Poštnina platana v gotovini Stev. 253 V Ljubljani, torek 7. novembra 1939 Leto IV HUBB' Prva velika letalska bitka med Francozi in Nemci V bo.u 27 nemških leta! z Pariz, 7. nov. o. Včeraj je prišlo do hudih letalskih bojev med nemškimi in francoskimi letalskimi silami. Nad francoske postojanke je priletelo popoldne 27 nemških letal. V obrambo proti Nemcem se je dvignilo devet francoskih lovskih letal, ki so takoj napadla nemška bojna letala. V strahovitem boju nad francoskimi črtami so francoski pi-lotje sestrelili devet nemških letal. Od tega jih je sedem padlo na francosko ozemlje za prvo bojno črto, dva pa sta treščila na tla na nemški strani. Vsa francoska letala so se nepoškodovana vrnila na svoja oporišča, brez kakršnihkoli človeških ali fvarnih izgub in poškodb. O tem letalskem boju je izšlo na francoski strani samo kratko uradno poročilo, na nemški strani pa do sedaj še ni nobene uradne vesti. Ta spopad med nemškim in francoskim letalstvom pred- Nenaden obisk belgijskega kralja pri holandski kraljici Bolgarski kralj novemu sovjetskemu poslaniku SoTijo, 7. novembra m. Včeraj popoldne je bolgarski kralj Boris sprejel novega sovjetskega poslanika v Sofiji Lavrentijeva, ki mu je pri tej priliki izročil svoje poverilnice. Lavren-tijev je imel krajši govor, v katerem je poudarjal dobre zveze med Bolgarijo in Sovjetsko Rusijo. Novemu sovjetskemu veleposlaniku je bolgarski kralj Boris povedal med drugim tole: ... Bolgarski narod, ki z vsemi silami dela za svoj napredek, je pristaš miru in mednarodnega sodelovanja. Prisrčni in prijateljski odnošaji med našima dveina narodoma, ki sta povezana z zgodovinskim sorodstvom, odgovarjajo obojestranskim koristim, ter bodo brez dvoma prispevali k delu zn mir v EvropL. Določila o plovbi ameriških ladij po evropskih vodah Wnsliington, 7. novembra. Havas. Pravilnik, ki pojasnjuje izvajanje odloka predsednika USA o nevtralnosti in o vojnem območju, dovoljuje plovbo v vojnem območju tistim ame-riškim ladjam, ki bi izselile ameriške državljane, in ladjam, ki bi plule pod zustuvo Rdečega križa. Ameriški državljani pa ne bodo smeli potovati z ladjami bojujočih se strank v prej omenjenih območjih, to je v vodah okoli evropske celine. Družba »Panamerican Airsvais« bo prosila vlado USA za dovoljenje, da bi smela njena letalu štirikrat na teden leteti v obeh smereh med Ameriko in Evropo in tako podvojiti svoj tedenski promet. Mine onemogočajo plovbo v Severnem morju Kodanj, 7. novembra. AA. Reuter. V morski ožini med Dansko in Švedsko se je pokazalo mnogo plavajočih min. Mislijo, da je teh min več ko 300. Zaradi nevarnosti pred minami, se je včeraj upalo le nekaj manjših ladij odpluti iz luk. Več min, ki jih je morje vrglo na obal, je eksplodiralo. Zaradi strašnega poka je uničenih mnogo oken na okoliških hišah. Eksplozije so slišali celo blizu Kodanja. Nekaj min j® Priplulo do kraja Nastrub blizu Kodanja. 30 takšnih min je voda vrgla na vzhodno obal Bolgarija soglaša z italijansko mirovno politiko Sofija, 7. novembra, o. Vsi bolgarski listi prinasujo na prvih mestih poročilo o podpisu novega trgovskega sporazuma med Italijo in Bolgarijo, i oudarjajo prijateljstvo, ki vlada med obema državama in ki bo zdaj dobilo še izredno gospodarsko dopolnilo. Bolgarski narod popolnoma soglaša s sedanjo italijansko politiko in s stahscem do 'Vpjne. Posebno srečno naključje hoče. da hodita Italija in Bolgarija v sedanjih časih isto pot, kar daje poroštvo za ohranitev in ojučenje prijateljstva med obema državama, ki hočeta doseči cilj, katerega je zastavil Mussolini: pravični mir. Politika po- Pred važnimi dogodki v naši notranji politiki: Ministrski odbor za pripravo novega voiivnega zakona in za nadaljno preureditev države Belgrad, 7. nov o. Vse politične skupine v prvi vrsti zanima vprašanje volitev. Se vedno se namreč postavlja vprašanje, katere volitve bodo Pr!'i-,a,l1. občmsko ali državnozborske. Več odločujočih ljudi je bilo za to, naj bi se najprej izvedle občinske volitve. O tem razpravlja tudi današnja »Politika« ter med drugim pravi: »Zadnje dni, a posebno v zvezi s politično konferenco v predsedništvu vlade, so oživeli razgovori o občinskih m poslanskih volitvah. Na tej konferenci so razpravljali o vrstnem redu volitev. Bili sta dve stališči: po prvem bi bilo treba izvesti najprej občinske volitve, s spremembo zakona, po katerem bi bile uvedene tajne volitve ter izvedene razširitve občinskih samouprav. Po občinskih bi bile razpisane volitve v narodno skupščino po novem volivnem zakonu. Po drugem stališču pa bi bilo treba najprej izvesti poslanske volitve in šele nato občinske. Tudi na včerajšnji konferenci v predsedništvu vlade so razpravljali o teh vprašanjih. Prej jo 9 francoskimi so Francozi stavlja največjo letalsko bitko od začetka vojne. Potek boja dela čast francoskemu letalstvu. Uradno sporočilo je kratko, toda toliko bolj govorijo dejstva. Eno francosko letalo se je borilo proti trem nemškim! Francozi so zbili devet nemških letal, vseh 9 francoskih letal pa se je vrnilo v svoja oporišča, ne da bi bila poškodovana. Ob tej prilik je treba naglasiti neverjetno hitrost in spretnost francoskih letalcev in njihovo junaštvo, saj se je devet Francozov spustilo v boj proti 27 Nemcem. Potek te prve velike zračne bitke na zahodnem bojišču jo pokazal, da je francosko letalstvo po tvarni kakovosti nemškemu letalstvu popolnoma enakovredno in da trditev o tehničnih prednostih nemških letal ne drži. Kar se pa tiče pilo- Posveti o skupnih nastopih in neodvisnosti Haag, 8. novembra. Uradno poročajo: Snoči se je pripeljal v Haag belgijski kralj Leopold in se je takoj odpeljal na dvor holandske kraljice. Kralj Leopold bo razpravljal s kraljico Viljemino o mednarodnem položaju. V kraljevem spremstvu je belgijski zunanji minister Spaak. Včeraj popoldne je bil pri sprejemu belgijskega kralja tudi holandski zunanji minister. Kralj Leopold in minister Spaak bosta zapustila danes Holandsko. Ta nepričakovani obisk belgijskega kralja pri holandski kraljici bo služil razjasnitvi vseh vprašanj, ki v sedanji vojni zanimajo Holandijo in Belgijo in pa morebitnemu skupnemu na- Sofija, 7. nov. m. Na poti v Ankaro se je včeraj za krajši čas ustavil v Sofiji nemški veleposlanik v Turčiji, von 1’upen. Pri tej priliki je obiskal tudi predsednika bolgarske vla; de dr. Kjoseivanova. V uradnem poročilu, ki je bilo za teni izdano, stoji, da je ta obisk bil čisto vljudnostnega značaja. Carigrad, 7. novembra m. Danes je na poti iz Berlina v Ankaro prispel v Carigrad nemški poslanik v Turčiji von Papen. Spotoma se je ustavil v Belgradu in Sofiji ter imel nekaj posvetov z odločujočimi ljudmi. V Carigradu in Turčiji vlada za Pupenovo vrnitev veliko za- Moskva, 7. nov. m. Vodstvo Kominterne, ki je zadnje mesece spričo kričeče izdaje osnovnih boljševiških načel s posegom Rusije v vojno na Poljskem molčalo, je včeraj izdalo razglas na komuniste vsega 6veta. V tem pravi, da nosijo odgovornost za sedanjo vojno -— katero je s svojo podporo omogočila samo rdeča Rusija — na kapitalistične vlade in vladajoče razrede v Angliji, Franciji ter Nemčiji. Ta vojna je vojna za nadvlado na svetu. Anglija, Francija ter Združene države 60 gospodarice svetovnih poti ter najvažnejših virov živeža ter 6urovin. Te tri države imajo pod svojo oblastjo več kakor pol človeškega rodu. Piavi namen te vojne — katero je omogočila ko- mirjenja, katero je Italija začela na Balkanu ob pogajanjih z Grčijo, je izrednega pomena za vs>e balkanske države. tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič bil za to, da sie izvedejo najprej občinske volitve. To bi pomenilo — vsaj tako so pravili — da v novem položajni po sporazumu stojimo pred volitvami v narodna skupščino in da bodo šele potem občinske volitve. Toda nasproti temu stališču so poudarjali razlog, da je tudi zaradi mednarodnega položaja treba najprej izvesti volitve v narodno skupščino. V dobro poučenih krogih se je izvedlo, da je predsednik vlade Dragiša Cvetkovič zdaj spremenil svoje stališče in da je za to, da se najprej izvedejo volitve