n ♦ ♦ Ljubljana, sreda, 22. julija 1953 PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! II. IZDAJA XVIII. Stev. 185 DIREKTOR »BO KB M/« f,LJ*0 VLAHOVIČ glavni IN OUliOVOBNl UREDNIK °USAN BLAGOJEVIC UREJA UREDNIŠKI ODBOR * DetkaIZhal*(~ Vsak dan razen Cena 10 dinarjev '/tmui 'Mnt/A GLASILO ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE •ljudska pravica« USTANOVLJENA ft. OKTOBRA 1934 • MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO l. JUL 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK * OD l. JUNIJA 1953 IZHAJA KOT »BORBA« ZA SLOVENIJO Protest delegacije FLR3 v Trstu *3radi nasilnega raznarodovanja cone A IredenJw'v^a ^e^e£acV.® FLRJ Bogo Gorjan pri Zavezniški vojaški upravi — s icni organizaciji so prodali doslej že okrog 35.000 mJ slovenske zemlje Trst, 21 , >čnik JDe df>leg Hee»7vJ odsotnosti opolnomoče- ProtestiraniIStHra J°Žet-a Zemliaka °vanske Trlo^neS -v-7lmenu •'ugo" jaški *ade pri Zavezniški vo- pravi zaradi vse večjega močnik šefaju!iia (,Tanjug>- Po’ seia jugoslov. trgovin-Jan iP".fa^Je v Tr?tu Go go Gor- raznarodovania slovenskega ozemlja, ki ga sedaj intenzivno izvajajo v angloameriški coni STO z zidavo velikega števila naselij Razširjeni plenum CK ZK !°venije je razpravljal 0 pismu CK ZKJ DanLj U bJ,j a n 3 ’ 21- julija ^mjeni 7končan osmi raz-iHitei- 7 m Centralnega ko- v..-- V 07 P lrnrY»nvi;r.+«.. oi_ 5ije. pi komunistov Slove-Centra, anum -ie Proučil pismo slaviip i®ga komiteja ZK Jugove an!l aa te-i Podlagi podrob-kljivost; 1Zlral nekatere pomanjšam* ■V nekaterih osnovnih sanizacijah v • v Sloveniji. Central- s tem le osmi plenum Hije al£ega komiteja ZK Slovele t- a? Yse okrajne in občin-°rEanw-m-- e *er vse osnovne tega n- nai se na podlagi za nJ?,S1?a 235110 odločno boriti ^Unistn Političnega dela ko-pitev inV’ Za ojikovo idejno okre-stičnih -iZa Poudarjanje sociali-- ‘n .ciljev v vsem našem dedi Sn. . Prihod novega Jetskega veleposlanika NoSl0gr?d> 2t- julija (Tanjug). SoslavU^Jetslii '"eteposlanik y Ju-Vaijkol' ?0SP- Vasilij Aleksejevič je s svojo soprogo davi mejo, kar pomeni kršitev mirovne pogodbe z Italijo. Doslej so v okviru italijanskega načrta glede raznarodovanja za italijanske begunce. i cone A STO že zgradili naselja Poudaril je, da s temi naselji j za begunce v Štivanu, Sv. Križu nasilno menjajo v skladu z obšir- na Proseku, kupili so pa tudi nim načrtom italijanske vlade na- j zemljo za takšno naselje v Sesla-rodnostni sestav angloameriške nju. Razen tega je 7. julija ire-cone. Rimska vlada skuša na ta dentistična večina v tržaškem sve-način ustvariti italijansko mosti- j tu izglasovala sklep, da bo razna-šče na doslej strnjenem sloven- rodovano tudi slovensko ozemlje skem ozemlju med Trstom in na Opčinah. V ta namen so pro-Italijo. dali iredentistični organizaciji Hrati je pomočnik vodje ju- »Opera assistenza profughi Giu-goslovanske delegacije poudaril, liani e Dalmatk 34.600 kvadr. meda v neposredni bližini jugoslo- trov slovenske zemlje, ki je last vanske meje na področju anglo- tržaške občine, in na katerem bodo sezidali veliko naselje za italijanske begunce. V vseh teh krajin cone A živi izključno sloven- ameriske cone STO grade italijanska naselja z namenom, da bi napravili osnovo za stalni iredentistični pritisk na jugoslovansko sko prebivalstvo. Uiokm+.-i J v v vsem našem de-nju em družbenem življe- Mspe! z vlakom v Beograd. staji ■ beograjski železniški po-spte: /e veleposlanika Veljkova toko]a ?amestnik načelnika pro-Sanio r?avnega tajništva za zu-J zadeve Pavle Beljanski. ^rjv^0litev za novega ^niškega veleposlanika lseri-?u’ 21-, juHja (Tanjug). Je pr: . i republike maršal Tito Olehisi na imenovanji slav;:; ;Ka yeleposlanika PtedseHn?i, ’ 2L •!uli-ia (Taniu&)-je pr: dnik republike maršal Tito ttiehjst na imenovanje novega 'avjjj -ya yeleposlanika v Jugo- v nal.' ;'ovi mehiški veleposlanik Šlti vol 1 bo dosedanji mehi- Edua-jPoslanik v Panami gosp. do Safa Morillo. Fleonora Roosevelt 2apustila Jugoslavijo Derna^-reb».21. julija. Po večdnev-Ele0n 'VanAu v Jugoslaviji je ga. sti]a v Roosevelt danes zapu-v q 5as° državo in odpotovala ..Ob’ POLOŽAJ NA KOREJI Redni sestanki v Pan Mun Jomu Radio Fen jang sodi, da je premirje blizu Pan Mun Jom, 21. jul. (AFP). Danes dopoldne ob 10. po krajevnem času so se v Pan Mun Jomu sestali štabni častniki, kot je bilo že določeno po programu razgovorov med kitajsko-sevemo-korejsko delegacijo in delegacijo Združenega poveljstva. Štabni častniki so se razdelili v dve skupini, od katerih je imela vsaka po en sestanek. V svoji današnji oddaji je radio Fen j ang trdil, da kaže ne- pričakovana povečana aktivnost v Pan Mun Jomu, da je podpis premirja blizu. Po trditvah radia je prišlo po jamstvih, da bo Sing Man Ri spoštoval premirje, »do vala optimizma in hitre oživitve delovanja v kraju razgovorov«. Fenjanški radio je razen tega poročal, da kakih 700 kitajskih in severnokorejskih delavcev sedaj gradi »zgodovinsko poslopje v korejskem slogu, v katerem bodo podpisali premirje«. V OZN SE BOJE NOVIH ZADRŽKOV raz. bili n °db°du ge. Roosevelt so odh0 avzi’či predsednik ljudskega vac a Zagreba Večeslav Holje-ženg Predsednik društva za Zdru-seK„tnarode dr. Hinko Križman, in *ar AF2 Hrvatske šeparovic C°naueriški konzul v Zagrebu g. New York, 21. julija (Tanjug). Na sedežu Združenih narodov so znova optimistični glede sklenitve sporazuma o premirju na Kore j L Dejstvo, da se je v Pan Mun Jomu prvikrat sestala vojaška komisija za premirje, si tukaj razlagajo kot dobro znamenje, da bo sporazum v kratkem podpisan. To razpoloženje pa motijo nekatera znamenja, ki kažejo, da lahko nasprotovanje južnokorejskega predsednika še vedno škoduje ugodnemu razvoju dogodkov v Pan Mun Jomu. Opazovalci v Združenih narodih izražajo nezadovoljstvo tudi zaradi tega, ker del ameriškega tiska še vedno podpira pristransko ravnanje Sing Man Rija. V Združenih narodih so začeli vnovič govoriti o morebitnem sklicanju izrednega zasedanja Generalne skupščine. To izredno zasedanje je bilo določeno za sredi tega meseca, so ga pa odložili, ker premirja še niso podpisali. Generalna skupščina bi morala takoj po sklenitvi premirja odločiti o nekaterih podrob Radakrišnan pri Djilasu in Colakovicu .®e°arnri predsednik 'Orad, 21. julija (Tanjug). Zveznega izvrš-dajG sveta Milovan Djilas je tK>dr,S °b 10. dopoldne sprejel k® \/edsednika indijske republi-kthu Radakrišnana. Pri spre-tajf.-T. s*a bila navzoča generalni toj. t Predsednika republike dok-t>Qsl= e Vilfan in indijski vele-hL nik v Jugoslaviji g. Binaj pJan Sen. bllkp ■E>redsednik indijske repu-danes dopoldne v sprem-sed . 8eneralnega tajnika pred-bidi u Pk,RJ Jožeta Vilfana in obdskega veleposlanika Sena tudi Rodoljuba Colakovi-SvLpr.edsednika odbora za pro-tie~0 ln kulturo Zveznega izvrš-jesa sveta. G. Radakrišnan se E>r^s tov. Colakovičem pol ure iai f ln prijateljsko razgovar- Po CedaT nik veleposlaništva g. Singh. Od Jugoslovanov so bili razen podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Djilasa na kosilu še predsednik Izvršnega sveta LR Srbije Petar Stambolič, člani Zveznega izvršnega sveta Rodoljub Colakovič, Osman Kara-begovič in Sava Kosanovič, predsednik Zveznega sveta ljudske skupščine Vladimir Simič, generalni sekretar predsednika republike dr. Jože Vilfan, sekretar komisije za mednarodne stike Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije Vladimir Dedijer, viceadmiral Srečko Manola, član Izvršnega sveta LR Srbije Selmo Hašimbegovič in drugi. Jutri zjutraj bo podpredsednik Radakrišnan odpotoval v Sarajevo. nostih politične konference, na kateri bodo razpravljali o Daljnem vzhodu. Predsednik zunanjepolitičnega odbora senata ZDA Wiley je izjavil, da je pristanek generala Nam Ila na razpravljanje o podrobnostih premirja »do zdaj najboljša stvar«. Wileya je podprlo tudi več senatorjev, ki pa so dodali, da se lahko za tem še vedno skriva »kaka spletka« Severnokorejcev in Kitajcev. Wiley je nadalje dejal, da bi bilo pre mir j e le prvi korak. »Ce želimo resnični mir na Daljnem vzhodu,« je dodal, »je treba rešiti tudi vprašanje vojne v Indokini«. Na koncu je izrazil upanje, da bo Sing Man Ri spoštoval premirje. Senatorju Georgesu, vodilnemu demokratu v zunanjepolitičnem odboru, se zde stvari veliko jasnejše. Ta senator sodi, da bo v kratkem sledil zadnji korak za sklenitev premirja. Tudi predsednik vojaškega odbora senata Saltonstall je izrazil upanje v skorajšnje premirje. Indija zahteva pojasnilo Washington, 21. jul. (r.). Indija je pozvala vladi ZDA in Kitajske, naj razjasnita vlogo njenih čet, ki morajo oditi na Korejo, da bi sodelovale v nevtralni komisiji za nadzorstvo nad tistimi kitajskimi in severnokorejskimi ujetniki, ki zavračajo vrnitev v domovino. Indijska vlada je sporočila, da zahteva to pojasnilo, ker sicer ne bo sposobna svoje misije uspešno opraviti zaradi nasprotovanja bing Man Rija, ki je pred tedni zagrozil, da se bodo južnokorejske čete s silo uprle prihodu indijskih čet na ozemlje Južne Koreje. < čestitka predsednika Tita slovenskemu narodu Brioni, 21. julija Predsednik republike Josip Broz - Tito je poslal predsedniku Izvršnega sveta LR Slovenije tovarišu Mihi Marinku ob Dnevu vstaje ljudstva Slovenije naslednjo čestitko: »Ob praznovanju obletnice ljudske vstaje v Sloveniji pošiljam Vam, prek Vas pa tudi vsemu slovenskemu narodu naj-prisrčnejše čestitke in najlepše želje za srečo in vsestranski napredek vaše republike. Ob praznovanju tega velikega zgodovinskega datuma, 22. julija, se bo ljudstvo Slovenije ponosno spominjalo, da je na ta dan leta 1941 stopilo na pot oboroženega boja proti okupatorju in domačim izdajalcem ter skupaj z ostalimi narodi izbojevalo ne samo neodvisnost, marveč tudi največjo revolucionarno pridobitev — možnost, da zdaj v svobodni skupnosti narodov Jugoslavije gradi socializem. Naj živi in proč vi ta Federativna ljudska republika Jugosla-slavija! Josip Broz - Tito« Čestitka Blaža Jovanoviča Titograd, 21. jul. — Ob Dnevu vstaje slovenskega naroda je poslal predsednik Izvršnega sveta LR Črne gore Blažo Jovanovič predsedniku Izvršnega sveta LR Slovenije Mihi Marinku naslednjo brzojavko: »Za 22. julij, Dan vstaje slovenskega naroda, sprejmite naj-prisrčnejše pozdrave Izvršnega sveta in moje osebne z željo za nadaljnje uspehe v graditvi socializma. Naj živi 22. julij, Dan vstaje slovenskega naroda! — Predsednik Izvršnega sveta LR Črne gore Blažo Jovanovič.« Čestitka Pere Brajoviča Ljubljana, 21. jul. — Od bivšega načelnika štaba IV. operativne cone polkovnika Pere Brajoviča je prejel Izvršni svet LR Slovenije naslednjo brzojavko: »Pošiljam plameneče pozdrave Vam in junaškemu slovenskemu narodu ob Dnevu vstaje z željo za čim večji procvit Slovenije in za srečo socialistične Titove Jugoslavije! — Polkovnik Pero Brajovič.« PRAZNIK SLOVENSKEGA LJUDSTVA Pred 12. leti je prvi strel na okupatorjevega hlapca bil I znak za pričetek oborožene vstaje slovenskega ljudstva. »K orožju!« je šel julija 1941 glas po vsej med tri okupatorje razkosani Sloveniji. Se posebno je bil ta odziv močan na Gorenjskem. V slovenskih gozdovih so začele rasti prve partizanske čete, tako Rašiška, Podlipoglavska, Kamniška, Mengeška, Kranjska, Jelovška, Ribniška, Trboveljska, Celjska, Savinjska, Jeseniška in Pohorska četa. Vse te čete so že prej začele napadati sovražnika, po nalogu Glavnega štaba slovenskih partizanskih odredov pa so bile 22. julija izvedene prve načrtne partizanske akcije, ki so se širile in konec julija dosegle vrhunec zlasti na Gorenjskem in v okolici Kamnika. Slovensko ljudstvo je na poziv Komunistične partije dvignilo glavo in s puško v roki začelo skupno z ostalimi jugoslovanskimi narodi zgodovinski boj na življenje in smrt. Danes proslavlja slovensko ljudstvo v bratskem krogu jugoslovanskh narodov obletnico začetka te velike bitke. Ta dan proslavlja s ponosno zavestjo, da je po skoro tisočletnem suženjstvu z velikimi žrtvami priborilo svobodo, ponosno na velike zmage, ki so jih delovni ljudje naše domovine izbojevali v prav tako hudih bitkah povojnega obdobja. Praznik vstaje slovenskega ljudstva je tesno povezan s prizadevanji vseh ostalih jugoslovanskih narodov, saj je bila prav ta povezanost, bratstvo in enotnost, tista sila, ki je v prvi vrsti omogočila, da je iz krvi stotisočev življenj, iz nečloveških naporov zrasla čudežna roža svobode in boljšega življenja. Po zgledu junahou NOB u boj proti ostankom stareta Ob odkritju spomenika borbenim ženam na trgu revolucije v Liubliani je govoril tovariš Franc Kimovec-Žiga Ljubljana, 21. julija Na okrašenem trgu Revolucije v Ljubljani je danes tov. Franc Kimovec-Ziga odkril spomenik revolucionarnim ljubljanskim ženam, ki 60 pred desetimi leti na tem mestu golih rok nastopale proti oboroženemu okupatorju ter zahtevale pravico. Svečanemu odkritju spomenika, ki spada v okvir Dneva Slovenije narodni heroj Janko Rudolf in večtisočglava množica. Tovariš Kimovec je v začetku nične in včasih celo zlonamerne govorice. Predvsem je naglasil, da je stvar socialistične graditve omenil, da je uspešna borba in pri nas stvar dolžnosti, ki jo no-konena zmaga našega naroda bila I simo vsi skupaj, da pokažemo mn7na corr>r» "jn + o r,—~ • u -i , _ . fr možna samo zato, ker smo imeli tako dobro organizirano Komunistično partijo pod vodstvom tovariša Tita. Potem je govoril o velikih žrtvah, ki jih je Ljubljana dala med NOB in o velikih Naročnikom in bralcem sporočamo, da bo jutri »Ljudska pravica-Borba« redno izšla vstaje slovenskega naroda in v i zaslugah ljubljanskih žena, ki so okvir mnogih letošnjih proslav j med okupacijo predstavljale nai-ob desetletnici množičnih demon- I številnejšo organizacijo v mestu stracij ljubljanskega prebivalstva ! Po vojni pa, zlasti zadnja leta' proti okupatorju, so_ prisostvovali j kakor , je dejal, tovariš Ziga lile predsednik Ljudske skup- } pravega komunista in borca 'ble-•Xčlne ®]°ve"lje Fer.d0 Kozak- ČIan 1 di> Cesto popuščamo v naših na-. s Bons Ziherl, predsed- čelnih vprašanjih in tako dajemo nik Slavnega odbora sindikatov možnost, da se razširjajo neres ZASEDANJE SVETOVNE UNIVERZITETNE ORGANIZACIJE Pomoč univerzam nerazvitih dežel (Od posebnega dopisnika >Borbe<) Carigrad, 21. julija. — V Carigradu je bila končana konferenca svetovne univerzitetne organizacije, ki sta se je udeležila ° razS°voru s tov. Colakovi-- si je visoki indijski gost lal beograjski narodni muzej. Podpredsednik Zveznega iz- &ti> ga sveta Milovan Djilas je 'ev dd opoldne kosilo v počastl-tig. Podpredsednika indijske re-g, dke 6 Radakrišnana. Razen njj ^adakrišnana sta se kosila 1^‘ežila tudi indijski veleposla-^ V Jugoslaviji g. Sen in svet- Bralcem, naročnikom, sodelavcem in osem delovnim ljudem Slovenije čestitamo k Dnevu vstaje slovenskega narodal Uredništvo in uprava »Ljudske pravice - Borbe« sekretar Zveze Jugosfavije Miloš Nikolič in Tone Lah. To konferenco sklicujejo vsako leto. Na carigrajskem zasedanju so sprejeli načrt za pomoč univerzam nerazvitih držav. Največ gmotnih sredstev so določili za pomoč univerzam v Indiji, Indoneziji, Burmi, Afriki itd. Jugoslovanska predstavnika sta predlagala, da bi proučili, kakšne so možnosti za ustanovitev narodnih komitejev te organizacije v Ekvatorialni Afriki poslali delegacijo v Južno Afriko, ki bi stopila v stike s tam-kojšnjimi domačimi študentovskimi organizacijami in univerzitetnimi oblastmi. Oba jugoslovanska predloga sta bila sprejeta. Na kdnferenci so dodelili Jugoslaviji 15 tisoč švicarskih frankov za nabavo strokovnih knjig in instrumentov. Jugoslovanska predstavnika pa sta obljubila, da bo tudi naša država plačala v ta sklad organizacije določeni znesek. Razen tega sta izjavila, da bosta izposlovala pri pristojnih jugoslovanskih oblasteh dve __________ štipendiji za študenta iz Nige- tin Rožan7-Tine7hVrŠulič-Car’ »*i m \r % nnv rvi .J,, rl i «.. 1 ., Air x i t v — - _ mednarodnemu proletariatu pravo pot. Dejal je, da bi morali tuch danes.vzeti za vzor tisoče in tisoče Ljubljančanov iz narodnoosvobodilne borbe, zlasti heroja Toneta Tomšiča in Borisa Kidriča. Novi narodni heroji Z ukazom predsednika Federativne ljudske republike Jugoslavije so bili za veliko junaštvo v boju proti ljudskim sovražnikom in za zasluge v narodnoosvobodilni borbi od 1941 do 1945 odlikovani z redom narodnega heroja: dr. Aleš Bebler, Jože Boldan-Silni, Andreana Družina-Olga, Albert Gruden-Blisk, Janez Hribar, Rudolf Hribernik-Svarun, Albert Jakopič-Kajtimir, Mile Kilibarda, Ivan Kovačič-Efenka, Anton Okrogar-Nestl in Vinko Robek. Z drugim ukazom predsednika FLR Jugoslavije so bili za veliko junaštvo v boju proti ljudskim sovražnikom in za zasluge v narodnoosvobodilni borbi od 1941 do 1945 odlikovani z redom narodnega heroja padli borci: Matija Bleje, Tončka Čeč-Olga, Karel Destovnik-Kajuh, Dušan Jereb, Milka Kerin, Antonija Kuglar, Jože Mihevc-Ru-dar, dr. Dušan Mravljak-Mrož, Maks Pečar. Miha Pintar, Valen- da bi Povečali pomoč tem drža- rije ki naj bi študirala na ju-1 Alfonz Šah-Iztok in 'Vida'Jan^-’ vam. Predlagala sta tudi, na; bi i goslovanskih univerzah. Z. P. | žič. MAR JE MOGOČE ZEMLJO PUSTITI LASTNIKU? Čeprav so bili sestanki z okrajnimi komisijami že pred mesecem dni in so na njih obravnavali nejasna vprašanja, se vendar še vedno pripeti, da se zakon o zemljiškem skladu ponekod uveljavlja počasi, tako da je videti, da naloga ne bo pravočasno izpolnjena. Zato je republiška komisija za zemljiški sklad LR Srbije sklicala posvetovanja s predstavniki okrajnih komisij, na katerih razpravljajo, kaj so glede tega že storili. Ugotoviti so, da delajo okrajne komisije skupno. Vsa komisija obišče vsako vas, kar zavlačuje delo, namesto da bi se člani komisije razdelili in opravili posel hkrati v nekaj vaseh. Tudi nimajo zadosti tehničnega osebja. Stvari ne urejajo hkrati, to se pravi, da po končani razpravi v vasi ne napišejo takoj odlokov in ne razdele zemlje zadrugi ali kmetijski organizaciji. Posamezne komisije delajo zamotano, zlasti kar se tiče volil, dot in kupoprodaj, čeprav so bila ta vprašanja pojasnjena že na prejšnjih posvetovanjih. Pokazalo se je, da komisije ne upoštevajo razlag posameznih članov pozneje izdanih zakonov. To zadeva zlasti razlago člena zakona, ki določa, da je treba pustiti zemljo lastnikom. V posameznih okrajih in vaseh ne morejo zemlje nikomur dodeliti, ker ni organizacije, ki bi jo sprejela. In komisije puščajo zemljo lastnikom, toda to je mogoče storiti samo, če gre za gospodarstva, ki imajo mnogo članov in ki jih je odvzem zemlje hudo prizadel. Ce pa ni organizacije, ki bi ji lahko dodelili zemljo, jo je treba ustanoviti. Zdaj je ljudem bolj jasno, komu je treba dati zemljo iz zemljiškega sklada kakor sprva, ko so hoteli predvsem ustanavljati kmetijska posestva. Zdaj teže bolj za tem, da bi zemljo dobile zadruge, kjer pa to ni mogoče, bodo ustanovili posestva. Kaže, da bodo agronomi postali upravniki novih kmetijskih organizacij. Zato bodo zanje priredili seminarje, da bi se čimbo-Ije pripravili in da bi zakon tudi politično razumeli ter tako dosegli, da bodo te gospodarske organizacije postale jedro socialističnih odnosov na vasi. Ker se bo čez mesec dni začela jesenska setev, bi bilo treba vse naloge glede uveljavljanja zakona dotlej opraviti, da bi mogli zemljo za prihodnje leto že izkoriščati. Živahni sestanki organizacij ZK, ki proučujejo pismo CK ZKJ Komunisti ostro kritizirajo tiste tovariše, ki postavljajo osebne koristi nad koristi skupnosti Beograd, 21. julija V vseh organizacijah Zveze komunistov Jugoslavije se nadaljuje proučevanje pisma CK ZKJ z drugega plenarnega sestanka na Brionih. Naši dopisniki vsak dan iz vseh krajev države poročajo, da komunisti na mnogih sestankih razpravljajo o pojavih in problemih, poudarjenih v pismu. Naš dopisnik iz Rume poroča, da je v Sremu večina organizacij proučila pismo. Te dni je imel okrajni komite rumskega okraja plenarni sestanek, ki se ga je udeležil tudi sekretar Pokrajinskega komiteja ZK Srbije za Vojvodino Stevan Dronjski. Takšne sestanke so imeli tudi v okrajnih komitejih šidskega, staropa-zovskega in zemunskega« okraja. V osnovnih organizacijah so največ govorili o čistosti lika komunista. V vaseh Ležimiru, Sašin-cih, Jarku in Sišatovcu so poudarjali, da so v vrstah ZK tudi takšni posamezniki, katerih lastnosti niso v nobeni zvezi z likom komunista. Na sestanku občinskega komi- nosti. Tako so kritizirali tudi predsednika kmečke delovne zadruge »9. maj« Mirka Svonjo in organizatorja sestanka kmetov, ki sta se izrekla za izstop iz zadruge. Švonja je z nekaterimi komunisti pospešil likvidacijo zadruge, da bi čimprej prišel do svojega posestva. Organizacije Zveze komunistov v Nišu se sistematično pripravljajo na proučevanje pisma CK ZKJ. Mestni komite je na zadnjem sestanku obravnaval nekatere pojave v mestu. Isto so storile tudi osnovne organizacije in občinski komiteji. Mestni komite bo te dni organiziral s sekretarji osnovnih organizacij sestanek, na katerem bodo analizirali vse delo in položaj v mestu, kar bo komunistom znatno olajšalo razumeti bistvo pisma. V kosmajskem okraju bo proučevanje pisma CK ZKJ kmalu končano. Razprave na sestankih komitejev so bile zelo živahne in večina članov je poudarjala, da je prišlo pismo pravočasno. Ne teja v Rumi, ki so se ga udeležili j zadostuje pa pismo samo pro-tudi sekretarji 13 osnovnih orga- j učiti, poudarjajo v Okrajnem nizacij, so ostro kritizirali neka- j komiteju. Na sestankih osnovnih tere člane Zveze, ker postavljajo ' organizacij je treba nekatere pro-osebne koristi nad koristi skup-1 bleme, zlasti tiste, ki se na- Z otvoritve mednarodne razstav e barvne fotografije v Moderni galeriji. Med častnimi gosti (v s redi) belgijski poslanik g. Delcoigne Zvsmi izvršni svet je izdal odločbo o ustanovitvi izpostav socialnega zavarovanja v podjetjih Beograd, 21. julija. | V upravljanju Izpostav zavodov za Zvezni Izvršni svet je Izdal tudi socialno zavarovanje sodelujejo za-odločbo o ustanovitvi podružnic in iz- varovanci preko odbora zavarovancev postav zavodov za socialno zavarova- pri izpostavi. Redno poslovanje izpo- nje. Po tej odločbi lahko zavodi za socialno zavarovanje okrajev in mest ustanove svoje podružnice in izpostave, ki bodo opravljale službo zavodov na posameznih področjih oziroma v posameznih krajih ali večjih podjetjih in ustanovah. Odlok o ustanovitvi podružnice in izpostave izda skupščina zavoda za socialno zavarovanje okraja oziroma mesta. Podružnice zavodov za socialno zavarovanje okrajev in mest se ustanove za določena področja, ki se lahko, ne pa se morajo kriti s področjem ene ali več občin. Izpostave zavodov za socialno zavarovanje okrajev in mest se ustanove za posamezna mesta oziroma naselja ali za posamezna večja podjetja (obrate, delovišča) oziroma ustanove na področju zavoda. Podružnice zavodov za socialno zavarovanje okrajev In mest upravljajo zavarovanci prek izvoljenih skupščin. Skupščina podružnice izvoli iz svoje srede Izvršilni odbor, po potrebi pa tudi druge odbore za posamezne panoge poslovanja. Redno poslovanje podružnice neposredno vodi upravnik, ki ga imenuje izvršilni odbor zavoda na predlog skupščine. V vseh gostilnah, kavarnah in restavracijah zahtevajte »Ljudske pravico-Borbo«. stave neposredno vodi šef izpostave, ki ga imenuje izvršilni odbor zavoda. V obrazložitvi te odločbe Zveznega izvršnega sveta Je rečeno, da so Izkušnje v dosedanjem uveljavljanju socialnega zavarovanja pokazale, da bi bilo pri posameznih krajevnih zavodih potrebno in smotrno službo dekoncentrirati, tako da bi postale osnovne organizacijske enote samostojnejše ln da bi se načelo samoupravljanja zavarovancev razširilo tudi nanje. Zato so se v nekaterih večjih mestih pojavile težnje za ustanovitvijo posebnih občinskih zavodov za socialno zavarovanje. Ko so v sodelovanju s predstavniki zainteresiranih organov ln organizacij nastali položaj analizirali, so prišli do sklepa, da pomeni ustanovitev občinskih zavodov v mestih (razen obstoječih mestnih zavodov bistveno spremembo v organizacijski strukturi socialnega zavarovanja, ki ne ustreza sedanji fazi splošnega razvoja, razen tega pa kompliclra odnose v sami organizaciji socialnega zavarovanja. Zato so predlagali ln sklenili službo socialnega zavarovanja dekoncentrirati In samoupravljanje razširiti z novimi organizacijskimi oblikami po-podružnlc krajevnih zavodov, tako da ta oblika ne bi bila omejena samo na Poziv državnim organom, zavodom in podjetjem, ki izplačujejo svojim uslužbencem plače vnaprej Kakor je bilo objavljeno, stopajo novi predpisi o višini otroškega dodatka v veljavo že 1. avgusta, po navodilu Sekretariata za socialno zaščito Zveznega izvršnega sveta št. 9176/53 z dne 14. 7. 