95. številka._ Ljubljana, v sredo 26. aprila. XXVI. leto, 1893. SLOMŠKI MM Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za »vbtro - ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10_kr. na mesec, po '60 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če Be dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat aH večkrat tiska. Dopisi naj Be izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in u pravni ft t v o je na Kongresnem trga St. 12. Upravni fttvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne j: t vari. g^T" V.s«> one čcMtitc p. n. naročnike, katerim mimo dam h priložili nakaznice, li IJ urin o opOBarJ nmO| du nam blagovoli-naročnino upoNlali go smo jih mi slikali o raznih prilikah. Finance Stambu'ovKoburžauove države so v grozuera stamu. Bolgarska banka, usta novljena z avstrijskim denarjem, je v takem stanju, da je bankerot neizogiben čim odstopi Stauibulov — Vlada je hotela novo „kneginju" |>reseuetiti z narodnim darom in v to svrho izdala oklic, nuj ne dobrovoljni doueski zbirajo. Ker pa dobrovoljnih doneskov ni bilo nič dobiti, kupila je vlada „narodni dar" na državne troške in odtrgala državnim urudiukoin n odstotkov ujih plače za mesec marcij Na ta način dobljeni denar pa ni zadostoval in kar nedostaje, mora plačati drŽava. — Stauibulov bi sebe in Ko-buržana ne mogel vzdržati ni jedeu duu na krmilo, da nima celo vojsko — ovaduhov. Tako, kakor v Bolgarski, ne cvete ovaduštvo nikjer. Ovaduhi se mej seboj nadzorujejo, nad vsemi pa stoje iz Avstrije došli Spieelui. Kuko razširjeno je ovaduštvo, je videti iz tega, da dobivata za svoje Špicelsko delovanje celo dva milijonarja, bankirju Kampov in Bojko Nege v na mesec po 40O frankov plače. Mladi Bo!gari, kateri študirajo v inozemstvu, ne dobe* državne štipendije, ako Be ne obveže^, da bodo vladni vohuni. Celo dame se bavijo b tem lepim jioslom. — Vlada pazi sedaj posebno ostro na pravoslavno duhovščino in deluje z vsemi sredstvi v to, da bi narod odtujila od duhovstva. V to svrho se sistematično razšir a verski Indiferentisem, ker je to baje najbolje sredstvo. — Takih in jednakih rečij navoja inžener Kohout jako mnogo, — kdor jiri-merja njegovo pojasnilo bolgarskih razmer s pisavo „Slovenčevo", ki je zadnji čas ves navdušen za Stambulova iu Koburžana ter soglaša v tem oziiu tudi z „N. Fr. Presso", ta ne bo druzega rekel, kakor: T163 cheque ! Dopisi. Iz Iti 11111, 24. aprila. [Is?, dop.] (Slavnostni dnevi.) Danes ob dveh popoludns obiskal je nadvojvoda Raj ne r tukajšnji avstrijski zavod za raz Iskavasje zgodovine („Institut fiir ijiterr. Geschichta-firschung".) Spremljevalga je avstro ogerski veleposlanik pri italijanskem kralju baron Bruck iu vodja zavodu, dvorni svetovalec Sickl, predstavil je N. ces. visokosti člane omenjenega zavoda ter druge sedaj v Rimu bivajoče jirofesorje, ki potujejo za znanstvene namene po Italiji in Grškem. N. ces. visokost nadvojvoda bil je zelo prijazen, govoril je z vsakim posameznikom , popraševaje po njegovi domovini in namenu potovanja. Želel je vsem muogo sreče in uspeha ter spominjal se avstrijskega muzeja za umetnost in obrtnoHt na Dunaji, kateremu je pokrovitelj in ki se je moral od začetka z mnogimi težavami boriti, a sedaj vendarle prav vrlo napre duje. Gr. dvorni svetnik Sickl jiriporočal je nadvoj vodi avstrijski oddelek knjižnice „ •;! C)nsultau, ki se nahaja v Vatikanu mej arhivom in tamošnju knjižnico, ki je iz obeh zadujih pristojma in služi vsem preiskovalcem kot priročna in pomoćna knjižnica. Naš Presv cesar daroval je o priliki pajieževega jubileja 100.000 frankov za to knjižnico, a jioaamezua društva in zaiožuištva stoie" premalo /.a to podjetje. Knjige zgodovinske in arbeologične vsebine naj se pošiljajo skozi uamestuištva na veleposlanstvo v Rim, ker bo take pošiljatve poštnino proste. Provzvišoni g. veleposlanik je obljubil skrbeti za razširjenje zavoda in pripraviti ga na isto stopinjo, na kakoršni se nahaja Bedaj nemški zavod. Tržaške gospodične poslale so itslijanski kraljici prigodom srebrne poroke velikansk jerbas (1*20 m. širok in 1.70 m. viBok) najlepših cvetlic, belih nageljnov in narančuega cvetja. Zanj je bil privezan dolg trak iz bele svile. Na jednem koncu je stalo zapisano: ..Al a regiuu d1 Italia le giovinette Trie-stine, 1868—1893" iu sjiodej je bil uvezen grb Sa-voje, katerega je obdajal venec marjetic; na drugem koncu pa je bil uvezen grb tržaški obdan z ^vijolicami premišljevanja". Tukajšnji listi prinašajo to vest s pristavkom: „Un donodelicatissimo e ene dice t u 11 ott. Včeraj popoludne peljal se je cesar s cesarico in spremstvom v Vatikan iz nemškega veleposlaništva pri papežu in sicer na lastnih vozovih, katere so nalašč /a to iz Berlina pripeljali« Ob vsej dolgi poti (3/4 ure peš) je slalo ljudstvo natlačeno, vojaštvo je delalo špalir in godbe so igrale. Kljubu temu je bila vsa ta velikanska muož ca čisto tiha. Tukajšnji listi pišejo, da je bil ta obisk „mračna megla ua sicer si jujuih in kot solnce jasnih slavnostnih dnevih"!! Cesar je ostal nad jeduo uro pri Sv. Očetu, a cesarica si je med tem ogledala sv. Petra cerkev. Danes zjutraj je bil velikunsk ogled vseh v It'tu u Sbranib vojaških oddelkov, ki se je baje dobro izvršil Osa; je jezdil se sijajnim spremstvom vseh članov drugih vladajočih hiš po najobljudenejših ulicah Pripravljeno jo bilo jiremnogo tiibun za več tisoč ljudij, a na njih je sedelo komaj 500 oaeb. To prihaja od todi, ker je treba za vse jako drago pla* čati, tako da uižje ljudstvo od vseh svečanosti nič ne vidi Tukajšnji listi poročajo, da se nemški cesar sedaj peča z načrtom, kako ustanoviti obči mir v Evropi potem » p 1 osnega razo rožen j a. Pač ueverji tno ! Iz (Vlomil. 24. aprilu. [Izv. dop] (Mejna obeliska 11 a Ljubelju i u popustljivost kranjskega deželnega odbora.) Naša de želna tetka „Klageufurter Zeitung" prinesla nam je v svoji poslednji 93. Številki nd 23 t. m. naslednjo, na prvi pogled, a tudi le 11 a prvi jako nedolžno vest: * (Grcm-Obclisken ani Ijoibl.) Die k. k. Cen-tridcommission fiir Kunat- und /tisturisehe Denkinalc i11 \\'i,u frraclitt i u Erfahrung, detss elit beiden Grenz-ObdUktnam IsotbltuHschen Krain umi K&rntenim Ver-lanfe der ZeUeehrechadhofl geujorden smA und einei /.'<-stentrii rtmg dringend bedHrfen. Da diese Obelisken im Jti/trr 1820 voh dtn Stdnden Kraki* >i der (jrducJden Restaurienouj durcJt doriige Or- jI'. belau/en werden. Der kruiuisebr fjnndesnussehu.^ cr-khirte trich uiit deni Projerte rinrerstundeH imrf siimmte 1I1 m eventuellen Antrage, dass die Arbeil von Seite des Kiirntuer Lande&an88chu88Ć8 besorgi irerde, mit dem Beisatze bei, dasu die lieitruf/sleisttoi'/ der Ko-stenliiil/'tr bis ziun Huchstbetreujc von 400jI. aua dem hrainisehen Lundes/midc zugesichert icird. Tako govori poročilo v Celovčanki. — Čudom se čudimo, da je kranjski deželni odbor, v katerem Bedi vendar večina slovenskih mož, v tako popravo mogel kar brezpogoj 00 dovoliti in ne da bi bil os gura! naši narodnosti in našemu jeziku dostojno in častilo mesto ua slovenski gori. Saj vendar mora poznati zagrizenost koroških mogotcev od prvega do zadnjega! Saj ve, kako spoštujejo naš jezik. Povsod, kamor se pod milim nebom ozremo, leze nam Nemec na vrst. Kamor pogledamo, povsod se n..in mečejo polena pod nogo, povsod se nas gleda s črnim očesom, povsod se nam godf ki ivica. Slovenska beseda ae preganja iz deželnega urada, c. kr. pisarn iu v zadnjem času celo iz cerkve. Kratko rečeuo, vse je zoper uas. In kaj naj rečemo zdaj k popustljivosti kranjskega deželnega odbora? Kamor se ozremo, povsod nain stile* nemški napisi nasproti in tudi pri tej priliki, zdaj, ko bode imel naš proti Slovencem iz polue duše zagrizeni nemški deželni odbor s podporo slovenske kranjske dežele sam odločevati nr'\ popravi stebrov na vrhu Ljubelja, ne bode se nam čuditi, ako bomo nekega lepega dne našli na istib poleg izključno nemškega napisa Rplob, tudi z zlatimi črkami vdolbene besede: „Vom Thal bio an die G!etschtrwand, ertbV daS deutsche Lied i 111 Kii'ntut 1 !aud", katero pesem nam naši nemško-narodai pevci tako radi in pogostoma trobijo nu ušesa. Izključno nemški napisi na Btebrih vrhu Lju-bela |»a bodo popotnikom označevali nemško zemljo, to je gotovo. Potovalec, kateremu so nep znnn'.: naše krajevne razmere, mislil si bode, prišedši iz Kranjske in stoječ pred stebli na vrhu Ljubelja, da pri-8toj>i povsem ua nemško zemljo. Dozdevalo h*.' mu bode, da Slovencev tu ua Koroškem sploh ni — iu res nas ne bode, ker nas je s tem činom pomagal zatajiti celo deželni tastop slovenske kranjske pokrajini1 sam. Ogorčenost, ki je vsled tega nastala mej tu« kajšojimi Slovenci in ki se bode razširila gotovo po vsej slovenski Koroški, kakor h tro bode to znano postalo, je opravičljiva in mi }>rav za gotovo pričakujemo, da se bodo našli še odločni slovenski m o ž 1 e, ki bodo to stvar sjira-vili v sedaj z bor u jo Čem deželne m zboru Kranjskem v razgovor, ter ztilitevali potom primerne interpelacije ppjasnenja, pod katerimi in kakimi pogoji se jfl dala podpora tolika S v 6 te 400 gld. hI o venskega denarja brezpogojno — tukaj v tem slučaju oČividno v neir.škj uamen in za nemške težnje. Predno bode pa 8e preposnp, priporočamo naslednje : Kranjski deželni zbar naj blagovoli skleniti, da se uapravi na desnem stebru, iz Kranjske prišedši, na prvem mestu slovenski in na drugem nemški napis. Rttvno tako naj se zahteva, da se usjiravi ua nas|»roti stoječem stebru jioleg nemškega na drugem mestu tudi slovenski napis. Napisi pa naj bodo stvarni brej politične tendence. Vsak, katerikoli si bodi drug napis, ki li h temi zgodovinskimi stebri v zvezi, na jednem kakor ua drugem stebru ne sme imeti mestu. Tako bode vatreleno obema narodnostima, in ker se bodo stroški razdelili na obe deželi jeduakomerno, uaj iste imajo za svoje dolžnosti tudi jednakoinerne pravice. Ako bi pa koroški deželni odbor v