisto, kar manjka, je dobra volja za njihovo uresničenje. Pri tem je socialistični senator navedel celo vrsto primerov neuresničenih načrtov. Končno je zahteval od Fanfanija, naj i-menuje preiskovalno komisijo, ki bi razčistila znani škandal v «Jtalcasse». Popoldne so govorili senatorji: socialdemokrat Granzot-Aosta, fašist Franza, južnoti-to-Basso, Chabod iz Doline rolski Nemec Tinzl ter demokristjan Jannuzzi. Prvi je seveda program hvalil, zlasti zato, ker da je preprečil ((odprtje na desno«. Francoski manjšinski predstavnik je postavil pogoje za glasovanje vladi v prid. Fašist je izjavil, da bodo njegovi senatorji glasovali proti, ker da program predstavlja mešanico ((katoliške in marksistične ideologi- bo njegova skupina vzdržala Jannuzzi pa je samo hvalil. Izven dogajanja v parlamentu pa je danes v središču dogajanja še agrarno zborovanje PSI, na katergm so razpravljali p italijanskem kmetijstvu v zvezi s sporazumom za skupno evropsko tržišče. Poslanec De Mariino je govoril na sestanku v imenu vodstva PSI. Kritiziral je zaključno resolucijo zborovanja, ki je kritizirala neki članek Riccarda Lombardija v «A-vanti!« in poudarjala nujnost enotne borbe med komunisti in socialisti v smislu kot je že «Unita» kritizirala pred dnevi isti članek. De Martino je poudaril, da se zaključna resolucija nikakor ne strinja s partijsko linijo, ki so jo glede skupnega evropskega tržišča sprejeli pristojni partijski organi. Tedaj je De Mar-> tina ostro napadel poslanec! vo^,jno Gatto, tako da je prvi užaljen zapustil sejno dvorano. Še prej pa je izjavil, da bo zahteval sklicanje izrednega sestanka vodstva PSI. Zvečer se je vodstvo sestalo m začelo s pretresanjem tega vprašalna, vendar pa ni prišlo do dokončnih sklepov. Sedaj je napetost še vedno taka. da bo morda vprašanje odloženo vse do kongresa: nekateri pa govorijo celo o sklicanju izrednega kongresa. A. P. Adenauer in Francija PARIZ, 10. — «Le Figaro« objavlja danes intervju z A-denauerjem, ki je med drugim izjavil, da sta se Zahodna Evropa in Nemčija od leta 1945 tako spremenili, da bi «Rusi morali že enkrat vedeti, da sta Evropa in Nemčija — novi, in se prepričati, da želita pustiti Sovjetsko z\ezo na miru«, SZ pa naj se »odreče ekspanziji*. Glede Vzhodne Nemčije je kancler dejal, da zanj «ne predstavlja nacionalističnega vprašanja, temveč človeško vprašanje«, ker «želeti zedinjenje ni nacionalizem«. Glede Francije je dejal, da se je vedno «čutil blizu nje in da je zadovoljen s sedanjimi odnosi«. Končno je dejal, da bi se rad sestal z De Gaul-lom, ki da je s svojim odporniškim gibanjem koristil tudi vsej Evropi in ne le Franciji. «»----------------- Mendes France pojde na Kitajsko PARIZ, 10. — Bivši francoski ministrski predsednik P. Mendes - France bo 21. julija odpotoval na študijsko potovanje v LR Kitajsko. Potovanje bo trajalo nekai tednov. Bo Egipt izročil dr. Eisclcja? BONN, 10. ministrstvo prouč je možnosti, kako doseči od Egipta izročitev dr. Eiseleja, bivšega zdravnika v Buchen-vvaldu, ki je bil v Kairu aretiran na zahtevo Interpola. Dr. Eisele je odgovoren za smrt številnih internirancev v Buchenvvaldu. Zaprosil je za politični azil Združeno a-rabsko republiko in sedaj je treba počakati, kaj bodo e-giptovske oblasti sklenile. Ce mu priznajo politično zatočišče potem ni izročitev več možna Uradno poročilo o brionskih razgovorih Tito-Naser Pet točk programa - izraz elja miroljubnega Tito je sprejel Naserjevo vabilo, da obišče ZAR, Popovič pa Averofovo za obisk Grčije ^Koeksistenca je obvezna za vse države in ideologije*, je poudaril Naser ■ Averof je ponovil predlog za odložitev rešitve ciprskega vprašanja,če se Ciprčanom zajamči demokratična samouprava (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10. — Danes se je končal uradni del privatnega obiska predsednika Naserja v Jugoslaviji. Končali so se namreč uradni razgovori med Titom in Naserjem, katerih so se z jugoslovanske strani udeležili tudi Edvard Kardelj in Koča Popovič, a s strani ZAR zunanji minister dr. Mahmud Favzi. Predsednik Naser je danes s svojo družino v spremstvu predsednika Tita in njegove soproge odpotoval z Brionov v Slovenijo, niti ker na monarhistično rezervo, n ,se večina nacionalnih mo-... ‘‘latov ne mara vzdržati, ,a^Več bodo kljub nagovar-,..nju svojega voditelja Covel-glasovali proti. Vodstvo se je lija =__„uvalJ b^ionalnlh” monarhistov aares sestalo in je le ugoto-da ne more dati zaupali vladi. raznV' Sovo mik na današnji je kuV' 0 vladnem programu senator Scoccimarro vbii Predvsem je obtožil refn ’ da bi hotela pokopati ske rrne P°litične, gospodar-so ■? sncialne ureditve, ki )*b volivci zahtevali na Zahteva osemnajstih afro-azijskih držav Alžirsko vprašanje mora priti v jeseni na dnevni red zasedanja skupščine OZN Schumann zagotavlja, da vprašanje ramp za balistične rakete še ni aktualno Sindikat poljedelcev ni pripravljen na žrtve, ki jih zahteva De Gaulle NEW YORK, 10. — 18 dr- ( tajniku OZN, pripravljena s žav, članic afro-azijske sku-pine, je danes podpisalo za- htevo, da se postav: alžirsko vprašanje na dnevni red jesenskega zasedanja OZN. Burmanski veleposlanik U Thaut, ki je predsednik skupine po turnusu, je izjavil, da bo verjetno vseh 28 držav skupine podpisalo ■ to zahtevo, ki bo predložena prihodnjo sredo. Izvedelo se je, da je afro-azijska skupina pripravila tudi spomenico, ki poudarja medsebojno odvisnost in solidarnost ozemelj Severne Afrj-ke, Predstavnik alžirske narodnoosvobodilne fronte v New Yorku Mohamed Yazid je izjavil, da je bila spomenica sodelovanjem Alžircev. Spomenica nas popolnoma zadovoljuje in upamo, da bomo zbrali 25 podpisov, je dejal Yazid. Prihodnje zasedanje OZN bo moralo zavzeti stališče v sporu, ki postavlja Francijo proti Magrebu. Potem je Yazid rekel, da so De Gaul-love izjave zaprle vrata vsakemu pogajanju. Toda razsodnik v položaju bo OZN in ne De Gaulle, je zaključil predstavnik Alžircev. Politična napetost, v Franciji zopet narašča. Po včerajšnji zahtevi socialistov, da se razpustijo odbori za javno blaginjo (nekaterim opazovalcem se ta zahteva vsaj za sedaj zdi bolj platonična kot pa '"■lini afro-azijskih držav, ki bo 16. I realna), je sledila še odklo-julija izročena generalnemu I nitev poljedelskih sindikatov, "i ................................................................................................................ iiiiiiiiiiihiiiiiiiiiih....... Peti kongres vzhodnonemške partije Ulbricht je za ohranitev miru ^ob napadanju Jugoslavije Trije predlogi - Hruščev bo govoril danes - Nov napad moskovskega «Komunista» proti FLRJ ob^ IN, 10- — Dopoldne, . UrL se je začel kongres V,huz«e socialistične partije host° Nemeije ob navzoč-nih de|egacij 40 komunistič-L„=P.artij. Poleg sovjetske de-jn ‘Je, ki jo vodi Hruščev, 4a madžarske, ki jo vodi Kačji ' )e tudi poljska delega-s£ P°d vodstvom Jerszyraw-da • 1 blana političnega ura-tnit1? taJnika centralnega ko-(je, )a. ZKJ ni poslala svoje ka.e®?c'ie- Navzoči so tudi ne-j. n zahodni novinarji. To-boben novinar ne bo smel prisostvovati dvema tajnima jal «a kongresa, ki bo tra-Eatn . julija. Vseh dele-oi* le 2360, povabljenih pa - g 2.000. Kongres se vrši nit' geslom: «Borba za ohra-ju miru in za zmago socia-Brjva?- Na kongres je danes Div tudi 82-letni predsed- ‘j* republike Pieck. kret-?VlV? Poročilo je imel se-«Za u bricht P°d naslovom g0 ohranitev miru, za zma-hi 0Clalizma in za nacional-mo£re,?J?rod. Nemčije kot de-*ave» ii- 'n miroljubne dr-t,i ' Hrvsčev bo govoril ju-bo vendar pa ne temveč k do , konca kongresa, d&lin io odP°toval že v ne- t. m brichtSVOje"1 poročilu je Ul-8ibani»Pr Fa*: okrepitev in 1 Proti atomski smrti skeea nstanovitev brezatom-8estan„? °bia v Evropi, 2. *l»d vu, ,metl predstavniki slanci odnega Berlina in po-^•mčiio j estaga Zahodne da bi razpravljali o brezatomskem področju in o istočasnem izstopu Zahodne Nemčije iz NATO in Vzhodne Nemčije iz varšavskega pakta, 3. stik med vzhodnonemško združeno socialistično partijo in socialdemokratsko stranko Zahodne Nemčije da bi se dogovorile o ukrepih v borbi proti atomski oborožitvi Bundeswehra in za uresničenje poljskega načrta za brez-atomsko področje. Ko je govoril o Jugoslaviji, je dejal, da voditelji ZKJ ne le da niso hoteli podpisati izjave komunističnih partij lani, temveč so celo pripravili sprotiprogram«. *Vsak delavec in vsak miroljuben človek se mora vprašati komu lahko vse to sjuži,« je dejal Ujbricht in dodal, da je »program ZKJ zmoten v svojih načelih in protimarksističen v presoji mednarodnega položaja« ter da «prikazuje v napačni luči stališče ZSSR in socialističnega bloka« ter da se mora vse to »smatrati za odkrit napad proti socialističnemu taboru«. Nato ie dejal, da Vzhodna Nemčija zavrača ta program, ker da je »revizionističen« in da »prejudicira mednarodno delavsko gibanje«. Nato je Ulbricht poudaril, da socialistični tabor želi normalne odnose z Jugoslavijo. Rekel je, da upa da mu bo uspelo »prepričati jugoslovanske tovariše«, zn kar da »bodo storjeni vsi napori za razvoj normalnih odnosov z Jugoslavijo« Ulbricht ni povedal, da je njegova vlad« e- nostavno nenadoma enostransko odpovedala sporazum in s tem pokvarila začatek normalizacije odnosov z Jugoslavijo, temveč je rajši hotel prepričati svoje poslušalce, da je »revizionizem kriv za madžarsko kontrarevolucijo«. Rekel je še, da je v Vzhodni Nemčiji revizionizem zavzel posebno obliko: nekateri člani partije pravijo: ((Pustimo vse pri miru in številne težave bodo izginile same po sebi. Proti revizionizmu se je potrebno boriti, ker še predstavlja veliko nevarnost«. Glede gospodarstva je izjavil, da bo Vzhodna Nemčija od leta 1961 dalje prekosila življenjsko raven Zahodne Nemčije. Zato je potrebno pospešiti proizvodnjo in v prihodnjih dveh letih prekoračiti petletni načrt. Se prav posebno se bo razvila kemična industrija, v prvi vrsti proizvodnja plastičnih snovi in kemičnih Vlaken. Moskovski »Komunist« je objavil nov članek z napadi proti Jugoslaviji in njenim voditeljem. Članek ne vsebuje nič bistveno novega, ker ponavlja trditve, da je bil program ZKJ sestavljen v namenu, da Jugoslavija dobi pomoč kapitalističnih držav. Tudi m nova trditev, da je kominfor-mistična