1953 pa se mora uslužbencem, ki so plačani vnaprej, za avgust izplačati otroški dodatek že v novih zneskih. Zato pozivamo vse državne organe, zavode in podjetja, da sestavijo sezname za izplačilo otroškega dodatka za uslužbence, ki so plačani vnaprej, za avgust izjemoma na dosedanji način, a brez navedbe zneskov otroškega dodatka, pač pa z natančno oznako številke odločbe o pravici do otroškega dodatka, ki jo je izdal pristojni okrajni (mestni) zavod za socialno zavarovanje. V tako sestavljene in predložene gezname za izplačilo otroškega dodatka morajo okrajni (mestni) zavodi za socialno zavarovanje sami vpisati nove zneske otroškega dodatka. Za vse upravičence, ki se jim otroški dodatek Izplačuje za nazaj, se bo izplačal dodatek za julij po dosedanjih predpisih, zato se bodo seznami za izplačilo otroškeg- dodatka za delavce in uslužbence, ki so plačani za nazaj, sestavili in potrjevali ta mesec še na dosedanji način. zavode tistih mest, ki Imajo v svoji sestavi občine, marveč bi bila splošna oblika, prikladna za vse krajevne zavode, pri katerih Je občutiti potrebo po ustanovitvi samostojnih področnih organov. Z odlokom Zveznega izvršnega sveta Je bila pri Zveznem zavodu za ljudsko zdravje ustanovljena komisija za zdravila, ki bo začasno oprav-ljela upravne posle iz pristojnosti fe- našajo na ideološko in politično delo in vzgojo komunistov, podrobneje razčleniti in proučiti. Na skupnem sestanku Okrajnega in Občinskega komiteja v Vršcu so proučili pismo CK ZKJ. Sestanka se je udeležil tudi član Centralnega komiteja ZKJ Pal Šoti. Na sestanku so ugotovili, da je glavna pomanjkljivost komunistov nezadostno politično in ideološko delo. Splošni zaključek sestanka je bil, da se pismo CK Še o sodnikih porotnikih in o porotnem sojenju Tovariš uredniki V »Borbi* z dne 6. maja t. I. sem pisal na tem mestu o nekaterih izkušnjah iz sodne prakse o sodnikih porotnikih in o poroti. Pozneje so se še drugi javno dotaknili tega vprašanja. Zato Vas prosim, da mi dovolite nekaj besed o njihovem mnenju. Nisem se izrekel za uveljavljenje porote po zahodnoevropskem zgledu,- marveč sem glede na izkušnje naše prakse, to vprašanje samo sprožil, odgovore pa prepustil tistim, ki to gradivo prouču- in v njem izražena ocena v celoti I jejo, ko pripravljajo osnutek no-nanašata tudi na delo komuni- ' ve ga zakona o ureditvi ljudskih stov vršanskega okraja. I sodišč. ZVIŠANJE DNEVNIC ZA SLUŽBENA POTOVANJA IN TERENSKO DELO potem pa 75 */». Doslej so uslužbenci v takšnih primerih prejemali polno dnevnico samo prvih 14 dni, pozneje pa 75 •/•. Spremenjeni so tudi predpisi o nagradi za terensko delo. Pod tem Je razumeti vse vrste geodetskih, geoloških in drugih predhodnih raziskovalnih del na terenu. Nagrado za takšno vrsto dela bodo prejemali uslužbenci v višini dnevnice za službeno potovanje. Razen tega pa se bo lahko dnevnica zvišala za 15 */• tistim uslužbencem, ki na terenskem delu stalno menjajo bivališče (na primer uslužbencem za geološke raziskave, geodetska merjenja v gorskih krajih), dnevnice. Doslej pa so bili ljudski Za to zvišanje bo potrebna privolitev odbori pooblaščeni, da so lahko zni- državnega tajnika za proračun in žali dnevnice tudi do 75 */#. Po novih administracijo. Doslej so dobivali predpisih bodo uslužbenci, ki jih za- | uslužbenci med delom na terenu na-časno pošljejo na delo kam drugam, grado v znesku cele dnevnice samo prejemali prvih 30 dni celo dnevnico, | prvih 14 dni, pozneje pa 75 •/#. Beograd, 21. julija. Zvezni izvršni svet je spremenil uredbo o potnih in selitvenih stroških in sklenil zvišati sedanje dnevnice za službena potovanja za 100 din, tako da bodo odslej znašale: za uslužbence, razporejene do IV. plačnega razreda, največ 800 dinarjev, za uslužbence, razporejene od IX. do V. plačnega razreda in za visoko kvalificirane delavce do 700 dinarjev, za ostale uslužbence in delavce pa 600 dinarjev. Spremenjen je tudi predpis o višini dnevnic za službena potovanja v mejah okraja. Kadar gre za takšna potovanja, lahko ljudski odbor določi manjši znesek dnevnic, toda znižanje ne more znašati nad 40 °/e polne I Toda ne zdi se mi, da jei mp«» naših ljudi na vasi že ta :1 i vita, da bi že zdaj laliko « JC poroto. S takšnega stahs>, u lahko človeku zdele P[ez°. jne tudi druge pridobitve baru** demokracije. Mi pa vem o, d V stane šele v socialistični dem , ciji možna tudi uporaba . buržoazne demokracije o nj čisti obliki. »Zahodnoevropska? rota, katere pogoj je bila z meščanskih činiteljev v sod je postala v razdobju v . ostrejših razrednih spopadov buržoazijo in delovnimi mn° mi buržoaziji nezaželena in se trudi, da se je znebi tako, ji daje nepomembno vlogo in l javi ja uradniško sodstvo.* I ' Hrnčevič.) Nezaželena za bur zijo postaja tembolj zaze na:j,. delovne množice, zlasti o soc Stični demokraciji, o kateri ]o moremo uveljaviti v čisti oo Samo takšno uveljavljanje bi, moglo pokazati pravo prea, .. tega načela buržoazne demo cije. , Drugo vprašanje pa je seD.e.J, ali so pri nas pogoji za up«/,., Ijanje porote, ki je ni bilo o v nobeni naši deželi.V st Hercegovini smo imeli za Avs petčlanske sodne senate, v k rih so bili trije sodniki-uradn. I dva pa tako imenovana >PT'i nika« iz vrst prebivalstva. ' . pet članov je odločalo tako ugotovitev, kakor tudi o s m u Razširjen je krog podjetij, ki jim bodo lahko sveti proizvajalcev povečali zneske povprečnih zaslužkov ob upoštevanju težine dela in specifičnih pogojev Beograd, 21. julija. Zvezni izvršni svet je dopolnil sedanjo uredbo o davku na plačni sklad, tako da je bolj razvidno, na koga se nanaša, kaj vse gre v breme plačnega sklada čunskega poslovanja, revizijo gospodarskih organizacij ali tehnične storitve (proučevanje gradiva in podobno) do 20 */«; b) rudnike pisanih kovin z Jam- In kaj se odbije od doseženega plač- skim delom, premogovnike z dnevnim nega sklada pred obdavčenjem. Ra- kopom, podjetja za proizvodnjo in zen tega so nastale v uredbi tudi predelavo nafte, podjetja črne in nekatere spremembe. Tako so jo raz- barvne metalurgije, podjetja težke širili tudi na industrijske obrate kemične industrije in koksarne, rud-kmetijskih zadrug. Za vse v kmetij- nike nekovin z jamskim delom, ce-stvu s kmečkim delom zaposlene de- mentarne, tovarne akumulatorjev, to-lavce je določen enoten povprečni za- varne kleja, podjetja za raziskovalna služek 6800 din. dela in globinska vrtanja, podjetja in Zvezni izvršni svet Je tudi razširil obrate za natovarjanje, iztovarjanje krog podjetij, katerim bodo lahko in vskladiščenje v morskih in rečnih sveti proizvajalcev povečali zneske pristaniščih ter na železniških posta-povprečnih zaslužkov ob upoštevanju jah (samo obrati s transportnimi de-težine dela in specifičnih pogojev, lavci) do 15"/«; Po novem predpisu bodo lahko sveti c) časopisna podjetja, založbe, jav- proizvajalcev povečali znesek po- ne radiofuzne postaje, tovarne katra-vprečnih zaslužkov za: na in podjetja filmske industrije ter a) premogovnike z jamskim delom, pomorske ladjedelnice do 10"/»; projektantske organizacije, hidroteh- d) podjetja za proizvodnjo in pre- nične inštitute, biroje in inštitute, ki nos električne energije, podjetja stro-opravljajo storitve gospodarskim or- Jcgradnje (vštevšl strojegradnjo in dcracije v vprašanjih proizvodnje ganizacijam glede organizacije tehno- elektroindustrijo), ostale ladjedelnice, zdravil in prometa z njimi. loškega procesa in gospodarsko ra- tiskarne in montažna podjetja do 5"/«. DNEVNA K K ONIKA Praznovanje 22. julija v koprskem okraju Koper, 21. julija Praznovanje obletnice oborožene vstaje slovenskega naroda, ki jo bodo praznovali tudi v jugoslovanski coni STO, se je začelo danes tu s partizanskimi zbori in akademijami v raznih krajih koprskega okraja. Davi so iz Pirana, Sečovlja, Boršta in Ankarana odšle partizanske patrulje, ki obiščejo uporniške kraje v okraju, zvečer pa se sestanejo v vasi Ost nad Trstom. Pred gradom, ki stoji tik ob meji jugoslovanske in angloameriške cone STO, bo jutri velik partizanski miting. Zemljo bodo kmalu odkupili Zrcnjanin, 21. julija. — V vaseh tajniškega okraja zaključujejo odkup presežkov zemlje. Okrajna komisija za zemljiški sklad je te dni začela izdajati kmetovalcem odločbe o odkupu presežkov. Strokovnjaki že merijo in knjižijo nova zemljišča. V tem okraju bodo odkupili nad 12.000 oralov zemlje. Večino zemlje bodo dali kmečkim delovnim zadrugam, ki bodo po reorganizaciji poslovale kot kmetijska podjetja. Uvrstite se med poverjenike Prešernove družbe! — Vsak poverjenik obdrži 10°/» pobrane članarine Nova potniška ladja Te dni so izročili Jadranski linijski plovbi novo potniško motorno ladjo »Aleksa Santič«. To je peta ladja iz serije potniških ladij tipa »Opatija«, ki jih grade v ladjedelnici »Uljanik« v Pulju. Nova ladja, ki bo prevažala potnike vzdolž naše obale, vozi 15 morskih milj na uro in ima prostora za 800 potnikov. Sredi septembra bodo dogradili tudi šesto ladjo iz te serije, »Ivan Cankar«. Z obiskom v bolnišnici »Franji« bodo proslavili Dan vstaje V proslavo Dneva vstaje slovenskega naroda in na pobudo bivših borcev, sedaj uslužbencev Bolnišnice za dojenčke in Dečjega doma obišče delovni kolektiv tega zavoda partizansko bolnišnico »Franjo« v Cerknem. S komemoracijo in položitvijo vencev na grobove borcev bodo dostojno počastili njihov spomin. vprašanjih. Takšne sodne se smo imeli tudi v Srbiji, dokier „ smo dobili v bivši Jugod8 enotnega kazenskega Pos An. toda z razliko, da je vseh pet nov kot porota odločalo Pl)r° o vprašanjih ugotovitev, P . jiJ so porotniki iz vrst PreA‘,M zapustili senat, ostali trije sodniki pa so sklepali o Pr m, vprašanjih in izrekali ruzsou Bosensko-hercegovski način Je enačeoal »prisednike* s so. uradniki, srbski pa ravno ob no. Srbski sistem je bil 0 j stvarnosti, ker lahko stalnega nika še nekako izenačimo s P rotnikom. zlasti če je tudi sam ^ voljen kakor slednji, medtem ostane obratno izenačenje zdevno. V takšnem mešanem sen , ostane sodniku porotniku nal a. krat samo vloga »prisednika* 0 . roma »prisodje«. Tu ne v}. mnogo pomagati niti na j bol J j1 ^ bor porotnikov, ki jih vabijo razpunoe po določenem redu. želeno pa bi bilo, da bi jm. » zavarovanje neprlstranosti izo' y za vsak primer z žrebanjem■ Srbiji so za vsako porotno r ^ pravo žrebali ne samo Por? iJt iz vrst prebivalcev, marveč ose stalne sodnike. Od sodnika porotnika ne ^ i remo pričakovati, da bi P01 J. množico zakonov in drugih P1 pisoo in jih znal tolmačiti in UL(-rahljati. Ce pa ne bi moral *°° na temelju paragrafov naših.. konov, marveč na temelju nj] ^ nih osnovnih načel, zakaj ne potemtakem tako sodil tudi j sodnik, ki je tudi v manj*• Očitno bi s tem šli predaleč-šan Popovič je o tem proh pisal svoj čas v >Radničkim n ninama«: »Presojanje dokazov r j lastnem preudarku, porota, ie j mo po sebi lepa stvar. Mi P°r^ ne nasprotujemo. Smo pa za J da porotno sodi — porota■* . j Te pripombe, povezane * ',s mi, ki sem jih pojasnil o z dne 6. maja t. bi kazalo UP šteoati pri obravnavanju j vprašanja. J Dr. Dragoslav Ljubibm1 Opozorilo vsem upokojencem in invalidom Za vse uživalce pokojnin invalidnin socialnega zavarov nja je bil otroški dodatek za 8 rsz&vi o V$ otroškega dodatka, zato j k” Včeraj dopoldne je odšla na počitnice v inozemstvo prva skupina študentov, dijakov in vajencev. Letovali bodo v Steinbergu pri Gradcu. Kolonija šteje 60 čl anov, organizirala pa Jo je Počitniška zveza Slovenije skupno s Svetom za zdravstvo in socialno politiko gust že nakazan pred raZjHa sitvijo novih predpisov o vi» • - ' rt) v otroški dodatek za avgust izp' , čan še v dosedanji višini, Pre ^ izplačana razlika pa se jih* odračunala od pokojnine oz. C validnine oz. otroškega dodat* v naslednjih mesecih. Zavod za socialno zavaroP8w LR Slovenije Podražitev vžigalic Iz trgovinskih podjetij za l,r°ll!1i s tobačnimi Izdelki In vžigali®*:^ prihaja vest, da sta tovarni v Osijeku In »Dolac« na I.ašvi ji eeno vžigalic. Namesto škatlice Sjjp. vžigalicami, ki je veljala doslej ® ft bodo odslej prodajali škatlice 8 Ji vžigalicami po 1» din, škatlice vžigalicami bodo prodajali po J. ,]» (prci 7 dinarjev). Trgovska Vnl"ell\, Imajo še nekaj zalog po stari c a toda čez nekaj dni bodo te z® ,«11 izčrpane ln vžigalice bodo prod*" po novi ceni. ^ čudno Je samo, da zdaj, koJ^ji kaže, da se bodo posamezni prco®j|< pocenili (nekateri so se že), cene 'p galic naraščajo Tovarni pojasni®’-,« to s podražitvijo surovin. Ali n® Jii-tu inorda za IzkorlSčnnJe monelj stičnega položaja tovarn vžigali®’ V ognju zgodovinske borbe za obstoj našega ljudstva Razgovor s tovarišem Edvardom Kardeljem ob Dnevu vstaje slovenskega ljudstva Na aprilskem plenumu CK KPJ v Zagrebu leta 1941 ste •>111 določeni, da kot predstav-nlk CK KPJ sodelujete s partijskimi vodstvi na Hrvaškem •n v Sloveniji v pripravah za oboroženo vstajo. Ali nam lahko poveste, kaj je bilo za to obdobje vstaje v obeh deželah najznačilnejše in kakšne so bile zveze med osvobodilnim gibanjem v Sloveniji in na Hrvaškem? locira tem je bila do- okunM^a°Vva.. ia borbe prot j roženo ?’- ^a Pr'Prav za obo-CmIsta'°' sklenjeno je bilo, se si«t! V0J’111 komiteji, da nie nr®™a i6no organizira zbira-SL- Ja> ustvarjanje vojnih ma-Ilo j! j Sklenjeno je tudi kovičVn^ tovarW Tito’ Ran' Pa ris i * Djilas v Beograd, jaz Fani s Hran3m- v„^a?rebu ter de-Hrvati m Slovenci. Daši l *° .raz njeno vodstvo, ko je že greif sebe izbruhnila. V Za- Dns;U-SIt10 imeli posvetovanje z Vj 'P1 kadri na Hrvaškem in v I -k Oreškovič je bil poslan Vzei z nalogo, da bi Partija siti a vstajo v svoje roke in jo ‘Heniatično razvila. na T? iuniju mesecu se je tudi kadra a^keirl v C^U Pald'iskeSa ra?a Pojavil odpor proti politiki st„wtania oborožene vstaje. Tako On ■ ie zastopal tudi Hebrang. ie zagovarjal stališče da bi n-pteorali kadri čimveč držati v Sak I - da hi morali tu ustvariti cPn- , ne skupine, ne pa da bi X*1' kadri Partizi Rižanske stališče z argumenti, da }•» na teren in organizi-. Partizanske enote ter začeli ; r zansko borbo. Opravičeval to etol;xx_ _ _________.C.: J.. ?a,^rvaškem poseben položaj za-obstoja NDH in da zato še Pogojev za oboroženo vstajo T J*0 dolgih in napornih razpra-k j snto dosegli, da je bila vrsta j hra poslana na teren. Tako se ra •• V brvatskih krajih začelo s Zvijati partizansko gibanje. Se-, Sfljalo ga je spočetka predvsem tak VStvo' zlasti zagrebško, ki je Ko postalo jedro partizanstva l pd nrvatskim prebivalstvom. Gi-lu. 80 so seveda pridružili tudi foški kmetje, ki so se že prej ..Pni zaradi ustaškega tororja. pa je problem ravno v tem, ako mobilizirati tudi hrvatske .tef.^ke množice. Prav zaradi tega te bilo tudi potrebno poslati predam delavske kadre iz hrvatskih teest na deželo. Politično delo je bilo do junija 1941 v glavnem usmerjeno na ustvaritev enotne fronte proti okupatorju, pri čemer smo se predvsem oprli na ljudi, s katerimi smo delali že tik pred vojno, na tiste iz Zveze delovnega ljudstva, Zveze prijateljev Sovjetske zveze, pa tudi na tiste, ki jih je sama okupacija aktivizirala za borbo proti osvajalcu. Spočetka je ta fronta nosila splošno ime antiimperialistične fronte. Kasneje, zdi se mi 23. ali 24. junija 1941, na plenumu za Bežigradom, ?a je prevzela ime Osvobodilna ronta. Na tem plenumu je bil sprejet predlog KPS, da tudi Osvobodilna fronta neposredno pozove slovensko ljudstvo k oboroženi vstaji. V septembra 1941 ste odšli na vojaško posvetovanje v Stolice, ki se ga pa niste mogli udeležiti. Kako je bilo s tem potovanjem? V Stolice smo šli Franc Lesko-šek-Luka, Miha Marinko in jaz. Luka in Marinko sta šla na Sarajevo in peš na Stolice, mene pa je CK KPJ napotil preko Beograda. Tovariši iz Beograda so mi sporočili, da bom od tam dalje lahko potoval skupaj z Lolo Ribarjem in nekaterimi drugimi tovariši. S seboj sem imel ponarejeno legitimacijo ljubljanskega mestnega uradnika in prav tako ponarejeno pooblastilo slovenskega Rdečega križa, da potujem zaradi tega, da bi vzpostavil zveze s Slovenci, ki so bili v Srbiji. V Zagrebu sem dobil javko za Beograd ter neko tovarišico za spremstvo, kajti tako je bil človek manj sumljiv. Opozorili so me še, da bo nekoliko natančnejši pregled samo v Stari Pazovi, na beograjski postaji pa da pregleda ni. Zato so mi svetovali, naj v Stari Pazovi zapustim vlak, se peš odpravim do Nove Pazove in potem z drugim vlakom nadaljujem pot v Beograd. Toda zgodilo se je, da v Stari Pazovi ni bilo nič kaj posebnega. Ko pa smo prišli na beograjsko postajo, smo naleteli na policijski kordon. Ljudi so po vrsti legitimirali in pregledovali. Moje pismo od Rdečega križa in uradniška legitimacija sta jih kar takoj prepričala in so me pustili dalje. Mojo spremljevalko, ki pa je imela vse dokumente v najlepšem redu, so aretirali. Odšel sem na javko in potrkal na vrata, toda nihče se ni oglasil. Zvedel sem, da je to žensko prejšnji dan iskal gestapo in da je odšla. Zato ni kazalo drugega, kot da sem se vrnil v Zagreb na enak način, kot sem prišel. Denarja pa mi je ostalo komaj toliko, da sem še plačal vozovnico tretjega razreda. V Zagrebu sem dobil novo javko in zopet sem odpotoval v Beograd. Ko je vlak pripeljal na postajo v Stari Pazovi, je bila na obeh straneh razpostavljena poBcija in skraja nihče ni smel zapustiti vlaka. Bil sem si takoj na jasnem, da bi položaj utegnil postati resen, kajti dokumenti, ki sem jih imel pri sebi, so bili slabo izdelani. Na srečo pa je tedaj privozil k Beograda lokalni vlak m iz njega se je vsula množica ljudi. Nastal je vrvež, izkoristil sem priložnost ter preskočil iz svojega v ta vlak, se v »tem pomešal med ljudi, * njthmi vred izstopil ter nazadnje brez težav prišel s perona. Da bi se izognil kom troti v Beogradu, 9em se iz Nove Pazove peljal z vlakom samo do Zemuna in potem z ladjo čez Savo. Pa tudi pri vkrcanju na ladjo je bila kontrola, nisem pa vedel, kakšen dokument bi moral tu imeti. Oziral sem se po ljudeh, da bi našel koga, ki bi ga kaj takega lahko vprašal. In res sem ugledal delavca, ki je bil simpatičen na pogled in začel sem se z njim pogovarjati o splošnih stvaren. V pogovoru mu je mimogrede ušla beseda o peti koloni, zato sem se zanesel nanj, da je pošten, da je noš. Pa sem ga vprašal naravnost, kakšno legitimacijo bi moral imeti. Pokazal mi je svojo, bila je legitimacija za prehod čez Savo z ladjo. Bila je zelene barve. Legitimacija ljubljanskega uradnika, ki sem jo imel s seboj, je bila na vso srečo zelena, le malo bolj temne barve, Sredi med gosto množico sem se odpravil na ladjo mimo pregledovalcev, jim prav ravnodušno pomolil svojo legitimacijo im bil sem skozi. Prišel sem na javko in že drugi dan dobil zvezo. V Beogradu je takrat že vladala atmosfera stalnih gestapovskih racij, zato so bile s stanovanji velike težave. Ker sem zamudil, so tovariši že odšli ▼ Stolice. In preden 9em dobil novo zvezo in možnosti za odhod iz Beograda, se je posvetovanje v Stolicah že končalo. Iz Beograda Vas je pot peljala v Vrhovni Štab, ki je Ml takrat na srhskem ozemlju. Med drugim ste organizirali tudi Slovensko žeto v Užlcu. Iz Beograda sem se odpeljal na kmečkem vozu z ljudmi, ki so se vračali s trga v svojo vas. Bili smo nekako 10 do 15 kilometrov od Beograda, na začetku Lipova-čke šume, ko nas je ustavila prva partizanska patrulja. Vse nas je legitimirala, jaz sem ji bil najbolj sumljiv, ker nisem povedal, kdo sem in po kaj sem prišel, ter sem trdil, da sem uradnik Rdečega križa iz Slovenije. Pa me je vendar pustila dalje. Kmalu smo naleteli na drugo patruljo, tu je šlo gladko. Tretja pa me ni več pustila dalje. Aretirala me je in odpeljala v štab bataljona, vključenega v Posavski odred, ki ga je vodil takrat Koča Popovič. Komisar bataljona je bil Ljubče špa-nac, ki me je po imenu poznal. Za spremstvo mi je dal drugo patruljo, ki me je odpeljala v štab k Popovi e*. od tu pa sem nadaljeval pot v Krupanj, kjer sem našel tovariša Tita, Vrhovni štab in Centralni komite. Tu sem delal v Vrhovnem štabu in CK KPJ v glavnem po političnih vprašanjih. Bavil sem se tudi z organizacijo ljudske oblasti. Narodnoosvobodilne fronte. Ustanovili smo Glavni narodni odbor v Uži-cu, na terenu pa smo začeli ustanavljati narodne odbore. Ureje- val sem tudi »Borbo«. Takrat »o pravzaprav bila dognana in postavljena osnovna načela, ki so kasneje obveljala v organizaciji naše ljudske oblasti Res smo organizirali tudi Slovensko četo. Politkomisar ji je bil Pavle Zavcar, komandant pa Albin Pibrovec, ki je kasneje v Sloveniji padel. Četa ni bila posebno velika, toda v borbi se je dobro držala. V njej so bili skoraj sami delavci. Nekatere so nasilno priselili v Srbijo, nekateri pa so že prej bili tam. Od vsega začetka se je hrabro borila, utrpela je velike izgube pri Han Pjeaku v Bosni, nato pa je bila vključena v spremljevalni bataljon Vrhovnega štaba Kar se pa tiče slovenskih intelektualcev, ki so prišli v Srbijo, je treba reči, da so bili večinoma precej oportunistični in kolebljivi, ni jih uspelo zaktivizirati. Sicer niso bili sovražniki ali izdajalci ter 90 bdi tudi do srbskega prebivalstva lojalni, toda za borbo niso pokazali kakšne posebne pripravljenosti. Kaj Vas je pe formiranju prvih proletarskih brigad napotilo v Slovenijo? Kakšen je hll tedaj položaj v partijskih organizacijah Zagreba? Kako ste prišli v Ljubljano In katere glavne naloge so bile Izvedene ds Vašega odhoda julija 194« na partizansko ozemlje? Po nemški ofenzivi smo bili v težkem položaju. Partizanska vojska je bila močno zmanjšana, med odredi v Bosni pa je nastalo veliko kolebanje, tako da ni bilo jasno, kaj nam ho od teh čet uspelo obdržati v naših vrstah. Prav ustanovitev prvih dveh proletarskih brigad je v prvih mesecih 1942 naglo in bistveno spremenila položaj, toda takrat pozimi stvar še ni bila jasna. Zato je bfk) sklenjeno, aa je treba razen ustanavljanja proletarskih brigad poživiti partijsko delo v zaledju ter spraviti Hrvat-sko, Slovenijo in Srbijo v večje partizanske akcije. LoJa Ribar, Vrikmanorič-Tempo m jaz smo bili določeni, da odidemo na partijsko delo na okupirano ozemlje. Tempo v Sarajevo, Lola Ribar in jaz pa v Zagreb in v Slovenijo, da bi ustvarila nekako poverjeništvo CK KPJ na okupiranem ozemlju in okrepila politično delo. To je veljalo posebno za Hrvat-sko, pa tudi za Slovenijo. Z menoj je tedaj šel tudi Ivan Maček-Matija, ki je prišei v Užice takrat, ko 90 pobegnili iz mitroviških zaporov. V Zagrebu sem bil nekaj več kot 2 meseca od januarja do marca. Prav takrat je ob provali Hebrang padel v roke ustašem. Dan ali dva, preden so ga prijeli, sem s Hebrangom živel še v istem stanovanju pri Srebrnjaku, to pa zato, ker smo imeli takrat v Zagrebu velike težave s stanovanjem. Človek nikoli ni vedel, kje in kako bo spal. Partijska organizacija je doživela težke udarce, vendar ni bila razbita in se je junaško borila. Kmalu sen. dobil podatke, da 92 je Hebrang v zaporu izdajalsko držal. Zvedeli smo, da je izdal Centralni komite in da sva bila z Ribarjem v Zagrebu, toda trdnih dokazov za to takrat še nismo imeli. Kasneje, ko je Hebrang prišel iz zapora, nas je uspel prepričati, da so bile vesti o _ njegovem izdajalskem zadržanju neresnične. V drugi polovici marca 1942 sem prišel v Ljubljano z namenom, da ostanem tu le nekaj časa, potem pa se spet vrnem v Zagreb. Sel sem prek Karlovca, kjer je bila organizirana javka. Toda nisem je našel. Peš sem šel čez mejo, s splavom čez Kolpo in potem v Metliko. Tam sem našel tovariša Mačka, ki je šel nekaj dni pred menoj iz Zagreba. Vodil me je Črnivec, ki je pozneje padel. V Metliki mi je železniški strojevodja, ki je vozil vlak iz Ljubljane v Metliko, preskrbel železniško legitimacijo, dal oguljeno železničarsko uniformo, kapo in svetiljko in me kot svojega pomožnega kurjača vzel na stroj. V tej uniformi sem se pripeljal v Ljubljano. Tu je odklopil tovorne vagone in zapeljal s strojem na prehod na Dunajski cesti med obe zapornici, ker je vsepovsod drug- do 2. julija v Ljubljani, v glavnem zaradi tega, ker sem imel namen iti najprej v Zagreb in ker smo takrat pripravljali z zagrebško skupino radijsko postajo, da bi se povezali z Vrhovnim štabom. D« oddajne postaje takrat nismo prišli, preprečila nam jo je sovražna ofenziva, bile pa so tudi tehnične težave. V Tomačevem smo dolgo časa postavljali postajo, ki je pa nismo mogli spraviti v obrat. Zato smo konec koncev poklicali na osvobojeno ozemlje radiotelegrafista z aparatom iz Zagreba. Sele po prvi ofenzivi 1942. leta smo uspeli vzpostaviti svoj radijski oddajnik, s katerim smo nekaj časa vzdrževali zvezo z Vrhovnim štabom in tovarišem Titom prek Moskve, nato pa direktno. Tovariš Edvard Kardelj, Marijan Brecelj, Frano Leskošek in Pepca Kardelj v Kočevskem Rogu je bila stroga kontrola. Sredi ceste je nota vil lokomotivo, da sem skočil z nje, dvignile so se zapornice in tako sem se znašel v mestu. Odšel sem na Dolenjsko cesto h Karlovškem mostu. Tu je bil pri Stanetu Dolenjcu bunker, v katerem sem našel Kidriča, Leskoška, Rusa in druge člane Izvršnega odbora Osvobodilne fronte. Izvršni odbor je bil tedaj v bunkerju zato, ker so prav tedaj Italijani vršili sistematične racije po vseh hišah, rajon za rajonom. Iz tega bunkerja sem se čez nekaj časa, potem, ko je prva faza racij prenehala, ^preselil v Streliško ulico, zatem pa k Romihu pod Rožnik. Osnovna naloga, ki smo si jo takrat postavili, je bila pospešitev in zaostritev oborožene vstaje na slovenskem ozemlju, zlasti tudi v coni, ki so jo okupirali Italijani. Imeli smo že močne odrede, toda bilo je še vedno precej oportunističnega odpora proti zaostritvi oborožene borbe, zlasti v malomeščanskih krogih, ki so širili svoj vpliv tudi na OF in KP. Po našem prvotnem načrtu naj bi predvsem prišli do osvobojenega ozemlja na Gorenjskem, toda razvoj borbe je pokazal, da so pogoji za osvoboditev večjega ozemlja hitreje dozorevali na Dolenjskem. Pospešili smo akcijo in meseca maja je že prva skupina članov Izvirnega odbora lahko odišla na teren. Konec maja so odšli Kidrič, Rus in drugi, junija je šel Leskošek. Jaz pa sem ostal Prav tedaj se je začela Rolka ofenziva. Naše ljudi zanima, kako ste jo preživeli. Iz Ljubljane sem odšel tik pred veliko ofenzivo, ki se je začela 16. julija. Imel sem s seboj številne podatke o pripravah nanjo, toda nisem jim v celoti verjel. Zdeli so se mi precej pretirani. Toda, da se pripravlja resna ofenziva mi je bilo tedaj povsem jasno. Poprej sem imel namen, da bi se vrnil v Zagreb, ko pa sem videl, da pripravljajo ofenzivo, sem se premislil ter se odpravil na partizansko ozemlje, kajti imel sem nekaj izkušenj iz prve velike nemške ofenzive v Srbiji ter sem sodil, da nam bodo te izkušnje lahko koristile v borbi proti ofenzivi in njenim političnim posledicam. Pri Faberjevem križu smo se poizkušali prebiti skozi italijanski obroč. Tam smo se razbili, čeprav je glavna skupina ostala skupaj. Sedem ali osem se nas je izgubilo v hudi temi, sploh nismo vedeli, kje smo. Našli smo se šele zjutraj, ko se je zdanilo. Poskušali smo priti skozi italijanski obroč. Ko smo prišli na bližnji hrib, smo od utrujenosti zaspali, gele kasneje smo ugotovili, da smo bili komaj sto metrov oddaljeni od italijanskega taborišča. Z nami sta bila dva partizana, eden je stražil, drugi pa je z nami zaspal. Kar naenkrat pa je ta, ki je bil na straži, pritekel in zavpil: »Itali-(Nadaljevanje na 4. strani) V vrhovnem štabu NOV in POJ. Na sliki od leve proti desni: dr. Bakarlč, Milutinovič, Edvard Kardelj, maršal Tito, Aleksander Rankovič, Svetozar Vukmanovič-Tempo k Milovan Djili B»n Nikolič: Partizani Tovariš Kardelj o ljudski vstaji v Sloveniji (A Q(lclhi(!Dcin 1P S 3. struni) . I ni i i f I »nAtnnct 1. , ■! >. , ,1. r, llHflirrp nrpjmfipm nji ip Kil« TU VpAlr ral /uili nial Iti It tat to Kil io- Lttfll homtl llavlll dpsBtlet- nnilr/t v mVi itn fft TPaSlrtl D® ^ (Nadatjeoanje s 3. strani) jatiii!