v poslansko zbornico. Ker je o tem vprašanju v vladi _ in v vladnih krogih popolno soglasje, je bil izvoljen poseben odbor ministrov, ki mora izdelati zakonski osnutek o volitvah narodnih poslancev. Parv tako je bilo snoči mogoče zvedeti, da smemo poslanske volitve pričakovati v najkrajšem času. ^ Izvoljen jo bil dalje poseben odbor ministrov, ki bo začel proučevati vprašanja o nadaljnji preureditvi države na samoupravne enota sestrelili 9 nemških strojev tov, njihove hrabrosti in izkušenosti pa kaže ta boj, da francoski letalci nemške zelo nailkrilju-jejo in to v vsakem oziru. Zdi se, da Nemčija nima dovolj skušenega in izurjenega moštva za bojna ter lovska letala, za katera je je treba dosti večjih sposobnosti in spretnosti kakor za moštvo v bombnikih, čigar naloga je v glavnem spuščanje bomb in kvečjemu obstreljevanje s strojnicami. Nemški piloti so povečini premladi in preslabih živcev, pozna se pa tudi, da je veliko izurjenih nemških letalcev padlo na Poljskem. London, 7. novembra. Angleško informacijsko ministrstvo poroča: Včeraj je več britanskih letal izvedlo zelo uspešne oglede nad Zahodno Nemčijo in naredilo več fotografij. Po končanih ogledin so se letala vrnila v svoja oporišča, razen enega, čigar usoda doslej še ni znana. za obrambo nevtralnosti stopu. če bi katera od vojskujočih se držav skušala ogražati belgijsko ter holandsko nevtralnost in neodvisnost. To vprašanje je postalo važno zlasti, odkar so se začele širiti vesti, da misli Nemčija glede Belgije in Holandije nastopiti tako, kakor je Sovjetska Rusija nastopila do baltiških držav ter si zagotoviti na belgijskem in holandskem ozemlju važna pomorska in letalska oporišča. Poluradno zavračajo vesti, da bi sestanek obeh vladarjev služil kakršnemukoli posredovanju med Nemčijo ter Anglijo in Francijo za ustavitev sovražnosti v sedanji vojni. nimanje, saj je ta vrnitev nedvomno v zvezi z novimi poskusi Nemčije pridobiti za svoje načrte Balkan s privoljenjem lurčije. Balkanske države nuj bi s Sovjeti, Italijo in severnimi državami pomagale izvesti gospodarsko blokado Anglije v Evropi. Papen je zaradi tega imel na svoji poti v Turčijo omenjene [»ostanke. V Turčiji vlada veliko zanimanje zlasti za razgovor, ki ga je Hitlerjev diplomatični zaupnik imel s predsednikom bolgarske vlade Kjoscivanovim. Dirki so prepričani, da prihaja Papen v Ankaro z novimi, izredno važnimi političnimi navodili. munislična Rusija — je krivičen, reakcionaren in imperialističen. To je sjx>pad kapitalističnih držav — za nadoblast na svetu in za širjenje oblasti v kolonijah. Po trditvi razglasa Kominterne je sov-jelsko-nemška nenapadalna pogodba — ki je sedanjo vojno omogočila — delo miru. Nemčija in Sovjetska Rusija se neprenehoma borita za ohranitev miru in 6ta pokazali strašno potrpežljivost do neprestanih izzivanj na svojih mejah. Rusija je predlagala nekatere ukrepe za splošno razorožitev in za organizacijo skupne varnosti — katere pa ni hotela zagotoviti, ko sta ji to predlagali Anglija in Francija. Buržujske vlade pa 60 zavračale vse ruske predloge ter še naprej skušale osamiti Sovjetsko Rusijo. Ta pa je navzlic temu še naprej branila mir, zlasti potem, ko se je videlo, da ie vojna neizogibna. Anglija in Francija sta začeli pogajanja s Sovjetsko Rusijo samo zato, da bi obrnili pozornost množic od priprav za vojno. Ščuvali 6ta Poljsko naj ograža varnost Sovjetske Rusije in 6ta skušali celo Nemčijo nahujskati proti Rusiji. Toda sklep nemko-sovjetske pogodbe je naredil konec tem podlim načrtom. S to pogodbo je Sovjetska Rusija svoje narode rešila evropskega požara. Države, ki se vojskujejo, ženo svoja ljudstva v klavnico, kar je omogočila s podporo Kominterne samo Sovjetska Rusija. — Hočejo nadaljevati vojno dokler ne uresničijo svojih imperialističnih načrtov. Hoteli bi potegniti v 6popad ves 6vet, zlasti pa podonavske in balkanske države, če jim ne bi tega branila Sovjetska Rusija. Razglas po tem kliče množice V6ega sveta, naj se upro krvavim trgovcem orožja in delajo za slogo delavstva vsega sveta Obsoja voditelje francoskega in angleškega delavstva, ki so se izrekli za boj proti narodnemu socializmu — kar jim je Kominterna vendar toliko let zapovedovala. Posebno krivdo za sedanjo vojno — katero je omogočila komunistična Rusija — meče razglas na ameriške Združene države. Odprava prepovedi za izvoz orožja iz Amerike pomeni strel v sovjetsko mirovno politiko. K temu razglasu Kominterne pravijo tuji diplomatski krogi v Moskvi, da računa na uvidevnost delovnih množic po svetu, ki so po mišljenju voditeljev Kominterne tako disciplinirane, da bodo slepo sprejemale V60 gesla in vse sklepe vrhovnega komunističneoa vodstva. Toda temu ni tako. Levičarsko delavstvo po v6em svetu je — razen plačanih voditeljev — z ogorčenjem obsodilo izdajstvo komunistične ideologije, katero je zagrešila Sovjetska Rusija s tem, ko se je zvezala s svojim dotedanjim najhujšim nasprotnikom, orno- Vesti 7. novembra Augloške vesti s Poljskega poročajo o velikih utrjevalnih delihna obeh straneh sovjetsko-nemške meje. Boljševiki in Nemci uporabljajo za ta dela skoraj samo poljske ujetnike, ki morajo svojo zemljo utrjevati za tuje gospodarje. Finsko odposlanstvo za pogajanja s Sovjetsko Ru sijo se je danes udeležilo vojaške parade na Rdečem trgu v Moskvi ob obletnici boljševi-ške revolucije. Sovjetski zunanji minister Molotov je včeraj itnel govor o političnem položaju. V govoru je omenjal vse drugo razen pogajanja s Finsko in razmerje med Sovjeti in Nemčijo. Hudo je napadel tudi Ameriko, ker je dovolila izvoz orožja v Anglijo in Francijo. Ameriški senator Pittniau, ki ima največ zaslug za odpravo prepovedi izvoza orožja, je hudo napadel Japonsko in dejal, da Amerika ne more več križem rok gledati japonskega početja na Kitajskem. Nemško moštvo n ameriškega parnika City of Flint«, katerega so norveške oblasti po določilih mednarodnega prava, toda na veliko ogorčenje Nemcev, vzele nemški posadki, ki ga je hotela jieljati v Nemčijo, ter ga spustile s tovorom vred rta svobodno morje._ Nemška vlada je ostro protestirala pri norveški vladi, kako da se Norvežani upajo posegati v pomorske načrte. 0 bližnji ustanovitvi rusko-nemške družbe za plovbo po Donavi poroča slovaški dnevnik »Slo-boda«, ki pravi, da postaja plovba po tej reki za Nemčijo in za Sovjete dan za dnem važnejša. Večje število šol za angleško letalstvo je ustanovila vlada Južne Afrike. V šolah bodo urili pilote, opazovalce, fotografe in strojničarje. Ostre ukrepe proti vohunom je sprejela finska vlada. Kar so vohunov prijeli, so vsi pripadali skrivni komunistični stranki, kar ni čudno, saj je naloga komunistov v vsaki državi^— ne samo na Finskem — da vodijo vojaško, gospodarsko in politično špionažo za Kominterno in za lioljševiško vlado. Ce bo sedanja vojna trajala, bo ameriška trgovska mornarica zaradi ustavljene trgovine z Evropo imela letno okrog treh milijard dinarjev škode. Japonski zunanji minister Nomura je italijanskega poslanika v Tokiu obvestil o novih političnih načrtih Japonske na Kitajskem. Japonski listi pristavljajo temu sestanku, da se bo Japonska morala še zanašati na pomoč Italije in Nemčije, ker je težko, da bi mogla uvesti na Kitajskem nov red s privoljenjem Anglije ter Amerike. Brazilska vluda je dovolila poljskim beguncem, ki so se zatekli v Romunijo, du se lahko preselijo v Brazilijo. Novi sovjetski poslanik v Sofiji Lavrentijev je včeraj nastopil svojo službo in v nastopnem govoru poudarjal zgodovinske zveze mod Bol gurijo in Rusijo v politiki in kulturi. Te zveze se bodo v bodoče še ojačile. Nemški gospodarski diktator maršal Goring je ustanovil poseben odbor, ki bo upravljal imo-vino bivše poljske države, kar je je po vojni še ostalo. Odbor bo uredil vsa denarna in kreditna vprašanja, imel bo pravico razla-ščevati Poljake in Jude na korist nemškega prebivalstva ter izdajati vse gospodarske ter prehranitvene ukrepe. Brzovlak je skočil s tira na progi med Ilebom in Plznom zaradi skale, ki je bila zavaljena nn tir. Več ljudi je bilo ubitih ter hudo ra njenih. Nemški