126. številka. Ljubljana, v soboto 6. junija. XVIII. leto, 1885. Ishaja vsak dan ivei'er, izimsi uedelje in praznike, ter velja po poŠti prejoman za a vstrij sko-ogerske dežele za v ho leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedeu meseo 1 gld. 40 ki. — Za Lj ubijano brez pošiljanja na doiu za vse leto 13 gld. za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po ■ 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po fi kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tisk a. Dopisi naj ae izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npravništvo j<* v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Po volitvah. i. Končan je boj, ugladili so se volilnega gibanja razburkani valovi, polagoma utihnile bodo strasti in kakor še po prestanej nevihti le še za oddaljenimi gorami zdaj pa zdaj zabliskne, tako se bode tudi pri nas k večjemu v kakej sodnijskej sobi vršilo še zadnje dejanje državnozborskih volitev. Še par dnij in vse bode tiho, vse se bode povrnilo k vsakdanjemu poslu. Tudi časnikar ne dela izjeme, in po starem običaji mu je nalog, da se peča z baš dovršenimi volitvami, da zabeleži svoja opazovanja, da, kolikor možno, pristno nariše podobo volilnega gibanja, da odobrava, kar je bilo hvalevrednega in opozarja na hibe in nedostatke, ki so se v tej borbi pokazali. ČJe ravno dovršene državnozborske volitve po Slovenskem vzamemo v razpravo, priznavati nam je v prvi vrsti, da so se Slovenci izven Kranjske veliko hrabrejši obnašali, nego kranjski Slovenci. Slednji žive v precej ugodnih razmerah, zdržema, neso toli razpostavljeni niti nemškemu, niti italijanskemu nasilstvu, kakor Slovenci na Spodnjem Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Istri. Pričakovati bi se torej smelo, da bode njih disciplina vzgledna. A temu ni bilo vseskozi tako. Res da je bilo par prav lepih volitev, a če premislimo, v kako neugodnih razmerah so korakali Slovenci po drugih kronovinah na volišča in kako so se odločno in hrabro držali, kako uzorna je bila njih disciplina, moramo jim priznavati, da so nas, v ožjej domovini živeče, prekosili. Slovenci izven Kranjske so nam v tem naprej, da nemajo domačega prepira, pač pa tako živo domoljubje, da bi, ko bi tudi imeli razpor mej seboj, v odločilnem trenutku nanj pozabili ter kakor jeden mož stopali k volilnej šarici. Zaradi tega dosegli so tudi jako lepe vspehe. Lep se sme imenovati volilni vspeh v Koroš-kej, ki dosle še ni bila v državnem zboru zastopana po poslanci naše stranke, ki je pa pri zadnjih volitvah priborila si jednega poslanca, pri propalih kandidatih pa dosegla jako znatne in častne manjšine. Prav dobro znano, da je minister baron Pino nekoliko glasov več dobil zategadelj, ker je zanj svoj upliv zastavil g. Zabierov, a Če prernotrimo razmerje glasov, vidimo da so koroški Slovenci in konservativci jako močno napredovali. V okrajih Celovec in Velikovec dobil je kandidat naše stranke 125, liberalec le 104 glasove. Okraja Beljak in Borovlje oddala sta za g. Ein-spielerja 63, za nasprotnega kandidata pa 70 glasov. Št. Vid in Wolfsberg imela sta naših 73, nasprotnih 106, Špital in Smohor naših 45, nasprotnih 95 glasov. Bilo je torej oddanih za kandidata naše stranke 300, za liberalce pa 375 glasov tako da smo se že približali polovici. In vse to pri najsilnejšem pritisku nasprotnikov, ki so uporabljali vsa sredstva in slovenskim in konservativnim volilnim možem pretili, da jim službe ali pa posojila odpovedo, ki so z vsakovrstnimi strašili uplivali na volilne može, tako da gotovo vsi neso po svojem prepričanji volili. Začetek je storjen. Pridobljen je jeden poslanec in skoro polovica volilcev izrekla se je na našo stran. Koroška ni še izgubljena, kakor so že mislili nekateri črnogledci in malosrčneži, vspehi pri zadnjih volitvah podvojili bodo pogum in delavnost naših bratov onkraj Karavank in pri prihodnjih volitvah so jim še večji in Še lepši vspehi gotovi. Da je pa temu tako, to je zasluga koroške duhovščine, ki je tako hrabro in požrtovalno svoje rojake vodila v volilnem boji ter je z besedo in dejanjem vzbujala in navduševala. Zatorej je bodi izrečena vrlo zaslužena zahvala! Občni zbor društva „Narodni dom" dne 31. maja 1885. (Dalje.) Poročilo tajnikovo vsprejme se brez debate in z odobravanjem. Blagajnik dr. Stare poroča potem o društvenem gmotnem stanji. Društveno premoženje dne 31. maja t. 1. je naslednje: 1. V gotovini...... 75 gld. 51 kr. 2. Naloženih: a) pri kranjskej eskomptnej družbi....... 185 , 03 „ b) pri notranjskej posojilnici v Postojini.....1001 gld. 32 kr. c) pri kmetskej posojilnici na Vrhniki.....2015 „ - „ d) pri posojilnici v Celji . 2008 „ 33 „ e) pri obrtniškem društvu v Ljubljani...... 3000 „ — „ f) pri posojilnem društvu v Ptuji....... 2000 „ — „ g) 5 obligacij kranjske zem- Ijiščne odveze .... 5250 „ — „ 3. Naloženih v kranjski hranilnici ...... . 21511 g 57 w Skupaj . 3704 G gld. 76 kr. Čista bilancija 31 decembra 1884 pa: Dati. Gotovina v notranjskej posojilnici v Postojini..... 980 gld. Gotovina v kranjskej hranilnici v Ljubljani...... 19170 „ Gotovina v posojilnici na Vrhniki ........ 2015 „ Gotovina v posojilnici v Celji . 2008 „ Posojilo v loterijskej blagajnici 432 „ Razni stroški...... 011 „ Gotovina v blagajnici . . 117 „ Skupaj . 25341 gld. 89 kr. Imeti. Na račun deležev uplačana gotovina . . . ,..... 7000 gld. — kr. Obresti od nje po 3%, za leto 1884 ...... 199 „ 70 „ Ustanovnina banke „Slavije" . loOO „ — „ Darovi........ 12040 „ G4 „ Terjatev „kranjske eskomptne družbe" loco......2143 „ 40 „ Terjatev „Landerbanke" na Dunaji........ — „ 85 „ Dobiček pri prodaji vrednostnih papirjev in obresti . . . 2957 „ 24 B Skupaj . 