« Planili smo pokonci, Italijani so bili od nas komaj 50 do 80 metrov. Začeli so po !i,as peklensko streljati. Pošteno smo jo ucvrlL ker drugega izhoda ni bilo. Krogle so žvižgale okoli nas, toda nobena ni zadela. In še danes ne vem, kako se je moglo to zgoditi. Pač pa sta dva tovariša, ki sta se oddvojila od naše skupine, takoj zatem padla v drugo italijansko zasedo in bila ubita. Mi smo kmalu nato našli našo glavnino. Prišli smo iz obroča, zopet smo se zbrali. Kasneje, ko so nas pa Italijani ponovno napadli pri Šentpetru, so se člani Centralnega komiteja in Glavnega štaba ter Izvršnega odbora razdelili v dve skupini. V eni smo bili Leskošek, Fajfar, Vidmar, Marijan Brecelj, Avšič in jaz, v drugi pa: Kidrič, Maček in drugi. Naša skupina je odšla proti Ljubljani, druga pa'je ostala na Rogu. Šli smo na Podlipoglav ves čas neposredno za hrbtom italijanske ofenzive, ki je še divjala po Suhi krajini in se nato obrnila proti Gorjancem. Hoteli smo se čimbolj približati Ljubljani. Kaj Vas ]e napotilo, da ste se po Roški ofenzivi za nekaj časa preselili v Ljubljano? Kako le bilo tu s partilsko organizacijo? Bistvo stvari je bilo v tem, da nam je bil takrat z italijansko ofenzivo prizadejan precej hud udarec ne le v vojaškem, marveč slabiti enotnost osvobodilnega gi banja, zlasti Osvobodilne fronte. Sodili smo, da je treba preprečiti takšne procese zlasti v Ljubljani, ker je bila Ljubljana s svojo enotnostjo dotlej, kakor tudi potem, v veliki meri opora in vzgled ostali Sloveniji. Razen tega smo smatrali, da je treba v Ljubljani okrepiti Delavsko enotnost, ki naj bi postala jedro Osvobodilne fronte, dn bi v njej preprečili predominaeijo malomeščanskih vplivov, kajti prav tt so tedaj začeli majati enotnost Osvobodilne fronte. Naloge so bile predvsem tri: prvič, sklicali Vrhovni plenum Osvobodilne fronte in utrditi njeno enotnost, drugič, organizirati akcijski odbor Delavske enotnosti, ki bi močneje povezal delavce komuniste z drugimi delavci, a zlasti s socialisti in krščanskimi socialisti in bi se tako ustvaril enoten blok delavstva proti raznim destruktivnim tendencam, tretjič, utrditi partijsko vodstvo v Ljubljani, ki bi se organiziralo tudi kot poverjeništvo CK KPS za vso ostalo Slovenijo. Delovalo bi v nekaki paraleli s CK na osvobojenem ozemlju, povezano bi bilo po ilegalnih političnih kanalih z ostalimi pokrajinami Slovenije, ter bi v primeru, da bi bile prekinjene zveze s Centralnim komitejem, lahko samostojno delovalo. V Ljubljano sem prišel na dan, ko je bil ubit Natlačen. Tako sem skoraj padel v italijansko zasedo. Kidrič pa je pri- udarce, predvsem pa je bilo za nas važno in potrebno, da se vstaja razširi, oziroma okrepi in zaostri tudi na drugih področjih, zlasti na Primorskem, Gorenjskem in Štajerskem. Zato smo morali biti čim Miže centra, da smo si tako olajšali zveze z Gorenjsko, Primorsko in štajersko pa tudi s samo Ljubljano, preko katere smo držali velik del političnih zvez. Takrat še ni bilo široke mreže jnih stanic, zato nam ie bfl Rog preveč na periferiji. Io se je pozneje gibanje spet okrepilo in so se zveze solidno uredile, vprašanje centra ni bilo več tako važno, zato smo se mogli vrniti na Rog, kjer so bili poboji za delo vodstva, seveda, najboljši. Ko se sedaj spominjam teh sklepov, mi je vedno bolj jasno, da je bil naš sklep za Dolomite izredno koristen, da je bil tako rekoč odločilen za to, da smo lahko hitro premagali posledice italijanske ofenzive. Zdi se mi, da je bilo to razdobje dela v Centralnem komiteju in Glavnem štabu izredno plodno. Dejstvo, da nam je takrat večkrat odhajal, in kjer je bil tedaj Centralni komite Hrvatske in tudi Glavni štab. Tam je bilo centralno vprašanje spet vprašanje politične linije zaradi mobilizacije hrvaških kmečkih množic za narodnoosvobodilno vstajo. He-brang je vodil izrazito sektaško politiko p^oti radičevskim množicam. Ta politika jih je odbijala od nas. O d enem pa je ILebrang Letos bomo slavili desetletnico Kočevskega zbora. Morda bi nam povedali, kaj Je vodilo k temu, da Je bil sklican ln katere so njegove osnovne značilnosti. Kočevski zbor je bil uspeh - naše vojaške in politične zmage, j Ob tem je bilo treba kovati konkreten kapital za okrepitev oblasti v Ljubljani uspelo utrditi enot nost v Vrhovnem plenumu OF, organizirati Delavsko enotnost in Saje Izvršnega odbora Osvobodilne fronte so bile v partizanih večkrat sredi bost, pod milim nebom tudi v političnem oziru. Vojska se je precej zmanjšala, izgubili smo osvobojeno ozemlje, pojavljali so se znaki demoralizacije, in sicer tako v partizanskih vrstah, kakor tudi na terenu. Glavna naloga je bila ustaviti ta proces demoralizacije, čimprej utrditi vojsko in partijske organizacije ter Osvobodilno fronto. Bilo je potrebno čimbolj skrajšati obdobje defenzive in čim hitreje usposobiti vojsko in OF za nove ofenzivne akcije proti okupatorju. Pojavi demoralizacije so se pokazali zlasti tudi v okviru Osvobodilne fronte. Razni malomeščanski in tuji elementi so začeli izpodkopavati enotnost Osvobodilne fronte. Dezerterske tendence so se pojavljale kot tendence po samostojnih skupinah in organih. Zlasti je oživela akcija po neki samostojni katoliški sku- šel nekaj dni kasneje. V Ljubljani sva ostala nekaj tednov, Kidrič do srede novembra, jaz pa pini kot posebni organizaciji, ki se je razvijala na platformi kapitulantskih in oportunističnih pa- rol. Očitna je postala nevarnost, da bi okupatorjev udarec začel sem se odpravil v Dolomite prve dni decembra. Svoje naloge smo v Ljubljani opravili. Takrat smo začeli izdajati tudi list Delavsko enotnost. Tudi to pot sem prišel v Ljubljano z vlakom v uniformi železniškega uslužbenca, a stanoval sem v vili dr. Neubergerja za kolodvorom. V Dolomite pa sem se odpeljal v uniformi poštnega uslužbenca z motorjem in z orodjem za plezanje po telegrafskih drogovih in povezovanje žice. Cernu so bili Dolomiti izbrani za središče osvobodilnega gibanja? Kako ste decembra 1942 prišli tja? Katere so značilnosti tega obdobja? Za Dolomite smo se odločili zaradi tega, ker smo sodili, da jc to neobhodno potrebno v trenutku, ko naša vojska na Dolenjskem še ni bila sposobna, da bi sovražniku prizadejala resnejše doseči, d-a ie njen glavni odbor sprejel resolucijo o neobhodnosti popolne enotnosti Osvobodilne fronte ter za vodilno vlogo delavskega razreda v njej, nam je omogočilo, da smo se lahko lotili razčiščevanja situacije v samem Izvršnem odboru Osvobodilne fronte, zlasti s Kocbekom. V IOOF je bilo precej mučnih razprav. Njih rezultat je bila znana izjava treh skupin. Z njo je bila enotnost v organizaciji utrjena. Sicer so tudi še pozneje nekajkrat skušali, da bi jo razbili, toda nikdar več te tendence niso bile tako nevarne, kakor v jeseni 1942. ko jim je šla na roko splošna situacija po italijansko-nemški ofenzivi. Na vojaškem področju pa je bilo odločilno, da so se tedaj utrdile brigade, ki smo jih formirali iz prejšnjih odredov. Z ustanovitvijo naših brigad po izkušnjah Titovih proletarskih brigad iz nemške ofenzive 1941, se je naša vojska začela naglo utrjevati vojaško in politično. Tako smo že v zgodnji spomladi 1943 lahko spet prešli v ofenzivo proti okupatorju, osvobodilno gibanje se je okrepijo in naš položaj se je spet ntrdfl. Kje Vu Je zatekla kapitulacija Italije? Gotovo imate lz tistih dal dosti spominov. Takrat Je bila ustanovljena tudi I. motorizirana brigada v Sloveniji. Katere so bile njene prve akcije? Sredi 1943. leta so nam zahodni zavezniki vrgli s padalom iz letala 4 protitankovske topove, toda eden se je ob padcu razbil. Glavni štab NOV Hrvatske nam je razen tega tudi dal en top. To je bila prva artilerija NOV na Slovenskem. Prvič smo te štiri topove uporabljali pri našem napadu na Žužemberk. Tedaj je prišel k meni nekdo iz propagande. Tam so imeli s seboj trobila, skozi katera so trobili parole, namenjene Italijanom. Vprašal me je, kaj naj vpijejo. V šali sem rekel, vpijte, da je Mussolini odstopil, čeprav za to nisem imel nobene konkretne osnove. Edina osnova je bila politična kalkulacija. Dva dni nato je Mussolini res padel. Italijanski oficirji so morali biti presenečeni, od kod smo to zvedeli. Bil pa je čisto navaden poizkus, kako demoralizirati italijanske vojake. Ob kapitulaciji Italije sem bil v Otočcu, kamor sem 1943. leta Pepca in Edvard Kardelj ter Boris Kidrič v Kočevskem Rogu v bližini baze Izvršnega odbora kazal izrazito nacionalistične težnje proti Srbom. Njegova politika je bila objčktivno — a morda tudi subjektivno — le voda na mlin ustašev, ki sO držali v svojih krempljih velik del HSS, to je hrvatskih kmetov, samo zato, ker se jim komunisti niso znali približati. Jaz — kakor tudi drugi tovariši iz hrvatskega CK smo to He- brangovo politiko tedaj kritizirali; dosegli smo, da se je ta politika spremenila in da se je Ko- delovnega ljudstva, za socialistično revolucijo. Treba je bilo utrditi oblast, organe oblasti, v katerih sta morala imeti vodilno vlogo delavski razred in Komunistična partija. Dovolj smo že bili močni, da smo lahko rekli, da ne priznamo več ne londonske vlade, ne ostankov stare oblasti puško v roki in je reagiral na v s* mogoče negativne pojave vse drugače, kakor marsikje danes reagirajo neki komunisti, ki se jm je oprijela birokratska in malomeščanska rja. Sledilo Je drugo zasedanje AVNOJ v Jajcu. V Jajce sem odpotoval takoj po Kočevskem zboru in sem bi tam na političnem delu v Centralnem komiteju. Pripravljali smo II. zasedanje AVNOJ-a. Politbiro je sklenil, kakor je znano, da svojih namenov na tem za sedanju ne bo sporočil v bovje-ško zvezo. Vedeli smo namreč, bi nam Moskva skušala Jr0Pre” čiti nameravane korake. Da srn prav postopali, to nam potrjujej poznejši dogodki. Se eno vpraJanJe, tovarll podpredsednik: V marcu 19«> po zasedanju SNOS, ste odšliI v Drvar In tam skupaj s tova Sem Titom preživeli nemsk napad. Morda bi nam povedali Se nekaj o tem. S tovarišem Titom sva Pr®.^’ zaprav bila v vaei Bastasi v o1' žini Drvarja. Tisto noč pred na-padom pa sva prišla v pecm' Če bi ostala v Bastasi, ki J pravzaprav bila za hrbtom drvarskega področja, bi na.ru padalski napad ne zajel. Tako P sva prišla ravno v sredo napad • Pod ognjem je bila vsa pot P*? votlino, v kateri je bil ' hovni štab. Spustili smo se P vrvi preko slapa in krenili p strugi potoka. Zaščiteni smo se pomaknili v breg, ki J bil ves v dosegu nemških mltr.” Ijezov, toda prikrivalo nas J grmovje. Nemci nas niso oPaZl. ' Na vrhu pečine je bila P*8?*’ ’ ki so jo Nemci neprestano bombardirali. Pod avjonskim bardiranjem smo se umikali, s s boj smo odvlekli ves arhiv munistična partija začela sistematično in intenzivno boriti za enotnost hrvatskih delovnih množic — to se pravi tudi radičev-skih — proti ustašem. Ta nova politika je omogočila, da so se osvobodilnemu gibanju na Hrvat-skem vse bolj množično pridružei vali tudi hrvatski kmetje. Ko je Italija kapitulirala, sem se vrnil iz Hrvatske v Slovenijo. Z menoj je bila patrulja 15 partizanov. Pri prehodu čez železnico pri Generalskem stolu, so nam kmetje povedali, da je med Italijani v Generalskem stolu nastala zmešnjava in da ne vedo, komu naj bi se predali, ali nam ali Nemcem. Računali smo, da je Italijanov od 50 do 100, pozneje a smo videli, da jih je bilo 500. 11 je to neki fašistični »M« bataljon, ki je našim petnajstim partizanom prepustil večji del , lažjega in skoraj vse težko orož- j je, od ostanka orožja pa so jih 1 seveda druge naše enote popolnoma »osvobodile«, še preden so zapustile nnšo zemljo. Prvo motorizirano brigado v Sloveniji smo ustanovili v Velikih Laščah. S Kvedrom sva šla s to motorizirano brigado v Ilirsko Bistrico. Na Mašunu smo, zdi se mi, formirali šc dve brigadi. Motorizirana brigada, v kateri so bili sami odlični fantje, je postala jedro te sile. Svoj ognjeni krst je prestala v Ilirski Bistrici, ko se je spopadla z Nemci. Fantje so se dobro držali. Brigada je sicer v borbi izgubila dva tanka ali dva oklopnjnka — tega se ne spominjam več dobro — toda uničila je pa več nemških. j Pot v skrito partizansko bolnišnico ter da izvedemo načelo oblasti delovnega ljudstva. To je morala biti prva konkretna afirmacija zmagovite socialistične revolucije, ki se je ves čas prepletala z našo narodnoosvobodilno vojno in tej dajala tudi svojo moč. Tedaj je delovno ljudstvo prevzelo oblast in s tem opredelilo pot razvoja za vso bodočnost. Zato ima Kočevski zbor v zgodovini našega gibanja izreden politični pomen. Marsikdo se spominja Kočevskega zbora, kjer je delovni človek dominiral kot ljudski poslanec a nismo ničesar pustili v votlin j-Srečno smo se umaknili čez vr® na drugo stran. Zame pa je bu° to še prav posebej težavno, ker sem bil pred tem močno bolan. Takrat sem hudo oslabel, tako da sem se na umiku pošteno namučil. Zatem se je Vrhovni štab preselil na Vis. Ob koncu Se vprašanje o VaSih ilegalnih Imenih. Imel sem več ilegalnih imen; Golja, Peter, Leve, Bevc, Krištol in druga. - 22. Tudi prebivalci Pohorja, Kozjaka, Slovenskih goric in Prlekije, j pa vse tja do Prekmur ja so se kar ! najbolj dostojno pripravili na pro-•lavo zgodovinske obletnice Dneva vstaje. Po vseh okrajih severovzhodne Slovenije obiskujejo par-iizanske patrulje kraie in družine. Od Hodoša do Maribora, od Lendave do Kidričevega in od Ruš !o Slovenjagn Gradca so danes po-i o Id nc izobesili številne zastave. Nocoj bodo po vseh gričih in iribih zagoreli tudi kresovi, ob ka-erih se bodo zbrali prebivalci in poslušali pripovedovanje bivših borcev. V ptujskem okraju so odšle na pot tri glavne patrulje, ki bodo nocoj ob 18. uri prispele v Ljudski^ vrt v Ptuju, kjer se bodo ude ; ležile velikega mitinga. Patrulje I so med potjo obiskale med drugim . Sagadinovo hišo, k jer je bil med i okupacijo bunker za zdravl jen je j partizanskih ranjencev, nadalje i Murctince, kjer je delovala tehnika Jožeta Lacka od februarja do uvgu.sta 1944. leta, ko so jo zaradi povečane okupatorjeve nevarnosti , prestavili v Gorn je Haloze, kjer je ostala do osvoboditve. Ustavili so i se tudi v Zavrču iin na Turškem vrhu, kjer so prebivalci množično podpirali NOB in skrbeli za zvezo naših enot s hrvatskimi, zlasti z Zagorsko brigado. V mariborskem okoliškem okraju je odšlo na pot dane6 popoldne 18 partizanskih patrulj iz raznih krajev. Med potjo so iskali | družine padlih borcev in prebivalce, ki so podpirali NOB, jutri dopoldne ob 11. uri pa se bodo patrulje udeležile spominske svečanosti na kraju, kjer je junaško adel slavni Pohorski bataljon. T liku teh tovarišev bosta govorila preživeli borec Pohorskega bataljona ter predsednik Okrajnega odbora ZB NOV Maribor-oko-lica tov. Leon Zalaznik, nakar bodo pri spomeniku položili vence. V vseh večjih krajih bodo nocoj proslave in akademije. V Oplotnici se bo patrulja udeležila akademije, nato pa bo skupno s prebivalci odšla na Osankarico, kjer bodo taborili do jutri zjutraj. j Tudi v Limbušu bo vso aoč tabor-i jenje, združeno s partizanskim ve-seljein. V Slovenski Bistrici bodo izvedli partizanski napad ter obdarili partizanske vdove. Jutri o? 8. uri bo tudi proslava na Planic1’ znani partizanski vasi, ki so j® 1 Nemci požgali, v Rušah pa bo V tem času obdaritev 100 ljudi, k1 , jim je okupator uničil domov«. Lepa proslava bo tudi v Račah’ kjer bodo 2. avgusta odkrili veličasten spomenik padlim borce'11' k na Džakovičevem na Ostrem vrl)® pa bodi) v počastitev Dneva vfltaj« odkrili 2. avgusta spominsko ščo, hkrati pa bo zagorela tim1 elektrika. Partizanskim patruljam sc bf do pridružili tudi borci iz Mar'" bora, ki bodo jutri na Pohorj® ■ Počastili spomin padlih borCfV | ohorskega bataljona, mnogo P® jih bo obiskalo partizanske vfl«1 i Planico im Džakovičevo. Raze® ! tega bodo bivši borci Kozjanske#® odreda odšli na odkritje spomin sk« plošče na Kozjanskem, kjer b ff Tovariši, vzemite še mene! ff »Trst?« ''N®-1 Tam je Tržič,« je Marko TOimaan s pritajenim glasom. J-rst Je zadaj na levo, za Kra-som.« roa?'10 ^ že fez Polnoč in le ‘sako puškarjenje je še kalilo nočni mir. Vrc?a*f^ na zahodu je migetala ta lučk, ki je spominjala na «msko cesto na nebu. Tam je dem. Gorica tik pod nami. sim • oVetilk so označevale ulice “*tozi Solkan in naprej tja daleč, s;./ se ie izza Sovodenj blestela *" m v.raltH mesečini. 0gife,kie,pri Volčji Dragi se je glasila brzostrelka. Med Ajše- v co, ln Lijakom je brnelo neko 7 A., brez luči. Sicer vse tiho. bi«- • Plamenov neke stavbe v oh mi Šempetra, ki je zagorela gin P°P°\^anskem napadu nem-®ibkejš^V*°na’ S° VSe maniši' qj Tako je bilo že teden, še več! , ?n®Sa dne, ko so razoroženi So/ rimske kulture« šli čez »r,0 Proti svojim domovom v k nem Prepričanju, da je vojna ra^K ’ se ie oholi Gorice šele vi isnela horba. Ko je gologla-Sv;+ ven pokazal v jutranjem c ™ prv® obrise, so se začele t« nestrpnih patrulj. Potem Cj? ^rezgetale »Brede« in »Šar- so ze Uh pred mestom, gl . ®nje raste. Zasedli so že ni kolodvor. Juriš se je raz-stj £rav v mesto. »Dol s faši-vJ Gorica je naša,« so vpili rtipst- fantie ,P° Soriškem pred-nr:_ Iti’ Se borili in nespretni, neseni en'. 'n Pliani od navdu-Ja Padali pred nemškimi tan-Morali so se umakniti. lem i , iarkc so izkopali v več-lem loku okoli mesta. je skoraj polnoči, ko smo krenili iz taborišča blizu Trnovega. Malo nas je bilo takih, ki smo šli že drugič isto pot, mogoče na isti položaj, v isti jarek, ki smo ga pustili pred dvema dnevoma. Bilo je polno novincev: nek visok fant iz Lakovca je imel samo velik revolver, katerega, kot je trdil, je vzela njegova sestra bežečemu karabinjerju. Zatrjeval je, avstrijsko puško, ki jo je komandir z nezaupanjem opazoval. »Počakajte. Jutri bodo verjetno prinesli nove karabinke,« ga je prepričeval. Šli smo mimo neke kmetije. Pri vodnjaku na vogalu hiše je sedela neka ženska. Po glasu se je poznalo, da je to mlado dekle. »Ste žejni, imate cigarete?« je & % S dolino, tem bolj je dišalo sadje. Izza nekega ovinka je udarjal v nas močan duh gnilih jabolk. Lastnik, oni, ki je vsako leto skrbno obiral, vlagal v košare, sedaj verjetno prav tako nestrpno pričakuje svita, bdeč v kakem jarku pri Rdeči hiši, Vrtojbi ali za zidovi svetogorske postaje. Ustavili smo se zadaj za nekim hlevom pri Krombergu. Ura je bila komaj pol treh in privoščili smo si uro počitka. Govorjenje komandirja poleg mene, ki je med prvimi kršil disciplino stroge tišine, me je zbudilo. »Dosti jih imam, kaj bom s tako četo, kdo bo potem odgovarjal,« je v kratkih ločenih stavkih z nizkim glasom ugovarjal. Proti nebu okoli njega pa si lahko razločil pet glav; en širok klobuk, nekaj titovk in dve glavi s kodri do ramen. »Vsi naši so tukaj nekje. Brata sta prišla iz Italije, jih še nisem videla, oče pa je prišel pred-snočnjim,« — »Vzemite še mene.« Po glasu sodeč, je bila mlajša žena ali dekle, ki jo je govorica izdajala za Vipavko. »Pojdite na štab. pokazal varn bom pot,« je vztrajal komandir. Ko se je zdanilo, smo bili že razvrščeni v nekem odtočnem jarku. Skozi razcefrane latnike in okleščene breskve se je svetlikal stolp goriškega gradu. Iz rahle jesenske megle, ki je pokrivala Gorico od Sabotina do Doberdoba, je naraščalo brnenje, ropot in šum. Nekaj nenavadnega! Nekaj, česar ni bilo prejšnje dni. In res. Komaj so začele prve strojnice svoj jutranji smeh, se je brnenje toliko približalo, da se je lahko že izoblikovala razdalja in smer posameznih nemških tankov. Padale so bombe, bencinske steklenice, regljale strojnice, vmes pa so se zdaj pa zdaj menjala ostra povelja komandirjev. Tresla se je zemlja, hreščalo in lomilo se je drevje, kri je tekla po zmečkani koruz-nici... Čez dve uri so že bili tanki pri Ajdovščini in Vipavi, drli so proti Trnovem, čez Prevalje — povsod. To prvo razočaranje pa je bilo le izkušnja enot NOV. Čez dober teden so ponovno zapele naše strojnice na Lokovcu, Trnovem, Renčah. Začela se je načrtna, trdovratna in taktična borba, ki je vse bolj utrjevala prepričanje v končno zmago. K. Makuc MATEJ BOR: Srečanje N.ek jesenski večer v mračni obkrški hosti zmotili čudni gosti so tvoj mir. Vzeli smo izpod mahu, kar ni posrkala pase zemlja te dolge čase, odkar si tu, oželi, kar o zimskih nočeh lisice so pozabile, ki so skoz metež nosile te d lačnih zobeh. Položil na oresje sem tvojo razbito lobanjo, dolgo strmel sem vanjo ves tih in nem. Branko Šotra: Kolona da lahko na razdaljo 200 metrov spraševala. Ustavili smo se za zadene »kot nič«, in če smo mu hip. Neka ženska iz Cerknega, ki ugovarjali, nam je zameril. Vi- je imela izpahnjeno nogo, je za- sok, suhljat škafar (menda iz ostala. Lokve) je imel čudno predelano I Čim bolj smo se spuščali v POHOD V GADJE GNEZDO (Odlomek iz življenja tržaških ilegalcev) Zelnik VoV€t(>e Vidk? Hlai’ ‘K VUb za Primorsko, za- 2c leta čefelnik orKanizirati najbolj pogumne eno/v6'-3”6-- parl'zane mljivo ogledovala Danila in ga spraševala, koga išče. Povedal ji je jn pokazala mu je bližnja vrata __________ jz raznih ter ga opazovala. Sedaj ni bilo tržaški VOS. Njihova vlo- | več časa, da bi stopil po tovariša, in n6 postala nad vse odgovorna kajti hišnica je že sama pozvo-o anravzaPi'av je velika škoda, da nila. Prav nič po duši ni bilo Da-vih J1h’ sahotažah in pUverlji- , nilu, da so se vrata zapirala na sko 03 gatl tržaških ilegalcev j avtomatičen zapah, kar je ugoto-nimamo pisanih spominov, vil takoj, ko je stopil za ženo, ki osvr!uVj• del°- vzbujanje vere v mu je odprla. Peljala ga je v ku; 'Oboditev pri naših i,n strahu hinjo in dogodki so naglo sledili n Polomom pri fašistih je bilo drug drugemu. Štirje moški so slcp^fV i'no borbo na Primor- uprli pogled v Danila, trije so ra ogromnega pomena. j stali ob ognjišču, četrti je sedel Tisti p- , • -i za mizo in večerjal. S precej suhim junaštvih ,iPrlpo aJe ? svojih sr]om ;e Danilo vprašal po imenu varišev t p? 0 ,Junas1 .V?" i šefa gestapa. Samogibno se je in oni'u- so ze zi eseda za besedo in že smo pri K*, lakih akcij. Pertot, ®lgan cit. Pertot, Viniko a— in tov. Egidij so dobili po-Jve. da izplačajo zločine šefa sšstapa za Slovensko in llrvat-j ® Istro, ter mu preprečijo bo-ofa zločinstva in umore. Ko so ■ °b osmih zvečer v hladnem Utiskem času leta 1944 drug za Rtgitn bližali okraju San Marko. n vsi trije vedeli, kako velikega Pomena je, če jim akcija dobro ,sPe. Nekaj korakov so bili od-j ‘JGni drug od drugega, pazljivo .'opazovali okolico, tovarišu Da-l11.u Pa je bil listek z naslovom £*1 malo v pomoč. Zaradi goste ?®gle ni mogel razbrati hišne 8t®vilke in ugotoviti, kje stanuje s®stapovski komandanti. V 1)1 iž-ni gostilni je zvedel da stanuje Prav v tisti hiši v drugem nad-vjPpju. Tovariša sta počakala pri rTatili, sam pa je stopil po stop-a,cah. Naslova na vratih ni bilo Presenečen pa je ugotovil, da sta ."jejo v četrtem nadstropju poli-o čemer prej ni bil obveščen. . a je bila zmeda še večja, je neki f*g prinesel hišnico, ki si je su- redišče Šaleške doline Je Šoštanj, mesto z bogato revolucionarno zgodovino. Tu se je dolga desetletja slovenski živelj obupno boril za svoj obstanek. Nedaleč od Šoštanja, kake četrt ure hoda, čepi v zavetju vedno zelenih host prikupna hišica. Nekaj sto korakov vstran bobne vlaki in teče majhna rečica. Odtod do prvih hiš v Prelogah ni daleč. Tu je bil nekdaj mirni dom Alojza Stropnika, delavca v velenjskem rudniku. Zdaj živi v njem osamela vdova Marija. V nekem čudovitem skladju sta vdova Marija in njena hišica: obe osamljeni in prikupni, nemi ln čudovito zgovorni, vse obenem. Zakaj to, kar skrivata v sebi, mali dom za zidovi čedne kuhinje, Marija pa v srcu in svetlih spominih, pripada že zgodovini. »Pri nas je bilo zmerom živahno,« pripoveduje nekdanja partizanka Marija. »Resda nevarno včasih, pa prav zaradi tega tako lepo, da bi sl tistih časov še želela, ko bi se mogli vrniti. Neko noč leta 1925 je pri nas na vratih trikrat potrkalo. Moj Lojze (čudila sem se, zakaj Je bil ves večer nemiren ln zakaj ni hotel leči) je šel takoj odpirat. Vstopili so naš oča Jože, moj tast, za njim pa sami rudarji, Polde Kališnik, Jože Lekš — in kdo bi se spomnil še vseh imen. Okno v kuhinji so zadelali z odejo, posedli in se začeli pritajeno pogovarjati. Čeprav mi žilica ni dala miru, nisem hotela vstati, vendar pa sem potlej, ko so odšli, Lojza pestila in pestila z vprašanji. Ni mi hotel povedati, zakaj so se sešli. Jaz pa sem tudi brez tega uganila, da se puntajo proti oblasti, proti tistim pijavkam v rudniku, proti Vošnjakom ln Hav-kejem, ki so ošabno nosili glave ln nam tenko rezali kruh. In tako se Je začelo: dan na dan. noč za nočjo so jeli prihajati k nam znani in čisto neznani ljudje, iz Celja literatura, ki smo jo takoj stlačili v kozarce za vkuhavanje ln zakopali v zemljo. Nekajkrat se je pozno ponoči pojavil človek z visokim čelom, mirnega, prisrčnega obraza in zmerom prijazne besede. To je bil Slavko Šlander, zobotehnik iz Celja. Večkrat se Je skrival prt nas Peter Stante, leta 1925 pa celo neki tovariši s Hrvatskega. Kdo ve, če ni bil kdo od njih sam Tito.« Kadar koli se je oglasil pri nas tovariš Slavko, so šo-šlanjski nemčurii vedeli za njegov obisk. Sina Karlija so zvito vpraševali: »CuJ. Karli, kdo pa le bil tisti lepi človek z visokim čelom, ki je včeraj nekaj govoril v kuhinji, tam pri oknu?« — »O, to Je pa naš stric iz Celja,« se je odrezal otrok. Ko smo Šlandru to povedali, se je nasmehnil: »Sleherni naš korak zasledujejo, gadje, toda tudi mi vemo, kaj naklepajo!« Karli je kmalu odrastel in potem je s svojim motorjem, včasih tudi podnevi, vozil Šlandra in druge po revolucionarnih potih. Karli se mi je večkrat z vzhičenjem zaupal: »Čeprav ti ne bom povedal, kje sem bil, ti lahko povem, da sem srečen. Lepo je biti tovariš, mama!