resolucija iz leta 1948 bila «pravilna in v skladu »: zgodovinskimi dejstvi« ter da nikakor ni predstavljala »samovoljne Stalinove akcije«, itd. da bi sprejeli žrtve, ki jih je od njih zahteval De Gaulle. Beseda «žrtev» je prišla v Franciji v zadnjem času zelo v rabo. Malo pa je verjetnosti, da bi prebivalstvo raznih kategorij bilo zelo navdušeno za žrtve. Medtem ko so predstavniki poljedelskega sindikata v razgovoru z De Gaullom na žrtve skoraj pristali, pa je glavni odbor sindikalne organizacije brez vsakega sentimentalizma žrtve odločno odklonil. Poljedelci namreč zahtevajo povišek 12 odst., ki so jim ga že priznale prejšnje vlade. De Gaultu je seveda sedaj nerodno na to pristati že zaradi tega, ker bi pomenilo njegov umik in bi torej lahko bilo nevaren dokaz slabosti. Ce so poljedelci odklonili «žrtve», kaj je potem pričakovati od dninarjev, od katerih se je zahtevalo, naj potrpijo do jeseni. Predsednik komisije za zunanje zadeve v parlamentu Maurice Schumann je danes komisiji poročal o svojih razgovorih z zunanjim ministrom, ki mu je poročal, kaj se je De Gaulle menil z Mac Millanom in Dullesom. Med drugim je Schumann dejal, da v bližnji bodočnosti še ne bodo v Franciji postavljene rampe za izstrelitev balističnih raket srednjega akcijskega radija, ker se pogajanja za postavitev teh ramp niso še niti začela. Francosko finančno ministrstvo je danes formalno zanikalo glasove o nekem »prisilnem posojilu«. Ti glasovi niso nič bolj utemeljeni kot. tisti, ki so se nanašali na uvedbo davka na kapital. Izključiti je treba, so zatrdili na finančnem ministrstvu, da bi Pinay uvedel kateregakoli od teh dveh ukrepov. V neki pariški kavarni se je začelo streljanje med katerim so tri osebe izgubile življenje. Napadalci so bili verjetno alžirski muslimani. Armenci niso milo ravnali z ameriškimi letalci WTESBADEN. 10. — Danes je bila v Wiesbadnu tiskovna konferenca, na kateri sta častnika ameriškega letalstva polkovnik Brannon ter major Shupe povedala, da jima je pri pristanku na sovjetskem ozemlju v Armeniji huda predla. Letalo, ki je v nevihti zašlo nad sovjetsko ozemlje, so začeli sovjetski lovci obstreljevati, tako da je pet letalcev odskočilo iz letala, 4 pa so zasilno pristali ter še pravočasno zbežali iz letala, k so ga zajeli plameni. Tako na Brannona kot na Shupa so navalile številne civilne osebe, ki so ju zvezale in nato odpeljale s tovornim avtomobilom. Pri tem ni manjkalo udarcev in brc, Shu- pu pa so že nataknili vrv o-koli vratu, da ga obesijo. Letalca sta dejala, da nimata pojma, kaj so si ti ljudje o njiju dveh mislili. Na srečo so še pravočasno prispeli organi javne oblasti, da so ju rešili. Potem je biio ravnanje z njima povsem korektno. Knjiga Malaparteja FLORENCA, 10. — Založnik Vallecchi je danes pokazal predstavnikom tiska novo knjigo Curzia Malaparteja «Jaz v Rusiji in na Kitajskem)), Knjiga prihaja na trg oh obletnici avtorjeve smrti (19. julija 1957). V njej so zbrani spisi z Malapartejeve-ga zadnjega potovanja, na katerem je zbolel in potem u-mrl kjer bo obiskal razne kraje. Z njim so odpotovali tudi zunanji minister Favzi in veleposlanika Sabat Aris in Josip Djerdja. V pradnem poročilu o razgovorih se ugotavlja, da je obisk predsednika Naserja dal priložnost šefom obeh držav, da v ozračju prijateljstva in u-v«rsbn n ra medsebojnega razumevanja iz-vršita izmenjavo mišljenj o rs proucu- Vprašanjih s področja mednarodne politike in medsebojnih odnosov. V razgovorih so ugotovili jiodobnost pogledov o vseh vprašanjih, ki so jih proučili, in da je praksa potrdila, da so načela in pogledi deklaracije, ki je bila podpisana julija 1956. leta na Brionih, v skladu z interesi obeh držav in da v vedno večji meri prispeva k stremljenju sodobnega sveta po miru. Pri ocenjevanju mednarodnega razvoja so ugotovili, da je kot posledica nadaljnje o-boroževalne tekme in težnje uresničenja dominacije nad drugimi državami, z vmešavanjem v notranje zadeve in z raznimi oblikami pritiska prišlo do ponovne zaostritve položaja v raznih delih sveta vštevši Indonezijo in Libanon. V zvezi s tem sta oba predsednika ugotovila: 1. potrebo sprejemanja potrebnih ukrepov za prenehanje: hladne vojne, o-boroževalne tekme, razdelitve sveta na antagonistična bloka, dominacije, vmešavanja nekaterih držav v nctranje zadeve drugih, u-porabe pritiska sile in groženj; 2. potrebo nujnega prenehanja proizvodnje jedrskih in termonuklearnih orožij, takojšnje prekinitve poskusov s tem orožjem, bodisi na oceanu ali v afriški Sahari oziroma v katerem koli drugem delu sveta; 3 potrebo sklicanja konference na najvišji stopnji; 4. važnost vloge ZN v službi miru; varnosti in napredka po vsem svetu, pomena izvajanja listine ZN, življenjsko potrebo, da odnosi med velikimi in malimi narodi temelje na načelih listine ZN .in da se na osnovi neodvisnosti in enakopravnosti vzpostavi miroljubna koeksistenca in sodelovanje med narodi; 5. imperativno potrebo mi- ru zaradi ohranitve in napredka liudskesa rodu. Predsednik Tito in Naser sta proučila meddržavne od nose med Jugoslavijo in ZAR jovanju med obema državama in istočasno prispevala k u- manje potrebnih ukrepov. Sporazumela sta se nadalje, da se vladi obeh držav od časa do časa posvetujeta o vprašanjih skupnega interesa, ki so pomembna za utrditev miru v svetu in za razvoj mednarodnega sodelovanja. Predsednik Tito in Naser sta izrazila prepričanje, da bo plodna izmenjava mišljenj služila k še tesnejšemu sode- in ugotovila, da je na vseh področjih dosežen napredek v obojestranko korist in je trdna osnova za nadaljnji napredek utrditev njunih odnosov in prijateljstva. Predsednika sta nadalje posvetila posebno pozornost sprejemanju konkretnih in učinkovitih ukrepov za razvoj čim širšega in intenz;vnejšega sodelovanja med ontma državama na političnem, gospodarskem in Kulturnem področju. Ugotovila sta. da obstajajo ve. like možnosti za ploden razvoj gospodarskega sodelovanja in za krepitev znanstveno-tehničnega sodelovanja, da se v prihodnjih mesecih sestanejo delegacije obeh držav na. stopnji ministrov, da bi for- trditvi miru m napredka v svetu. V uradnem sporočilu se končno ugotavlja, da je predsednik Tito sprejel vabilo predsednika Naserja, da obišče ZAR. Današnje sporočilo o razgovorih predsednika Tita in Naserja o trojnem sestanku zu- i nanjih ministrov Jugoslavije, Grčije in ZAR, je po mišljenju v Beogradu organska celota ki temelji na politiki neodvisnosti jn miroljubne aktivne koeksistence. Praksa je pokazala, da se je samo politika mednarodnega sodelo vanja sposobna zoperstaviti politiki dominacije, pritiska in lOHIIIHIIIIHIIIIIIIIMIItllllllHIIIIIHIMIIIKIIIIIII IllllUllllltl IIIIIIHIHI lltllM lltlllllHIIIIIIIItllllllll sr Osma atomska seja v lenevi Nota SZ ni vplivala na potek konference Vsi delegati zatrjujejo, da dela hitro napredujejo ŽENEVA, 10. — Pred današnjo redno sejo «male atom-«ke konference« sta se ob 14.25 sestali delegacjji ZDA in SZ -- privatno — in sicer v neki drugi dvorani Palače narodov. Seja je trajala 35 minut. Predpostavlja se, da sta delegaciji razpravljali o novi sovjetski noti vladi ZDA, v kateri vlada ZSSR zahteva »nedvoumen odgovor na vprašanje, ali se vlada ZDA strinja, da je nadaljevanje dela strokovnjakov podrejeno rešitvi vprašanja splošne in takojšnje prekinitve jedrskih jje-skusov«. Po tem privatnem sestanku so delegati odšli v običajno sejno dvorano, kjer se je aačela osma plenarna seja ob navzočnosti vseh strokovnjakov Vzhoda in Zahoda. Nekateri opazovalci trdijo, da je sovjetska nota povzročila pesimizem in ponovno postavila vprašanje ah bodo vzhodni delegati še nadalje sodelovali na konferenci. Vprašujejo se namreč, ali bo vprašanje SZ glede odoo-vora ZDA o zajamčenju prekinitve jedrskih poizkusov služilo morda samo kot pretve- lllllfllAIIIIIIIIIIIIIIMUllllllMIHIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllIlkMIIIIIIIIIIHIIIMtIIIIMMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIMIIimiMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIII Je poskus uspel popolnoma ali samo deloma ? V IDA izstrelili medcelinsko raketo z mišjo raketni glavi Glava bi se morala odločiti od rakete nekje v južnem Atlantiku iu s padalom pristati na morski površini . Ni potrdila, da se je t« res zgodilo CAiPE CANAVERAL 10. — Včeraj ob 21.49 (2.49 po sred-rjeevropskem času) so v Cape Canaveralu izstrelili medcelinsko raketo «Thor-Able», ki je imela v raketni glavi žive miš. Raketa je bila sestavljena tako, da je bil prvemu atadiju rakete »Thor« pritaknjen drugi stadij popravljene rakete «Vanguard». Prvi stadij rakete je deloval 2 minuti in 40 sekund, nakar se je ločil. Stadij f glavo pa je nadaljeval let Računalo se je, da bi moral let trajati 25 do 30 minut. Raketa bi morala preleteti približno 9600 km in bi morala pasti na morsko površino nekje blizu otoka Assuntion blizu a-friške obale. Raketna glava je imela razne instrumente, ki naj bi o-Inišnli iskanje. Tako je bila opremljena z. radijskim oddajnikom. Nadalje je bila v njej neka naprava, ki bi izlila po morju neko barvno tekočino in končno bi še neka avetilka s prekinjajočo svetlobo opozarjala na navzočnost -aketne glave. Pred izstrelitvijo je imela celotna raketa obliko sveče na evečniku. Vse skupaj je bilo visoko 24 m, «Thor» sam pa je dolg 18 m. Poskus je bil v»e do zadnjega v tajnosti Eden izmed glavnih ciljev včerajšnjega poskusa je bil, najti raketno glavo, ko bi pri. »tala na morski površini. A-meriškim znanstvenikom je že uspelo nekaj podobnega. To je bil poskus z raketo »Jupiter«, ki pa ima akcijski radij le 2500 km. Vročina, ki nastane ob povratku medkontinen-tiilne rakete v atmosfero, je mnogo večja, kot lahko nastane pri «Jupitru«. Sicer so že rakete tipa «Snark» uspele preleteti medkontinentalno razdaljo, toda to so vodene rakete, katerih hitrost ne gre čez 960 km. Tudi poskus s »Thor-Able« je bil že izveden. Bilo je to 28. aprila, toda poskus ni uspel in vojska je o-pustila iskanje raketne glave, y kateri je tudi bila živa miš. Miš ki se je nahajala v raketni glavi včerajšnjega poskusa, je torej «Mia II«. ker je bila ona »Mia I«. (Mia je pravza- Srav kratica za «Mouse in A-le», to je »miš v raketi A-ble»). Gen. Curtis