poslanik v Rimu. ki je bil pred kratkim poklican k Hitlerju, da mu poroča o razjvolo ženju in stališču Italije, se je včeraj vrnil \ Rim. Vsa zasebna trgovina na drobno je od včeraj dalje pre|*ovedana v poljskih krajih, katere so pod jarmili boljševiki. Trgovino na drobno so prevzele ruske državne monopolne organizacije, ki bodo takoj uvedle prodajanje na na kaznice, česar ti kraji pod j>oljsko oblastjo niti v najhujši stiski niso poznali. gočila sedanjo vojno v Evropi, pogazila vsa komunistična načela o pravicah malih narodov in pripomogla k razkosanju Poljske. Razglas Kominterne ne omenja, da je množice na evetu sleparila po sporazumu s Kominterno Sovjetska Rusija, ki je tisti čas, ko se je navidez posvetovala z Anglijo in Francijo, imela na skrivaj dogovorjeno že vse za sklenitev zveze z Nemčijo. Če Kominterna obsoja imperializem zahodnih držav, bi morala obsoditi tudi boljševiški imperializem, ki nasprotuje V6emu, kar Kominterna še zdai uči in obsoja Obiski Hitlerjevega odposlanca von Papersa po Balkanu Papen prihaja v Turčijo z važnimi navodili o pridobivanju balkansk h držav za nemške načrte Kominterna brani Rusijo in Hetnčijo Razglas vrhovnega boijševiškega vodstva svetovnemu delavstvu Koncert Ignaca Friedmana Snočnji koncert Poljaka Ignaca Friedmana je bil umetniški dogodek prvega reda, in kdor ga je zamudil, je zamudil glasbeni večer kakor jih bo prav gotovo le malo v letošnji sezoni. Tolikšno tehnično dovršenost, tako svež in lahak zanos, tako pristen žar in nad vsem — tako vsestransko prilagodljivost, v najvišji meri intuitivno in spoštovanje vzbujajočo, le redko, redko srečamo pri kakem umetniku. In Fried-man je star že skoraj šestdeset let... Občinstvo, ki je snoči prav lepo zasedlo filharmonično dvorano, je enkrat res krasno prišlo na svoj račun. Opojeno od mojstrove igre se ni in ni hotelo raziti. Konca ni hotelo biti navdušenemu ploskanju, pianist se je moral vračati in dodajati, luči so že ugašale, ljudje pa so še ploskali in poskušali priklicati rried-mana nazaj na oder._ Vse priznanje in častitke prirediteljem, ki so imeli tako srečno misel in pripravno roko, da so poljskega virtuoza povabili v naše mesto! Mesto napovedane Bach-Bussonijeve »Cia-ronnec je Friedman odigral po vrsti Mozartov »Rondo v a-moluc, Ilummlov »Rondo v as-du-ru« in IIaydnove »Variacije v f-duru«. Velikega mojstra jasnosti, formulativnosti v izrazu in neprekosljivega psihološkega niansiatorja Mozarta je Friedman v rahlo nostalgičnem »Rondoju« podal živo, pisano, z gibčnim in podjetnim slovanskim čustvovanjem barvano. Ilummlov »Rondo« je bil v Friedmanovi izvedbi zanimiv zlasti zato, ker je mojster svobodno in učinkovito sveže prilagajal mere svoji interpretaciji. Elegantno in prožno se je razmahnil ▼ Haydnovih »Variacijah«, kjer ima glavni tema nekaj raenuetsko galantnega in okretnega. Duhovito kompozicijo je Friedman izvedel kongenialno. Sledil je Chopin. Mirno lahko trdimo, da takega Chopina kakor nam ga je snoči predstavil Friedman, večina meri nami še ni slišala. Bled ostane sopecialist Koczalski pred to močjo uživljanja, pred to mladostno svežostjo čustva, pred to dogmatično trdno zvestobo formi, pred to čudovito spontanostjo, ki gradi muzikalni lik, skoraj bi dejali, samogibno, tako tekoče, tako prirodno, niti najmanjša vrzel nikjer ne napravi raze v to strnjenost in krasno enovitost. Ta Chopin je živ v slednjem tonu, vsaka tipka prinaša misel s pretenko izoblikovanim čustvom, nikjer suhosti, nikjer glasu iz zadrege. Nežnost, resignacija, tiho, neboljeno žalovanje, poziv k hrabrosti, ogorčen zamah, Velika katastrofa v Nemčiji: refleksija, polna sentimenta, zamah, poln mladostne burnosti, polet, poln podjetnosti, varljiv zagon, ki sam prav ne verjame svoji sili ter se spet strmoglavlja v odpoved in potrtost: to ganljivo plahutanje, beganje med odločnostjo in predajanjem, med veseljem in žalostjo je znal Friedman izvabiti iz partiture in iz tipk s čarobno močjo in čim dalje tem bolj presenetljivo inspiracijo Dal nam je Chopinov »Nocturno op. 55.« kakor ga najbrž ne bomo kmalu spet slišali, »Polonezo« polno žara in plemenitega patosa, »Fantazijo«, »Dve mazurki« in »Tri etude«: »Fantazijo« z magično silo vidca, ki ga poneso oči tudi v najbolj skrite kotičke in mu srce ujame najneznatnejši pregib v čustvu, »Dve mazurki«, prvo zadržanejšo, skoraj zamišljeno, drugo ognjevito, polno, krepko, in »Tri etude« v tehnično subtilni, neverjetno gibčno tekoči maniri. V Schumannovi »Fantaziji c-dur op. 27.« je Friedman dokazal, da so mu tuji skladatelji prav tako domači kakor slovanski. Le tu pa tam monotonejše učinkujoče pasuse tega romantika, ki čustvo razpreda, členi in baroci-zira, je poživil in napolnil kakor ©razne posode, s čvrstim, pogumnim navdihom, da so zažareli in se objeli kot enakovredni člani celote. Poln je tako postal ta Schumann, blesteč, mikaven in zanimiv. Mojster si je za vzdrževanje fino ustvarjenega občutja znal pomagati tudi, kadar je bilo potrebno, z imenitno pedalno tehniko (kako je naprimer zadrževal izzvene-vanje tona, da bi ga vezal s prvim, krhkim, kakor pajčevina nežnim iz naslednjega stavka: da bi rahlo izraženo misel čim tenkočutnejše spojil s prejšnjo!) Iskra, živa, polna pisanih barv, polna gibanja, radosti, šuma nečesa neznanega, v pokrajini očem samim pritajenega, je bila Lisz-tova »Venezia e Napoli«. Ko je Friedman končal svoj program, je moral neprestano prihajati na oder, navdušeno občinstvo ni hotelo oditi. Čeprav utrujen, je vendar dodal še tri kompozicije. Še in še ga je zvabilo ploskanje, dvorana se kar ni hotela izprazniti. Šele, ko so famuli začeli gasiti luči, so se ljudje razšli in z navdušenjem komentirali imenitni glasbeni večer in užitek, ki so ga bili deležni. Friedman je res velik umetnik, ki bo v Ljubljani, kadarkoli pride, navdušeno sprejet gost. Njegova umetnost navdušuje in plemeniti. Ljubljana od včeraj do danes Narasla Drava porušila jez nove elektrarne in most pri Labudu Maribor, 6. novembra. V noči od nedelje na današnji ponedeljek je Drava s silovito naglico narastla. Danes vali svoje umazane valove skozi* Maribor tako visoko, da se je predpoldne razlivala po Pristanu. Nagel porast Drave je povzročilo predvsem južno vreme. Koncem oktobra je zapadlo na koroških in tirolskih planinah, iz katerih dobiva Drava svoje vodovje, veliko snega. Sedaj pa je naenkrat nastal vremenski preobrat, namesto zime je zapihal topel jug, ki je prinesel velike nalive. Oboje je povzročilo naglo naraščanje Drave, ki je bilo zopet povod velike katastrofe v sosednji nemški Koroški. Pri Labudu grade Nemci ogromno elektrarno Dobro uro hoda zapadno od Labuda, pri krajih Suha-Žvabek, kjer drvi Drava po globoki zaseki, so začeli letošnjo pomlad z gradnjo ogromne elektrarne. Zajezili bodo vso Dravo ter dvignili njeno gladino za kakih 40 metrov. Nova elektrarna, ki bo nekako tako velika, kot je naša Fala, bo oskrbovala z električno energijo Koroško in tudi Zgornje Štajersko. Elektrarna se gradi v okviru Goringovega štiriletnega gospodarskega načrta, po katerem naj bi dobila industrializacija Nemčije res ogromen razmah. Dela napredujejo zelo naglo, pa bi šla še hitreje od rok, če bi imeli dovolj delavcev. Največ delavcev je iz Jugoslavije. Večinoma so našli zaposlitev pri tej elektrarni vsi tisti, katere so izvabili razni agenti iz naše države v Nemčijo ter so se potem brez dokumentov pretihotapili čez mejo. Vzporedno z gradnjo elektrarne pa gradijo že tudi daljnovode in sicer enega v smeri proti Velikovcu, drugega pa po Labudski dolin* -smeri proti Wolfsbergu. Drava podrla jez in odnesla ogrodje Nocoj je Drava rapidno naraščala in naenkrat je zadela novo gadnjo elektrarne nepričakovana katastrofa. Strašna sila narastlih voda je podrla že napravljene betonirane dele jezu ter odnesla vse ogromno leseno ogrodje, ki je štrlelo kakih 40 m daleč v rečni tok. Ogrodje je obstojalo iz ogromnih skladov debelih in dolgin tramov ter desk, vse skupaj je pa bilo zvezano z železnimi vezmi in traverzami. Med strahovitim pokanjem in truščem so valovi lomili ogrodje