« Prišel je čas, ko smo prvič morali plačati davek za svoje uporništvo: bržda zaradi ovaduštva šostanjskih nemčurjev (žal so bili njihovi očetje zavedni Slovenci) so naše može zalotili neke noči konec maja 1935 na sestanku v naši kuhinji in Jih vse pozaprli. Cez leto dni so jih sodili in tisti človek, k' se mi danes že od daleč smehlja in me prijazno ogovarja, župnik Gril, je tedaj vpil s prižnice: »Glejte jo, garjavo ovco, ki vas bo vse zastrupila s svojim puntanjem proti oblasti, ki je od boga!« Moj Lojz se Je vrnil iz zapora, toda več let za tem se Je vrnil vanj vsakokrat, če se je kje pripetilo kaj neprimernega za oblast. Ko pa je Jel fašizem trkati na naša vrata in so bili naši nemčurji na zmagovitem pohodu, so ml moža s pozivom na orožne vaje zvabili v Ivanjico, v taborišče za uporne ljudi. Kraljevski režim je napravil Vožnjakom in Kavkejem predposlednjo uslugo. Nemci so pregazili našo zemljo in sprejeli so jih njeni grobarji, nemčurji in domači izdajalci. Zupan Falk (s pravim imenom Novak) pogosti Hitlerjevo vojsko z nalitimi čašami vina na pragu svoje hiše, dovčerajšnji Sokoli jih pozdravljajo z dvignjenimi desnicami. Jtedki so tedaj ostali zvesti sebi in svojemu narodu! Trem hišam so Nemci takoj odredili hišni zapor, med njimi tudi naši, ln vse novice od zunaj nam je sveže prinašal Karli, ki si je pri svojem nemčurskem starem stricu, županu Novaku, izposloval milostno dovoljenje, da lahko hodi po mleko, dokler bo trajala konfinacija. Zapor (hišni namreč) je bil k mčno ukinjen, toda ne nadzor domačih izdajalcev, ki so nas zalezovali-na vsakem koraku. Vtem so Nemci pozaprli domače izobražence, duhovništvo! ki je tedaj Izgubilo vero v pravičnost Tretjega rajha) in nekaj najvidnejših komunistov. Pri nas se sestanki niso nehali, pač pa premestili zaradi varnosti v farovški ležen (gozd onkraj vode). Tu nam je Tone (Urlihj govoril o nujnosti organiziranega upora, o previdnosti in nezaupanju. Na tem sestanku je bil še brat mojega moža, Miha, Franc Skornšek in jaz, ki so me s tem dnem dokončno priznali za enakopravnega člana pri uporniškem deju. Tiste dni me je doletela nova nesreča. Lojza, moža, so Nemci ponoči (ko bi bili ljudje s čistimi nameni in vestjo, bi prišli ponj podnevi) dvignili in internirali v Šmartnem pri Slovenjem Gradcu. Ko se je mož slednjič le vrnil iz Šmartnega, ker iz njega niso mogli kaj izvleči, so padli prvi streli na izdajalca v Skalah. Pretresljivi dogodki so si potem naglo sledili. 7. julija gestapovci (sami domači odpadniki, ki še nemško niso znali) obkolijo hišo in jo nadzorujejo več dni zapored. Možu Lojzu se je posrečilo zbežati, od Karlija, ki so ga tedaj zaprli, in mene, pa niso ničesar izvedeli. Neko noč, ko so desetletja ogroženo uporno trdnjavo vnovič obkolili, so me zgrabili, a sem jih s prošnjo, da grem na stranišče, pretentala in jim čez žito ln vodo prek železnice zbežala v gozd. Z možem sem se sešla šele na stričevi parni (seniku) in poslej dobrih pet let nisem videla doma. Vtem je dozorel načrt o napadu na Šoštanj, o eni najdrznejših zgodnjih partizanskih akcij, ki so Nemcem nagnale strah v kosti in jih prvič opomnile, kdo je gospodar na Slovenskem. 8. oktobra 1941 so od več strani napadle Šoštanj partizanske čete. Po ulicah se je razlegalo razločno vpitje Ivana Pirečnika, očeta izgubljenega in spet najdenega Ivana, in drugih vodij, ki so poveljevali: »Prvi bataljon levo, v napad, drugi na desno krilo, za menoj!« — in Nemci, misleč, da imajo opravka z dobro oboroženimi bataljoni, če ne celo s partizansko divizijo, so se kakor politi kužki poskrili ženam za hrbte in materam pod krila. Vso noč, do poznega jutra jih ni bilo na izpregled in partizani so ostali dobri dve uri gospodarji središča Šaleške doline. Proti jutru se je ena četa umaknila proti Graški gori, druga pa proti St. Vidu. Kako so se Nemcem razpotegnili obrazi, ko so izvedeli, da jih je vso noč držal v šahu strah pred partizansko divizijo, iznenadilo pa jih je bore 35 partizanov . . .« »Ej, lepi so bili ti časi,« je vzdihnila vdova. »Zdaj so pa. še lepši,« je dodala čez čas in potem: »Ko bi jih le mogla-uživati z vsemi, z možem in s Karlijem, ki sta hlepela po svobodi in delala zanjo. Vsem privoščim to življenje, to svobodo, prav vsem, ki so pošteni. Le tistim ne, ki jim je naša širokogrudnost spregledala njihove grehe, tistim, ki so me nekdaj zaničevali in preganjali, danes pa žive mirno in so prijazni in vsakomur uslužni. Kakor nekdaj so ti ljudje! Toda, če se bo treba še kdaj boriti, bom še vedno znala prijeti za puško!« o rekši se je partizanka Marica ponosno zravnala in človek bi Ji ne prisodil več kot štirideset let, čeprav ji pleča teži prejkone pet križev. IZ VZHODNE NEMČIJE Hilda Benjamin, novi pravosodni minister vzhodnonemške vlade, obtožuje svojega prednika Fechnerja Berlin, 21. jul.» (Reuter) Pred-| Pravosodni minister vzhodno-sedmk vzhodnonemške republike [ nemške vlade Hilda Benjamin je /V.lm 1 icck je izjavil da so obtožila Maxa Fechnerja, ki je do izkušnje v zadnjih 8 letih poka- j pred kratkim zavzemal njen do- ^Ae^rizCVzlmdneS^rif ‘^ Pohodne Nemčije ustvariti enotno, I S »faslstlcnega državnega uda-demokratično in miroljubno nem-| ra z ^ junija« prikazati kot ško državo in premagati sile re-1 stavK°-akcije, fašizma ter napadalnosti, | ki v Nemčiji dvigajo glavo«. Po Pieckovih besedah bi morali na vsenemški konferenci določiti »praktične ukrepe«, ki so nujno potrebni za izvedbo svobodnih volitev v vsej Nemčiji. Na tej konferenci'naj bi proučili tudi ustanovitev vsenemške vlade in izdali učinkovite ukrepe za čim hitrejšo sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo in umik okupacijskih čet iz države. Po mnenju Piecka bi vsenemška konferenca prispevala k sporazumu štirih velesil o Nemčiji. Hilda Benjamin je nadalje obtožila Fechnerja, da je po junijskih neredih izjavil, da daje ustava delavcem pravico do stavke, kar je »povzročilo nemire med ljudstvom in nove vstaje, v katerih je bila povzročena državi politična in gmotna škoda«. Hilda Benjamin je nadalje dejala, da so neredi z dne 17. junija »huda preizkušnja za vzhodnonemško republiko«. Britanska zunanjepolitična razprava London, 21. julija (r.). V britanskem Spodnjem domu se je danes popoldne začela dvodnevna zunanjepolitična razprava. Vršilec dolžnosti britanskega predsednika vlade Butler je govoril o nemškem vprašanju in med drugim izrazil upanje, da bo SZ * sprejela- poziv treh zahodnih ministrov, naj se udeleži konference štirih zunanjih ministrov o nemškem in avstrijskem vprašanju. Butler je dodal, da je treba za rešitev nemškega vprašanja izvesti najprej svobodne volitve v vsej Nemčiji, sestaviti enotno nemško vlado, nato pa z njo skleniti mirovno pogodbo. Vršilec dolžnosti britanskega zunanjega ministra lord Salis-bury, ki se je sinoči vrnil z vvashingtonske konference treh zunanjih ministrov, pa je danes poročal britanski vladi o svojih razgovorih v Washingtonu. Njegovo poročilo so popoldne prebrali tudi med zunanjepolitično razpravo v Spodnjem domu. SUDANSKO VPRAŠANJE V SENCI DVEH ZASTAV Prodaja živeža za vzhodnonemšk ke prebivalce v zahodnem Berlinu NOVA SOVJETSKA NOTA TURČIJI Obifk tujih vojnih ladif — vojaška ..demonttracija" (Od stalnega dopisnica >Borbe<) Carigrad, 21. julija. — Današ-l V sovjetski noti je rečeno, da nji carigrajski tisk je z velikim ; so postali obiski v carigrajskem presenečenjem zabeležil novico pristanišču, ki leži ob črnomorski radm Pariz, po kateri je SZ vče- , ožini, preveč pogosti in da so raj izročila turski vladi noto za-j »nekakšna vojaška demonstraci-radi obiska 27 vojnih ladij bri- ja«. Sovjetska zveza zahteva od lanske mornarice in 10 enot j Turčije, razen obvestil, ki jih je ameriškega sredozemskega bro- i sovjetsko poslaništvo v Ankari že ovja v Carigradu. Vsebina note; dobilo od turškega zunanjega mi je povzročila, kot poročajo tuje agencije, veliko začudenje v turških političnih krogih, ker je že običajno, da številna brodovja obiskujejo Carigrad. • n v i TRI MESECE PO HUDI POMORSKI NESREČI RAZPRAVO PROTI KAPITANU L0RETS0NU BODO NADALJEVALI (Od stalnega dopisnika »Borbe<) nistrstva, še nadaljnja obvestila o teh obiskih. V carigrajskem pristanišču je sedaj tudi jugoslovanska ladja »Galeb«. Danes pričakujejo prihod enot indijskega brodovja. Jutri bo priplula ameriška težka križarka »Salem«, ki ji poveljuje viceadmiral Casady, in še devet ladij ameriškega sredozemskega brodovja. Ob obisku admirala Mountbatena v Turčiji bo 27. t. m. zaplulo v carigrajsko pristanišče tudi veliko britansko bro-dovje, v katerem bo 27 enot. V ankarskih političnih krogih Carigrad, 21. julija. — Ze tri.haja po 15 m dolgem balkonu mesece čaka poškodovana Šved- bolnišnice, poveljniški most in poudarjajo, da še ni znano, če lr Jpffj^rana paluba njegove ladje, ki počiva 1 gre pri tej sovjetski noti za pro- v mirnih vodah pristanišča Zla- j test vlade ZSSR ali pa če, nota tega Roga, pa sta popolnoma | zahteva le nadaljnjih obvestil, prazna. Večji del posadke je od- Prav tako poudarjajo, da prihod potoval domov na Švecjsko. Osta- v Zlatem Rogu, na odločitev o njeni nadaljnji usodi in o usodi poveljnika kapitana Loretsona. Pred nekaj dnevi se je spet začela razprava, ki so jo doslej že dvakrat prekinili. Ugotavljajo krivca najhujše nesreče, ki se je kdaj pripetila v turških morskih ožinah — potopitve podmornice »Dumlupinar« in smrti 81 ljudi. Branilec kapitana Loretsona ni priznal pristojnosti sodišča v Canakaleu. Višje sodne oblasti pa se s tem niso strinjale in so zadevo spet vrnile temu sodišču. Ta primer je doslej raziskovalo že nekaj komisij. Dogodek so spet obnovili: V Dardanelski ožini sta se na mestu nesreče in ob istem nočnem času srečali ladja in podmornica pri svetlobnem znamenju, ki danes označuje mesto, kjer se je potopila podmornica »Dumlupinar«. Ladja in podmornica sta vozili z isto hitrostjo in v isti smeri, vodila pa sta ju kapitan Loretson in preživeli poveljnik podmornice Sabri Celebioglu. Ladjo in podmornico je ob tej priložnosti nadzorovala komisija strokovnjakov, med katerimi bil tudi angleški strokovnjak kapitan Reeds, Ugotovila je, da je nesreče kriv kapitan Loretson zaradi nepozornosti in nepazljivosti. Toda zdi se, da je kapitan Reeds kasneje izpremenil svojo sodbo. Zahteval je, naj mu podaljšajo rok za strokovni izkaz. Pred nedavnim pa je oddal svoje poročilo, v katerem pravi, da je glavni krivec te nesreče kapitan podmornice Celebioglu, manjši del krivde ima Sved. To je bilo največje presenečenje na tej razpravi in jo osvetljuje z nove strani. Ta del razprave bo najbrž odločilen. . Na razpravi v Canakaleu je tudi član stockholmskega Vrhovnega sodišča profesor Fritz Ster-zel, ki je pred nekaj dnevi prispel v Turčijo. Odvetniki civil nlh strank, družin umrlih, so zdaj zahtevali od švedske agencije, ki je lastnik ladje, odškodnino 200 tisoč turških lir. Kapitan Loretson je že nad 100 dni interniran v bolnišnici Ima hudo živčno depresijo. Ves dan se s sklonjeno glavo spre- lo je le nekaj mornarjev, ki čuvajo ladjo in vsako jutro dvignejo na krmi belo-modro švedsko zastavo. Huda pomorska tragedija še vedno čaka svojega epiloga. Z. Pečar enot ameriškega in britanskega brodovja v Carigrad in Izmir ni drugega kot golo naključje. Mont-reuška konvencija ne omejuje niti števila niti tonaže tujih eskader, ki prihajajo na prijateljski obisk v turška pristanišča ob Dardanelah. Z. Pgčar »Živeli smo v miru pod dvema zastavama — angleško in egiptovsko — zdaj pa nam ponujajo sudansko. Sudanska zastava nam ni potrebna. Kar naj Angleži ostanejo še malo pri nas, dokler ne bomo zrasli in postali sposobni, da se bomo sami upravljali.« To so baje besede z nekega mitinga domačinov v Južnem Sudanu v interpretaciji BBC. Na mitingu so se baje domačini izrekli proti sedanjim naporom, da bi iskali možnosti samostojnega življenja in razvoja vsega Sudana. Komentator londonskega Radia je še pripomnil: »Sudanci imajo razvito samokritičnost in ne verjamejo, da bi se lahko sami upravljali.« Zdaj, pred volitvami v Suda nu, ki naj odločijo, kašna bo pri-hodnjost te dežele, si angleški propagandisti prizadevajo dopovedati svetu, da prebivalci posa meznih delov Sudana sploh ne žele, da bi Angleži odšli iz te dežele, in da se je to zlasti pokazalo v Južnem Sudanu, ki ne zaupa gibanju na Severu, kjer prebivalci zahtevajo umik Angležev in najtesnejše sodelovanje z Egiptom. Južni Sudan deli od Severnega deseti vzporednik. Ce pa hočemo dobiti sliko o velikosti in prostranosti Sudana, moramo vede ti, da je na primer Južni Sudan nekoliko manjši od Francije, njegova pokrajina Ekvatorija pa dvakra večja od Avstrije. V Južnem Sudanu je kakih 35 upravnih položajev v administraciji in vsi so v rokah izključno Angležev, ki menijo, da bo treba počakati še 20 do 30 let in da bo ta del Sudana šele potem zmožen samostojnega življenja. Ali imamo vprašanje Južnega Sudana? Angleži ne samo trdijo, da ga imamo, marveč je zdaj, pred volitvami prišlo tudi do polnega izraza, ker prebivalci Južnega Sudana ne verjamejo prebivalcem Severnega, pa tudi ne Egipčanom. Baje so prepričani, da jih imajo prvi in drugi za ljudi nižje rase, za sužnje, ki naj delajo za njihove koristi, in da jih nameravajo v tej ali oni obliki izkoriščati. V novem sudanskem parlamentu naj bi imel Južni Sudan od 100, kolikor bo vseh, 22 poslancev in dva ministra v vladi. Vtem ko Angleži vztrajajo na potrebi zaščite koristi Sudancev na jugu, ki sami baje tega niso zmožni, pa Egipt trdi, da vprašanja Južnega Sudana sploh ni. V začetku letošnjega leta se je mudila tam egiptovska misija s članom revolucionarnega sveta majorjem Salahom Salernom na čelu. Med poglavarji raznih plemen je organizirala anketo, ki je pokazala, da se prebivalci Južnega Sudana prebivalcev Severnega in Egipčanov prav nič ne boje, marveč da so Angleži umetno sprožili to vprašanje. V začetku tega meseca je tajnik Unionistične stranke Sudana Mohamed Nuredin obiskal Kairo in po razgovoru s predsednikom Nagibom izjavil: »Predsednik Nagib nam je dal napotke in nasvete v zadevi naše združitve v Sudanu. Samo 6e bomo enotni, bom lahko izgnali Angleže in koristili svoji domovini. Unionistična stranka Sudana bo storila vse, da bomo enotnost dosegli. Upamo, da bomo enake nazore našli tudi pri drugih strankah, in pripravljeni smo na vse žrtve, ki jih bo ta cilj zahteval.« V Egiptu se z vprašanjem Sudana ukvarjajo že več let. Sedanji krmarji te dežele se pa zavedajo, da se je treba tega vprašanja lotiti bolj resno in konstruktivno, kakor so ga obravnavali doslej. V začetku tega meseca je Šalah Salem na sestanku društva za pospeševanje kmetijstva Srednjega vzhoda rekel: »Egipt je že zdavnaj razglasil enotnost s Sudanom, kar pa ni imelo tehtnejše osnove, tako da se je Angležem posrečilo prepričati Sudance, da bi Egipt pravzaprav rad razširil svoje vladanje na Sudan.« Prav zaradi tega so na sestanku sklenili, da bo Egipt vložil v Sudan nekaj kapitala za zgraditev njegove kmetijske pro stiki z Egiptom in Sudanom meljili na medsebojnih gmo koristih. Da bi ta cilj d056^1’,.. začeli že zdaj v Sudanu obdelovati 50,000 fedanov zemlje. Rac najo, da bo v to delo vloženi trud in kapital v obliki treh tev na leto kmalu prinesel dobiček. Sedanja obdelovalna P“ vršina Sudana pa znaša K dober milijon fedanov, 40 milijonov fedanov dobre z lje čaka na obdelavo, za na primanjkuje predvsem del sile in kmetijskih strojev- S n ja egiptovska vlada vidi v’ glabljanju gospodarskih s najboljšo pot, da Sudancetn kaže, da je njihova bodočnos^^ gospodarskem in političnem ročju v sodelovanju z Egipwni’ ne pa z Veliko Britanijo. Da pa na tej poti ne najbolje, dokazujejo vesti, Ki prišle pred dnevi v HaP"° ,e Kartuma. Egiptovska vlada J namreč nedavno poslala v S General Nagib izvodnje, in sicer v obojestransko korist. Na sestanku so poudarjali, da je nujno potrebno, da bi državnega podtajnika za vpraša nje te dežele El DardiriAg Ismaila, da bi Sudan Prep0,.Hx, in ji poročal o ondotnem P° . nem položaju. Ahmet Ismau povabil mnogo uglednih bua cev, naj bi kot gostje egip^s*® vlade 23. julija, na dan obletni^ egiptovske revolucije, prispe Kairo. Te dni so egiptovskem odposlancu uradno sporočili, lahko pride v Kairo s3?11? v Sudancev, ne da bi ;rU državnih poslih motnje. V K vidijo v tem sklepu znak n krize v zvezi s sudanskim vp šanjem. Iz Kaira so takoj sp ročili, da je major Šalah Sa - > ki naj bi te dni obiskal Sud potovanje odgodil. Sudanci, razna plemena te like in nerazvite dežele, Pf čakujejo, da jim bodo bliz J volitve in bodoči režim Pr:* predvsem pogoje za boljše ljenje in bodočnost, ki bo lep : kakor je bila minulost v s dveh zastav. p PRED LETNO KONFERENCO LABURISTOV (Od stalnega dopisnika >Borbe<) London, 21. julija. Vedno bolj, Okoli programa stranke, zlasti jasno je, da bo letna konferenca 1 pa okoli nacionalizacije se bo jvj k>\j jvuia pa v/xvc»ai nauuiiaiiz.avij«' fprfl laburistične stranke, ki se bo za- razvila glavna bitka, hkrati s i ^ čela 28. septembra v Margateu, pa tudi ogorčeni boj za naesta zelo burna. Po Arthurju Deakinu, Izvršnem odboru. Lani je beva ki je v imenu sindikata transportnih delavcev pozval strankino vodstvo, naj se vzdrži nacionalizacije, je sir Hartley Shawcross ostro grajal predlog bevanistov, da bi nacionalizirali velika kmetijska posestva. Okoli 30 krajevnih strankinih organizacij je po- v slalo Izvršnemu odboru resoluci- sto predsednika stranke. To® jo, v katerih zahtevajo razširitev i tem primeru bi se moral dosea^ stom uspelo, da so si z S ern osnovnih organizacij osvojili os mest. Na splošno presenece J niso izvolili Herberta Morriso ’ ki ga imajo Attleejevega nas. nika. Da bi se letos izognil P0^ ni neprijetnosti, je Morrison k® didiral na listi sindikatov za m i primeru Dl se morai -jj programa nacionalizacije. Priča- j nji predsednik Arthur Greenum kujejo, da bo do 15. avgusta, ko umakniti, za kar pa ne kaže bo potekel rok za pripombe k j kake pripravljenosti. Tako bo P , strankinemu programu, predlože- 1 šlo do položaja, da bodo nekat nih okoli 400 resolucij, kar bi bil sindikati kandidirali Morrison j svojevrsten rekord. Navadno so v drugi pa Greenvvooda. V osr7cj. podobnih primerih predložili naj- i nih organizacijah je v teku ak ja, da bi spremenili z njihovi več okoli 150 resolucij. Z VSEH STRANI SVETA poziv ameriške vlade od,potoval iz Svic< Sovjetska živila za Vzhodno Nemčijo kilometrov vzhodno od Hanoja potopile francosko topničarko. Ladja je bila potopliena. ko so sku&aile fran-eoske sile M- julija napasti mesto Fale v delti Rdeče reke. SINGAPUR CSR _ ______ Profosiftifi Švice v \Vashingtonu, kjer je na kon .7 . , ferenci treh zahodnih zunanjih mi- ameriškemu veleposlaniku nistrov razložil svoje mnenje o od- .... 1 stran it ve Berije. t j in* j~L- juiija. Na i Dunaj, 21. julija. (AFP). Češko* Bohlen bo vnovič odpotoval v Švi- vzhodnonemške vlade jo Sovjetska slovaško zunanje ministrstvo je po- oo, kjer je njegova družina na od- fve>za sklenila poslati nekaj hrane, slalo ameriškemu veleposlaniku v dihu, v Moskvo pa so bo bržkone vr- ki določena v trgovinski pogodbi Pragi noto, v kateri protestira proti nil konec juilija. med vzhodno Nemčijo in Sovjetsko io nnrl;il rčnnn spuščanju balonov s propagandnimi zvezo za leto 1953. izicuno klctnje p()(lt™t>neSa blaga«. Ta posebna zalite- £ia v7te? bmanskkoloSiiTez-i tri ljubmh mednarodnih odnosov«. Na JUniJSKin dOgOUKOV va je v zvezi z nedavnimi ponudbami »r>WnsKi koloniji Se za tri koncu pravi nota, da pošjljajo balone Rerlin, 21. julija. Po poročilu ?PA’ fa pomagajo Vzhodni Nemčiji, na Ceškoslovako ameriški državljani, vzhodnonemško uradne agencije je ^ ^ J1*1 Sovjetska zveza zavrnila, ki žive na Bavarskem. tv—j -i—17?.* PERZIJA sodišče v Dresdenu obsodilo 18. julija 16 udeležencev junijskih demonstracij v mestu Niesky pri Dresdenu. ManlfostariTP v TVIiomnu Sodišče je ugotovilo, da je de- miiHiitsimije V leneranu monstranto vodil neki M,arkwirt. ki Teheran, 21. julija. (Reuter). V 8,0 £a obsodili na dosmrtno ječo, med-Teheranu so bilo danes manifestacije ko so druge na različne zaporne ob obletnici vrnitve predsednika vl-a- kaonj do 13 le»t ječe. Poročilo pravi, de dr. Mosadeka. Clanj Nacionalne da so bili tj »izzivači« fašisti, fronte, ki podpirajo Mosadekovo vlado, so davi manifestirali na trgu pred parlamentom, manifestacije ko-minformntične stranke Tudeh pa so bile na istem kraju nocoj. . Bivši notranji minister general Zahed je zapustil poslopje parlamenta. kamor se ie zatekel, ker so»ga obdolžili zaroto proti Mosadeku, da ne bi množica napadla poslopja. Predsednik Mosadek je imel govor, v katerem je pozval perzijsko ljudstvo k enotnosti. ZDA Oi-ožje za Japonsko Wa8hlngton, 21. julija. (Reuter). V dobro obveščenih krogih se je zvedelo. da namerava ameriška vlada podariti japonski vladi za več milijonov dolarjev orožja. ZDA bodo dale lahke tanke, različno lahko orožje, puške in strojnice. To orožje bodo uporabili za opremo japonskih sil notranje varnosti. VIETNAM Potopljena francoska topniearka Peking, 21. julija. Kakor poroča agencija Nova Kitajska so Ho Si Mmhove čete v delti Rdeče reke 55 Kolonijalni tajnik Blithy je izjavil, da bodo izredni ukrepi potrebni toLiko časa, dokler bo »Singa.puru grozila nevarnost nasilja in podtalne delavnosti.* JAPONSKA ZDA Charles Bohlen odpotoval v Evropo New York, 21 julija. (AFP). Ameriški veleposlanik v Moskvi Charles Bohlen je si/noči odpotoval z letalom v Pariz. Bohlen je pred kratkim na Diplomatski odnosi z Avstrijo Tokio, 21. julija. (Reuter). Japonsko zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da sta Avstrija in Japonska obnovili diploma-tske stike. Poročilo pravi, da bosta ob© državi »v primernem času« izmenjali svoja diplomatska predstavnika. Diplomatski odnosi med Avstrijci in Japonsko so prenehali 12. marca 1938., ko je bila Avstrija okupirana. GRČIJA Protest v Rimu znrudi zaplenjene ladje Atene, 21. julija. (Tanjug). Grški zunanji minister Stefanopulos je izjavil, da je Grčija protestirala pri italijanski vladi zaradi zaplembe grške ladje »Ahileos«. To ladjo, ki so jo zgradili v Italiji na račun reparacij, je zaplenila italijanska trgovska družba zato, ker so ostala nepojasnjena neka vprašanja o reparacijah. Stefanopulos je dejal, da Je italijanska vlada dovolila za.nlembo, ne da bi se poprej posvetovala z grško ^ vlado. Današnji »Etno«« piše, da je gr- Gentleman, predlagam še preizkušnjo na natezalnici, preden ji g\° »snTSvoljne*a dejanja, ‘e UNESCO w.» zaupamo čiščenje uradnih prostorov. popolnem nasprotju * napori za 4nnj« «r4ko-italijanskih odnosov.« bil napad uspešen. Po teh ves^ teh je v bojih na otoku padlo . 1000 nasprotnikov. Po opravlJea okciji so se kuomintanške ce,j umaknile in odvedle s seboj tu 300 ujetnikov. Po nasprotnih v steh pa se je napad docela srečil in so kuomintanške oddelK vrgli v morje. Vladna kriza v IndonezU* Džakarta, 20. jul. (AFP). Predjj sednik Sukarno je danes P°v6je mandat za sestavo nove predsedniku indonezijske s7a ai enotnosti Vongu Sonegoru, ki n,' bi rešil vladno krizo, ki traja * 48 dni. Sonegorova stranka '^ tretja največja indonezijska s^raJJ, ka in ima v parlamentu 18 datov. Kakor sodijo v indonez1^ skih političnih krogih, bo SoneSa ru uspelo ustvariti v parlament koalicijo, ki bo zajela več ših strank. Ta koalicija bi bil® ravnovesju s stranko muslin13!’ več kot skih nacionalistov »Masdžumi*> k< glasovi sestavo Izvršnega °d?3?aaJ v katerem prevladujejo prista Bevana. Konservativni tisk zeto PoZOj0 no spremlja razvoj položaja razpoloženje članstva v sindika1 in osnovnih organizacijah. Arthurja Deakina in sira Ha kleya Shawcrossa objavljajo a prvih straneh in jih komentiraj kot zmerne in trezne. B. Pesic Kako je bilo na otoku Tungšanu Tokio, 20. jul. (UP). Kakor le znano, seje pretekli teden 10.000 ljudi kuomintanške vois£u izkrcalo na kitajskem oto.a, Tungšanu. Današnji listi Por°^a jo o tem, da je bil napad zelo t žaven in da so kuomintanški oo delki izgubili okrog 3000 ljudi- V vesteh iz kuomintanških virov J je že trikrat brezuspešno poskusila sestaviti novo vlado. Zadnja ZDA in Daljni vzhod Dulies in republikanci tudi po premirju v Koreji proti sprejemu Kitajske v OZN nani?S*1*ngt°n’ ■’ul' (AFP)- Zu-l danes s 379 glasovi proti enemu sesta P1111’8161 Foster Dulles je na sprejel deklaracijo proti sprejemu za cti z novinarji izjavil, da je Kitajske v OZN. zartl- ni premirja v Koreji v j „ . . . . panjem času tako siabo kazalo,! Sestanek pri Eisenhower]u li-8e ne bi smeli udajati prenag lenemu mat;™,--,™,. r. da n™!1 °Pt'mizmu. Pristavil je, če h3 * , ni treba biti pesimist, ne v ,, 0 naneslo, da premirja iltiJ-i ili ab Pa da 2a ne bi stav 1 ■ V določenem roku. Pri-le> da ostane v tej zvez. nerešenih vprašanj, na zaradi Koreje VVashington, 21. julija (AFP). Predsednik ZDA Eisenhower je imel danes sestanek s pomočnikom ministra zunanjih zadev Ro- » - je, da ostane v tei zvezi bertsonom, ki se je pred nedav se nekaj - - - ; -1— >—1<■ —1 -j—’-----------j Primer Črte, določitev demarkacijske tp. ’ Praktični ukrepi o raznih zirarf-0n:,,a^ uieinikov in organi-‘*wje skupine prevajalcev. Dul-ne po.udaril, da ta vprašanja so rp°rei° Povzročiti težave, če es vsi iskreno za premirje, tins-,-Vprašanje novinarjev o od-lp. J'b s Sing Man Rijem je Dul-rale *Voril- da bi se ZDA moško i 'eti p°gajatci 2 južnokorej-ampJ*i za varnostni pakt in Via Hi k- gosP°darsko pomoč. Obe di n v6- m?rali sporazumeti tu-mi i Pobtični konferenci po pre-n, Ja' v primeru novega napada tali-A °re,i° ie deJal. bodo ZDA ak0] posredovale, dvp a koncu je Dulles poudaril viarI s ari: 1. čeprav ameriška Dorici v,°ja^ko in gospodarsko Dorini13 kuomintanško vlado, ne sil v ra. naravnost Cangkajškovih 2. 