Lemay, pomočnik šefa vrhovnega štaba a-meriškega letalstva, je izjavil, da pomeni včerajšnji poskus popoln uspeh, kar zad«*va povratek konice rakete v atmosfero. Rekel je, da so bili piloti 4 ameriških letal priče, d« se ie konica rakete vrnila v atmosfero. Raketa se je povrnila po 9600-kilometrski krivulji skozi vsemirje Na vprašanja novinarjev, ki so ga vprašali, kakšen je bil konec miši, je odgovoril: »Ne vem, kaj se je z njo zgodilo« Petnajst ur po izstre.itvi je neki predstavnik oporišča Cape Canaveral izjavil, da ni mnogo upanja, da bi našli raketno glavo «Thor - Able«. Dostavil je, da bodo ladje s posebnimi aparati še naprej iskale raketno glavo okrog o-toka Assuntion. Kot se je že zgodilo zaradi Lajke v sovjetskem sputniku, tako je britansko društvo za zaščito živali takoj poslalo na londonsko veleposlaništvo ZD A protestno pismo zaradi miš v raketi »Thor - Able«. V Wa«hingtonu se je zvedelo, da bo lovsko letalo «F-108» lahko nosilo vsaj dve balistični raketi z atomsko glavo ter doseglo hitrost 3200 km na uro. T lovci bodo lahko napadli tuje bombnike, preden bodo prispeli v razdaljo 1600 km od ameriškega ozemlja. Baje je bil napravljen načrt da doseže letalo tako hitrost zato, da bo v trenutku, ko bo upraibilo atomsko orožje, dovolj daleč od naseljenih področij. Predstavnik letalstva je še oovedal, da bodo za bombnike »B-70« uporabili neko kemično gorivo, tako da bo lahko tak bombnik dosegel trenutno hitrost kot »F-108«, ki bo updrabljal navadno gorivo. mulirale in predložile spreje- inozemskega vmešavanja v notranje zadeve drugih. Predsednika Tito in Naser sta n* pozitivnih izkušnjah in konkretnih delih izvenblokovske neodvisne orientacije ponovno uveljavila politiko miru in mednarodnega sodelovanja n» načelih aktivne koeksistence. »Program, 'si sta ga predsednik Tito in Naser formul.-rala v petih točkah uradnega sporočila, odraža stremljenje celotnega naprednega miroljubnega sveta vseh, velikih in malih, razvitih in zaostalih držav,« ugotavlja nocojšnja «Borba». «Sporočilo o uradnih razgovorih predsednikov napoveduje novo dobo v odnosih med obema državama, na. poveduje večjo stopnjo medsebojnega sodelovanja, ki presega okvire normalnega sodelovanja. To je rezultat iskre r.osti, zaupanja, razumevanja in prijateljstva v medsebojnih odnosih«, «Trojni sestanek zunanjih ministrov, po mišljenju »Bolhe«, označuje pomemben pojav v mednarodnih odnosih n* samo zato, ker je konkretizu ral politiko miroljubne koeksistence, temveč zato, ker odra. ža m kristalizira sile v tem občutljivem področju Vzhodnega Sredozemlja in Srednjega vzhoda na osnovi neodvisne in miroljubne orientacije. To je redek primer, da so tri države z raznih celin, * popolnoma različnimi ideološkimi koncepcijami, družbeno in državno ureditvijo, našla skupno platformo razumevanja interesov in delovanja. To platformo je ustvarila polite-ka aktivne koeksistence in stremljenja vseh treh držav, da se na njihovem področji* rešijo sporna vprašanja id razmere normalizirajo«. «Bnonskt razgovori«, zaključuje «Borba», so izpolnil: svo io misijo. Državniki, ki so se tu sestali so osvetlili z novo močjo stezo miru, vlili novo silo politiki koeksisten ce in mednarodnega sodelovanja, z eno besedo, poslal: so apel, ki odraža stremljenje sodobnega človeštva«. Predsednik ZAR Naser ie po končanih razgovorih na Brionih izjavil radiu Beograd, da razgovori jasno dokazu«* jo, da je prvi sestanek n» Brionih dal svoje plodove in da so ti plodovi dali spodbudo za sedanji sestanek, «da bi ponovno izmenjali mišljenje in nadaljevali delo in v izpolnitvi odgovornosti, ki p» de na naše narode in na številne druge narode, ki ljubim mir, kot ga mi ljubimo, m ki so mu zvesti v isti men kot mi«, Naser je pozval vse narode Azije in Afrike, ki »o na konferenci v Bandungu in v Akri opredelili svojo globoko vero v stvar svobode iu miru in številne narode izven Azije in Afrike, ki dokazujejo, da je miroljubna koeksistenca ne samo neobhodna, temveč obvezna za vse države in za vse ideologije. Predsednik ZAR je izrazil občudovanje in spoštovanje do velikih naporov jugoslovanskih narodov v izgradnji države in za plemenite simpatije jugoslovanskih narodov do ZAR in njega osebno. Grški zunanji minister Av* rof, ki se je udeležil trojnega sestanka na Brionih, je odpotoval danes z letalom iz Puleja v Atene. Pred odhodom je grški zunanji minister povabil državnega tajnika Kočo Popoviča naj obišče Grčija. Popovič ie vabilo sprejet. V izjavi beograjski »Politiki« je Averof poudaril, da so strojni razgovori bil; zelo koristni in da Grčijo, Jugoslavijo in ZAR veže tradicionalno prijateljstvo. «Odnosi »ned Grčijo in Jugoslavijo, je poudaril Averof, so več kot koeksistenca. To so odnosi aktivnega prijateljstva«. Grški zunanji minister je izjavil, da občuduje velik napredek Jugoslavije, da je vse, kar je Jugoslavija dosegla dokaz sposobnosti in sile jugoslovanskih narodov, kar jam či, da bo Jugoslavija še nadalje korakala k novim uspehom. V zvezi s ciprskim vprašanjem je Averof izjavil, da je britanski načrt nesprejemljiv za Grčijo, in to ne le zaradi načelnih razlogov, temveč zato, ker je neizvedljiv. «Mi ne moremo pozabiti na načela kot je samoodločba. Prav take moramo upoštevati težave, Jti so nastopile. Zato so grška vlada in Ciprčani predložili, da se rešitev odloži in da se medtem da in zajamči demokratična samouprava Ciprčanom«. Averof je dodal, da se Grčija ne more z nikakršne mi sredstvi prisiliti, da bi o-pustila borbo za svobodo Cipra. Grški zunanji minister je končno poudaril, da je Grčija za najboljše odnose s Turčijo, toda ne za ceno opustitve borbe za svobodo ciprskega ljudstva, B. B. za za odpoklic vzhodnih str« kovnjakev. Današnjega privatnega se Stanka so se med drugim udeležili, poleg načelnikov ameriške in sovjetske delegacije, dr. Fiska in prof. Fjodorova. tudi trije asistenti z vsa »e strani. Ta sestanek tolmačijo nekateri kot »znak grožnje, ki nenehno visi nad delom kon ference v Ženevi«. Toda ameriški predstavnik je hotel o-nemogočiti spekulacijo in je izjavil, da ie bil sestanek določen že na včerajšnji dopoldanski seji, t. j. prej kot 1» bilo znano besedilo Gromih« ve note. Na tem privatnem sestanku so razpravljali le o tehničnih vprašanjih, ki so se nojavila na prejšnjih sestankih. Vendar pa Fisk m Fjodi-rov nista hotela dati nobene iriave. Po današnji osmi seji je bil« obiavljeno naslednje poročilo: »Konferenca strokovnjakov je danes odobrila sklepe glede izvedljivosti metode registriranja zvočnih valov za signalizacijo jedrskih eksploz-i na precejšnje razdalje z namenom, da se nadzoruje spo »tovanje morebitnega sporazuma za prenehanje jedrskih poizkusov. Zaključki vsebujejo priporočilo za vključitev metod« za registracijo zvočnih valov (zračnih in hidroakustič-nih) v seznam osnovnih metod za signalizacijo jedrskih eksplozij s pomočjo mreže kontrolnih središč. Strokovnjaki so na konferenci nadaljevali z razpravo o metodi signaliziranja jedrskih -kspio-zij s pomočjo radioaktivnih proizvodov. Poročila sta predložila prof. Fjodorov in dr. L. Machta (ZDA). Predsedoval je romunski delegat dr. Hulubei. Prihodnja seja bo U. t. m. ob 15. uri«. P«i aeji je prof. Rocard, načelnik francoske delegacije izjavil, da Gromikova nota ni imela nobenega vpliva na konferenco. Tudi sovjetski akademik Semjonov je dejal, da »se vse razvija normalno«. Dr. Fisk je prav tako poudaril, da delo napreduje zelo hitro Iz VVashingtona pa poročajo, da doslej ni bilo posebnih ko mentarjev o sovjetski noti. V državnem departmaju pa poudarjajo — poluradno — dR j« stališče ZDA glede atomskih razgovorov v Ženevi še vedno isto, ki ga je predsednik Eisenhower sporočil Hrušče-vu: ženevski razgovori nikakor ne prejudicirajo dokončnega stališča ZDA glede prekinitve jedrskih poskusov. Nekateri diplomatski opazovalci pa se sprašujejo, ali ne bi morda Moskva hotela vplivati na nekatere države, ki še niso odgovorile na vabilo Ei-senhowerja, naj pošljejo svoje opazovalce, da bi prisostvovali eksploziji »čiste« atomske bombe, ki bo na Pacifiku konec avgusta. Tito in Naser na Bledu BLED, 10. — Danes sta pfi. spela na Bled predsednika TL to in Naser s svojima družinama. Vreme včeraj: Najvišja tempe, ratura 29,8, najnižja 18,5 stopi, raje, zračni tlak 1018 paatrali Hadži Zaharijo za čla-n« družine, za najprijetnejše-*a in najbolj zanimivega stri-c*> kar smo jih imeli. Ma dan vsakega novega leta *° se oče, mati in on dogovarjaj. da bodo šli skupaj na ^°žjo pot v Meko. Toda Hadži Zaharija je vedno odhajal sam. Oče in mati nista nikoli sia na božjo pot v Meko, in s*ie kasnjje sem zvedel, da i® to bilo zaradi tega, ker nista imela denarja. Hadži Zaharija je silil: »O prijatelj, zakaj se obna-saš tako čudno? Ali moj de-nar ni tudi tvoj denar? Ali P*0} dom ni tudi tvoj dom? Ce Oočeš vzeti denarja kot dari-!°> tedaj ga smatraj za pos.oji-ki ga moreš vrniti kadar koli želiš«. Toda moj oče se je nasmehnil in odklonil ponudbo, Hadži Zaharija pa je jezen zapustil P®® dom. A ko je prišel tisti dath je spet sam odšel na bož-1° Pot. In ko se je vračal iz Vpte dežele, ni nikoli pozabil Prinesti materi rdeč biser iz Rdečega morja, vejic nekega svetega drevesa v Meki, ki si jih uporabljal kot zobne ščet-*®- v stekleničici pa vodo 2am-zam iz svetih virov. Tedaj sem se spomnil tudi t®8a, kako je Hadži Zaharija rad igral na loterijo. Vsak me-5ec 3e izdal velike vsote za Pakup srečk iz Padanga, v Vrednosti od 4 do 500 rupij. A takrat je to bilo nekako 300 °'arjev. Kolikor se spodnjim. ni nikoli nič zadel, n'koli pa ni zavrgel starih ar*čk. ampak jih je skrbno ranil in imel zbirko. Spn-m’ojam se, da sta ga nekega Večera, na dan novega Leba-rptha, ofe ;n mati obiskala in Pa nam je tedaj pripovedoval p tem svojem igranju na lomijo. dragi moj prijatelj«, je r®kel, «prejšnji mesec je ma-0 nianjkalo da nisem dobil Premije. Največji dobitek je °segla številka 56788», a ena °d mojh srečk je imela šte-v,,ko 567888. Sedaj sem se P°v*em približal glavnemu Pohitku. Prihodnji mesec bom P’* še več srečk«. ^•dži Zaharija je odšel iz •sobe in se vrnil z velikim že-®?nim zabojem. V njem so .''o srečke, cela grmada, zlo-2en~ hruga na drugi "Tu je srečk za okrog 10.000 i® dejal in udaril z anjo po zaboju. «Vidiš igro Sreče; če dobiš, tedaj moreš Zaslužiti mnogo: če izgubiš, Ka.j Predstavlja 5 ali 800 ru-»U na mesec?