25341 gld. 89 ki'. (Konec prih.) 32 kr. 21 M 33 87 45 71 LISTEK. Pariz v Ameriki. (Francoski spisal Kette Lefebvre. Poslovenil * * * Stat nominis unibra.) Šestindvajseto poglavje. Bolnišnica. (Dalje.) Nedvomno, odgovoril je puritanec; a nič ni toli nevarnega kot taka vsakdanja načela. Svobodo zmeraj ubijejo s širokoustnimi besedami! Lastnina ni korist, ampak pravo. Občna korist je raztegljiv in nedoločen izraz, ki lehko najbolj krivične, pa tudi najbolj pravične zahteve zakriva. Predno se sklicujemo na ta pojem, morate ga nam opredeliti. Naš zakonik je vprašanje že rešil, rekel je Humbug. V nas so le štirje slučaji razvlastenja ali razsvojenja: cesta, ulica, železna cesta, prekop. Če prav smo mi sosebno samosvoj občinski narod, če prav je mesto popolnem samosvoje v vsem tem, kar se njega tika, vender je lastnina tako sveta stvar, da mora državno zakonodajstvo posredovati, predno se je sme dotakniti. Poseben zakon določi mer in pooblasti prisvojenje zemljišča, a lastnik se mora prej odškodovati. Za vse drugo: za šolo, bolnišnico, občinsko hišo, cerkev pa zakon zasobno pravico stavi nad javno korist, ki je nazadnje le korist kake družbo ali kakega oddelka mesta. Doktor, kam bi zagazili z vašim načelom (sistem)? Ž njim bi me oropali očetove dedščiue, vzeli bi mi moje spomine, zasramovali bi najdražje mi stvari, razdrli bi najsvetejšo mi lastnino, in zakaj? Da bi sezidali gledališče ali pa pivnico! To ne sme biti. Kaj! vzkliknil sem, v državi, kjer ljudstvo vlada, upate se zagovarjati ta stara fevdna načela? Gospodine, rekel je Brovvn, vi o svobodi pač nič ne razumete. Čim ljudovladneja je država, tem močnejša mora biti posamična oseba, tem svetejša mora biti lastnina. Mi smo narod kraljev ali samo-vladarjev; vse, kar slabša posamično osebo, vodi k demagogiji, to je k neredu in pogubi; vse pa, kar posamično osebo krepi, vodi k ljudovladi, h kraljestvu božjega uma in sv. evangelija. Svoboden narod je narod, kjer je vsak državljan neomejen gospodar svoje vesti, svoje osebo in svojega premoženja. Ko bi nam neki dan ne govorili o osobnih pravicah, ampak o občni koristi, izgubljena je naprava Washingtonovn; postali bodemo prav navadna tolpa ter dobili oblastnika. Gospoda, rekel je polkovnik, ki so je za naš prepir le malo menil; ker ni drugega na dnevnem redu, sklenem sejo. Ne zamerite mi, da vas zapustim. Baje so došle slabe vesti z bojišča in rad bi kmalu resnico izvedel. Ljubo mi je bilo, da bi se bil iznebil puritanca in njegovega ostrega jezika; a na nesrečo sem jaz mu dopadal ali temveč puritanec, kot se mi dozdeva, imel je hvalevreden namen, da bi meno svojej prenapetosti pridobil. Doktor, rekel mi je, prositi vas moram za neko ljubav. Pred kratkim smo v svojem okraji ustanovili delavsko društvo. Napravili bodemo knjižnico, zbirko uzorcev, dve sobani za risanje, javna predavanja in čitalnica, z jedno besedo vse, kar je dru-Stvu te vrste primerno. Troške vzdrževanja bodo delavci sami pokrivali; na to mi še ne mislimo no, da bi se jim kot dobrotniki vsilili in njih nezavisno delovanje motili. Prvo načelo dobrodelnosti mora biti, da se dostojnost in odgovornost podpirancev no krati. A kaj velikih troškov prvega ustanovljenja bi mošnjica naših delavcev ne mogla pokriti; trebu-jemo namreč najmanj deset tisoč dolarjev. Da bi to vsoto nabrali, napravili bodemo javna predavanja z vstopnino. Sloveči Lverett nam je obljubil svojo Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 6. junija. Jutri voli za državni zbor tretja volilna skupina v Trstu 1 poslanca, v ponedeljek pa kmetske občine v Dalmaciji 6 poslancev, mesta v Galiciji 13 poslancev, trgovski zbornici na Št irskem 2 poslanca, veleposestniki na Koroškem 1. na Morav-skem 9, na Goriškem I, v Istri I in v Slvfiji 3 poslance. Na Češkem so y mestih razno že povedanih poslancev voljeni Čehi: dr. Dostal, Spaček, Tonner in Bromovrskv. nemški liberalci: dr. Polak, Bendel in Kindennann. Brornowsky je v Gričinu zmagil kot samostojen kandidat proti kandidatu centralnega odbora dr. Janzi, ki je ostal za 26 glasov v manjšini. Čehi so v mestih pridobili jeden mandat. Trinajst mestnih poslancev je novih. Na Štirskem voljena sta včeraj v mestih liberalca: dr. Reicher in dr. For-regger, iz druzih volilnih okrajev pa izid še ni znan. Na Moravskein so pa voljeni, kolikor je do sedaj znano, liberalci \Veber, dr. Menger, Demel in Prom-ber, iz mnogih volilnih okrajev izid ni znan. Na Spodnjem Avstrijskem so voljeni v veleposestvu liberalci: Leopold baron Gudenus, grof Kielmannsegg, baron Anton Ludvigstorft, baron Henrih Doblhof. Za Štiri mandate pa bode odločila še le ožja volitev. V bukovinskem veleposestvu voljena sta dosedanji poslanec baron Styrcea in dr. Grigorcea. Odrski minister notranjih zadev naročil je bil po sklepu ininisterskega soveta, ministerskemu sovetniku Jekellussy-ju, da izroči premoženje pred leti razpuščene Matice slovaške novoosnovanemu slovaškemu kulturnemu društvu. 2. t. m. je ta to izvršil v Ogerskem sv. Martinu — Nek sodelavec operskega lista „Budapesti Hirlap" imel je dolg pogovor z Aleksandrom Bachom. Ta mu je rekel, da njega ni nič posebno pretreslo da je propal pri vo-liLVith, kajti vsprejel je kandidaturo le na prigovarjanja druzih. O avstrijski politiki se Bach ni hotel dosti razgovarjnti, več pa je govoril o ogerskej. Izjavil je nado, da se njegovo delovanje, kar se tiče Ogerske, sedaj milejše presojuje, kakor se je nekdaj. On je bil našel Ogersko v velikem neredu, in se je mnogo trudil, da napravi red. Gaslo, katerega se je on moral držati, bila je jednotna organizacija vse države. Tujcev pa on v državne službe ni nastavljal na Ogerskem, če je le mogel dobiti sposobne domačine, a z začetka ni noben Oger hotel usto-piti v državno službo. Da bi bil deželam dal kaka zastopstva, pri tedanjih razmerah ni bilo misliti. Skrbel je pa posebno za blagor Ogerske. Madjarov ni nameraval ponemčiti, ampak samo uvesti nemški državni in uradni jezik, kakor so sedaj Ogri povsod na Ogerskem mudjarskega, ali kakor so hoteli ustavoverci nemškega tostran Litve. Na državnopravno stališče Ogerske se on ni oziral, pa bi se bil, ko bi bil še dalje časa vladal. O sedanji oger-ski upravi se je Bach sploh kaj pohvalno izrazil, njemu je mnogo bolj vseč, kakor avstrijska. On je zato, da se kmalu sklene nova trgovska pogodba z Kumunijo. Viiiiiil vsi pristopili k društvu, za katero se bili od začetka vsr imeti, in doznal bo, zakaj neso došli na slavnost. Ko se je ustanovijalo bralno društvo, ni bilo nikogar, ki bi ne bil hotel biti ud; a tisti veljak, ki je b svojim teslom obtesal društvo vseh tacih prirastkov in bunk, bil je On. Da neso došli k slavnosti, se togoti. Kako, da neso? Ni li povabil namišljeni factotum društva le „dotičnih" k slavnosti s prostim ustopom? potem pa še javka, zakaj da oni ne pridejo, ki neso niti dotični niti povabljeni! Ni li bila opravičena misel, da hoče društvo le svojim uaom in tistim, ki so Njemu mili, prirediti zabavo? Toda dosti. Le toliko še rečem, da naj slavni očak, kadar misli še tako otesano poročati o čem, hvali in slavi po volji; naj se