7daJ ovib vojnih operacijah; DolitiAn n,e bodo dopustile, da bi Premf n- ferenco o Koreji iz-aa,n_ ndi v propagandno areno asprotne stranke. riški” cd°nI 21' iul’ (Tanjug). Ame-ki n=J a r William Knowland, Vorict ie obolelega Tafta v 6enattVU. republikanske večine v kom tu 6 V razgovoru z dopisnici " laburističnega »Daily Heral-še ripZ'|avib da premirje v Koreji nat‘ Ppmeni, da bodo ZDA takoj mirip tnz,nale kitajsko vlado. Preiskan ne bo spremenilo ame-jem„ m-nasprot°vanja proti spre- bo a • ajske v OZN in tudi ne Vedi .lpom°Slo k ukinitvi prepo-Fitaisko°Za strate®kib surovin v orng®nator Knowland je nadalje ne z. ’ da so ZDA zelo razočara, DeUnf, britanskega priznanja viln vlade, kar da je napra-in da se Velika Britanija UA v politiki na Daljnem nim kot osebni odposlanec pred- in vzhodu Senptne .str‘njajo. lahkn * le menil, da bodo ZDA b0 ..kovale s Kitajsko šele, ko sPošti ' Ska vlada dokazala, da Drivovi0 pog°je premirja, in ko bo - 'la v zdru^itpTT Koreje. iozarja »Daily hasmr"V na Knowlandovo taiX-° vanje proti sprejemu Ki-Po PZN in poudarja, da bo laka v^vi Premirja na Koreji Politika povsem nerealna. Amew*,Wngton- 21 ■ jul'ja (AFP). riški predstavniški dom je q, - v združitev Koreje. .lej izjavi opozarja »Daily zlasti Herald sednika ZDA razgovarjal s predsednikom Južne Koreje Sing Man Rijem o korejskem vprašanju. Robertson in Dulles, ki se je tudi udeležil sestanka, po sestanku nista hotela komentirati razgovorov s predsednikom. Po še nepotrjenih vesteh je predsednik ZDA Eisenhower poslal predsedniku Južne Koreje Sing Man Riju spomenico, v kateri zahteva, naj izpolni svoje obveznosti in naj ne nasprotuje sklenitvi premirja na Koreji. Vesti o spomenici izvirajo iz diplomatskih progov v Washingtonu in še niso uradno potrjene. Sprejem v proslavo Dneva vstaje Ljubljana, 21. julija. Predsednik Izvršnega sveta Slovenije Miha Marinko je nocoj priredil v proslavo jutrišnjega Dneva vstaje svečan sprejem vodilnih osebnosti iz narodnoosvobodilne borbe in iz zgodovinskih let Zveze komunistov Slovenije. Sprejema so se udeležili tudi mnogi partizanski borci iz posameznih krajev Slovenije. Jutri bodo vsi udeleženci nocojšnjega sprejema odšli v razne kraje Slovenije, kjer se bodo udeležili partizanskih prireditev v proslavo Dneva vstaje. Sprememba francoske ustave Pariz, 21. julija (AFP). Francoska poslanska zbornica je nocoj sprejela s 486 glasovi proti 126 načrt o spremembi ustave iz leta 1946. Po tem ustavnem zakonu bo imela vlada pravico prekiniti poslovanje poslanske zbornice, če bo njeno zasedanje trajalo neprekinjeno 7 mesecev. Na ta način bo vlada lahko poslala zbornico na počitnice in sama opravljala zakonodajno delo z dekreti. Sing Man Ri se še vedno upira Tokio, 21. jul. (UP). V Seulu je južnokorejski zunanji minister Pjung Jung Tai izjavil, da so zagotovila, ki so jih zastopniki Združenega poveljstva dali severni delegaciji, da bo južnokorejska vlada spoštovala premirje, delno v nasprotju z zagotovili, ki jih je Južna Koreja zahtevala od ZDA. Poudaril je, da je južnokorejska vlada privolila v premirje le pod pogojem, da ZDA sklenejo z njo pogodbo o vzajemni varnosti in da podpro združitev Koreje na politični konferenci, pa tudi po konferenci, če ta do določenega roka ne bo zaključena. Pjung Jung Tai je poudaril, da so tudi po tajnih razgovorih med Sing Man Rijem in Robertsonom mnoga vprašanja ostala nerešena in da njegova vlada sedaj pričakuje pojasnil iz Washingtona. Medtem pa južnokorejski krogi zagotavljajo, da bo Sing Man LETALSKI NAPADI NA MALAJI Singapur, 21. julija (UP). Britanska letala so danes bombardirala džunglo na ozemlju južnega Džohora, kjer mislijo, da taborijo malajski gverilci. Uradno poročilo o tem pravi, da so na to področje odvrgli več kot 30 ton bomb. Rezultate bodo lahko ugotovili šele, ko bo pehota skozi gosto džunglo prodrla do napadenih krajev. Sodijo, da bodo za to potrebovali teden dni. Prijateljstvo z Indijo kos?«, 21- Jul' (Tanjug) Na 2Ve ga je podpredsednik t>iil» ja 'zvršnega sveta Milovan Preri® .,nes priredil v čast pod-Sarv ,'ka indijske republike sfitel a Radhakrišnana, je gozdov- pozdravil svojega gosta z dtagim°’ v kateri je rekel med Varn^:'mam namena priporočati bost SvPj° domovino, ker vem, da ko p pomoči g. Sena zelo lah- "aši^ri ,-rnf’1' bistvo doeajanja v Par(>r| bi c*lj borbe njenih Š]jJ|ad bi vam voščil le dobrodo-aev .In želim, da bi dobili vsaj jaz vit *ak'b vtisov, kot sem jih Zele e* 'z va^e domovine, de- žele S s*aro zgodovino, toda de-zn-.^.b^brazbi in mlade po na- Oh’n ž.ivlieniu- dov i tei priložnosti naj mi bo ortn .K'.1)0 izraziti prepričanje, da sl«SaJi . med Indijo in Jugo- Deiši °’ Postajajo globlji in tes- nj£ ’ ne temelje na kakih navad- čln, gmotnih koristih, temveč na *e n • • ••’'dealih, za katere se bo- )l0 .aJyišji in najplemenitejši du- k 1 kakor drugi ljudje, lahko y ^ «« drugi , . , nZa zelcd nečesa novega t Zgjfjm med narodi in državami sed stvarnega in nesebičnega Pr,^teHstva.« v odgovoru na zdravico Milo-kns8 jdasa Je Sarvepali Radha-e« t aa dejal, da se Indija in Ju-v siavija borita proti istim so-i aZnikom: zaostalosti, bedi in Žel • i" ^a^° ie dejal: >Vaša dejo a ž® sorazmerno majhna, toda oh nab,5PŽ' zgled za enotnost v rambi svoje neodvisnosti Pri n i® dosegla velik uspeh Pred I javn'm je neki Indijec rekel: v oija bi raje izvršila samomor, Pa se pokorila diktatu.« Na koncu je Radhakrišnan go-oril o pomenu socialistične gra-«1 .. i'!Roslavije in dejal: »Jugo- 'avija je pomembna ne le zaradi Voieea boja za neodvisnost, tem- več zaradi velikega poizkusa, ki ga izvaja. Vi poskušate s komunističnimi metodami urediti probleme humanizma in človeške svobode. Pri tem izpolnjujete naloge, ki so važne ne le za vas, temveč za ves svet.« Zvečer je bil Radhakrišnan v sindikalnem domu »Brača Sta-menkovič« na prireditvi ansambla ljudskih plesov Srbije. Ri nemara spremenil svoj sklep, da ne bo nasprotoval sklenitvi premirja, če bo pred podpisom premirja dobil iz Washingtona nadaljnja zagotovila glede prizadevanj za združitev Koreje Indija zahteva pojasnila o svoji nalogi v Južni Koreji New Delhi, 21. jul. (AFP). Indijska vlada je danes od ZDA kot predstavnika Združenih narodov in od Kitajske uradno zahtevala, naj pojasnijo svoja stališča glede na sedanji položaj v Koreji in razlože način, kako naj bo opravljena naloga, ki jo je Indija dobila v nevtralni komisiji za nadzorstvo premirja na Koreji. Hkrati je indijska vlada že izdala navodila skupini svojih predstavnikov, ki bo v indijski misiji v Koreji in ki bo krenila v Korejo, čim bodo podpisali premirje. Skupino vodi pomočnik generalnega tajnika zunanjega ministrstva R. K. Nehru. PRED SPREMEMBAMI TUDI V ALBANIJI Priština, 21. jul. Radio Tirana poroča, da je predsednik albanske Vlade in generalni tajnik albanske stranke dela govoril v Gino-kastri ob »desetletnici prisege, da bodo osvobodili te kraje«, v katerem je napovedal vrsto sprememb v albanski notranji politiki. VOHUNI V ZAHODNI NEMČIJI Bonn, 21. jul. (UP). Tu so danes objavili, da so britanske oblasti aretirale 6 Nemcev, med njimi dve ženski, in jih obtožile, da so vohunili za Sovjetsko zvezo. Sodna razprava proti njim bo v petek v Diisseldorfu. Vohune so ujeli 9. julija. Med njimi je ženska, ki je bila še pred nedavnim uslužbena v vojaški telefonski centrali. Med ariteranimi je tudi naki bivši poročnik nacističnega letalstva, ki je bil dve leti član KP Zahodne Nemčije. Zunanjepolitična debata v obeh angleških zbornicah London, 21. (Tanjug). V zgornjem domu je vršilec dolžnosti zunanjega ministra Salisbury poročal o nedavni konferenci treh zahodnih velesil v VVashingtonu. Namen vlade, je dejal, je podpreti politiko, ki jo je britanski predsednik Winston Churchill razložil v svojem govoru 11. maja, in pristavil, da ima vlada dva cilja: sestanek med tremi zahodnimi silami in Sovjetsko zvezo in nadaljnja krepitev enotnosti zahodnih držav. Do izvršitve prvotnega načrta o sestanku štirih predsednikov vlad kot je to predlagal Churchill, ni prišlo zaradi Churchillove bolezni in nekaterih drugih vzrokov. V VVashingtonu so v glavnem razpravljali o stališču do Sovjetske zveze in satelitskih držav. Na koncu je Salisbury izrazil upanje, da bo sovjetska vlada pozitivno odgovorila na noto zahodnih sil, tako da bo decembra končno prišlo do konference štirih zunanjih ministrov. Po Butlerjevem ekspozeju se je v spodnji zbornici oglasil vodja laburistov Attlee. ki je vprašal, ali so v VVashingtonu v zvezi z napovedano konferenco štirih mislili na sestanek štirih ministrskih predsednikov, kakor je o njem govoril predsednik vlade Churchill v svojem majskem govoru o zunanji politiki, ki ga je odobrila vsa Anglija. Angleški narod je oprl svoje težnje po miru prav na načela, ki jih je postavil Churchill. Konferenca štirih zunanjih ministrov se bo morala omejiti na povsem določena vprašanja, kakor je bilo to objavljeno že v poročilu o washingtonski konferenci. Sestanek štirih ministrskih predsednikov pa je bil omogočil, da bi se področje razgovorov razširilo na vsa pereča mednarodna vprašanja, ki so med seboj povezana in ki jih je treba rešiti vsa do kraja, če se naj zagotovi zares mirno razdobje v odnošajih med narodi v svetu. Kar se tiče premirja v Koreji, je Attlee dejal, da vprašanja Daljnega vzhoda ne zadevajo samo eno ali dve državi, marveč bi se morala urediti v okviru OZN. Zato je nujno, da se nemudoma skliče generalna skupščina OZN, ker bi 1. predstavljali zadostno poroštvo za resnično premirje in mir, 2., ker bi le OZN lahko preprečila, da ne bi Sing Man Ri spet poizkusil preprečiti konec vojne in z njim tudi ureditev vseh ostalih vprašanj na Daljnem vzhodu. Plemiški naslovi in podržavljen je dve točki na konferenci britanskega sindikata prevoznih delavcev (Od stalnega dopisnika >Borbe<) London, 21. julija. Ko je Clement Attlee kot predsednik laburistične vlade predlagal kralju Juriju, naj odlikuje Wi,ust on a Churchilla z redom hlačne podveze, je vodja konservativcev to zavrnil. Najvišje bri-tamsko odlikovanje pa je sprejel letos, ko mu ga je kraljica ob kronanju osebno podarila. Hkrati je dobdo naslov »sir« več sindikalnih voditeljev, ki sicer pripadajo laburističnemu gibanju. Lete ni motilo, da so dobili to odlikovanje na predlog konservativcev. B-ilo pa je precejšnje število siadikalistov in laburistov, ki so videli v tem politični škandal. Na konferenci najštevilnejšega sindikata Zveze prevoznih delavcev South Shieldsu, ki je bila včeraj končana, so sprožili tudi to vprašanje. Pri tem so nastala različna gledišča. »Mar naj gledamo naše voditelje, kako predejo od zadovoljstva kot mačke, zato ker so dobili naslov, ki pripada razredu, ki ga hočemo uničiti? Končno jim moramo sporočiti, da nočemo videti naših ljudi, kako se kinčajo s to šaro... Mar to ne potrjuje, da ko nekdo sprejema te naslove, jih sprejema kot nagrado za usluge, ki jih je napravil torijev-cem?« Delegat Crank je celotno vprašanje obravnaval s stališča hišnega miru: »Moški,« je rekel Crank, »pa tudi ženske se nagibajo k snobizmu. Pri tem mislim na vsakogar, ki ima ženo in dve do tri hčerke. Ce bi se tak odrekel plemstvu, ko mu ga ponudijo, bi ga vrgli iz lastne hiše.« Nekateri delegati so se strinjali s Stevensonom, ki je branil plemiške naslove, mnogi pa so pritrjevali Cranku. Vse pa je pomiril generalni tajnik tega najmočnejšega sindikata, najvplivnejši funkcionar kongresa Trade uniona — Arthur Deakin, ki je že tudi pred kongresom branil novopečene plemiče pred očitki njihovih tovarišev, navadnih smrtnikov. Le-ta je vstal, ko je bila razprava najbolj napeta in je pretila, da bo zavzela nesluten obseg. Spregovoril je vzlic protestom vseh prijavljenih govornikov, ki so videli v njegovem posredovanju očiten poskus, da bi razpravo o tem zaključili. »To so drobnarije,« je vpadel izurjeni sindikalist. »Na tem sestanku imamo opravka s pomembnejšimi vprašanji. Glede te zadeve pa vam lahko rečem, da Arthur Deakin ne bo nikdar postal sir Arthur. Največje odlikovanje, ki ga utegne kdo dobiti, ie to, da si pridobi zaupanje svojih tovarišev. Kar zadeva resolucijo, ki nam priporoča, naj ne sprejemamo odlikovanj od razreda, ki bi ga radi uničili, pa mislim, da nočemo nikogar uničiti, temveč da hočemo doseči privilegije, ki jih ima sedanji privilegirani razred.« Velika večina resolucij, s katerimi so hoteli zavreti pravice sindikalnih funkcionarjev, da sprejemajo odlikovanja iz rok konservativcev, je bila zavrnjena. Gledišče Arthura Deakina, da bi morali Trade unioni sodelovati s katerokoli vlado v prid delavskega razreda, je prineslo novo zmago; vendar je tudi zaostrilo razpravo med sindikalnimi člani, ki čedalje bolj zaskrbljeno opazujejo proces oddaljevanja sindikatov od laburističnega gibanja. Ko je odpravil z dnevnega reda to »drobnarijo«, se je Arthur Deakin lotil svojega nadaljnjega obračunavanja z laburisti, točneje z njihovim levim krilom — beva-nisti. Le-ta je, kakor je to konservativni tisk z zadovoljstvom zabeležil, »izlil vrč hladne vode na razbeljene glave bevanistov« Konec septembra bo v Mar-gateu kongres laburistične stranke. Glavna točka dnevnega reda bo proučevanje osnutka programa Dodoče laburistične vlade, ki ga je z imenom »poziv Britaniji« predlagal laburistični izvršni odbor. Ta program določa ponovno podržavljenje tistih industrijskih panog, ki so jih konservativci denacionalizirali in podržavljenje nekaterih novih industrijskih panog — bodisi delno ali popolno Vsekakor to močno diši po držav e na-o pa po nem kapitalizmu. Ni slabo, Cisal Bevanov Tribune, i bilo še bolje. Bevanisti so za še temeljitejše podržavljenje, za udeležbo in nadzorstvo države v proizvodnji, pri čemer se opirajo na čedalje bolj glasne zahteve sindikalnih članov. Vodstvo Trade unionov se je uprlo bevanističnim težnjam m uporabilo veto k nadaljnjem po-državljenju. Sad teh trenj je program bodoče laburistične vlade, ki določa ustvaritev državnega sektorja poleg izredno močnega zasebnega sektorja. Arthur seveda ni naravnost napadel podržavlje-}e določeno izrekel proti njem. Pozval je dele- nja, vendar pa se so imeli smoter »ohladiti razbeljene glave«. Deakin je skušal delegatom na svoj način pestro predočiti, do kakšne zmede in padca življenjske ravni bo prišlo, ko 'bodo jeli izvajati nacionalizacijo. Predočil je velikansko odgovornost vlade, ki bi se odločila, za takšen tvegani »korak v negotovost in mrak« itd. Današnji »Tribune« je že pohitel z odgovorom Deakinu: »Deakin se je zaletel v podržavljenje, ki ima, kar tudi mi priznavamo, slabosti. Toda na kongresu Trade u-nionov v Margateu je dobil napotke za sodelovanje pri programu, ki določa razširitev nacionalizacije in sodelovanje proizvajalcev pri lastnini. A kaj on dela? Cim odpre usta, že napravi glavni naslov za Daily Telegraph.« 2e tretjič se je zgodilo, da je prišlo med bevanisti in Deakinom do hudega in odkritega spopada. Prvikrat ob podeljevanju plemiškega naslova Lincolnu Ewansu, ko je moral izvršni odbor posre- dovati in preprečiti razdor. Drugikrat ob razpravi o strankinem programu v izvršnem odboru, ko se je Deakin prav tako uprl po-državljenju. Tretjič pa sedaj, ko sta obe vprašanji, odlikovanje sindikalnih funkcionarjev in podržavljenje, ponovno prišli na dnevni red. Do kongresa v Margateu bo nemara še prišlo do resnih spopadov med razgibanimi bevanisti in žolčnim Deakinom. Ali bo to rodilo kakšne posledice (z njimi pričakujejo konservativci razcep v stranki in temu podobno), je težko soditi, gotovo pa je, da bo ta kongres izmed vseh dosedanjih najbolj viharen, saj bevanisti in večina članstva Trade unionov in laburistične stranke zahteva več pobude in javne kontrole v proizvodnji, kot to določa program. Voditelji Trade unionov so večidel za zmanjšanje programa nacionalizacije ali bolje rečeno za odpravo tega programa. B. Pešič POLITIČNO ŽIVLJENJE V TURČIJI Poskus ponovnega vzposfavliania kalifata in oblssti dervišev (Od stalnega dopisnika >Borbe<) Ob pričetku proučevanja političnih problemov Turčije se nam ti problemi kažejo v izredno jasni luči, in sicer črno-belo: napredni in reakcionarni elementi. Človeku se zdi, da se povsem lahko odloči, kako bi ocenil sleherno politično dogajanje. Toda to v resnici ni točno. Treba je dodobra proučiti zadnjih 30 let političnega razvoja Turčije, seznaniti se z njenimi gospodarskimi problemi in možnostmi in šele potem razlagati in razčleniti sedanji politični položaj. Člani Demokratske stranke na primer sploh ne priznavajo, da je bilo do njihovega prihoda na krmilo kakršnokoli politično življenje v državi. Bila je le ena stranka — Republikanska narodna stranka — ustanovljena od zgoraj. Volili so po sistemu deli-giranih delegatov, ki so redno dobivali svoja poslanska mesta; izvoljeni poslanci niso sploh nikdar prihajali med svoje volivce in tudi niso upoštevali njihovih potreb in življenja ter so spričo tega dobili naziv: poslanci — državni funkcionarji. Nezadovoljneži so leta 1946 izstopili iz te stranke in ustanovili novo — Demokratsko stranko Po nekaj letih so leta 1950 premagali na volitvah republikance in prišli na krmilo. To je bila skupina pod vodstvom Dželala Bajerja, Menderesa, Kopriiliija, Koraltana in drugih. V krilu te novousta- novljene stranke so se kaj kmalu pojavili nezadovoljneži in leta 1948 je neka skupina poslancev zapustila svojo dotedanjo stranko in ustanovila tako imenovano Milet — »ljudsko« stranko. gate, naj dobro razmislijo, preden zavzamejo svoje stališče. Argumenti, ki so nam že dobro znani, Turški invalid To je ena stran nastanka, delovanja in razvoja treh največjih političnih strank v Turčiji. Druga stran pa je preizkusni kamen sleherne politične akcije v Turčiji, odnos teh strank in politikov do Kemalovih reform. Značilno je, da so vse tri stranke v svojih programih posebej poudarjale, da sprejemajo reforme. Toda med programi, lepimi besedami in dejanji je globoka vrzel. Prepoved stranke Milet s sodnim oalokom je vzbudila živahne razprave v turških političnih krogih. Tajnik »Republikanske stranke in član izvršnega odbora sta izjavila, da velika stranka, kakršna je bila Milet, ne more biti prepovedana tako, kot da »gre za nekakšno športno ali kulturno organizacijo«. Ugledni turški javni delavec in glavni urednik opozicijskega glasila »Dunja« Rifki Atay piše spričo tega: »Za nas pomeni odlok o prepovedi stranke v .restriktivne smotre' ali da ,bi se izognili tekmecu na prihodnjih volitvah', da nas vodijo naravnost v despotizem.« Predsednik vlade Menderes je spričo dogodka okrog stranke Milet in njene ustanovitve, razvoja in njenih faz, skozi katere je šla, izjavil: »Ta stranka se zateka izključno k reakcionarnemu mračnjaštvu in je usmerila svojo dejavnost v izzivanje neredov v deželi.« Po njegovem mnenju bi radi reakcionarno usmerjeni voditelji te stranke prišli za vsako ceno na krmilo in jim v ta namen pride prav tudi vera. (Te stranke in njenih mračnjaških metod se poslužuje tudi ZSSR, katere eksponenti so tudi v njenem vodstvu, v njenih organizacijah pa sodelujejo tudi derviši — kominform-ski agenti, ki so jih posebej poslali iz Sovjetske zveze v Turčijo, da bi se borili proti mladi turški demokraciji in Kemalovim reformam.) Ko je govoril o svobodni zavesti, je Menderes dejal, da stranka Milet prikazuje demokrate, češ da so proti svobodi zavesti, kar pa ni resnično. Opozoril je, da je Demokratska stranka dovolila, da smejo peti »ezan« v arabščini, da sme državni radio prenašati »mevljud« in omogočila, da je prišlo ob petkih na spored oddaj državnega radia tudi branje »korana«. Te koncesije Demokratske stranke verskim krogom, ki slone na volilnih obljubah, (ki pa jih še dandanes dajejo: pred kratkim je vlada odobrila romarjem na poti v Meko, da smejo vzeti s seboj precejšnja gmotna sredstva, pri čemer jim je dala precejšen popust pri potovanju z letali), imajo reakcionarni krogi za nezadostne. Celo Republikanska stranka, ki se je za Kemala brezobzirno borila proti turškim duhovnikom in dervišem ter izgnala poslednje kalife vrhovnega verskega poglavarja in vseh muslimanov, odpravila pouk »ezana« v arabščini in uvedla pouk »ezana« v turščini, vnaša sedaj v svoj program nove in še večje koncesije, kot jih je sama sedanja vlada dala posameznim verskim krogom. To barantanje dveh glavnih političnih strank o koncesijah reakcionarnim verskim krogom pa spominja na nevarno igro z ognjem. Turška javnost resno komentira dogodke okrog stranke Milet: njen notranji razcep in zmago reakcionarnih elementov ter smotre, po katerih teži ta stranka. Rifki Atav je ob tej priložnosti dejal: »Leta 1955 je bil v Ankari kongres neke politične stranke, ki Si nas rada pahnila nazaj v srednji vek.« Reakcionarni elementi stranke Milet so stavili v svoj program tudi obnovitev kalifata, obnovitev Tekija, državljanski zakon, ki sloni na verskih načelih, ponovno uvedbo arabščine v šolah ter odpravo najpomembnejših reform Kemalove republike. S tem bi radi pridobili še zmeraj dokaj zaostale množice v turški vss; To so argumenti, s katerimi izpričujejo svojo demokratičnost, »ki je večja kot v drugih strankah«, da bi tako prišli na krmilo. Napredni ljudje v Turčiji pa se zavedajo, da demokracija ni obnavljanje reakcionarnih institucij in so zato pripravljeni podpreti sleherni boj proti tistim, ki si žele vrnitve nazaj. Z. Pečar Pričakovali so, da bo na letovišča velik naval, zdaj pa so marsikje le napol zasedena le kratek čas pri nas — Preveč so se zanašali na tuje goste Gostje se zadržujejo Glede urejenosti gostinskih obratov in kakovosti njihovih uslug smo letos napravili gotovo velik korak naprej, čeprav so še vidne nekatere pomanjkljivosti. Turistična društva so s svojo zvezo na čelu podvojila delo. Obsežna turistična propaganda v inozemstvu, ki smo jo do leta 1951 docela zanemarjali, bo po vseh znamenjih sodeč uspešna, četudi ne bo opravičila prvotnega pretiranega optimizma. Verjetno bo letos število inozemskih gostov najmanj dvakrat večje kakor lani. Drugo poglavje pa so seveda cene. Gostinska podjetja kategorije A in B so svoje cene letos zvišala za 150 do 300 din na dan, tako da doseže dnevna oskrba v luksuznih hotelih v Opatiji in Dubrovniku celo 1900 do 1600 din, na Bledu pa 1200 din. V hotelih kategorij«’ B pa znaša povprečna cena 700 din, razen Dubrovnika in Opatije, kjer je viftja. V manjšem obsegu so zvišala svoje cene tudi ostala gostinska podjetja, sindikalni počitniški domovi pa so le nebistveno spremenili cene. Tako so v mnogih gostinskih obratih postale letos penrieaske Predsednik Tito boter otrokom štirih Krajišnikov Banja Luka, 21. julija Predsednik republike tov. Tito je prek svojih odposlancev botroval devetima otrokoma Paše Hadžiča in Kamila Pašiča iz okraja Banja Luka, desetemu otroku Spase Miličeviča iz okraja Sanski most ter desetemu otroku Vide Beronje iz okraja Bosanska Krupa. Odposlanci so izročili otrokom darila tov. Tita. Žetev v Banatu končana Zrenjanin, 21. julija. — V večini banatskih krajev so žito poželi. Mlačev bo letos trajala nekoliko dlje, kakor prejšnja leta, ker imajo polne roke dela. Tako bodo v begejskem okraju mlatili kar 40 dni. V Banatu so uslužbenci »Zitoprometa« sklenili pogodbe za 11.000 vagonov nove pšenice. cene težko dosegljive za večino delovnih ljudi. Zato opažamo, da so manjši turistični kraji, kjer so cene nižje, popolnoma zasedeni, drugod pa le deloma, zlasti v Dalmaciji, kjer so cene sorazmerno najvišje. VEC GOSTOV, TODA MANJ NOČITEV Razvoj turističnega prometa v Sloveniji kaže že od leta 1950 značilno tendenco naraščanja števila gostov ob če- gostje pač zadovoljiti s krajšo dobo bi- ljudje. Od celotnega turističnega prome-vanja, ki je znašala lani povprečno le ta v Sloveniji je lani odpadlo na iuo- še 5,3 dni nasproti 4,2 oziroma 5,6 v j zemski turizem po številu gostov le 9 prejšnjih dveh letih. Verjetno bomo le- ' odstotkov, po številu nočnin pa 6,5 od-tos zabeležili novo rekordno število go- stotka. Z letošnjimi visokimi cenami v stov, toda ob še krajši dobi bivanja. Za podjetjih kategorije A in B, ki pridejo prvih pet mesecev letošnjega leta zazna- prvenstveno v poštev za inozemski turi-muje statistika turističnega prometa v zem, ne moremo več uspešno konkurirati Sloveniji povečanje števila gostov za 74 Italiji ali Avstriji, zato se inozemski odstotkov, medtem ko je število nočnin gostje le kratko dobo zadržujejo pri nas, naraslo le za 18 odstotkov. Precej večji in še to bolj v mestih kakor v turistič- promet v letošnjem maju v primeri z nih krajih. Letos v majo je bilo v Slo- S poti na Komno je veličasten razgled na Bohinjsko jezero dalje krajši povprečni dobi bivanja. Predlanskim in lani je bilo v Sloveniji po vojni največ gostov, kar pa turističnemu gostinstvu ni prineslo finančnega uspeha, ker je število nočitev močno padlo, in sicer lani na 961.000 nasproti 1,245.000 oziroma 1,368.000 v prejšnjih dveh letih. Ob višjih cenah so se morali Marsikaj uvažamo po nepotrebnem Zato naj bi pogodbe o raznih nabavah iz tujine pregledovali tehnični in pravni strokovnjaki Zagreb, 20. julija V državnem tajništvu za narodno gospodarstvo Hrvatske je bila nedavno konferenca, na kateri so obravnavali uvoz in potrebo, da bi pogodbe o nakupu investicijske opreme in o tehnični pomoči iz tujine pregledoval državni gospodarski organ. Decentralizacija zunanje trgovine je v pogojih našega novega gospodarskega sistema na poslovanje naših uvoznih podjetij ugodno vplivala. Vendar pa so se pokazale nekatere pomanjkljivosti, ki povzročajo našemu gospodarstvu veliko škodo. Podjetja niso zmeraj dobila najugodnejših ponudb. Ker so naša devizna sredstva omejena, je čedalje očitnejša potreba, da jih čimbolj ekonomično trošimo. Zato je treba dosedanje delo v zvezi s sklepanjem pogodb temeljito proučiti. Podjetja se doslej ob sklepanju pogodb niso posvetovala s širšimi forumi, ki imajo boljši pregled nad trgi, čeprav je to drugod po svetu običaj. Posamezne gospodarsko mnogo močnejše države z raznimi ukrepi in strogo kontrolo uvoza ščitijo do- mačo industrijo, pri nas pa tega ni. Zato niso redki primeri, da posamezna podjetja uvažajo iz tujine naprave, ki bi jih lahko izdelali doma. Tako oddelek za majhne lokomotive v podjetju Djuro Djakovič malone sploh ne obratuje, ker je povpraševanje po takih lokomotivah neznatno. Nekatera podjetja pa jih uvažajo iz tujine. Isto velja za nekatere druge izdelke, zlasti za investicijsko opremo, ki jo nekatera podjetja kupujejo v tujini, devize pa dobivajo iz glavnega levizne-ga sklada. Zato so na konferenci v Zagrebu sklenili, da se bodo ob vsakem večjem naročilu podjetja najprej informirala, ali bi svoje potrebščine kupila doipa ali v tujini. Pogodbe bodo morali pregledati tehnični in pravni strokovnjaki. Namen teh