« v *** j Prav ko sem razmišljal o &■«. ie avtobus ustavil pred adzi Zaharijevo hišo in jaz že*1* ’zstoPtl. Hadži Zaharija je kot Pred hiao in me ohie'> so Sem a® °trok. V hiši ^ čakali njegova žena, °v* im hčerke. Tudi na mi- zi je bilo že postreženo. Sele po kosilu sem opazil, da še je ta velika hiša nekoliko spremenila. Manjkale so debele preproge iz Smyrne, ki so bile prej na podu m trušč, ki so ga otroči navadno povzročali. Le-ti so dorasli. Imel je šestero otrok, a sedaj je bila doma le ena hčerka, My-rijam, še ne poročena. Prej se je igrala z nami, sedaj pa je bila lepo, mlado dekle. «Sinko, mi smo sedaj reveži. Ko je pred mnogimi leti padla cena kavi, sem sledil zgledu tvojega očeta, posekal sem kavovec in zasadil kavčukovo drevo. Toda vprav ko je kavčukovo drevo doraslo, je tudi tu prišlo do padca cen. In jaz sem neumno posekal kavčuk in ponovno zasadil kavo. Toda cene kavi so ostale zelo nizke. Tvoj oče je bil srečen: on je vedno ostal pri kavčuku, tudi ko so njegove cehe padle. A ko je zaradi korejske vojne prišlo do velikega povpraševanja po kavčuku, tedaj so cene poskočile. On me je prosil, da skrbim za njegovo plantažo, in to nam je zelo pomagalo. Toda sedaj je kavčuk spet padel — je zaključil — in ne vena več, kaj se bo zgodilo.« Povedal šem mu, zakaj sem prišel. Mati ga prosi, naj še nadalje slkrbi za plantažo kavčuka in da jo sedaj, ko je oče umrl, smatra za svojo lastnino. Kasneje, zvečer, je on odšel v mošejo, Myrijam pa je prišla na razgovor. Zdelo se je, da tudi mimo tega, da so padle cene kavi, ni njen oče tega jemal preveč resno. Še vedno je odhajal vsako leto v Meko in kupoval srečke. Kasneje je bil .prisiljen prodati vsako leto kos riževega polja, da bi imel denar za božjo pot. Toda najveeji udarec je prišel po japonski vojaški okupaciji. Hadži Zaharija je bil rodoljub; njegovi sinovi so bili v revolucionarni vojski in moral je prodati mnoga riževa polja, da bi kupil obveznice republikanskega ljudskega posojila. Tu pa ni šlo le za rodoljubje: republikanska vla da je jamčila izplačilo obresti na te obveznice in polno izplačilo glavnice v roku treh ali štirih let. A ko je Indonezija izbojevala svojo svobodo, vlada ni uspela izplačati obveznic. Tedaj se je začela korejska vojna. In še dobro, da je moj oče zaprosil Hadži Zaharijo, da skrbi za njegovo plantažo kavčuka, tako da bo polovica dobička ostala njemu. «Toda» je rekla Myrijan', «on ne more več igrati na loterijo, in prav tako ne more več iti na svojo božjo pot v Meko, in to ga žalosti« Ko se je kasneje Hadži Zaharija vrnil iz mošeje mi nekaj ni dalo miru in sem ga vprašal o njegovem igranju na loterijo. Ohraz se mu je razjasnil in iz spalnice je privlekel veliki železni zaboj ter ga odprl: «Ali se spominjaš, da sem prej vsak mesec kupoval srečke? Vem točno koliko sem plačal zanje: 56.000 rupij, ne manj ne več. In to so bile dobre rupije, te opozarjam, ne te naše sedanje rupije.« «In nikoli niste nč dobili?« «In nikoli nisem nič dobil.« Tedaj se nasmeje, zapre zaboj in gre proti svoji sobi. «Lahko noč, sinko. — Govoriš neumnosti. Gotovo si utrujen od poti.« Moja soba je bila med sobo starega zakonskega para in Myrijamino sobo. Slišal sem, kako se je nemirno premetavala in v srcu sem upal, da ne more spati zaradi mene. Vrnil sem se v Džakarto in čez mesec dni sem dobil My-rijamino pismo. Pisala mi je, kako je bila, po mojem obisku, zelo zaskrbljena zaradi svojega očeta. Pogosto se je zapiral v svojo sobo in nekoč so ga videli, kako je v zanosu štel svoje srečke. Postal je zelo tih in ure, pa tudi dneve ni z nikomer spregovoril besede. Cez teden je Myrijam poslala telegram, s katerim me je obveščala, da ji je oče umrl. Pismo, ki je prišlo po telegramu, je pojasnjevalo, da je Hadži Zaharija napravil samomor v svoji spalnici. Ko so s silo odprli vrata, so ga našli ležečega sredi sobe, obkroženega s svojimi srečkami in obveznicami republikanske vlade, ki jih je oškropil s svo-io krvjo. «Moja mati je zbolela in ne vem kaj naj napravim.« In tako me sedaj peče vest. Jaz. sem ubil Hadži Zaharijo, ker sem ga spomnil na njegove srečke in na igranje na loterijo: v obupu se je ubil zato, ker sem ga spomnil na njegovo norost. Ljubim Myrijam, toda ali se more ubijalec poročiti s hčerko ubitega? S kakšnim veseljem bi vzei Myrijam za ženo, če bi le mogel biti gotov, da se Hadži Zaharija ni ubil zaradi srečk. Ce bi le mogel verovati, da je napravil samomor zato, kei m mogel preboleti tega, da mu niso izplačali obveznic .-epub-hkanskega ljudskega posojila! Dubrovniške letne igre Konj kmalu po dirki pogine, toda dobički, ki si jih lastniki pridobe s stavami, daleč presegajo njegovo vrednost V Ameriki je prišlo do ve- na vseh dirkah vedno med likega škandala, ki skrbi ne samo javnost, temveč tudi policijske organe. Policijske oblasti v vseh državah ZDA,. so namreč dobile nalogo, da razčistijo zadevo glede uporabe mamil pri dirkalnih konjih. Dogaja se namreč vedno bolj pogosto, da se dirkalni konji po končani dirki nenadoma zgrudijo mrtvi na tla, ali pa jih morajo kasneje pobiti. Prav tako se vse bolj pogosto dogaja, da pridejo na prva mesta dirkalni konji, za katere nihče ni mislil, da bodo zmagovalci, medtem ko so favoriti nekje na zadnjih mestih. In ti nenadni nihče več ne vidi na dirkah. Vzemimo primer mladega konja «Pie Master«, ki je bil konj, ki je dobil pred dirko določeno količino mamila. Na stotine in mogoče tudi na tisoče konj, je tako že dobilo mamila, ki sn jim morda pomagala do zmage, a so jih potem privedla do pogina, ali vsaj do nadaljnje onesposobljenosti za . dirkanje. Naj poudarimo, da niso po mnenju policijskih organov, ki vodijo preiskavo, krivi za omamljanje konj njihovi lastniki, temveč da imajo to zadevo v rokah dobro organizirane skupine bivših jahačev, živinozdravnikov in raznih uslužbencev konjušnic na dirkališčih. Sistem omamljanja konj je dvojen; če ho- že v pravi škandal. Pomisli-j “1° ’da koni zmaga- P°tem mu dajo injekcijo mamila, ki ga spodbuja in krepi; če zadnjimi. Nihče se zanj dosti ni brigal in stave na njegove ime so bile minimalne. Toda na zadnji tekmi je zablestel. Prišel je na cilj prvi, daleč- pred vsemi favoriti. Toda že' nekaj dni po dirki, ki je prinesla njegovemu gospodarju in onim maloštevilnim, ki so nanj stavili, o- gromne dobitke, je konj nenadoma poginil. Zivinozdrav-nik je ugotovil, da je bil vzrok smrti velika količina posebnega mamila, Ce bi bil to edini primer, potem bi se ameriške policijske oblasti ne alarmirale preveč; toda problem posta-zmagovalci pravtako nenado-! ja vse bolj pereč ter prehaja ma izginejo ter jih po navadi mo samo, da se po mnenju nekega eksperta, udeležuje vsake dirke vsaj po en pa hočejo, da favorit zgubi dirko, potem mu dajo injekcijo drugega mamila, ki ga uspava in mu jemlje moči. Pr, tem uporabljajo nič manj kot 120 vrst različnih mamil. Konjske dirke so v Združenih državah Amerike zelo je zadostovala kratka masaža po vratu, da je začelo mamilo delovati. Neki policijski inšpektor iz Kalifornije se sedaj bori, da bi dobil od zdravstvenih organov dovoljenje, da bi se konju pred dirko pregledala kri. Po njegovem bi narmeč samo krvna anaiiza lahko z vso natančnostjo pokazala, če je konj normalen, ali pa če' je je dobil mamilo. Za sedaj mu ni uspelo pridobiti za svoj predlog odgovornih oblasti, ker pravijo, da bi bil način takšne kontrole težko izvedljiv. Na vsak način pa nameravajo začeti s strožjo kontrolo dirkalnih konj pred dirkami ter mislijo uvesti ostre kazni ' za vse one, za katere bi lahko ugotovili, da se bavijo nečednim poslom. festival tudi najbolj raznovrsten od vseh podobnih prireditev drugod. Poleg opernih, dramskih predstav obsegajo Dubrovniške letne igre še vrsto koncertov, solističnih in ansambelskih, folklornih nastopov ter še drugih prireditev vsega pa v toliki meri, da podobnega primera ne najdemo nikjer v svetu. In če o-menimo še to, da razen v Dubrovniku menda ni nikjer toliko primernih prostorov za podobne prireditve na prostem, smemo upravičeno zatrjevati, da obeta dubrovniški festival postati res edinstvena prireditev. Slovesna otvoritev je bila na navečer začetka, 30. junija. Zvečer ob devetih se je pred palačo Spon-za zbrala velika množica. Du-brovčanov in gostov, da bii pnsotvovala slovesni ceremoniji otvoritve'Teinih iger. Ob navzočnosti baklonoscev, pa-žev, admirala, je bilo navzočim prečitano slavnostno besedilo o otvoritvi iger. Nato je tem bila dvignjena festivalska za-I stava, z balkona občinskega ENAL0TT0 — Ali ste tu že dolgo?, vbrizgajo v V Ulcinju (Jugoslavija) nikoli ne manjka turistov in kopalcev Prvega julija so , se v Dubrovniku začele že tradicio' nalne dubrovniške letne igre, ki so po vrsti že devete. V Evropi je veliko festivalov, ki vsako leto privabljajo tuje in domače goste od vsepovsod. Festival v Florenci v. Salzburgu, Bagreuthu, Helsinkih, v Aixu en Pr o venci, Berlinu, Benetkah so med najbolj znanimi festivali v Evropi. In vendar so se med vso to množino festivalnih prireditev dubrovniške letne igre uspešno uveljavile. Toda ne samo uveljavile. Lahko že zatrjuje* mo da postaja Dubrovniški fe stival iz leta v leto ena najbolj zanimivih festivalskih prireditev Evrope. Predvsem ima Dubrovnik vse pogoje za vsestranski razmah turizma. Izredne lepote dubrovniškega - mediteranske ■fiiiiimiiiifiiHMimiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiifNiiiiiiimiiniiiiiiiintiiiiiiiitiiiiiiiiiiiriiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiHiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti KOČLJIVA ZADEVA, KI SE Z NJO UKVARJA AMERIŠKA POLICIJA Z mamili, ki jih vbrizgajo v kri lahko zmagajo tudi manjvredni konji ga okolja ie od nekdaj ' privab. Ijajo ljudi iz anrzle Evrope. Te haravne lepote pa' d Du- in odlično ske znamenitosti. Številnim, turistom so prav te zgodovinske zanimivosti izredno privlačne. Dubrovniške trdnjave, mogočno obzidje, pomorski muzej, mestni musej, najstarejša lekarna Evrope, pa umetniško bogastvo dubrovniških cerkva ter drugi bogati spomeniki slavne dubrovniške republike, vse to predstavlja stvari, ki vzbujajo pri domačih in še bolj pri tujih obiskovalcih veliko pozornost. Vsem tem pri rodnim lepotam in zgodovinskim znamenitostim pa so znali v Dubrovniku po osvoboditvi ' priključiti še eno posebnost, letne igre. Čeprav so sprva imele te še neizdelan program, čeprav je bil odziv sprva še manjši in značaj neizkristalirizan, pa velja, da so se v zadnjih dveh, treh letih Dubrovniške letne igre razvile v enega najbolj zanimivih in privlačnih festivalov Evrope. In zanimivo je, da so Dubrovniške letne igre tudi najdaljši festival, saj trajajo nepretrgoma dva meseca. Letos bo na primer festival obsegal kar dvainšestdeset prireditev na dvanajst različnih prostorih na prostem. Razen tega pa je po svojem značaju dubrovniški Poleg »Totocalcia« in «To-tipa« bodo uvedli z 19- Julijem v Italiji novo loterijsko stavo »Enalotto*. Predvidevajo, da bo imela nova igra uspeh, saj je i-granje na razne loterije v Italiji zelo razširjeno. Vsi, ki se bodo hoteli u-deležiti loterijske stave, si bodo lahko nabavili že pripravljene srečke v vseh loterijskih sprejemnikih in v sprejemnicah ENAL. Za prvič bo v prodaji 6000 srečk, kasneje bodo po potrebi število srečk zvišali. Srečke morajo biti oddane vedno do petka zvečer, ali najkasneje do sobote opoldne. V soboto popoldne so namreč že izžrčbane loterijske številke in tako bodo lahko vsi oni, ki so se nove igre udeležili, že vedeli, če so med srečnimi dobitniki. Naslednji ponedeljek bodo uradni izidi stave objavljeni tudi v posebnem biltenu Enalotto. Na srečki so napisana po abecednem redu mesta, pod katerimi prihajajo vsak teden izžrebane loterijske številke: Bari, Cagliari, Firen-ze, Genova, Milano, Napoli, Palermo, Roma, Torino in Venezia. Za vsako mesto Je treba uganiti številko, ki bo isti teden izžrebana. Za Neapelj in Rim pa Je treba uganiti tudi drugo šte vilko. Da bo igra lažja, so organizatorji uredili tako, da mora vsakdo uganiti samo v kakšno skupino spada izžrebana številka. Ste vilke pa so razdeljene na tri skupine Prva skupina gre od 1 do 30, (v tem pri- meru bo treba poleg mesta napisati številko 1), druga skupina gre od 31 do 60 (v tem primeru se poleg mesta zapiše x), tretja skupina gre od 61 do 90 (v tem primeru se napiše poleg mesta številka 2). Vsaka srečka Je razdeljena na tri dele in vsak od teh delov ima Sest stolpcev. Udeleženci nove loterijske stave lahko izpolnijo vseh 6 stolpcev ali pa samo dva. Za šest stolpev plačajo 300 lir, za dva pa 100 lir. Vsako srečko mora potrditi u-službenec loterijskih sprejemnic. Poleg navadnih srečk bodo v prodaji še srečke za sisteme. Za zmago je treba uganiti 12, 11 ali 10 točk. Denarne nagrade v znesku 45 odstotkov igrane vsote, bodo razdelili med dobitnike 12 točk na ta način, da bodo ti dobili 40 odstotkov skupne vsote, dobitniki 11 točk 30 odstotkov in ostalih 30 odstotkov dobitniki 10 točk. Ce pa bosta samo dve kategoriji zmagovalcev, bo denar razdeljen na dve enaki polovici. Ce pa bodo dobitniki samo z 12, 11 ali z 10 točkami, potem bo nagrajena samo ena kategorija. Isti postopek bo veljal, če nihč« izmed udeležencev ne bo dobil 12, 11 ali 10 točk. V tem primeru bodo nagrajeni tisti, ki so dosegli naj-višje število točk, Vsi udeleženci bodo morali na srečko napisati ime. priimek in naslov. Ce se bodo po-služili psevdonima, se bo do morali izkazati pri blagajni s pravim imenom. Pogled na Dubrovnik ljudskega odbora pa je bila prečitana poslanica hrvatske-ga pisatelja Hanibala Lučiča. «V pohvalo mesta Dubrovnika«. Na koncu sta že zbor in orkester odpela oz. zaigrala Gotovčevo sHimno svobodi«. Takrat so petje in igranje začeli dušiti streli topov z dubrovniških trdnjav ter zvo-nenje dubrovniških cerkva. Na vseh koncih in krajih so zažareli kresovi, v zrak se je pognalo na stotine raket, bengalični ogenj je začel padati preko obzidja dubrovniškega mesta. Med vso to živahnostjo, pa so nad strehe dubrovniškega mesta zleteli golobi. Devete Dubrovniške letne igre so se začele. Ta otvoritev, ki je bila letos še posebno slavnostna in veličastna, je na vse prisotne, posebno na tujce, napravila izredno močan vtis. In tisti, ki pozna lepote Dubrovnika, toplo ozračje Mediterana in duha tega juž. dalmatinskega mesta, bo temu rad verjel. Letošnji program je izredno bogat, raznovrsten, razen tega pa tudi na umetniško visoki stopnji. Obsega pa dramski in glasbeni del, pri katerem bo na 62 prireditvah sodelovalo okoli 1500 jugoslovanskih in tujih umetnikov. Dramski del festivala je le- med njimi pastoralo Tirena, rojstva znanega hrvalskega komediografa Marina Drživa, (1508-1567) katerega dela ie. vsa leta predstavljajo osredje Dubrovniškega festivala. Letos bodo v Dubrovniku uprizarjali kar petero Držičevih del, stovanje beograjske Opere, ki nepogrešljivega Dunda Maro ja (gostovanje Jugoslovanskega dramskega gledališča iz Beograda), Novelo od Stanca, Skup in Tripče do Utolče. Kot že vsa pretekla leta bodo uprizorili na trdnjavi Lo-vrijevac Shakespearovega Hamleta, v parku Gradac pa Goethejevo Ifigenijo na Tavri-di. Med tujimi dramskimi ansambli, ki bodo letos nastopili v Dubrovniku sta tudi dva inozeska. Tako bo Narodni divadlo iz Prage gostoval z Dundom Marojem, ki ga je tam kot gost režiral naš režiser Bojan Stupica, pa tudi Teatro universitario Ca’ Fo-scari iz Benetk. Glasbeni del festivala je seveda še bolj bogat in raznovr. sten. Med prvimi omenimo gostovanje beograjske Opere, ki bo v Dubrovniku uprizorila najnovejše delo Nikole Herci-gonje, scenski oratorij Gorski venec. V koncertni izvedbi bodo uprizorili Musorgskega opero Hovaničino, balet sam pa bo priredil več predstav. Poleg domačega dubrovniškega simfoničnega orkestra bo na festivalu sodelovala Zagrebška filharmonija, ki bo nastopila na dveh koncertih. Med ansambli je omeniti ‘e komorni zbor in orkester Radia Beograd, zagrebški kvartet, Slovenski vokalni oktet, Smetanov kvartet iz Prage in ženski zbor Smith College Chamber Singers iz Združenih držav Amerike. Seveda skozi vso dobo festivala ne bo manjkalo solističnih koncertov. Poleg najvidnejših jugoslovanskih umetnikov violinista Igorja Ozima, basista Miroslava Cangaloviča, pianista Darka Lukiča, baritonista Rudžaka, bodo nastopili tudi nekateri tuji umetniki. Med njimi sovjetski niolinist David Ojstrah, violinistka Pina Carmirelli iz Rima, Jose Ko-han iz Mehike in še nekateri drugi. Iz majhne kulturno-umetni-ške revije, ki so ■ jo v Dubrovniku prvič organizirali le. ta 1950, so se dubrovniške prideditve razvile 'v festival, ki predstavlja največjo umetniško in kulturno privlačnost tudi za najbolj razvajene ljudi. Ni čuda zato, če je dubrovniški festival že lani vzbudil tako pozornost po vsej Evropi in da so se o njem navdušeno izrazili glasbeni in gledališki kritiki iz vse Evrope. Ni dvoma, da bo tudi letošnji festival prav tako uspel in da bodo Dubrovniške letne igre kmalu med najbolj privlačnimi festivalnimi prireditvami sveta. Sl. Ru. «»------- Operacije z «rcntg€iiskim noicm» Sovjetski znanstvenik, biolog Pavel Minajev operira živali brez kirurških instrumentov. S posebnim aparatom namreč sosredini snop rentkensklh žarkov na določen del telesa. Po tej metodi so že operirali možganske tumorje. Pri prodiranju v globino organizma «rentgenski nož« ne poškoduje kože in kosti, niti ne pušča za seboj ran in obrunkov. Rentgenski žarki uničijo tumor tn pri tem ne prizadenejo poskusnim živalicam nobenih bolečin. V moskovskem inštitutu za biofiziko so pod vodstvom Pavla Mmajeva operirali z rentgenskimi žarki že okrog 1000 živali. Poskusi so pokazali, da je možno to metodo uporabljati tudi na klinikah. V bližnji bodočnosti — tako upajo znanstveniki — bodo lahko kirurgi z »rentgenskim operacije. nožem« brez bolečin opravljali vse, tudi najbolj zapletene HOROSKOP ZA DANES___________________ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Dopoldanske ure neugodne za vsakršen podvig. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Dasi je ideja izvrstna ne bo dala zaželenega uspeha. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Od reklame si ne o-betajte gmotnih koristi; ampak le osebni uspeh. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Dan je izredno ugoden tudi za vaš sicer trmasti značaj. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Kar vas sicer osrečuje, vas bo danes dolgočasilo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Nekaj zmešnjave v vaših poslih; izboljšanje glede zdravja. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Domišljija vam marsikatero zagodi. Utrujenost. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Odložite, danes ni primeren dan. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Izggba nekega predmeta vas bo užalostila. KOZOROG (od 21. 12 do 20. 1.) Ljubljena oseba vas razume; ne zapirajte se vase. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ne živite iz dneva v dan ;n mislite na prihodnost. RJBE (od 20. 