prilizuje taeiro. gospodom, o katerih ve, da je „sam Bog govoril 8 tistim, ki nam jih je poslal'• — pravo kofetarsko prilizovanje ; a naj drugo, kar ga ne srbi, v miru pusti. Naj bi se rajo pečal s svojim košem, ki je pač potreben največje skrbi; naj bi raje deloval na to, da bi naše šolsko poslopje bilo jedino za izrejo otrok, a ne tudi v,tu reje nje tih štirinož-cev", ki nam dajejo slanino in druge dišeče, t zdravje šolskih otrok neobhodno potrebne tvarine. Da bi se pa on, ki s svojim govorjenjem pri vsakej priliki rudečico v lica žene, Še dalje po svojej navadi 9,l»ruzal" zdaj ob tega zdaj ob onega, to se mu mora odločno prepovedati. Ako hoče razlagati abecednik, za kojega je autoriteta, prosto mu, sicer pa — Sparta je bil velik učenjak !! Da tudi jaz završim s citatom, izposodim si pri našem „slavčku" dva verza in ja sem postavim : Zanesi nam, zunosi, Bog, Otmi nas rev, otmi nadlog! _Muha. Domače stvari« — (V Istri) izvoljen je v skupini mest dr. Vidulich. Naš kandidat dr. Fran Mandić dobil je nad 450 glasov. Vsakako jako častna manjšina, ki nam daje nado, da polagoma tudi v tej skupini pridobimo tal. — (Kranjske hranilnice nemški gospodje) hote na vsak način nemško šolo, katero bode patronizoval nemški „Schulverein" in načelnik mu dr. Weitlof. Dasiravno je mestni zbor Ljubljanski že ukrenil, da se ustano-i nemška deška in dekliška šola, vender hočejo gospodje hranilnični za-se še posebno pogačo, namreč nemško deško šolo, v kateri bodo poučevali strogo nemški učitelji o „Germaniji irredenti" na Kranjskem. Dolgo so gospodje hranilnični koraisijonovali po realkinem poslopji, naposled našli so vender prostore za novo nemško deško ljudsko šolo. Sklenili so v zadnjem izrednem občnem zboru, kar pa časnikom neso naznanili, da se nemškemu „SchulvereinuM odstopite Dalje v prilogi. pomoč, potem tudi govornik Summer. Pridobili bomo, nadejam se, tudi modroslovca Emersona in pesnika Longfellovva. Jaz na primer bodem predaval, kako 8V. evangelij svobodno delo pospešuje in delavce povzdiguje, s tem pa bogastvo in svobodo sedanjih narodov ustvarja. Vi se pač ne bodete branili nam se pridružiti. Ko bi učeni zdravnik bolnišnice „Pre-vidnost" dvakrat predaval, kako ohraniti zdravje novorojencev, pridobil bi nam vse matere, kar bi nam najmanj štiristo dolarjev donašalo. Ali imate vladino privoljenje ? vprašal sem ga. Zares, doktor, vi pojdete kar gorki v uebesa, odvrnil je trmoglavec. Ker oskrbujete male otroke, pootročili ste se sami; brez povodca ne morete več hoditi. Kakega privoljenja pač trebujom, če hočem ljudi poučevati in jim dobrote izkazovati? Kaj? vzkliknil sem, vi smete javna predavanja napravljati in delavcem o politiki govoriti, in vlada se ne bi nikakor mešala v to? Gotovo, rekel je; če izpozabimo svoje dolžnosti, tu je pač zakon in z zakonom pravosodje; to zadostuje. Ne, to ne zadostuje. Država ne sme vsakemu pritepencu priznati pravice, javno govoriti. Ta površna učenost, ta polovičarska vednost navdihuje ljudstvu zlonosno čestihlepnost; v nevarnost spravljate državo in celo vero. Somrak, rekel je Brown, je boljši od noči, ker lehko sklonosti in strasti vodi; in kako bi našli svetlobo, če je ne iščemo? Zato moramo pač ljudstvu govoriti ter neprestano ž njim v dotiki ostati. Nam ljudovladcem in kristijanom je to pogoj življenja. Ljudovlade ginejo po nevednosti: in če se strašite neverstva, poučiti in razsvetliti morate ljudstvo. Vsak trenotek in povsodi trebujemo svetlobe. Če je krščanstvo basen, naj razpade; če je resnica, naj kraljuje. Ali vi morebiti mislite, da smo mi duhovniki goli vekači, ki se z zmoto in lehkover-nostjo živimo ? Umirite se, odgovoril sem, tako visoko ne postavljajva tega vprašanja. Pač priznali mi bodete, da, če delavcem zbirališče izročite, s tem ustanovite društvo, v katerem so delavci neomenjeni gospodarji ? Nedvomno, ker je pač njihovo društvo. Ali ne sprevidite, da bode to društvo pri prvem razponi z gospodarji središče velike delavske zveze? Če se hočejo delavci mej seboj zavezati, odvrnil je hladnokrvno ta prenapetnež, kdo jim smo braniti. Kdor svoje delo proda, ima toliko pravice kot oni, kateri je kupi. To je popolnem svobodna kupčija. A gospodine, vzkliknil sem ves razburjen po njegovi zaslepljenosti, vi pač pridigujete brezza-konje. Gospod, odvrnil mi je s privajeno si grobostjo, vi govorite jezik, ki ni amerikansk. Anarhija ali brezzakonje pomeni y nas napad svobode drugih, ne pa hranitev lastne svobode. — Verujte mi, pristavil je ter je z navdihnjenimi očmi v nebesa zrl, naobraževanje duha in duše je blagor krščanske ljudovlade; ta le živi po poučevanji in odgojevanji. Dovolite delavcem čitati, poučiti se, o vseh mogočih vprašanjih se razgovarjati; povzdignite jih v najlepšem pomenu te besede, povzdignite jih do svojega stališča in povzdignite sebe ž njimi, in ne bodete se imeli več bati delavskih zvez, niti komunizma, niti vseh onih neumnostij, ki stari svet toli strašijo. To so bolezni, katere nevednost vzročuje; midva, dohtar, sva poklicana, da jih ozdravljava. S ur sum corda, to je moje gaslo. Kateremu iz srca rad pritegnem, le zanašajte se na me, odvrnil sem nehotoma, ves razvnet po goreči njegovi navdušenosti. (Dalje prih.) Priloera „Slovenskemn Narodu" St 126. 6. jnnija 1885. dve sobi v realkinem poslopji in se dovoli temu društvu za ustanovo šole in za plačo učiteljem za prvo leto 10.000 gld., seveda iz rezervnega zaklada, ki je po slovenskih žuljih nabran. Tudi so se mogočni gospodje „in camera caritatis" zagrozili, da, ko bi vlada tega sklepa ne odobrila, da s pode vso višjo realko iz dosedanjih prostorov. Mogočni gospodje kranjske hranilnice, katerih večina nema niti vinarji v kranjski hranilnici, dasi bi to pristojalo že „konoris causa", sklenili so nadalje, da se vse to za sedaj ne razglasi, ampak da tajno ostane, No, zvedeli smo vender! Če se nemškim gospodom pri tej deški šoli le ne bo tako godilo, kakor pri nemškem otroškem zabavišči, ustanovljenem v Mah-rovem poslopji, kjer je večina otrok slovenskih pa tudi nemških starišev, ostavila zavod, ko so o novem letu nova oblačila dobili. S tem, da kak mestni sluga pelje demonstrativno svojega sinčka v nemški otroški vrt, še ni nemštvo v Ljubljani rešeno in nameravana nemška šola „Schulvereinau, za katero bode sedaj kranjska hranilnica trosila slovenske novce, se bode ravno tako gotovo preživela, kakor se je že preživelo nemško otroško zabavišče. — (Od odbora za priredbo vlaka na Velehrad in v Prago) naznanja se nam, da so se začeli že oglašati udeleženci. Ker je potreba najmanje dveh sto osob za posebni vlak, toplo priporočamo vsem onim, katerim to dopuščajo čas in sredstva, da se potovanja v sorodno Moravsko in Češko udeleže. Naznanila naj se pošiljajo kar najprej mogoče dotičnemu odboru. Najbolje je, če se takoj priloži tudi denar za vožnjo. Zadnji čas za oglašanje je do 10. juuija. — (Pisateljsko podporno društvo). Odbor je sklenil, da se za letošnje leto pobira društvcnina le za pol leta. Tedaj bodo plačevali društveniki 1 gld. 50 kr., podporniki pa 1 gld. Dalje je sklenil odbor, da se skliče redni občni zbor koncem junija, ker so nova pravila potrjena od vlade, tedaj se ima voliti novi odbor. „Slavija" je poslala društvu darilo 300 gld., kateri so se priložili glavnici. Slovenske pisatelje in prijatelje slovenskega pisateljstva vabimo, naj pristopajo društvu, da mu bode mogoče vspešno delati. — (Umrl) je v 2. dan t. m. v Heiligen-stadt-u pri Dunaji dr. Leopold Geitler, profesor slovanske filologije v Zagrebu, v 37. letu svoje dobe. — („Škrata") izšla je danes 9. številka. Vsebina: Dijurnist Miško Zeha. — Komični prizor „Narobe svet". — Mlada mesarica. — Listek. Dolenjska volitev. — Pesmi. — Škratogrami. — Pogovori. — Drobiž. — (Nov odvetnik.) G. Gottfried Brun-ner, umirovljeni nadsodnijski svetnik, upisan je mej odvetnike kranjske, in bode odprl svojo odvetniško pisarno v Kočevji. — (Vrsta porotnih obravnav), katere prično prihodnji ponedeljek pri Ljubljanski porotni sodniji je sledeča: 8. junija: (prva obravnava) Fran Suhadolnik, hudodelstvo uboja; 8. junija i (druga obravnava) Jurij D o 1 e ne c, hudodelstvo uboja; 9. junija: (prva obravnava) Fran Raj gel, hudodelstvo uboja; 9. junija: (druga obravnava) Blaž Tavčar, hudodelstvo uboja; 10. junija: Ignacij Habjan, hudodelstvo uboja; 11. junija: Aleksander Š t i b e r-nik, hudodelstvo ponarejanja denarja; 12. junija: Tone Kavčič, hudodelstvo ponarejanja denarja; 13. junija: (prva obravnava) Janez Rotar, hudodelstvo uboja; 13. junija: (druga obravnava) Janez Škvare, hudodelstvo spolskega posiljenja. Razen teh obravnav bodo razpisano še kake štiri. Tiskovna pravda g. M. Jonko-ta proti „Slovenskemu Narodu", oziroma uredniku g. Železnikarju, odložila se do prihodnjega zasedanja. — (Mrtvega našli) so v 2. dan t. m. o C. uri zjutraj kramarja Andreja iz Blata pri Smanji. Domneva se, da so ga hlapci otepli in osuvali, da je mrtev obležal. — (Teško p o skovan) bil je v 4. dan t. m. Keber Jože iz Spodnjega Blata. Povod bila je baje ljubosumnost. — (Oče naš.) Povest za krščansko mladost in kršćansko ljudstvo. Po priporočenji častitljivega duhovna iz nemškega poslovenil Fr. Malavašič. Drugi pregledani natis. V Ljubljani. Natisnil in založil J. R. Milic. 1885. 227 str. Ta knjiga, ki je prav lično tiskana in se priporoča kot jako priklad no berilo za mladino, stane vezana GO kr., po pošti pod križ. ravitkom 5 kr. več. — (Bralno društvo v Idriji) priredi besedo o priliki tisočletnice sv. Metoda dne 7. ju- nija t. 1. v prostorih gospoda F. Remica. Spored: 1. „Hrvatska himna", godba (za godbo priredil J. Ličar.) 2. .Mi vstajamo", (dr. B. Ipavic) moški zbor 3. „Govor". 4. „Sarafan", ruska narodna (J. Ličar), mešan zbor. 5. „Zagorska", (Fr. S. Kuhač) ' dvospev. 6. „Slovenka, mazurka", godba, (za godbo ! priredil J. Lfčar) 7. „Lunica", (F. S. Vilhar), osmo- , spev. 8. „Tak si lepa", (dr. B. Ipavic) mešan zbor. 9. „Onamo, Onamo"! iz „Orlića crnogorskoga". (D. i Jenko). 10. „Na hribih", (dr. B. Ipavic) mešan zbor. 11. „Petelinčkova ženitev". (A. Hajdrih) šaljivi zbor. 12. „Tombola z šestimi dobitki, listki po 10 kr. Ustopnina za ude 10 kr., za neude '20 kr. ženski spol prost. Začetek ob pol 8. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor. Telegrami „Slovenskemu Narodu": Dunaj 6. junija. Trgovska zbornica v Liberci izvolila je Herbsta in Bohatega, trgovska zbornica v Ilebu Plenerja, trgovski zbornici v Plznu in Budejovicah Ceha Hajeka in Polaka. Moravska mesta volila so deset ncm-ško-liberalcev in tri Cehe. Promber, ki je v okraji Kromcriškem propal proti Čehu Boja-kovskemu, voljen je v Granici (VVeisskirchon.) Celovec 5. junija. V mestih voljeni: Moro, Steimvender in Ritter. Gradec 5. junija. V mestnih skupinah voljeni liberalci: Heilsberg, Rcicher, Kraus, Magy, Fo-regger, Carneri, Derschatta in Ausserer. London 5. junija. Grozen vihar razsajal je dne 5. t. m. v Adenu ob Rudečem morji in pro-uzročil škode okolu 50.000 šterlingov. Madrid 5, junija. V Valenciji včeraj 8 lju. ij za kolero zbolelo, dva umrla. Razne vesti. * (1200 ljudij brez strehe ) 1. t. in. pogorela je vas Lisko v Liptauskem komitatu. Skoda ceni se na 250.000 gld. Pogorelci zavarovani so samo za kakih 30.000 gld. 1200 ljudi je brez strehe. Ogenj navstal je po neprevidnosti neke žene, katero je potem nesrečno in razjarjeno ljudstvo hotelo vreči v ogenj. Komaj je izstrgalo nekoliko pa-metnejih vaščanov ubogo ženo iz rok obupanim ljudem ter jo rešilo grozne smrti. * (Morilec Lieske) Obravnava proti Lie-skeju, morilcu policijskega svetnika dra. Ruinpfa, prične se 29. t. m., kakor se brzojavlja 2. t. m. iz Frankobroda ob Menu. * (Državna blagajna ukradena.) Po noči 1. t. m. ukral je neznan tat iz častniškega stanovanja v Komornu državno blagajno, v katerej je bilo 180O gld. Drzni tat odnesel je blagajnico brez sledu. * ( „Prosim za — priimek!") Ljubeznjivi humorist dr. A ga i, katerega duhoviti dovtipi na-pravljajo obilo veselja in smeha ogerskim čitateljem, postal je sam žrtev neprostovoljnega dovtipa. Dogodilo se mu je namreč to-le: Kot „strijc Forgo" izdaje v jako majhnej in prav ličnej obliki zabavni list »Kis lapu („Mali list') za nadobudno mladino „mile domovine" ter vzbuja in bistri z zastavicami um mladim ljudem. Kdor je toli srečen, da katero uganko ugane, predstavlja ga potem uljudni urednik s celim njegovim in rodbinskim imenom čitajočej mladini. Tako pošlje mu nedavno tudi mala deklica imenom „Erzsebet" rešitev neke zastavice. Strijček Forgo pa je natančen mož in ne objavi imena srečne deklice, a v listnici uredništva vender opozori taisto, da je objava njenega imena izostala zaradi tega, ker ni pripisala še rodbinskega priimka. 