svoji V V. oddelku poroča dež. odbor o zborovanju deželne komisije za titno uS. Iz tega poročila je omeniti, da ata za brezobrestno posojilo v svrho zo-petne zasaditve vinogradov po trtni uši opustošenih došli deželnemu odboru le dve taki prošnji in še ti le iz Vipavske doline. Tudi je ta komisija vzprejela predlog, da se nastavi poseben učitelj za vinogradarstvo. Ker je trtna uš uničila večji del naše trto-reje in je pač dolŽnoBt dežele, da reši prizadete pokrajine uboštva in ker je mej drugimi sredstvi gotovo skrben poduk v nasajanju in oskrbovanju novih ameriških vinogradov velike koristi in vrednosti v prospeb trtoreje, izreka ae gospodarski odsek za ta nasvet, vendar pa omeni, da dež odbor z vis. dež. vlado dožene vse potrebno glede plačevanja popotnega vinarskega učitelja, ter da stavi dovršeni predlog, v katerem naj tudi določno opiše delokrog njegov, v prihodnjem zasedanju dež. zbora. Ker je titna uš že nad dve tretjini našib vinogradov okužila, je le želeti, da se dopusti prosti promet s trtami v okuženih občinah, ter da se olajša s tem nasadite v takih trt, ki so vztrajne proti trtni uši. Na podlagi teh pojasnil uaoja si gospodarski odsek nasvetovati deželnemu zboru: 1 ) Poročilo deželnega odbora o trtni uši sprejme se odobrovalno ua znanje in vzdrževaje dosedanje deželnozburake sklepe dovoljuje se deželnemu odboru za tekoče leto svota 2000 gld., in sicer za delitev podpor vinogradnikom, ki znova na-sajajo svoje po trtni uši uničene vinograde ter za prirejevanju poučnih kursov za odrasle vinogradnike o požlahnjevauju trt. 2. ) Deželni odbor se pooblašča, da na podstavi zakona z due 28. marcija 1892, drž. zak. št. Gl, v svrho zopetne oasaditve po trtni uši uničenih viuogradov dovoljuje vinogradnikom pod pogoji, stavljenimi v zakouu, posojila do najvišjega /.neuka 150 gld. V to svrho dovoli se za tekoče leto naknadni kredit 2O0O gld. iz deželnega zaklada. 3. ) Deželni odbor naj z visoko vlado dožene dogovore za nastanitev posebnega vinarskega popotnega učitelja ter naj v prihodnji Besiji stavi dotičen konkreten predlog, v katerem naj bode tudi gledd delokroga tega učitelja primerno razloženo. 4 ) Slavui kranjski hranilnici izreka se topla zahvala za njeno naklonjenost do ubogih vinogradnikov Krškega okraja, katerim buče za dobo 10 let vsako leto 250O gld. podirjevati za nove nasadbe po trtni uši uničenih vinogradov. PobI. Kavčič poroča v imenu upravnega odseka o prošnji županstva v Cerknici za ustanovitev samostalnoga cestnega skladovnega okraja za sodni okraj Cerkniški ter predlsga: 1.) Sedanji cestni ekladovni okraj Logaški bo razdeli v dva, katerih jeden bode obsegal selsko občino Cirknico, drugi pa ostale selske občine sedanjega cestnega skladovnega okraja Logaškega. Ta dva cestna skladovna okraja začneta delovati s 1. januvarijem 1894. 2.) Deželnemu odboru se naroča, za uvrSitev tega sklepa jiotrebno ukreniti. — Predlog se vzprejme. Gostilna ob veliki cesti. (Ruski spisal J. S. Turgenev, preložil Ivau Gornik.) (Dalje.) — Ali kaj imata vidva, juho menda, začel je Naum . . . — D&, juho, rekel je Akim in najedenkrat obledel: — pa ne za tebe. Naum je začujen pogledal Akima. — Kako, da ue za mene? — No tako, ker ni za tebe. — Akimu Bta zažareli očesi, in udaril ie z roko po mizi. — V moji hiši ni ničesar za tebe, slišiš? — Kaj hočeš, Semenič, kaj hočeš? Kaj je s ta boj ? — Z manoj ni nič, a ti mi presedaš, Naum Ivanič, to je. — Starec je vstal in se ves tresel. — Prepogosto si ae začel okrog mene plaziti, to je. Naum je tudi vstal. — Avdotja Arefje.na, kaj je ž njim? vprašal je z nasmehom. — Jaz tubi pravim, zakričal je Akim s hrešče-čim glasom — da pojdi >ea, slišiš — kaj ti je Avdotje Arefjevne mari . . . pravim ti, slišiš, da se poberi! — Kaj govoriš? vprašal je Naum značilno. — Ven pojdi, odtod, to ti govorim. Tam je Bog in tu je prag ... ali razumeš? in nič hudega ne bol Posl. Murnik poroča o prošnji davčnih občin fare Sv. Vida za izločitev iz občiue Bloške iu ustanovitev samostojne občine Sv. Vid. Upravni odsek predlaga: Prošnja zastopnikov iz davčnih občin župnije Sv. Vida nad Cerknico za izločitev iz županije Bloške se izroča deželnemu odboru z naročilom, da v prihodnjem zasedanji predloži načrt zakona. — Predlog se vzprejme brez debate. PoiL Povše poroča v imenu upravnega odseka o prošnji vaščanov iz Zgornjega Kašlja in Z i-voglja za uravnavo reke Ljubljanice. — Upravni odsek predlaga: Prošnja vaščanov iz Gornjega Kašlja Lroči se deželnemu odboru z naročilom, da takoj odpošlje deželnega tehnika na lice kraja, da vse razmere preišče in izdela dotični načrt za izvršitev obrarabe-nega dela. Ob jednem naj se doženejo dogovori za prispevek države iz melioracijskega zaklada in za prispevek interesentov ne le zemljišnih, ampak tudi vaščanov Gorenje Kašeljskih ter da vse potrebno ukrene, da ae v »lučaju neizogibnega odloga takoj izvršć provizorne obrambe na najnevarnejšem mestu obrežja. Natančni načrt naj se v