2 do 20 3.) Ne sodite drugih kakor sodite o sebi. priljubljene. Samo v letu 1956 so Amerikanci potrošili za konjske stave več kot 3 milijarde dolarjev ne da bi bili slutili, da so skoraj na vseh dirkah nastopali konji, ki so bili predhodno omamljeni, Kar je pri tem še najbolj žalostno je pa to, da se število omamljenih konj vedno veča ter da se širi krog ljudi, ki se ukvarjajo z o-mamljanjem konj, pri čemer zaslužijo bajne vsote denarja. konje. Toda do sedaj so se vsi ti načini kontrole bolj slabo obnesli. Eden teh načinov je na primer, da vzamejo konju-zmagovalcu takoj po končani dirki urin, ki ga pregledajo v laboratoriju. Ta pregled in pa pregled konjske sline naj bi zadostoval za ugotovitev, če so konju dali mamilo. Toda pokazalo se je, da so zločinci bolj premeteni od oblasti. S pomočjo kemikov so namreč sestavili mamila, ki jih tudi najbolj natančna analiza ne more izslediti. Poznajo na primer mamilo, ki nosi ime «ekstrakt zmage« ter ga dajo konju eno uro pred začetkom dirke. Njegova moč je velika in po končani dirki ne more noben, še tako natančen pregled, zaslediti v konju niti trohice mamila. Ponekod so zaradi tega u-vedli pregled konj pred dii> ko, toda tudi v tem primeru so si zločinci pomagali. Začeli so uporabljati preparat na osnovi adrenalina, ki so ga vbrizgali koniu 24 ur pred začetkom • dirke. Ko so konja zdravstveni organi pregledali, je bil povsem normalen, tik pred dirko pa tlllMIIIIHIHHIHIIIIIIIIIItlllllUlMtllHIIIIIIIIIIIIlIlIlIlHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMš POMENEK 0 JEZIKU Tako je že marsikateri konj, ki je hil štet med favorite, nenadoma padel v pozabo. In ko se zanj nihče več ni brigal ter tudi nihče nanj ni stavil več, so mu ti zločinci vbrizgali injekcijo poživljajočega mamila in konj je zopet zasedel prvo mesto. Oblasti so uvedle že razne vrste kontrol, da bi zaščitile Avto se je ustavil, brž ko je stražnik vzdignil rolko. Rdeča luč ustavi celo brzi vlak. Počakaj, da se ustavi! Delo na cesti se je popolnoma ustavilo. Včasih mo. re le zdravnik ustaviti kri. DOBRO: Takoj Je treba nuditi po toči prizadetim kmetom izdatno podporo. Naše kmetijstvo potrebuje večjo podporo iz javnih sredstev. Podpora poplavljenim krajem Je bila premajhna. Industrijsko pristanišče se kljub obilni podpori ni obneslo. Pomoč in podpora ni isto. Pomagamo nekomu pri delu, v nesreči, v stiski, pri reševanju, pri požaru, pri obnavljanju hiše, vzdigniti zaboj, poriniti voz... Podpora pa je subvencija ali tudi dotacija. Podpora je darilo, včasih tudi miloščina. Največkrat je podpora denarna, toda tudi v živilih, obleki, gradivu i. p. USTAVITI SLABO: Takoj je treba nuditi izdatno pomoč po toči prizadetim kmetom. Naše kmetijstvo potrebuje večjo pomoč iz javnih sredstev. Finančna pomoč poplavljenim krajem je bila premajhna. Industrijsko pristanišče se kljub obilni pomoči ni obneslo. Podpora Pomot1 VSTAVITI Previdno je vstavil mizar šipo v okno. Ce bi vstavil še nekaj besed, bi bilo boljše. Vstavljeni vzorčki so precej poživili ročni izdelek. Cworiško-beneški dnevnik Pismo CGIL uradu asa delo Sklicati sestanek prizadetih za rešitev krize v SAFOG Pred dnevi je goriška De' lavska zbornica poslala uradu za delo pismo, v katerem zahteva sklicanje sestanka, na katerem naj prisostvujejo predstavniki urada za delo, predsavniki ravnateljstva tovarne SAFOG, predstavniki notranje komisije in sindikatov. Pismo je precej colgo in v njem so navedeni vsi dogodki, ki so se zvrstili od lanskega novembra, ko so znižali delovni urnik prvim delavcem V nedeljo 20. julija bo ob IS. uri v prijetnem okolju pri Doberdobskem lezeru kulturno reditev, zabavna pri- na kateri nastopijo — Veseli planšarji iz Ljubljane — godba na pihala iz Doberdoba in Ronk — doberdobski moški pevski zbor — instrumentalni kvintet doberdobskih fantov Po sporedu ples — Preskrbljeno bo za jedačo in pijačo — Vabljeni! v tovarni, od postopnega zniževanja delovnega časa za časa sestankov sindikalistov v Trstu in v Rimu in nastopa pri tukajšnjih oblasteh, poslancih in senatorjih Stavka uslužbencev avtobusnih podjetij Po vsej Italiji se bo jutri vršila stavka uslužbencev avtobusnih podjetij za krajevni in medkrajevni promet, ki so jo napovedale vse tri sindikalne organizacije. Stavka bo zato, ker so delodajalci med pogajanji za obnovitev državne delovne pogodbe pripravljeni premalo zvišati plače svojim uslužbencem. Huda nesreča učitelja Žvanuta Mrtvoud in možganski pretres Včeraj zjutraj je v kopalnici bivališča v Ul. S. Pellico št. 1 dobil mrtvoud na levi strani telesa učitelj, 41-letni Franc Žvanut. Ker se zaradi nenadne slabosti ni mogel obdržati na nogah, je padel v kad in pri tem udaril z glavo ob vodovodno pipo. Ker mož predolgo ni zapustil kopalnice, je žena pogledala, da se mu ni morda kaj pripetilo. Dobila ga je na po! onesve- IMIHIIIMIIIIIIMimilHIIIIIIIllllllllirillltHIIIIimHlllllUIIMIItlllllllllllllllHIHmimtllllMMIIIIIt Iz goriikih sodnih dvoran Obsojeni zaradi dejanj v volilni kampanji V Gorico ne bi smel priti Pred sodnikom dr. Fabiani-•m so se zvrstile tri o-:be, ki so bile prijavljene iradi nedovoljenega lepljenja dilnih lepakov. Najprej sta da sojena 53-letna Romana estradi in 31-letni Stellio Ba-cco, oba bivajoča na Sveto->rski cesti 99, ki sta 12. apri-zvečer nalepila pri vhodu vših kasarn na Svetogorski •sti štiri lepake misinske ranke, ki so vabili na zbo-ivanje poslanca De Totta. Le-aki so bili seveda nalepljeni ven zakonitih prostorov in sr sta oba priznala kaznivo ;janje, ju je sodnik obsodil sakega na 6 dni zapora in 170 lir kazni brez vpisa v azenski list in pogojno samo i Destradijevo. * * * Drugi obtoženec pa je bil ijnik komunistične celice v očniku, 44-letni Giuseppe Ro-g iz Ulice Campobasso 25, je nalepil lepake, ki so va-ili na zborovanje Silvina Po-tta na občinske deske, ven-ar na prostor, ki je bil dolo-■n za drugo stranko. Rosig dejal, da je to napravil v jbri veri in zaradi tega je d oproščen zaradi pomanjka-ia dokazov. v h> * ,68-letni Alojz Muzič, rojen Kojskem in sedaj bivajoč v rstu, Ul. Colonia 13, je bil ;eraj na goriški sodniji ob-ijen na 20 dni zapora, ker i ga policijski agenti našli Gorici, kamor bi ne bil smel riti, ker so ga lanskega ok->bra poslali v Trst in mu repovedali povratek v Gori->. Muziča so agenti našli v orici ob dveh ponoči letoš-jega prvega julija in ga ta-3j aretirali. Muzič, ki je star 3znavalec sodnih dvoran (ob->jen je bil že 19-krat), se je ranil, rekoč da se je vračal Kojskega, kamor je šel z obmejno propustnico na o-bisk in da je moral skozi Gorico. Sodnik pa mu ni verjel in ga je seveda obsodil. »»—— Dve aretaciji Jugoslovanske obmejne oblasti so izročile 7. julija italijanskim obmejnim oblastem 30-letnega Romana Martella iz Ancone, ki je šel ilegalno čez mejo. Martella so tukajšnje oblasti pridržale v zaporu, ker mora odsedeti šest mesecev zaradi razsodbe rimskega sodišča, obenem pa je izdalo ukaz o njegovi aretaciji tudi vojaško sodišče v Palermu. Aretirali so dalje tudi 72-letnega Gandolfija Quirica iz Gorice, ker je bil zaradi stečaja obsojen na 4 mesece zapora. «»------- Nesreča motociklistov v Jamljah Ko sta se včeraj vračala na motociklu proti domu 26-let- ni Mario Velusich iz Ul. Lun-ga 19 v Gorici ter njegova sestra 14-letna Giulietta, sta se pri cestarski hiši v Jam- ljah hudo poškodovala. Bilo je okoli 19.30, ko jima je počila prva zračnica. Velusich je nekaj časa skušal obdržati vozilo na cestišču, kar pa mu ni uspelo. Zgodilo se je prav to, česar se vsi motociklisti najbolj bojijo; v hipu se mu je izpraznilo prvo kolo in zavozil je v dva obcestna kamna, ki ju je izrul z vozilom. Pri padcu se je najbolj poškodoval šofer. Potolkel se je po obrazu in po temenu; dobil je tudi šok. Zdraviti se bo moral 40 dni. Giulietta si bo praske po rokah in nogah ozdravila v dveh tednih. Ponesrečenca sta takoj ustavila neki zasebni avtomobil, ki ju je odpeljal v tržiško bolnišnico. ščenega. Domači so okoli 5.30 poklicali rešilni avto Zelenega križa, ki je ponesrečenca odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu zdravniki ugotovili poleg mrtvouda tudi možganski pretres in globoko rano na temenu. Obdržali so ga na opazovalnem oddelku. Zdravniki so si pridržali prognozo. Ali gre res za samomor? Medeota še niso našli Tudi včeraj so gasilci iskali z gumijastim čolnom na Soči od mostu 9. avgusta do Maj-nice truplo 53-letnega Oliva Medeota iz St. Lovrenca pri Moši. Po treh dneh neuspešnega iskanja se postavlja vprašanje, ali se je Medeot sploh utopil. Ali ni mogoče, da je hotel samo prestrašiti domače po ostrem sporu in se za nekaj dni oddaljiti od doma? Človek, ki bi bil hotel napraviti samomor z utopitvijo v Soči, bi skočil z mosta In ne bi odložil kolesa, jopiča in kape ter šel nato na o-brežje, kjer je voda nizka. Takšni so glasovi, ki se slišijo po mestu. Možno je tudi, da si je privezal kak težak kamen na telo in se potopil na kraju, kjer ga še niso iskali; možno je tudi, da je napravil samomor kje drugje. Globe v juniju V juniju so mestni stražniki prisodili sledeče globe: 66 glob zaradi kršitve pravilnika o mestnem prometu, 12 glob zaradi kršitve pravilnika mestne policije, 2 globi zaradi kršitve pravilnika poljskih stražnikov, 2 globi zaradi kršitve pravilnika o psih, eno globo zaradi kršitve gradbenega pravilnika, eno globo zaradi kršitve določil cestnega zakona, eno globo zaradi kršitve urnika o odpiranju in zapiranju trgovin. V tem času je občinski psoderec zajel 20 psov, ki so se klatili po u-licah brez nagobčnika. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE IZ TRSTA gostuje v sredo 1C. julija ob 20.30 v Štandrežu na dvorišču konsumne gostilne s komedijo tržaškega pisatelja Josipa Tavčarja Prihodnjo nedeljo V soboto 19. julija ob 20.30 pa s komedijo Naši ljubi otroci Im Kolesarska dirka po Franciji V15. etapi zmagal Darrigade Favero utrdil svoje vodstvo Na cilju istočasno večja skupina z vsemi najboljšimi spet junak gorskih vrhov Bahamontes Kino v Gorici CORSO. 17.15: «Rdeči zločinski krog», J. Mills m D. Farr. VERDI. 17.15: «Spijoni», C. Jurgens in O. Hasse. VITTORIA. 17.15: «U. Boot 55», S. Detman, F. Hansjoerg. CENTRALE. 17.00: »Teror nima meja#, R. Cameron m M. Murphy, Mladoletnim vstop prepovedan. MODERNO. Zaprto zaradi poletnih počitnic. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan ir ponoči lekarna Soranzio, Kor zo Verdi 17, tel. 2879. «»---- TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvisjo temperaturo 28 stopinj, najnižjo pa 17,4 stopinje. TOULOSE, 10. — V 15. etapi kolesarske dirke po Franciji Luchon - Toulose (176 kilometrov), je zmagal Francoz Darrigade, ki je na cilju prehitel skupino 30 kolesarjev, med katerimi so bili vsi najboljši. Favero, ki je bil drugi, je z odbitkom 30" utrdil svoj položaj v splošni klasifikaciji. V Luchonu so startali 104 kolesarji. Tempo je oil kljub vročini takoj zelo hiter. Spuščena železniška zapornica pri 12. km je povzročila prvi pobeg, toda glavnina se je ponovno združila ob vznožju Col Des Ares. Na začetiku vzpona so mnogi kolesarji začeli zaostajati, Španec Bahamontes pa je ušel in prvi dosegel vrh 35’ pred Gaulom, Reitzem, Van Den Borghom. Suarezom, rumeno majico Faverom m drugimi. Na koncu spusta je Špancu uspelo obdržati še 30” naskoka pred Anquetilom, Faverom. Padovanom m Voortin-gom, katerim je takoj nato sledila glavnina. Pri 39. km je Van Den Borgh padel in si zlomil ključnico, zaradi česar je odstopil. Bahamontes pa je medtem že začel napad na Col Du Por-tet D’Aspet (2. kat.), štiri km pred vrhom je imel Španec 1’15” naskoka pred prvimi zasledovalci. Do samega vrha pa se mu je najbolj približal Gaul, ki se je odtrgal od ostalih 3 km prej in dosegel vrh 42" za njim. Sledil je Dotto z zaostankom 1’35” in nato v krajših razdaljah Damen, Ern-zer, Favero, Anquetil. Gemi-niani in drugi. Na koncu spusta je Bahamontes pustil, da ga je pri Orgibetu (58. km) dohitela prva skupina. Nekaj km prej sta odstopila Fore in Mallejac. Pri 73. km je prva skupina, v kateri so bili skoraj vsi favoriti, imela pred drugo skupino. v kateri sta bila poleg drugih tudi Mahe in Graczyk 2’10" naskoka. Pri 79. km se je razlika med obema skupinama povečala na 3', do 104. km pa na 8’. Na tem odseku je odstopil tudi Barone. Iz druge skupine sta kmalu potem ušla Italijan Cata-lano in Španec Manzaneque. Pri 115. km je bil položaj naslednji: v vodstvu 41 kolesarjev, med katerimi vsi najboljši razen Mabeja m Grg-czyka, 5’30” za njimi Manzane-que in Catalano, 10’15” za prvimi pa druga skupina z Ma-hejem in Graczykom. Pri 136. km je zaostanek druge skupine dosegel zp 16’. 14 km pred ciljem je pobegnil Gay in si pridobil 200 m naskoka. Za njim so se spustili Favero, Friedrich in Chaussabel. Ker je bil med zasledovalci tudi Favero, je glavnina takoj reagirala in ubežnike hitro ujela. Zaključni sprint za prvo me sto je izvedlo 33 kolesarjev. Na dirkališču je prvi privozil Anquetil, kateremu je za dol žino kolesa sledil Favero. Francoz je diiktirai oster tempo, ob prvem prehodu mimo tribune pa je popustil. Tedaj se je prebil v ospredje Darrigade in na nasprotni strani dirkališča prevzel vodstvo, ki ga je obdržal do ki a ja pred Faverom, ki je dosegel cilj drugi in z odbitkom 30” od doseženega časa povečal svoje vodstvo v splošni klasifikaciji pred Geminianijem na 57”. Prvi skupini je sledilo z manjšimi zaostanki nekaj posameznikov, druga večja skupina z Mahejem in Graczykom pa je dosegla cilj 24’ pozneje. Jutri je na vrsti 16. etapa od Toulosa do Beziersa, ki pa ne predstavlja nobenih težav. Vrsti red v IS. etapi Lu-ithon - Toulose (17S km); l. Darrigade 4.4#'41*' (z odbitkom 4.39*41”), 2. Favero (I-talija) 4.40’41” (z odbitkom 4 ure 40*11”), 3. Padovan (It.), 4. Bauvin (Fr.), 5. P. Van Est (Niz.-Luks.), C. Nencini (It.), 7. Groussard (Fr.), I. Delber-ghe (PNE). 9. Gay (CM), 19. Anquetil (Fr ), II. Ernzer (Ni-zozem.-Luks.), 12. Planckaert (Bel.), 13. G. Desmet (Bel.) 14. Voorting (Luks.), 15. Christian (Medn.), 16. Robinson (Medn.), 17. Annaert (PNE) 1*. Chaussabel (CM), 19 Bo telia (Sp.), 20. Thomin (OSO), 23. Bobet (Fr.), 2*. Adriaens-sens (Bel.), 30. Rohrbach (C M) 31. Gaul (Niz.-Luks), 34. Brankart (Bel.), 37. Geminia-ni (CM), 38 Brenioli (It) vsi s časom 4.40*41”, 39. Hoeve-naers (Bel.) 4.41*33”, 42. Catalano (It.) 4.52*42”, 44. Gra-czyk (CM) 5.05’28" itd. Vrstni red po 15. etapi: 1. Favero (It.) 69.08’44”. 2. Genvniani (CM) z zaostankom 57”, 3. Bauvin (Fr.) 5’33”, 4. G. Desmet (Bel.) 5’55”, 5. Planckaert (Bel.) 8’57", 6. An-quetil (Fr.) 9’16”, 7. Botella (Sp.) 10*17”, 8 Gaul (Niz.-l.u-ksemburg) 10*41”. 9. Robinson (Medn.) H’01”, 10. Bobet (Fr ) 11*22”. 11. Brankart (Bel.) IV in 58”, 12. Adriaenssens (Bel.) 12*19”, 13. Nencini (It.) 14*08”. Vrstni red za gorsko nagra do: 1. Bahamontes (So.) 35 točk, 2. Gaul (Niz.-Luks.) 23, 3.# Damen (Niz.-Luks.) 11, 4. Robinson (Medn.) 10, 5. Bereaud (Fr.) 9, 6. Bobet (Fr.) 8. 7. Brankart (Bel.) in Ferlenghi (It.) 7, 10. Anouetil (Fr.) in Vlayen (Bel.) 6. «»------ DIRKA PO AVSTRIJI Poljak GIowaty zmagal tudi v 5. etapi SALTZBURG, 10. — V 5. etapi kolesarske dirke po Avstriji, Innsbruck-Saltzburg (254 km), je zmaga' Poljak Glo-waty v času 6.29’38”. Vrstni red Italijanov: 3. Seganfredo 6.30’23”, 8. Bernardelli 6.31*55”, 11. Dal Coi 6.32*34”, 12 Scar-pano, isti čas. V splošni klasifikaciji še vedno vodi Avstrijec Durla-cher. Italijan Bernardelli je na 8. mestu. TELOVADBA Svetovni prvaki v orodni telovadbi MOSKVA. 10. — Danes se je zaključilo tekmovanje posameznikov v okviru svetovnega prvenstva v telovadbi. Svetovni prvaki v posameznih disciplinah so: Preskok konja: Titov (SZ), Drog: Caklin (SZ), Bradlja: Caklin (SZ), Proste vaje: Takemoto (Japonska, Krogi: Azanan (SZ) Konj z ročaji: Caklin (SZ). BASEBALL AMSTERDAM, 10. — Na evropskem prvenstvu v baseballu je Nizozemska premagala Nemčijo s 4:3. Italija - Nemčija 6:2. imiiHiuimiiiiimiiiiiHittiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiitiiilliiiitiiiiiHiiiiminiiimiitlHHin ATLETIKA Svet. rekord Thomasa v teku na 3 milje DUBLIN, 10. — Avstralec Albert Thomas je sinoči dosegel nov svetovni rekord v teku na 3 milje (4.827,94 m) s časom 13’10”8. Prejšnji rekord je imel od 23. oktobra 1955 Madžar Sandor Iharos s časom 13'14”2. Razvoj rekorda na 3 milje: 14’17”6 Shrubb (Angl.) 1903 14*11”2 Nurmi (Fin.) 1923 13’50”6 Lehtinen (Fin.) 1932 13’42”4 Maeki (Fin.) 1939 13'35”4 Haegg (Šved.) 1942 13’32”4 Haegg (Šved.) 1942 13’32”2 Green (Angl.) 1954 13’32”2 Chataway (Ang.) 1954 13’27”4 Kuta (SZ) 1954 13’27”0 Kuts (SZ) 1954 13’26”4 Kuts (SZ) 1954 13’23”2 Chataway (Ang.) 1955 13’14”2 Iharos (Madž.) 1955 13’10”8 Thomas (Avstr.) 1958 Nogomet v Jugoslaviji V nedeljo bosta znana nova člana I. zvezne lige Od 20. julija do 20. avgusta kvalifikacijske tekme za vstop v dve II. zvezni ligi BEOGRAD, 10. — Kljub temu, da smo v teh poletnih mesecih in po zaključenem svetovnem prvenstvu izven prave nogometne sezone, je nogometno področje v Jugoslaviji vendarle zelo razgibano in nudi dovolj privlačnosti za nogometno občinstvo. Glavna pozornost je seveda posvečena kvalifikacijskim tekmam za vstop v prvo zvezno ligo. Od šestih kandidatov, ki se borijo v dveh skupinah po tri, sta dva že odpadla in zanimivo je. da sta to prav bivša ligaša Split in Spartak. Od 3. do 9. avgusta Moštvo «Coppi-Hausbrandt» iz Trsta na kolesarski dirki «Po Jugoslaviji* 9 nacionalnih ekip - 8 etap v skupni dolžini 994 km Start in cilj v Ljubljani ZAGREB, 10. — Organizatorji tradicionalne kolesarske div e «Po Jugoslaviji#, ki bo od 3. do 9. avgusta, so prejeli doslej prijave državnih diletantskih ekip Avstrije, Belgije, Bolgarije, Nizozemske, I-talije, Vzh. Nemčije, Poljske in Romunije. Poleg kolesar-tev Jugoslavije, bodo tako nastopili še kolesarji iz 8 drugih držav. Poimenski seznam kolesarjev so doslej poslali samo i* Italije, katero bo zastopalo moštvo «Coppi - Hausbrandt# |z Trsta v sestavi: Luciane Tomas, Ottavio Vidoli, Silvio Verginella, Dario Butiro in E-rnilio Bevilacqua. Trasa letošnje dirke po Jugoslaviji je ista kot je bila »a zadnje dirke po Hrvatski in Sloveniji. Start in cilj bo v Ljubljani, celotna 994 kilometrov dolga proga pa bo razdeljena na 8 etap. I. etapa - 3. avg.: Ljubljana - Maribor (137 km), II. e-tapa - 4. avg.: Maribor - Zagreb (143 km); IJI. etapa - 5. avg.: Zagreb - Reka (180 km), IV..etapa - 6. avg.: Reka - Cri-kvenica (36 km na kronometer); V. etapa - 6. avg.: Crikve-nica - Pulj (142 km); 7. avg. -odmor; VI. etapa - 8. avgusta: Pulj - Nova Gorica (160 km); VII. etapa - 9. avg.: Nova Gorica - Vršič (109 km); VIII. liiiililliiiiiiiiiilliiiiilllifiiitiiiiliiliittHiiiilinmiiMtilMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiii Sklep izvršnega sveta nacionalne zveze 24. septembra začetek nogometnega prvenstva Finale italijanskega pokala 1958 bo 1. oktobra MILAN, 10. . — Izvršni svet nacionalne nogometne zveze je na svojem današnjem zasedanju razpravljal o novi u-reditvi C lige ter proučeval razne predloge glede formule za italijanski pokal 1959. Čeprav ni šel glede tega v podrobnosti je svet že sedaj sklenil, da bodo prva tri kola izločilnega tekmovanja za pokal 1959 31. avgusta, 7. in 14. septembra. Istočasno bodo 7. in 14. septembra tudi četrtfinalne in polfinalne tekme pokala 1958 po naslednjem sistemu, ki je bil določen z žrebom: Zmagovalec skupine B proti zmagovalcu skupine A. Zmagovalec skupine H proti zmagovalcu skupine E. Zmagovalec skupine G proti zmagovalcu skupine D. Zmagovalec skupine F proti zmagovalcu skupine C. Finale pokala 1958 bo v sredo 1. oktobra. Izvršni svet je tudi sklenil, da se bo prvenstvo A, B in C lige začelo v nedeljo 24. septembra. BOKS D’ A^ata - Lopez 23. avg. v S. Franciscu SAN FRANCISCO, 10. -r Organizator Bennie Ford je sporočil, da se bosta Mario D’Agata in Mehikanec Jose «Toluco» Lopez borila 23. avgusta v San Franciscu na razdaljo 10 rund. Italijanski boksar bo prispel naravnost iz Milana 9. avgusta, Lopez pa iz Mexieo Cityja 13, avgusta. Ford je dodal, da upa, da mu bo uspelo organizirati nato dvoboj med zmagovalcem srečanja D’Agata - Lopez m svetovnim prvakom petelinje kategorije Alphonsom Halirai-jem. v. KtlNOiKAGOtA ««i:u ZA&ttfl GtiKVfmn etapa - 9. avg.: Kranjska gora - Ljubljana (87 km). Poimenske prijave ostalih • kip pričakujejo v prihodnjih dneh Zadnja pot Luigija Mussa RIM,10. — Kljub dežju je velika množica spremila danes dopoldne na zadnji poti krsto s truplom tragično preminulega dirkača Luigija Mussa. iz hiše žalosti v Ul. Pie-monte so krsto prenesli pokojnikovi tovariši — piloti na ramah do bližnje cerkve. Od tod so krsto z vozom, v katerega je bilo vpreženiji šest, konj in za katerim so stopali pokojnikovi svojci, pred. stavniki športnih združenj in ostali, prepeljali do Trga Ese. dra, kjer sta imela komemo-rativni govor princ Caraccio-lo in sen. Canaletti-Gaudenti, ki je govoril tudi v imenu rimskega župana. Po govorih se je pogrebni sprevod razšel, krsto pa so v spremstvu ožjih pokojnikovih svojcev in prijateljev odpeljali proti Veranu, kjer so jo položil: v družinsko grobnico. Med drugimi so se pogreba udeležili tudi piloti: Bracco, Taruffi, Bonnier, De Filippis, Villoresi, Fangio, De Santis, Rossi in drugi, «#___ Nogometaševe nesreče. ■. 