2. t. m. došlo je pa uredništvu „Kis lapaw to-le pisemce: „Ljubi bratec Forgo! Vi ste me s tem zelo užalili, da neste objavili mojega imena mej dragimi uganitelji. Napravili ste opazko: „„Da to ni bilo mogoče radi tega, ker sem se podpisala le za Elizabeto."" — Moj Bog! Kaj pa ni o r e ni j a z z at o, d a i m am le krstno ime? Če to ne zadostuje, potem Vas, dragi bratec (bacsi) Forgo, prosim za dober svet, kaj naj storim. Kajti, ako zastavice rešujem, tudi želim, da se nahaja i moje ime mej drugimi srečnimi rešitelji." S spoštovanjem Vaša zvesta čitateljka „Kis lapa" Elizabeta." Reichenau, dne 150. maja 1885. Pismu pridejan bil je zavitek z napisom: „Nj. c. in kr. Visokosti gospej nadvojvodinji Elizabeti Dunaj (prečrtano) — Reichenau, grad VVartholz." — Stvar se je zjasnila uredniku in tudi našim čitateljem. Dr. Agai se je pa ravno tako prestrašil kakor presenetil, da je mladostna nadvojvodinja toli marljiva čitateljka njegovega lista in srečna uganiteljica njegovih zastavic. Narodne-gospodarske stvari. Avstro-Ogerska in carina na žito. Pri malokaterih predmetih carinstva je toliko nejasnega, kakor pri carini na žito. To ni samo pri nas, ampak tudi na Francoskem in Nemškem. Pri nas je to mnenje še toliko bolj nejasno, ker smo politično in gospodarsko ločeni v dve upravni polovici, v Cis- in Translitavijo. Vender smo pa prepričani, da dobimo lažje jasne pojme o carini na žito, kakor o carin: na obrtnijske predmete Pri žitu znana nam je množina ob času žetve pridelanega žita, dočim ne vemo za število raznih predmetov obrtnije. Žalibože se vedno pregleda, kadar je govor o carini na žito, razlika mej Avstrijo in mej Oger-sko. Govori se vedno le o Avstro-Ogrski. Seveda, ko bi to poudarjali le Ogri, bi se dalo to razlagati, da pa Avstrijci ali Cislitavci ne delajo razločka mej Avstrijo in Ogersko, to zdi se nam čudno. Gotovo je, da Avstrija radi združenja z Ogersko ni nikoli več škode trpela, kakor ravno sedaj. Združenje z Ogersko onemogočuje nam, vspešno ustavljati se amerikanski konkurenci; združenje z Ogersko uničuje naše poljske pridelke. Poudarja se vedno in upije, koliko Avstro-Ogerska žita izvaža. Mi pa hočemo, da bi se sprevidelo to, da Avstrija žita uvaža. Poglejmo številke : Uvoz leta 1883 v kvintalih (metr. stotih) iz inostranskih dežel, na Avstro- in sicer na na Av- iz Avstr. OgerBko Ogersko Btrijsko na Oger. Pšenice: 1,063.534 843.241 820.293 5.962 Rži: 784 264 19.951 764.313 1.870 Ječmena: 517.340 215 642 301.698 2.549 Ovsa: 25>.2S3 46.343 205.940 3,078 Koruze: 1,726.964 467.065 1,259.899 3.138 Moke: 21.613 584 21.029 69.!)67 Čudno se bode morebiti komu zdelo, da se toliko žita uvaža na Ogersko. Toda to žito pribaja iz Rumun8kega, katero pa ogerski kupci dalje prodajajo in pošiljajo, torej tudi tostran Litve. Iz naslednjih številk razvideli bodemo, koliko prodajo Ogri Avstrijcem raznih vrst žita. Izvoz leta 1883 v kvintalih v inostranske dežele: iz Avstro- in s:cor iz iz Av- iz O^erskega Ogersko OgeiBke Btrijo v Avstrijo Pšenice: 2,808.87 1 1,149.516 1,659.355 4,048.344 Rži: 266.327 133.600 132.727 1,374.451 Ječmena: 2,241.260 658 528 1,582.732 1,219.533 Sladu (Mak): 832.875 62.952 769.923 25.444 Ovsa: 6K.207 29.005 585.202 936.375 Koruze: 758.319 235.805 522.514 1,296.795 Moke: 1,871.616 1,622.373 249.243 1,917.678 Rizvidimo torej iz navedenih številk: Avstrija vsega Avstrija izvaža Uvaža toraj vkupaj uvaža vsega vkupaj več kakor v intr. stotih v mtr. stotih izvaža Pšenice: 4,868.637 1,665.317 3,203.320 Rži: 1,138.764 134.&97 2,004.167 Ječmena: 1,521.231 1,585.281 64.050 manj Sladu: 25.444 760 923 744.479 manj Ovsa: 1,142.315 588.280 554.035 Koruze: 1,553.694 525.652 2,031.042 Moke: 1,938.707 319.210 1,619.497 Številke te kažejo očividno, da avstrijske dežele žito uvažajo, ne pa izvažujejo. Potrjuje nas v mnenji, da je zveza Avstrije z Ogersko jako škodljiva glede carinske politike. Carinska politika naša namerava ceno žita povišati, dokler se pa v državi več žita pridela, kot se ga potrebuje, kaj tacega ni mogoče. Ker se pa iz države žito celo izvaža, ne more cena poskočiti, naj se carina poviša kolikor se hoče. Le ko bi Avstrija bila glede carinstva samostalna, moglo bi se vspešno delovati na zvišanje žitne cene. Ker smo pa caiinstveno z Ogersko zvezani, ne bode se mogla Avstrija niti z najvišjo carino gospodarski krizi odtegniti. Na to bode gotovo moral državni zbor se ozirati pri novi obravnavi z onostransko državno polovico. Poglejmo še, koliko Ogerska sploh izvaža in koliko od tega na avstrijske dežele pride. Ogerska izvaža Ogerska izvaža To znafia <> to Surovo maslo, „ 81 Ječmen, ■ • • . 6 20 Jajce, jedno . . — Oves, n 3 nT Mleko, liter . — H ; Ajda, Proso, n •1 n Goveje meso, kgr. - 64 n 5 86 Tolečjc „ 1» — 58 Koruza, n • • • 5 70 Svinjsko „ n — 71» Krompir, n • • • 4 40 Koštrunovo „ n — 88 Leca, n ... 8 — 26 Orah, h - — 17 Fižol, ... 8 .v Seno, 100 kilo 1 78 Maslo, kgr. . 90 Slama, „ 1 69 Mast, n — 89 Drva trda, 4 □ metr. 7 90 . Speh frišen, n — H „ mehka, „ n 5 — Meteorologično poročilo. zevanja Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 7. zjutraj' 741-36mm. 11-4°C 2. pop. I 739-98 mm. 22-8u G 9. zvečer 739 89mra. 160» C bI. jvz.| Sl. bvz.j brezV.I jas. jas. jas. 0 00 mm. Srednja temperatura 16 7«, za 1-1° pod normalom. XD\n_3^.a,jsl2:a, "borza dne* G. junija t. 1. (Izvirno telegrafiCno poročilo.) Papirna renta.......... 82 gld. 45 kr. Srebrna renta.......... 82 „ 95 „ Zlata renta........... 107 n 90 „ 5°/0 marčna renta......... 98 „ 55 „ Akcijo narodne banke....... 858 „ — „ Kreditne akcije......... 288 „ 50 „ London............ 124 „ 30 „ Srebro........... — n — a Napol............. 9 „ 86'/, „ C. kr. cekini.......... 5 „ 87 „ Nemške marke ......... f>0 „ 95 „ 4»/0 državne srećko iz 1. 18.r»4 250 gld 126 „ 75 Državne srečke iz 1 1864 100 gld 168 „ 50 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . 103 „30 „ Ogrska zlata renta 4°/0...... 98 „ 95 „ „ papirna renta 5fl/,...... 93 „ 25 „ 5»/0 štajerske zemljišč odvez oblig , . 104 „ — „ Dunava reg srečke 5U/, . . 100 gld 115 n 25 „ Zemlj. ohč avstr. 4Vt°/, zlati zaBt listi . 