ter ga odnašali, izpodkopavali so temelje betonskih stebrov ter jih rušili, odnašali so celo vrsto strojev »a mešanje betona, za vrtanje skal in razne žerjave za dviganje bre-men, z nabrežja so pobrali veliko tovornih čolnov. Za jezom še labudski mest Katastrofa pri novi dravski elektrarni se je pripetila okrog 1 ponoči. Odtrgano leseno ogrodje jezu je plulo s tokom naprej ter je zadelo v leseni most, ki veže mestece Labud z nasprotnim nabrežjem Drave in z našo državo pri Libeličah. Tramovje se je zagatilo med stebre mostu, ki niso vzdržali takega pritiska. Naenkrat je most zaječal ter se pretrgal na dvoje. Reka ga je dvignila ter odnesla s seboj. Bilo je to v prvih jutranjih urah ter so se prebivalci v Labudu in okolici šele tedaj zavedeli razdejanja, ki ga je reka ponoči napravila. Tudi naši mostovi v nevarnosti Iz Labuda so bile obveščene naše obmejne oblasti v Dravogradu o preteči nevarnosti. V Dravski dolini se namreč precej pogosto vrste leseni mostovi, ki so bili ravno tako ogroženi od plavajočega tramovja, kakor most v Labudu, katerega je reka podrla. V Dravogradu so naše oblasti takoj namestile na mostu stražo. Res je zjutraj priplulo po Dravi ogrodje nove elektrarne in pa labudskega mostu, K sreči pa se ni tramovje več skupaj držalo, tako da se pri dravograjskem mostu ti ostanki niso zajezili, dasi so z vso silo butali v mostne koze, da je cela konstrukcija kar ječala in se nevarno zibala. Naprej od Dravograda pa so bili ostanki še bolj razbiti ter je s tem nevarnost za ostale lesene mostove v Dravski dolini odpadla. Lov na ostanke Prebivalstvo Dravske doline je kmalu odkrilo čolne, tramovje in deske, ki jih je reka nosila s seboj ter jih je začelo loviti. Mijogi so spravili Dolgo ča6a smo imeli pusto deževno vreme. Vode so začele naraščati, ponekod so celo že prestopile svoje bregove. Tisti, ki se na take reči spoznajo in ki imajo s krajev samih dovolj izkušenj iz prejšnjih let, so že začeli napovedovati, da bo-mo 6pet deležni hudih povodnji, če ne bo dež naglo ponehal. V nedeljo zvečer so nam dejali, da 6e bodo vode prav gotovo razlile čez bregove že do jutra, če ne bo dež ponehal že ponoči. Zvečer v nedeljo še ni prav nič kazalo, da bi se utegnilo vreme kaj prida izboljšati. Toda vreme ima 6voje muhei nikdar ga ni moči natančno in zanesljivo napovedati. Včasih se izpretneni kar na lepem in pogosto prav nasprotno kakor je bilo napovedano. Tudi v nedeljo ponoči je tako napravilo. Še je nekaj časa pršelo, zdeio se je celo, da bo začelo proti jutru Uti. Pritisnil pa je oster sever, ker je polagoma, pa vztrajno pričel odrivati oblake in zgodaj zjutraj, ko se je razkadila prva barjanska megla, se je na severu in na severozahodu že pokazal precej širok pas sinjega neba. »V pravem kraju 6e vedri!« so govorili ljudje in niso se zmotili. 2e dopoldne 6i je solnce zmagoslavno izsililo pot 6kozi oblačno grmado; kar je še ostalo oblakov, jih je naglo popilo in posušilo in nebo se je spet enkrat prikazalo v v6ej svoji krasoti. Prav lep je bil včerajšnji dan, še celo precej gorko je bilo, tako da so nekateri dejali, zadnji je, jutri bo prav gotovo spet dež! Pa 6o se ušteli. Lepo vreme je trajalo včeraj ves dan in bo trajalo prav gotovo tudi še danes, saj je bila snoči gosta megla in »mo se tudi davi prebudili v meglenem, mrzlem jutru. Lep jesenski dan zaleže za dva poletna, ker je dragocen v tem pustem, čmernem ča6u. Pretekla nedelja je bila zahvalna nedelja. Nedelja zahvale Gospodu, ki daje zemlji plodnost in varuje polja pred uicnami. Poljski pridelki so zdaj pod streho, kmečko celotno delo je bilo nagrajeno, njegov trud poplačan. Zdaj se lahko oddahne, zaslužil je bil počitek. Odslej naprej bodo v6o zimo na vrsti manjša dela, popravila, domača obrt 6e bo spet razmahnila, treba se bo pocnalem pri* pravljati že za prihodnjo pomlad Prav brez dela kmet ne ostane v v6em letu nikdar. Meščani, ki morajo preždeti večji del svojega življenja med zidovi, po šolah* po uradih, po tvor-nicah in trgovinah, pa že težko pričakujejo bližnjo zime. Nove radosti se jim obetajo, ko bo zapadel prvi 6neg. Ves prosti čas bodo vsak dan porabili za smučanje, seveda, če bo v bližini mesta padlo toliko snega. Če ne, pa se bodo konec tedna, ob nedeljah, odpravljali v belo zimsko prirodo, nekateri na manjše vršace, drugi pa prav visoko, ▼ gore, na planinske pašnike. Tam 6e bodo pošteno pretelovadili, nadihali in naveselili ter prinesli v meeto nazaj kup dobre volje in veselja, ki bo zalege! prav do prihodnje nedelje. Zdravi so takile zimski smuški izleti, za telo in tudi za duha na moč koristni Bosanski muslimani uradno zahtevajo četrto avtonomno banovino Bclgrad, 7. nov. m. Zaradi stalnih napovedi skorajšnjih občinskih in državnozborskih volitev je notranje politično življenje pri nas postalo izredno živahno. Vse politične skupine prirejajo vsak dan sestanke, na katerih razvijajo programe in poudarjajo svoja stališča, predvsem do osrednjega političnega vprašanja v državi, to je do sporazuma s Hrvati. Poleg številnih nedeljskih zborovanj je predsnočnim obiskal svoje politične pristaše v Sabcu tudi pravosodni minister g. dr. Markovič ter imel velik politični govor. V tem govoru je razčlenjeval notranje politično življenje v državi od zedinjenja do zadnjih dni. Razlagal je politično stanje od hrvatskih punktacij dalje ter poudaril, da je sporazum podlaga za blagostanje skupne države. V nadaljnjih izvajanjih je naglaSal dobre strani sedanjega sporazuma ter izjavil, da so v današnjem sklopu Jugoslavije Srbi in Hrvati soglasni glede ideje ene države ter da nihče v Evropi več ne -more špekulirati z našimi notranjimi političnim vprašanji in razprtijami. Po govoru dr. Markoviča so njegovi somišljeniki sprejeli sklep, v katerem zahtevajo skliieanje širšega glavnega odbora radikalne stranke. V tqm sklepu tudi pozdravljajo sporazum s Hrvati. Včeraj je bil najvažnejši politični dogodek izjava ministra za gozdove in rudnike dr. hule-noviča, političnega naslednika pokojnega dr. M. Spahe. V svoji politični izjavi, ki jo je dal časnikarjem po pojasnilu o poslovanju v njegovem resoru, je minister Kulcnnvič poudaril potrebo, da se poleg slovenske, hrvaške in srbske bano- vine ustanovi še četrta, tako imenovana Jugoslovanska banovina«, ki bi obsegala Bosno in rcegovino v njenih naravnih in zgodovinskih mejah. Dr. Kulenovič je s tem postavil na mizo tudii vprašanje četrte banovine. Včeraj je opozorila nase z daljšim poročilom tudi socialistična skupina dr. Živka Topaloviea. V svojem poročilu pravi, da je glavni odbor socialistične stranke sklenil stranko poživiti ter da 'i namesto umrlega predsednika stranke dr, N. Košanina izvolil dr. Živka Topaloviča, za tajnika pa P. Rajkoviča, zasebnega uradnika iz Belgrada. Včeraj so ostale stranke imele več sestankov. Tako so samostojni demokrati zborovali v Der-venti in v Sremski Mitroviči, strankino vodstvo pa je zborovalo v Zagrebu. Zemljoradniki so imeli več sestankov v Bosni in Hercegovini, srbski demokratje pa v Veliki Planini in v Lazarevcu. Sevnica Odkritje spomenika pokojnemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju bo v Sevnici na narodni praznik dne 1. decembra t 1. Dan 1. decembra t. 1. bo za vso sevniško dolino poseben praznik. Da bo slavnost v resnici vredna velikega pokojnika skrbimo vsi, da se odkritja udeležimo v čim večjem številu. Vabimo vse organizacije, brez razlike nazi-ranj, da se ta dan vsi kot bratje in sestre snidemo pred kraljevim kipom in si še enkrat zaob-vredna velikega pokojnika, 6krbimo vsi, da, se sn boet S taksijem in smokingom je prišel krast VSomiiec „m&c3etncsa kova", ki ima na vesti že precej grehov Kamnik, 7. novembra. V zapore kamniškega okrajnega sodišča so orožniki privedli zelo elegantnega vlomilca, ki ie oblastem že dobro poznan tip. To je neki D. L., doma iz Stražišča pri Kranju. Od zadnje vlomne tatvine mu je ostalo še nekaj jurčkov, ter je s svojim lepim nastopom v smokingu nastopal v Kranju kot pravi »kavalir«. Veseljačil je po raznih lokalih in si je med tem pridobil simpatično družico. Zadnjo noč pred