prihodujem zasedanju predloži deželnemu zboru v rešitev. — Predlog se vzprejme brez ugovors. Pod. (Jrasselli nasvetuje v imenu odseka za pregled poročila deželnega odbora, da se nekatere točke tega poročila izroče upravnemu, oziroma finančnemu odseku, kar se vzprejme. Na to zaključi deželni glavar ob 8/.l- ur> sejo. Prihodnja seja bode v petek dne 28. t. m. Deželni zbor štajerski. V Gradci, 24. aprila. V današnji seji utemeljeval je posl. Koller Bvoj nasvet o podržavljenju južne železnice. Govornik, katerega so vsi poslanci pazno poslušali, je najprej omenjal, da ue je dež. zbor iz ozirov na gospodarske koristi prebivalcev štajerske dežele že večkrat bavil s tem vprašaniein in že lani vzprejel tak predlog, a kakeršnim se mu je tudi letos baviti. Vb6 to prizadevanje je bilo — žal — doslej vedno povsem brezuspešno. Nagibi, iz katerih je bilo lani priporočati podržavljenje južne železnice, so tudi letos veljavni, Bamo da sedaj ni nikjer več sledu tistim simptomom, iz katerih se je še pred kratkim skle-palo, da bo vlada venderle ustregla splošni želji iu podržavila južno železnico. Prebivalstvo dežele štajerske je že zategadelj na slabšem, ker niso tariti na vseh železnicah, na državnih in na privatnih, jednaki. Tarifi južne železnice so posebno visoki in velika ovira gospodarstvu vseh vrst, ako pa se uvede še transportni davek, potem bo to ob južni železnici ležečim krajem v največjo škodo, zlasti v primeri s kraji, koder teče državna železnica. Konečno je zahteval govornik, naj se njegov predlog odkaže Železniškemu odseku v poročanje, čemur je zbornica jednoglasno pritrdila. Ko je posl. dr. Dečko naznanil, da svoje včeraj napovedane interpelacije ne bode stavil, prišla so na vrsto ustna poročila nekaterih odsekov. Naum je stopil naprej. — Draga, ne stopita Be, golobčka moja, je zaihtela Avdotja, ki je sedela doslej nepremično za mizo . . . Naum 8e je ozrl na njo. — Ne vznemirjajte ae, Avdotja Arefjevns, čemu bi se tepla. E;, brate, nadaljeval je obrnivši se k Akimu: — kako si se razkričal. Pravo. Kako nagel si. Ali je še kdo čul, da ljudje iz tuje hiše izganjajo, pristavil je polagoma Naum: — in še gospodarja. — Kako iz tuje hiše, zajecljal je Akim. — Kakega gospodarja ? — In ako bi bil jaz. Iu Naum se je zarezal ter pokazal svoje bele zobe. — Kako da ti? Ali nisem jaz gospodar? — Kako si nerazumen, bratec. Rečem ti — jaz s m gospodar. Akim ga je debelo gledal. — Kaj tako vreš, gotovo si zblaznel, dejal je naposled. — Za vraga, kakšen gospodar Bi ti tu? — A, kaj bi govoril s taboj, vskriknil je Naum nestrpno. — Ali vidiš ta papir, nadaljeval je, iz-vlekši iz žepa štirikrat zložen, kolekovan list: — vidiš? To je kupcijska pogodba, razumeš, kupčijska pogodba za zemljišče iu hišo, kupil sem ju od po-meščiee, od L'zabete Prohorovne sem jo kupil; vče« Za šolski odsek je poročal posl. Koller in nasvetoval sledeči predlog: Učiteljskim osebam, učečim na deželnih šolah, se v službeno dobo ušte-jejo tudi vsa leta, v katerih so poučevali na štajerskih ljudskih šolah a z omejitvijo, da štejejo štiri leta ljudskošolskega službovanja samo za tri leta deželnega službovanja in sicer le tedaj, ako je dotičnik nepretrgoma služboval na štajerskih ljudskih šolah. — Zbornica je vzprejela ta predlog brez debate. Posl. dr. K adey je poročal o nekih mitničnih zadevah, posl. Suttner pa o raznih cestnih predlogah. Debata je bila prav kratka; predloge so bile vse vzprejete. — Posl. dr. Radey je poročal o načeloma važnem predlogu posl. Jermana glede omejitve razdeljevanja sredujevelikih kmetskih posestev, katero je v m-vadi, in v imeni deželnokul-turnega odseka nasvetoval , naj se ta Jermanov predlog odstopi dež. odboru z naročilom, da preišče, ali je tak zakon potreben in primeren, in ako spozna da je, kako bi ga bilo najbolj praktično urediti. Poizveduje naj v tem oziru pri okrajnih zastopih ali pa potem kmetijske družbe štajerske, o resul-tatu pa naj poroča v prihodnjem zasedanji deželnemu zboru. Po uekaterih opombah posl. P o se h a, zahtevajočega zlasti to, da naj vlada svojo tolikrat naglašano naklonjenost napram kmetskemu stanu izkaže s tem, da zniža sedanje neprimerno velike pristojbine za prepis posestev, je zbornica vzprejela nasvet dež.