500 ženitvenih ponudb je dobil 17-letni Pele RIO DE JANEIRO, 10. — V Braziliji še vedno norijo zaradi zmage njihove nogometne reprezentance na svetovnem prvenstvu. Igralce prevažajo kot redke zverine iz kraja v kraj, tako da mnogi med njimi po povratku iz Evrope sploh še niso bili na svo. jih domovih. Seveda s o nogometaši postali na mah tudi ideal vseh brazilskih deklic, ki zasip ujejo sveje miljence s plazovi pisem, v katerih se jim ponujajo nič manj kot za. — žene. Najmlajši med njimi, 17-letni črnec Pele, je dobil kar 500 ženitnih ponudb iz vrst nežnega spola vseh ras in stanov. Kako bo izbiral, ubogi Pele. Res, žogobrc ne prinaša vedno sreče... TOTOCALCIO RIM, 10. — Urad Totocal-cia sporoča: «Tekma med Bologno in Zenith Modeno, ki je vključena v stavni stolpec št. 45 za 13. julij, bo odigrana v Modeni kot predpisuje pravilnik. Kljub temu bo v prognozi treba za zmago Bologne vpisati znak 1, za njen poraz pa znak 2». S AH Pred finalom študentovske olimpiade VARNA, 10, — Danes so bile odigrane prekinjene partije študentovske šahovske o-limpiade: I. skupina: Romunija SZ 1.5-2,5; Vzh. Nemčija • Romu-niia 2,5-1,5. Končno stanje: SZ 9, Nemčija 8, Romunija 7, Irska 0. II. skupina: Albanija-Island 3-1. Končno stanje: ZDA 9,5. Bolgarija 7, Albanija 5, Island 2,5 III. skupina: Nizozemska -Mongolija 2-2. Končno stanje: CSR in Madžarska 7,5. Mongolija 5, Nizozemska 4 Končno stanje v IV. skupini: Jugoslavija 9, Argentina 8.5. Poljska 4, Švedska 2,5. V finalu bodo igrali: Sovjetska zveza, Nemčija, ZDA, Bolgarija, CSR, Madžarska, Jugoslavija in Argentina. Ostali so še Rijeka in Naprej dak iz Kraševca v 1. skupini ter Sarajevo in Proleter iz Zrenjanina v II. skupini. Odločitev bo padla v nedeljo, ko se bosta na Reki pomerila Rijeka in Napredak, v Zrenja* ninu pa Sarajevo in domači Proleter. V prvi skupini je favorit Rijeka, kateri zadošča za kvalifikacijo tudi neodločen rezultat, medtem ko mora Napredak nujno zmagati. Trenutni položaj pred zadnjo tekmo je naslednji- Rijeka 3 12 1 8:0 4 Napredak 3 111 2:7 3 V dragi skupini pa je negotovost večja, čeprav ima Sarajevo kar dve točki prednosti pred Proleterjem. Proleter ima prednost domačega terena in bi njegova zmaga ne pomenila posebnega presenečenja. Toda za kvalifikacijo mu je potrebna, zaradi slabega količnika v golih, visoka zmaga z najmanj dvema goloma razlike v njegovo korist, ki pa ne sme ustrezati rezultatu 2:0, pač pa vsem drugim kombinacijam od 3:1 naprej. Trenutni položaj obeh kandidatov v skupini je naslednji: Sarajevo 3 2 1 0 9:4 S Proleter 3 111 10:8 3 * * * Po včerajšnjem sklepu u-pravnega odbora Nogometne zveze Jugoslavije se bo 20. julija začelo tudi kvalifikacijsko tekmovanje za vstop v II. zvezno ligo, ki se bo končalo 20. avgusta. Kvalifikacijske skupine so določene po področnem načelu. Za vzhodno II. zvezno ligo se bodo kvalificirali zmagovalci naslednjih kvalifikacijskih skupin; I. skupina: «Beograd», ZAK (Kikinda), Zvezda (Subotica)! in «Novi Sad#. II. skupina: #Trepča», Sloga (Kraljevo). Lovčen (Cetinje), in Sloboda (Titove Užice). III. skupina: Srem (Sremska Mitroviča), Hajduk (Pula), Radnički (Vrbas) in «Bečej». IV. skupina: Radnički (Kragujevac), Timok (Zaječar), Rudar (Kosovska Mitroviča), in Budučnost (Smederevo). Pravico neposrednega sodelovanja v vzhodni II, zvezni ligi imajo; OFK (Beograd), Spartak (Subotica), Proleter (Zrenjanin). Napredak (Kru-ševac). Sutjeska (Nišič), Radnički (Sombor), Rabotnički (Skoplje) in Radnički (Niš). V zahodno II. zvezno ligo se bodo uvrstili zmagovalci naslednjih skupin; I. skupina: Vorteks (Varaždin), Metalac (Zagreb) — ali «Ljubljana» v kolikor doseže ugoden rezultat na ponovljeni tekmi z Metalcem v Zagrebu — in Segesta (Sisak). II. skupina: Odred, Metalac (Sisak) in Rudar (Trbovlje). III. skupina; Krim, Elektro-stroj (Zagreb) in Branik. IV. skupina! «Borovo». Je-dinstvo (Brčko) in Proleter (Belišče). V. skupina: «Zenica», Rudar (Kakanj) in Neretva (Metko-viči). VI. skupina: Borac (Banja Luka). Dalmatinac (Split) in Tekstilac (Derventa). Pravico neposrednega vstopa v zahodno II. zvezno ligo imajo: »Zagreb#, «Split», «Re-ka», Lokomotiva, TrešnjeVka, »Sarajevo#, Sloboda (Tuzla) in Proleter (Osijek). NOGOMET Selmosson pri Romi RIM, 10. — Lazio je pristal na prošnjo Rome in ji odstopil svojega igralca Šveda Sel-mossona. V uradnem komunikeju, ki ga je izdalo vodstvo Rome, je rečeno, da je s tem zaključena njena kampanja nakupov za sezono 1958-1959. Zdi se, da je Roma plačala za Selmossona nad 100 milijonov lir. uagovorDi urednik STANISLAV HENKO Tisk* Tiskarski zavod ZTT . Trst /^VLADIMIR BARTOL------------- ■ALAMUT1"! Halimi je bilo, kot da je treščilo vanjo. Ves njen prekrasni svet se je podrl, široko je razprla oči. Nobenega glasu ni spravila iz sebe. Vtaknila je roko v usta in od bolečine zagrizla vanjo. Polagoma ji je postajalo jasno, da je Sulejman zanjo za vedno izgubljen. Nenadoma se je kakor izstreljena puščica pognala proti izhodu. Da, vse se ji lahko smejejo zdaj, ker jim ni hotela verjeti. Stekla je po hodniku, in še preden so se njene tovarišice zavedle, je že dirjala po stezi proti skalovju, na katerem so se čez dan sončili kuščarji. »Rokaja! Sara! Za njo!» je pridušeno velela Fatima. Obe sta poleteli v vrtove. Niti opazili nista, kdaj se jima je bil Ah riman pridružil. Tekli sta naravnost proti hudourniko-vemu nabrežju. Vrh skalovja sta zagledali Halimo. Zakrilila je z rokami in se pognala v valove. Obupen krik in težak pljusk in že jo je divji tok odnesel s seboj. Ahriman je skočil za njo. Dohitel jo je, jo pograbil z zobmi za lase in jo skušal zavleči proti bregu. Toda tok je bil premočan. Halima se je v smrtnem strahu oklenila Ahrima-novega vratu. Zmerom bliže sta prihajala alamutskim skalam. Njegove teme vajene oči so razločevale bližnje obrežje. Napenjal je vse sile, da bi ga dosegel. Bilo je vse zaman. Težko je zahropel in pri tem izpustil svoj tovor. Roke so se raz klenile in truplo je izginilo v valovih. Toda že je bil tudi sam med visokimi skalami. Dosegel jih je, toda kremplji so mu spodrseli ob gladki steni. Skušal je plavati proti toku, nazaj k obrežju vrtov. Toda pošle so mu moči. Zagrabil ga je vrtinec in ga potegnil s seboj v globino.----------- Z grozo v očeh sta se Sara in Roka j a vrnili. Pri vhodu jih je sprejela Zofana. Zajokali sta. »Ni je več. V vodo je skočila. V hudournik.* »O, Alah! Alah! Toda tiho bodita. Fant se je prebudil in se čudno vede. Nič mu ni videti, da bi nas smatral za hurije. Le kaj bo dejal Seiduna!* Obrisali sta si solze z obraza in odšli za Zofano. Obeida je sedel na blazinah, samozavestno objemal zdaj Fatimo, zdaj Džovajro ter se pri tem nekam zviška smehljal. Zaman sta se trudili, da bi ga opili. Komaj da si je omočil ustnice v vinu. Potem je začel z zvitim smehljajem pripovedovati o življenju na Alamutu. Prežeče je pri tem opazoval obraze deklic. Ko je omenil Sulejmanovo in Jusufovo ime, je videl, kako so se nekatere spogledale. Z neko škodoželjno naslado jim je popisoval, kako sta se davi odpravila na pot v raj. Videl je, kako so prebledevale in se zaman trudile, da bi zakrile svoja čustva. Nekakšno zadoščenje je občutil pri tem. Grizlo ga je, da sta bila onadva pred njim okusila sladkosti pri teh lepoticah. Zdaj je zagledal Saro. Zdrznil se je. »To je črna Sara, o kateri je pripovedoval Sulejman, pa čeprav se zdaj drugače imenuje,* je rekel pri setai. Kri njegovih pradedov se je oglasila v njem. Take so morale biti sužnje njihovih imenitnikov. Stegnil Je roko, pograbil jo za zapestje in jo s sunkom potegnil k sebi. Nosnice so se mu na široko razprle. Strgal je rožnato tančico z nje. Stisnil jo je v objem, da so obema zapokale kosti. Potem je zastokal kakor maček, ki ga je premagala slA. Divje se je vrgel nanjo. Pri tem je Sara pozabila na Halimino usodo. Zdaj ga je bilo lahko opiti. Brez moči in brez volje je sprejel vse, kar so mu ponujale. Utrujenost ga je premagala, da je kmalu zadremal. «Rokaja! Hitro poišči Mirjam! Vse ji povej! Da je Halima skočila v reko in da Obeida ne veruje.* Ob prekopu je bil privezan čoln. V njem je sedel Moad Tudi Rokaja je skočila vanj. «Popelji me k Mirjam! Takoj!* «Mirjam je pri Seiduni.* «Tem bolje.* Ze je zdrknil čoln po gladini. Sredi poti sta se srečala z Mustafo, ki je prepeljaval Apa-mo iz drugega vrta. »Halima je utonila v hudourniku!* Ji je zaklicala Rokaja. «Kako praviš?* Rokaja je ponovila. Starka in skopljenca so se zgrozili. »Pokaži mesto! Morda jo še rešimo.* »Prepozno. Zdavnaj jo je že zaneslo mimo trdnjave.* »Alah, Alah! čemu je vse to potrebno?* Mustafa je izpustil vesla in si z rokama zakril obraz. • • • Hasan in Mirjam sta dolgo molče sedela v majhni uti. Končno je on prelomil molk. »Tega še ne veš,* je dejal, «da sta me hotela moja velika daija v oni noči, ko sem poslal prve fedaije v raj, vreči z vrha mojega stolpa v šah rud?* Mirjam ga je presenečeno pogledala. «In zakaj to?» «Ker nista mogla pojmitl, da je človek nasproti sebi dolžan, da izvede do konca, kar je enkrat začel.* »To se pravi, da sta se zgrozila nad tvojim početjem. Kaj si naredil z njima?« »Kaj da sem naredil? I no, po gradu se sprehajata, kot sta se prej. Zlih želja smo vsi polni. Zato jima tudi nisem zameril. Kaj bi mi tudi mogla? Nas vseh rešitev je odvisna od pravilnega delovanja mojega stroja. Da bi se mu le posrečilo ugonobiti tudi našega najbolj zakletega sovražnika.* Skorij nesl;>no jo zahahljal. »To se pravi: mojega starega, zagrizenega tekmeca, mojega srčnega neprijatelja, mojega smrtnega sovražnika.* «Vem, koga misliš,* je zamrmrala. Spet sta dolgo molčala. Vedel je, kaj teži Mirjamino dušo. Toda izogibal se je, da bi sam načel kočljivo snov, ona se pa tudi ni upala z besedo na dan. šele po dolgem casu je vprašala: »Povej, kaj si storil s prvo trojico, ki je bila v vrtovih?* »Jusuf in Sulejman sta davi zrahljala živce sultanovi vojski, ki nas oblega.* Pogledala ga je, kot da mu hoče čitati na dnu srca. »Ali si jih umoril?* «Ne. Sama sta se. In pri tem sta bila srečna.* »Okrutna zver si. Pripoveduj.* Ubogal jo je. Poslušala ga je na pol z grozo na pol strmč »In nisi nič občutil, ko si žrtvoval dva človeka, ki sta ti bila do smrti vdana?* Videla je, da mu je težko in da Je v obrambi. «Ti tega ne moreš razumeti. Kar sem začel, sem moral dovršiti. Toda ko sem fedaijema dal ukaz, sem se sam zgrozil. Reklo je v meni: če Je oblast nad nami, ne bo dopustila. Ali bo potemnelo sonce ali se bo zemlja potresla. Trdnjava se bo zrušila in pokopala tebe in tvojo vojsko pod sabo... Povem ti, da sem trepetal v srcu, kakor trepeče otrok pred strahovi. Vsaj majhno znamenje sem pričakoval. In, resnica. (Nadaljevanje sledil