123 „ 75 „ Prior oblig Elizabetine zapad železnice 112 „ 80 „ Prior, oblig Ferdinandove sov. železnice 106 „ — „ Kreditne srečke.....100 gld 175 „ — „ Rudolfove srečke.....10 „ 18 „ 25 „ Akcije anglo-a^str. banke . - 120 „ 99 „ 50 „ Trammway-društ velj 170 a. v. - • 212 „ 55 „ 8« i ti o M I Izvrsten med (y,-aii*iiiltii->iii 5>it«in«o) na debeloin drobno, kakor tudi v plehastih škat-ljah po 5 kil (kilo po 60 kr.), škatJJa 30 kr., se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi plači pri OROSLAVU DOLENCU, svečarji v Ljubljani. (278—6) S a lir. S|»F»is|jc»r-Jov4» i mm želoidio)©* Tajni medicinski in dvorni sovetnik dr. Uiicking, medicinski sovelnik dr. Uokili dr. Maniiing in mnoge druge zdravniške avtoritete so je preskusile in je za izvrutno domače (ne t^jno, sredstvo priporočajo proti vsem želod« niitl in trebušnim boleznini. Pomagajo takoj proti migreni, krču v želodci, omedleviei, glavobolju, trebuhabolja, zaslizenjii, želodčiiei kislini, vziligovanju, omotici, kolika, škndeljnoin it*., proti zlntej žili. zapretju. Hitro in brez bolečin mere in povrnejo slast do jedij. Poskusite samo z malim in prepričajte se sami. Jodna stekl. 50 in 30 kr. Pri gospoi'il lekurjl Svobodi, pri /Salom orlu, n» PreHlrnovein trgu. (716—44) \ LJubljani. kongresni trg, na voglu gledališčne ulice. priporoča .svojo ve iko zalogo vseh vrst modoi-uih klobukov in kap;"m prejema tudf kožuhovino in zimsko obleko črez poletje v shranjevanje. (112—19) Št. 8962. (319—3) \ Ml, cesarsko 3 3ia ekspimo pivo Košnja v najem! V ]»oiBe«lelJok H. dan junija t. 1. do- poludno ob 9. uri so bode košnja mestnih senožetij pod gradbtn Tivoli po očitnej dražbi za 1885. leto I kosoma oddajala v najem. Dražba se bo pričela ob 9. uri dnpoludne na j senožetih v Lattermanovein d.evoredu poleg vojaške l oskrbovalnice. Mestni magistrat v Ljubljani, v 27. dan maja 1885. Župana namestnik: V o n e i n a. ! v steklenicah J (rt—23) priporoča J A. MAYER-jeva | ^ trgovina s pivom v steklenicah v Ljubljani. \f o v» WP %j* »o %m Ig gj w$ ijij J. ANDEL-a novoiznajdeni prekomorski prah umori atenloe, bolhe, ščurke, mole, muhe, mravljince, prešičke, ptidne črviče, sploh vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotdVO tako, da od žn/.clkino zalego ne ostane nobenega sledu. Pravi prašek so dobiva v prodajalnici pri •M. Al*J>iEJL-u, „pri ernera x3Sii." 13, Husova (Dominikanska) ulice 13, V LJubljani pri Albinu Slioarji, trgovcu. Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjene po plakatih. (211—3) S Marij in celjske kapljice za želodec,! uenresežno izvrstno zdravilo zoper yse bo- pj lezni v elodci, in nepresežno zoper neslast do Jedi, slabi želodeo, smrdečo sapo, naplhne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pseno in slez, zoper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli, (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodci, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, črve, -/.opor bolezni na vranici, Jetrah in soper zlato žilo. Glavnu aBfilOflrttl Lekar C. Ilr»«ly> KreniBier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako 8e rubi, stane Prave ima same: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na Dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na PreSirnoveni trga. V Novem mestu: lekarna Dom. Kizzoli, lekarna Josip Bergmann. V Pob toj u i: Anton Le ban. V Ćori ci: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Micbael Gufrlielmo. V Celjt: le'.ar J. Kitpferscbiuied. VKranj: lekar Drasr Sav ni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Ko blok. V Sežani: lekar Ph, RitBchel VČrnotulji: lekar Ivan lllažek. V Školjej Loki: lekar Karol Fabiani. V Reki: lekar An t. .M izzan. 2Jf^~ Svarit SV! Kei so v zadnjem času naš Iz-delok posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v Zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec moralo imeti v sklenico v ti snene bo-sedej Kc\'.f>- Mariazoller MHtrpntropfen — Brady & Dostid — Apotlieker, skb'ii'- Inora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na. navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, morri biti poleg to podobe iitisneno sod-nijsko spravij»:iio varstven« xiutmvii)e in zavoj mora biti zapečaten z našim vurstvenii« »iiinne-njem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nč-majo teb znakov istinitosti, naj se zavržejo kot. ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj na-zuaiiijo, da bodo sudiiijaki kaznovani izdelovalci i'i Prodajalci. (i)0—17) pMPBMMJl —1 i 1 \2 .symr.^ (10-3) Pred žretjem šurkov varuje samo ZACHERL-ov prašek proti molom. Pristen samo v originalnih steklenicah z imenom in varstveno znamko. Dobi se pri vseh trgovcih, ki imajo dotične plakate v izlogih. Le jedenkrat podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. SUKAJ. ^Velilc&iiHliLri, e Politične razmere, ki so nastale v vpej Evropi, zadele so tudi Švico; vsled teh razmer se jo na stotine delavcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi največja fabriku za ure, katero smo ini zastopali, so jo zaprla začasno, ter nuni je zaupala prodajo svojib ur. Te tako zvane IVusliiiiK-foiiMlic /.opne ure so najboljše ure vaopa sveta, kojo so izredno elegantno graviratie in giljuSiraue ter so amerikanskoga sist ma. Vse ure so natanko repasirane ter Karani n jemo za vsako uro pet 'et. V ilok i* gotovega Jamstvu in atrose so-liduoHti, prevzeiueimi a toni (IoIžuonI jnvno, narnegtt uradu, tekbiih na 16 rubinih, razen tega tudi električnim potem pozlačeno, lino regulirano. Vsaka taka tira stala je preje gl. 27, zdaj pa camo gl. 11.40. 10Q0 komadov A/VaohLngtonskih remontoir žepnih ur, od pravega tolotnega arobra, odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na tienotek repisirauo, s kolesjem od niklja, tako da nij treba teli ur nikdar popravljati. Pri vsake j uri da se zastonj tudi jedna urr.a verižica, medaljon, baržunasti otui iu ključ; vsaka taka ura st.'.la je preje gl. 35, zdaj pa neverjetno samo gl. 15. 10OO komadov ur za dame od pravega zlata i io rubini, preje gl. 40, zdaj gi. 20. 10O0 komadov remontoir ur od pravega zlata zn goapode ali gospe, preje gl. 1O0 zdaj gl. 40. 650 komadov ur za stene v finem email okviru io i bilom, repasirane; preje komad gl. 6, zdaj samo gl. 2.75. 650 komadov ur z ropotcem, fino rogulovano, dajo ae rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 4.80. Pri naročilih za ure z majatnikom (pentlel-uhren) priloži naj se tudi mala svota. Naslov: (211—6) Uhren-Ausverkauf der TJlireiifabrik Fromm, AVien, 11., Obere Doimustrasse 107. Letošnja košnja na Heemanovem velikem travniku V Logu" oa Vio i se v sredo I O. Junij a popoludne ob dveh na mestu kosoma odda v najem. (340—1) Skladbe, ziožii F. S. filtar. Ravnokar jo izšla druga knjiga teh glasbo-tvorov ■ Bilko skladal el; ey«». Zadržaj knjige je jak n obilen in tako različen, da zamore zanimati vsacega, kdor so z glasbo bavi ali tudi samo poje. Cena knjigi je I gld. OO kr., zares Uradno niiba. (194—18) Knjiga se dobiva lxkI|nčfvo prt samem akladttteljl in naj se naročnina pošilja pod adreso: 3r\, S. "VilHar "v Sialcia. V AMERIKO pride najceneje, kdor se obrne na ARNOLDA REIFA, DUNAJ, L, PE8TAL0ZZ1GA8SR I, najstarejša tvrdka te vrste. (623—Bh) Natančneje izpovedbe in prospekti zastonj. V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI so izšle in se dobivajo sledeče knjige: Ihihrovski. Poveat. Spisal A. S. Puikm, poslovenil J. P. — Ml. 8», 122 strani j. Ceua 25 kr., po posti 30 kr. Časnikarstvo in naši časnik Spisal m * m Stat nominis umbra. Ml. 8', 19 pol. Cena 70 kr., po pošti 75 kr. 9. I do sedaj dobro obiskovana, v lepem kraji na deželi v Ljubljanskem okraji, daje se o Sv. .ti i imel u ali pa tudi poprej zaradi rodbinske premike jako po ceni v najem. S pro-dajalnico so združeni prostori za Btanovanje, magacin, klet in kuhinja. — Kje? povo upravništvo .Slovenskega Naroda". (341-1) Št 9026. Dražba. (320—3) Zaradi oddaje del za izpeljavo novega obrežnega zidu na desnem bregu Ljubljanice od Hra-detzkvjevega mostu navzdol v dolžini 72 metrov vršila se bode pismena in ustna dražba dne H. Junija t. 1. ob 10. uri dopoludne v dvorani mestnega magistrata. Dotični nacrti, pogoji in proračuni razpoloženi so v navadnih uradnih urab v prostorih mestnega stavbinskega urada vsakemu na ogled. Mestni magistrat t IjnMjaiii, v 28. dan maja 1885. Župana namestnik: "Vonfcina. Slcozil "3=0 let preslsušezia e. kr. dvor. sdravuika iu aobe Dr. POPP-a Anatherin zobna in ustna voda. Dunaj, mesto, liogncrgasNe 2. Zdravniška potrdila. Prof. dr. Oppolze., bivši rektor OMgutf.. prof. c. kr. klinike na Diinaji, kr. saks. dvorni svetnik itd. Jaz sem preisk-1 Vato Anatheriu ustno vodo in spoznal, da je priporocevanja vredna. Prof. Drasohe rabil je pristno Anatberin ustno vodo na svojem uu-d cinskem oddelku v c. kr. občnej bolnici za poskušajo m se izjavil, da jo primerna svojemu imenu in izvrstna. Dr. Kalnzbauer, eei. svetnik, bivfti Rabil sem Ptipp-ovo Anatberin ustna vodo velikem številu svojih bolnikov pri ustnih boleznih z izrednim vsp.hom, k-r sem preverjen o njenoj kemično čistej kako« osti. Tudi pri kroničnem katara je dobro, ako bo bolni deli ust, grla in vratu namažejo s Popp-ovo Anatherin ustuo vodo. (322—1) Prof. Sohnltzler rabi Popp-ovo Anatberin ustno vodo pri boleznih ust, vratu in grla, kakor tudi pri boleznih zobnega mesa z najboljšim vspehom. i/C P. n. občinstvo se prosi zahtevati izročim c. kr. dvornega zdravnika za zobe Popp-a preparat o in vzeti samo lake, ki imajo mojo varstveno znamko. ~W W* Več poiiarejalcov in piouajakev ua Dunaj i in Inspruku hilo je nedavno obsojenih k občutnim kaznim, "^fci Dobiva se v Ljubljani pri lekarjib J. Swoboda, V. Mayr, Jul. pl. Trnkoczv, E. Birsebits, G. 1'iccoli, dalje pri trgovcih C. Karinger, Vaso Pot.ričič, Ed. Mabr, P. Lass-nik, bratje Krisper; v l'ostojini: Fr. Baocarlcb, lekar; na Krškem: F. Bomches, lekar; v Idriji: J. VVarto, lekar; v Kranji: K. Savnik, lekar; v Škof jej Loki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Branne, lekar; o Ajdovščini: M. Gnglielmo, lekar; v Litiji: J. BeueS, lekar; v Metliki: Fr. Wacba, lokar; v Radovljici: A. Robluk, lekar; v Novem mestu: J. Bergman, 1). RL.zoli, lekarja; v Kamniku: J. Močnik, lekar; «• Trebnjem: J Rup-reeht, lekar; v Cmomlji: J. Blaži k, lekar; v Vipavi: A. Leban, lekar. profesor, pri jako n zobnih VELIKA DENARNA LOTERIJA. 500000 apGL a, r Is: kot največji dobitek v najitre^ne-jem slučaji ponuja velika od Ilaui-l>ur»ke države zajamčeua denarna loterija. Bpeeijelno pa: 1 prem. a mark O 00000 1 dobit, a mark 200000 Ld dobit, a mark 100000 l dobit, a mark 1 dobit. A mark 2 dobil a mark \ dobit, a mark 2 dobit. a mark 1 dobit, a mark 5 dobit. a mark 26 56 106 dobit, h mark dobit, h mark dobit, i mark dobit, a mark 21) 3 dobit, a mark 512 dobit, a mark 818 dobit, a m irk 31720 dobit, a mark 16990 dobit, a mark 300,200, 150, 124, 100, 94, «7, 40, 20. Teh SO.SOO dobitkov tte v petih ■neNeeib in aieer v sedmih razredih gotovo Izžreba. 90000 80000 70000 60000 50000 30000 20000 15000 10000 5000 3000 2000 1000 5 0 0 14 5 Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBURGU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 100.000 Mreek, od katerih se bode 50.500 are£b, tedaj več kakor polovica, v sedmih razredih sukcesivno izžrebalo; za žrebanje določeni skupni kapital znaša 9,550.450 mark. Zaradi mnogih velikih dobitkov, kateri se bodo izžrebali, kakor tudi Laradi največje mogoče garancije za izplačani« dobitkov, je ta loterija jako priljubljena. To vodi po določbah načrta posebna za to nastavljena generalna direkcija in vso podjetje nadzoruje država. Posebna prednost te denarne loiirijo je, da se vseh 50.500 dobitkov že v malo mesecih in sieer v sedmih razredih gotovo izžreba. Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 60.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na 90.000, v šestem na 100.000, v sedmem pa oventuvelno na 500.000, speeijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd. Prodaja originalnih srečk te denarne loterije je izročena podpisani trgovMki hl&l in vsak, kdor jih hoče kupili, naj bo neposredno na njo obrne. Častiti naroč.evalci se prosijo rarooitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah Tudi se denar lahko pošlje po post nt'j nakaznici, na željo su naročitve izvrše tudi proti postnemu povzetju. Za žrebanje prvega razreda, ki bode 10. Junija« velja 1 cela originalna sr-erliis av. v. gld. :*.."><►. 1 polovica originalne »rečice av. v. gld. 1.75. 1 četrtina originalne srečke av. v. gld.—.OO. Vsak dobi originalno srečka z državnim grbom v roke in ob jednom uradni načrt žrebanja, iz katerega »e razvidi natančneje razdelitev dobitkov, £as žrebanja, ulogu različnih razredov. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uraduo, z utisncmui državnim grbom, listo dobitkov, katera razločno navaja številke, ki so zadele. Dobitki se točno po nacrta izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajočo srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se madni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Ker pričakujemo k temu novemu žrebanju mnogobrojnih naročil, tedaj prosimo, da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, taista kolikor moguće hitro, vsekako pa pred (28tt—10) 10. junijem 1885 doposlati direktno na podpisani glavni loterijski hureau. 2f4F" Žrebanje prvega razreilnje uradno do-ločeno na I O. «lun junija t. I. ~^&hb VALENTIN & 00, HAMBURG, Konigstrasse 36—38, HAMBURG. Vsak i m h pri nas to prednost, da dobi originalno srečke neposicdno brez vsacega posredovanja manjših prodajalcev, potem dobi ne Io v najkrajšem času po srečkanji, ne da bi zahteval, uraduo listino o dobitkih dopoBlano, temveč tudi originalne srečke vselej po načrtu določenih cenah brez vsacega pribitka IVO avstr. tovarniško društvo za izdelovanje durij, okon in tal, Dunaj, IV., Heumuhlgasse 13, ustanovljeno 1.1817. pod vodstvom II. MA It K K It T-a, priporoča bogato zalogo narejenih durij in oken z oboji vred, mehkih ladjinih tal in hrastovih ameriških friznih in parketnih tal. Ta tovarna je v stanu vsled svoje velike zaloge suhega lesa in že narejenega blaga v kratkem času preskrbeti tega blaga, kolikor se naj ga tudi potrebuje. Vsprejema izdelovanje velikih hišnih vrat, oprave za vojašnice, bolnišnice, šole, pisarne itd. itd., poleg tega vsakeršna lesena dela, (162—6) katera se izdelujejo s stroji po predloženih načrtih ali modelih, izvzemši sobnega pohišja. 02 Ledeniki (Masten) se prodajo prav po ceni. Kaj več se izve v Trnovem« Cerkven« alfee •t. 19 pri XaV*unl ^ođ-lcrscjSelc. (318—2) J. C. JUVANCIČ l>o«x>Htiiil£ vinogradov ua Bizoljnkem, ima zalogo vina v Ljubljani in priporoča: (281—5) Bizeljsko vino 1884. I. od 14 do 18 gld. „ 1883. 1. „ 18 „ 24 „ Dolenjsko rudečkasto „ 14 „ 20 „ B^T* Uzorce p šilja v sodčkih od 50 litrov in več. IVAN LAPAJNE v KRŠKEM je i/.ii.il sledeče knjige £el feajižio© za ljudske šole in učitelje: a Praktično metodiko.......cena 80 kr. !■ Prvi poduk ..... ... „ 60 „ c) Fiziko ln kemijo.........60 „ č) Prirodopia......... „ f>tf „ d Zemljepis............ „ 26 „ e) Geometrijo........... „ 24 „ f Malo fiziko........... „ . g) Domovinoslovje.......... „ 20 „ h) Pripovesti iz zgodovine Štajerske ■ „ 6 „ i) Opis krškega okrajnega glavarstva 30 „ j) Zgodovino Štajerskih Slovencev cena 1 gld. 20 kr. Isti pisat« lj nua v zalogi tudi razno pisanlro in risa.rs.lce, potom : (232—17) mali slovenski zemljevid kranjske dežele z deli sosednih kromu m .... . . cena 1 kr. ter slovensko-nemški zemljevid Avstrijsko- Ogerske .......... , 1 n in zemljevid Krškega okraj, glavarstva „ 5 , Mih. Kaitner, Karol Karinger v Ljubljani; Karol Schaunig v Kranji; Alojzij W»llaud, J. Kiipfcrsiihmid, F. Zanjrger, Traun & Stiger v Celji; Hatheyer & Fehernigg, Alojzij Fuchs, Anton Robin, Valentin Trost, C. B Roisbacnor, F. Terdina, Jos. Lipovitz v Celovci priporočajo svojim p. n. kupovalcem Zacherl-ovo najnovejšo specijalitete praSkov, katera v intenzivitej moči in sigurnosti preseda vsa dosedanja sredstva: za popolno vnićenie in iztrebljenje vseh škodljivih in sitnih mrčesov, kakor: stenic, bolh, surko v, molov, mah, uši. mravelj itd. Posebno se pred tem svari: „Ziichurlin" uo z uavHdnim unče« ni m pradkom zamenjati! BZacherlin" prodaja bo le v originalnih steklenicah, nikdar /efT^S. 4 pa se v sain.-ni papirji ne prodaja ali pa od o rt ne vaga. iš.Jm.^^ Jr -d-. Originalne steklenice morajo imoti, daje pristan, podpis (8—5) imena in varstveno znamko. Za bližajočo se sezijo priporoča najstarejša in naj glasovit ejša firma za sukno MORICA BUMA v Urnu (ustanovlj.-na leta 1H22 pristno Brnsko volneno blago. Jako lepi in modni uzorci za celo obleko od gld. 1 do gld. 6 meter. Bogata izličr aukna sa snkn|e (Streich- nnd KHtnmgarnrockstoflV od gld. 3 do gld. 7 in nnkiiH za lila«-«-, najnovejši uzorci, od gld. 1 do gld. 6 meter, (ni 1'erufiens za suknje in Tos-kins za hlače od gld. 3 navzgor do gld. 6, gld. 7 in više meter. Velika zaloga vsakovrstnega sukna za rlvllne in vojaške obleke, livrejo, cerkve, biljarde in vozove. Sukna za poliinif straže, veteranska ln strelska društva in druge korporacije. — Kornialnegn »oliialvu« blaga za zgornjo obleko, kakor normalnih posteljnih in popotnih odej po sistemi prof. Ciustava .lagra v Suitlgartu bogata izhčr. 1'ristni angleški potni plaidi, 3 metre 50 cm. dolgi in 1 meter tiU cm. široki, po gld. 3, 4.75, 5.25 do gld. 16. Uzorce zastonj in franko. Blago razpošilja samo proti poštnemu povzetju ali gotovemu predplačilu. — Pošiljatve, katerih vrednost znaša gld. 10, pošiljajo se franko. Gospodje krojaški mojstri dobe na zahtevan je > zgledne knjižice z mnogoštevilnimi uzorci Iranko. (107—15) VV¥¥VWV¥yVVVVVWv< Blagorodni gospod Fragner, lekar v Pragi 1 Prosim, pošljite mi blagovoljno '2 steklenici dr. Rokovega zdravilnega balzama. Kar se tiče upliva tega balzama, moram izreči popolno hvalo, kajti že več mesecev sem imel hudo mrzlico, katere nesem mogel odpraviti, ko sem pa začel rabiti ta balzam, jo minnla. S spoštovanjem Slavonija. Josip Beneš, Kastel št. 23. Vel ocenjeni gospod! Iz srca izrekam svojo najiskrenejšo zahvalo za Vaš dr. Rosov zdravilni balzam, s katerim sem ozdravil svoje dolgotrajne strašne želodčeve bolečino, 60 tudi že nesem imel nobenega upanja, da bi mi Se kaj pomagalo. Še jedenkrat mojo presrčno zahvalo. S spoštovanjem Maribor n. D., na Spod. Štajerskem. Verd. Leituer, dimnikar. Hitra in grofova pomoć boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanje zdravja obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to ]e glanni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše rfo*n«<"«* si'*>ohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, n upravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vided tega svojega izvrstnega upliva je zdaj gotovo in priznano /,/«''-**«» rf«m«ri' Mi*esijp Prosent«. Prednaznanilo. SUDANESKA KARAVANA iz Mahdijevih čet. . V malih dneh pride na potu v Anhvcrpen v razstavo iz Afrike lloiiriliti Iflollcr-it mdaneika karavana in bode dajala predstave drugi teden p. n. občinstvu nekaj dni. — Sudanci imajo pri sebi njih domače velblode, orožje, lovsko in vojno »pravo, domare živali in uprizarjajo popolnem točno sliko domačega sudanskega življenja. Vse podrobnejše v sledečih anoncali. poslovodja živalskega trgovca Mbller-a v Hamburgu. -*3r^»-.**^ ----- Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni kar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'