-kulturnega odseka. — Deželni zbor je potem še dovolil nekaterim okrajem in posamnim občiuam pobiranje raznih pristojbin, vzprejel nasvet glede službenih doklad deželnim srednješolskim profesorjem in se razšel, določivši prihodnjo sejo za jutri. Politični razgled. otfrau e dežele. V Ljubljani, 2G. aprila. f,L>eutsches Volksblatt" priobčil ie te dni jako interesanten dopis s Primorskega. Ta list je nemško-nacijonalno- protisemitsk, a časih je vsled upliva dra. Luegra tudi Slovanom pravičen. V tem dopisu slika, kako ae širi po Primorskem iredentizem v vseh krogih, da sedaj že vojaki v javnih lokalih prepevajo i r e -de nto vb ke pesmi, ne da bi se kdo ob takem počenjanju spodtikal, agitatorji iz Italije pa postopajo, kakor da bo doma. List pripoveduje, da se bo v tej stvari v prihodnjem zasedanju interpeliralo. Češke stranke. Danes došli češki listi prinašajo dolga poročila o zadnji konferenci odposlancev čeških strank, vršivši se v soboto, in jo vsak s svojega stalšča komentirajo — neugodno. „Narodni Listyu prinašajo fulminanten članek „U-azali se, jakymi jsou", v katerem pravijo, da je mladočeška stranka v soboto zadnjikrat poskusila od grofa Taaff ;a zapeljane Roberte spraviti na pot, po kateri hodi narod češki. Konferenca je pokazala, da so ravnali „Nar. Lsri dotičnem k rajnem šolskem svetu. Na trirazreduici na C venu sta razpiaani službi učitelja in podučitelja. Prošnje do dne 16. maja pri krajnem šolskem svetu na Cveuu pri Ljutomeru. 1 r -t Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda! k ......-4 Bazne vesti. * (Ustanova kneza Karagjorgjeviča.) Iz Srbije ubegli knez Karagjorgjevič, ki je umrl v Temešvaru, zapustil je 90.000 gld. za ustanovo, ki naj bi se uporabljala za izobraževanje na Ogerskem bivajočih srbskih mladeničov. Ogerski naučni minister |>a ima o tej zadevi »pomisleke". Upravo ustanovne glavnice, ki je z obrestmi narasla že na 100.000 gld., bi namreč imela Novosadska „Srbska Matica", katera naj bi jo uporabljala za izobraževanje tacih srbskih mladeničev, ki so vpisani na neogrskih vseučiliščih, posebno na Zagrebškem ali pa Petrograškem. Na teh pa bi utegnili omenjeni mladeniči odgojiti Be v „ n e m a d j a r s k e m duh u" in to dela preglavico ogerskemu naučnemu ministru. Dalje je srbska Matica preložila le prevod ustanovnega pisma in grof Csaky trdi, da prevod ni natančen ter zahteva izvirno ustanovno pismo. — Knez Karagjorgjevič pa je skrbel tudi za lo, da se glavnica izroči Mumiji, ako bi se pogoji ustanove ne izvrševali točno na Ogerskem. * (Velik požar.) Že pred nekaterimi dnevi dobili bo razni posetniki v Veliki Kaniži pretilna pisma, v katerih se je grozilo z ognjem. Dne 23. je res začelo goreti, ko je razsajal hud vihar. V kratkem gorelo je v treh ulicah Le požrtvovalnemu delovanju vojakov in ognjegascev se je posrečilo omejiti ogenj. Zgorelo je trideset hiš in tudi trije ljudje. * (Novi potresi.) V Beli Cerkvi na Ogerskem so se ponovili potresi minulo soboto in nedeljo. Gimnazijsko poslojije je precej poškodovano in kaže vec razpoki.n. Tudi v Belemgradu so bili čutiti novi podzemski sunki. * (Ogenj v cerkvi.) V cerkvi Torre Aunun-ziata v okol'ci Neapolja uastal je v nedeljo mej večerno božjo službo ogeij, ker se je prevrnila užgana sveča na oltar. Mej navzočo množico nastala je grozna zmešnjava, ker je vse drenalo se proti vratom. V gneči bilo je zmečkanih osem žensk in pet otrok. Mnogo osob pa je bilo ranjenih. * (Dva samomora na Eiffelovem stolpu.) V nedeljo sta se dogodila v Parizu dva samomora na Eiftelovem stolpu. Neki mladi Rus ustrelil so je v restavraciji v prvi etaži, ko je poprej zavžil dober zajutrek. Ko je ravno hotel oditi pozvani zdravnik skočil je drugi samomorilec z višine stolpa. Bil jo neki državni uradnik. Truplo padlo je na 180 metrov nižje ležečo drugo etažo, kjer je grozno razbito obležalo. Trupla obeh somo-morilcev odvedli so skupaj v mrtvašnico. Književnost — Slove nsko-nemški slovar izdan na troške rajnega knezoškof* Ljubljanskega Antona Alojzija Wolfa. Uredil M. Pleteršnik. Tretji se-š tek. V Ljubljani. Založilo in na svetlo dalo kne-zoSkofijstvo. Tiskala Katoliška tiskarna 1893. Ta sešitek (stran 1G1 do 240) prinaša slovarsko gradivo od'besedo doskočiti do besedo govorica. O slovarju govorimo ua drugem mestu] in bodemo govorili še večkrat. — „Slovauski Svet' prinaša v št. 8. nastopno bogato vsebino: Z■vkaj je krojite v Češke opasna? — Liturgija rimske cerkve; — Pesem; — Iz poezij Lermontova; — Divni sanci; ... — Ljubav; — U tuđe ni; — Na počitnicah; — Laudes Croatiae; — JMicii u creui.; — O Miroslavu Vitbarju ; — Dopisi; — Ruske drobtinice; — Ogled po Blovauskem svetu; — Zmes; — Književnost. — — Princ Evgenij Savojski slavni junak in vojskovodja avstrijski. Zgodovinska povest. Slovenskemu ljudstvu spisal S. Hrvojić. V Ljubljani. Založil in prodaja Anton T ur k, knjigovez. 1893. Tiskala tiskarniea Blasnikovih uaslednikov v Ljubljani. Str. 78. Cena 24 kr, ali 48 vinarjev. — V tem delci se popisuje ž vljeuj > in delovanje slavoega vojskovodje princa Evgeuija jako mikavno in nazorno. Slog je primeren otroškemu razumevanju in zato je le želeti, da bi se knjižica že radi svoje patrijotične tendence razširila čim bolj mej slovensko mladino. Na ovitku lista je čedno v barvah na-tisnena slika, predstavljajoča naskok ua Biligrad din 16. avgusta 1717. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Gradec 26. aprila. Deželni zbor sklenil v današnji seji, da začne dežela najdalje leta 1894. graditi železniški progi od Velenja v Spodnji Dravobreg in od &entj urija oziroma od Gro bel na do hrvatskih železnic. — Nečuveno zvišanje tarifov na južni železnici sc je grajalo z ostrimi besedami in jednoglasno se je izrekla potreba, da je čim prej pod rž a v iti to prometno podjetje. Inomost 26. aprila. Dež. zbor vzprejel resolucijo, naj ga vlada skliče vsako leto v dobi od novembra do januvnrja. Budimpešta 26. aprila. V poslanski zbornici predloži4 pravosodni minister zakonski načrt o državnih civilnih krstnih maticah, naučni in bogočastiii minister pa zakonski načrt o recepciji zidov. Zbornica je z živahnim odobravanjem pozdravila predlogi.- Načrt o maticah določa, da duhovniki in rabini ne morejo biti vodje matic, ampak aa so ti javni, zapriseženi uradniki, podrejeni kontroli upravnih oblastev. Vero otrok iz mešanih zakonov bo točno beležiti. Dečki so vere očetove, deklice vere materine. Duhovniki in rabini, kateri nočejo dati za poroko potrebnih izkazov, zapadejo kazni in je smeti proti njim postopati s silo. Zakon bo popolnoma izvršiti vsaj do konca leta 1894. Od te dobe naprej veljavne bodo samo državne matice. V motivaciji se navaja, da se bo vsa dežela razdelila v 4467 matičnih okrožij. Troški bodo znašali na leto 840.000 gld. Načrt o recepciji Židov določa : izraelitična vera se priznava kot povsem recipirana ; določba čl. 58, zakona iz 1. 1868 se razširi v toliko, da ni samo zidom dovoljeno prestopiti h kristijanski veri, ampak da je tudi kristijanom dovoljen prestop k židovski veri. Bellgrad 25. aprila. Kralj naznanil ruskemu caru nastop vlade v rusko pisanem pismu, povdarjajoč v njem tradicijonelno prijateljstvo in sorodstvo, katero veže ruski in srbski narod. Rim 25. aprila. Nemški cesar podelil kardinalu Rampolli, največjemu nasprotniku tro-zveze, red črnega orla. Pruski državni tajnik Marschall bil v avdijenci pri papežu in se tam mudil pol ure. P. n. častitmi gosjmdom volilcem, ki so letos brez vsake agitacijo volili od nas priporočeue kau-didate v občinski svet, izreka klub občinskih svetovalcev toplo zahvalo. Sme pa tudi z vso pravico zagotovljati, da se bodo izvoljeni občinski svetovalci kakor doslej pošteno trudili za razcvit in najiredek stolnega mesta. Za klub obč. svetovalcev: Ur. vitez Jileitveis TreteniiM, t. Č. li io ii.il>. Narodno-gospodarske stvari. — Izkaz neposrednega davka ua Kranjskem z prikladaini vred za leto 1891. kaže, da so je plačalo v davčnih okrajih: 1 ) Postoji ua : 15 941 gld. 16 kr.; 2.) Škofja Loka: 23 738 gid 12*/i kr.; 3) Brdo: 16 876 gl. 27Vi kr.; 4) Bstrica: 10.841 gl. 71V9 kr.; 5) Kočevje: 28 266 gld. 93 kr. ; 6 ) Vehae Lašče: 9912 gld. 46 kr.; 7) Krško : 26 624 goldinarjev 4 kr.; 8) lirijn : 57 312 gld. 2yVa kr.; 9.) Kranj: 29 326 gld. 8Vakr.; 10.) K.aujska Gora : 6537 gld. 87 kr.; 11.) Lož: 13 879 gld. 23 kr.; 12) Ljubljana (mesto): 175 823 gld. 651,, kr ; 13.) Ljubljana (okolica): 65 870 gld. 701/« kr.; 14.) Kostanjevica: 14 367 gld. 65 kr.; 15) Litija: 40 820 gld. 86 kr.; 16.) Logatec : 24.162 gld. 39Va kr.; 17.) Metlika: 16 796 gld. 48 kr.; 18) Mokronog: 18 212 gl J. 75>/a kr.; 19 ) Tržič: 9149 gld. 361/* kr.; 20) Vrhnika: 19 893 gld. 50 kr.; 21) Radovljica: 28 388 gld 21Va kr.; 22) Rateče: 11155 gld. 87 kr.; 23.) Rbuica: J2 232 gld 47 kr.; 24) Novomesto: 33 428 gld. 31Va kr.; 25 ) Žužempei k : 11 897 gld. 86Vi kr.; 26 j Senožeče: 7849 gld 84 kr; 27) Zaticiua: 15 067 gld. 6\3 kr.; 28.) Kamnik: 33 361 gld. 761/, kr.; 29.) Trebnje: 12 189 gld. 24 kr.; 30.) Črnomelj: 21 612 gld. 83 kr.; 31.) Vipava: 13.756 gld. 94 kr. Skupna svota znaša pri zemljiškem davku: 627 211 gld. 62 kr ; hišno uajemnmski davek: 229 582 gUi. 89 V» kr.; hišuo razredni davek: 141505 gld. 89l/a kr. 5°/0 davek od dohodka poslopij, ki bo oproščena hišuo najemniuskegn davka: 5514 gld. 52 kr. Pridobnina in pridobnina od krošnjarstva : 145.860 gld. 13'/a kr.; izkazana dohodnina: 418 773 gld. 35 kr.; dohodnina od stalnih plač uradnikov in učiteljev: 4276 gld. 8Va kr. » prlstojbioe za izterjanje davkov: 32.042 gld. 5 kr.; zamudne obresti od zastalih davkov. 2396 gld. 84 kr.; takse od zglaš^mh obrtov in vpisanih kupčij: 13 gld. 80 kr. Vkupna svota c e s a rs k i h davkov: 1,607 177 gld. 19'/a kr.; deželnih priklad: 602.328 gld. 30Va kr.; priklade za okrajne blagajnice: 198 209 gld. 50 kr.; donesek za kupčijsko zbornico: 7512 gld. 75 kr.; z d r a v -s t v n e priklade: 17 273 gld. 21 kr. Vkujma svota vseh priklad iznaša 825.323 gld. 76l/a kr. — Hipotekama zadolžitev na Kranjskem. Vsled prošnje deželnega odbora postala je c. kr. centralna statistična komisija na Dunaji sledeči tabelarični pregled o denarni vrednosti sprem« m') pri posesti in pri dolgovih zemljifč na Kranjskem leta 1891. z opomnjo, da je bilo od vaeh v navedfuem letu zemljiško-knjižno vpisanih 3248 hip< tečnih posojil v skupnem znesku 1.551 660 gld. 66 poBojil v znesku 17-737 gld. brezobrestnih, ostala posojila pa so bila obrestna, in sicer tako-le: 5 posojil v znesku 2170 gld. po 3°/o> 83 posojil v znesku 28 005 gl. po 4%» 626 posojil v znesku 530.698 gl. po 41/a°/o. 587 posojil v znesku 336 932 gld. po 5»/0, 48 posojil v znesku 33 316 gld. po 5' 1213 posojil v znesku 459.452 gld. po 6% 13 posojil v znesku 3555 gld. po 6Va%< 244 posojil v znesku 62 990 gl. po 7%, 265 posojil v znesku 57 207 gl. po 8%. 