ukrepov je zaščititi našo domačo industrijo in koristi naše dežele. Na konferenci so sklenili poslati te predloge Izvršnemu svetu Hrvatske in odboru za gospodarstvo Zveznega izvršnega sveta, da bi ustrezni sklepi veljali tudi v drugih republikah. lanskim tudi ne sme zapacati k prenagljenim sklepom. Po prehodu k ekonomskim cenam v turizmu se je znova pokazalo, da je življenjsko vprašanje našega gostinstva, kako podaljšati sezono. Podjetje, ki obratuje z dobičkom le dva do tri mesece v letu, tudi pri visokih pension-skih cenah ne more zaslužiti toliko, da bi krilo režijo v mrtvi sezoni. Doslej so gostinska podjetja le malo storila, da Ki dosegla podaljšanje sezone in se vse preveč zanašajo na stimulacijo, ki jo nudi visok regres države za delavce in uslužbence, ki izkoriščajo svoj dopust izven glavne sezone. Naša zdravilišča pa dajejo le nezadostne popuste ustanovam socialnega zavarovanja, ki morajo plačevati za zavarovance po 560 do 640 din na dan (le Laško računa samo 500 din), medtem ko zahtevajo zdravilišča na Hr-vatskem od ustanov socialnega zavarovanja le od 480 do 500 din. PREVEC SO SE ZANAŠALI NA INOZEMSKE GOSTE Ob velikih naporih za večji obisk inozemskih gostov so mnoga turistična gostinska podjetja pozabila, da predstavljajo temelj turističnega prometa le domači gostje, se pravi naši delovni Nova separacija v rudniku kroma Peč, 21. julija Včeraj so slovesno odprli novo separacijo rudnika kroma Deva pri Djakovici. Separacija bo v marsičem olajšala pridobivanje kromove rude. Doslej so morali vso izkopano veniji sicer dva in pol krat več inozemskih gostov kakor lani, povprečna doba bivanja pa je znašala le 1,6 dneva nasproti 2 dnevoma v lanskem maju. Kratka doba bivanja inozemskih turistov pa je zlaeti prekrižala račune nekaterim podjetjem v Dalmaciji, ki so že HUJŠA OD TATVINE JE ZLORABA ZAUPANJA V podjetju »Torbica« v Ljubljani so nekateričlani upravnega odbora izkoriščali svoj položaj in kra surovine podjetja. Pri prvi odkrili za 107 n soc din ‘ovarIi škega materiala, pri drugi P, za 137 tisoč dinarjev. Sedaj• s delavci in direktor lahko res uganko, zakaj je Kočevar dne' Že dalj časa je MLO opozarjal vodstvo mestnega podjetja »Torbica«, da se pri njih pojavljajo tatvine. Direktor Kušar, ki je vodil podjetje do maja 1952, tatovom ni mogel priti na sled, direktor Polde Ogrin, ki ga je zamenjal, pa se je tudi dolgo časa vrtel v krogu. odhajal nekaj minut pred kon delovnih ur in vedno s P° aktovko. Preračunali so, da je lahko oškodovat Nič čudnega. Ko so namreč i pretekla leta prav -i::™* din. končno odkrili tatove, ki so spret- tovarno letno za po no pospravljali in odnašali razni | material im surovine iz podjetja, se je izkazala najtežja okoliščina. našli preieko’ Seve Kolovodje — Janez Kočevar, Ciril Sever in Ivan Kosec so bili pretekla leta člani upravnega odbora, letos pa člami delavskega sveta. To svoje mesto so grdo izrabili. Poskrbeli so, da evidenca v podjetju ni bila nikdar tako 'temeljita, da bi lahko kdo opazil privatne kriminalne podvige, kot organi delavskega upravljanja pa so se pri svojih poslih čutili dokaj bolj varne im nedotakljive za kritiko. Janez Kočevar je bil zaposlen v podjetju že dolgo vrsto let ter so ga vsi poznali kot spretnega in izkušenega prirezovalca. Iz skladišča je dvigal pole usnja ter ga prikrojeval ?a vse skupine v tovarni. Kalkulacije je delal njegov sorodnik Ciril Sever. Čeprav je delavstvo obema zaupalo mesto v up ra vnem odboru v upanju, da bosta pripomogla k razcvitu podjetja, se Kočevar ni odločil delati v skupno korist, temveč je raje poskrbel za lastno. Sever pa mu je pri tem pomagal. Svoje strokovno znanje je Kočevar izrabil in v resnici je skrbno prirezoval kose za torbice, listnice itd. Za podjetje je odmerjal najslabše Dokaze tatvin so _ valili organi tudi pri Koscu in Samojlovu. Zelo sin občutek za to, kaj je skupna podjetja in kaj priva'tna, imeli tudi mnogi drugi ostali oe lavoi, ki so sem pa tja opazil',, Kaj počno omenjeni člani uprav g odbora, pa jim ni kazalo teg P vedati na glas, ker so bili ze P kupljeni z raznimi darilci al P“ obtoženi 6 kakšno manjšo kr ' • Razumljivo je, da bi podjetje, bi ostalo na tej poti, prej ali siej gospodarsko propadlo. Ta greh, za katerega se K var im Sever že pokorita v zap ; je najhujši im neodpustljiv. Zar svojih koristi so mirne duše ^ puščali, da propade podjetje, je bilo zaupano njihovi skrbi. ' jim ni bilo mar, da mečejo 66 jimi kriminalnimi dejanji j5*® na poštene člane organov del skega upravljanja in ni jih s ,. belo, kakšno sodbo si bo zar njih ustvaril delovni kolektiv, kot značilne so Severjeve bese < ko ga je direktor prvič za« pri tatvini ter je vpričo elan kolektiva krivec jezno dejal: » jaz kat član upravnega odbora m mam toliko pravice, da lahko _vz mem sam kožo iz skladišča m naredim listnico, pa naj vse vzame!« , ne bo vzel vse£ > Ne vrag kose , odpadkov ni vračal v skla- propadel bo le on im njemu ena* • Propadli bodo in izginili iz na^n delavskih zato, organov — sodišče im delovno ljudstvo » dišče, najboljše kose usnja pa je odnašal domov im jih uporabljal za privatne kupčije. Ko so ga direktor in pošteni člani uprav-V aprilu odklanjala rezervacije domačih nega (>r|j>ora osumi]; ter poskrbeli _______________________________________ _ gostov, žel da bodo vse zasedli ino-. za preiskavo na domu, so našli teži zlorabe zaupanja najbolj ze™ci- ' pri njem čuda raznih stvari iz ■ govornega mesta v podjetju. ker bo o ti prestopke obsodilo ne po Stef* ukradenih predmetov, marveč P lovi vIokoLci vOnr>QiriT9 T12 tilfllT 90 V Sloveniji bomo lahko pridelovali več sadja za domače potrebe in izvoz V Sloveniji so med najbolj pomemb- tega storili gotovo več kot mnogo lepih niso dostL mislili. V povojnih letih j nimi izvozniki sadja plodna Vipavska besed in razlag, dolina in hriboviti predeli okrog Nove V zadnjih dveh letih, zlasti pa lani, Gorice. Na treh, štirih nakladalnih po- so pridelovalci sadja prodajali svoje stajah odpremijo s tega področja vsako pridelke nadvse ugodno. Suša je priza-leto več kot 4000 ton sadja v inozem- dela zlasti južne predele države, tako stvo. Prevladujejo zgodnje sorte češenj, da ni bilo konkurence subotiških in sme- tnarelic, breskev, hrušk, grozdja, smokev itd. Tudi kostanj maroni tu lepo uspeva, vendar smo ga v povojnih letih največ porabili doma, okrog 80 odstot-^ kov, ter smo izvozili le manjše količine: samo kakih 100 ton. Navedene številke pa še ne pred stavljajo skrajnih možnosti za izvo sadja iz teh krajev. Se mnogo več sadj bi lahko nudili domačim in inozemski«' potrošnikom, če bi pridelovalci mislil na še boljšo vzgojo sadnega drevja. Pro dajo in izvoz ovira zlasti razdrobljen-gospodarstvo, dalje dejstvo, da le po časi prodira naziranje, kako je najren tabilnejši način plantažni način gojitvi sadnega drevja v nasprotju z dosedanji derevskih pridelovalcev, marveč so cene formirali v Sloveniji. To je vplivalo na \t- važamo zlasti malo jabolk. Pred v0j^j smo izvozili letno običajno do ton jabolk, po vojni pa smo to ^teV1 presegli samo leta 1946, ko je bil izre ^ obilen pridelek, potem pa je od leta leta izvoz padal. Najboljša in povsen* neokužena predvsem jabolka gojijo v Savinjski dolini in Slovenil* Brkinih- rudo odvažati s kamioni V Peč, PrQkso, ko je posameznik gojil vse vrst. od tam pa Z vlakom V separacijo sadja. Vrednost sadja pa bi bila Jahk« blizu Skopi ja. Računajo, da bodo t«di večja, če bi pridelovalci pri obira samo Z zalogami izkopane kro- nju plodov in pri dostavljanju v zbira! move rude, ki znašajo kakih 80 nice pazili, da se sadje ne bi preve tisoč ton, prihranili na voznini potolklo in poškodovalo. Prosta trgovi 708 milijonov. * na in *drava konkurenca bosta gledt prodajo doma in na prodajo v inozem- ! Toda potrošnja svežega sadja doma* PT® stvu. Sudje so zelo drago prodajali v delovanje v jabolčnik in marmcla’ « domače republike, zaradi česar na izvo/ zmanjšuje količine, ki bi bile sicer razpolago za izvoz. Letošnja sadna letina količinsko iko obeta. Toda vsi izvozniki, ne sam° Sloveniji, temveč po vsej državi, »ri tožil jejo nad slabo vzdržljivostjo 8® a. To je povzročilo muhasto deželno reme. Zato se še tem bolj občuti P° manjkanje hladilnih naprav in hladu agonov. Doslej je veliko koristila hi® ■Minica v Šempetru pri Gorici, ki 80 •o leto dogradili, na hladilnice pa rnishJ0 udi po drugih okrajih, da bi tako PrC »rečili okvare sadja. Z boljšim go*P° tarstvom bo mogoče postopoma odpr® iti tudi težave, ki jih imamo še z ?ra' •nlažo, prevozi in drugim, ter se bo Slo il® enija lahko v bodoče še bolj postav a mednarodnem tržišču kot močan 10 soliden izvoznik sadja. f. Nova slovenska poljudnozgodovinska revija Sekcija za lokalno zgodovino Zgodovinskega društva za Slovenijo je začela | izdajati »Kroniko — časopis za sloven sko krajevno zgodovino«. Po tehtni vsebini prve številke sodinjo, da bo revija odlično izpolnila vrzel, ki je nastala po prenehanju nekdanje Kronike slovenskih mest. Naj posebej opozorim na razpravo »Bela krajina v uporu«, ki jo je prispe val Janko Jarc. Čeprav ne manjka po dobnih razprav, se mi zdi Jarčeva naj bolj pregledna Več lahko sedaj pričakujemo le od »Belokranjskega zbornika«, ki ga za desetletnico SNOS pripravljajo Dušan Role, Regina Fir, Božidar Jakac, Janko Jarc, Janez Kramar, Janez Vitko vič in Lojze Zupanc skupno z ostalimi belokranjskimi borci, aktivisti in prosvetnimi delavci Do izida tega zbornika nam bo kot priročnik o političnih dogajanjih v Beli krajini v razdobju 1918 — 1945 prav gotovo najbolj služila Jarčeva raz prava. V dosedanjem priobčenem delu raz prave opisuje avtor boj belokranjskega ljudstva z monarhofašističnim režimom stare |ugoslavije in dogajanja v prvih mesecih sovražne zasedbe. Glavna odlika Jarčeve razprave je v tem, da je zbral mnogo konkretnih podatkov, ki so mu omogočili pravilne zaključke. Nekatera vprašanja, kakor vloga »Ljudske pravice«, sicer presegajo okvir Jarčeve razprave, vendar jih je osvetlil Po ugotovitvi, di prinese prav ustanovitev »Ljudske pravice« leta 1934 novi polet v politično delo Bele krajine, avtor dodaja, da »se je kmalu za tem, ko se je razširila po Prekmurju, širila tudi po Beli krajini«, kakor da bi s tem hotel popraviti drugi del trditve nepodpisanega avtorja v »Tovarišu« št. 7 z dne 13. II. 1953: ».Ljudska pravica* je 5 .oktobra 1934 prvič izšla v Lendavi. Po nekaj letih, ko je postala potrebna vsemu naprednemu slovenskemu ljudstvu, je iz hajala v Ljubljani«. Dejansko namreč ni bilo niti tiste časovne razlike, ki jo dopušča Jarc, da ne govorimo o večletni, ki sploh ni mogla nastati, ker je bila »Ljudska pravica« že po sedemnajstih mesecih izhajanja zatrta in je zatem izšla legalno pred vojno samo ena številka dne 15 decembra 1939 v Zagrebu in tri ilegalno januarja in februarja 1941. V resnici so si že prve številke »Ljudske pravice« utrle pot po vsej Sloveniji, v Beli krajini pa nič pozneje kot v Prekmurju. Po nekaj mesecih so jo čitali tudi že Slovenci na avstrijskem Koroškem in Slovenci pod Italijo Kot primer, kakšen naj bo ljudski časopis, pa so jo srbski in hrvaški študentje prenesli tudi v svoje domače kraje. Študenta Bogdana Jerko viča iz Banje Luke je »Ljudsk« pravica« tako navdušila, da je s svojimi somišljeniki začel dne 15. julija 1935 izdajuti štirinajstdnevnik »Narodna pravda« v cirilici Bogdan Jerkovič je imel osebne stike z belokranjskim rojakom Janezom Marentičem, ki ima brez dvomu največ zaslug, da se je »Ljudska pravica« že leta 1934 močno razširila v Beli krajini. »Ljudska pravica« torej ni začela izba jati kot lokalen prekmurski časopis, ki se je šele sčasoma razširil po Sloveniji, marveč je bil časopis, ki ga je Partija od vsega začetka namenila vsej Sloveniji in zamejskim Slovencem, čeprav je izhajal na periferiji Slovenije. Za Janeza Marentiča, ki je bil na kongresu na Cebinovem 1937 leta izvoljen za člana CK KPS, ni treba posebej poudarjati, da je bil več kot samo belokranjski politični delavec, saj je njegova politična vloga že dovolj osvetljena, pač pa je treba nekaj dodati še k Spe-harjevi politični vlogi, ker je Jarc po vedal o njem pač tisto, kar je bilo važno za razumevanje političnega razvoja v Beli krajini. Tudi Franc Špehar ni bil samo belo kranjski politični delavec. Prav gotovo ne po letu 1938, ko je bil izvoljen za predsednika Slovenske kmečke stranke Na to mesto je bil izvoljen s pristankom eksekutive SKS in Mačkovega vodstva v Zagrebu, ki je računalo, da bo Špehar brez ugovarjanja izpolnjeval navodila, ki jih bo kot predsednik SKS dobival od zgoraj. Dokler je HSS bila v opoziciji, s Špeharjem ni bilo težav, čeprav se je že takrat udeleževal tnnogih sestankov Slovenskega kmečkodelavskega gibanja, tako tudi novomeškega 1938, na katerem je bil, kakor ugotavlja Jurc, »pridobljen za stvar kmeČkodclavskefa gibanja in mu ostal dosledno zvest«, ko pa je vodstvo HSS začelo pogajanja za vstop v vlado, in še bolj, ko je HSS postala vladna stranka, se je odrekel eksekutivi SKS in Mačkovemu vodstvu ter je * svojimi pristaši javno pristopil v Zvezo delovnega ljudstva Slovenije. Kot takega so ga začeli preganjati in ker je podpisal oklic ZDLS, so ga celo aretirali in zahtevali od njega, da prekliče podpis, čemur se je odločno uprl. Prav zaradi tega, ker poznamo tendenco, da bi se zmanjšal pomen ZDLS, je prav, da jo Jarc v svoji razpravi ni več mestih omenja, čeprav ne opredeli njenega časovnega trajanja. Kakor je zapisal tudi Jarc, je bila ZDLS ustanovljena 3. septembra 1939 na delegatskem zborovanju v Celju, delovala pa je, kar je predvsem važno, skupno s svojimi 21 okrajnimi organizacijami vse do ustu-novitve Osvobodilne fronte 27. aprila 1941. Nič manj zanimivi niso Jarčevi podatki o tem, kako so oblasti pri peto-majskih volitvah potvorile volilne rezultate in kako je ljudstvo reagiralo na njihove goljufije. Dne 6. maja 1935 je prišlo do velikih demonstracij v več krajih Bele krajine, predvsem pa v Dra-gatuŠu, kjer je spopad z orožniki terjal celo smrtno žrtev. Prav isto se je ponovilo pri parlamentarnih volitvah 11. decembra 1938 (in ne pri občinskih volitvah, kakor sem pomotoma napisal v »Naših razgledih« št. 8 z dne 25. aprila 1953), ko je prišlo do demonstracij v Podzemlju, Gradacu in Črnomlju. Jarc tudi pravilno omenja, da je zborovanje ZDLS v restavraciji »Kmet« na Gosposvetski cesti 28. oktobra v resnici 29. oktobra 1939 razbila policija, toda ne pove, da so delegati, ki jih je uspelo zaupno napotiti v restavracijo Lloyd, tam neopaženi od policije delo nadaljevali in uspešno končali. Ne da bi omenjal še druge važne podatke iz Jarčeve razprave, naj ugotovim, da avtor v zaključnem delu, ki obsega obdobje med dvema vojnama, ni prezrl nobenega dogodka, ki bi bil bistveno važen za razvoj ljudskega gibanja v Beli ktajini. Naj sedaj registriram še ostale prispevke. O izkopaninah pri tovarni za lepen ko v Zagradu na Koroškem je Jaro Sa-šelj napisal razpravo: »Zagrad pri Prevaljah«. Prispevek ilustrira 11 slik. Iz publicistične zapuščine Vladislava Fabjančiča je priobčena razprava: »Prvi ljubljanski livarji zvonov in topov« (k temu le to tehnično pripombo: Sodim, da je naslov te razprave stavljen iz pre majhnih črk v primeri z velikostjo črk med tekstom reproduciranih napisov na zvonovih). Sledi prispevek: »Kranjski portali«, ki ga je s področja umetnostne zgodovine napisal Nace Sumi. Članek Rudolfa Golouha: »Iz zgodovine delav skega gibanja v Ljubljani« pa obravna va ljubljansko delavsko gibanje po ustanovitvi prvih naših delavskih društev V razpravi: »Maribor in slovenska univerza« razčlenjuje Vladimir Bonač so cialni sestav in dotok mariborskih študentov na ljubljansko univerzo. Slavko Smolej je prispeval članek: »Najstarejša livarna železa na Slovenskem«. Ni treba posebej poudarjati, da je Smolej, ki je znan fotografski mojster — amater, svoj prispevek o odkopanim topilnice železa v Nomnju v Bohinjskem kotu opremil / lepimi posnetki in risbami. Uspele rcpio-dukcije ponazarjajo tudi odlomek potopisa angleškega zdravnika Rrownn (i669), ki ga komentira S. V.. V prispevku: »Nov opis francoske Ljubljane« razlaga France Dobrovoljc poleg Nodie revih predvsem Brcsove (Jean Paul Bre«) beležke o Ljubljani. Jože Bertoncelj f prispevku »Trg v Kropi« na šaljiv n®č,n dokazuje potrebo po razširitvi in urC' ditvi domačega trga. Silvo Kranjec J® prispeval strnjen življenjepis zgodovinarja Ivana Vrhovca. Sledi rubrika >A' hi vi pripovedujejo« s poročili in podati* iz leta 1552 in stoletnic tega leta vklju^' no 7. 1852 letom. Arhivski rubriki sled* muzejska: »Muzejske novice«. Glede n® to, da je bila redakcija »Kronike« zfl' ključena že decembra 1952, je zgubi prispevek v tej rubriki: »Razstava .Ljubljana v narodnoosvobidnili borbi’«, ki je napisal Miroslav Luštek, na aktu®*" nosti, saj sta tej razstavi sledili še dve* »Slovenska Koroška v boju za obstoj* in »Razvoj narodnoosvobodilnega tisk® 1941 - 1945«. Razen tega je v Vsebin* (na začetni notranji strani omota) naslov članka napačno označen »Muzej NOB f Ljubljani« namesto »Razstava .Ljubijf*n,t v narodnoosvobodilni borbi*«. V našlo' Muzeja pa je tudi napaka, ker se ,,e imenuje Muzej NOB, temveč Muzej n® rodne osvoboditve. Se 'arejšega datum® v tej rubriki je poročilo o razstavi p®r' tizanskega tiska v Novem mestu, ki H* je napisal Janko Jarc. O uspešnem delu pokrajinskega muzeja v Mariboru v '•952 je napisal poročilo Bogo Tepi?* Rubrika »Iz naših revij« registrira dovinske članke, ki so jih pri • čile re* vije, rubrika »Iz naših krajev« pa zg°' dovinske članke iz krajevnega časopisj1, V Vsebini ni označen prispevek dr. J®8*' pa Malu »Marginalije ob ljubljanskem Mestnem muzeju«. Želeti je, da bi se ta prepotrebu® poljudnozgodovinska revija čimprej ‘n čimbolj uveljavila v slovenskem javnem življenju. Ivan Kreft VRATA V NOVO ŽIVLIENIE Nekaj sličic iz Vzgojno poboljševalnega doma za mladoletnike na Dvoru pri Radečah Pred poldrugim letom je bilo urejeno na Dvoru blizu Radeč Pn Zidanem mostu prijetno bi-ausče mladoletnim fantom in ekletom, ki so kakorkoli zašli aa kriva pota. Največ je takih, Jih je zmamila tuja lastnina, Pa jih je sodišče poslalo v Dom na Dvoru za eno do pet let, kot 'e, P°č kdo grešil. V nekdanjih obanah lepega gradu se vrste nazne postelje druga ob drugi — •noske spalnice. V prvem nad-•uropju so učilnice, v njih dopol-Jujejo osnovnošolsko znanje ti-, ’ hi še niso dovršili osnovne . e. Drugi pa, ki so se že učili ake obrti, preden so prišli na v°r in obiskovali vajeniško šolo, adaljujejo tam, kjer so nehali. delavnicah si mojstri skrbno Prizadevajo, da bi fantje zapusti-j dom kot dobri mizarji, klju-avničarji, kovači, mehaniki, čev- ; zaskrbljeni glavi ali pa se je porodila v hipu. Spremljevalec je pogledal okrog, koga bi še enkrat povprašal, kod pelje pot v Dom. Minilo je nekaj trenutkov in ko se je ozrl, ni bilo dekleta nikjer več. Ni minila ura, ko je že stopala spet v spremstvu skozi lep park, poln dragocenih dreves. * Po nekaj minutah sta se obe dekleti spet skupaj vračali mimo upravnika. Tedaj je nagovoril novinko. »No, kako je?« Namuznila se je in izmikajoče povesila oči in glavo. »Kaj si se bala priti k nam?« j »Seveda.« »Boš videla, da se boš priva- j dila. Samo trmasta ne boš smela : biti Našla si boš prijateljice, I malo boš delala, učila se boš... Kaj pa rada delaš? Bi se rada naučila šivati?« Dekle je že zaupljiveje in bolj odkrito uprlo oči v upravnika, ki je toplo, očetovsko razlagal, kako bo v domu ... * Prišel je od nekod s kameni-tega Krasa. Trmast, kljubovalen. Brezobzimeži so ga naredili takega. Morda znanci, če ne celo starši... Kdo ve ... Namesto lepe so mu nudili samo grdo in pikro besedo. »Ni je sile, ki bi me uklonila!« se je petelinil pred upravnikom. ^ladoletnlki so našli prijetno bivališče v gradu sredi sončnega Parka; dekleta pa domujejo v belem poslopju na levi strani !jarii ■ • • Skoraj vsak sl lahko iz-sre poklic, ki ga veseli. Možno-, imajo precej, fantje več kot fiKleta. Po končanem šolanju Pravijo izpite pred komisijo, ki h Prisostvuje tudi član okrajne brtne zbornice. Taka- dobijo antje1 v Domu največ, kar je mo-s°če: izučijo se poklica. Nadarjeni Slavko pa si je uredil v ?5v,ern nadstropju celo prijeten a elje. Marsikateri slikar bi mu zavidal. Ob prvomajski raz-“tavi, ko so v Domu priredili azstavo vseh izdelkov, je tudi avko razstavljal svoje slike. * Vitko, visokoraslo dekle je “aglo, kot bi ji bilo nerodno, stoji810 po kamenitem dvorišču. ^Premijala jo je drobna blondin- »Anica,« je poklical upravnik ®Premljevalko in jo vprašal: »Kaj pa je z njo? Odkod je?« »Ne vem še.« »Le prijazne bodite z njo ...« Prva je v domu novinka. Pred a°bro uro se je pripeljala s spremljevalcem iz Maribora. V Radečah sta izstopila in povpra-za pot proti Dvoru. Sonce neusmiljeno pripekalo. Stopa-‘®, sta počasi vsak s svojimi mi-“‘•mi. On: Samo da jo pripeljem v dom in jo srečno izročim Upravniku. Ona: Kam me pelje? Kako bodo ravnali z menoj? Med bolj redkimi hišami so se Vrstile njive, porasle s krompirji err> in visoko koruzo. Morda se misel že prej pletla v njeni In prepričan je bil, da ima prav, da mu je svet krivičen. Morda mu je bil res krivičen... Toda sedaj je prišel v nov svet. Veliko volje bo treba, da bo ostal trden, ko se bo vrnil domov. Vzgojitelji v domu mu je bodo dali... »Ni ga, ki bi me uklonil. Pri moji duši, da ga ni!« se je togotil pred upravnikom. »Nikar se ne razburjaj. Jaz bi bolj smel kričati nate, ki sem že siv. Pa ne bom. Prav lepo mirno se bova pomenila.« Upravniku se ni mudilo. Toliko sivih las je že pričakal, pa ne bi potrpel mesec, dva in tudi več, če bo treba, da se bo s fantom lahko v miru pogovoril. Lepa beseda lepo mesto najde. In ga je res našla. Po nekaj mesecih je mladi upornik zadovoljno priznal: »Pa ste me le uklonili...« Lepa beseda, potrpljenje, ljubezen _ to je bila dovolj močna sila. * V Domu — v moškem, ki je v gradu, in v ženskem — nekaj minut stran v visokem belem poslopju — so povsod napeljani zvočniki. Kadar utegnejo, oddajajo iz domačega študija »Kres- niček«. Navadno pa priključijo svoj oddajnik kar na radio Ljubljana. Pogosto prirejajo celo glasbene nastope, ki jih oddajajo v majhnem studiu, ki so si ga sami uredili. Z zabavnimi oddajami pa skrbe za smeh in dobro voljo. * V soboto zvečer je bilo v Domu posebno živahno. Pevci in pevke ter člani tamburaškega zbora so bili zlasti nestrpni. Nocoj bodo prvič nastopili pred poslušalci izven Doma — v Radečah. Pred poslušalci, ki so napolnili dvorano, so samozavestno zatajevali strah. Prisrčno in navdušeno ploskanje po prvi točki jim je dalo pogum, da so še bolj zbrano zabrenkali in zapeli. Radečam so želeli, da bi nekatere točke ponovili. Toda njih : program je bil obširen in radi bi pokazali vsaj nekaj tistega, kar so se naučili: narodne, partizanske in umetne, vesele in poskočne pa tudi manj vedre so izvabljali iz tamburic. Zadovoljni so bili vsi — poslušalci in nastopajoči. Se bodo nastopali... Naj ljudje zvedo, kako se uče v Domu! B. M. Krka pod Otočcem pri Novem mestu Dolenjska vabil Kdor si želi mirnega oddiha na letnem dopustu, si bo izbral lahko deželico, ki jo morda še najmanj pozna: Dolenjsko. Pod Gorjanci in Kočevskim Rogom, na obeh bregovih Krke, ki si utira pot med vinogradi in zelenimi bregovi od tesni nad Žužemberkom vse tja do Čateža pri Brežicah, od planot Suhe krajine tja do Trebelnega in Cirnika pod Kumom se razprostira pokrajina, ki nudi svojevrstno podobo. Posebno privlačna je Krka; lani se je pod Otočcem ustavil ob njej Anglež, ki je prepotoval skoraj ves svet in vzhičen vzkliknil: »Kaj lepšega doslej nisem videl!« Čudovit mir je razlit med dolenjskimi vinorodnimi bregovi, gozdovi in zleknjenim pogorjem Mleko bi bilo lahko cenejše če ga ne bi bi to treba voziti iz Murske Sobote Med dopustom sem bil nekaj časa tudi na Mali in Veliki planini pri pastirjih in se pri njih napil mleka in najedel sira za vse leto. Kdor še ni hodil tod, ne ve, kako je tu lepo. S planšarico, ki je nama s tovarišem dala prenočišče v svoji koči, sva se marsikaj pogovorila. Sploh so nam pastirji pripovedovali veliko zanimivega: o bojih na Veliki in Mali planini in kako so Nemci požgali pastirske koče. Sele po osvoboditvi so jih spet zgradili, lepše in popolnejše. In še za marsikaj so Se: zanimali, za naše politično in gospodarsko življenje. Pastirjem v planinah pa se zdi zelo čudno, da se zdaj nihče več ne zanima za mleko, ki ga imajo ob letošnji obilni paši veliko. Planšarica, pri kateri sem bil, mi je rekla, da bi lahko samo na Veliki planini dnevno zbrali 500 litrov in še več mleka in ga spravili do Male planine, ki je od Velike oddaljena samo pol ure. Od tu naprej pa po žičnici do Crne, od koder bi ga lahko vozili v Ljubljano z avtom. Malo manj mleka bi lahko zbrali tudi na Mali planini. Na žalost pa ni nikogar v Kamniku, ki bi poskrbel, da bi ga pošiljali v Ljubljano. V Ljubljani bi s tem lahko dobili vsak dan do 1000 litrov dobrega mleka več. Kaj dela mlekarna v Kamniku? Zadružna mlekarna v Ljub-| ljani je stvar pojasnila takole: Zdaj imamo v Ljubljani mleka dovolj, vendar bi ga raje dobivali iz Kamnika, kot pa da ga vozimo celo iz Murske Sobote ! ali iz drugih odddaljenih krajev, ker je prevoz zelo drag. Mlekarna v Kamniku je sicer dolžna zbirati mleko v kamniški okolici in je celo sklenila pogodbo, da ga bo dobavljala 500 litrov dnevno zadružni mlekarni v Ljubljani, I pogodbe pa ne izpolnjuje. Spet nezrelo sadje na trgu Mladi fantje In dekleta Imajo svoje tamburice. Na sliki jih vidimo ob nastopu v Domu Vsa leta po vojni se potrošniki v Ljubljani upravičeno pritožujejo, da j morajo kupovati na trgu nezrelo 1 sadje. Vprašujejo se, ali res ni mo-j goče poskrbeti, da bi prihajalo na trg ! ee že ne izbrano — to je menda nedosegljiv ideal — pa vsaj zrelo sadje. In na to vprašanje še nobeno leto niso dobili odgovora, dasi ga imajo pravico zahtevati. Sadja je pri nas dovolj in tudi drago je dovolj, da bi človek pričakoval, da bo tudi kakovost temu primerna, pa s prav redkimi izjemami ni. Letos se je začelo s hruškami, nadaljuje se z marelicami in jabolki, končalo pa se bo menda z grozdjem. Jabolka prodajajo celo z opozorilom, da so nezrela in samo za kuho. Vprašamo se, komu s tem koristijo? Gre namreč za najslabše sadje, ki črvivo odpada, še preden je začelo zoreti. Takšnega sadja nikjer na svetu ne dobiš na trgu, ker ni užitno. Le pri nas ga prodajajo. Edini nagib Je lahko pri tem izkupiček, kar pa Je vredno vse obsodbe. Zadnje dni prodajajo na trgu marelice. Na kupu pred prodajalno je kakih deset ali petnajst lepih, zrelih marelic, vse drugo pa je trdo, zeleno, nezrelo. Prodajajo Jih po 60 din kilogram. In če jih greš kupit, dobiš same zelene. V četrtek je nekdo na trgu kupil marelice in ko je prodajalko opozoril, da niso zrele, mu je odgovorila, da podjetje »Sadje-zelenjava« prodajalkam takšne pač pripelje. Sicer pa, je dejala, če vam ni prav, jih pa ni treba kupiti. Menimo, da Je takšen odnos prodajalk sadja in podjetja, ki sadje dobavlja, popolnoma napačen. Saj niso potrošniki tu zaradi prodajalk in podjetja, ampak nasprotno. Dolžnost podjetja je, da pošilja na trg zrelo sadje. Ne smelo bi na račun potrošnikov kalkulirati z morebitno škodo, ki nastane, če nekaj zrelega sadja zgnije. Kalkuliralo naj bi tako, da bi bilo sadje cenejše, pa ne bi bilo nevarnosti, da bi neprodano zgnilo. Saj je v Ljubljani na tisoče otrok, ki sadja ne dobe, ker Je predrago. Potrošniki imajo vso pr. vico zahtevati, da se razmere glede sadja v našem mestu končno urede v njihovo korist. J. Z. V celjskem okraju dnevno dve nesreči V celjskem okraju zabeležijo zadnje čase dnevno dve prometni nesreči, ki jih zakrivijo šoferji zaradi svoje neprevidnosti. Zato je Notranji odsek tudi sklenil, da bodo vsakemu šoferju, ki bo zakrivil prometno nesrečo, odvzeli šofersko izkaznico, za krivično dejanje pa bo odgovarjal pred sodiščem. Prosimo vse, da nam še | danes popoldne po telefonu j poročate o proslavah Dneva | vstaje Gorjancev. Kdor bi si rad umiril od dela in naporov prenapete živce, naj pride pogledat na Dolenjsko: s kolesom, avtobusom, vlakom ali s čolnom jo bo premeril in spoznal pokrajinsko in zgodovinsko tako zanimive kraje. Dolenjske, Šmarješke in Ca-teške toplice vabijo zdravja potrebne, prelepa dolenjska pokrajina pa vsakogar, ki ljubi lepoto domačih krajev. Cene na celjskem živilskem trgu Sezonske poljske pridelke prodajajo po nizkih cenah predvsem stojnice kmetijskih zadrug in državnih posestev, medtem ko privatni pridelovalci še vedno navijajo cene za svoje pridelke. Zato torej ni čudno, če se pred stojnicami, kjer prodajajo ceneje, pojavijo dolge vrste, včasih tudi neopravičeno. Zelenjave in sadja je bilo dovolj na celjskem trgu ves teden. Cene pa se gibljejo takole: sadje: jabolka 24—30 din kg, hruške 30—40 din, slive 30 din, marelice 28 din, breskve 60 din, borovnice 40 din liter. V nekaterih prodajalnah se dobi tudi prvo grozdje po 100 din za kilogram. — Zelenjava: krompir 12 din kg, zelje 7—10 din, kumare 22—40 din, fižol v stročju 32—40 din, solata endivija 20—30 din, paradižniki 32—35 din, paprika 100 din, rdeča pesa 20 din, korenje 50 din, peteršil 40 din, zeler 40 din, Jedilne buče 10 din, koleraba 30 din, karfijola 50 din; ostalo: mleko 30 din liter, jajca 15 din komad, zajci 400—500 din, piščanci 350 do 450 din par. Ivanki G-asarjevi v spomin Jesenice, 21. julija Umrla je, stara 55 let. Bila Je hčerka delavske družine In vse njeno življenje je bilo ena sama pot boja za osvoboditev. Njena pot je bila naporna in trnjeva pot preprostega, poštenega dekleta in žene, pot tiste žene, ki ni nikdar omahovala, kadar je bila na tehtnici pravica In ponos svobodnega človeka. Bila je komunistka, partizanka In bolničarka. Ljubila je svoj narod do zadnjega diha. Zdaj je podlegla tudi sama. Njen spomin pa bo živel večno v nas. Pogreb ljubljene Ivanke je bil danes iz prostorov terenskega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva. PHlLlFP9 OPHKNHMM VELIKA PREVARA ILUSTRACIJE: JESA MILANOVIC »Tako kaže, gospod. Njegovega jezika ne razumem, zdi pa se da s sprejemom tu ni bil povsem zadovoljen. Vzrok mi ni 2nan. Odpeljal se je z avtom, ki vozi z železniške postaje večerne Usnike, in ujel je zadnji vlak.« Seaman je nekaj časa molčal. Ta vest je bila zanj udarec. »Kaj delate tu?« je vprašal svojega sobesednika. »Pišem se Reynolds, gospod,« se je glasil vljuden odgovor. »Sem sluga gospoda Pelhama.« »Ali mi lahko poveste, zakaj je soba tega človeka zaklenjena, se je odpeljal?« »Gospod Parkins jo je zaklenil, preden je odšel, gospod. Spre-mil je gospoda Milleija, mislim, da se tako piše, na postajo.« Seaman je bil videti ko človek, ki ni povsem zadovoljen. »Ali je običaj sobe tako zaklepati?« je vprašal. »Gospod Parkins to zmeraj stori, gospod. Tu imamo cigarete, tu so ključi od vinske kleti in od omar za posodo. Nihče izmed stalne služinčadi te sobe ne uporablja, razen če gospod Parkins ^°ga povabi.« »Razumem,« je dejal Seaman in se obrnil, da bi odšel. »Hvala 2a vaša pojasnila, Reynolds. Z gospodom Parkinsom bom govoril Pozneje.« 'Povem mu, da bi radi govorili z njim, gospod.« »Lahko noč, Reynolds.« »Lahko noč, gospod.« Seaman se je vrnil v nabito polno sprejemnico in v biljardno sobo, izmenjal nekaj besed z ostalimi gosti in odšel po stopnicah v zahodno krilo poslopja. Štefanija je takoj privolila, da ga sprejme. Sedela je pred ognjem z. nekim romanom v roki v damski sobi, iz katere so držala vrata v njeno spalnico. »Princesa,« je rekel Seaman in se globoko poklonil, »obupani smo, da nas zapuščate.« Odložila je knjigo. »V tej hiši so me žalili,« je dejala. »Jutri odpotujem.« Seaman je očitajoče odkimal z glavo. »Vaše visočanstvo,« je nadaljeval, »verjemite mi, da ne želim izkoristiti svojega položaja. Sem samo preprost nemški trgovec in v te kroge so me sprejeli samo zato, ker delam za dobro svoje domovine. Slučajno pa precej vem o zadevi, ki je povzročila vašo neprijetnost. Prosim vas, da svoj sklep še enkrat premislite. Mislim, da naš prijatelj sam sebe po nepotrebnem preveč muči. Toliko večja bo njegova nagrada, ko pride konec. Toliko večje bo njegovo navdušenje, ko bo padel pred vami na kolena.« »Ali vas on pošilja, da bi me prepričali?« »Neposredno ne. Pač pa sem nekakšen varuh pri tem njegovem početju. Jaz sem ga pripeljal iz Afrike. Jaz sem že od začetka bedel nad njim. Dve glavi več vesta ko ena. Skušam mu pokazati, kje naj se ogne napakam, skušam mu pokazati, katere steze so nevarne in katere varne.« »Domnevam, da ste gospodu Domineyju zelo koristni,« je pripomnila mirno. »Upam, da sem.« »Opazili ste pač,« je nadaljevala; »da se je najin prijatelj angleškemu življenju in običajem zelo prilagodil.« »Ne smete pozabiti, da je bil tu vzgojen. Vendar pa se je imenitno prilagodil.« »Človek bi skoraj dejal nadnaravno,« je dejala. »Povejte mi, gospod Seaman, če se ne motim, se vam je popolnoma posrečilo spraviti najinega prijatelja v tukajšnjo družbo kot Everarda Do-mineyja. Kakšno korist boste imeli od njega? Kakšno bo njegovo delo?« »Čuvamo ga za velike stvari. Ali ste nedavno govorili z našim milostljivim vladarjem?« je pripomnil omahujoče. »Vem, na kaj mislite,« je odgovorila. »Da, govorila sem z Viljemom. Preden bo minilo poletje, bi morala pobrati šila in kopita in odpotovati. Razumem.« »Ko napoči ta čas,« je dejal Seaman prepričljivo, »pričakujemo da nam bo gospod Dominey, tipični angleški zemljiški gospod, ki o njegovi vdanosti ni nikoli nihče niti najmanj podvomil, mnogo koristil. Takrat bo večina naših pomagačev postala sumljiva. Pooblaščenci naše tajne službe bodo lahko delali samo v ilegali. Tudi sami lahko spoznate prednost, ki jo bomo imeli, če si bomo znali priskrbeti zaupanja vrednega sodelavca, ki nas bo dan za dnem obveščal o spremembah v angleških nazorih in naklepih. Pomagačev druge vrste imamo dovolj. Načrti ladij, letališč in pristanišč, plovba konvojev, mobilizacija letnikov — vse to so za našo službo malenkosti. Od našega prijatelja nikoli ne bomo zahtevali nobenega dejstva, toda prek njegove hiše v Berkeley Squareu, v kateri se zbirajo ministri, vojskovodje, najumnejše glave v deželi, bodo naši prsti zmeraj čutili utripanje vsakdanjega življenja Velike Britanije.« KVALIFIKACIJSKE TEKME ZA VSTOP V L IN II. ZVEZNO LIGO POLOŽAJ SE JASNI Ligaš Odred bm skrbi - Proleter ima več upanja - Železničar in Mačva člana drage lige - Zamujene prilike Branika Kaže, da bodo letošnje kvalifika-, Cijske tekme za vstofp v I. in II. j zvezno ligo odločile kandidate šele pred finišem in tako izgubile privlačnost, ki jo take tekme navadno j imajo. Po IV. kolu, dva kola pred koncem, lahko s 100 #/o gotovostjo računamo na Odred in Radnički kot nova člana najboljše lige ter Mačvo in Železničarja kot nova člana II. lige. Tudi Lovčen je že skoraj gotovo novi j član n. lige in bi ga le kako nepri- j Jetno presenečenje lahko potisnilo nazaj v republiško prvenstvo. Z zmago v Banji Luki je Odred zaprl usta tudi maloštevilnim črno-gledom, ki so vedno pripravljeni najti najslabšo možnost. Ne le to. Odred si je že v IV. kolu tudi zagotovil prvo mesto v svoji skupini in s tem dokazal, da je res najboljši predstavnik zahodne skupine. Mislimo, da je k temu uspehu prispevala zlasti psihična pripravljenost in zaupanje vase, medtem ko so prejšnja leta prav pri tem odpovedali. To je gotovo posledica ugodnih propozicij, zaradi katerih so slovenski predstavniki mirneje nastopili svojo pot do prve lige in jo kronali z dvema zmagama na tujih igriščih. Priznanje gre prav tako beograjskemu »Radničkemu«, ki je tudi eden tistih klubov, katerih usoda je do sedaj vedno kolebala med prvo in drugo ali republiško ligo, ki pa do- j slej niso imeli sreče, niti znanja, da bi igrali prvenstvene tekme s Crveno zvezdo, Partizanom, Hajdukom in ostalimi. Na tekmi z Budučnostjo, ki je prinesla Radničkemu peto in šesto , točko, se je posebno izkazalo njihovo 1 krilo Petakovič s tremi goli. Tako ni pretirano mnenje nekaterih, ki v tem mladem igralcu vidijo novega repre-zentativca in igralca z lepo športno prihodnostjo. V II. ligo sta se doslej uvrstila Mačva in Železničar, ki imata z osmimi točkami dovolj za prvo ali drugo mesto. Moštvi se odlikujeta pred ostalimi in je njun uspeh več kot zaslužen. Sodimo lahko, da sta poleg Ve-leža in Zagreba protagonista druge lige. Šibenik in Lovčen nista še z gotovostjo člana II. lige, po vsej verjetnosti pa bosta to postala. Pri tem je Lovčen boljši od Šibenika, ki ima v nedeljo težavno tekmo v Mariboru. Se beseda o tistih, ki se bore za preostala mesta v obeh ligah. Osiješki Proleter bo v nedeljo v Ljubljani pokazal, kakšni so njegovi nameni, odločilna tekma pa bo prav gotovo v Osijeku. Zmagovalec bo novi član prve lige. Prednost imajo domači. Ce bo rezultat neodločen, bo odločala razlika v golih. Ce Proleter v Ljubljani ne izgubi več kot z dvema goloma razlike, je v tem boljši, če pa doseže v Ljubljani vsaj eno točko, je že z eno nogo v prvi ligi. V vzhodni skupini Rabotnik več kaže kot pa Budučnost. Lahko pa bi se pripetilo, da bo odločevala tekma v Titogradu, ki pa prinese uspeh Črnogorcem le, če zmagajo. Za ostala mesta v II. ligi sta najresnejša kandidata Testilac in Na-predak. Branik ima upanje le na uspeh, če premaga Tekstilca v Varaždinu ali pa Šibenika v Mariboru. Skoda, da so mariborski nogometaši na koncu sezone tako popustili, saj WATBRPOLO Maihna presenečenja -sicer nič novega Doslej so bili najboljši reprezentanti Kovačič, Stakula, Curtini in Brainovič — Curtfni dosegel v štirih tekmah 18 golov — Tekmovanje bodo prekinili za priprave za turnir na Nizozemskem IV. kolo zvezne waterpolo lige Je prineslo troje majhnih presenečenj. Vsi zmagovalci iz prvega dela tekmovanja so pustili pri drugem srečanju točke domačim moštvom. Čeprav nas je najbolj presenetil visok poraz dubrovniškega Juga, je bilo vendarle najzanimivejše srečanje tega kola tekma Mladost : Primorje. Mladost je z zmago dobila možnost za vstop v finale prvenstva. V A-skupini je lanski prvak Mornar na čelu tabele in si je dejansko že zagotovil vstop med štiri finaliste. Glede drugega finalista bo odločila tekma med Primorjem in Mladostjo, ki imata enako število točk in iste nasprotnike. Zato se bosta morali obe moštvi boriti ne samo za vsako točko, marveč tudi za vsak gol. Somborski polet je najslabše moštvo letošnjega prvenstva in vse každ, da bo zasedel zadnje mesto na tabeli. Zanje je škoda, ker so zaradi nerealnega načina kvalifikacijskih tekem prišli v zvezni razred, ki mu Še niso dorasli. KDO BO SODNIK NA VELETURNIRJU KANDIDATOV? Organizacijski komite za turnir kandidatov za svetovnega prvaka v Zurichu je izbral za turnirskega vodjo Aloisa Naglerja in predlagal Mednarodni šahovski zvezi (FIDE) za mednarodne sodnike prof. Hugo Me-yerja (Švica), Karla Opočenskega (CSR), A. Imakunnasa (Finska) in E. Szabadosa (Italija). Turnir bo odigran dvokrožno in bo trajal od 2. avgusta do 17. oktobra. Položaj v B-skupini Je Jasen. Finalista bosta dubrovniški Jug in aplit-ski Jadran. REPREZENTANTI SO .V DOBRI FORMI Na dosedanjih tekmah so člani naše državne reprezentance bili mnogo boljši' kot njihovi klubski tovariši. Majski trening v Vevčah je bil zelo koristen zanje in lahko rečemo, da so naši reprezentanti, razen Ježiča (Mladost) v dobri formi. Plavaina zveza Jugoslavije je v svojih središčih določila strokovne referente, ki spremljajo igro vsakega posameznika, zlasti pa 14 reprezentantov. Doslej so bili najboljši: Kovačič, Stakula, Cur-tini in Brainovič. Kovačič je doslej na vseh tekmah odlično branil, Stakula se odlikuje z veliko okretnostjo, razen tega pa odlično plava, Curtini in Brainovič sta odlična strelca., saj je prvi v štirih tekmah zabil 18 golov in je na čelu liste najboljših strelcev. Prvi del tekmovanja, v katerem bodo izbrali štiri finaliste, bo končan 27. julija, potem bodo tekmovanja prekinili zaradi priprav državne reprezentance v Zagrebu na veliki turnir petih najboljših držav, ki bo v Nimwegenu na Nizozemskem od 17. do 22. avgusta. LESTVICI Skupina A Mornar 3 3 0 0 31:5 6 Primorje 4 2 0 2 30:16 4 Mladost 4 2 0 2 26:15 4 Polet 3 0 0 3 0:51 0 Skupina B Jadran ' 4 3 0 1 23:8 6 Jug 4 3 0 1 18:12 6 Jadran (hn) 4 1 0 3 8:16 2 Naprijed 4 1 0 3 4:16 2 Drevi ob 20.30 pod Cekinovim gradom prvenstvena košarkarska tekma Branik : ASK. bi sicer lahko brez težav prišli v drugo ligo. Zanimiv primer se Je pripetil na tekmi med LovČenom in Napredkom. Sodnik Petrovski je zaključil prvi polčas tri minute prezgodaj, nato pa je ta čas prištel k drugemu polčasu, tako da so tega igrali tri minute preveč. Sicer pa je bil ta del nogometne tekme zadovoljiv, prav tako pa tudi sojenje. MALI Množica ljubiteljev nogometa je pričakovala moštvo Odreda ob povratku iz Banje Luke. Prisrčnih stiskov rok, objemov, pozdravnih klicev in cvetja je bilo dovolj. Navdušeni navijači so obkrožili igralce in jih kar niso hoteli pustiti iz svoje srede Ameriški odbojkarji prvikrat pri nas Ameriški odbojkarji bodo na svoji drugi turneji po Evropi gostovali od 23. do 25. avgusta tudi v naši državi. Odbojka je v ameriški mornarici in letalstvu obvezen predmet. Slika prikazuje trenutek dvoboja med igralci vojne in trgovske mornarice Po eno tekmo bodo igrali v Ljubljani in Zagrebu proti reprezentancama Slovenije in Hrvatske, v Beogradu pa kot reprezentanca ZDA z reprezentanco Jugoslavije. Na svoji prvi turneji po Evropi leta 1948 so se Američani uvrstili med najboljše odbojkarje na svetu. Na 21. tekmah so dosegli 19 zmag. S tedanjim evropskim prvakom, Ce-hoslovaško, so zgubili 3:1, toda z zelo majhno razliko v posameznih setih. Za ta veliki dvoboj se pripravlja na skupnem treningu 12 naših reprezentantov pod vodstvom zveznega trenerja Sirotanoviča. Zmaga Jugoslovana Guniča Ju^osdovan&ki jadralec Bora Gu-nič je zmagal na mednarodnem tekmovanju jadralnih letal v Bremenu. Nastopilo je 16 tekmovalcev iz Nemčije, Nizozemske, Avstrije in Jugoslavije. Gunič je dosegel 527,4 točke, Avstrijec Donberger pa 482 točk. Moštveni prvak je postala Nemčija 6 1367 točkami, slede Nizozemska $88 in Jugoslavije 944 točkami. TOUR DE FRANCE Brez odločitve v prvi alpski etapi Gap, XVII. etapa: Monaco—Gap (261 km). Tekmovalci so se včeraj dobro odpočili v letovišču Monacu. No- vinarji so prosti dan uporabili za anketo, kdo bo zmagal. Anketa je dala naslednji rezultat: 30 glasov za Bo-beta, 20 za Astruo, 6 za Schaera, 4 za Bartalija, po 1 za Mallejaca in Clo-seja. Kljub temu, da je bilo pričakovati odločitve v alpskih etapah, prva ni prinesla nič novega. Le Bartalija je dal slutiti, da še ni razkril vseh svojih načrtov. Z lahkoto se je odlepil in vodil 25 km pred skupino. Sledil mu je le Wagtmans, ki ga je prehitel in prispel sam skozi cilj s 44 sekundami prednosti. Vrstni red: 1. Wagtmans 8:18,34, 2. Bartalia 44 sekund več, 3. Voorting itd. — V skupni oceni se položaj ni spremenil. TENIS Radovanovič na turnirju profesionalcev Nekdanji večkratni prvak Srbije Ljubdša Radovanovič, ki zdaj trenira ekipo Partizana, je odpotoval sinoči v Anglijo na veliki turnir profesionalcev v Sc&rboroughu. Med 39. nastopajočimi profesionalnimi igralci in trenerji bodo nastopili tudi znani te/nški igralci Sedgeman, Segura, Mc Gregor, Pace in Moss. Radovanovič bo na tem turnirju proslavil 30-letnioo, odkar suče reket. TEKMOVANJE ZA »GALEA POKAL« SE ZAČNE 28. JULIJA Naša mladinska teniška reprezentanca nastopa v letošnjem tekmovanju mladinskih teniških reprezentanc, znanim pod imenom »Galea pokal«, v skupini z Italijo in Švico. Zmagovalec v tej skupini- se bo uvrstil v finale. VESTI IN DOGODKI V Slovenjem Gradcu so dobri namiznoteniški igralci Pred dnevi je bil v Slovenjem Gradcu velik namiznoteniški turnir za prvenstvo mesta. Udeležilo se ga je kakih 30 Igralcev. Pri mladincih sta v svojih skupinah nepričakovano zmagala Kos In Popič. V dvoboju za prvo mesto pa je bil uspešnejši Popič, ki je tako osvojil naslov mladinskega prvaka. Zmaga Popiča je bila nepričakovana, saj je bilo pričakovati, da se bosta za prvo mesto borila Radar in Ante-kolovič, ki pa sta se uvrstila šele na tretje In četrto mesto. Tudi pri članih Je prišlo do velikih presenečenj. V finale so se uvrstili Hajn, Čebular, Ramšak, Vaupot, Stani, Strnad. Prvak turnirja Je postal Hajn. Uvod v jubilejne planinske proslave sta motila dež in vihar Po zadnjih lepih ln toplih sončnih poletnih dneh so st gorenjski planinci obetali na jubilejnem planinskem slavju na Vršiču velik obisk, pripravili so vse planinske postojanke v okolici Vršiča. Vendar je muhasto vreme vsem prekrižalo račune. Alpinisti iz Kranjske gore in Jesenic ter Rateč so kljub temu razsvetlili z raketami in drugim pirotehničnim ognjem vse gore v okolici Vršiča, tako da so bili številni gostje, ki so se zbrali v Mihovem domu, Koči na Gozdu, Erjavčevi koči in Tičar jevem domu, nad vse zadovoljni in navdušeni nad to edinstveno iluminacijo. Sobotni večer je potekel v prijateljskem in planinskem razpoloženju. Zjutraj pa je močno deževalo, tako da se prireditelji niso mogli odločiti, ali naj izvedejo slavnostni program ali ne. Ker je prenehalo deževati so pričeli s programom. V zadnjih letih Je dosegla med novomeškimi športniki najboljše uspehe odbojkarska vrsta Partizana. V zaključnem pomladanskem delu zvezne odbojkarske lige so se uvrstili na četrto mesto. Tudi dekleta so dosegla uspeh, v slovenski r-publiški ligi so osvojile s 6 točkami prvo mesto. Na sliki: moška odbojkarska vrsta novomeškega Partizana. Predsednik PD Jesenice Zupančič je pozdravil vse številne goste in gornike. Otvoritve ’ nove jubilejne plezalne planinske poti ni bilo zaradi močnih nalivov. Po grebenih gora je tudi snežilo. Kljub temu, da Je slavje motil dež in vihar, Je bilo med številnimi planinci prijetno planinsko razpoloženje. LEKSIKON Vprašanja: Katera dežela ima 62.000 jezer? Kako merimo hitrost krvnega obtoka v človeku. Kaj so izvirki in kaj Kakšna je sodobna štoparica za merjenje rezultatov na sprinterskih tekmah? Ali je nikotin zdravju škodljiv? Katera kovina na Hr-vatskem je po vrednosti dosedanje proizvodnje na prvem mestu? Odgovori: Na Finskem fe kakih 62.000 Jezer (prejšnji podatki *o jih navajali kakih 40.0001. Mnoga fin-slca jezera so medsebojno pov -zana z rekami. Na finslcih reka je 1440 brzic in slapov. Njihovo energijo cenijo na 2.600.00 N • Leta 1950 so dale finske hidro-centraie 5.650,000.000 kWb elefc-trične energije. * V veno v pregibu roke vbriz-gajo snov določenega okusa, o krvnim obtokom gre ta snov p organizmu; iz vene roke . leto, potem pa v desno srčno vo -lino, od koder pride po plnjc arteriji v mali krvni obtok sko pljuča, potem pa spet aazaT srce in dalje v aorto. Od razširi na vse strani ter Pn tudi v usta in na jezik. Časovno razliko od trenutka vbrizganja snovi v veno do njenega okus v ustih imenujemo hitrost krvnega obtoka. V zdravem ČloveKt se pretaka kri po telesu s hitro x-jo 10,5 m v sekundi. • Vrelci so močni izvirki ▼ apneničastih tleh. Največkrat P nahajamo pod visokimi m s‘r' mimi pobočji, tam, kier sega n površino neprodorna p]a<;t zemlje ali kaka razpoka. Izvirki PnJ,a; jaio včasih iz pečin in jam. r0 njimi so večkrat manjša Tezera. Mnoge kraške reke izvirajo ? izvirkov. Le-ti so stalni ali Pa redno ponavljajo če je izvire na morskem dnu, mu pravimo vrelec. V takšnem izvirku J sladka voda, ki doteka pon mn*' je s celine. Vrelec opazimo z od daleč, zlasti če je morje mirno. Voda pritiska z dna na p?' vršje in okrog vrelca nastajal enakomerni valovi. Močne vrP,'\ imamo pod Velebitom. Biokoyon in južno od izliva Neretve. Slafl-ka voda jezera Vrana na otoKu Cresu pritiska iz vrelca, in voda doteka vanj najbrž iz celine. Sodobna štoparica lahko meri Čas z natančnostjo do stotinke sekunde. Namenjena je natančnemu merjenju rezultatov^ # na sprinterskih tekmah. Sinhronizirana je s filmsko kamero iz začne avtomatično delovati, ko poči startna pištola. Filmska kamera je instalirapa vzporedno s ciljmn in ko prispe sprinter na cilj, nena delovati in hkrati ustavi tudi štoparico. * Nikotin draži usta, nos in grlo, povzroča kašelj, kronični bronhitis in razne bolezni na dihalih. Nikotin škoduje krvnim telescem, razširja srce in povečuje krvni pritisk. Prvi ukrep, ki Pa predpišejo zdravniki ljudem z Želodčnim čirom ali rano na dvanajsterniku, pa tudi pri mnogin boleznih srca je. naj opuste kajo. Povojne medicinske statistike z matematično natančnostjo dokazujejo, da nikotin često Pn Pomore k raku na pljučih, v ali na dihalnih organih. OdstoteK ljudi z rano na pljučih nara^ z odstotkom potrošnje tobaka. Zdravniki menijo, da preti naj' večja nevarnost glede raka kadilcem med 40 in 50. letom. * Hrvatska zemlja, vsaj kolikor je doslej znano, nima večjega rudninskega bogastva. . Zato J® tudi zgodovina rudarstva Hrvatske kaj skromna. Razen železne rude je v hrvatski zemlji še nekaj bakra, svinca, zlata, srebra in aluminija. Po vrednosti dosedanje proizvodnje je na prvem mestu zlato. Čeprav o pridobivanju te drage kovine na Hrvatsketn zelo malo vemo- Zlatu sledi boksit. Vrednost iz Drave in Mure pridobljenega zlata presega vrednost vseh ostalih kovin skupaj. Štefanija se je zleknila v naslonjač in si položila roke pod glavo. »To so torej stvari, ki jih pričakujete od našega sedanjega gostitelja?« »Da, in mi upamo, da jih bomo od njega dobivali. Opazoval sem ga dan na dan. Zaupam mu čedalje bolj.« Štefanija je mol- ^ če sedela in gledala v ogenj. Seaman, pazljivi opazovalec kakor zmeraj, je proučeval spremembo na njej in prišel do sklepa, da je v njenem novem vedenju nekaj skrivnostnega. »Vaše visočan-stvo,« je rekel, »jaz nisem tu zato, da bi govoril namesto človeka, o katerem vem, da vas v srcu resnično ljudi. Svojo stvar bo branil pred vami, ko napoči čas za to. Prišel pa sem vas prosit, da bi malo potrpeli, da ne bi storili nič prenagljenega, ničesar, kar bi utegnilo ogražati njegov položaj tu. Čutim pa, da je v vašem srcu grenkoba zato, ker je mož, ki ga ljubite, sklenil postaviti svojo domovino nad vse drugo. Prosim vas, po- trpite še malo. Prosim vas, verjemite tisto, kar mi je tako dobro znano, in sicer, da je najgloblji čut dolžnosti edini vzrok nepopustljivega stališča Leopolda von Ragasteina.« »Cesa se pa bojite? Kaj pa mislite, da bom storila? je vprašala radovedno. »Neposredno se ne bojim ničesar.« »Kaj pa posredno? Odgovorite mi, prosim.« »Bojim se,« je priznal odkrito, »da boste v kakem kotičku sveta, če ne v tej deželi, pošepnili eno samo besedo, razočaran ali srdit stavek, ki bi napotil ljudf, da bi vas začeli vpraševati, kaj lahko očitate preprostemu zemljiškemu gespodu iz Ndfrfolka. Ne bi želel, da bi bila ta beseda izgovorjena vpričo nekoga, ki pozna vašo minulost in ki je opazil presenetljivo podobnost med Eve-rardom Domineyjem in baronom Leopoldom von Ragasteinom.« »Razumem,« je zamrmrala Štefanija s komaj vidnim nasmehom. »Dobro, gospod Seaman, mislim, da se tega ni treba hudo bati. Tistega, kar vzamem s seboj v srcu, ni treba vedeti ne vam, ne komurkoli drugemu. Cez nekaj dni odpotujem iz te dežele.« ».Ali se vrnete v Berlin... ali na Madžarsko?« Odkimala je z glavo, poklicala svojo služkinjo, naj odpre vrata in mu v znak slovesa ponudila roko. »Potovati nameravam po morju,« je odgovorila. »Odpotujem v Afriko.« Naslednji dan je bil poln presenečenj. Prazno mesto Eddyja Pelhama za mizo je proti koncu zajtrka najprej vzbudilo pozornost. »Kje je naš fant od fare?« je vprašal minister. »Manjka mi moje jutranje občudovanje njegove spretnosti pri zavezovanju kravate.« »Odšel je,« je odgovoril Dominey. »Odšel?« so ponovili vsi. »Mislim, da se mu prej kaj takšnega še nikoli ni pripetilo,« je pripomnil Dominey. »Poklicali so ga v mesto.« »Ne morem si misliti, da bi bil Eddy komu za kaj resnega potreben,« je dejala Carolina. »Čudno je res, da je komurkoli potreben, da ga sredi noči kliče po telefonu, da ga dvigne iz postelje in pošlje v mesto z jutranjim vlakom, ki prihaja iz Norvvicha!« je nadaljeval njihov gostitelj. »Mislil sem, da je ta hiša dobila še enega duha, ko se je pojavil v moji sobi v škrlatni domači halji in me obvestil o svojem odhodu.« »Kdo pa ga je poklical v London?« je vprašal Worcester. »Njegov krojač?« »Rekel mi je, da je nekaj zelo važnega,« je odgovoril Dominey- Vsi navzoči so se veselo zasmejali. »Ali Eddy sploh kaj dela?« je vprašala Carolina med zde-harjem. »Gospod Pelham je ravnatelj družbe ,Chelsea Motor Works *, je dejal Mangan. »Lani je dobil skromno dediščino in njegov najljubši šofer taksija je prvi to zvedel.« »Menda ne mislite reči,« je vzkliknila, »da je Eddy odšel zaradi podobnega opravka?« »Menim, da je to zelo malo verjetno,« je priznal Mangan-»Veste, šele oni dan me je prvikrat vprašal po naslovu te družbe.« List izdaja Časopisno založniško podjetje »Borba« v Beogradu Kardeljeva ul. 31, telefon 24-001 — Uredništvo Ljubljana Kopitarjeva ul. 6TII. tel. 23-261 do 23-264 — Odgovorni urednik Ljudske pravice »Borbe« Ivan Šinkovec — Uprava: Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2, telefon 23-261 do 23-264 — Telefon za naročnino in oglase 21-030 — Mesečna naročnina za našo državo 250 din za tujino 500 din — Čekovni račun pri KB 6011-T-19, Poštni predal 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini. dnevne novice absolventi srednjih tehničnih SOL tirni0 ,sadaj Pravico študija tudi na B- fakulteti Univerze v Ljubljani, univa* Pfedlog fakultetnega sveta je CroavIJ svet °d°bril, Svet za fmail i"RS pa Potrdil sklep, da laki,it Jno7'nost vpisa na ekonomsko abMva “t-Univerze v Ljubljani tudi oorala? ■ srednJih ekonomskih šol z naaioa ■mm za*tUučnim izpitom pod ““Slednjimi pogoji: Vsak z, dodatno gimnazijsko maturo «k absolvent (kakor do sedaj), te 'niv^^bduthe gimnazijske matu-(s absolventi, ki so absolvirali skn ali lm lzPitom) srednjo ekonom-dohrf^ z odličnim ali vsaj s prav ski .» uspehom in opravijo komisij-rinn ?IeJtmnl izPu na fakulteti. Tva-sVet obseg izpita določa fakultetni letna!'®®!11* svet je določil za spre-teniatik2 za 'Oto 1953/54 izpit iz ma-metriiaein(Vt ?lavnem analitična geo-PismJni trigonometrija) ter prosti tavnavi, sestave* iz teme, ki bo ob-tbatiko ^'dotbbo družbeno proble- llenihrJe letos za leto 1953/54 prljav-z eimt?,vpis ie Precej reflektantov kanat maturo, bo mogel de- dnih .^Poštevati samo še prijave skih «7,1, .ntov srednjih ekonom-sPre1emi;D se Pismeno prijavijo k 1953 m,u, lzP*tu do 20. avgusta *n DreniP ,° i° kratek življenjepis ekonomik fončnega izpita srednje do Dr?a j • Sprejemni izpiti bo-tembmm Ekonom< LJUBLJANA - Titova cesta 12 Tel. 20-996, 20-586, 22-238 čestita k »Dnevu vstaje« vsem svojim odjemalcem, dobaviteljem In delovnim kolektivom V 165 DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA • V KIDRIČEVO ČESTITA K DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA V 164 Vsem svoji* strankam Besti-tamo k Dnevu vstaje in se priporočamo S d I o S n o t rgovsko Podjetje v (rno meli V 163 K prazniku Onava vstaja častita Gazvoda Jože Splošno mizarstvo Gotna vas pri Novem mestu V 143 K prazniku Dneva vstaje čestita M K r o i a č“ NOVO MESTO V 144 ♦»•»»•i Oglašujte v dnevniku čestita k prazniku slovenskega ljudstva »Dnevu vstaje« Sprejmemo v stSIno službo: 2 kvalificirana pleskarja za imitacijo lesu 1 kvalificiranega trgovskega pomočnika ali pomočnico za samostojno prodajo pohištva 5 kvalificiranih mizarjev za stavbena ali pohištvena dela 8 pomožnih delavcev, ki imajo veselje za prlučitev v lesni stroki Plača po tarifnem pravilniku Splošno strojno mizarstvo, Trbovlje V 117 DELOVNI KOLEKTIV čestita ob prazniku vstaje slovenskega naroda vsemu delovnemu ljudstvu naše domovine V 159 JUGOSLAVENSKA POMORSKA AGENCIJA BEOGRAD - Filiiala Ljubljana Generalni agent lugoslavenske linijske plovbe Rljeka čestita k prazniku Dneva vstaje Posreduje v pomorskem prometu z inozemstvom in sklepa pogodbe za odpremo raznih tovorov z domačimi In tujimi ladjami Prodaja potne karte za jugoslovanske potniške linije v prometu z inozemstvom v 156 Vsemu delovnemu ljudstvu Slovenije ob njegovem največjem prazniku naš borbeni pozdrav Delovni kolektiv Belokranjske železolivarne Črnomelj V 160 m l Trgovsko podjetje Radovljica Tovarna Verig LESCE PRI BLEDU čestita vsemu delovnemu ljudstvu revolucionarne Slovenije k Dnevu vstaje, prazniku preprostih ljudi naše dežele Ji-* T 44 OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA RADOVLJICA čestita k vseljudskemu prazniku DNEVU VSTAJE slovenskega naroda in obljublja, da bo Sla v boiu za socializem naprej do končne zmage V 46 Trgovsko podjetje EbEZNIKA čvstita vsemu ljudstvu Slovenije k prazniku „Dnevu vstaje,( ko so se začele uresničevati sanje starih upornikov in tein je delovnih ljudi JESENICE s svojimi poslovalnicami! Železnina Steklo Barve - laki liurivo Tekoče gorivo Trgovsko podjetje „VINO GORENJKA" JESENICE »e pridružuje č«'tl tkam k Dnevu vstaje V 38 S*« i čestita k prazniku Dneva vstaje vsem svojim odiemacem in trgov, tovarišem z željo da grenr o naprej k novim in nov m zmagam V 45 Zakupna slaščičarna pri »Bučarju«. Kranj čestita vsem svojim gostom k prazniku 22. Julija GELOVNI KOLEKTIV TOVARNE GUMIJEVIH IZDELKOV KRANJ V 86 čest ta k Dnevu vstaje Vsem delovnim ljudem V 24 Trgovsko podjetje na veliko in malo JESENICE z vsemi svojimi poslovalnicami čestita revolucioneri emu ljudstvu Slovenije k njegovemu največjemu prazniku N V U VSTAJE ki nas spominja, da bomo tudi v napr j vzt ajali na poti socialistične graditve Vsemu delovnemu ljudstvu, vsem tovariškim delovni kolektivom pošilja “Delovni kolektiv ieksiine tovarne borbeni pozdrav k Dnevu vstaje Inželcs KRANJ V *° KOLEKTIV TRG. PODJETJA ii ff CELEIA CELJE čestita k Dnevu vstaje vsem delovnim ljudem Slovenije posebno pa svojim odjemalcem KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA »ZARJA« Maribor Slomškov trg 6 čestita Dneva M 24 V 74 Vsemu delovnemu ljudstvu Slovenije čestitamo k Dnevu vstaje Delovni kolektiv i Tovarne pohištva CELJE Kolektiv gostinskega podj etja Ogstrica“ 99 GELJE čestita vsem delovnim ljudem k Dnevu vstaje ★ V »9 čestita za 22. julij - Dan vstaje vsem delovnim ljudem Slovenije ▼ » MKJLIEIJJL OELj: Telefon 20-81 in 20-C2 Za domači trg in izvoz: Surovi cink Cinkov prah Fini cink Duplo fini cink Rafinirani cink Cinkova pločevina Autotipijske in offset plošče Cinkovi protektorji za kotle Cinkove pralnice valovite Cinkovo belilo Žveplena kislina 60° Be 97.80 % Zn 97 % Zn total 99.75 % Zn 99.85 % Zn 98.70 % Zn Ko lekti v Kmetifske raduioe Celje čestita delovnemu IJudetvu Slovenije k Dnevu veteje Cenjene stranke opozarjamo, da vršimo nslnge z valjanjem svinca, kositra, antimonovega svinca in srebra V 54 KOLEKTIV PODJETJA JELIN” MAMB8R «• GOSPOSKA 18 čestita k praznika Dneva veteje 2*. jilijo v ge n 25 KOLEKTIV VINO KOPER. (tu. m AD KLADIVAR testunta k Dvevu vstaje vsem detovnim ljudem Slovenije V 72 t i I DELOVNI KOLEKTIV zdravilišča Os pozdravlja ob Dnevu vstaje ves slovenski narod OBIŠČITE NASI V 46 GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE čestita k Dnevu vstaje slovenskega naroda V 4 t K »D NEVU VSTAJE« pošiljamo borbeni pozdrav! 1delovni kolektiv Keramične industrije Liboje V 78 7 ovarna organskih barvil • Celje čestita vsem delovnim kolektivon k »DNEVU VSTAJE« V 52 Čestitka tovarne &ahv iti tesniA fedežkav _________________________ iMozOije. -------------- Tovarna barv In lesnih Izdelkov Mozirje in Letuš, želi vsem delovnim kolektivom ob prazniku vstaje jugoslovanskih narodov mnogo uspehov pri čim hitrejši graditvi socializma za boljšo bodočnost vseh delovnih ljudi. V 55 Ot prazniku t'sfa;e slovenskega ljudstva čestita Okrajni ljudski odbor Šoštanj vsem partizanskim borcem, zlasti pa borcem XIV. proleterske divizije »Toneta Tomšiča« in vsem delovnim ljudem šoštanjskega okraja ter jim želi mnogo uspehov v graditvi socializma V 56 čestitke okrajne zadružne zveze Šoštanj ★ s sedežem Šmartno ob Paki Okrajna zadružna zveza Šoštanj s sedežem Šmartno ob Paki čestita vsem zadrugam in delovnim ljudem k Dnevu vstaje slovenskega naroda V 57 0&£inska poAjatja Mo&Chje s Trgovsko podjetje »PRODATA« Krojaštvo — šiviljstvo Mesarija Penzijonska gostišča »MA3ERHOLD in CELINŠEK« Čestitajo vsem podjetjem In delovnim ljudem k Dnevu vstaje slovenskega naroda Pekarna Čevljarstvo Slaščičarna e ♦ V 56 KoleUtiv Rudnika Lignita Velenje pozdravijo ob „Dnevu vstaietf vse stare borce m tiste, ki so doprinesti svoje žrtve k zmagi Slovenskega l/uastva V 60 Delovni kolektiv Rudnika rjavega ZabuUovca — Griže čestita in pošilja borbeni pozdrav za »DAN VSTAJE« vsem tovariškim delovnim kolektivom. V 71 4 c 4 «:■ c Ob obletnici vstaje slovenskega naroda čestita KOLEKTIV LlPa Novo mesto vtem delovnim kolektivom in organizacijam ▼ MO H0V0ME6KA OPEHflfiHfl ZflLfiS čestita svojim odjemalcem k prašniku „Dneva vstaje* 1 V l« DELOVNI KOLEKTIV IME KUIIHCE IN MISSRK NOVO i ISfO čestita vsem svojim odjemalcem k Dnevu vstaje I V 148 Trgovsko podjetje Za 22.VII.- borbeni pozdrav KAMHOSčSUO In cc-mvn ni Izdelki NOVO MESTO V 102 DELOVNI KOLEKTIV irestnegs remontnega podjetja Lits.a čestita k prazniku Dneva vstaje delovnim ljudem Slovenije! V 126 Gozdno gospodarstvo Novo mesto te z vsemi svojimi gozdn mi upravami čestita k prazniku Dneva vstaje V 145 BEVC »OOlF mizarstvo — Novo mesto čestita k prazniku Dneva vstaje I V 134 Delovnemu ljudstvu in vsem kolektivom Novega mesta in okraja čestita ob prazniku Dneva vstaje slovenskega naroda ★ 0£0 \'ovo mesto V ISO Čestitamo k prazniku .Dneva vstaje* Avtopromet Novo mesto V 142 KOLEKTIV Mizarstva NOVO MESTO se pridružuje čestitkam k prazniku Dneva vstaje! V 138 HOTEL ,Kandiia‘ NOVO MESTO čestita k prazniku Dneva vstaje slovenskega naroda V 137 PODJETJE ELEKTRO kvVv (Mi?:a i o z obratom v Črnomlju se pridružuje čestitkam ostalih kolektivov k praz-zniku Dneva vstaje Vtem delovnim ljudem na območju okraja Krlko poil-IJamo borbene pozdrave In Jim čestitamo k Dnevu vstaje (JKcalni ljudski odk KtŠHO V 125 Delovnemu ljudstvu in vsem kolektivom čestitamo *•••••••• «► i ► (> o Vsem svojim strankam pošilja za Kolektiv . ► ► praznik 22. julija borbeni pozdrav Rudnika rjavega premoga Kočevje ► ► ► ► ► ► ► trgovsho podjetje na debelo in drobno ► o > ŽELEZNINA čestita delovnim ljudem Slovenije ► > NOVO r E S T o ob prazniku DNEVA VSTAJE > > ► ► ► Šukljetova 1 V 149 ; V 120 v 119 || I. Vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem čestita k pravniku 2 2. julija TRGOVSKO PODJETJE „R O G" NOVO M E S T O V 151 „JUGOTANIN“ SEVNICA čestita k Dnevu vstaje V 119 K DNEVU VSTAJE NAŠ BORBENI POZDRAV I ZASAVSKO LESNA INDUSTRIJA »Z.ACE.S« Čilija V 124 Delovni kolektiv Lesno industrijskega podjetja, Kočevje p fiilin okornim Hudem loven1 je ob praznihu Dnevu rst • borbene pozdi» v in jim želi pr nuduljnjem delu mnogo uspehov Vse m našim odjemalcem In dobavite jem čestitamo k DNEVU VSTAJE in jim pošiljamo borbeni pozdrav. Mestna pekakna ut (Mestna fnesauja ščitijo. V 127, 128 DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE SU'" Ak Tekstilnim« :J7L estlta vsean delovnim ljudem olovenije k Dnevu vstaje Jim pošilja bo pozdrav r V 122 < Vsem tovariškim delovnim kolektivom čestita k Itnevu vst je DELOVNI KOLEKTIV SPLOŠNO GRADBENEGA POOJiTJA &ibhb *wm m .ZIDAR - KOČEVJE V 12' Delovni kolektiv GRAD BENEGA IN MIZARSKEGA PODJETJA ,,TEMPO" čestita k Dnevu vstaje SplošnD gradil e mo pcdtette čestita vsem delovnim kolektivom k Dnevu vstaje M 70 Kolekti KOLARSTVO MIZARSTVO l TAPETNIŠTVO ! Invalidskega podjetja čestita k Dnevu vstaje Maribor Kolekt v trgovskega podjetja 9Stl&dlt* Maribor čestita k Dnevu vstaje Delovni kolektiv M «4 TRAK Kolektivi Mestnih podietil : METI ARNA, PEčsRSTV0, URARSTVO, čestitajo k Dnevu vstaje Mesine pekarne Sortna Rad ona M 68 čestita vsem delovnim ljudem in delovnim kolektivom k Dnevu vstaje slovenskega ljudstva Celi« M 62 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ kolektiv čestita k Dnevu vstaje M 33 DELOVNI KOLEK 1 iv MESTNE PRALNICE IN ČISTILNICE maribor i ..ELE KI RA H čestita k Dnevu vsiaje vsem delovnim ljudem Slovenije M 66 elektrotehnično podjetje MARIBOR Vetrinjska 14 telefon 24-11 M 67 1 V 115 K prazniku vstaje 22. juliju čestita vsem delovnim ljudem Ormoška opei aerra Ormci čestita k Dnevu vstaje ter priporoča svoje izdelke zidakov in strešnikov po Konkurenčnih cenah svojim cenjenim odjemalcem i V 131 STROJIL - - - - . — - K Dnevu vstaje čestita Mestno leoai$>o Sobota M 40 Trgovsko podjetje YZOtt“ Ormož 77 Majšperk M 57 se priporoča s vsakovrstnim blagom po najnižjih dnevnih cenah in čestita vsem svojim odjemalcem k Dnevu vstaje V 181 . ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦««(I M Ob prazniku Dneva vstaje čestita vsem \ delovnim ljudem naše republike Okrajni ljudski odbor Ljutomer M 71 Delovnemu ljudstvu Slovenije čestita k Dnevu vstaje ^ (©USEI <© IDI 11^1 £ a: Majšperk M 60 I •O* 0 ••• »• K Dnevu vstaje čestita vsem gostinskim obratom okraja Maribor - okolica in vsemu delovnemu ljudstvu Slovenije \n za okraja Maribor — okolica M 61 Vsemu delovnemu ljudstvu v naši republiki čestita k Dnevu vstaje Ob Dnevu vstaje, čestitamo vsem delovnim kolektivom Slovenije tovarna čokolade, bonbonov in pecilnih praškov r f ^ ^ pri MlotoOl M 63 Mariborske opekarne Maribor — Košaki M 65 L Ob prazniku Dneva vstaje, čestita vsem delovnim kolektivom v Sloveniji esno industrijsko podjelie Marii or obiat Ljutomer M 69 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦« Delovni kolektiv čestita vsemu delovnemu ljudstvu k Dnevu vstaje in nudi: v najboljši kvaliteti in po konkurenčni ceni kompletne ognjemete s slikami in gesli za razne proslave, vse vrste raket v raznih barvah kakor tudi pyrotebnično galanterijo: vložke za cigarete s pokom, snegom ali dimom, bengalične vžigalice v raznih barvan, žabice, zvižgače, umetni sneg, petarde, topiče, alarm aparate proti vlomilcem, vulkan, lovski signalni naboji, signalni patroni za železnice, parafinske bakle, raznobarvni bengalični prah, dimni patroni za gasilske zveze, tablete za podkuriti, bombice, vse potrebno za PAZ itd. * V 114 DRŽAVNO VELETRGOVSKO PODJETJE S KMETIJSKIMI PRIDELKI Celje z otirat vrši odkup vseh vrst kmetijskih pridelkov ter ima na zalogi vedno sveže in zdravo blago. V cenah smo konkurenčni. Vsem odjemalcem se tudi v bodoče priporočamo »Rožnik* Plul telefon 155 V 130 Ljudski odbor mestne občine Šoštanj SKUPNO Z SVOJIMI PODJETJI: Trgovsko podjetje „Potrošnik“, Mestno trgovsko podjetje s poslovalnicami št. 1 in 2, Trgovsko podetje ,,Merkur", Mestna mehanična delavnica, Mestna kleparska delavnica, Mestno čevl arstvo, Mestna slaščičarna, Mestna pe arna, Mestno gostinsko podjetje, mestna brivnica, Komunala L0M0 Šoštanj čestita vsem delovnim ljudem na doseženih uspehih v borbi za osvoboditev in osamosvojitev v sociilistični izgradnji v počastitev Dneva vstaje V 113 «♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦« 4 4 i i 4 4 4 * i 4 4 4 ♦ ♦ ♦ TOVARNA TESNIL čestita delovnim kolektivom in vse- Vsem delovnim ljudem čestitamo k prazniku Dneva vstaje in se priporočamo I mu delovnemu ljudstvu k prazniku vstaje 22. juliju MEDVODE BELIVKI KOLEKTIV ŽELEZNINA Ljubljana, Parmova u ica 33 TRGOVSKO PODJETJE Kuclvopcodnin Ljubljana, Celovška 34 čestita k prazniku, Dnevu vstaje in se priporoča svojim odjemalcem V 102 » »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<< 1 V 81 >♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Tovarna celuloze in pinotana Goričane, Medvode Delovni kolektiv čestita vsemu delovnemu ljudstvu v Sloveniji k Dnevu vstaje 22. juliju I ■ I ■ TIKSTIINE TOVARNE NIDVODE Ob prazniku vstaje slovenskega naroda nafi borbeni pozdrav V 63 V «1 i ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦***** Delovni kolektiv trgovskega podjetja Tehnometfal trg. b tein. žel.in kov. blagom na debelo in drobno čestita vsem delovnim ljudem in kolektivom k prazniku Dneva vstaje Ljubljana Ob Dnevu vstaje slovenskega naroda čestita Gradbeno industrijsko podjetje Slovenija Ivan Maček — Matija Gradis IMM Centrala v Ljubljani, Bohoričeva 24 z delovnimi kolektivi v Kidričevem, Vuzenici, Šoštanju, Ravnah na Koroškem, Jesenicah, Mostah Medvodah in Škofji Loki, Mariboru Ljubljani in Zenici vsem sodelavcem in poslovnim prijateljev ter jim želi še nadaljnih uspehov V 82 »••»Si V 112 TOVARNA TISKANEGA BLAGA Tiskanima Delovni kolektiv čestita vsem svojim odjemalcem in delovnemu ljudstvu Slovenije k naj-večjemu prazniku slovenskega naroda • Dnevu vstaje Kranj lesno picdslovnlnn industrija Podpeč - Ljubljana Telefon 20-020 V 113 K svetlemu prazniku - Dnevu vstaje slovenskega naroda DELOVNI KOLEKTIV Papirnice Vevče Polje — Ljubljana iskreno čestita vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem, tovariškim delovnim kolektivom in vsem delovnim ljudem naše domovine z gorečo željo, da jih pri graditvi pravičnejšega družbenega reda v socialistični Jugoslaviji nenehno prešinja tista neodnehljiva bojevita volja za spoprijem z orjaškimi napori, ki je dvignila slovenskega partizana in vse naše ljudstvo na usodni boj oper zaklete sovražnike našega naboda Izdelujemo: Različne obešalnike za obleke, vse vrste lesenih stolčkov kot: Bebi, picolo in televizijski. Kovinski izdelki: kompresorji, razni stroji za obdelovanje lesa, kovinske stružnice, cirkularje, prirezovalke, pretegovalke itd. Imamo na zalogi: Rezan les in razne mizarske izdelke, vseh vrst lesene embalaže za pakiranje. Zvišali smo kapaciteto od leta 1951 do 1953 trikratno. Naročila izvršujemo hitro, solidno in točno po konkurenčnih cenah. Naš delovni kolektiv čestita k prazniku »Dneva vstaje« vsem svojim odjemalcem in delovnim kolektivom v naši državi. V 70 i l « » »1 V 106 DBLOVNl KOLEKTIV; ‘Domba$ne predilnic Tržič čestita vrnem delovnim ljudem naše republike k borbenemu Dnevu vata je 29. juti ju! Trgovsko podjetje »Sad/e« - Kranj čestita vsem delovnim ljudem H Dtevu vstaje, prašnika 22. juliju ! ▼ 100 ▼ M 0.0 ^ Vaem svojhn gonom fteatite k „Dnevu vsloje" »tov entitet naroda ras? Zakupna gostilna pri 11 oiodvoru 'v Kranju V 87 Trgovsko podjetje na v elik o in malo 07 Kranj čestita vsem svojim dobaviteljem in odjemalcem k »Dnevu vstaje«/ demoni čevljarskih sirojev - Kranj čestita vsem delo* nim kolektivom k pravniku vstaje 22. juliju Kolektiv Industrije bombažni/> isdelkov - Kranj čestita vsem delovnim ljudem k Prašniku vstaje slovenskega naroda ! Delovni kolektiv aa elektrotehniko in fkto Mehaniko »Iskra« Kranj čestita. r&mn > > ♦ t ♦ ♦ ♦ ♦ Kolektiv Cementarne TebovUe r Portland cement je priznan po svoji kvaliteti čestita k prazniku vstaje slov nskega naroda v 50 KOLEKTIV Steki tam v Grlmhaf) se pridružuje ostalim kolektivom in pošilja ob prazniku vstaje borbene pozdrave vsemu delovnemu ljudstvu V Sloveniji V 116 Gostinska podjetja ZAGORJE OB SAVI se priporočajo za obisk v svojih obratih, kjer boste postreženi z dobro pijačo in jedačo t IIIMIMMI V našem obratu hotel KUM lahko koristite 40, oz. 60% popust. IIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIinilMIUIIIIIIIIIIIMIIIMIt ■IIMIIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIM V 32 MESTNO PODJETJE »MESO« TRBOVLJE ČESTITA SLOVENSKEMU LJUDSTVU K PRAZNIKU »DNEVU VSTAJE« Nudimo vedno sveže meso in najboljše mesne izdelke. Odkup živine po najvišjih cenah V 51 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦i Vsem delovnim ljudem, svojega okraja, kal- tudi ostalim r Sloveniji, č stitamo k DNEVU. VSTAJE 4k’ OKRAJNI LiUDSKI ODBOR TRBOVLJE V 75 Delovni kolektiv Strojne tovarne Niha Narinko Ir bo vile tovarne rudarskih strojev In transportnih naprav čestita delovnim ljudem naše domovine k 22. juliju Dnevu vstaje slovenskega ljudstva Z izgradnjo naše industrije in rudarstva bomo dvignili materialni nivo naših delovnih ljudi V 76 RUDNIK RJAVEGA PREMOGA ZAGORJE v Zagorju čestita vsem delovnim kolektivom k prazniku LR Slovenije — 22. juliju v 51 k. K Dnevu vstaje čestita vsem delovnim kolektl-vom in ostalemu prebl-valstvu naše občine ljudski odbor mestne obline Znoocie Kolektiv Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku čestita vsemu delovnemu ljudstvu Slovenije k prazniku Dneva vstaje In mu želi še mnogo delovnih uspehov pri izgradnji socializma! v 1» ...................... V 16 Kolektiv Slikarsko-pleskarskega podjetja čestita vsem delovnim kolektivom, kakor tudi vsem svojim em • naročnikom k prazniku Dnevu vstaje, 22. juliju, ter se pri- V ^3Cj0l fU poroča še za nadaljna naročila n V 154 ★ ljudski odbor mestne oMinc Velenje s svojimi podjetji : s Gradbeno podjetje »Uemont« Mesarija Slaščičarna »Itufet« Kavarna »Central« Mestna restavracija liro j 'štvo in šiviljst o Mestno podjetje brivnica Gostinsko podjetje » udar« Lončarstvo Čevljarstvo A v prevozništvo Sli oplesk Izd l i ralnica gumiranega papirja Splošna mehanična delavnica Splošno miz rstvo Pekarna in trgovska podjetja s svojimi po lovulnicami čestita vsem d-lovnim l 'ude a I 22. j> liju prazniku Un va v ta j, sl venskega ljudstva V 5? trade mark Delovni kolektiv Trgovskega izvoznega podjetja za domačo in umetno obrt „D0M“ DELOVNI KOLEKTIV LJUBLJANA Mestni trg štev. 24 čestita vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem k prazniku 22. juliju — Prodajamo na debelo in drobno pa tudi izvažamo. V «6 Delovni kolektiv timske industrije LJUBLJANA Parmova 37 — Telefon 11-573 čestita k prazniku „Dneva vstaje" vsem svojim odjemalcem in ostalim delovnim kolektivom — Združimo vse svoje sile za napredek socializma i obrali: Bistra, Berliavo, VIC Logatec, Fužine, Gamet.ne, Vrhnika v 110 Invalidskega podjetia „Puškarna“ Ljubljana, Gosposvetska c. 12 čestita k prazniku »Dneva vstaje« vsem svojim odjemalcem in delovnemu ljudstvu Jugoslavije In želi veliko uspehov v Izgradnji socializma _ V 108 K prazniku „Dneva vstaje" se pridružuje Kolektiv Restavracije Delavski dom ter čestita vsem delovnim ljudem naše republike, posebno pa še našim gostom in abonentom, katerim se še nadalje priporočamo V 105 .............. * Kt v Umetniški zavod 'z.a&ito^Kaf.ijO^ ut o&hat fiahtCzanska tiskalna želita ob prazniku Dneva vstaje vsem delovnim kolektivom veliko uspeha v nadalnjem delu LJUBLJANA V 108 Qb obletnici praznika vstaje čestita vsemu delovne mu ljudstvu Veleblagovnica cima, LJUBLJANA V 107 °elovni Kolektiv \ ljubljanske tovarne hranil t L/U BIJ AN A ♦ Smartinska CESTA 30 Pošilja ob prazniku »Dneva vstaje« vsem tovariškim kolektivom In svojim poslovnim prijateljem svoje borbene pozdrave V 77 Delovni kolektiv podjetja TELEKOMUNIKACIJE UlISUANA ■ P.ŽaNl j čestita vsem v boju sodelu očim k »Dnevu vstaje« slovenskega naroda K prazniku „Dneva vstaje" \ vsemu delovnemu ljudstvu delovni kolektiv V 25 V« v*em delovnim kolektivom čestitamo ob »Dnevu vstaje« ^ njihovim uspehom in naporom pri uresničevanju demo-kratičnih načel naše izgradnje v želji, da se še nadalje uporno bore za zmago naše socialistične zavesti Delovni Kolektiv 'ZOLIRKA Ljubljana- oste •• čestita k »Dnevu vstaje« slovenskega naroda V 78 Delovni kolektiv trgovsKega podjetja »Umetnina ## V 86 Delovni kolektiv 1 Pod jefja za razdelovanfe filmov čestita k Prazniku vstaje vsemu delovnemu ljudstvu — Poseben pozdrav udeležencem N O P. V 27 tlsktričus (esine želez Tiče Ljubljana Gasilski servis - Ljubljana PAčŠERNOV TRG 3 Kupujemo In dobavljamo gasilsko orodje, opremo In potrebščine za PLZ In gasilstvo Ljubljana Knezova 28 v 111 Izvršuje vsa gradbena, slikarska, pleskarska, kleparska, krovska, vodovodnoinštalaterska, mizarska, ključavničarska in elektrolnštaleterska dela po predhodno sestavljenem predračunu Naš delovni kolektiv čestita k prazniku »Dneva vstaje« vsem našim naročnikom In ostalim delovnim kolektivom V 109 Servisna delavnica - liubljana LEVSTIKOV TRG 7 Izvršujemo popravila agregatov, krpanje cevi, manjša popravila brizgaln in orodja M Avto fcnis“ V 104 LJUBLJANA — P^EŠtRNOVA CESTA ST. 52 čestitamo k prazniku Dneva vstaje vsem našim naročnikom in strankam in vsem delovnim kolektivom naše domovine želeč jim veliko in najboljših uspehov v izgradnji socializmu V 155 t Delovni kolektiv podjetja čestita k Dnevu vstaje vsem graditeljem socia- I lizma in dobaviteljem •MJ" y r Montiranje 145 tonske zapornice v HC Vuzenica VUZENICA vl,B adnl1 gradbiščem HE VUHRED M 51 ★ OK ZKS in 0L0 i Vsemu delovnemu ljudstvu Slovenije čestitamo k Dnevu vstaje - 22. juliju Maribor - okolica M 48 VELETRGOVINA Z GALANTERIJO Vsem delovnim kolekti- »lUuVeVKOČ* : ' V vom v Sloveniji čestitamo k Dnevu vstaje - 22. juliju MARIBOR V 44 ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦M »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•• ILEZARNA (% Kavne . TOVARNA PLEMENITIH DEKEL RAVNE NA KOROŠKEM Naši novi izdelki po osvoboditvi: ODLITKI za strojegradnjo, za brodogradnjo, za industrijo parnih kotlov, za avtomobilsko, vagonsko in avionsko industrijo. ODKOVKI kolenčaste osi, ladijske osi, lokomotivske in vagonske osi ter specialni komadi po načrtih. Pnevmatsko orodje, industrijski noži za lesno, papirno, tekstilno, tobačno in kovinsko industrijo, krožne žage in segmenti za hladno rezanje kovin, kolesne dvojice za vagonete, stiskalnice za preizkušnjo betona. Naše nove kvalitete po osvoboditvi: Legirana konstrukcijska jekla za cementiranje in poboljšanje, jekla za ventile, peresna jekla, jekla za kroglične ležaje, legirana orodna jekla vseh vrst, visoko legirana orodna jekla za utope in brzorezna jekla. Specialna jekla — odporna proti obrabi, proti žganju, proti rjavenju, toplotno odporna jekla ter jekla z visokim električnim uporom. so rezultat ustvarjalne sile In duha naše revolucije Čestitamo vsem delovnim kolektivom Slovenije k dnevu vstaje! DELOVNI KOLEKTIV OVARNE DUŠIKA žali ob prazniku Vstaje 22. julija vsem delovnim Kolektivom mnogo uspehov pri delu za ustvaritev srečnejšega življenja! M 58 M 5fi Delovni kolektiv „P(||t|ntlj|l“ SOBOTA ČESTITA K DNEVU VSTAJE M 30 Delovni kolektiv Avtokaroserija Maribor čestita k Dnevu vstaje M 47 „SVHA“ čestita k prazniku Dneva vstaje slovenskega naroda delovnim kolektivom MARIBOR in delovnemu ljudstvu Jugoslavije M 59 Ob praznovanju letošnje obletnice Dneva vstaje, čestitamo delovnemu ljudstvu, sposobnemu premagovati največje gospodarske težave in poglobiti pridobitve revolucije Liudski odbor mestne občine Murska Sobota M 34 Delovni kolektiv Mestnega gtndbmega podietfa Matlbcc se pridružuje čestitkam vseh delovnih ljudi In kolektivov ob prazniku Dneva vstaje M 46