praznikom Vseh svetnikov je prebil v neki boljši restavraciji v Kranju. Zgodaj zjutraj je najel avtotaksi ter se s svojo spremljevalko odpeljal proti Lahovčam. Majlo pred prvimi hišami v Lahovčah je pustil avto ustaviti, plačal za vožnjo 100 din — ravno toliko pa je dal napitnine — ter Šoferju naročil, naj vozilo obrne in čaka njegovega prihoda. Sam pa je odšel v vas na prežo k hiši, kjer je zvedel, da imajo doma lepo vsoto denarja. Se v jutranjem mraku se je splazil na stopnišče gospodarskega poslopja, kjer je čakal, da odidejo domači k prvi jutranji maši in da izvrši svoj namen. Res mu ni bilo treba dolgo čakati, da so se gospodarji napotili v cerkev,, točno pa je pazil nato, ali bodo ključ vežnih vrat vzeli s seboj, ali pa ga bodo pustili kje velike količine tega plena na nabrežje. Nafje oblasti pa so odredile, da se mora ves takšen, ulovljeni materijal prijaviti. skritega doma. In res, kot nalašč je gospodar shranil ključ na okno hiše. Ko se je D. čutil varnega, se je splazil po stopnišču gospodarskega poslopja k hiši, vzel ključ, s katerim je odprl vrata in se splazil v hišo, ter bil prepričan, da ga sedaj ne bo nihče več motil pri njegovi hišni preiskavi, vendar pa se je zmotil. Ni še minilo četrt ure, ko se je gospodar že vrnil domov, ker je nekaj pozabil in prav začudeno opazil, da so vrata niše odklenjena. Bil je prepričan, da jih je prej skrbno zaklenil. Ko je stopil v vežo, sta bila z nepoklicanim gostom že skupaj. Gospodar je pograbil v veži stoječi kramp, s katerim je oplazil vlomilca po hrbtu, nakar ga je zbil po tleh in začel klicati na pomoč. Slučajno so čuli to vpitje sosedje, ki so bili tudi namenjeni k maši, prišli v hišo in videla, da imajo v svoji sredi pravega lopova. Nekdo je obvestil orožnike, ki so takoj prihiteli. Med tem pa so možakarji tatu pošteno prelomastili in ga izročili orožnikom. Zazeljenega plena ni našel, pač pa je na« bral nekaj avstrijskega srebrnega denarja, zapestnico in druge drobnarije. Denar, za katerega je žrtvoval D. L. celo noč in še 100 din za avto, je gospodinja, kot bi nekaj slutila, 'jela s seboj. Znesek je bil precej izdaten in bi lahko dal D. L. v kranjski okolici še marsikomu kaj izkupiti, tako pa jo je izkupil sam. Verjetno je, da se bo počasi izsledila tudi vsa njegova tovarišija. D. L. je vsekakor vlomilec »modernejšega« kova in ima nad seboj že veliko grehov in je bil že večkrat kaznovan. Spretno so ga bili okrali, to jim ie moral priznati. Ce bi jim bil moral kot človek iz poklica dajati spričevalo, bi bilo kaj laskavo. Toda šlo je za pet 6to dolarjev, ki so jih ukradli njemu. V tem je bila smola zanj — in zanje. To pot je simpatična družina žogarjev imela smolo . Gizdalin je bil namreč Rocky Sulli-van, ki je šel od bara po 6voji poti. Paglavci so mu ukradli ve6 denar, katerega je bil malo prej dobil od Frazierja, zato jim ni mogel pustiti veselja, da bi uživali nad velikim plenom Mahnil jo je za njimi in skušal dobiti sled, kam so izginili. Vedel je, da daleč ne morejo biti. Ko «o fantalini drveli po ozkih in širokih ulicah, bi bil vsakdo mislil, da imajo katero od tistih neumnih tekem, ki jih fantje vedno prirejajo po ulicah. Nihče bi jim ne bil prisodil, da se ba-vijo s čim drugim kakor e športom. V resnici pa so drveli do svojega skrivališča, da fei pogledali ukradeno listnico in «i plen razdelili. Zavetišče tolpe je bila stara, zapuščena hiša za plotom, konec ene najsamot-nejših ulic, ki se je nchavala že izven predmestja. Hiša je imela veliko, globoko in skrito klet, tako skrito, da zanjo ni vedla niti policija. H'ša je bila kakor nalašč za posle, s kakršnimi se je ubadala druščina pobalinov, ki so bili ravno okia-dli slovitega razbojnika Rockyja. V kleti je bilo zdaj živo kakor v panju, Tam je bila zbrana druga polovica družbe. Ta je bila na poslu v drugi mestni četrti in je privlekla v skrivališče Angeli garfevlia Roman s slikami svoj plen: precej zajetno ročno blagajno. Slovesno so jo postavili v 6redo prostora, katerega je razsvetljevala rudarska leščerba, ter se trudili, da bi prišli blagajni do živega. Toda za to je bilo treba precej truda in muke, zakaj blagajna je bila trdna, kakor se za blagajno spodobi. Kleli «o in se potili, poskušali vse svoje ključavničarske sposobnosti in nazadnje bolj razbili kakor odprli zakladnico. Bila je to blagajna uličnega avtomata za sladkarije. Ko so odprli, so radovedno stresli vsebino blagajne na tla. Čakali so, kakor dolgo bo še kaj padlo, potem 60 pa razočarani ostrmeli. Prvi je spregovoril Crabb: »Samo šest penijev in dva gumba. . .« Hunky je pljunil po tleh: »No, ravno splačalo 6e je!« Steve se je jezil: »To 60 ljudje pokvarjeni dandanes. Kako more pošten človek metati gumbe v avtomat.« Oglasil se je še Eddy: »Seveda, ni «e splačalo. Toda, če bi vi vedeli, kako sem jo dobil po glavi, ko smo to reč vlekli sccn . ..« Drugi 60 se njegovi tarnajoči tožbi smejali. Tedaj «o nenadno zaslišali zgoraj hrušč. Nekaj 6e je zadrvelo po stopnicah v klet kakor vihar. Vrata so zletela narazen, da bi se bila skoraj snela in v sobo je vrglo Sopaya, Swinga, Bima in druge. Plašno so gledali okoli sebe in prisluškovali gor, potem pa so po6edli po zabojih, ki so stali °b stenah in služili družbi za mizo, za 6tole in za skla-diče. Fantje, ki so bili že prej v skrivališču, so naglo planili k priš*’ 'o-česalni salon od g. 1 aradiž, Maribor, Koroška cesta 7. Cenjenim damam in gospodom se priporočam T0';11® in solidna postrežba. Solidne cene. — Mrakic Adolf. Vsem, ki ste ga poznali, javljamo, da je danes po težki In neozdravljivi bolezni, najlepše pripravljen za svoj odhod v večnost, za vedno odšel od nas naš ljubi in zlati mož, očka, stari očka, gospod IVAN ČERNIČ zastopnik Vzajemne zavarovalnice in hišni posestnik Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 9. novembra ob 3 popoldne iz hiše žalosti na Hrvatskem trgu 4 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 13. novembra ob pol 7 v župni cerkvi sv. Petra. Ljubljana, dne 7. novembra 1939. Globoko žalujoča žena Katarina; Fani, Danilo, Ruža, otroci; Mimi, snaha; Judita, vnukinja. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« u.£. Tempe- ratura v C Pada- Kraj ® 3 a ® 2 o d a » X e Veter vine • 2«? 1» ■Jp •— a i? ee ■y _ a — n 1 («iner, jakost) S S m 5 * c « S 22 > ti fc Ljubljana 763-5 12-8 5-2 93 mol. 10 sw, o-l Iz megle Maribor 7675 157 4-0 90 4 0 — — Zagreb 763*4 15-0 60 90 10 0 10 dež Belgrad 762 7 12-0 8 0 80 10 NE« 90 del Sarajevo 762•/ 12-0 9-0 90 10 0 13-0 dež Vis 762-2 130 9-0 80 7 NE, — — Split 762 4 ts-o 11-0 70 5 WNW — — Kumboi 760-3 17-0 7-0 70 8 NE, 560 dež Rab 763-5 16-0 10-0 30 5 ENE, — — Juupovnllt Vremenska napoved: Precej jasno, stanovitno in nekoliko hladnejše vreme; jutranja megla. Koledar Danes, torek, 7. novembra: Janez Gabrijel. Sreda, 8. novembra: Bogomir. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Dunajska cesta 6; mr. Trnkoczy, Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Nov grob. V Ljubljani je danes umrl po daljši bolezni g. černifi Ivan, zastopnik Vzajemne zavarovalnice. Pogreb bo v četrtek. 9. t. m., ob treh popoldne iz hiše žalosti na ljubljansko pokopališče. Žalujočim svojcem tudi naše iskreno sožalje, blagemu pokojniku pa naj sveti večna luč! Prosvetno društvo Trnovo prične v sredo dne 8. novembra ob 8 zvečer v društveni dvorani z rednimi prosvetnimi večeri. Prvo predavanje bo imel g. prof. Anžič Anton pod naslovom: »Osemdnevno potovanje po Italiji, združeno z romanjem v Rim«. Vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji na to predavanje, na katerem nam bo predavatelj v slikah in besedi prikazal zanimivosti Italije. — Odbor. Lfubljansko gledališče Drama — Začetek ob 20: Torek, 7. novembra: Zaprto. Sreda, 8. nov.: »Hudičev učenec«. Red Sreda. Četrtek, 9. novembra: »Antigona«. Red Četrtek. Petek, 10. nov.: »Neopravičena ura«. Izven, Znižane cene od 20 din navzdol. Opera — Začetek ob 20: Torek, 7. novem. »Glumač Matere božje«. Red B. Četrtek, 9. novembra:: »Figarova svatba«. Premiera. Premierski abonma. Petek, 10. nov. ob 15: »Trubadur«. Dijaška predstava. Cene od 16 din navzdol. Mariborsko gledališče Torek, 7. novembra ob 20: »Navihanka«. Red A. Sreda, 8. novembra: Zaprto. Četrtek, 9. novembra ob 20: Plesni večer Kiirbos-Litvinova. Izven. Petek, 10. novembra: Zaprto. (Gostovanje v Celju.) Prihodnja dramska premiera »Hinavci« (v režiji Skrbinška) bo v kratkem. Ta Shavvova igra je imela pod naslovom »Kako zabogatiš« tudi v Ljubljani zelo lep uspeh. V zanimivi vlogi hčere glavnega junaka debutira gdč. Vlasta Sernečeva iz Celja — Mariborčanom že znana kot »Spak« v igri na prostem »Senj kresne noči«. Dokležov;e Prvi transport naših sezonskih delavcev se je te dni vrnil iz Nemčije. Kraljevska banska uprava je dala za popravo nasipa v Dokležovju 30.000 dinarjev za prva deln, ki so bila oddana na licitaciji dne 2. novembra t. 1. Z delom bodo začeli takoj. Iz Slovenskih goric Pospešimo zimsko pomoč revnim družinam. Zopet nastopa mrzlo neprijetno vreme. Kmet, kakor tudi viničar, se ozira na sad svojega dela in truda, ki ga je prinesla letina. Na žalost so letošnje vremenske nezgode močuo zmanjšale pridelek. Marsikatere družine se po-lašča upravičen strah pred dolgotrajno in hudo zimo, ker jim preti pomanjkan je živil in obleke. Najhujše so zlasti prizadete številne slo-venjegori.ške družine, ki ne bodo imele potrebnega živeža niti do polovice zime, doeim bodo zaradi pomanjklive obleke m obutve hudo prezebovalc. Kako naj pošilja viničar redno v šolo svojo številno šoloobvezno mladino, ko nima denarnih sredstev za oskrbovanje potrebne obleke in obutve, saj je vse leto delal v gospodarjevem vinogradu in pri kmetu za stanovanje in potreben živež! Spričo navedenih razmer, ki občutno zadevajo 75 odstotkov viničarjev po Slovenskih goricah je nujno potrebno, da naša socialna oblast podpre materialno te družine. Pa tudi vsa slovenska javnost je poklicana, da pomaga s svojim socialno čutečim srcem tem družinam in predvsem revnim otrokom do potrebne obleke in borega kruha. Ta podpora bi prišla najbolj v poštev v narodnostno ogroženih obmejnih krajih. Zato ni zgolj samo socialni interes naroda, ampak tudi narodno-obrambna dolžnost, da se na tem mestu začne to človekoljubno delo. Banovina, država, občine, šole, na-rodno-obrambne, socialne človekoljubne ustanove in podjetja so poklicane, da sodelujejo v tej akciji. Davica se je pojavila. Po nekaterih krajih ob naši severni meii se je pojavila med šoloobvezno mladino aavica. Med prebivalstvom vlada strah, da se ta nevarna nalezljiva bolezen ne bi še bolj razširila. t . , > , t« , ^.1,1. r .1. * i, ,,t -v < „ . i1t- ’ «» . *.» 'i i f ‘ j i 1 . i.\ v/ . <■'! «> . <* .i ^ \ i ■' * V r-i • ! p a .'L u . i ' v i k k/ % J * .i -V> -1 - f K s;/ f •' VVA T. > v ‘ ^ \i * 't** ' ' .t • .. ’ - . vr m. ’ ' ■ » * t » . J ■- ■ • \ - * ">■ ~ «■ V * r ■ ' - - * ' . " . v , * -V* . ^ »V »K *• f * f 1 1 * » - .'L » w . r* ’ t ^ Napredek omike in volna Od njega dni že sta bili znanost in vojna v lesni zvezi. Da, Se več — če izvzamemo nekaj period v devetnajstem stoletju — večino važnih tehničnih in znanstvenih odkritij so napravile in povzročile gmotne potrebe vojne. Uporaba smodnika in njene posledice Uporaba smodnika, ki je bil rezultat napol tehničnega in napol znanstvenega raziskavanja raznih solnih zmesi, je koristila znanosti na mnogo raznovrstnih načinov. Kemični proces eksplozije je izzval proučevanje in raziakavanje tega, v čem je bistvo izgorevanja in lastnosti plinov. Na teh izsledkih pa »o bile pozneje, v 17. in 18. stoletju, zgrajene moderne kemijske teorije. Pojavi, ki spremljajo eksplozijo, so privedli do preučevanja o širjenju plinov, in tako do parnega stroja. Top je dal veliko pobude kovinski in rudarski industriji ter je prispeval k razvoju anorganske kemije in melalurgične industrije. Prav tako pa so bile revolucionarne tudi nove ideje, ki so izvirale iz raziskovanja o tem, kako se giblje topovska krogla. Dokler se ni pojavila artilerija, ni bilo mogoče govoriti o dinamiki v modernem smislu besede. Telo se je premikalo samo tako dolgo, dokler gn je potiskala neka 6ila ali dokler je padalo. Prvič so ljudje temu mišljenju pokazali hrbet, ko so začeli v vojni uporabljati topove. Tedaj se je prvič sama od sebe vsilila misel, da neka nova vrsta sile premika izstrelek. Največje tehnične pridobitve so bile v 18. in 19. stoletju, posebno topljenje železa na debelo s pomočjo oglja, ter izum parnega stroja, so izšle neposredno iz potrebe po artileriji, katero je zahteval iz dneva v dan dovršenejši način bojevanja. Precizno vrtanje parnih cilindrov, ki je predstavljalo ogromen napredek za delovno sposobnost VVattovih parnih strojev v primeri s prejšnjimi atmosferskimi stroji, je bilo samo rezultat del, ki jih je bil opravil Wikins, kateri je bil dobil svoje izkušnje pri vrtanju topovskih cevi. Iz istega izvira poteka tudi Kumfordovo odkritje mehaničnega ekvivalenta toplote, na katerem je osnovana teorija vseh toplotnih motorjev. Produkcija jekla na debelo, tehnični napre. dek, ki je bolj kakor katerikoli drugi omogočil moderno mehanično civilizacijo, se mora za svoj veliki razvoj zahvaliti samo vojnim potrebam. Bes-semer je leta 1854, v začetku krimske vojne, izumil izžlebljeno cev, ni pa mogel najti tako močnega železa, da bi vzdržalo pritisk, ter je moral s svojimi poskusi počakati prav do časa, ko se je povečala produkcija jekla. Telolon, radio, aeroplan Hkratu pa so izpopolnjevanje prometa in izum telefona, radia, motornega prometa, predvsem pa neroplana, izzvali v možnostih koordinacije in v dirigiranju istočasnega premikanja več milijonov ljudi, izpopolnjevanje načina za konserviranje in spravljanje življenjskih potrebščin ter napredek v medicinski znanosti pa so omogočili tem milijonom ljudi, da lahko leta in leta žive brez strahu pred lakoto ali pred boleznimi. Pomen vsega tega je odkrila svetovna vojna Pomen vseh teh izumov za vojno smo v pravi meri in nedvoumno spoznali prav za prav šele v minuli svetovni vojni. Čeprav so bile tako znanstvene kakor tudi tehnične priprave za to vojno velike in obsežne, vendar niso bile v stanu, da bi premagale in obvladale dejstva, ki so se postavila prednje. Učenjaki so prvič postali dragoceni pomočniki države. Resnica je, da so jih v začetku uporabljali na napačnih mestih. Tako je bil na primer Mosley. ki bi bil brez dvoma postal največji eksperimentalni fizik Anglije svojega stoletja, poslan v Galipoli, kjer je padel. Pozneje pa so učenjaki začeli delati v svojih državah. Pripravljalno delo v zaledju Nastopile so ogromne izgube pri ljudeh in pri materialu V zavezniških državah so s polno paro proizvajali bojne pline, brez ozira na to. da so to delo z življenjem ali z zdravjem plačale stotine in stotine inženirjev ter delavcev. Kaj kmalu so uvideli, posebno izven meja tedanje Nemčije, da napredek znanosti, še posebej pa število strokovno izobraženih učenjakov, absolutno ne odgovarja in ne zadošča potrebam vojne situacije. Kljub temu, da so imeli neprimerno manjše prirodne možnosti, so Nemci vzeli v svoje roke tehnično in vojno iniciativo ter so jo obdržali tudi v večjem delu vojne. Zato je popolnoma naravno in samo ob sebi umljivo, da so Nemci izgubljali enega moža, ko so zavezniki izgubili dva, in da so za vsak svoj izgubljeni aeroplan zbili z neba šest sovražnikovih. Raziskavanja v vojne namene Prav gotovo ni pretirana trditev, da gre v Veliki Britaniji tretjina ali pa celo polovica onega denarja, ki je namenjen za stroške raziskavanja, posredno ali pa neposredno za stroške raziskava, nja v vojne namene. Tako stoji stvar v mirnem času. Za časa vojne pa gredo razumljivo skoro vsa znanstvena raziskavanja na račun raziskavanj za vojne namene. Jasno je, da so se pojavljali od časa do časa poskusi, ki naj bi omejili izdatke za vojna znanstvena raziskavanja na najmanjšo možno mero. Običajno opozarjajo merodajni krogi na to, da se dajo vojni izumi, in iznajdbe pogosto koristno in s pridom uporabiti tudi v drugih življenjskih panogah. Tako na primer opozarjajo, da raziskava- • : ■■■■■■ ■ • r : • .v z 1* *Jl m Eden veličastnih prizorov ii zgodovinskega filma »Juarcz« Film obravnava žaloigro prvega in edinega mehikanskega cesarja Maksimilijana in njegove žene Cliarlotte ter _ Maksimilijanov boj z voditeljem mehikanskih rodoljubov Juarezom. Juareza igra sloviti Paul Muni, Maksimilijana Brian Ahernc, cesarico Charlotto Bette Davisova, francoskega cesarja Napoleona III., ki je Maksimilijanovo mehikansko dogodivščino pripravil, pa Claude Rains. Film je bil i Ameriki in Evropi sprejet kot močno in zanimivo umetniško delo. nja eksploziv ne prinašajo koristi samo vojaški znanosti, ampak tudi tehniki, rudarstvu in stavbarstvu, raziskavanja in preučevanje strupov pa prinaša korist gospodarstvu in kmetijstvu zlasti v borbi s škodljivimi žuželkami. Res je tudi, da se raziskavanja, ki so povsem civilnega značaja, dajo obrniti in uporabiti tudi v vojaške namene. Mi dandanašnji izhajamo iz dobe, ko je bila vojna neke vrste specializirana naloga, ki je bila poverjena neki skupini človeške družbe, ter prehajamo v dobo, v novi čas, ko bo vsak član družbe, plemena ali naroda moral biti vojak in borec. Pod modernimi industrijskimi pogoji se vojna^ ne vo-juje več samo na bojišču, temveč v celi državi. Bojuje se cela država Neka prav zares značilna, simptomatična črta, ki se je bila pojavila pri bojevanju v pretekli svetovni vojni, in ki se je od onega časa pa do današnjih dni še bolj okrepila ter postala še razloč-nejša, je prav gotovo mehanizacija vseh oblik bojevanja. Posledica te mehanizacije je ta, da je za uspešno vojno potrebna velika materialna oborožitev, in sicer ne samo oborožitev v smislu topov in pušk kakor pri starejšem načinu bojevanja, temveč v smislu mitraljezov, tankov in aeroplanov. Ti pa na drugi plati zahtevajo vse večje rezerve eksploziv, bencina in plinov. Za njihovo nabavo je potreben mnogo večji kapital kakor je bil potreben v prejšnjih vojnah, za njihovo ohranjanje in dopolnjevanje pa je potrebna zelo močna in zelo razvita industrija ter hkiati tudi mnogo več ljudi, ki so zaposleni v zaledju. Iz tega pa izhaja, da se morejo uspešno bojevati dandanašnji samo tiste države, ki imajo močno razvito industrijo. Uspeh to ali one države v današnji vojni tedaj zavisi predvsem od velikosti in sposobnosti, ki jo kaže produkcija njene industrije v mirnem času. Na vsem svetu je trenutno le sedem držav, ki bi jih lahko smatrali kot sposobne za tekmo v navedenem smislu (čeprav ne razpolagajo z enakimi silami). Te države so: Združene države Amerike, Nemčija, Sovjetska Rusija, Velika Britanija, Francija, Japonska in Italija. Močnejša industrija — močnejša vojna sila Vse, kar povečava industrijo v neki državi in kar povečava njeno ekonomičnost ter sposobnost za produkcijo, povečava tudi vojno silo te države. V tem pogledu je dejansko vsako industrijsko raz-iskavanje in preučevanje istočasno tudi raziska-vanje in preučevanje v vojaške namene in za vojaško uporabo. Nekatera težka prometna sredstva, kakor na primer tovorne avtomobile, traktorje in drugo, lahko brez vsakega spreminjaja in predelavanja uporabljamo tako za potrebe v mirnem času kakor za potrebe ob času vojne. Kaj težko je ugotoviti, koliki del raziskavanja je na tem področju namenjen vojaškim potrebam. Posebno važni so aeroplani Povsem drugače pa stoji stvar z aeroplani. Skoraj že od samega začetka so aeroplan uporabljali in izpopolnjevali v prvi vrsti za vojne namene. Še pred današnjo veliko oboroževalno tekmo so bile v Angliji štiri petine vseh aeroplanov izdelane v vojaške namene. Zato je v vojaškem pogledu zrakoplovstvo izredno važno za vsako državo. Najlepši dokaz gledamo za našo trditev prav tem, ker dandanašnji vidimo, da posamezne države čedalje težje in čedalje najrajši sodelujejo z aviaciji z drugimi državami. Seveda, prav gotovo tudi v tem pogledu lahko zapazimo neke vrste sodelovanje, toda prav za prav le navidezno. Vsak dan beremo o novih modelih o njihovih prednostih. Toda v najboljših modeli in v njihovih prednostih ter odlikah vlada povsod, po vseh državah, grobni molk. 0 najboljših modelih molče vztrajno, prav do tistega časa, ko zastare. Na ta način se vsaka država zase potihem nadeja, da bo v vojni v tem pogledu za nekaj let pred drugimi. Zrakoplovna industrija, ki je popolnoma znanstvena stroka, zahteva mnogo več raziskavanja in preučevanja kakor katerakoli druga starejša industrijska panoga. Hkratu pa tudi povsod po svetu lahko opažamo, da so v večini držav zrakoplovna raziskavanja najbolj napredovala in da med vsemi industrijskimi oblikami, za katere daje država subvencije, dobivajo največje podpore. Važnost kemične industrije Vojni material, ki ga lahko proizvaja kemična industrija, predstavljajo eksplozivi, plini, gumi, bencin in razna olja. Vojne sploh ni mogoče voditi dalj časa, če tega materiala ni možno nabavljati mnogo več kakor v mirnem času. Vse te proizvode lahko uporabljamo tako v miru kakor za časa vojne. Samo pline kot izrazito vojni material, v mirnem česu izdelujejo le v relativno manjših količinah. Eksplozivi prihajajo vpoštev prav močno tudi v mirnem času, saj jih rabijo v rudnikih, v kamnolomih, pa tudi za mnoge stavbarske in graditeljske potrebe. Gumi in petrolej vsaj na prvi pogled niti ne spadata v kemično industrijo. Toda to sta prirodna proizvoda, katerih najdišča so zelo neenakomerno porazdeljena. V takih okoliščinah so takoj po vojni pričeli z znanstvenim raziskavanjem surogatov za obe oine-s u rovi ni. Možno je, seveda, da bodo za ceno milijonov funtov šterlingov, ki bodo žrtvovani za raziskavanja, preučevanja in poskusno produkcijo, -J1 "f1":. n.a k?terega se bo dalo proizvajati ti ni hiVV1 *er način’ ki h° dosegel, da ma- i .1' bosta dražji od prirodnih surovin, ali pa m" ^ i wi prirodnih. Vse zavisi Ti;« numi i"8’ V *kšni meri se bodo raziskavanja napotila v smer, ki, čeprav nosi trgovinski značaj,e vendarle obstoji le, ker obstoje vojne Prvotno so žveplo, ki je potrebno za produkcijo žveplene kisline, pridobivali iz žveplenih rud ali pa iz prirodnih žveplenih nahajališč. Pozneje so poskušali žveplo pridobivati iz manj vrednih rud, kakor na primer iz apnencev. Pri današnjih načinih produkcije nobena velika industrijska država ne bo trpela zaradi pomanjkanja žveplene kisline. Ti načini so taki, da se bo vsaka država kliko sama doma osskrbela z zadostno količino žveplene kisline. Nekaj časa je predstavljala zadostna produkcija azotne kisline zelo težak problem. Ker surove azotne soli prihajajo skoraj izključno le iz Chileja, so jih v vojni lahko nabavljale samo tiste velike države, ki so imele premoč na morju. Položaj pa se je do temeljev spremenil v pretekli svetovni vo£nl> Haber izurnil način, s katerim je mo- goče dobivati azotne okside iz zraka. Po njegovi metodi je bilo proizvedenih ne samo za časa zad- s!®)tov"e vojne ampak tudi po njej, toliko azot-nih soli, da je bilo njihovo prirodno nahajališče nazadnie popolnoma izločeno iz konkurence n. » 8 Slrupenirni Pl*ni je povsem podob-na. Razen te prej omenjenih materij so za njihovo produkcijo potrebna nekatera prirodna elesa predvsem: klor, ki ga dobivamo iz soli ali fž morske vode in arzenik, ki ga je dovolj povsod. Intermediarni produkti v proizvodnji strupenih plinov pa so vobce razširjeni predmeti, ki iih uoo rabljamo vsak, tako da raziskavanja in preučeva nja pri produkciji plinov šele v zadnjih stadijih lahko posvetimo izrazilo vojaškim potrebam. . , Dr“?a simptomatična lastnost, ki daje kemični industriji vojaški značaj bolj kakor vsem drugim panogam, je njeno lahko prilagojevanje vojni produkciji. Strojev za izdelavo velikih topov in vojnih ladij m mogoče tako meni nič tebi nič kar improvizirati. Tudi produkcijo aeroplanov na debelo je treba pripravljati nekaj mesecev. Kemična industrija pa se lahko preuredi in preravna izredno hitro, najdalj v dveh, treh tednih. Preskrba s hrano Produktivne sile pa se dajo v vojne namene obrniti tudi drugje, ne samo v industriji. Enako vazna komponenta v modernem bojevanju je tudi tudi preskrba z živežem. Tod je znanost opravila izredno vazno delo, ker je povečala produkcijo živali in rastlin pod bolj ali manj ugodnimi pogoji, Kakor je bilo na primer uvedeno v Angliji gojenje sladkorne pese, ali spreminjanje planinskih bregov v pašnike in pašnikov v njive. Strah pred zastaranjem H ac* produkciji orožja odločajo mnogi RŽiuiteWr l 86 P1*1 n® ujemajo s trgovskimi načeli Tako sla ?ehnična popolnost in trpežnost mnorro važnejši kot cenenost. Zato so konstruktorji vo£ nega orožja v nekem smislu svobodnejši kakor ri Sw,ksru^ii- ** “. 'o-1 ™ orožh I H 1ZTljan,Je ln ^delovanje novega a g k d°Voij naP’° izP0d rok, se pojavi nevarnost, da bo novo orožje zastarelo, in potem je bil ves denar vržen tja v tri dni. Program radio Ljubljana ^■T0rek-J; nov7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napo-7-15 Pisan venček veselih zvokov T i d » Hra: Na“e rudll° bogastvo (vodi g li? r iw^lr).r 12 Vsakemu nekaj (plošče L ' objave - 13.02 Opoldanski koncert Kadij. orkestra — 14 Poročila — IR Plnann n-(ploščo) - 18.40 Stari štajerski * gradovi (“ U iti tauer) — 19 Napovedi, poročila — Ifl/JO Nac ura- Pre M« OhFflvB“tai:J,Vtol; ( (pioSčc) - 12 Nekaj Dvorakovih skladb (ploščo) _ J « Poročila, objave — 13 Napovedi — 13 n*» Orlu * harmonika (gg. Fr. Petan in A. Sta ikof fi 5 čila — 13 Mladin. nra Elektrifikacij« ?4 ■poro’ portaža - 18.40 Kmet i* grudam i P?«VOnl& „tC’ povedi, poročila — 19 20 Nac* nrn*. 1 ? obstoja Mostne hranilnice n> 50 ^tnega nlštvo (Ivo Penini T \ ‘JUbljanske «a slov. denar- godba ifl miikl tv- , ~ ,1S # °Wave ~ =» Vojaška nik F ‘Triglavskega«; dirigent viš. kapel- novndi’ nS ~ Po domače (plošče) _ 22 Na- povedi, poročila - 22.16 Citrarki trk »vina«. A. G. Barrili 9 DVE BEATRIC! »In kaj hočete reči s tem?« »Hočem vedeti, kaj ste mislili, da je prišel iskat tja.« »Prav lahko si predstavljam. Don Alvaro je kot poveljnik prišel h kralju po navodila; ker pa ni našel ne kralja ne kraljice, je kot vljuden vitez pokramljal z vami.« »Ali si niste mislili, da mi je govoril o ljubezni?« »Ne, nikakor.« »Res ne? In tudi sedaj ne verjamete?« »Tudi sedaj ne.« »Kako to?« »Ker je don Alvaro vitez; in vitezi ne govore plemenitim gospem o stvareh, o katerih vedo, da so jim neljube.« »Vi, dom Cristoval, ste res pravi vitez; a takih je prav malo na svetu. Mnogi so, žal, le na videz viteški. — Ono usodno noč mi je don Alvaro govoril o ljubezni in jaz sem ga, čeprav nerada, poslušala. Prišel je v kraljevi šotor z izgovorom, da išče kralja. Seveda ga ni našel; pač pa je našel mene. Bila sem takoj prepričana, da je dobro vedel o kraljevem odhodu in prisilila sem ga, da mi je to priznal. Očitala sem mu njegovo brezobzirnost, ker je s svojim prihodom spravil v nevarnost svoje dobro ime. Skušala sem ga s prijazno, a odločno besedo prepričati, da je ves njegov trud zaman in da je vsaka njegova beseda žalitev. Sumičil me je, da sem le nasproti njemu tako neuklonljiva, da pa nekomu drugemu, don Alanzu de Ojeda, posvečam več pozornosti. Ko mi je priznal, da ni za ta sumničenja imel drugega povoda, kot svojo ljubosumnost, sem ga z vso ostrostjo odslovila. Padel je predme na kolena in prosil odpuščanja. V tistem hipu je vdrl v sobo morilec in takoj za njim vi, moj rešitelj... Toda ko sem pozneje pomislila na oni trenutek in sem s: predstavljala, kaj ste si morali misliti o meni, bi mi bilo ljubše, da bi me zadelo arab-čevo bodalo.« Njen glas je trepetal in obraz ji je pokrila temna rdečica. »Gospa,« je vzkliknil don Cristoval, »prisegam vam, da nisem nikdar dvomil o vas. Nisem navajen potvarjati resnice, pa čeprav bi mi laž bila še tako koristna.« »Verujem vam in se vam z vsem srcem zahvaljujem. Ponavljam, da ne smete biti malodušni, znala bom izpolniti svojo obljubo; toliko bolj, ker mi je ta dolžnost prijetna. Vojna bo gotovo kmalu minula in tedaj vam bo kraljeva dvojica pripravila ladje in vse, česar potrebujete, da boste zanjo osvojili nov svet.« »Gospa, se vam li ne zdi, da je že prišel čas vrnitve?« je vprašal don Cristoval, ki je šele tedaj opazil, da je sonce že zašlo in da se je že začelo mračiti. »Res je. Kako hitro beži čas. Ali vam je žal za te ure, ki ste jih prebili z menoj?« »Nikakor ne.« »Tudi meni ni žal, vedno se jih bom z veseljem spominjala.« »Kako ste dobri, gospa! — je vzkliknil vitez. »Pojdiva. Prosim vas, da me sprejmete do kraljeve palače.« Podala mu je roko in kramljaje sta se napotila iz parka. Ko sta šla mimo nekega grmičevja, sta zaslišala šum. »Saj ni nič,« je dejala markiza, »kakšen ubog zajček, ki so ga najini koraki zbudili iz sladkega sna. Kako srečne so živali! Gredo, kamor se jim zljubi, brez nobenih ozirov!« »A tudi njihovo življenje je polno nevarnosti.« »Hočete reči, da je življenje boj, kaj ne? Ni se nama treba bati; borila se bova pogumno drug ob drugem kakor brat in sestra.« V. poglavje. Ko sta «e markiza de Moya in don Cristoval bližala izhodu, 6ta zagledala markizino spremljevalko, ki je 6edela pod nekim drevesom j in molila rožni venec Ko je ta uzrla svojo gospodarico, je nemudoma ; vstala in se ji hotela približati, obenem pa ji je z očmi namignila, češ, naj se ozre proti gozdičku. Markiza pa se ni hotela ozreti in je odšla s svojim spremljevalcem; služabnica jima je sledila v spoštljivi razdalji. Ko 6ta dospela do kraljeve palače, se je don Cristoval poslovil od lepe markize. Tedaj šele se ji je služabnica približala ter ji povedala, da je videla v parku dva viteza, ki sta jo očividno zasledovala. Enega izmed obeh je spoznala po majhni poslavi: bil je don Alonzo de Ojeda, ki ji je neprestano dvoril in ji je prav zaradi tega bil zoprn do skrajnosti. Ko je dospela do kraljevih soban, je zagledala kraljičinega spovednika, don Talavera, ki je pravkar zapustil dvorano, kjer 6e je vršila 6eja. Držal je v roki brevir in polglasno molil. »Poljubljam vam roko, ekscelenca!« ga je pozdravila markiza, ko se mu je približala. yi j*te, hčerka moja!« je vzdihnil don Talavera. »Mir z vami.« »Mirna bom šele, ko boste zadostili neki moji majhni radovednosti.« »Radovednost j« grešna«, ji je smehljaje se odvrnil. »Toda, saj sem vam rekla, da je majhna.« »Yendar ne dvomim, da boste ustregli moji želji. Rada bi vedela, kakšni so vzroki..ki 6e zoperstavljajo predlogom, ki jih je don Cristoval Colon stavil našima vladarjema.« »Kakšna nenavadna želja, markiza! Ali se tudi vi zanimate za zemljepis?« »Slišala sem že toliko govoriti o don Cristovalovih načrtih, a jih razumem tako malo! ..« »To pač niso 6tvari za gospe; s tem se bavijo le učenjaki. « »In niti učenjaki niso razumeli mnogo. Saj se zboru v Salamanci ni posrečilo ovreči niti ene izmed njegovih trditev.« »Ni se mu posrečilo!... Markiza, vi pač ne morete razumeti teoloških razlogov, ki se protivijo njegovim teorijam.« »Toda njegove teorije nimajo ničesar opraviti s teologijo« je odvrnila markiza »In don Diego de Dera, prvi profesor teologije v Salamanci .,. »Prvi, da prvi, ker so se drugi umaknili. In poleg tega je še mlad; v marsičem bo še spremenil 6voje mnenje. Re6 ni v don Cristovalovih načrtih ničesar takšnega, kar bi naravnost nasprotovalo razodeti resnici. Čeprav niso krivoverski, vendar so krivoverstvu zelo blizu. Toda ne glede na teologijo, tudi nauki naravoslovja nasprotujejo njegovim trditvam.« »Razumem,« je pristavila markiza; »če bi ladja odplula navzdol, proti neznanemu svetu, če ta 6ploh obstoja, tedaj je nerazumljivo, kako bi se mogla zopet vrniti navzgor.« »Res je tako!« je veselo vzkliknil Talavera. »Veseli me, da tudi vi to uvidite.« »Vem še več, je nadaljevala markiza. »Če bi bili na nasprotni 6trani zemlje ljudje, bi morali hoditi z nogami navzgor . . . »In z glavo navzdol!,.. Lepa reč! Ali sedaj uvidite, da je oni človek blazen?« »Toda znaki?...« Je zopet povzela markiza. »Znaki daljnih obljudenih dežel, izrezljan les, bambusove palice in trupla ljudi nezna-inega plemena?« Za Jugoslovansko tiskarna « Ljubljani: Jot« Kramarič. — Izdajatelj: Inl Joio Sodja — Orednik: Mirko .tabornik - Rokopiso« ne vračamo. »Slovenski dom« liibaU v«ak '\b 12. Mesečna naročnina 12 din, ia inozemstvo 25 din. Uredništvo; Kopitarjeva ulica 6/IIL Telelon 4001 do 1005. Uprava: Kopitarjeva ulica 6.