96 posojil v znesku 19 178 gld. po 10%< 2 posojila v znesku 420 gld. po 12% Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrali in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. Izkaz < 1*1 ril društvu „ Dijaške kuhinje v Celji" za tekoče šolsko leto 1892/1893 darovanih od sledečih p. n. gospodov: P. č. udeležujoči duhovniki pogreba ranjega gosp. kanonika Ivanca v Šmarji 70 gld., preč. goap. dr. Josip Pajek, duhov. svet. pošlje pri pogrobn rajnega g. župnika Sevnika nabranih 89 gld. 60 kr., g. dr. Ivan Itudolf v Konjicah 6 gld., g. V. Kolsek, c. kr. notar v Kranjski gori 2 gld., gosp. Norb. Z»nier, trgovec in veleposestnik v Št. Pavlu B gld., gosp. Ferdinand RoS, župan in obč. predstojnik v Hrastniku 3 gld.. gosp. T. Canjkar, c. kr. sodn. pristtv v Laškem 2 gld., gosp. Josipina Prus, posestnica v Konjicah 5 gld., č. g. Anton Kolar, kaplan v Murenbergu 9 gld., g. L" Schvventner, trgovec v Brežicah 1 gld., gospodična Ema Razlag, učiteljica v Ljutomeru 1 gld., g. J. Jancžič v Orižah 2 gld., g. Ivan Vilhar v Ljubljani 5 gld., č. g. Fran Rojko, župnik v Zavodni "J gld, 50 k r., 6. g. Anton Fisch r, župnik v Dolu 8 gld.. g. MiloS Levstik, učitelj v Št. Andražu 60 kr., č. g. Jakob Krtišič župnik v Št. Andražu 9 gld., p. fi. g. Valentin Par, župnik in dul ov. svet. v Gotovljah 6 gld., slavna posojilnica v Žalen 15 gld., g. Franc Kolar, Posestnik v Trbovljah 9 gld , č. g. Mihael StraSek, župnik v St. Janžu m Peči 2 gld., č. g. Radoslav Mar/.idovfiek, c, kr. vojni duhovnik II. razr. v Gorici B gld.. p. č. g Josip Žebolj, duh. svet. bi župnik v Muzirji, 6 gld., č. g. Andrej Zdolsel. župnik v sv. Štefanu f> gld., gosp. Tomaž llofbauer, posestnik v Mo/.irji 6 gld.. g. dr. Albin Poznik v Rudoltovem l gld. 20 kr., g. Anton Turiiftek. posestnik iz Naznrcta 5 gld., g. Janez Zupane posestnik v (labcrji pri Celji 2 gld., Č. g. Valentin Mikuš kaplan v Št. Jurji, 5 gld., p. č. g. Lovrenc Vos n jak, duh. svet. in župnik v Št. Jnrji f) gld., p. č. g. Anton Frohiich, duh. svet. in nadžupnik v Slatini 6 gld., slavna posojilnica v Slatini 5 gld., č. g. Anton Vetrnik, kaplan v Trbovljah 3 gld., č. g. Matija Stoklas, kooperator v St. Vidu f> gld., g. Neža Kralj, posestnica v Trbovljah 3 gld., g. dr. Ludovik Filipič, odvetnik v Celji 6 gld., č. g. Ivan Kozinc, župnik v Slivnici 2 gld., g. Franc Kranjc, nadiičitolj v Slivnici 2 gld., g. Ga&par Sorn, posestnik in župnik v Grajski vasi 2 gld., g. Franc Skubic, zdravnik v Velenji f» gld., g. dr. Dečko, odvetnik v Celji 6 gld., g. Lovio Haž, c. kr. notar v Celji 5 gld., p. č. Ex . 199*95 Papirna renta .... Srehrna renta .... Zlata renta ..... 4°/0 kronska renta . . Akcije narodne banko , Kreditne akcije . . . Lordon ...... Srebro....... „ —'— Napol......... 9 73 C. kr. cekini..... „ 5'77 Nemške marke.....r>9b7'/i Dno 25. aprila t I. 470 državne srečke iz 1. 1851 po 950 gld. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld. . . OgerBka zlata renta 4°/0....... OgerBka papirna renta 5°/0...... Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4,/,°/u zlati zast. listi. . Kreditno srečke po 100 gld...... Kudolfove srečko po 10 gld...... Akcije anglo-avst. banke po 200 gld. . . Tramway-dYuSt. volj. 170 gld. a. v..... danes gld. W840 „ 9806 „ 117 '96 h g*™ n 983-- „ 848-76 „ 122-40 a 973 • 578 m 5W90 148 gld. 197 „ 115 . 129 120 199 — kr. 75 , 70 . 25 50 60 168 >J70 Učenca za jeruieuttrMli 1 obrt, z dobrimi Bpričevali, vs.pre|nie tttkoi T f, IBluirria.-ci.er (435-2) Jeruieuar v ftelcul»urj;ovlli ulicah 61. 4. Solnčnike le najboljše kakovosti priporoča v veliki izberi in po nizkih cemh L. Mikusch, tovarna solnčnikov in dežnikov 331—0) v Ljubljani, M «*.-*< ii i trtf m t e v. lf>. lir. Friderika JLjCiigiel-n Brezov balzam. Ze sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako ae navrta njeno deblo, je od patutiveka znan kot naj i z vrstne j de lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot. balzam, zadohi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali dregi deli polti, «M-i|« h«* ie «lrus;t Umu ue-znatne laMkino »d polil, kf puštane v*le«l tega elsto bela In nežna. Ta balzam zgladi na obrazu uaatale gube in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-luje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, loltavost, ogerco, nosno rudecino, za jedcu in druge nosnažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred k Id. 1.50. (234—5) Dr. Friderika Lengiel a BENZOE-IHILO. Najinilejše in najdobrodejnajle milo, za kožo nalasć pripravljeno, 1 komad oo kr. Dobiva se v Ljubljani v 1Tb. Tnikoc«y-J« lekarni in v vseli večjih lekarnah. — Poštna uaro-čita vsprcjbtna \\. lleun, Oniinj, X. Rudarji! Rudarji! V šaleškem premogokopa Velenje pri Olji dobi trajno in lohro plačano delo 200 hurjouih kopačev in Ido takih delavcev, ki spravljajo premog na dan. C. kr. glavno ravnateljstvo avstr. drž. ieleznic. Izvod iz voznega reda ■velja.-vn.egfa. oci 1. olctolora. 1892. Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni časi označeni so v srednjeevropskem «asu. Odhod iz Ljubljane (jaž. kol.). Ob 6. url 38 min. zjutraj osebni vlak na Trbiž, Pon-tabel, Heljak, Celovec, Frantensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 11. uri 55 min. predpoludno usebni vlak na Trbiž, Pontabid, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri 21 min. popoludne osebni vlak na Trbiž, Beljak, Celovec, Soinograd, Inomost, Pariz, Line, Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijine varo, Eger, Francove vare, Prago, Karlove varo, Draždane, Dunaj via Amstetten. Prihod v Ljubljano (jnž. kol.). Ob 7. nri 10 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždanj, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Eger, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linča, Is^lilja, Ljubna, Celovca, Franzensfeste, Trbiža. Ob 4. url 55 min. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Frauzeusfeste, Pontablja, Tibiža. Ob O. nri 27 min. zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontablja, Trbiža. Odhod iz Ljubljane (drž. kol.). Ob 7. nri 15 min. zjutraj v Kamnik. ,, 2. ,, 10 „ popoludne v Kamnik. ,, 7. ,, 00 ,, zvečer v Kamnik. Prihod v Ljubljano (drž. kol.) Ob 6. nri 35 min. zjutraj iz Kamnika. ,, 11. ,, 06 ,, dopoludne iz Kamnika. ,, 6. n 20 ,, zvečer iz Kamnika. Sreduje-ovropski Čas je krajnemu Času v Ljubljani za 2 minute naprej. (1*2—HlJ) Največje skladišče raznega semena n. pr.: nenišhe. čtajcrmkc, turama!. I ur-Alte in travniško detelje, raznib vrnt, pesnega NenieiiJi, splošno znano kot najboljša krma za živino; liavnega neuiena za suhe, mokre, peščene in glinovite travnike; velika i/bera »e-uteua, /.ji Maljito, kumare, »eter&ilf, ne-I eri J o, Nladki urah, fižol in vse drug«« vrste semena x» zelenja«!. Proseč mnogobrojnega poseta (151—16) "*1S Peter Lassnik. Is. Za želodec. (332—7) Triili6czy-jev Cognac- grenčec steklenica 50 kr., 12 steklenic 5 gld. Slasten 1 Učinkuje na želodec osvežujoče, krepilno, vzbuja tek in pospešuje probavo. Dobiva se pri Ubal&u pl. Trnkoczy-ju lekarnarju v Ljubljani. -== Pošilja se z obratno pošto. 25 a. želodec. e a B v a a o a V" izprehodnih palic pr •o ^ kakor tudi D Ol f i iiili rezbarij iz lesa i a pletenin • Z pri f ? F. Stampfelu v Ljubljani S £ na, Ilcn^resnem trg-a. (Tonlialle) —1\) i !• >k ishii doiiiMi' x obrt.) NB Naj se na znanje vzeti blagovoli, da nimamo v Ljubljani nikake filijalke, in prosimo najuljudneje, naj se kupci blagovolijo potruditi direktno do nas MOIO Kongresni trg (Tonhalle1. J V mali dvorani v „Tonhalle" velike astronomične Sklep v ponedeljek dne I. maja ob 7. uri zvečer. 1'rcdava se o tem zrni niivnm umetnem delu točno v nastopnih mali: og» >lmlne ob 3., 4., 5 in G. uri. Ustcpnina: I. |Sfu8tdr HO kr., II. plOstor SKO kr. — Otroci, kakor tudi vojuki do narednika plačajo polovico. (3-J5—i*j) m :''.'t: Rogaška slatina Tempeljski- in Styria-vrclcc. Nvc/a polnitev i/ n«no/.^rajem^a rova z riirekt- uim dotokom vrelca. Ta kiselica, •ođritljooa mnogo (Jlauheijove soli, ki je od nekdaj veliko koristi zlasti v slučaji bolesni prebavnih organov in ki je ob jednom Jako prijetna osvežujoča pijača, s© n.© sme zstm.oxija,T7-a,tI "^gng z raznimi kiselieami, ki se pod imenom „Korušku kiselica" (Kobitsclier) spravljajo v trgovino. (398—1) Naročil jo so prt oskrhnifiivu vrelca v Konatcu-Slatini; v LJubljani Klavna zaloga pi i Mih. Kastuor Ju iu Morlca Wagner Ja udovi, kakor ludi V vseh trgovn.uh /. mineralno vodo in V vseh boljših špecerijskih trgovinah, droguorijah iu lekarnah. |L.ii^fel]i;a5^!fciri?l^[,.|^^|l ■u I—ii.....■ ■........ ISiJOBMl Rokavice v nedosežno veliki izberi iz svile od 50 kr., iz sukanca s 4 gumbi, dobre kakovosti, od 18 kr. začenši in više pri J.S.BENEDIKTU v Ljubljani. <390) frizne deščice (lajšte) in parkete iz hrastovega lesa in da so isti 1 palec debeli in v?;ike mete. Kavno ^\ tako izvršujem tudi vsako naročilo točno • ti vestno ter dovažujem f^j svoje izdelke na postajo v Loko ali Logatec Več se Izve* pri podpisancu. S£ tovarna parketov in friznih deščic (lajšt) %r g l3™-6> v Cirknem (Primorsko). B oooooooooooooooosoooooooooo OOOOOffflOSOgOO Otvorenje gostilne. časti tema p. n. občinstvu in slav. društvom uljudno naznanjam, da sem dne 21. t. m. odprl gostilno „pri Franceljnu" na Bregu ter bodem točil dobro, naravno vino in vedno pristno pivo in sicer Graško ,,Steinfeldsko". Priporočam se čast i temu p. n. občinstvu za mnogobrojni obisk, obetajoč, da bodem vedno postregel tudi z dobrimi gorkimi in mrzlimi jedili. (42^—2) S spoštovanjem O. Planinec gostilničar. OOOPOOOOOPOOO Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No IIi. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarno".