K i W
i
■ o
¡ -í :o !o
iP^
Ptuj, petek, 3. septembra 2010
letnik LXIII • št. 68 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
kakovost
RADIOPTUJ
89,8-98,2-ICH3
Kmetijstvo Slovenija • Bo
treba v blagajno Evropske unije vrniti 3,8 milijona evrov?
O Stran 2
TEHNIČNI PREGLEDI
*	osebna in tovorna vozila
*	traktorje
*	motorna kolesa
*	priklopna vozila in avtobuse
*	kontrola tahografov
REGISTRACIJA
SKLEPANJE ZAVAROVANJ
Brezplačni preventivni pregledi vsak dan od 7.00 do 19.00 ure, sobota od 8.00 do 13.00 ure.
I /■ LT.\
IO Dornavska ^¡m^ Telefon:
TE VE PTUJ
cesta 7a, Ptuj 02/ 787-1030
Štajerski
Spodnje Podravje • Šole spet zaživele
V znamenju številnih novosti
Po dolgih in vročih počitnicah je sredi tega tedna otroški vrvež spet napolnil šolske klopi. Poleg novih šolskih potrebščin je šolarjem prinesel tudi nekaj novosti.
Med okoli 160.000 slovenskimi osnovnošolci je tudi 18.000 najmlajših, ki so letos prvič sedli za šolske klopi - tako kot razigrana prvošolca na posnetku, ki smo ju ujeli prvi dan pouka v osnovni šoli na Grajeni. Novo šolsko leto pa prinaša tudi nekaj sprememb. Z uveljavitvijo zakona o šolski prehrani so dijaki ob brezplačne malice, vendar se subvencije za prehrano širijo tudi na osnovnošolce. Zakon predvideva še dodatno subvencijo v višini tretjine oziroma ene šestine cene malice za socialno šibkejše. V poklicnih in strokovnih srednjih šolah se poslavlja opisna ocena NMS (nedosega-nje minimalnih standardov), namesto tega pa se spet vračajo številčne ocene, torej stare dobre petice in cveki. Počitnice si bodo sledile v rednih presledkih; najprej bodo že konec oktobra na vrsti krompirjeve počitnice, druge, praznične, bodo na vrsti med božičem in novim letom, zimske počitnice pa bodo tokrat enotne za vso Slovenijo - tretji teden v februarju.
-OM
' -jft l^Bp» ni
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • Kako obnoviti obnovljeno stavbo Mestnega gledališča
Les, primeren za finsko savno, ne sodi v gledališče
Kot smo na straneh Štajerskega tednika že pisali, se je pri natečaju za izdelavo idejne rešitve za dokončanje fasade, notranjosti parterja in balkona ptujskega gledališča, močno zataknilo. Komisija, ki je izbirala med prispelimi idejnimi rešitvami, je najprej izbrala zmagovalca, Tonija Hamlerja, zatem pa na pritisk stroke prvotni sklep razveljavila.
Takrat so svojo odločitev razložili s tem, da bi morala komisija odločati v celotnem sestavu, torej s strokovnjaki, ki so bili, čeprav sestavljajo komisijo, pri prvotni odločitvi odsotni, čeprav so vedeli, o čem se bo odločalo. Glavni izgovor za preklic izbranega izvajalca pa je bil, da za zmagovalcem ne stoji arhitekturni biro.
Peter Srpčič, direktor MG Ptuj, je prepričan, da je razve-
ljavitev sklepa komisije, v kateri tudi sam sedi, sprejeta na podlagi trhlih argumentov; ti so se kasneje pokazali celo kot neresnični. Doslej mestna oblast javno ni nikoli predstavila resnice o zapletih pri izvedbi te natečajne rešitve.
Gospod Srpčič, kakšno je vaše videnje tega zapleta?
»Menim, da je komisija v prvi fazi dobro opravila svoje delo, ko smo skupaj soglasno
izbrali projekt, ki ga je pripravil Toni Hamler. Mislim, da je mesto izrazilo željo, da bi gledališču dalo podobo, ki ga je nekoč že imelo. Glede na to, da je teater prostor meščanske kulture, prostor, ki potrebuje neko svojo estetiko, svojo 'gledališko svetost', bi bila ta rešitev po mojem mnenju dobra. Všeč je tudi tistim Ptujčanom, s katerimi smo se pogovarjali. A se je v zgodbo po odločitvi komisije vmešala
stroka z gospodoma Gabrijel-čičem in Lobnikom, ki sta v naslednji fazi z dokaj trhlimi argumenti, ki so se pozneje izkazali za neresnične, izsilila razveljavitev sklepa komisije, čeprav je bil legalno sprejet in izpeljan po vseh pravilih. Naknadno sta izsilila razveljavitev, projekt se je vrnil v mirovanje, to pa je po mojem mnenju najslabše za mesto.«
O Stran 7
Festivalska zgoščenka
za naročnike Štajerskega tednika
M I H?rod"
/ /I L	abavM
^ | ^.«b.
Ptuj 2010
Izrežite kupon skupaj s svojim naslovom in ga prinesite na sedež podjetja ali ga pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Roičeva ulica (, 2250 Ptuj in brezplačno boste prejeli festivalski CD 41. festivala narodno zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2010. Vsak naročnik prejme po en CD. Število CD-jev je omejeno.
Kmetijstvo • Napake pri izplačilih premij v letih 2004/05
Bo treba v EU-blagajno vrniti 3,8 milijona evrov?
Evropska komisija očitno vztraja pri vrnitvi 3,8 milijona evrov iz skupne kmetijske blagajne, ki naj bi jih v Sloveniji napačno izplačali za premije za govedo in drobnico v letih 2004/2005.0 svoji nameri je Komisija zdaj obvestila tudi pristojno Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja.
Razlogi, da se vrne oziroma iz evropskega proračuna za slovensko kmetijsko politiko izloči slabe štiri milijone evrov, so po ugotovitvah revizije v tem, da so bile premije za živali v obdobju 2004/2005 izplačane tudi za tiste živali, ki so bile zaklane že pred vstopom Slovenije v EU, zaradi česar naj bi bilo nepravilno izplačanih za 2,8 milijona evrov. Dodatni milijon evrov (kazni) pa se po mnenju revizije nanaša na pomanjkljivost kontrol pri preverjanju števila živali na kmetijah, pravilnega označevanja živali in vodenja evidenc na kmetijskih gospodarstvih ter zaradi izplačevanja podpor za ovce kmetijam z manj kot 10
Komisija je sicer pod revizijski drobnogled vzela izplačila več ukrepov kmetijske politike, in sicer ukrep 121 (Posodabljanje kmetijskih gospodarstev) in ukrep 131 (Izpolnjevanje standardov EU, ki temeljijo na zakonodaji Skupnosti), kjer ni bilo ugotovljenih nobenih nepravilnosti, kmetom pa je bilo v okviru teh dveh ukrepov skupno izplačanih dobrih 141 milijonov evrov. Revizijski pregled iz leta 2005 na področju izplačil za živali v letih 2004 in 2005 pa je Komisija zaključila s predlogom finančnega popravka v višini 3,8 milijona evrov. O formalni uveljavitvi finančnega popravka bo odločeno z odločbo Komisije.
Uvodnik
Nevarno ravnanje z nevarnimi odpadki
Čeprav so na domači sceni v tem času aktualne predvsem druge, bolj slovenske in dramatične teme, kot so zdravniška etika in morala, agonija Vegrada, varnost ob pričetku šolskega leta in še kaj, je tokrat mojo pozornost pritegnila nameravana gradnja oziroma precejšnja širitev centra za obdelavo nevarnih odpadkov, ki je te dni razburila krajane Kidričevega in okoliških vasi. Že to, da je eden od ekološko osveščenih domačinov dogajanje opredelil za nevarno ravnanje z nevarnimi odpadki, je po svoje dovolj zgovorno.
Ljudje se ne morejo znebiti občutka, da jih je nekdo spet hotel pretentati in zadevo speljati brez njihove volje. Čeprav gre za dogajanje znotraj tamkajšnje industrijske cone, je več kot očitno, da gre za velik, nadvse občutljiv poseg, za katerega imajo okoliški prebivalci vsaj pravico vedeti. Če nekdo, ki mu je sedaj dovoljena odstranitev 52 ton odpadkov dnevno, zaprosi za okoljevarstveno soglasje za povečanje odstranjevanja odpadkov na 284 ton dnevno in če nekdo, ki mu je danes dovoljeno na dan obdelati ali predelati 0,8 tone nevarnih odpadkov, zaprosi za dovoljenje za povečanje predelave na 60 ton dnevno, potem je očitno, da gre za izjemno velike posege in zagotovo za velike, predvsem pa zelo občutljive posle. Čeprav bi morali verjeti rezultatom raznih strokovnih analiz in mnenjem, jih bo po mojem težko prepričati, da je tako obsežna širitev centra za ravnanje z nevarnimi odpadki okoljsko brezmadežna. Kajti ljudje dobro vedo, da med nevarne odpadke sodijo poleg baterij, akumulatorjev in neonskih svetil še razne barve, topila, kemikalije, olja, masti, pesticidi, zdravila ter pralna in kozmetična sredstva. Dobro vedo, da na embalaži okolju nevarnih odpadkov najdemo razne oznake in napise, kot so: zdravju škodljivo, strupeno, jedko, vnetljivo, eksplozivno in oksi-dativno. Vedo tudi, da so ti napisi običajno opremljeni še z rdečimi križci in klicaji, pa tudi s smrtnimi glavami in podobnimi opozorili.
Verjamem, da vedo tudi, da je možno nekatere nevarne odpadke na varen način predelati v sekundarno gorivo za cementarne - gre predvsem za razna odpadna olja in razredčila. Vedo tudi, da je denimo kisline možno nevtralizirati, in tudi to, da je nekatere nevarne odpadke, kot so zdravila, škropiva in razne kemikalije, možno uničiti le s sežigom. Povsem jasno je, da se pri obdelavi raznih nevarnih odpadkov sproščajo nevarne, menda tudi strupene snovi. Uhajanje teh v okolje je sicer z raznimi filtri in drugimi tehnološkimi posegi možno bistveno zmanjšati, a opeharjeni domačini temu enostavno ne zaupajo in verjamejo več, saj so bili v preteklosti, tudi zaradi napak v laboratorijskih izvidih, že nekajkrat izigrani. Zato ni čudno, da ima njihov strah tako veliko oči, kajti če nekoga piči kača, se boji že zvite vrvi.
Martin Ozmec
Po ugotovitvah revizije naj bi Slovenija v letih 2004 in 2005 nepravilno izplačevala premije za živali, zato bo morala vrniti 3,8 milijona evrov oz. bo za toliko zmanjšan delež sredstev za slovensko kmetijstvo v skupni evropski blagajni.
kvotnimi pravicami ali manj kot 10 živalmi v omenjenih dveh letih (2004/2005).
Slovenija je sicer vložila zahtevek za obravnavo pred spravnim organom, ki je upošteval argumente Slovenije in Komisiji predlagal znižanje popravka, vendar ta tega ni upoštevala.
V letih 2006 in 2007 so bili v Sloveniji sicer že sprejeti ukrepi za izboljšanje sistema kontrol upravičenosti zahtevkov in tako odpravljene pomanjkljivosti iz revizijskega pregleda. Kot kaže, pa to ne bo spre-
menilo odločitve Evropske komisije, ki zahteva povračilo oz. izključitev omenjenih 3,8 milijona evrov iz deleža, ki v evropski blagajni pripada slovenskemu kmetijstvu.
Kontrole brez obvestil
Letos avgusta je Agencija RS za kmetijske trge in podeželje (ARSKTP) prvič začela izvajati kontrole obdelanih kmetijskih zemljišč preko satelitskih posnetkov tekočega leta. Tovrstne kontrole, o katerih kmetje
ne bodo posebej obveščeni, so se že začele in bodo na območju Podravja in Pomurja trajale predvidoma do konca oktobra letos.
Kot so pojasnili na ARSKTP, gre za t. i. izvajanje kontrole z daljinskim zaznavanjem, ki se izvaja samo s fotorazlago satelitskega posnetka na računalniškem zaslonu: „Pri teh meritvah seznanitev nosilca kmetijskega gospodarstva ni potrebna, če ni ugotovljenih odstopanj med prijavljenimi površinami in ugotovitvami kontrole. V primeru nejasnosti lahko kontrolor za nedvoumno ugotovitev dejanskega stanja v naravi opravi tudi hiter ogled na terenu in preveri dejansko rabo kmetijskih zemljišč in kmetijske rastline, pri čemer nosilca kmetijskega gospodarstva ni dolžan obvestiti in ga izvede brez njegove prisotnosti. Če so potrebne meritve poligonov ali dodatne kontrole, pa kontrolor nadaljuje kontrolo ob prisotnosti nosilca."
Tovrstne kontrole preko satelitskih posnetkov se uradno imenujejo kontrole po principu CwRS.
Sicer se morajo vsi kontrolorji, ki bodo preverjali stanje na samem terenu z meritvami
(brez najave kmetu), na kmetovo zahtevo identificirati. Za klasične kontrole in meritve, kot so se izvajale doslej, je veljalo, da se lahko izvajajo le ob prisotnosti lastnika zemljišč.
Kot so še sporočili iz Agencije, je v letošnjem letu za tovrstne kontrole bilo izbranih sedem območij v severovzhodni in vzhodni Sloveniji, in kjerkoli bodo kontroloriji naleteli na odstopanja med satelitskimi posnetki in podatki oziroma če posnetek ne bo dovolj natančno pokazal dejanskega stanja obdelanih površin, bodo sledili hitri ogledi na terenu, pri čemer se bodo za natančnejše meritve uporabljale tudi GPS naprave.
„Ugotovitve opravljenih kontrol se dokumentirajo v kontrolni računalniški aplikaciji. V primeru, da se s kontrolo CwRS ugotovijo odstopanja, se nosilca kmetijskega gospodarstva povabi na seznanitev z ugotovljenim neskladjem med prijavljenimi in ugotovljenimi površinami. Na seznanitvi se natisne zapisnik o ugotovitvah kontrole na kraju samem in nosilca seznani s vsebino ugotovitev," so še sporočili iz Agencije.
SM
Slovenija • Zaradi krize manj priseljenih tujcev
Slovenci v Nemčijo, Bosanci v Slovenijo
Po podatkih, ki jih je ta teden objavil državni statistični urad (SURS), se v Slovenijo priseljuje vedno manj tujcev. Lani se je v našo državo priselilo 30.296 prebivalcev, iz države pa se jih je skupno odselilo 18.788. Število prebivalcev se je tako sicer povečalo za dobrih 11.500 oseb, kar pa je 38 odstotkov manj kot leto poprej, 2008.
Med 30.296 novo priseljenimi ljudmi v Slovenijo je bilo kar 27.393 tujcev in le 2903 državljanov Slovenije, vendar je selitveni prirast Slovencev negativen, saj se jih je v lanskem
letu odselilo 814 več kot priselilo. Med priseljenimi tujci je bila večina, kar 78 odstotkov, moških. Zmanjševanje priseljevanja tujcev je bilo opazno že po prvih treh mesecih lanskega
Moški umirajo pri 70, ženske pri 80 letih
Poleg podatkov o selitvah so na SURS zbrali tudi podatke o umrlih. V letu 2009 je v Sloveniji umrlo 18.750 oseb (9293 moških in 9457 žensk), kar je 2,4 odstotka več kot leta 2008. Zanimivo je, da je največ smrti zabeleženih v januarju, najmanj pa v septembru.
Povprečna starost v letu 2009 umrlih moških in žensk je bila višja kot leto poprej. Lani umrli moški so bili stari povprečno 70,1 leta oz. v povprečju za 9 let mlajši od žensk, umrlih v tem letu; te so bile stare povprečno 79,1 leta. Deček, rojen v letu 2009, lahko pričakuje, da bo dočakal skoraj 76 let, deklica, rojena v tem obdobju, pa nekaj več kot 82 let. Pričakovano trajanje življenja se v Sloveniji še vedno podaljšuje. V letu 2009 se je v primerjavi z letom 2008 za moškega podaljšalo za 0,4 leta, medtem ko je za žensko ostalo skoraj enako. Razlika v pričakovanem trajanju življenja med moškimi in ženskami v Sloveniji se je tudi v letu 2009 nekoliko zmanjšala. Po podatkih se zmanjšuje tudi delež umrlih pred dopolnjenim 65. letom starosti. Trenutno tako za Slovenijo velja, da je v lanskem letu pred 65. letom umrl vsak tretji moški in vsaka osma ženska, kar prinaša povprečje vsak peti prebivalec. Od leta 2006 pa se v Sloveniji beleži pozitiven naravni prirast prebivalstva (pred tem je bil devet let negativen). Lani je bilo tako v državi rojenih 3106 več ljudi, kot jih je umrlo. (vir: SURS)
leta, kar je pripisati predvsem gospodarski krizi v gradbeništvu. Povprečna starost v letu 2009 priseljenih tujcev je bila nekaj več kot 32 let, povprečna starost v tem letu priseljenih državljanov Slovenije pa skoraj 36,5 leta.
Tudi v letu 2009 kot že poprej je bilo med k nam priseljenimi tujimi državljani največ državljanov Bosne in Hercegovine (12.900 oz. 47% vseh k nam priseljenih tujcev). Druga najštevilnejša skupina so bili državljani Kosova (skoraj 3.600 ali 13,1% vseh priseljenih tujcev), na tretjem mestu pa so Srbi (2900 priseljenih). Iz države EU se je v Slovenijo lani priselilo 1881 prišlekov, med njimi pa so bili najštevilčnejši Bolgari (539), Italijani (271) in Slovaki (208).
Slovenci najpogosteje odhajajo v Nemčijo
Po drugi strani se je lani iz Slovenije skupno izselilo 18.788 prebivalcev, v veliki
večini spet tujcev (15.071) ter 3717 slovenskih državljanov. Med odseljenimi tujci je bilo 44,2 % državljanov Bosne in Hercegovine. Tujci so se večinoma vračali v svoje izvorne države (države na območju nekdanje Jugoslavije), državljani Slovenije pa so se večinoma odseljevali v druge države EU.
Povprečna starost odseljenih tujcev je bila skoraj 34,5 leta, povprečna starosti odseljenih državljanov Slovenije pa 39,0 leta. Od leta 2000 se državljani Slovenije odseljujejo v največjem številu v Nemčijo.
Sicer pa je bilo za leto 2009 statistično zabeleženih tudi nekaj manj selitev znotraj države; uradno je selitve znotraj države prijavilo 96.602 prebivalcev, večinoma (v 80%) pa je šlo za selitve v drugo občino. Le 20% prijavljenih selitev se je nanašalo na selitev v druga naselja znotraj iste občine.
Na območju Slovenije se seli predvsem mlado prebivalstvo. V letu 2009 je bilo med notranjimi selivci 44,2 odstotkov oseb v starosti 20-34 let.
SM (vir: SURS)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: S M
»Ptuj imamo sicer radi, vendar ...«
Na Ptuju se je v zadnjem času marsikaj spremenilo. Posegi v okolje so vidni na vsakem koraku. Ptujčane smo vprašali, kako ocenjujejo razvoj Ptuja in dogajanje v njem.
Ptuj • Anketa o razvoju mesta in dogajanju v njem
Foto: Črtomir Goznik
Stane Gričnik
Stane Gričnik: „Ptuj imam zelo rad. Sodim med ljudi, ki želijo pomagati in prispevati k reševanju problemov. Bil sem tudi predsednik društva 'Moj Ptuj'. Zaskrbel me je podatek, da je Ptuj ena od občin v Sloveniji z največ brezposelnimi ljudmi. To dejstvo si razlagam tako, da se za gospodarstvo v občini premalo naredi. Zdi se mi, da se v zadnjem času preveč gradijo trgovski centri, staro mestno jedro pa je že skoraj čisto prazno. Novi trgovski centri so se zidali zelo potratno, ne vem, kdo je to dovolil. Poglejte, koliko dragocene zemlje so pozidali v parkirišča, ki bi lahko šla v tla ali v nadstropje, kot se to dela v drugih državah, mi pa smo pozidali najboljšo kmetijsko zemljo. Pa vsi beremo, da v Sloveniji že tri četrt hrane uvažamo, še pred 10 leti je bilo obratno. Za nova, bolje plačana delovna mesta, bo treba 'obrniti ploščo'. Sam bi na Ptuju poskrbel za tako okolje, da bi se tudi izobraženi ljudje želeli naseliti v našem mestu. Tega ni in zgleda, da je v našem prostoru nekaj hudo narobe. Ptujska politika se bo morala menjati. Nova naj da več podpore ljudem, ki znajo in hočejo delati za Ptuj, ne pa samo za svoje interese."
Vili Cerovič: „Razvoj Ptuja in dogajanje na Ptuju ocenju-
jem pozitivno. Zgradilo se je veliko, od industrijskih objektov do trgovskih centrov. Tudi stanje na infrastrukturnem področju se izboljšuje. Zadnja pridobitev je urejena Potrčeva cesta. Veliko se vlaga v družbe-
Foto: Črtomir Goznik
Vili Cerovič
ne dejavnosti, izjemno je kulturno dogajanje. Ptuj vse bolj pridobiva sloves festivalskega mesta. Tudi v posameznih če-trtnih skupnostih se razmere spreminjajo na boljše, čeprav bo potrebno v nekaterih okoljih narediti več kot doslej. Zagotovo pa bo potrebno več narediti na področju gospodarskega razvoja z vsebino, ki bo pritegnila k napolnitvi starega mestnega jedra, da ne bo več praznih lokalov, da bo lahko zadihalo na novo, in še bolj prisluhniti ljudem v posameznih četrtnih skupnostih."
Tomaž Serbec: „Kar se tiče razvoja Ptuja, ekologije in same kvalitete življenja, sem izredno razočaran. Smrad in voda so rakasta rana Ptuja, sedanji župan s pristojnimi službami se na to ne zmeni veliko. Popolnoma vseeno je, s katere strani se pripelješ na Ptuj in s katere strani piha veter, vedno te pozdravi ta 'osladni' neverjetni smrad. Na desni strani Drave je Perutnina, na levi pa odlagališče odpadkov Gajke, vsak s svojimi nerešenimi ekološkimi vplivi na naše skupno
življenjsko okolje. Povrhu pa imamo še opravek z nekontroliranim polivanjem gnojevke po kmetijskih zemljiščih, kar v dobršni meri tudi vpliva na kvaliteto pitne vode. So dnevi, ko tako smrdi, da kar boli. Gremo se turizma, turiste pa ob čudovitem mestu 'obdarimo' še s tem neznosnim smradom in oporečno vodo, kar le težko pozabijo. Niti slutimo ne, kaj si o tem mislijo vse turisti, ki želijo uživati v gurmanski
Foto: Črtomir Goznik
Tomaž Šerbec
ponudbi katere od ptujskih restavracij, kjer strežejo hrano na prostem. To je res super popotnica za 'dober glas' in razvoj ptujskega turizma. Podtalnico in pitno vodo smo dolžni na v sak način ohraniti za nadaljnje rodove. Vesel sem, da so pred vrati lokalne volitve, z veseljem bom volil katerega od novih kandidatov za župana, ki bo na tem področju mož beseda."
Petja Janžekovič: "Če povem čisto svoje osebno mnenje, ko se je evforija okoli EPK počasi začela, sem z navdušenjem pristopil k razmisleku in vsebinskih predlogih ter skupaj s prijateljico Nino Francu Mlakarju in ptujskemu županu Štefanu Čelanu prestavil predlog za projekt z naslovom Evro-korant. Navdušenje je bilo veliko, neka navidezna podpora ljudi, a to je seveda tudi vse.
Z Nino sva vztrajala še do oktobra lani in skušala organizirati sestanek s koordinatorjem projekta, da bi mu poskusila zbistriti oči in mu najprej povedati, da je sprememba duha proces, ki se ga je potrebno lotiti globalno in ne ad hoc ter lokalno pod gostilniško mizo, da je ideja o fontani na Dravi butasta, ker kvečjemu gre lahko za vodomet, in nazadnje še, da je Evro-korant edini pravi projekt, ki bi Ptuju zares prinesel nek presežek ali dodano vrednost. Kakšen smisel ima organiziranje kurentovanja kot Art&Heritage festival, če ga imamo prav vsako leto? Morda je čas, da se sprememba duha zgodi posredno, z opuščanjem sprenevedanja in dokončnim
Foto: Črtomir Goznik
Petja Janžekovič
priznanjem da idej za vsebine EPK 2012 pravzaprav nimamo ter da bomo drugo leto še kako tenko piskali in pripuščali projekte in bodo zato tudi precej temni. O dogajanju na Ptuju nimam mnenja, se ga ne udeležujem, a ga niti na obsojam. Meni definitivno ne ponuja ničesar, ampak to je najbrž moj problem."
Janez Rižnar: „Če povem na kratko, na Ptuju je preveč trgovin in premalo gospodarskega razvoja. Veliko se dogaja na kulturnem področju, še premalo pa je promocije tega dogajanja. Res je sicer, da smo vsi prejeli koledar poletnih prireditev na Ptuju, vendar pa bi morali dati večji poudarek sprotnemu dogajanju oziroma seznanjanju s posameznimi prireditvami. Problem Ptuja
Foto: Črtomir Goznik
Janez Rižnar
pa je tudi, da se posveča premalo pozornosti okolju Ptuja. Sam živim v ulici, kjer nimamo niti ene same luči. V občinah, sosedah Ptuja, so ta problem znali veliko bolje rešiti. V okoliških občinah so v nekaj letih rešili skoraj vse vitalne infra-strukturne probleme, kaj pa Ptuj? Problemom ljudi znajo v drugih občinah veliko bolje prisluhniti kot na Ptuju."
Peter Srpčič: „Zavedam se, da smo naredili prve korake na tej poti, ker se tudi osebno čutim soodgovornega in poklicanega za delo na tem področju. Moja naloga kot vodje ene od centralnih institucij v mestu prav gotovo je, poskrbeti za to, da se bo v tem mestu marsikaj dogajalo, da se bo mesto na področju kulture razvijalo. Lahko rečem, da sem s prehojeno potjo za zdaj zadovoljen, hkrati pa se zavedam, ko gledam stvari po svetu, da Ptuj skriva še velike potenciale. Vidim te možnosti in priložnosti, za katere pa bo potrebno najti
- .._ ;
Foto: Črtomir Goznik
Peter Srpčič
dobre poti sodelovanja, izkoristiti stvari, ki se nam ponujajo, kot je na primer projekt EPK 2012 - Ptuj partner. Potrebno pa se bo tudi ozreti naokrog in dobre stvari od drugod pripeljati na Ptuj. V vsakem primeru pa je potrebno imeti rad Ptuj in z njim živeti ter dihati s srcem."
Edvard Strelec: „Razvoj Ptuja je opazen na vsakem koraku, prav tako pa Ptuj vse bolj izstopa po dogajanju na kulturnem in športnem področju. Posebej pa bi omenil pridobitve na po-
Foto: Črtomir Goznik
Edvard Strelec
dročju cestne infrastrukture, Puhov most in odsek avtoceste ter vse večje možnosti za razvoj gospodarstva in obrtništva. Ob tej priložnosti pa se ne morem izogniti problemov, ki so jih prinesle Gajke, ker se ni sledilo načrtom oziroma projektom, ki so obljubljali, da odlagališče ne bo negativno vplivalo na okolje oziroma ne bo moteče za ljudi v neposredni okolici. Upati je, da bo projekt nadgradnje le prinesel toliko želeno olajšanje, da okolje ne bo več obremenjeno z negativnimi vplivi."
Dejan Levanič: „Na Ptuju se je zadnjih nekaj let veliko naredilo. Kljub temu pa na mnogih področjih ostaja še veliko rezerv in možnosti nadaljnjega razvoja, saj občanke in občani vedno znova odkrivamo nove in upravičene potrebe. Nujno potrebno je izpostaviti enakomeren razvoj mesta, kjer je potrebno nadgraditi sodelovanje s četrtnimi skupnostmi in povezati vse dele s centrom mesta. V bodoče bomo morali vsi skupaj bolj enotno nastopati proti nacionalni ravni, mnogo investicij, od katerih je odvisen nadaljnji razvoj našega mesta, je namreč odvisnih od odlo-čevalcev v Ljubljani. Nekatere
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Levanič
priložnosti so bile v preteklosti zamujene, zato se nam to ne sme ponoviti. Predvsem imam v mislih prostorsko načrtovanje, cestno infrastrukturo in varovanje okolja. Glede na to, kako so zastavljene stvari, imamo zagotovo dobre možnosti, da veliko naredimo za Ptuj. Imamo sposobne ljudi, ki svoje delo na občinski, storitveni in gospodarski ravni opravljajo odlično. Če bomo znali vsi skupaj preiti od besed k dejanjem, tudi kar zadeva mestno jedro in razvoj turizma, bomo na pravi poti. Ptuj je s svojim pustnim karnevalom dosegel veliko. Potencial pa ima mesto še za dva velika dogodka na Ptuju v času poletja in martinovanja, kjer že potekajo številne dobre prireditve, a so žal še vedno premalo povezane, velikokrat pa za obiskovalce od drugod zato tudi nevidne."
Ormož • Investicije v Zdravstvenem domu
Dežurstva kljub zapletom brez večjih težav
V Zdravstvenem domu Ormož (ZD) večjih težav pri dežurstvih ne pričakujejo. Od devetih zaposlenih je v dežurno službo vključenih pet zdravnikov, saj štirje zaradi zakonskih omejitev ne dežurajo. V dežurno službo se vključujejo tudi trije zdravniki koncesionarji.
Od zdravnikov, zaposlenih v ZD, ni nobeden umaknil soglasja za delo preko polnega delovnega časa, med koncesionarji pa sta soglasje umaknili dve koncesionarki, a se bosta še naprej vključevali v dežurno službo ob upoštevanju tedenske omejitve 8 ur.
Direktorica Vlasta Zupa-nič Domajnko je prepričana, da bo to zadoščalo in da težav ne bo: „Posamezni nosilci dejavnosti dežurajo v povprečju 4 do 5 krat na mesec, nekateri tudi manj. Razpored dežurstev opravi vodja urgentne službe Alenka Simonič po predhodnem pogovoru s kolegi glede na njihove pričakovane odsotnosti, glede na letni dopust, izobraževanja in podobno."
Težav z dežurstvi se v ZD ne bojijo tudi zato, ker so imeli med poletnimi meseci zelo velike težave z organizacijo rednih ambulant in so takšnih izrednih razmer že navajeni. „Z veseljem ugotavljam, da se situacija glede pokrivanja rednih ambulant izboljšuje. V maju, juniju in juliju smo imeli zares velike težave pri organizaciji dela, kajti imeli smo bolniški odsotnosti dveh zdravnic, ena pa je v tem času opravljala specialistični izpit in je bila zato odsotna. Hkrati so bili predvideni letni dopusti, ki jih je bilo treba realizirati. Na pomoč so priskočili zdravniki koncesionarji in proti plačilu pokrivali redne ambulante. Sicer pa imamo v splošni dejavnosti sedaj tri zdravnike, z enim pokrivamo ambulanto v Središču ob Dravi, skrbimo pa še za ambulanto Sv. Tomaž in dom upokojencev. Za tri mesece smo uspeli zaposliti nadomestno zdravnico za dispanzer za šolarje in mladino. Zahvalila bi se uporabnikom za potrpljenje ob teh nepredvidenih odsotnostih in pričakujem, da bo v jesenskih mesecih delo potekalo bolj normalno," je povedala direktorica.
Ker navedbe ne držijo in so neresnične, izkoriščam zakonsko pravico do popravka, kljub dejstvu, da sem se odločil, da na provokacije, ne bom odgovarjal.
Kot prvo, povsem neresnična je izjava, da sem, kot župan mimo volje občanov, omogočil gradnjo bioplinarne. Zaradi objektivne resnice navajam, da je občinska uprava v postopku izdaje gradbenega dovoljenja sodelovala pri izdaji projektnih pogojev in pri izdaji soglasja k projektni dokumentaciji in to le v delu, ki se nanaša na občin-
Kronično
pomanjkanje kadra
V splošni ambulanti je sedaj zaposlenih pet zdravnikov, od teh je ena zdravnica trenutno na daljši bolniški odsotnosti. Zaposleni poleg dela v ZD pokrivajo tudi tri zunanje lokacije. Zaradi težav s kadrom so se lani oktobra dogovorili, da bodo del obveznosti za zunanje ambulante prenesli tudi na koncesionarje, in tako ambulanto v Ivanjkovcih pokriva koncesionar. Redno razpisujejo prosta delovna mesta za zdravnike, vendar jim jih ne uspe zasesti. Pritegniti nameravajo študente medicine s tega območja in se z njimi dogovoriti za zaposlitev v domačem kraju, saj bi radi pridobili domače nosilce dejavnosti v zdravstveni in zobozdravstveni dejavnosti. Dogovarjajo se tudi za nadomestne specializacije za obstoječe zdravnike. Razpisati nameravajo dve specializaciji za družinsko medicino, za pediatrijo in s področja pedontologije.
Poleti so uspeli zaposliti še eno zobozdravnico in tako zapolnili prosto delovno mesto, ki je bilo prazno leto dni. Na področju zobozdravstva so v ZD sedaj štirje zobozdravniki za odrasle in dve specialistki - pedontologinja in ortodont-ka. Vendar se za uporabnike
sko cesto. Ostala soglasja izdajo drugi nosilci urejanja prostora. Izdaja gradbenega dovoljenja je po zakonu v pristojnosti upravne enote.
Prav tako ne drži izjava, da se za to investicijo porabljajo proračunska sredstva. Ne samo, da gre za neresnico, gre tudi za žalitev investitorja, ki gradi, kot je meni znano, izključno z lastnimi sredstvi. Investicija pa bo pomenila v celotni izvedbi, kot navaja investitor, kar nekaj novih delovnih mest.
Nadalje je neresnična tudi izjava, da se ceste gradijo brez
stanje ne bo izboljšalo, saj se hkrati napoveduje upokojitev zobozdravnice koncesionarke v Središču ob Dravi. Zato bo nova zobozdravnica verjetno pokrila potrebe v Središču, kjer sta dve utečeni zobni ambulanti - za odrasle in otroke.
Dodatno organizacijo dela obremeni še izvajanje nujne medicinske pomoči, za katero podnevi v ZD nimajo posebne ekipe, ampak zdravnik, ki je dežuren, preprosto zapusti svojo ambulanto in vse čakajoče paciente ter z zdravstvenim tehnikom in zdravstvenim teh-nikom-voznikom odide na teren. Ekipa je pogosto odsotna tudi po 2 ali 3 uri, saj morajo nenadno zbolele (akutni koronarni sindrom, možganska kap), ki ustrezajo strokovnim kriterijem, po primarni oskrbi odpeljati v bolnišnico Maribor, kar pomeni pot od 50 do 70 kilometrov. Pri tem je težava tudi v tem, da kilometri, ki jih ZZZS v pogodbi priznava Ormožu, že zdavnaj ne zadostujejo več.
Lani so opravili 476 intervencij in obravnavali 492 oseb. 212 bolnikov so prepeljali na interne, 103 pa na kirurške oddelke bližnjih bolnišnic. Izvedli so 10 reanimacij, 8 pacientov je bilo pri tem intubiranih, 7 pa defibriliranih. Posredovali so pri 39 prometnih nesrečah, pogosto ob asistenci gasilcev PGD Ormož. Povprečen čas
dokumentacije. Za večino cest so izdelani tako imenovani dokumenti identifikacije investicije projekta (DIIP). DIIP-e je sprejemal občinski svet. Sodelujoči svetnik na omenjeni tiskovni konferenci mag. Zemljič, pa tudi član nadzornega odbora, mag. Štefančič, to vsekakor vesta. Ob tem naj navedem, kot neresnično tudi izjavo, da občina posega na privatna zemljišča. Brez privolitve lastnika nikoli nismo posegali na nobeno zemljišče. Res pa je, da se najde kak lastnik, ki ob gradnji izsili meritev, ker
od klica do prihoda na mesto intervencije znaša 11,2 minuti, povprečni čas prihoda v bolnišnico pa 51 minut.
Posluh ministrstva za odročna območja
Vlasta Zupanič Domajnko je pohvalila posluh ministrstva za odročna, demografsko ogrožena območja, kot je ormoško. „Veliko novih programov smo uspeli pritegniti v ZD v zadnjih petih letih in v tem času smo tako zaposlili osem ljudi. V splošni medicini smo uspeli razširiti mrežo za enega zdravnika in v zobozdravstvu za enega specialista. V specialistikah smo do 20 % izboljšali mrežo, funkcionalno diagnostiko, ultrazvočno diagnostiko smo na novo vpeljali pred dvema letoma. Letos smo uspeli pridobiti 0,10 rednega programa rentgena s prestrukturiranjem iz pul-mologije, ker je tam realizacija padala. Podali smo še predloge za dodatne širitve, s katerimi bi dvignili nivo in dostopnost storitev pacientom. To se kaže tudi v tem, da imamo pri zavarovalnici priznanega več programa kot doslej. Pacienti bi morali imeti enako dostopnost do zdravnika, ne glede na to kje živijo, biti mora dovolj nosilcev dejavnosti, ne glede na to, kdo jo izvaja," je povedala
mejnikov po navadi v naravi ni. Prav tako občina nikomur, ki se ni strinjal, ni spustila vode, na njegovo zemljišče. Na srečo, večina naših občanov ve, da voda vedno teče navzdol.
Res pa je, da nekateri ne prenesejo, da je koalicija v občinskem svetu izpolnila obljubo o izgradnji 80 km cest v tem mandatu, zato poskušajo z neresnicami o slabi gradnji omajati uspeh doseženega. Žal s tem škodujejo, ne samo tistim, ki se trudimo za skupno dobro, pač pa tudi izvajalcem, ki gradijo ceste v širši regiji po enakih
Zupanič Domajnkova.
Ker smo nedavno lahko slišali, da naj bi bil obstoj ZD Ormož v luči nove zakonodaje, ki se pripravlja, vprašljiv, smo povprašali, kaj meni o tem direktorica. Povedala je, da iz dolgoletnih izkušenj iz zdravstva ve, da ni pomembna organiziranost službe, ampak mreža: „Ministrstvo ve, da morajo zagotoviti enakomerno razporejenost storitev. Prizadevam si, da bi bili standardi za demografsko ogrožena, obrobna območja ohlapnejši. Menim, da bi lahko zdravnike na podeželju bolje plačali in jih tako stimulirali, da se odločajo za zaposlitev izven centrov, res pa je tudi, da so zdravniki v našem okolju neprimerno bolj obremenjeni kot v centrih. Ne glede na to, kako se bo spremenila organizacija ZD, delo bo ostalo enako, organizacijo pa bomo pač prilagodili, saj bo enako po vsej Sloveniji."
Dodatna parkirišča še letos
Širitve dejavnosti v ZD so prinesle s seboj tudi potrebe po novih prostorih. Ker je ZD prostorsko omejen, skušajo znotraj njega narediti največ, kar je mogoče. Pridobili so dodatne ordinacije za zdravstvo in zobozdravstvo, sedaj pa se
standardih. Prav tako je res, da nobena cesta ni grajena za ek-stremne nalive, kot je bil v Ormožu in okolici 24. junija 2008 in da naše ceste niso grajene za osne obremenitve, ki so veliko presežene od dovoljenih.
Kot neresnično ocenjujem tudi izjavo, da smo v mojem mandatu kakor koli posegali v funkcionalna zemljišča.
Glede kanalizacije in čistilne naprave v Sodincih, za kar je bilo potrebno 4 leta, da smo dobili gradbeno dovoljenje, teče iz meni neznanih razlogov, pritožni postopek. Iz tega
pripravlja prostor za selitev rentgena v glavno zgradbo doma. Stavbo, v kateri je sedaj rentgen, načrtujejo podreti, saj je na tem mestu načrtovana novogradnja. Tam bi zagotovili primerne prostore za garaže za reševalna in službena vozila, za ambulante za specialistiko, v nadstropju načrtujejo zobo-tehnični laboratorij in nadomestno sejno sobo, ki so jo s selitvijo rentgena izgubili. Za selitev rentgena so pridobili sredstva ministrstva in vseh treh občin, dodali pa so tudi lastna sredstva. Prijavili so se tudi na razpis ministrstva. H gradnji načrtujejo pristopiti v letu 2012.
Uporabniki se bodo gotovo najbolj razveselili načrtovanih 30 novih parkirišč za zdravstvenim domom, ki bi morala biti že narejena, vendar se je zapletlo pri dokumentaciji. Preko ministrstva je ZD vključen tudi v javno naročilo za novo urgentno vozilo.
Finančno je ZD letos na slabšem zaradi znižanja dohodkov za 2,5 % in nižanja sredstev za dežurno službo. Zato so zavrnili podpis pogodbe z zavodom za zavarovanje in sprožili arbitražo; ta je bila delno uspešna, saj so uspeli pridobiti program sanitete. Od prejšnjih 0,08 tima imajo sedaj en cel tim in več sanitetnih prevozov, zato so na tem področju zaposlili dva voznika medicinske stroke.
Direktorica pravi, da bi poslovno leto radi zaključili pozitivno: „Zdravstveni domovi našega ranga izkazujejo izgubo 120.000 evrov, mi imamo ob polletju 45.000 evrov izgube. Ob pričakovanih prihodkih upamo, da bomo na koncu pozitivni. Ves čas smo se v finančnem pogledu obnašali racionalno. Kjer se je dalo, smo raje zaposlovali kot z dražjim nadurnim delom reševali težave in še dodatno obremenjevali zaposlene."
Viki Ivanuša
razloga prosim g. Štefančiča, da se v to zadevo ne meša, kakor tudi ne v premoženjskopravne zadeve med občino in občani. Politizacija na tem področju ne koristi namreč nikomur.
Glede izjave g. Brumna o kvalitetnejši gradnji pa le to. Občina je namenila denar za obnovo male dvorane kulturnega doma v Ormožu s katerim upravlja krajevna skupnost pod vodstvom g. Brumna. V prostoru, ki naj bi služil priložnostnim druženjem, si je g. Brumen namesto čajne kuhinje omislil tuše. Kot župan na to nisem pristal, ker ne verjamem, da se bodo udeleženci prireditev ali nastopajoči želeli po prireditvah tuširati. Da bo obnova kvalitetnejša, pa bo morala občina zagotoviti tudi dodatna sredstva za nova okna, na katere so pozabili v popisu.
Alojz Sok, župan občine Ormož
Prejeli smo
Proračunski denar rabiti bolj racionalno
Pod tem naslovom so trije, menda bivši člani stranke SDS, predstavili svoje kritične poglede na delo Občinske uprave Ormož, v Štajerskem tedniku z dne 27. avgust 2010.
Hajdina • Odprli prvi vrtec
Objekt za številne generacije otrok
Zadnji avgust se je v zgodovino občine Hajdina zapisal z velikimi črkami: odprtje prvega občinskega vrtca Najdihojca je bil zgodovinski dan za občino in za šolo Hajdina, v sklopu katere bo deloval vrtec.
Odprtja so se ob krajanih udeležili številni gostje, višja svetovalka iz Zavoda za šolstvo Fanika Fras Berro, direktorja podjetja Project Ing Aleš Vobner in Antun Daljavec kot predstavnika izvajalca del in soinvestitorja oziroma partnerja v javno-zasebnem partnerstvu, v okviru katerega je bi vrtec tudi zgrajen, poslanca DZ Branko Marinič in Dejan Leva-nič ter nadškofov pomočnik dr. Marjan Turnšek, ki je opravil blagoslov objekta, in naddekan župnik Marjan Fesel.
O pomenu odprtja vrtca, ki bo služil številnim generacijam predšolskih otrok, so govorili Radoslav Simonič, ravna-
Foto: Črtomir Goznik
31. avgust se je zapisal v zgodovino občine Hajdina kot dan, ko so odprli svoj prvi vrtec. Dogodek je pritegnil številne krajane in goste.
telj OŠ Hajdina Jože Lah, višja svetovalka z Zavoda za šolstvo Fanika Fras Berro, predsednik
komisije za izgradnjo vrtca Janko Merc in Antun Dalja-vec. Gre za pridobitev, ki so jo
O letošnjih investicijah smo se pogovarjali z županom občine Hajdina Radoslavom Simo-ničem.
Po večletnih prizadevanjih boste v občini Hajdina odprli prvi občinski vrtec. Kaj ta pridobitev pomeni za vašo občino?
»Občina s to investicijo dobiva še en objekt, ki bo služil več generacijam naših občanov. Z odprtjem tega objekta zaključujemo investicijo v predšolsko vzgojo. Gre za pridobitev, za katero smo potrebovali in si jo želeli več let. Občine so namreč po zakonu dolžne finančno skrbeti za sofinanciranje predšolske vzgoje in zagotoviti prostore zanjo.«
Gradnjo vrtca ste izpeljali v okviru javno-zasebnega partnerstva, kar naj bi bil prvi takšen primer v državi. Ga ob tej priložnosti lahko predstavite?
»Ne gre ravno za prvi primer tovrstnega partnerstva, gre pa za prvo skupino tovrstnih primerov po javnem razpisu o sofinanciranju predšolske vzgoje Ministrstva za šolstvo in
šport v letu 2008. V novembru 2008 smo od ministrstva prejeli sklep o izboru prejemnikov sredstev za sofinanciranje štirih vrtcev v državi. Po programu tega razpisa se je občina Hajdina uvrstila na prvo mesto. Po uspešno izvedenem javnem razpisu za novogradnjo po principu javno-zasebnega partnerstva je bilo občini Haj-dina 31. julija 2009 od zneska 1,275.046 evrov priznanih 573.643 evrov nepovratnih sredstev, razdeljenih na leta 2009, 2010 in 2011. Razlika do dveh milijonov evrov oziroma do vrednosti vrtca, to je 724.954 evrov, je vložek zasebnega partnerja - izvajalca. Ta bo po sklenjeni pogodbi poplačan v desetih letih.«
Koliko je stala investicija in kako jo boste odplačevali?
»Investicija stane dva milijona evrov. Upravičena dodatna dela, nad katerimi je vseskozi bdela komisija za izgradnjo vrtca pod vodstvom podžupana Janka Merca, bodo znašala manj kot 60.000 evrov, kar pri tako velikem projektu in po-
načrtovali in so si jo v občini Hajdina želeli že vrsto let. Vrtec so zgradili v okviru javno-zasebnega partnerstva med Občino Hajdina, Ministrstvom za šolstvo in šport ter podjetjem Project Ing. Stal je dva milijona, dodatnih del je bilo za okrog 60 tisoč evrov, ima pa pet oddelkov za 105 otrok. Na otvoritveni slovesnosti so se zahvalili vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali pri njegovi gradnji in nakupu igral.
Umestitev vrtca v prostor je izvedena tako, da je samostojen objekt, povezan s šolo s steklenim hodnikom. Tri igralni-
ce so v pritličju objekta, dve pa v mansardi. Vsi deli zunanjih igrišč so medsebojno povezani, skupaj jih je 2250 m2, kar je 1000 m2 več, kot je določeno s standardom. V prihodnjih letih bo urejeno še dodatno igrišče do vodnega zajetja Skorba, tako da bo skupaj s trimsko stezo v gozdu vodnega zajetja območje okrog šole in vrtca pridobilo veliko zelenih površin in športnih igrišč, je med drugim povedal Janko Merc. Izvajalci del so delo opravili kvalitetno, na tehničnem pregledu, ki je bil 27. julija, inšpekcijske službe niso imeli niti ene pri-
pombe, uporabno dovoljenje je bilo izdano le dan kasneje. Opravljena pa so bila neka smiselna dodatna dela, med drugim so odstranili stari vhod v šolo. Namestili so tudi dvigalo za prevoz invalidnih otrok, kar je velika pridobitev za otroke z omejeno gibljivostjo, razmišljajo pa tudi o novem, večjem parkirišču v bližini šole. Janko Merc je prepričan, da bo novi vrtec s svojim strokovnim kadrom nudil optimalne pogoje za osebnostni razvoj otrok.
V kulturnem programu so nastopili Pihalni orkester Talum Kidričevo, učenci OŠ Hajdina, folklorna skupina sv. Martina Hajdina, Štajerski frajtonarji in Adi Smolar. Za pogostitev so poskrbela vsa štiri hajdinska društva žena in deklet, ki so postregle z jedmi iz rimskih časov, jedili izpred sto let ter jedili današnjega in prihodnjega časa, in Lovska družina Boris Kidrič Hajdina.
MG
Hajdina • Izjemno bogato investicijsko leto
Odprtje vrtca in zaključek faze projekta podtalnice
Letošnje leto je v občini Hajdina investicijsko izjemno bogato. Posebej si ga bodo zapomnili po današnjem odprtju vrtca in zaključku prve faze projekta podtalnice.
Foto: Črtomir Goznik
Radoslav Simonič, župan občine Hajdina
segih v okolje pravzaprav ni veliko. V glavnem gre za spremembe in dodatna dela pri sanitarijah, vetrolovu, za dodatne rampe, ograjo in nekatera manjša dela. V proračunu za leto 2010 imamo predvidenega nekaj manj kot milijon evrov zadolževanja.
V letu 2010 zaključujemo tudi triletni projekt I. faze zaščite podtalnice Dravskega in Ptujskega polja v skupnem znesku 5,7 milijona evrov z veliko dodatnih infrastruktur-nih posegov na trasah. Glede na to, da gre pri obeh projektih za projekte več generacij, da je zadolževanje občinskih proračunov pod budnim očesom računskega sodišča, za saj si mora za vsak kredit občina v predhodnem postopku po sprejemu proračuna ali rebalansa pridobiti še obvezno soglasje Ministrstva za finance, sem z višino zadolževanja v primerjavi z izvedbo teh dveh velikih projektov in še številnih drugih manjših zelo zadovoljen.«
Vrtec ste napolnili že s prvim vpisom. Kako boste vprašanje predšolske vzgoje reševali v prihodnjih letih, če se bo zanimanje za vpis še povečevalo?
»Sedaj je med vpisanimi otroki tudi 20 otrok iz drugih občin. Obstaja pa tudi možnost preureditve skupnega prostora za novo, šesto igralnico. Glede na trenutno povprečno število rojstev v občini Hajdina in tudi širše mislim, da prav kmalu še ne bo potrebno poseči po tej možnosti. Sicer pa se pri rojstvih otrok nikoli ne ve.«
Foto: Črtomir Goznik
Simbolično odprtje prvega vrtca v občini Hajdina so opravili Radoslav Simonič, Fanika Fras Bero, Jože Lah in Antun Daljavec.
Sv. Ana • Pogodba za kanalizacijski projekt
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v Lokavcu
31. avgusta so v prostorih Občine Sveta Ana v Slovenskih goricah predstavili projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda v Lokavcu ter podpisali pogodbo z izvajalcem del, podjetjem Izvajalski in projektantski inženiring (IPI) iz Rogaške Slatine.
Občina Sveta Ana se je namreč s približno 670. 000 evrov vrednim projektom prijavila na 5. javni razpis za delno sofinanciranje pri Evropski uniji, iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, iz katerega bodo pokrili skoraj 70 od-
stotkov investicije. V okviru projekta bodo zgradili kanalizacijsko omrežje za fekalne odpadne in ločeno za meteorne vode, na najnižji gravitacijski točki pa načrtujejo izgradnjo biološke čistilne naprave. »V projektu je zajete 1290 metrov
Leopold Furlinger in Silvo Slaček (desno) sta sodelovanje zapečatila s podpisom pogodbe.
meteorne kanalizacije, 2847 metrov fekalne in biološka čistilna naprava za skupno 420 enot. Pridobljeno je gradbeno dovoljenje, skratka ni ovir za začetek investicije. Ta je porazdeljena skozi tri leta, končana pa bi naj bila v letu 2012,« je pojasnil župan Svete Ane Silvo Slaček.
Naložbo naj bi začeli izvajati že v letošnjem septembru, ob tem pa je Leopold Furlinger, direktor podjetja IPI, zaprosil za sodelovanje in razumevanje ljudi, ki bodo zaradi dela na terenu morda naleteli na kakšne nevšečnosti. »Gotovo bo prihajalo do kakšnih delnih zapor cestišč in podobno. A občani naj se zavedajo, da se dela samo zanje in da bomo s strpnostjo in dobrim sodelovanjem lažje delali,« je povedal.
Polona Ambrožič
Ptuj • Predstavili so se županski kandidati Nove Slovenije
Dobri občutki pred lokalnimi volitvami
Na tiskovni konferenci, ki je bila 30. avgusta v hotelu Mitra na Ptuju, je Nova Slovenija - regijski odbor Ptuj-Ormož predstavila županske kandidate tega območja. Na lokalnih volitvah 2010 se bo za županske stolčke na Ptujskem in Ormoškem potegovalo sedem njihovih kandidatov, trije aktualni župani in štirje novi: Alojz Sok v občini Ormož za drugi mandat, Franci Krepša pri Sv. Andražu za četrtega, Mirko Cvetko pri Sv. Tomažu za drugega, Peter Pribožič v MO Ptuj, Jože Medved v občini Kidričevo, Franc Rožanc v občini Markovci in Slavko Pravdič v občini Zavrč pa za prvega.
Na tiskovni konferenci so se spomnili tudi 10-letnice ustanovitve Nove Slovenije. Podpredsednik stranke Jože Horvat je ob tej priložnosti poudaril, da kljub turbulencam v stranki z zadovoljstvom praznujejo 10-letnico.
Lanski volilni rezultat ob volitvah v evropski parlament je pokazal, da je N.Si tretja najmočnejša stranka v Sloveniji. To ji je dalo veliko motivacije za delo naprej; volivci so jim povedali, da je v Sloveniji za ustvarjanje harmoničnega političnega prostora Nova Slovenija kot krščansko-ljud-ska stranka, ki neguje vrednote, na podlagi katerih je nastala država Slovenija, potrebna. Tudi njihovi zbori za vrednote so dosegli izjemen odziv - vseh udeležencev je bilo doslej več kot šest tisoč. Jože Horvat je prepričan, da bodo kandidati za župane na Ptujskem in Ormoškem zagotovo prispevali k razvoju na tem območju. V tem trenutku je N.Si edina zunajparlamen-tarna stranka, ki jo zaznavajo tudi javnomnenjske raziskave. Po eni zadnjih so dobili skoraj petodstotno podporo. To je dobra popotnica za lokalne volitve 2010, ugotavlja Alojz Sok, župan občine Ormož, ki se bo 10. oktobra ponovno potegoval za župana občine Ormož. V Novi Sloveniji računajo na še boljši volilni izid kot pred štirimi leti. Ptujska
in ormoška občina sta v tem mandatu dobro sodelovali. Medsebojno sodelovanje so v tem času poglobili, takšnega sodelovanja si želijo tudi naprej. Dobro pa sodelujejo tudi z vsemi drugimi občinami v regiji. Alojza Soka žalosti, ker je zastal projekt regionali-zacije Slovenije, saj bi nujno potrebovali višjo povezavo. Če bi bila vzpostavljena regija Spodnje Podravje, bi nekatere odprte probleme z lokalnega in državnega nivoja veliko lažje reševali. Zagotovo bi bili v tem trenutku že veliko dalje pri gradnji hitre ceste Ormož-Ptuj. Sok ocenjuje, da je to državni problem številka ena na tem področju, saj si je brez dobre cestne povezave težko predstavljati nek novi gospodarski zagon v tem delu Slovenije. Zelo počasi pa se rešuje vprašanje komunalnih odlagališč, tako Ormož kot Ptuj si prizadevata za ureditev centrov za odpadkov.
Za svež duh v lokalni politiki
Peter Pribožič bo v drugo preizkusil svojo kandidaturo za župana MO Ptuj. Njegova kandidatura je v prvi vrsti želja mestnega odbora N.Si Ptuj in posledica njegove želje, da se v lokalno politiko vnese nekaj novega. V Sloveniji se uveljavlja nek tip županova-nja, ki je precej povezan z
Kandidati Nove Slovenije za župane na Ptujskem in Ormoškem - na fotografiji s podpredsednikom stranke Jožetom Horvatom
močnim kapitalom, politika pa služi bolj kapitalu kot potrebam občanov. Nekaj tega je prisotnega tudi na Ptuju. V neposredni bližini starega mestnega jedra kot bisera so se razvili močni trgovski centri, zaradi katerih se je močno osiromašila ponudba starega mestnega jedra. To je potrebno spremeniti. Županska funkcija mora na tej točki odigrati svojo vlogo, da bo trošenje javnih financ pravično in pošteno. Pribožič pa si želi tudi skladnega razvoja MO Ptuj od Grajene do Spuhlje in od Turnišča do Spodnjega
Velovleka. V okviru projekta EPK 2012 - Ptuj partner je potrebno narediti več za prepoznavnost Ptuja. Na to je večkrat opozoril v ptujskem mestnem svetu, ker ima Ptuj med vsemi sodelujočimi največ kulturne dediščine. Novi županski mandat bo zelo pomemben na tem področju zaradi ureditve grajskega hriba, Panorame, žive kulture oziroma prepoznavne ustvarjalnosti mlade generacije, čemur bi morala slediti tudi mestna politika. Z vzdrževanjem in obnovo kulturnih spomenikov mora Ptuj nare-
diti premik, ni potrebno graditi novih kulturnih hramov, usposobiti je potrebno to, kar imamo, da opravlja svojo funkcijo, je še posebej poudaril Pribožič. V gospodarskem razvoju je potrebno več narediti na področju podjetništva in obrti, na tem področju so več naredili v sosednjih občinah kot v MO Ptuj. Razvojno paradigmo Ptuja je potrebno poiskati v povezavi gospodarstva, kulture in turizma. V tem kontekstu bo potrebno rešiti tudi smrad na Ptuju, ta je rešljiv na izvornih mestih. Posebej pa Pribožič opozarja
na problematiko ptujskega pokopališča, na tem področju se zadnjih dvajset let ni naredilo nič. Ptuj pa mora imeti tudi učinkovitejšo politiko do države. Kandidaturo za župana je sprejel zato, ker želi, da na Ptuju pride do korenitih sprememb.
Na ptujski tiskovni konferenci je kandidaturo za župana občine Kidričevo najavil tudi Jože Medved, zdajšnji opozicijski podžupan. Nova Slovenija se je pobrala, prepričan je, da se bo vrnila v parlament. V občinski politiki je že osem let. V drugem mandatu je bilo zelo burno, aktualni župan je bil zaradi bolezni veliko odsoten, veliko dela so zato morali opraviti podžupani in voditi občino. Uspehi so vidni na vseh področjih. Kot opozicijski podžupan sicer ni imel velikih možnosti pri strateških odločitvah, sodeloval pa je pri pripravi in operativni izvedbi različnih projektov. Prizadeval si bo za dokončno ureditev problema sanacije gramoznic, da ne bo več predstavljala ekološke bombe sredi Dravskega polja, za kar si je prizadeval že kot vodja civilne iniciative, vendar nekih večjih uspehov ni bilo. Gluho za te probleme pa je še vedno Ministrstvo za okolje in prostor, ki se ne odziva. Potrebno pa bo rešiti tudi prostorski problem kidričevskega zdravstva.
MG
Žetale • Stanko Skledar kandidira za župana
„Zetalčani zmoremo več!
Po nekaj letih mirovanja se je konec lanskega leta aktiviral žetalski občinski odbor stranke SDS, ki ga vodi Jože Cep. V letošnje lokalne volitve se stranka podaja s svojim kandidatom za župana Stankom Skledarjem in tako bo v Zetalah aktualni župan po dveh mandatih (končno) dobil prvega konkurenta v boju za županovanje.
„V kandidaturo so me prepričali prijatelji, ker sam nimam namena delati kakšne osebne politične kariere. Pravzaprav vse do sedaj sploh nisem bil član nobene stranke, v SDS pa sem vstopil, ker se mi zdi program te stranke najbližje mojim vrednotam. Prepričan sem, da je za naše ljudi treba narediti nekaj več, zato bom vložil vse svoje moči, znanje in povezave, ki jih imam," je uvodoma pojasnil Skledar, ki je prepričan, da županovanje ne pomeni le asfaltiranja cest, ampak je potrebno narediti več za dobro počutje in povezanost ljudi.
„Vse, kar se dela, od cest
do šole, vrtca itd., ne bo imelo smisla, če v kraju ne bo več ljudi, ker bodo mladi še naprej odhajali! Kot najpomembnejšo nalogo župana v naši občini si tako zastavljam ustvarjanje boljših razmer za življenje mladih in družin tako na področju kmetijstva, gospodarstva kot na področju bivanjskih razmer. To pomeni, da se bom nadvse aktivno zavzel, tudi v povezavi z ostalimi občinami, za sprejetje občinskega prostorskega načrta, na katerega občine čakamo že leta dolgo, mladi pa ne morejo graditi in zato odhajajo. V tem kontekstu je nujno, da se
Stanko Skledar kot županski kandidat SDS napoveduje, da bo ob izgradnji vrtca in ceste potrebno več pozornosti nameniti mladim, podjetnikom in ostarelim občanom, zahtevati čimprejšnje državno sprejetje občinskih prostorskih načrtov, v Žetale pa želi vrniti zdravnika.
v podeželskih, zlasti haloških občinah ohrani vsaj do neke mere avtohtona poselitev, da bodo interesenti gradili svoje hiše na želenih lokacijah, do koder so speljane ceste in vodovod. Prav tako razmišljam o ureditvi lokacije za nekoliko bolj zgoščeno manjše stanovanjsko naselje, morda v sedanjem centru občine, kjer bi se lahko bodisi prodale parcele za individualne hiše bodisi zgradil kakšen večstanovanjski objekt," pravi Skledar.
„Več pozornosti je treba nameniti tudi obrti in podjetništvu. V občini imamo 30 samostojnih podjetnikov,v prihodnosti pa bo vedno več zaposlitev od doma, ki so zanimive za mlade. In v naši občini je izjemno veliko zelo sposobnih mladih ljudi, imamo preko 60 diplomantov, nimamo pa neke vrste svetovalne službe za podjetnike, kot recimo obstaja svetovalna služba za kmetijce. Pametno bi bilo, gledano vnaprej, ustanoviti neke vrste skupni svetovalni center ali službo,
ki bi nudila podporo podjetnikom ves čas poslovanja in jih hkrati povezovala.
Glede kmetovanja na našem območju je jasno, da so zaradi naravnih danosti le nekateri zmožni konkurirati nižinskim kmetijam, večina pa ne. In tem kmetijam, da jih ohranimo, je potrebno ponuditi pomoč v preobrazbi v sonaravno kmetovanje. Naši ljudje so pridni in delavni, potrebna je le prava usmeritev in zagonska energija."
Stanko Skledar pa razgrinja tudi čisto konkretne cilje: „Absolutno je seveda treba narediti asfalt do vsake hiše, prav tako je potreben vrtec, obnova Pušnikove domačije ... Za vse te projekte sem že kot svetnik dvignil roko in se popolnoma strinjam, da je vse to nujno narediti. Ob tem bo treba v Žetale vrniti zdravnika, bolj poskrbeti za ostarele, morda bi zgradili kakšen manjši dom ali pa bolje organizirati oskrbo na domu, da bi res bila učinkovita in dostopna."
Foto: MG
Foto: SM
Ptuj • Kako obnoviti obnovljeno stavbo Mestnega gledališča
Les, primeren za savno, ne sodi v gledališče
Kot smo na straneh Štajerskega tednika že pisali, se je pri natečaju za izdelavo idejne rešitve za dokončanje fasade, notranjosti parterja in balkona ptujskega gledališča, močno zataknilo. Komisija, ki je izbirala med prispelimi idejnimi rešitvami, je najprej izbrala zmagovalca, Tonija Hamlerja, zatem pa na pritisk stroke prvotni sklep razveljavila.
Takrat so svojo odločitev razložili s tem, da bi morala komisija odločati v celotnem sestavu, torej s strokovnjaki, ki so bili, čeprav sestavljajo komisijo, pri prvotni odločitvi odsotni, čeprav so vedeli, o čem se bo odločalo. Glavni izgovor za preklic izbranega izvajalca pa je bil, da za zmagovalcem ne stoji arhitekturni biro.
Peter Srpčič, direktor MG Ptuj, je prepričan, da je razveljavitev sklepa komisije, v kateri tudi sam sedi, sprejeta na podlagi trhlih argumentov; ti so se kasneje pokazali celo kot neresnični. Doslej mestna oblast javno ni nikoli predstavila resnice o zapletih pri izvedbi te natečajne rešitve.
Gospod Srpčič, kakšno je vaše videnje tega zapleta?
»Menim, da je komisija v prvi fazi dobro opravila svoje delo, ko smo skupaj soglasno izbrali projekt, ki ga je pripravil Toni Hamler. Mislim, da je mesto izrazilo željo, da bi gledališču dalo podobo, ki ga je nekoč že imelo. Glede na to, da je teater prostor meščanske kulture, prostor, ki potrebuje neko svojo estetiko, svojo 'gledališko svetost', bi bila ta rešitev po mojem mnenju dobra. Všeč je tudi tistim Ptujčanom, s katerimi smo se pogovarjali. A se je v zgodbo po odločitvi komisije vmešala stroka z gospodoma
Gabrijelčičem in Lobnikom, ki sta v naslednji fazi z dokaj trhlimi argumenti, ki so se pozneje izkazali za neresnične, izsilila razveljavitev sklepa komisije, čeprav je bil legalno sprejet in izpeljan po vseh pravilih. Naknadno sta izsilila razveljavitev, projekt se je vrnil v mirovanje, to pa je po mojem mnenju najslabše za mesto.«
Kako pa je bila razveljavitev izsiljena?
»Argument je bil, da Toni Hamler ni imel za seboj arhitekturnega biroja. Potrebno pa je vedeti, da je bil razpis izpeljan po zakonu o javnih naročilih. V njem ni bilo nikjer navedeno, da bi moral za rešitvijo stati arhitekturni biro, kar pomeni, da je bil ta argument popolnoma neresničen, da ne rečem lažen.«
Ampak ostali člani komisije bi morali stati za svojo prvotno odločitvijo ...
»Mislim, da so ostali člani komisije vseeno 'prisluhnili' njima kot stroki, neki avtoriteti na tem področju. Osebno sem pri tej odločitvi zelo vztrajal, ker sem verjel in verjamem še danes, da bi bila rešitev dobra.«
Lahko rešitev prinese mednarodni razpis?
»Zame je takšen razpis nesmisel, ker bomo za sam razpis porabili več denarja, kot
Foto: Črtomir Goznik
Z gledališčem v sedanji podobi so nezadovoljni tudi igralci.
bi ga za izpeljavo Hamlerjeve rešitve. Gospoda Hamlerja sem vprašal, koliko bi stal ta projekt obnove. Po njegovih predračunih 150 tisoč evrov. Mednarodni razpis lahko stane veliko več, to je že potrebno vedeti. Vprašanje pa je tudi, kaj bomo s tem dobili. Moderna arhitektura, ta minimalizem in podobne zgodbe, dejansko ne sodijo v naše gledališče. Še enkrat je potrebno poudariti, da ne gre za arhitekturno, temveč za estetsko prenovo, za rede-koracijo tega prostora. Glede
na zunanjost in umeščenost objekta bi bila vrnitev v neko aplikacijo nekdanjega stanja najboljša rešitev. Če pogledamo vsa velika gledališča, na primer mariborsko in ljubljansko Dramo, vidimo, da so prostor gledanja ohranili takšen, kot je bil, niso ga spreminjali. Gledališče je prostor meščanske kulture in je ne samo gledališki, temveč tudi družabni prostor. To je prostor, ki potrebuje patino časa, potrebuje estetiko, lepoto, tej pa gospodje arhitekti pravijo kič.«
Na kakšen odziv je naletel vaš poziv k odstopu mestnega arhitekta, ker je s svojimi odločitvami povzročil v tem prostoru »škodo«?
»Presenetilo me je, da so Ptujčani, od katerih tega sploh nisem pričakoval, pobudo sprejeli zelo pozitivno. Moj cilj pravzaprav ni bil 'odstaviti' mestnega arhitekta, ampak enostavno opozoriti na problem, da isti ljudje, ki so se kot stroka podpisali pod projekt skrpucala, kakršno je MG Ptuj sedaj po
rekonstrukciji, še enkrat sedijo v komisiji in še enkrat odločajo o teh istih stvareh. Z gospodi arhitekti smo si po natečaju ogledali teater. Perverzno je bilo poslušati njihovo prepričanje, da je to, kar imamo sedaj v gledališču, dobro. Jaz pa vsak dan poslušam pritožbe številnih ljudi, ne samo naših gledalcev, temveč tudi umetnikov, ki prihajajo k nam, ko pravijo, da ta prostor ni primeren za teater. Svetel les, ki je videti kot finska savna, preprosto ne sodi v srednjeevropsko meščansko gledališče.«
Kaj sedaj pričakujete od mestnih oblasti?
»Mislim, da so v Mestni hiši dovolj modri in po zadnjih pogovorih sodeč si bomo najbrž skupaj vzeli čas, da se kot mesto odločimo, kaj v bistvu želimo od gledališča. In bomo potem poiskali rešitev, kako gledališču vrniti čast, slavo in lepoto, kot ga je imelo nekoč. V gledališču se bomo trudili, da bomo to naredili po vsebinski plati, z mestom pa dobro in aktivno sodelujemo pri tem, da bi gledališče postalo spet polno funkcionalno in nekoč spet lepo, kot je bilo. Upam, da bomo Evropsko prestolnico kulture 2012 - Ptuj partner dočakali z gledališčem v nekdanji podobi.«
MG
Ptuj • Prišel je 1. september
»Vsako šolsko leto je nov izziv!«
Novo šolsko leto se je začelo tudi v Osnovni šoli Ljudski vrt, v kateri bo tokrat znanje nabiralo 594 učencev v matični zgradbi in 144 v podružnični, od tega 73 prvošolčkov.
»Priprave na novo šolsko leto so bile pri nas letos še posebej adrenalinske, ker smo zaključevali investicijo, bili bitko s časom, včeraj smo pridobili uporabno dovoljenje za novi del šole ... Seveda smo se ob vseh teh investicijskih izzivih in težavah, ki smo jih odpravljali, pripravljali tudi na pedagoški proces,« je povedala ravnateljica Tatjana Vaupo-tič, ko smo jih obiskali na prvi šolski dan. Po njenih besedah je vsako šolsko leto nov izziv, prepričana pa je, da bo tudi letošnje uspešno ob maksimalnem vključevanju v šolsko delo in trudu vseh sodelujočih.
»Letos sicer kakšnih posebnosti v programih ni, nadaljujemo projekte iz preteklih šolskih let, v katerih se posvečamo predvsem uvajanju sodobnih oblik in metod dela v pouk in pa preprečevanju nasilja med učenci. Tu se mi zdi, da ni nikoli dovolj opravljenega dela in da je treba to zgodbo vsako leto začenjati znova,« je pojasnila ravnateljica, ki se veseli dela v novih razmerah.
V zadnjih devetih mesecih gradnje so ustvarili številne pridobitve, med njimi telovadnico oziroma večnamensko dvorano, kuhinjo in jedilnico, dva atrija, dvigalo (tako je šola usposobljena tudi za sprejem gibalno oviranih učencev, saj
je mogoče vsepovsod dostopati z invalidskim vozičkom), prenovljeno tehnično učilnico s sodobno strojnico in novo učilnico za izvaj anje gospodinjskega pouka. Povečali so tudi avlo, v kateri bodo odslej otroci imeli svoje sedalne kotičke.
»Šola je danes takšna, kot si jo lahko katerakoli šola v katerikoli evropski državi samo želi,« je prepričana ravnateljica.
Uradno bodo nove prostore odprli 17. septembra ob 12. uri (na ta dan otroci ne bodo imeli pouka, povabljeni pa bodo
Otroci se veselijo nabiranja novega znanja in druženja.
tudi starši in občani, ki jih zanima, kako so videti nove pridobitve); za učence sta kuhinja in jedilnica že v uporabi, v telovadnico pa bodo lahko prvič stopili 13. septembra.
V pričakovanju novega znanja in druženja
Kaj pričakujejo od novega šolskega leta, kako so se nanj pripravljali in kakšno poletje je za njimi, pa smo povprašali nekatere osnovnošolce.
Nika Krajnc, 9. b: »V novem šolskem letu pričakujem predvsem veliko uspehov v šoli in na tekmovanjih, da se bomo vsi dobro počutili in da bo zelo hitro minilo, ker je pač 9. razred. Pričakujem, da se bomo dosti družili, veliko prijateljstva in novih spoznanj. Veselim se v bistvu vsega, najbolj pa me skrbi, kako se bomo na koncu vsi skupaj poslovili. Na novo šolsko leto se nisem posebej pripravljala, le šolske potrebščine so že vse v moji torbi. Od poletnih počitnic pa mi je najbolj ostala v spominu jezikovna šola na Pohorju.«
Miha Zupanič, 9. a: »V tem šolskem letu pričakujem boljše počutje učencev na šoli, saj imamo sedaj nove pridobitve, boljši pouk športne vzgoje, tudi odmore bomo lahko koristneje preživljali in se družili ...
Najbolj se veselim novih uspehov in druženja. Za novo šolsko leto posebnih priprav ni bilo -učil se nisem, saj se vse začne s prvim septembrom, pripravil pa sem seveda vse šolske potrebščine. Najbolj nepozabna doživetja v počitnicah so bila potovanja v New York, na morje, bil sem tudi na Pohorju ...«
Maša Lah, 8. b: »Od novega šolskega leta pričakujem nove ocene, več znanja in da se bomo imeli lepo s prijatelji. Najbolj se veselim, da bom pridobila novo znanje, najbolj pa me skrbijo morebitne slabe ocene in da se bo v novem šolskem okolju uničila kakšna oprema. Na 1. september se nisem nič pripravljala, nakupila sem le šolske potrebščine. Kar se počitnic tiče, je bilo celo poletje na splošno zelo prijetno, še posebej, ko smo hodili v toplice.«
Ana Maja Bernhard, 8. a: »V novem šolskem letu pričakujem več znanja, zabave in druženja ter boljše pogoje zaradi nove telovadnice. Zaradi nje bo tudi več prostora in tekem, česar se poleg novega znanja najbolj veselim. Skrbi pa me, da vse postaja težje, ker grem v višji razred, malo težje se bomo sprva znašli, ampak potem pa bo šlo. V času počitnic pa je bilo najbolj nepozabno morje na Pagu z družino.«
Polona Ambrožič
Kidričevo • Saubermacher naj bi širil center za ravnanje z odpadki
Preplah zaradi količine nevarnih odpadkov
Pred kratkim je v občini Kidričevo prišla v javnost novica, da nameravajo v okviru tovarniškega kompleksa Talum graditi velik center za ravnanje z nevarnimi odpadki. Med občani je zavrelo, saj je slišati, da naj bi bila načrtovana dnevna količina predelave nevarnih odpadkov velikanska.
Kaj je res, smo najprej povprašali na Občini Kidričevo. Podžupan Franc Pla-ninšek je potrdil, da so 30. avgusta prejeli obvestilo, da je podjetje za ravnanje z odpadki Saubermacher podalo vlogo za pridobitev okolje-varstvenega soglasja za odstranjevanje in predelavo nevarnih odpadkov.
»Gre za širitev na znani lokaciji v k. o. Lovrenc na Dravskem polju, to je na dvorišču podjetja Talum oziroma lastnika zemljišča Silkem. Objekt, ki naj bi ga gradil Saubermacher, naj bi se po površini povečal na en hektar, zahtevajo pa soglasje za predelavo neverjetnih količin nevarnih odpadkov. Kolikor vem, imajo sedaj dovoljenje za predelavo 0,8 tone nevarnih odpadkov dnevno, zahtevajo pa soglasje za predelavo kar 60 ton dnevno. To nas na občini zelo skrbi, saj se je pred nekaj leti pokazalo, da našim laboratorijem ne moremo verjeti, kar smo občani Kidričevega čutili na svoji koži,« je dejal podžupan Planinšek.
»Zaradi tega je za četrtek, 2. septembra, sklicana seja ob-
činskega odbora za varstvo okolja, na kateri bomo vse temeljito analizirali in zavzeli stališče. V kratkem bomo o tem razpravljali tudi na seji občinskega sveta, ki bo prihodnji teden, 9. septembra. Vsekakor pričakujem, da bo pri Agenciji republike Slovenije za varstvo okolja in Ministrstvu za okolje in prostor v tej zadevi Občina Kidričevo udeležena kot stranka v postopku. Pričakujem tudi, da bomo širitev centra za ravnanje z odpadki za predelavo nerazumno velike količine nevarnih odpadkov lahko nekako preprečili, kajti bojimo se, da se bodo v Kidričevo vozili nevarni odpadki iz polovice evropskih držav. Tega pa si naše območje, ki je v preteklosti doživelo že toliko ekoloških obremenitev in škode, ne more privoščiti.«
Tudi v poljudnem povzetku poročila o vplivih nameravane širitve centra za ravnanje z odpadki na okolje, ki so nam ga posredovali krajani, je zapisano, da želi investitor, podjetje Saubermacher Slovenija, obstoječi center za ravnanje
Foto: M. Ozmec
Podžupan Franc Planinšek: "Bojimo se, da bodo v Kidričevo vozili nevarne odpadke iz polovice evropskih držav!"
z odpadki, ki že obratuje v severozahodnem delu industrijske cone Kidričevo, na Tovarniški cesti 10, razširiti in posodobiti ter povečati zmogljivosti. Tam je zapisano tudi, da obstoječi objekt ne ustreza več sedanjim in bodočim standardom na področju varovanja okolja, zato naj bi bil projekt razširitve in posodobitve centra izveden tudi za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, kar naj bi bilo doseženo z gradnjo ustreznih skladiščnih prostorov, optimizacijo
^y1PRIZMA zavarovanja Danes za jutri
"ZOJINA "ZAVAROVANJA
nezgodna in štipendijska zavarovanja za otroke in mladino
Kot starši si želimo, da bi svojemu otroku vedno stali ob strani, mu peli uspavanke, popihali ranico, če bo padel s kolesom.
Radi bi plesali na njegovi poroki, mu pomagali kupiti stanovanje in pazili na njegove otroke. Radi bi mu podarili ves svet.
Štipendijsko naložbeno zavarovanje ZM PRIZMA Junior vam nudi:
finančno varnost otroka v primeru smrti staršev, izplačilo zavarovalne vsote v primeru hujše bolezni,
zavarovanje za primer nezgode staršev in otroka,
vstop na kapitalske trge že z nizkimi vložki, investiranje denarnih sredstev v skladu z naložbenimi pričakovanji,
potencial doseganja višjih donosov kot pri klasičnih oblikah zavarovanja, možnost spremembe in prilagodljivost oblike zavarovanja glede na vaše želje in potrebe, privarčevana sredstva lahko upravičencu izplačamo v enkratnem znesku ali z mesečnimi izplačili v obliki štipendije.

Zakaj je sklenitev Zojinega nezgodnega zavarovanja modra odločitev?
•	ker boš 24 ur na dan nezgodno zavarovan/a, kjer koli boš, tudi na počitnicah
•	ker lahko izbiraš med različnimi ugodnimi kombinacijami
tehnoloških postopkov ter integracijo sodobnih načinov obdelave nevarnih odpadkov.
Center naj bi se uredil po vzoru centra za ravnanje z odpadki v matični firmi v Avstriji, kjer je ena od osnovnih pomembnih zahtev, da lahko odpadke brez težav evidentirajo, vzorčijo in razporejajo glede na agregatno stanje in nevarne lastnosti v posamezne dele obrata oziroma v ustrezna skladišča in naprave ter jih tam obdelujejo tako, da naj bi se zaje-
male in čistile emisije snovi v zrak in da se ne povzroča onesnaževanje zraka.
Omenjeni kidričevski center je znotraj ožjega vodo-varstvenega območja, za katerega je predpisan poseben pravni režim, ki naj bi bil upoštevan tudi pri načrtovanju prenove. Kidričane in okoličane pa posebej skrbi, da je načrtovana zmogljivost obdelave odpadkov 284 ton dnevno.
Gradnja naj bi po napovedih potekala le nekaj mesecev, saj ne gre za zahteven gradbeni poseg, pred gradnjo pa naj bi bili delno odstranjeni nekateri že obstoječi objekti, novi center za ravnanje z odpadki pa naj bi obsegal okoli 8.000 kvadratnih metrov površin.
Vse to je zapisano tudi v javnem naznanilu Ministrstva za okolje in prostor oziroma Agencije Republike Slovenije za okolje, kjer je zapisano tudi to, da je poročilo o vplivu na okolje 5. februarja 2010 izdelalo podjetje E-NET Okolje, vsa dokumentacija za pridobitev oko-ljevarstvenega soglasja pa je dostopna tudi na spletnih
straneh Agencije. Javno naznanilo je objavljeno tudi na oglasnih deskah Agencije RS za okolje, Občine Kidričevo, Upravne enote Ptuj ter na spletnih straneh Agencije in Občine Kidričevo. Vpogled v omenjeno dokumentacijo za pridobitev okoljevarstve-nega soglasja, idejno zasnovo nameravanega posega, poročilo o vplivih na okolje ter osnutek odločitve o oko-ljevarstvenem soglasju je zagotovljen od 9. avgusta do 9. septembra na sedežu Upravne enote Ptuj v Prešernovi 29. Mnenja in pripombe lahko občani vpišejo v zakonitem roku v knjigo pripomb, ki je na voljo v prostorih poteka predstavitve v prostorih Upravne enote Ptuj, lahko pa jih v pisni obliki posredujejo tudi na Agencijo RS za okolje v Ljubljani.
O odločitvah in sklepih občinskega odbora za varstvo okolja in sveta občine Kidričevo bomo poročali, poskušali pa bomo pridobiti tudi mnenje investitorjev nameravane širitve centra za ravnanje z odpadki.
M. Ozmec
080 19 20
www.ZavarovalnicaMaribor.si
Z mesečno, polletno ali letno vozovnico.
Letna vozovnica - 4 mesece brezplačne vožnje.
' Slovenske železnice
Ptuj • Pogovor z Nikom Grafenauerjem
Od Pedenjpeda do aktualne politike
V času festivala Dnevi poezije in vina smo se pogovarjali z Nikom Grafenauerjem, častnim gostom festivala, slovenskim klasičnim pesnikom za odrasle in otroke, publicistom, esejistom, prevajalcem in urednikom. Zase pravi, da je v duhovnem smislu kritičen intelektualec, ki spremlja dogajanje okoli sebe, kar kritično opisuje v publicistiki. V pogovoru sva predelala vse, od Pedenjpeda pa do aktualne politike.
»Jezik je zame gibek material, v katerega vtisnem svojo dušo«
Niko Grafenauer pravi, da ni v mladosti ni imel nobenega nagiba, da bi postal pesnik: »To se je začelo pri meni prebujati šele kasneje, ko sem se začel pobliže spoznavati z jezikom. Prvič sem pomislil, da bi lahko izdelal kakšne verze, ko sem bil še v nižji gimnaziji. Takrat sem se srečal s poezijo Srečka Kosovela, ki je bil zame nekaj posebnega. Še posebej so me navdušile njegove pesmi o Krasu, ki so se vtisnile vame. Težko je reči, sploh ne vem zakaj prav tista o brinov-ki. Tako sem ga začel prebirati in ugotovil, da je to nekaj čisto drugega, kot so nas učili v šoli.«
Drugi pesnik, ki je Grafe-
nauerja navdušil, je bil Murn, ki ga je z veseljem odkrival. Še bolj pa se je nad poezijo navdušil, ko je začel prebirati srbske in druge tuje moderne pesnike. Tako je prvo svojo poezijo objavil že v nižji gimnaziji v reviji Mlada pota. Po tej je začel objavljati tudi v drugih revijah: v Sodobnosti, Problemih in Perspektivah.
»Kaj je bilo tisto, za kar bi lahko rekel, da me je posebej napotilo v to, da postanem pesnik, res težko rečem. Po moje čudenje jeziku, to je nekaj, kar občutiš kot gibek material, v katerega vtisneš svojo dušo.«
Navdihovalo ga je zmeraj to, da je človek živo navzoč v nekem dogajanju, ki je v njem in blizu njega. Kasneje so nanj vplivali veliki tuji pisatelji in pesniki. Po njegovih besedah
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Spodbujanje vseživljenjskega učenja
Niko Grafenauer: »Nikoli ne moreš vzeti navdiha kar sam iz sebe, še danes name vplivajo določene stvari in vedno je tako«.
Dokler živimo, se učimo
30. avgusta je na Mestnem trgu potekala prireditev, s katero je podjetje Iksiv s partnerji predstavilo pomembnost vseživljenjskega učenja. S pomočjo znane igralke Ane Marije Mitic so tako poudarili pomen in nujnost nabiranja novih znanj v vseh starostnih obdobjih.
Podjetje Iksiv, ki je nosilec projekta Spodbujanje vseživljenjskega učenja na nacionalnem, regionalnem in lokalnem nivoju, je s partnerji (med katerimi so zavodi Moja soseska, 23 in IRC ter Območna obrtno-podjetniška zbornica Kranj) tudi na Ptuju pripravilo promocijski dogodek informiranja in motiviranja širše javnosti za vključevanje v vse-življenjsko učenje. V sodelovanju in ob podpori Ministrstva za šolstvo in šport ter evropskih institucij (operacijo delno financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in omenjeno ministrstvo) namreč že nekaj časa izvajajo aktivnosti, v okviru katerih s pomočjo multimedijskega avtobusa predstavljajo različne vsebine s področja nabiranja znanj v različnih starostnih obdobjih.
Znotraj avtobusa tako potekajo v multimedijski učilnici praktične predstavitve različnih programov učenja, pred mobilno enoto pa motivacijske aktivnosti. Hkrati so za obiskovalce dostopna informativna in promocijska gradiva s področja vseživljenjskega učenja na regionalni in nacionalni ravni.
S projektom želijo prispevati k širitvi takšnega učenja v Sloveniji ob upoštevanju smernic in programov državne politike ter potreb ciljnih skupin na drugi strani. S predvidenimi rezultati skušajo dopolniti vrzeli in vplivati na nadaljnjo strategijo in politiko vseži-
vljenjskega učenja.
»Ljudi želimo prepričati, da bi se vključevali v izobraževalne programe vse življenje. Tukaj imamo razna gradiva izobraževalnih institucij s predstavitvijo različnih programov, nudimo pa tudi informacije o možnostih pridobitve sofinanciranja za te programe. Torej ljudem povemo, kateri razpisi so trenutno odprti, kateri so napovedani in podobno, da se lahko prijavijo in imajo potem možnost pridobitve sofinanciranja,« je pojasnila Ana Pavlič, ki sodeluje z omenjenimi podjetji pri tem projektu.
Avtobus, poln
pomembnih
informacij
Spodbujevalci vseživljenj-skega učenja so do sedaj s svojim avtobusom bili že marsikje v Sloveniji, med drugim v Mozirju, Ljubljani, Šentjerneju,
Zabavna in nasmejana Ana Marija Mitic
Volčjem Potoku in sedaj na Ptuju, naslednji teden bodo v Tržiču. »Skušamo vključiti tudi manjša mesta, v katerih še ni toliko tega dogajanja in ga želimo vzpodbuditi,« je poudarila Pavličeva.
Na poti jih ponavadi spremlja znana igralka in voditeljica Ana Marija Mitic, ki je tudi na Ptuju na zabaven in zanimiv način predstavila pomembnost vključevanja v procese vseživljenjskega učenja. »Moja vloga je na glas in z navdušenjem obveščati ljudi, kaj se tukaj sploh dogaja. Postavili smo prisrčen odrček in imam celo ozvočenje. Tako jih lahko malo širše obveščam, da naj pristopijo, pogledajo naš fenome-nalni avtobus in si priskrbijo pomembne informacije, « je v svojem značilnem slogu povedala Miticeva.
Odzivi mimoidočih so po besedah obeh sogovornic zelo pozitivni. »Ljudje so zelo zainteresirani, še posebej pa nas veseli, da so tudi seznanjeni s pojmom vseživljenjskega učenja. Tudi starejša generacija je čedalje aktivnejšaa in zelo smo zadovoljni,« je dejala Pavličeva.
Po mnenju Mitičeve je na splošno zelo lepo, da se nekdo pripelje do tebe, v tvoj okoliš in ti ponudi uporabne informacije, ki si jih morda ravno iskal. »Včasih je potreben samo kak majcen 'poriv', da gremo na neko novo pot,« je dodala in poudarila, da vsi dobro vemo, da se, dokler živimo, tudi uči-
se je pod njihovim vplivom artikuliral v lastni govorici. »Nikoli ne moreš vzeti navdiha kar sam iz sebe, še danes name vplivajo določene stvari in vedno je tako.«
Svojih pesmi ne zna na pamet in se za to niti ni nikoli trudil. Kot pesnik za otroke je prav tako začel že zelo zgodaj. Pravi, da je že pri dvaindvajsetih tuhtal, kako izumiti neko ime, kot je Ciciban, za dečka. »Ko sem delal kot svobodni književnik za radio, mi je v glavo šinila ideja o Pedenjpedu in iz tega je kasneje nastala cela zbirka. Kasneje so se pridružile še živalske pesmi in tako sem se začel uveljavljati tudi kot pesnik za otroke. Poleg tega pa sem bil še publicist, esejist, prevajalec in urednik.«
»V duhovnem, socialnem in ekonomskem pogledu smo na psu!«
Niko Grafenauer je kot intelektualec zelo kritičen do
aktualnega dogajanja in stanja v državi. Prav stanje v družbi je bila tema pogovora, ki sva se je podrobneje dotaknila. Niko Grafenauer namreč kritično ocenjuje, da je generalno stanju v družbi zelo slabo. »V duhovnem, socialnem in ekonomskem pogledu smo na psu! Kako se bomo vzdignili iz tega, mi še nobeden od teh politikov ni pojasnil in to ne glede na to, ali je v poziciji ali koaliciji. Tudi aktualna strankarska politika je zame absolutno problematična. Je neustvarjalna, brez svojega duha in kulture. Še kar naprej je ujeta v neko polarizacijo, češ da eno so levi, drugi desni. Vse to je treba že enkrat razčistiti, spoznati, kdo programsko kaj ponuja, kaj je tvornega za prihodnost Slovencev,« meni Grafenauer. Pravi, da še nismo prišli do konca krize in da se bomo težko izkopali iz nje.
Zelo kritičen je do t.i. tajku-
nov in lobijev, ki po njegovih besedah z našim denarjem počnejo, kar se jim zljubi, brez kakršnih koli sankcij. Meni, da imamo zelo neučinkovite mehanizme za pregon tovrstnih dejanj. »Mi moramo to ustaviti, ne pa samo debelo gledati, kaj se dogaja! Res pa je, da so ljudje že čisto zbegani, mnogi pa tudi obupani.«
Na vprašanje, ali bi se kdaj samo podal na volitve za poslanca državnega zbora, odgovarja, da je v prvem obdobju po prelomu dobil namige, da bi prevzel ministrstvo za kulturo, vendar je to odklonil. Pravi, da to ni zanj. »Brž ko postaneš kritičen, te že povezujejo z neko stranko. Obtoževali so me, da sem janševec. Nisem janševec, pa tudi v nobeni drugi stranki nisem. Bil sem pa še vedno za demokratske spremembe, ki jih je treba speljati, vendar ne na tak način, kot se to dogaja danes, ko je vse postalo prava politična poljubnost. Laž je postala dobrina! To je nedopustno! Dvomim, da se bo za časa mojega življenja ta družba očistila in postala transparentna in demokratična v pravem pomenu besede. Ko gledam to situacijo, me zelo skrbi, da se nam ne bo zgodilo isto kot Grkom, saj smo na pragu tega. Vsekakor nam manjka domoljubja in patriotizma.«
Njegovo stališče, kako se rešiti iz krize, je vlaganje v malo gospodarstvo. Zdi se mu napačno reševati velika podjetja, ki so zapravila veliko denarja, sedaj pa ljudi pognala na cesto. Grafenauer meni, da je en mandat prekratek za prestrukturiranje našega gospodarstva in družbe in hkrati predolgo, saj v štirih leti mnogi povzročijo še slabše stanje na nekaterih področjih.
Patricija Babosek
Vurberk • Srečanje vaških pevcev in godcev
Bo postalo tradicionalno?
mo.
Polona Ambrožič
Drugo soboto v avgustu je Društvo upokojencev Vurberk pripravilo prvo srečanje vaških pevcev in godcev. Kot je povedal predsednik Jožef Sakelšek, se je prijavilo kar 16 skupin: ljudski pevci DPD Svoboda s Pragerskega, Ptujske upokojenke DPD Svoboda, Žanjice PD Cirkovce, Stare korenine iz Maribora, Samotarji DU Hoče, ljudske pevke PD Ruda Sever iz Gorišnice, gasilske ljudske pevke iz Oseka, ljudske pevke KUD Tonček Breznar iz Korene, ljudski pevci iz Stoperc, ljudski godci Vetrnica iz Male Vasi, ljudske pevke iz Porabja na Madžarskem, ljudske pevke iz Juršincev, Njivski kvintet iz
Velenja, Zimzeleni iz Oplotni-ce, ljudske pevke iz Jablovca in Muzikanti iz Markovcev. Vseh 96 nastopajočih je s pesmijo in
glasbo napolnilo letni oder na grajskem dvorišču in z užitkom jih je bilo poslušati in gledati.
Branko Budigam
,,.
1. s r e cT!___
, , LJUDSKIH PEVČEVIM GODCEV
• ' -mmum
Foto: B. Budigam
Ptuj • Ob koncu festivala Ptuj - odprto mesto
zasedbe Laibach, ki naj bi se zgodil v soboto, pa so orga-
sedbo Laibach je po besedah organizatorjev že dogovorjen
nizatorji morali prestaviti. V nadomestni koncert na Ptuju
Deveti poulični festival pod streho
Letošnji festival Ptuj - odprto mesto, ki ga je organiziralo društvo Povod, je znova postregel z dogodki, po katerih je postal znan. Na ptujskih ulicah je tako bilo med 25. in 30. avgustom mogoče srečati glasbenike, igralce, cirkusante, žonglerje ...
času tonske vaje je namreč močan naliv poškodoval glavno ozvočenje, zato so odpadli nastopi skupin Laibach, Dweal in Last-Day-Here. Z za-
(predvidoma naslednji mesec), na katerem bodo lahko imetniki vstopnic uporabili že kupljene karte.
Polona Ambrožič
26. avgusta je na Mestnem trgu nastopila belgijska bob-narska zasedba Lokomotiv, ki je pripravila zanimiv ulični glasbeni šov. Zasedba, ki jo je pred 10 leti ustanovil Jo Zanders, je v svojih začetkih z brazilskimi bobni in fanfarami nastopala na različnih festivalih in prireditvah, kmalu pa so začeli ustvarjati svoj stil. Pričeli so združevati severnoafriške in mediteranske ritme na karnevalski način. Glasba, ki jo igrajo danes, je lokalno obarvana in samosvoja, po svojem okusu pa ustvarjajo tudi instrumente. Na Ptuju so prvič nastopili predlani, ko so prav tako kot letos navdušili marsikaterega mimoidočega.
Po bobnarskem nastopu je prizorišče na Mestnem trgu zavzel Zirkus Meer, ki ga sestavlja devet umetnikov. Ti se ponašajo s cirkuško-akrobat-skimi nastopi, pri nas pa so se predstavili s štirimi točkami: sferikonom (nihajnim obro-
Akrobati iz skupine Zirkus Meer
Izvirni belgijski bobnarji so nastopili tudi pred Mestno hišo.
V naslednjih vrstica podrobneje predstavljamo skupino, ki si je za ime nadela nemško besedo za Ljubljano in jo zanima odnos med ideologijo in kulturo, politiko in umetnostjo, kar so večni uporniki nenehno ubesedili v svojih pesmih.
Skupina Laibach letos praznuje 30 let uspešnega delovanja, in kot je dejal Ivan Novak, zelo neradi praznujejo obletnice, vendar je dejstvo,
da letos praznujejo okroglo in častitljivo obletnico. Na to jih pravzaprav konstantno spominjajo vsi drugi in zato so si rekli, da bodo tudi sami priredili praznovanje. Glavni dogodek letošnje tridesetletnice je večdnevna vrnitev v rodni kraj, na 'mesto zločina', kjer so leta 1980 tudi začeli, in sicer v Trbovlje, kjer pripravljajo poleg treh koncertov še razstavo (to so želeli pripraviti že pred 30 leti, a je bila takrat prepo-
Organizatorji koncerta so sporočili, da je v času tonske vaje močan naliv poškodoval (zalil) glavno ozvočenje, zato je večerni koncert odpadel. Z zasedbo Laibach so že dogovorjeni nadomestni koncert na Ptuju 11. septembra; kraj in točen čas koncerta bodo sporočili pozneje. Vsi imetniki vstopnic jih bodo lahko uporabili na septembrskem koncertu.
čem), piramido iz kart, akrobatiko z blazinami in napeto vrvjo.
V času festivala so ulično dogajanje popestrili tudi domači ulični glasbeniki in žonglerji, nastopila je »Prava baba« Urška Vučak, v Ljudskem vrtu se je izvajala joga, predstave so imeli razni cirkusi in gledališča, Slovenski trg je osvetlil ognjeni šov ...
Največji napovedani festivalski spektakel, nastop
V času festivala so se večkrat predstavili tudi ptujski in žonglerji.
Foto: PA
glasbeniki
Ptuj • Tudi najmlajši na festivalu
Otroci ponovili svojo folklorno prireditev
30. avgusta, zadnji dan festivala Ptuj - odprto mesto, je na Mestnem trgu potekala prireditev S plesom in igro skozi šege in navade po Sloveniji, na kateri so nastopili otroci Vrtca Ptuj.
Ptuj • Novinarska konferenca skupina Laibach
Večni uporniki praznujejo 30 let delovanja
V soboto je v Hotelu Mitra potekala novinarska konferenca skupine Laibach, ki naj bi v soboto tudi koncertirala na Ptuju, a je koncert prestavljen zaradi vremena in z njim povezanih tehničnih težav.
Majhni nadebudneži so prikazali letošnji projekt ptujskega vrtca, ki je nadaljevanje lanskega, poimenovanega Slovenski običaji, s poudarkom na krepitvi čuta pripadnosti
domovini. Otroci so namreč spoznavali ljudske plese kot sestavni del kulture ter simboliko in značilnosti plesa glede na ljudi in pokrajino. Približali so jim dejavnosti, ki so se ohranili
do danes. Ljubki plesalci so se s tem programom že predstavili na prireditvi S plesom in igro po moji deželi, sedaj pa so se tudi na ulici Ptujčanom.
Polona Ambrožič
Predstavnik skupine Laibach Ivan Novak in Robert Križanič, organizator Odprtega mesta, na tiskovni konferenci
vedana) in tridnevni simpozij. Sicer pa še vedno aktivno nastopajo, vmes pa snemajo že nove komade in pripravljajo nov album. Danes še vedno črpajo iz podobnih stvari kot pred leti, še vedno jih zanima odnos med ideologijo in kulturo, politiko in umetnostjo.
Skupina Laibach je bila med letoma 1983 in 1987 prepovedana po celi Jugoslaviji. Novak meni, da dejstvo, da so bili prepovedani, ni pripomoglo k uspehu, še manj, da bi ga zmanjšalo. »V tujini to sploh ni bilo pomembno, pomembno je bilo, da smo bili drugačni in zanimivi, s tem da smo nenehno ponavljali, da nismo politična skupina proti sesutju takratnega komunističnega sistema v Jugoslaviji.«
Na vprašanje, zakaj so skupini nadeli nemško ime, Novak odgovarja, da so v letih nastanka skupine želeli tematizirati odnos med umetnostjo, kulturo in politiko. In prav ime Laibach po njihovem mnenju tematizira vse to. Pred 30 leti je to zvenelo kot psovka, to je bilo ime, ki je bilo nabito z energijo, skratka gre za nemško oziroma celo nacistično ime za Ljubljano. »V tem imenu se je skrival način dela in razmišljanja, ki je vedno bil uporniški,« pravi Ivan Novak.
Patricija Babosek
Foto: PB
Dornava • Ponovno živa OO SD
Podpora trem županskim kandidatom
V Dornavi je pred letošnjimi volitvami po dolgem obdobju mirovanja ponovno oživel Občinski odbor SD, ki se letos predstavlja s svojo listo kandidatov za svetnike, kot kandidata za župana pa podpira domačina, podjetnika Roberta Šegulo, ki sicer nastopa kot neodvisni županski kandidat.
Nosilka liste SD za občino Dornava je učiteljica Marija Belšak, javnosti znana kot dolgoletna predsednica domačega TED Lukari, kandidati, ki se bodo kot člani SD potegovali za mesta v dornavskem občinskem svetu, pa so ob njej še Mihaela Arnuš, Franci Kovačec in Denis Murat.
Na priložnostni novinarsko konferenci v začetku tega tedna je Marija Belšak v imenu kandidatov liste SD med drugim povedala: „V SD smo prepričani, da občina Dornava potrebuje novo obdobje - obdobje enakomernega razvoja za vse, obdobje novih priložnosti za mlade, posebno pozornost pa moramo nameniti skrbi za starejše, povečati potrebne naložbe in prostorsko urediti občino. Z županskim kandidatom, ki je gotovo sposoben in ima dovolj izkušenj ter znanja, bomo pripravili stvaren, uresničljiv razvojni program, v ospredje pa postavili ljudi."
Belšakova je v nadaljevanju še poudarila, da je v času finančne in gospodarske krize vloga lokalne skupnosti še toliko večja zlasti v smislu nujnosti zagotavljanja potrebnih pogojev za gospodarski in družbeni razvoj, posebno pozornost pa bo treba namenjati mladim, da se ne bodo več množično od-
Dornavska OO SD je po daljšem obdobju mirovanja za letošnje volitve sestavila svojo listo kandidatov za občinski svet, kot županskega kandidata pa podpira nestrankarskega kandidata Roberta Šegulo.
ločali za življenje v mestih, kjer so prej študirali: „Zato bo treba posodobiti ne le komunalno, ampak tudi informacijsko infrastrukturo občine, ob tem pa poskrbeti tudi za ustrezno prostorsko načrtovanje v občini, ki bo morala zagotoviti možnost gradnje stanovanjskih enot. Ob tem imamo odlične temelje za turistično ponudbo in ponudbo prehrambenih izdelkov, zato s pametnim pristopom lahko pripeljemo naš kraj na zemljevid turistično zanimivih destinacij."
Ob naštetem je Belšakova nanizala še nekaj konkretnih projektov, ki jih je v svojem programu za županskega kan-
didata že predstavil Robert Šegula: izgradnjo novega vrtca, izgradnjo večnamenske dvorane, obnovo gasilskega doma
v	Mezgovcih, izgradnjo trgovskega centra itd.
V igri še četrti županski kandidat
Kot je znano, je bil OO SD Dornava precej let neaktiven, čeprav je uradno obstajal, ponovno obnovitev odbora pa je še posebej pozdravil ptujski poslanec iz vrst SD Dejan Le-vanič: „V preteklosti v Dorna-
vi	naša stranka ni imela svoje liste kandidatov, zato smo zelo veseli, da je letos sestavljena. Prav tako dajemo polno podporo nestrankarskemu kandi-
datu za župana Robertu Šeguli, ker menimo, da je odličen kandidat za vodenje občine, ki ga karakterizirata tako mladost kot izkušnje."
Levanič pa je za naš časopis še povedal, da ima stranka SD letos liste kandidatov v 12 spo-dnjepodravskih občinah, kar je velik napredek, če upoštevamo volitve pred štirimi leti: Jasno je pač, da naša stranka na podeželju ni toliko poznana in prisotna kot nekatere druge. Pred štirimi leti smo imeli v teh občinah 10 svetnikov, od tega štiri na Ptuju, tokrat pa gremo s precej bolj okrepljenimi listami, zato računamo, da jih bomo imeli v prihodnje več občinskih svetnikov; realno računamo na 20. Nimamo pa liste v občinah Žetale, Zavrč, Juršinci, Markovci in Gorišni-ca."
Podporo je SD odslej izrekla trem županskim kandidatom: Vladimirju Korošcu, ki kandidira v občini Kidričevo, Stanku Glažarju na Hajdini in Robertu Šeguli v Dornavi, medtem ko naj bi se za občino Ptuj odločitev sprejemala v teh dneh: „Trenutno še potekajo pogajanja z aktualnim ptujskim županom, in če se bomo našli v skupnem programu, ga bomo podrli, sicer pa bomo predstavili kandidata iz naših vrst."
SM
Ormož • Predstavil se je županski kandidat SNS Jani Ivanuša
„Znamo biti gospodarji na svojem"
V ponedeljek je upravni odbor SNS Ormož na tiskovni konferenci predstavil program dela občinskega odbora, ki deluje v Ormožu od maja lani, predstavil pa se je tudi županski kandidat Jani Ivanuša.
Stranka bo v vseh treh volilnih enota na volitvah nastopila s polnimi listami. Ker je SNS organizirana po večjih enotah od občin, je ormoški odbor v tehnično podporo tudi kandidatom, ki bodo kandidirali v občinah Sv. Tomaž, Središče ob Dravi, Gorišnica in Ljutomer.
Jani Ivanuša je predstavitev začel s sloganom 'Znamo biti gospodarji na svojem', s katerim stranka stopa na letošnje volitve. Sicer pa je domačin, rojen leta 1968 na Ptuju. V kratki predstavitvi je povedal, da je po osnovni šoli v Ormo-
žu obiskoval srednjo kmetijsko šolo na Ptuju, kasneje se je ukvarjal s proizvodnjo podplatov za čevlje, gostinstvom in avtoprevozništvom, danes pa se ukvarja s prodajo kmetijskih strojev. Aktivno je deloval in še vedno deluje tudi na športnem področju - v rokometnem, atletskem in tarok klubu.
Če bo izvoljen za župana, si bo prizadeval za umestitev občine Ormož v prihodnjo regijo in aktivno vlogo občine v njej ter decentralizacijo Ljubljane. „Ormož bi moral izkoristiti svojo ugodno lego na meji za na-
Foto: Viki Ivanuša
Na listi SNS bo za župana kandidiral Jani Ivanuša.
daljnji gospodarski, kulturni, športni in vsestranski razvoj," je povedal Ivanuša, ki kot prioritetno nalogo vidi gradnjo avtocestne povezave Ormož-Slovenska Bistrica, povezano z gradnjo novega mostu čez Dravo in novim mejnim prehodom. Pomembna se mu zdi tudi dokončna ureditev meje s Hrvaško, čeprav je poudaril, da je bila SNS vedno proti sedanjemu načinu reševanja tega vprašanja, ker je škodljiv za našo državo.
Gradnja nove in vzdrževanje obstoječe cestne infrastrukture, razvoj obrti in podjetništva, več kvalitetnih delovnih mest po vsej občini, razvoj turizma in dopolnilnih dejavnosti bodo prav tako prioritetne naloge, pri čemer Ivanuša daje poudarek predvsem vinskemu turizmu in vinogradništvu. Zaveda se tudi, da se bo treba spopasti z gospodarsko krizo, nezaposlenostjo, socialno stisko. Podprl bi tudi evropski projekt ureditve letalskega muzeja pri Murski Soboti.
Na področju davčne zakonodaje si bo prizadeval za znižanje davka na nepremičnine.
Za ormoško okolje se mu zdi pomembno konkurenčno in uspešno kmetijstvo z uporabo namakalnih sistemov, varstvo okolja in zelene neokrnjene narave, zdrava prehrana in zaščita pitne vode. Ob svetovnem pomanjkanju virov energije si je po mnenju Ivanuša potrebno prizadevati za ekološko manj sporne vire energije, kot so sonce in veter. Zavzemal se bo tudi za ohranjanje narodove dediščine, tradicije NOB-ja in njegovo pravilno vrednotenje ter nasploh več demokracije, boljšo informiranost in več sožitja med prebivalci občine Ormož in sosedi.
Jani Ivanuša bo tudi nosilec kandidatne liste v Ormožu. V Veliki Nedelji in Podgorcih bo za občinski svet kandidiral Dušan Cvetko, na Kogu, pri Miklavžu in v Ivanjkovcih pa Marjan Vogrinec. Z vstopom v občinski svet želijo člani SNS spremeniti predvsem delo občinskega sveta Ormož, ki je trenutno nesmiselno in onemogoča razvoj občine, je povedal Dušan Cvetko.
Viki Ivanuša
Svet je majhen
Moja lepa Afrika
Na začetku osemdesetih let, takoj po afriškem dekolonizacijskem procesu, se je tako v mednarodnih organizacijah kot po ulicah vsega sveta trdilo, da imajo Afričani končno lastno usodo v svojih rokah in da se jim obetajo le dobri časi tako na političnem kot gospodarskem področju. Mlada celina naj bi postala l'enfant prodige (čudežni otrok) mednarodnih odnosov in dokazala svojo zrelost pred drugimi akterji ter obenem poudarila, koliko škode so ji naredile zahodne države.
Nikoli ne bom pozabil, kako je na neki mednarodni konferenci zelo vpliven, izkušen in prav nič polemiziranju naklonjen italijanski veleposlanik odgovoril predstavniku podsa-harske države, ki je želel spomniti prisotne visoke predstavnike na breme preteklosti, ki da še vedno onemogoča razvoj njegove države. Brez kakršnega koli filozofskega uvoda mu je svetoval, naj se on in njegovi rojaki nehajo izgovarjati na kolonializem za vse probleme, kijih imajo, in naj raje skušajo reševati težave, ne da bi vedno najprej čakali na zunanjo pomoč. Čeprav se večina gostov ni strinjala glede načina, pa se je gotovo glede vsebine odgovora, a na žalost - če izpustimo vsaj nekaj prijetno presenetljivih primerov - večina afriških držav še vedno ni našla poti do stabilnosti, karje hkrati začetek in konec vprašanja skoraj popolne nepomembnosti celine za mednarodna ravnotežja. Potem ko je prenehala predstavljati teren, na katerem seje odvijala periferna bitka med sovjetskim komunizmom in ameriškim kapitalizmom, je Afrika postala "pozabljena celina", delno prepuščena kitajskim interesom. Trud našega nekdanjega predsednika Janeza Drnovška in drugih svetovnih voditeljev, ki si še danes želijo končno rešitev darfurske krize, nam na primer jasno dokazuje, kako težko seje lotiti težav v tem družbenem okolju. Manjka mu osnovna kultura mirnega medsebojnega soočanja in spoštovanja različnih mnenj, zapleteno je v zgodovino družin, religij, izkoriščanja ter težko prepoznavnih državnih meja. Posebno Sudan je bil, odkar so se Angleži v 19. stoletju odločili, da ne sme pripadati ne Franciji, še manj pa Egiptu, eden od najteže razložljivihprimerov afriškepoli-tike. Na isti zemljepisni dolžini pa obstaja tudi edina država na svetu,v kateri lokalni prebivalci resnično že sedemnajst let ne vedo, koga zaprositi za potni list: Somalija. V Somaliji civilna vojna traja že od leta 1991.
Afriške težave se tu še ne končajo. Iz tako imenovanega nestabilnega polmeseca, ki sega od Sudana do Somalije, izvira večina izzivov za protiteroristično politiko zahodnega sveta, obenem pa tudi severni del črne celine spada v del mednarodne šahovnice, na kateri se odvijajo zanimive poteze evropskih in ameriških prestolnic. Z državami, kot so Niger, Mali, Mavretanija in Čad, ki zgodovinsko pripadajo pariški oblasti zaradi kolonialne preteklosti, je ameriško državno sekretarstvo leta 2002podpisalo zelo zanimivo sodelovanje, znano pod imenom Pan Sahel Initiative. Pobuda spada neposredno med globalne ukrepe proti širitvi terorizma, ki so posledica napada na dvojčka, in je namenjena omejevanju širitve ekstremističnih islamskih skupin saharske puščave, obenem pa podpiranju tamkajšnjih legitimnih političnih oblasti. Da ne bi Francija popolnoma izgubila nadzora nad lastnim geopolitičnim prostorom, je istočasno z vsemi državami nekdanje Francoske Zahodne Afrike (AOF) podpisala pogodbo o vojaškem sodelovanju in podpori za boljšo izmenjavo informacij ter tehnično pomoč pri izobraževanju.
Žal Pariz nosi s seboj zgodovinsko breme, ki v regiji ni vedno dobrodošlo. Pobuda predstavlja sredstvo, s katerim želi evropska prestolnica obdržati čim večji vpliv na nekatere afriške države, ki jim pomaga znotraj postkolonialnega gospodarskega sodelovanja in interese katerih uradno podpira znotraj različnih mednarodnih organizacij. A vse to ji ne zadošča. Afriški politični predstavniki včasih raje zaupajo oziroma sodelujejo z novo silo, kot so na primer ZDA, ki nimajo preteklosti, zaznamovane z izkoriščanjem, ali vsaj predstavljajo manjše tveganje zaradi oddaljenosti.
Francoska navzočnostje postala v zadnjih letih vedno bolj vprašljiva tudi zaradi številnih novih lokalnih napetosti in sočasnega zavračanja pomoči nekaterih afriških prestolnic. Afriška celina se je od konca hladne vojne ponovno vrnila za nekaj časa v pozabljen kotiček mednarodnega odra. Po drugi svetovni vojni je bila izkoriščena za tako imenovane "vojnepo naročilu", v katerih so Sovjetska zveza in Združene države posredno preskušale svoje moči in širile vpliv nasprotujočih si doktrin. Zadnja leta pa je vlogo Sovjetske zveze prevzela Kitajska. Kitajci osvajajo Afriko, ker potrebujejo energetske vire in ker so skoraj edini partner, ki sogovornikom zagotavlja popolno nezanimanje za demokratične standarde. Medtem ko se zahodni predstavniki oziroma mednarodne organizacije izkažejo za nemočne ali v najboljšem primeru neučinkovite, Kitajska igra aktivno vlogo, kamorkoli seže. Peking mirno pobira svoj dobiček, obenem pa svetu kaže kruto,vendar učinkovito plat realpolitike.
Laris Gaiser
Foto: SM
Ptuj • Mestno gledališče pred prvo premiero sezone 2010/2011
Gravžasto odprtje nove sezone
Nocoj ob 19.30 bosta oder ptujskega gledališča zavzela Gravža, ki ju je v eni izmed svojih knjig ustvaril znani pisatelj Roald Dahl. Predstavo, ki je primerna predvsem za učence 1. in 2. triade osnovne šole, je režirala Ivana Djilas, igrajo pa Iva Babic, Primož Ekart in Dunja Zupanec.
Tednikova knjigarnica
Ko les ni surovina, ko knjiga ni knjiga
Nedavno je izšla monografija Stoli 3 / Chairs 3 profesorja in misleca, arhitekta Janeza Suha-dolca - zgledno delo, v tretje prava knjižna mojstrovina, ki omogoča slehernemu bralcu čudovito videnje in tudi vedenje o najpogostejši in najtežji oblikovalski temi, o stolih. In o tem, kaj je umetnost, kaj je slovenskost, kaj in kako je z lesom, kaj ceni arhitektura, kakšna je umetnikova filozofija, kaj je estetika, koliko je treba besede, da se arhitekturni objekt usede. Predvsem pa o tem, kaj je izvirna lepota.
Mimogrede: ob branju in gledanju navedene knjige se me je polastil en tak prijeten, zagoneten paasilinnski občutek. Uspešnice Arta Paasilinne izhajajo v razmiku enega leta, vsak njegov roman vedno z užitkom pohlastam, a več kot enega letno ne prenesem. Zaradi totalnega, viharnega, lucidnega sloga in prav takih literarnih oseb in pokrajin ter medčloveških, medkrajevnih, medgeneracijskih, medverskih, medživalskih ...podob. Tudi knjige Suhadolčevih stolov so kompleksne in natančne v svoji sporočilnosti in nabite z ustvarjalno energijo, ki se sicer knjižno oblikovno ponavlja: z zunanjo podobo platnice in knjižnega hrbta, z ustaljeno razporeditvijo vezne in naslovne strani, z natančnim navajanjem avtorstva v knjigi, z odlično postavljenimi in domišljenimi fotografijami stolov in z umeščenimi načrti ter kratkim avtorjevim besedilom. Pa vendar je vse novo, drugače in magično! Prefrigano, šarmantno v najžlahtnejšem pomenu besede!
V	uvodu profesor Suhadolc pravi, da je pač to tretja knjiga, kjer objavlja stole in druge kose pohištva, ki so nastali v obdobju 2004 do 2009. Zapiše, da se z načrtovanjem in izdelavo stolov ukvarja od leta 1987, in kratko doda še druge podatke o svojem delu. In lepo še zapiše, da ni res, da ga nič ne briga, kaj si o njegovih stvareh mislijo ljudje okrog njega. Med drugim (najbolje, da preberete sami) zatrjuje, da ni nič posebej ponosen, da je Slovenec. Slovenstva ne doživlja kot kakšno posebno milost. »Vendar, če sem že Slovenec, in ne Perzijec, Nemec, Hotentot ali Brazilec, in govorim po slovensko, po tem se mi zdi samo po sebi umevno, da se tudi v svoji umetnosti skušam izražati po slovensko. Lahko, da so moji izdelki staromodni, lahko, da so kičasti (Ta lahko pa res ne vem, od kod se je vzel), domačijski kot glasba ansambla Avsenik, nepripravni za vsakdanjo rabo, za industrijsko proizvodnjo. Vse to in še kaj zraven je lahko res, vendar naj pripomnim, da so razpoznavni.« Kot so razpoznavne tri knjige Stoli / Chairs Janeza Suhadolca, knjige, ki so najlepši možen dokument nekega ustvarjalca.
V	uvodnih besedah profesor Suhadolc z nekoliko blage ironije napiše, da večina njegovih kolegov arhitektov ob njegovem ustvarjalnem delovanju pravi: »Že, že, ampak to ni tisto.« A tudi sam blago pristavi, da ne ve, kot tudi oni drugi ne, kaj je to »tisto«.
Ko boste, cenjeni bralci, pogledovali in se čudili na primer stolu Gorazd, ki deluje glasbeno, saj sta naslonjali za roke in spodnja dela stolnih nog, ki so ukrivljene in skupaj tvorijo črko G, povezani, utrjeni s prepletom kovinskih cevk (natančneje: s posrebrenimi medeninastimi cevkami), ko boste uzrli čudežni stol Rodna gruda, narejen iz izbrane slovenske orehovine in ki ima v hrbtni strani vdelani polkroglice iz kamnin, zbranih po celi Sloveniji, ko boste ugledali stolne dvojice, ženske in moške stole, ko boste videli Andreja, Pečovnika, Silvina, Petro, Mileta, pa Vinsko kraljico, Pečka, Tineta, Vesno ... Ko boste videli vse te lesene arhitekture, boste vedeli o »tistem«. In priznam, sesti na tak stol je svečano, žlahtno dejanje.
Prva knjiga Stoli (131 strani) Janeza Suhadolca je izšla leta 1997 v založbi Viharnik iz Ljubljane, druga čez sedem let (2004, 151 strani) pri istem založniku, tretja čez šest let z letnico izdaje 2009 (199 strani) pa v založništvu Fakultete za arhitekturo Ljubljana.
Liljana Klemenčič
Roald Dahl, britanski pisatelj norveškega rodu, je idejo za Gravža dobil iz preproste želje, da bi napisal nekaj o bradah, ki jih izrazito ni maral. Stavek, s katerim se zgodba začne (»Koliko kosmatih obrazov vidi človek današnje dni.«) je tako njegova iskrena pritožba. V zgodbi je predstavil par, ki je vse prej kot srečen in zadovoljen. Oba sta prava »gravža« tako na zunaj kot navznoter in si med seboj počneta zlobne stvari, kar se na koncu obrne proti njima samima.
»V tekstu piše, da sta grav-ža najsrečnejši par na svetu, samo da nista nikoli srečna istočasno. Najbolj sta namreč takrat, ko delata 'gravžarije' drug drugemu,« je na tiskovni konferenci, na kateri so predstavljali predstavo, pojasnila režiserka in scenografka Ivana Djilas. Prav tako je poudarila, da so se zelo namučili ob preobrazbi igralcev Ive Babic in Primoža Ekarta (ki sta par tudi v zasebnem življenju) v nekaj »nagravžnega«.
»Lepo je biti 'gravž', ker ti je dovoljeno marsikaj. Lahko si privoščiš vse, česar si drugače ne moreš, in mogoče je to za par, kot sva midva, celo terapevtsko. Zelo uživam v delu
ob tej predstavi,« je v smehu povedala Babiceva, ki je pri tej uprizoritvi tako znova združila moči s svojim partnerjem Primožem.
Ekart se je takole pošalil: »Medtem ko je najina prejšnja skupna predstava nekako vključevala par, ki se 'peca' v hotelski sobi, so v tej zdaj tako rekoč že prizori iz zakonskega življenja. To je sicer peta predstava, ki jo delam na Ptuju, in ima kot vedno svoj čar. Pomeni, da si v nekem krasnem gledališču, kjer se dejansko lahko posvetiš svojemu delu, saj vsi ljudje okoli tebe skrbijo za to, da lahko ti delaš svoje.«
Pisatelj, ki je prav tako zanimiv kot njegove zgodbe
Igralec si želi ob tej predstavi podoben odziva pri publiki, kot sta ga z Ivo doživela, ko sta tekst interpretirala svojima otrokoma, ki sta od navdušenja želela še in še. Sam pa je navdušen tudi nad ekipo: »Smo fe-nomenalna ekipa, zelo dobro smo se ujeli. Redki so projekti, ko vse stvari tako fino tečejo in predstava zelo hitro raste.«
Del usklajene ekipe je tudi ptič Fičfirič, ki mu bo življenje vdahnila tretja sodelujoča igralka - Dunja Zupanec. »Ptič še nastaja. Sedaj, ko sem dobila kostum, se zelo ukvarjam s tem, kako preprečiti samovžig, saj je zelo vroč. Če ne, se bo namreč zvedelo tudi to, da sem feniks,» je razložila in povzročila vsesplošen smeh na tiskovni konferenci.
Predstava je kombinirana tudi z lutkami, za kostumogra-fijo in njihovo oblikovanje je poskrbela Jelena Prokovič, za njihovo izdelavo Zoran Srdič Janežič, svetovalka za animacijo pa je Aja Kobe. Za glasbo je zadolžen Boštjan Gombač, ki je zanjo uporabil svoj glas oziroma zvoke svojega telesa.
Knjiga Gravža, ki je tudi med čtivom za bralno značko za naše osnovnošolce, je sicer vse od prvega izida leta 1980 v Angliji ostala tako priljubljena, da
so jo leta 1999 priredili za gledališče. Življenje njenega avtorja, pisatelja Roalda Dahla, pa je pravzaprav prav tako zanimivo kot njegove zgodbe. Rodil se je leta 1916 v Južnem Walesu, umrl pa novembra 1990 in med drugim bil boksarski prvak, vojaški pilot in vojni heroj, ki je preživel strmoglavljenje letala. Poročil se je s Patricio Neal, igralko in dobitnico oskarja za glavno žensko vlogo, s katero sta imela štiri otroke. Znan je predvsem po filmskih priredbah svojih zgodb za otroke, kot sta na primer Matilda ter Čarli in tovarna čokolade. Pred dvema letoma so v celjskem gledališču uspešno uprizorili tudi njegove Čarovnice.
Po besedah ekipe bo tudi slovenska verzija njegovih Gravžev očarala otroke, saj se bodo lahko med predstavo zelo izživeli. Kako pa bodo vse »nagravžne« stvari sprejeli starši? »Neskončno bodo uživali, ampak ker so že lepo vzgojeni, bodo to morali skrivati ...,« se je pošalila Djilasova ter v resnejšem tonu dodala, da ima teater danes velik problem, ker predstave za otroke kupujejo odrasli, ki jim tako zbirajo, kaj bodo gledali.
Na Ptuju nadaljevanje Petelinjega zajtrka
Gravža bosta sicer odprla bogato novo sezono ptujskega gledališča. V dobrem mesecu jima bosta sledili še dve premieri. »1. oktobra najprej predstava Oj, čudežni zaboj, pri kateri gre za poustvarjanje velike otroške uspešnice izpred več kot desetih let. Potem sledi predstava, ki bo osvojila Ptuj in Slovenijo, to je Gajaš, arestant. Gre za nadaljevanje Petelinjega zajtrka, v katerem kot mehanik Pišti Gajaš nastopa Vlado Novak. Je monokomedija, ki jo je napisal Feri Lainšček, režiral pa Marko Naberšnik. Konec novembra bo Festival monodrame, pred tem pa še gostujemo s predstavo Žabe na Borštnikovem srečanju,« je razložil Peter Srpčič, direktor ptujskega gledališča.
V prihodnjem letu pa bodo nato do konca sezone še štiri premiere: Picasso, ki ga bo reži-ral Miha Alujevič; Strežni jašek režiserja Jerneja Kobala (sina Borisa Kobala); koprodukcija Hamlet, ki jo delajo skupaj z Mestnim gledališčem ljubljanskim, in Plavtova Aulularia ali komedija o loncu, ki nastaja v sodelovanju s Hrvaškim narodnim kazalištem Varaždin.
Vse to se bo torej dogajalo v zgradbi, ki je pred kratkim burila duhove tudi z neuspelim razpisom glede »faceliftinga« stavbe, kot to imenuje Srpčič. Na vprašanje, kaj se sedaj dogaja na tem področju, pa je odgovoril: »Če sem prav seznanjen,
v tem trenutku nič, kar pomeni, da so postopki zaenkrat ustavljeni. Prav je, da v mestu najprej sami razmislimo, kaj pravzaprav želimo narediti, kaj so naši cilji, kakšno gledališče si želimo ... Razmisliti je treba, ali želimo neko nadaljevanje v tej moderni zgodbi, ki je mesto ni sprejelo, ali bomo pač vseeno poskušali temu teatru vrniti patino zgodovine in narediti nekak živ artefakt meščanske
kulture, za kar mislim, da bi bila prava pot. Najprej moramo sprejeti to odločitev v mestu, potem pa poiskati ljudi in izvajalce, ki bi jo bili sposobni uresničiti.« Z omenjenim (preklicanim oziroma razveljavljenim) razpisom so po njegovih besedah mogoče dobili neke iztočnice, na katerih bodo lahko gradili, čas pa bo pokazal kaj in kako.
Polona Ambrožič
/T / l i l 1
Gravža sta najsrečnejša, ko počneta »gravžarije«.
Foto: Črtomir Goznik
PRIDOBITE NOVA ZNANJA
'dnimacija
1. PRIPRAVE ZA PREVERJANJE IN POTRJEVANJE NPK NEPREMIČNINSKI POSREDNIK
Prijavite se na priprave za preverjanje in potrjevanje MPK posrednik/posrednica za nepremičnine, ki bodo septembra potekale v Mariboru. Rok prijave je 6. september oziroma do zapolnitve prostih mest. Začetek priprav bo 13. septembra.
POPUST za člane ŠGZ, Član članu, GZS in RE/MAX-a
2. PREVERJANJE ZNANJA IN STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI ZA NPK POSREDNIK/ POSREDNICA ZA NEPREMIČNINE
Rok za prijavo v postopek preverjanje In potrjevanja NPK je 30. september.
3. TEČAJI ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE RAZLIČNIH STOPENJ
Jeseni začenjamo z jezikovnimi tečaji angleškega in nemškega jezika, ki so prilagojeni različnim stopnjam znanja,
IE vin™.animacij3.sifflKH8fflffilM w •
BBSSBIlHDiBI
02 749 3460
Pred dvobojem Zavec - Jackiewicz v dvorani Stožice v Ljubljani
Petzvezdični dvoboj v petzvezdični dvorani
Strani 12, 13
Rokomet
Celjan Miha Gorenšek okrepil Ormožane
Stran 13
Rokomet
Z Dravo trenira tudi Robert Bezjak
Stran 13
SP v košarki
Tudi Brazilci po slovenskih notah
Stran 15
Atletika
Atletski trening med kravami
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Tadej Podvr-šek, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kole-dnik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. slovenska liga
Po tretjo zaporedno zmago še z Veseličem in Kulčarjem, derbi v Konjicah
Nogometaši Laboda Drave se bodo v nedeljo na ptujskem mestnem stadionu pomerili z ekipo Bele krajine. Srečanje se bo pričelo ob 17. uri. Po dveh zaporednih zmagah v prvenstvu in strelskih vajah v šestnajstini pokala MNZ Ptuj v sredo proti Tržcu (Tržec - Labod Drava 0:17) je vzdušje v ptujski ekipi odlično, poleg tega pa tudi igra postaja vse boljša. Ptujska ekipa je do sedaj v prvenstvu osvojila sedem točk, medtem ko jih imajo Črnomaljci pet. Trener Ptujčanov Bojan Špe-honja ima vse slajše skrbi', saj je nabor igralcev iz tekme v tekmo večji. Tako se po hudi in dolgotrajni poškodbi vrača Rok Letonja, težav s poškodbami pa nima več tudi perspektivni Aljoša Fekonja. V klub se je zadnji dan prestopnega roka vrnil Kristjan Kulčar, ki je za modre igral že v pretekli sezoni, prav tako pa je na zadnji dan prestopnega roka zvestobo Ptujčanom obljubil Uroš Veselič. Uroš je v zadnjem času nastopal na Madžarskem, še prej pa je blestel pri Aluminiju iz Kidričevega. Z novima igralcema bo ptujska igra predvsem v fazi napada dobila novo dimenzijo.
Prav tako kot domača ekipa se je tik pred koncem prestopnega roka močno okrepila tudi Bela krajina. V klub iz jugovzhodne Slovenije so namreč prišli Mitrakovič, Biščan in Perme, stari znanci slovenskih prvoligaških zelenic. S tem so se seveda povečali apetiti in cilji gostov. Toda v taboru Ptujčanov se s tem ne obremenjujejo. Zavedajo se, da igrajo doma in na Ptuju želijo pokazati, da pretekli zmagi nista bili naključni. Vsekakor pa bi bilo morebitno novo slavje odličen obet pred večnim lokalnim derbijem
2. SNL
Pari 5. kroga - sobota 17.00: Dravinja Kostroj
-	Aluminij, Interblock
-	Krško; nedelja 17.00: Labod Drava - Bela krajina, Šmartno 1928
-	Roltek Dob, Mura 05
-	Garmin Šenčur.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčane je tik pred koncem prestopnega roka okrepil nekdanji igralec Aluminija Uroš Veselič.
med Aluminijem in Labodom Dravo, ki bo odigran naslednji konec tedna v Kidričevem.
tp
Nadaljevati učinkoviti niz
V soboto bodo ljubitelji nogometa v Slovenskih Konjicah in pristaši Aluminija prišli na svoj račun, saj bo odigran derbi 5. kroga v 2. SNL med domačo Dravinjo Kostrojem (3. mesto, 8 točk) in vodečim Aluminijem (10 točk). Razlika ni velika in to je dodaten motiv za oboje. Kidričani bi radi ostali na vrhu prvenstvene razpredelnice, kar jim zagotavljal le zmaga. Podobno razmišljajo Konjičani, ki bi se z zmago in morebitnim spodrsljajem Gar-mina Šenčurja v Murski Soboti znašli na vodečem položaju.
Nogometaši Aluminija igrajo v zadnjih tekmah dobro; njihova igra je stabilna in napadalno usmerjena. Po odigranih štirih
krogih so s 13 zadetki drugo najučinkovitejše moštvo lige (prvi je Šenčur - 16 zadetkov), medtem ko Konjičani niso tako učinkoviti (5). Statistike bodo po začetnem sodnikovem žvižgu pozabljene in pričel se bo boj za zmago, ki je cilj obeh tekmecev. »Vemo, da gremo v goste h kvalitetnemu nasprotniku, ki bo pred svojimi navijači na vsak način želel zmagati. Dobro smo se pripravljali na srečanje. Igra na zmago, pa naj bo doma ali na gostovanju, je naša stalnica. Pričakujem nove tri točke, ki bi veliko pomenile pred naslednjim srečanjem v Kidričevem, ko gostimo sosede iz Ptuja,« je dejal zvezni igralec Branimir Djokič.
V Slovenskih Konjicah se bo zbralo veliko domačih ljubiteljev nogometa, vendar tudi nogometaši Aluminija ne bodo sami, saj se njihovi navijači nameravajo udeležiti tega srečanja v večjem številu.
Danilo Klajnšek
Labod Drava in Aluminij kmalu na Šport TV?
V torek je bil na Ptuju, v prostorih nogometnega kluba Labod Drava, delovni sestanek klubov 2. SNL, ki so se ga udeležili predstavniki Dravinje, Laboda Drave, Interblocka, Krškega, Rolteka Doba, Šenčurja, Šmartnega 1928 in Mure 05. Manjkala sta predstavnika Aluminija in Bele krajine, vendar sta tudi omenjena kluba naklonjena projektu medijske popularizacije drugega slovenskega kakovostnega razreda. Zamisel klubov je namreč, da bi se v najmanj desetih oddajah prikazalo dogajanje in zanimivosti v 2. SNL - oddaja naj bi se imenovala »Prosti strel«. Zamisel je zaenkrat še v povojih, vsekakor pa je pobuda pohvale vredna.
Nogomet • Reprezentanca Slovenije
Začetek novega kvalifikacijskega ciklusa
Foto: Črtomir Goznik
Naša nogometna reprezentance bo tudi v nov kvalifikacijski ciklus startala iz Ptuja in Kidričevega.
Slovenska nogometna reprezentanca bo s tekmama proti Severni Irski v Mariboru in Srbiji v Beogradu začela nov kvalifikacijski ciklus, katerega vrhunec bo evropsko prvenstvo leta 2012 v Ukrajini in na Poljskem. Naša izbrana vrsta je v težki in izenačeni skupini (Italija, Srbija, Severna Irska, Slovenja, Estonija, Ferski otoki), svoje domače tekme pa bo igrala poleg mariborskega Ljudskega vrta tudi na novem ljubljanskem stadionu v Stoži-cah. Omenjena stadiona bosta gostila vsak polovico domačih tekem; ko bo gostitelj štajerska prestolnica, bodo reprezentan-ti še naprej bivali na Ptuju v hotelu Primus, trenirali pa na igriščih Aluminija.
Že nocoj, v petek, naše fante ob 20.45 čaka prvi obračun s starimi znanci iz prejšnjih kvalifikacij - Severnimi Irci. Stadion v Mariboru je razprodan, cilj selektorja Matjaža Keka pa je jasen - tri točke, ki bi na začetku pomenile veliko spodbudo in bi fantom dale še doda-
ten zagon pred nadaljevanjem kvalifikacij. Že v torek namreč Kekovi izbranci gostujejo v Beogradu na sloviti Marakani in bilo bi zares lepo, če bi na prvo gostovanje odšli z vknjiženimi tremi točkami. Sicer pa smo med tednom v Kidričevem obiskali nekaj treningov slovenske izbrane vrste in se na lastne oči prepričali, da v ekipi vladata pozitivna atmosfera in optimizem. Kek težav s poškodbami nima, vprašljiv je le Šuler, ki vleče poškodbo še s svetovnega prvenstva.
Pred prvo tekmo so nekateri naši repre-zentanti povedali:
Mišo Brečko, desni bočni igralec, član nemškega Kolna: »Start v kvalifikacije je vedno zelo pomemben. Prvi nasprotnik je čvrsta ekipa, ki goji tipičen 'otoški' nogomet, toda mi bomo naredili vse, da zmagamo. Zavedamo se, da bomo slavili le, če bomo skon-
Hervis pokal Slovenije: Aluminij in Zavrč s prvoligašema
V sredo so na sedežu Nogometne zveze Slovenije opravili žreb za 2. krog slovenskega pokalnega tekmovanja. V žrebu sta bila tudi ligaša z našega področja Aluminij in Zavrč. Oba sta za tekmeca dobila prvoliga-ša, zaradi česar bo preboj v naslednji krog izjemno težak. A v pokalnem tekmovanju presenečenja niso redka ... Tekme bodo odigrane v sredo, 15. septembra.
Pari 2. kroga: Triglav Gorenjska - Rudar, Roltek Dob - Maribor, Olim-pija - CM Celje, IB Interblock - Primorje, Dravinja Kostroj - Luka Koper, AH Mas Tech - Domžale, Aluminij - Hit Gorica, Zavrč - Nafta.
JM
centrirani vseh 90 minut. Za nami stoji vsa Slovenija, igramo doma in verjamem, da bomo občinstvo z dobrimi rezultati razvajali še naprej.«
Marko Šuler, branilec, član belgijskega Genta: »Stanje z mojo poškodbo ni najboljše; rebra niso na pravem mesto, od tod tudi bolečine. Vse to se vleče že od tekme z ZDA na mundialu. Poskušali bomo s terapijami in v četrtek ali morda šele v petek bo vse jasno o mojem nastopu - trenutno pa ni videti obetavno. Vsak začetek kvalifikacij je nepredvidljiv, saj na začetku ponavadi še niso znana razmerja moči. Za nami je nastop v Južni Afriki, pričakovanja in cilji so se dvignili. Že večkrat smo dokazali, da zmoremo, tako da mislim, da se Južna Afrika lahko še kdaj ponovi. Čudovito je tudi priti domov in slišati, da je stadion razprodan. Zdaj je od nas odvisno, ali bomo nadaljevali tam, kjer smo v preteklem ciklusu končali. Nedvomno pa nam bo s podporo publike lažje.«
Milivoje Novakovič, napadalec, član nemškega Kolna: »Začenja se neko novo poglavje, vendar izkušnje s Severno Irsko že imamo. Gledati moramo le nase, dobro trenirati, se maksimalno pripraviti na obračun in kvalifikacije pričeti z zmago. Nasprotnika ne smemo podcenjevati, moramo ga dobro preučiti, na tekmi moramo biti stoodstotno skoncen-trirani, in če bo tako, potem ob kančku sreče ne bi smelo biti
težav.«
Tadej Podvršek
Boks • Pred dvobojem Zavec - Jackiewicz v Stožicah
Petzvezdični dvoboj v petzvezdični dvorani
■ V ■
»V rdečem kotu ... izzivalec Rafal Jackiewicz, Poljska ... v modrem kotu ... Dejaaaaan Zaveeeeec, Slovenija ...« Ob teh besedah se bosta v soboto v ring podala borca, ki bosta nato v 12. rundah med sabo obračunala o naslovu svetovnega prvaka po verziji IBF. Ko bo ob tem s tribun dvorane Stožice v Ljubljani zadonel glas 12-tisočglave množice, bo Poljak zagotovo doumel veličino tega dogodka, na drugi strani pa bo tudi naš superšampion Dejan Za-vec v neki novi dimenziji začutil podporo, ki jo med Slovenci popolnoma upravičeno uživa.
V času, ko se Slovenci med sabo tako radi delimo na leve in desne, na rdeče in črne, na naše in vaše, so prav športniki tisti, ki velikokrat pokažejo obratno pot - pot združitve. Slovenski nogometni, košarkarski in odbojkarski repre-zentanti v ekipnih športih, v individualnih pa Tina Maze, Petra Majdič ... in med njimi ena najsvetlejših zvezd - Dejan Za-vec. Velikokrat sem na straneh Štajerskega tednika že zapisal, da Dejan svojih navijačev res nikoli ne razočara: je šampion, ki se zaveda pomena vzornika mladih, je šampion, ki ve, da so navijači tisti, ki mu dajejo dodatno moč, potrebno za podvige, ki se jih loteva. Seveda je pri doseganju svojih športnih ciljev najbolj neizprosen prav do sebe, s tem odnosom do športa pa si nabira vedno nove in nove privržence. Le-teh pač ne moreš dolgo voditi za nos in jih s polovičarskim pristopom voditi žejne čez vodo. Morda enkrat, dvakrat . Dejanova kariera pa ima trde temelje: enkrat Dejanov navijač, vedno Dejanov navijač!
Več kot 10 avtobusov iz Leskovca, Vidma, Juršincev in Ptuja
In tisti pravi, tisti najbolj goreči bodo zraven tudi tokrat, ko bo Dejan v naši največji dvorani, edini takšni, ki si spektakel takšnega ranga zasluži, drugič branil naslov sve-
Dejan Zavec
Slovenija
12. 3. 1976 ita Mr. Sympatikus 31 dvobojev
29 zmag (17 s K. O.) 1 dvoboj brez odločitve 1 poraz
Rafal Jackiewicz
Poljska
^m 17. 2. 1977 Braveheart 45 dvobojev
36 zmag (18 s K. O.)
8 porazov (0 s K. O.) 1 neodločeno
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s ponedeljkovega prvega soočenja borcev v igralnici Kongo v Grosupljem, kjer so podporu Dejanu izkazali tudi Boris Cavazza, Alenka Gotar, Miran Stanovnik, Omar Naber ...
tovnega prvaka. Tokrat ne gre za prostovoljno obrambo tega laskavega naslova, kot je šlo v primeru Argentinca Martineza aprila letos, ampak za dvoboj z »eliminatorjem«, boksarjem, ki je drugi na lestvici veltrske kategorije (do 66,7 kg) verzije IBF! Za nameček ga je Rafal edini doslej premagal, kar daje dvoboju posebno noto. Dejan se izraza maščevanje kljub temu izogiba v velikem loku: »Pri meni nikakor ne gre za nobeno maščevanje, o tem sploh ne razmišljam na ta način. Gre za športno borbo, ki pa seveda prinaša s sabo veliko težo. V ospredju je športni motiv ostati svetovni prvak in prav zaradi tega bom storil vse, da šampionski pas ostane v moji lasti. Moja pripravljenost v tem trenutku ne bi mogla biti boljša in prav to me navdaja z optimizmom. Jasno je, da bo z menoj v ringu boksar, ki razmišlja podobno, to je njegova legitimna pravica. Vse skupaj je zagotovilo za vrhunsko boksarsko predstavo, za spektakel.«
Spektaklov pa ni brez navijačev in teh v Stožicah v soboto ne bo manjkalo. »Samo iz Le-skovca bodo na pot v Ljubljano v soboto krenili štirje avtobusi, eden še iz Vidma, še precej več pa iz Juršincev,« je povedal
Stanko Pernek, ki je organiziral leskovški del odprave v Ljubljano. Če k naštetim prištejemo še avtobuse iz Ptuja in seveda številne tiste, ki se bodo v Ljubljano podali z individualnimi prevozi, potem lahko hitro izračunamo, zakaj so organizatorji doslej prodali že skoraj 10 tisoč kart. Po stari navadi pa si številni navijači vstopnice priskrbijo tik pred dogodkom .
Dirk Dzemski: »Mobiteli so prepovedani!«
Dejan je s svojo družino in ekipo, ki ga spremlja, v Slovenijo prispel v nedeljo. »Za nami so naporne priprave, sedaj me čaka le še zaključni del priprav in . tako kot vedno, boj s kilogrami. So v mejah normalnega
in do petka, ko bo uradno tehtanje, bodo zagotovo pod 66,7, kolikor je še dovoljena teža v veltrski kategoriji,« je povedal po prihodu. V Nemčiji pa njegov trener Dirk Dzemski ni bil neizprosen samo na treningih, ampak je poskrbel tudi za to, da je Dejan med treningi veliko počival. Kako? Preprosto: v svojo varno hrambo je vzel vse njegove mobitele . »Res sem se na začetku počutil malce čudno, a sedaj se že sprašujem, ali bom mobitel sploh še kdaj vzel v roke. Prav navadil sem se na ta mir,« je v smehu povedal Dejan, ki je to seveda nujno potreboval. Pri takšnem dvoboju je potrebno vendarle izklopiti čim več motečih zunanjih vplivov in se osredotočiti le na priprave na dvoboj. Če bi
Foto: Črtomir Goznik
V sredo je bil v Mariboru organiziran odprti trening, na katerem se je Dejan med drugim pomeril z mariborskim županom Francem Kanglerjem.
odgovoril na vseh 375 klicev, ki v teh nekaj dneh niso našli poti do naslovnika ... »Nikakor ne želim, da bi ljudje mislili, da sem postal vzvišen. Daleč od tega. Le glavna prioriteta je bila priprava na dvoboj.«
Tadej Toš: »Vse mora štimati ...«
Prvo soočenje sta imela borca v ponedeljek v igralnici Kongo v Grosupljem, kjer se je zbrala precejšnja množica novinarjev iz Slovenije, Poljske in Nemčije; gre vendar za športni dogodek par excellence. Prireditev je vodil priznan ptujski gledališki igralec Tadej Toš, ki bo to vlogo opravljal tudi v soboto, ko bo glavni napovedovalec v ringu. »Do sodelovanja je prišlo na pobudo Dejana in le sreča je bila, da v tem terminu še nisem imel napovedanih nastopov. Sicer pa sem popolnoma 'noter pau': prečital sem vse, kar se je dalo, o vodenju boksarske prireditve, ogledal sem si nešteto posnetkov. Želim, da vse skupaj zgleda primerno dvoboju za naslov svetovnega prvaka: vse mora šti-mati, od metuljčka na speglani obleki do pogleda v kamero v pravem trenutku,« je povedal Tadej, ki bo boksarskemu večeru zagotovo dal svoj pečat ...
Dejan: »Tudi najkratkovidnejši sodnik bo videl ...«
Dejan je bil v Grosupljem seveda deležen posebne pozornosti, precej vprašanj pa se je nanašalo na prvi dvoboj s Poljakom v Katowicah. »Vse stvari v življenju se zgodijo z nekim pomenom in tudi na tisti dvoboj gledam s tega zornega kota. Veliko sem se naučil iz tistega poraza in tudi zaradi tega sem postal v času zadnjih dveh let boljši boksar. Sedaj natančno vem, kaj mi je storiti, da bi se izognil kakršnikoli manipulaciji sodnikov, in prav na tem bom gradil ves dvoboj,« je povedal Dejan, ki ga ne skrbi niti dejstvo, da bo eden od točkovnih sodnikov ob ringu - Poljak! Je to dodaten motiv, podobno kot v Johannesburgu, kjer je prav zaradi Južnoafriškega sodnika vedel, da mora dvoboj končati predčasno - z K. O.? »Ne bom rekel, da ni to nek dodaten motiv, vendar ne bom zaradi tega silil z glavo skozi zid in za vsako ceno iskal predčasnega konca. Bom pa boksal tako, da bo tudi najkratkovidnejši sodnik videl razliko v točkah v mojo korist. Taktika je jasna in usmerjena v to, da si točkovno prednost pridobivam v vseh rundah!«

ZAVECJAC KI E WICZ
gasazso aisiiiíiiiia aM®
LJUBLJANA, ŠPORTNA DVORANA STOŽICE
h_
•JsMI
m
* i
»»M»
QDK5
5Pekt*KEL
www.boksspektakel.com
vstopnice v prodaji že za <jJÍ) QH5 na: evenlim.Si
PRODAJA VSTOPNIC
■nspiraa ts
Rokomet • Jeruzalem Ormož
Foto: Črtomir Goznik
Rafal Jackiewicz: »V splošnem prerivanju je nekdo izvlekel nož in mi ga zasadil v prsni koš. Rezilo je predrlo desni srčni prekat in smrti sem gledal v oči.«
Foto: Črtomir Goznik
Tjaša Kolar bo nastopila v eni od predborb na sobotnem boksarskem spektaklu. »Letos sem se vpisala na pravno fakulteto, doslej pa sem boks trenirala na Ravnah na Koroškem. Do prve profesionalne borbe, ki sem jo imela v Nemčiji, mi je precej pomagal Dejan Zavec. Sedaj bom v uradnem dvoboju nastopila drugič. Treme imam bolj malo, nekaj je samo tistega pozitivnega pričakovanja,« je povedala mlada Korošica.
Rafal - leta 2002 zaboden in na robu smrti
Izjemno zanimiv sogovornik je bil tudi poljski Braveheart - Pogumno srce - kot je vzdevek 33-letnega Rafala. Njegova življenjska pot je precej pestra, saj očeta praktično ni poznal, zelo zgodaj, pri devetih letih, pa mu je umrla tudi mama. »Če ne bi bilo športa, bi zagotovo končal na ulici, vdan v pijačo in mamila. Šport je bila moja edina svetla zvezda, ki mi je kazala pot. Bil sem član poljske kikboks reprezentance, večkratni poljski prvak, precej uspešen pa sem bil tudi v nogometu. Če bi me nekdo resno usmerjal v kateregakoli od teh športov, bi lahko dosegel zavidljive uspehe tudi v njih, o tem sem prepričan,« je povedal Rafal, ki si je kruh služil tudi kot redar v klubih in diskotekah. Najbolj dramatičen dogodek njegovega življenja se je zgodil leta 2002, ko se je znašel na robu smrti. »S prijatelji sem v diskoteki proslavljal rojstvo mojega sina, ko je skupina mla-deničev pristopila in začela izzivati. V splošnem prerivanju je nekdo izvlekel nož in mi ga zasadil v prsni koš. Rezilo je predrlo desni srčni prekat in
smrti sem gledal v oči. Na mojo srečo so me zelo hitro uspeli spraviti v bolnišnico, kjer so se več ur trudili, da bi me ohranili pri življenju,« pove Rafal in pokaže dolgo brazgotino, ki ga spominja na ta dogodek. »Zdravniki so mi kasneje rekli, da bi samo dve minuti kasnejši prihod pomenil zanesljivo smrt ... In na športno udejstvo-vanje naj kar pozabim, so še dodali. A jaz sem šest mesecev kasneje že nastopal .«
V uvodnih letih profesionalne kariere, od leta 2001 do 2005, je bil povsem povprečen boksar, ki je doživel kar osem porazov, zadnjega 30. septembra 2005 v Italiji. Od takrat naprej pa nobenega! Kaj je bil vzrok temu zasuku v karieri? »Glavni razlog tistih porazov je bil ta, da do takrat nisem bil pravilno voden. Vsak športnik potrebuje na poti do uspeha pametne svetovalce, ki ga usmerjajo, vodijo. Jaz tega do takrat nisem imel, in ko so me vzeli pod svoje okrilje pravi ljudje, je šla krivulja uspehov strmo navzgor,« pove Jackiewicz, ki se je do prve pomembne titule, naslova evropskega prvaka, dokopal pri 31 letih. Takrat je ugnal Belgijca Jacksona Ose-ija Bonsuja, s katerim je pred leti želel boksati tudi Dejan.
A je v teh 21. zaporednih
Tomi Jagarinec in Dejan Zavec pravami.
Foto: Črtomir Goznik
sta zadovoljna z opravljenimi pri-
zmagah tudi lepotna napaka: skoraj vse je dosegel doma, na Poljskem, le ena sama je bila v tujini, na Portugalskem (s precej slabšim borcem)! Tudi v prerezu celotnega opusa njegovih borb (vključno s tistimi v letih 2001-05) izstopajo porazi na nastopih v tujini: v osmih dvobojih je ring kot poraženec zapuščal kar petkrat.
Vsekakor je tukaj precejšnja priložnost Dejana, ki je sposoben prekiniti Poljakov niz nepremaganosti. Rafal je bil nazadnje blizu poraza v dvoboju z Delvinom Rodriguezom (Dominikanska republika) novembra lani, ko se je v 6. rundi celo znašel na tleh. A znane bo-ksarke samozavesti Rafalu za-
Profesionalna pot Dejana Zavca:
31 BORB / 29 ZMAG (17 s KO), 1 DVOBOJ BREZ ODLOČITVE, 1 PORAZ
V spodnji tabeli so vidni časi in kraji profesionalnih dvobojev Dejana Zavca, njegovi nasprotniki ter rezultati
In naslovi, ki jih je osvojil.						
1.	01.03.2003	Aschersleben	Zsolt Toth (Madžarska)	tKO, 1. R		Z
2.	21.03.2003	Berlin	Nijaz Salkic (Nemčija)	po točkah, 4. R		Z
3.	25.04.2003	Magdeburg	Patrik Hruska (Češka)	po točkah, 6. R		Z
4.	21.05.2003	Hradec Kralove	Jurij Zajcev (Rusija)	tKO, 2. R		Z
5.	14.06.2003	Magdeburg	Artur Drinaj (Nemčija)	tKO, 2. R		Z
6.	05.07.2003	Dessau	Ikene Kamel (Luxemburg)	tKO, 2.R		Z
7.	20.09.2003	Magdeburg	Leontij Vorončuk (Estonija)	tKO, 2.R		Z
8.	17.10.2003	Usti nad Labem	Andrzej Butowicz (Poljska)	po točkah, 6. R		Z
9.	29.11.2003	Cottbus	Rozalin Nasibulin	tKO, 5.R		Z
10.	21.02.2004	Aschersleben	Nikita Zajcev	po točkah, 8. R		Z
11.	17.04.2004	Maribor	Viktor Baranov (Rus)	po točkah, 12. R	NBA Int.	Z
12.	05.06.2004	Magdebrug	Boubacar Sidibe (Fra)	po točkah, 8. R		Z
13.	17.06.2004	Dessau	Arthur Nowak (Nemčija)	tKO 8. R	DM Int.	Z
14.	18.09.2004	Magdeburg	Juris Boreiko (Litva)	po točkah, 6. R		Z
15.	15.01.2005	Magdeburg	Martine Kukuls (Latvija)	KO 4. R		Z
16.	02.04.2005	Velten	Danilo Alcantara (Domin. R.)	tKO 2. R		Z
17.	18.06.2005	Pula	Joseph Sovijus (Slovaška)	tKO 2. R		Z
18.	20.09.2005	Praga	Mihail Bojarskik (Rusija)	KO 8. R	WBO Int.	Z
19.	29.10.2005	Oranienburg	Serge Vigne (Francija)	tKO 5. R		Z
20.	25.03.2006	Oranienburg	Joel Mayo (Avstria/Čile)	po točkah, 6. R	WBA/IBF Int.	Z
21.	23.05.2006	Ptuj	Andrej Jeskin (Kazahstan)	tKO 10. R	WBO Int.	Z
22.	17.02.2007	Magdeburg	Nicolas Guisset (Francija)	po točkah, 12. R	prvak EU	Z
23.	12.06.2008	Maribor	Jorge D. Miranda (Argentina)	brez odločitve (N. D.)	WBO Int.	ND
24.	13.10.2007	Magdeburg	Albert Starikov (Estonija)	po točkah, 10. R	DM Int.	Z
25.	19.01.2008	Düsseldorf	Pietro d'Alessio (Italija)	tKO, 4. R		Z
26.	15.06.2008	Maribor	Marco Cattikas (Nemčija)	po točkah, 12. R	IBF Int.	Z
27.	29.11.2008	Katovice	Rafal jackiewicz (Poljska)	poraz po točkah, 12. R		P
28.	15.05.2009	Magdeburg	Arek Malek (Poljska)	po točkah, 6. R		Z
29.	19.06.2009	Maribor	Jorge D. Miranda (Argentina)	KO, 12. R		Z
30.	11.12.2009	Johannesburg	Isaac Hlatshwayo (Južna Afrika) TKO, 3. R svetovni prvak IBF			Z
31.	09.04.2010	Ljubljana	Rodolfo Ezequiel Martinez	TKO, 12. R obramba naslova		Z
res ne manjka. »Pogledal sem si nekaj zadnjih Dejanovih borb in v njih od najinega dvoboja v Katowicah nisem videl napredka v njegovemu boksanju. Jaz sem v tem času storil korak naprej,« je vrgel rokavico proti našemu šampionu Rafal, ki je sicer velik zaljubljenec v avtomobile. Doslej jih je menjal že ogromno - trenutno je pri številki 54!
Tomi Jagarinec: »Zaupam v Dejano-vo tehnično in taktično znanje!«
Ob takšnih izjavah se Dejan in njegov kondicijski trener Tomi Jagarinec samo nasmehneta. »Tudi midva nisva videla napredka v njegovih borbah, pa je bilo že tisto na Poljskem komaj dovolj za zmago,« povesta v en glas. Podrobnejšo analizo pričakovanj je nato v resnejšem tonu strnil Tomi: »Glede fizične pripravljenosti je Dejan znova storil napredek glede na prejšnje dvoboje in to je osnova za naš optimizem. Nikakor ne podcenjujemo tekmeca; o njem celo menimo, da je kvalitetnejši boksar od Hlatshwaya. A Dejan ima nekaj prednosti, preko katerih Poljak ne bo mogel: med najpomembnejšimi sta odlična obrambna tehnika in velika psihološka stabilnost. V tem dvoboju bo odločala 'glava' in tukaj ima Dejan prednost. Če pa grem h konkretni napovedi dvoboja: prepričan sem, da bo Dejanova taktika marsikoga presenetila, tudi tiste, ki ga sicer redno spremljajo. Kljub temu do 7. ali 8. runde ne pričakujem kakšne končne odločitve, takrat pa bo Poljak vendarle moral pričeti več tvegati. In na ta trenutek bo Dejan pripravljen!«
Naj se dvoboj v dvorani Sto-žice, ki ga bo na 2. programu prenašala tudi slovenska televizija (ob tem pa še nemški Sport 1 in poljski Pol Sat), končno že prične!
Jože Mohorič
Celjan Miha Gorenšek okrepil Ormožane
V rokometnem klubu Jeruzalem je letošnje leto glede sprememb v igralskem kadru kar pestro. Iz kluba sta odšla Robert Bezjak (Ptuj) in Anej Jovanovič, blizu odhoda v Ve-szprem je tudi Vedran Hud, ki zaradi poškodbe kolena ne bo igral še vsaj 4 mesece. Med novimi obrazi sta v druščini Ormožanov Boštjan Špegel (Slovenj Gradec) in Anže Klja-ic (Gorenje). Po poškodbi se v ekipo vrača kapetan Gregor Čudič, čez dober mesec še Si-niša Radujkovic. Novi obraz, ki se je ta teden pojavil na treningih na Hardeku, pa je 28-le-tni Celjan Miha Gorenšek (185 cm; 84 kg).
Gorenšku so se v Celju od-
rekli, čeprav velja za slovenske razmere za odličnega rokome-taša. S klubom v Ormožu dogovoril, da bo zastopal barve Jeruzalema tako dolgo, dokler ne dobi primerne ponudbe iz tujine. Po prvih informacijah bo nosil ormoški dres vsaj do konca leta 2010. Novinec bo za trenerja Saša Prapotnika velika okrepitev tako v napadalnem kot v obrambnem smislu, saj gre za izjemno uporabnega igralca na več pozicijah. Goren-šek se bo ljubiteljem rokometa prvič predstavil v petek, 3. septembra, v Gorišnici, kjer bodo Ormožani ob 19. uri odigrali zadnjo pripravljalno tekmo pred pričetkom novega prvenstva.
Uroš Krstič
Pokal Pivovarne Union: v Veliki Nedelji državni prvaki iz Celja
V sredo so bili izžrebani pari šestnajstine finala slovenskega moškega rokometnega pokala - pokala Pivovarne Union. Rokometaši Jeruzalema Ormož bodo gostovali v Mariboru pri ekipi Klima Petek Maribor, rokometaši iz Velike Nedelje bodo gostili ekipo državnih prvakov Celja Pivovarne Laško, rokometaši ptujske Drave pa bodo igrali doma z ekipo Krškega. Srečanja bodo odigrana 15. septembra.
Ekipa Moškanjci Gorišnica je že uvrščena v osmino finala.
Rokomet • MRK Drava
Z Dravo trenira tudi Robert Bezjak
Rokometaši Drave nadaljujejo priprave na novo sezono. Že to sredo jih čaka prvi prijateljski obračun, v Apačah se bodo pomerili z ekipo Arconta iz Radgone. Ker je večina fantov srednješolcev, šola pa se začne v teh dneh, trenirajo tudi dvakrat dnevno.
Sicer pa je bil glede poteka priprav zelo izčrpen trener ptujske ekipe Milan Baklan, ki mu pri delu pomaga Ladislav Sabo: »Fante moram pohvaliti, saj zares delajo zelo dobro in prizadevno. Ekipa vse bolj postaja klapa v pravem pomenu besede. Sicer pa so rokometa-ši dobili individualni program vadbe čez počitnice in pri večini je bilo opazno, da je program realizirala, tako da s prilagodljivostjo na nove zahteve povečini ni bilo težav. Končno lahko treniramo v dvorani, enkrat tedensko vadimo tudi v fi-tnesu ptujskih Term, nestrpno pa že čakamo 20. september, ko se predvidoma odpre dvorana v Ljudskem vrtu. 2. septembra nas čaka žreb za ligo, šele nato bomo videli, koliko in katere ekipe bodo sploh tekmovale. Mislim, da bo maksimalno 8 ekip. Naj dodam še, da bodo mladinci prvenstvo začeli sredi oktobra, tako da je časa za dobro pripravo na tekmovanje več kot dovolj.«
S klubom še vedno trenira
Foto: Črtomir Goznik
Robert Bezjak
tudi Matej Bračič, ki pa ima možnost za odhod v tujino, tako da je v tem trenutku njegova usoda še vedno negotova. Iz tabora rokometašev Drave pa glede kadrovskih vprašanj prihaja razveseljiva novica. Treningom Ptujčanov se je namreč priključil Robert Bezjak, ki ga ljubiteljem rokometa na našem področju ni potrebno posebej predstavljati. V svoji karieri je do sedaj igral tudi za Veliko Nedeljo in Ormož, s svojimi bogatimi izkušnjami pa bi mladi ptujski vrsti prav gotovo dal novo dimenzijo. Zvestobe modremu dresu še ni obljubil, obstaja pa velika verjetnost, da se to zgodi že kmalu.
tp
Rokomet • Prijateljske tekme
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL - IVANČICA 39:32 (20:14) ARCONT RADGONA - DRAVA PTUJ 29:35 (11:17) MERCATOR TENZOR PTUJ - CRVENA ZVEZDA 33:32 (19:16) VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL - BRANIK MARIBOR 28:33 (16:21)
MOŠKANJCI GORIŠNICA - VIDOVEC 24:26 (14:13)
Perutnina Ptuj za dobro vseh udejanja napredno okoljsko politiko
Iz odpadkov do zelene energije,
ki rešuje svet
Bioplinarna Draženci bo na najnaprednejši in okolju prijazen način proizvajala dobrih 8.000 megavatnih ur energije in še nekaj več toplotne, kar bo pomemben prispevek
k boljšemu okolju na Ptujskem in širše.
Na podlagi preverjanja več različnih tehnoloških rešitev v štirih letih snovanja tega projekta so v Perutnini Ptuj izbrali rešitev podjetja Ruckert NatUrgas GmbH iz Nemčije. To podjetje ima dolgoletne izkušnje z načrtovanjem in gradnjo bioplinskih naprav, ki za svoje delovanje uporabljajo prav perutninski gnoj.
Danes se okoljska politika pogostoma podreja ekonomski logiki. V Perutnini Ptuj pa ekonomika kot tudi odnos do okolja nastopata vzporedno. Tako smo že lahko spremljali odprtje Tovarne proteinskih koncentratov, ki je nekdanjo Kafilerijo nadgradila v tehnološko izpopolnjeno podjetje za pridelavo osnove za pripravo hrane hišnih ljubljenčkov ter pridelavo energije. Tudi Bioplinarna Draženci je naložba Perutnine Ptuj v napredno izrabo odpadnih snovi za korenito zmanjšanje vplivov na okolje. Iz zelenih odpadkov in piščančjega gnoja bodo namreč v Dražencih pridelovali dobrih 8.000 megavatnih ur električne energije in nekaj več toplotne. Za primerjavo - zmogljivost Bioplinarne Draženci je dovoljšnja za pokritje četrtine vseh potreb po električni energiji Perutnininih družb v Sloveniji, približno šest milijonov evrov vredna naložba pa se bo predvidoma povrnila v osmih letih.
Ekonomika naložbe ni prvo vodilo k oblikovanju, snovanju in izgradnji Bioplinarne Draženci. Prvi namen je zmanjšanje vplivov na okolje in realizacija Perutninine strategije »zero waste«, ki pa je hkrati prispevek h globalni okoljski strategiji 2020-20. Globalna strategija zavezuje posamezne države k temu, da do leta 2020 znižajo emisije toplogrednih plinov za 20 odstotkov glede na emisije v letu 1 990, da za 20 odstotkov izboljšajo energetsko učinkovitost in da 20 odstotkov porabljene energije proizvedejo iz obnovljivih virov. Vse tri aspekte je Perutnina Ptuj začela udejanjati že z vzpostavitvijo in obnavljanjem okoljskega standarda ISO 14001, z izgradnjo Tovarne proteinskih koncentratov in zdaj še z izgradnjo Bioplinarne Draženci.
Vsi okoljski certifikati in certifikati kakovosti pa so le osnova odgovornosti do potrošnikov Perutnine Ptuj. In do njih ter našega okolja skupaj z generacijami, ki prihajajo za nami, nosimo največjo odgovornost. Zato je Skupina Perutnina Ptuj v svoji filozofiji razvoja tudi sprejela koncept »zero waste« podjetja, ki stremi k temu, da v svojih pridelovalnih procesih maksimizira racionalno rabo vseh surovin in energije. To pomeni, da proizvodne procese oblikujemo, implementiramo in izvajamo v skladu z najsodobnejšo tehnologijo in vrhunskimi znanji, odpadni material pa postane sekundarna suro-
vina, ki jo lahko koristno izrabimo. Sekundarne surovine koristno uporabimo v novih proizvodnih procesih, kot je na primer v moderni Tovarni proteinskih koncentratov in kot jih bomo v Bioplinarni Draženci. Tudi zato je bila ustanovitev družbe PP Energija, članice Skupine Perutnina Ptuj, pomembna tako za sedanje delovanje na področju upravljanja sekundarnih surovin kot tudi za strateški pristop h konstantnemu spremljanju tehnologije, stroke in drugih znanj, ki jih bomo implementirali v poslovne, pridelovalne in proizvodne procese v vsej Skupini Perutnina Ptuj. PP Energija je podjetje, ki bo v Skupini Perutnina Ptuj razvijalo nov steber poslovanja - energetiko.
Izbrali smo preverjeno tehnologijo
Na podlagi preverjanja več različnih tehnoloških rešitev v štirih letih snovanja tega projekta smo v Perutnini Ptuj za izgradnjo energetskega objekta izbrali rešitev podjetja Ruckert NatUrgas GmbH iz Nemčije. To podjetje ima dolgoletne izkušnje z načrtovanjem in gradnjo bioplinskih naprav, ki za svoje delovanje uporabljajo prav perutninski gnoj. Tehnologija omogoča, da je v biomasi celo do 70 odstotkov piščančjega gnoja, približno 20 do 25 odstotkov pa je zelene biomase oziroma kosubstrata (koruzna silaža, travna silaža, sirek ...), kar je za Perutnino Ptuj izjemno pomembno. Postopek Ruckert-NatUrgas® se odlikuje po patentiranem, izjemno učinkovitem procesu mešanja v bioreaktorju pri majhni lastni porabi električne energije.
Bioplin in zelena energija
Na trgu električne energije že danes veljajo napovedi, da bo cena električne energije v naslednjih treh do petih letih višja vsaj za 70 odstotkov. Po informacijah evropskega statističnega urada Eurostat se raven odvisnosti EU od uvoza energentov nenehno viša. V letu 2005 je znašala 56 odstotkov, najbolj od tekočih goriv (97) in plina (74), podobni kazalci veljajo tudi za Slovenijo in naj bi se po napovedih povzpela celo na več kot 65 odstotkov. Kašne so alternative? Jedrska energija ali nova termoelektrarna sta možnosti, vendar so mnenja o tem deljena, vodni viri pa so že bolj ali manj izkoriščeni. Tako so danes najbolj v ospredju predvsem ostale oblike obnovljivih virov energije, predvsem fotovoltaika (proizvodnja električne energije s pomočjo sončne svetlobe), ki je sicer še vedno najdražja, pa vetrna energija, ki je v Sloveniji dobila rdečo luč, ter energetske rastline za pridobivanje bioplina. Obnovljivi viri energije so zagotovo ena od priložnosti, kako lahko Evropa, s tem pa tudi Slovenija zmanjša svojo energetsko odvisnost. Izraba obnovljivih virov energije je ob tem tudi pomemben ukrep za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov.
Eden najbolj dostopnih in vročih virov je trenutno biomasa, ki jo lahko na različne načine pretvarjamo v različne oblike energije. Glede na izvor biomase in na nadaljnjo uporabo delimo tehnološke postopke v tri skupine: sežiganje, biološka pretvorba ter toplotno-kemična pretvorba. Tudi pridobljena (bio)goriva lahko razvrstimo v tri skupine: trdna biomasa (predvsem les, pa tudi biomasa iz kmetijskih energetskih rastlin), tekoča goriva iz biomase (bioetanol, biodizel) in plin iz biomase (bioplin, sintezni plin), ki ga bomo pridelovali v Bioplinarni Draženci.
Skupna ocena presojevalcev vplivov Bioplinarne Draženci na okolje
»Ocenjujemo, da bosta gradnja in obratovanje sistema za zajem emisij piščančjega gnoja na izvoru na lokaciji Draženci iz vidika vplivov na okolje sprejemljiva.«
Racionalna izraba sekundarnih surovin
Druge tehnologije temeljijo na bistveno večji rabi koruze kot osnovnega kosubstrata (tudi do 70 ali celo 100 odstotkov vsega substrata), kar pa je za Perutnino Ptuj nesprejemljivo zaradi več razlogov. Koruza predstavlja strateško surovino in je eden najpomembnejših členov v prehranski verigi, saj je temeljna sestavina krmnih mešanic. Za Perutnino je etično nesprejemljivo, da bi hrano ali površine, namenjene pridelavi hrane, namenili proizvodnji energije, pomemben dejavnik pa je tudi cena koruze, ki je bistveno preveč nestabilna, da bi na njej gradili dolgoročno ekonomiko projekta.
Po temeljiti analizi več možnih tehnologij smo na Ptuju torej izbrali tisto, ki v primerjavi z drugimi omogoča pripravo biomase z največjim deležem gnoja in najmanjšim deležem koruze ali drugih podobnih hranil. Izbrana tehnologija je preverjena na več kot 50 drugih delujočih objektih v Evropi in na Japonskem. Med drugim je podjetje Rückert GmbH leta 2008 dobilo nagrado za najboljšo oziroma najučinkovitejšo tehnologijo med bioplinar-nami na nemškem trgu, kjer je danes postavljenih in delujočih že okoli 4.700 bioplinskih naprav, vsako leto pa jih zgradijo še nekaj sto.
Ugodni vplivi na okolje
Projekt presoje vplivov na okolje, ki pravzaprav za projekt bioplinarne takšnega razreda velikosti ni zahtevan, smo zaradi odgovornega pristopa vseeno izvedli. Neodvisni strokovnjaki so ugotovili, da bosta tako gradnja bioplinarne oziroma celotnega sistema za zajem emisij na izvoru na lokaciji Draženci kot obratovanje iz vidika vplivov na okolje sprejemljiva ter ugodna in da bo projekt na sistemski način reševal več okoljskih vprašanj, med drugimi tudi vprašanje onesnaženosti zraka.
Že danes na onesnaženost zraka vplivajo predvsem emisije iz prometa in kmetijske mehanizacije po bližnjih cestah in emisije snovi iz kurilnih naprav objektov v širšem območju v zimskih mesecih. Še posebej je treba poudariti, da se količina emisij izpušnih plinov iz tovornih vozil in traktorjev bistveno poveča v času spravila pridelkov, tako da bi bilo
potrebno za maksimalno odpravo emisij uporabljati obnovljive vire energije tudi v namene ogrevanja objektov in predvsem transporta. Promet je vir raznih emisij plinov in delcev (CO2, metan, benzen, NOx, SO2, lebdeči delci, ...), ki so posledica nepopolnega zgorevanja in negativno vplivajo na kakovost zraka. Vse emisije iz Bioplinarne Draženci omejujemo z uporabo najnaprednejših tehnologij.
Najpomembnejši vir zračnih emisij v Bioplinar-ni Draženci je kogeneracijska naprava oziroma njen plinski motor, emisije v zrak pa predstavljajo izpušni plini pri izgorevanju. Škodljivih snovi je v izpušnih plinih le približno za en odstotek, koge-neracija pa je opremljena s posebno izgorevalno komoro, ki je namenjena zagotavljanju učinkovitega izgorevanja in posledično zmanjševanju emisij. Učinkovito izgorevanje se dosega z natančnim nadzorom obratovalnih parametrov, kot so moč, tlak polnilnega zraka, temperatura in gorivo. Plinski motor ima vgrajen tudi katalizator za zmanjšanje emisije neizgorelih ogljikovodikov in doseganje predpisanih mejnih vrednosti ogljikovega monoksida, celoten sistem pa je certificiran s certifikatom Ecoimagnation, ki zagotavlja, da gre za nizko- emisijsko napravo. Posebno pozornost pa smo zaradi izpostavljenosti vprašanja namenili potencialnim emisijam formaldehida.
Znižali bomo že tako nizke ravni emisij
Zaradi dejstva, da formaldehid nastaja pri izgorevanju (motorji z notranjim izgorevanjem, kotlovnice za ogrevanje ...) in da je prisoten v vsakem domu, saj ga uporabljajo kot nujno vezivo pri proizvodnji pohištva, obrat Bioplinarne Draženci ne predstavlja pomembnega vpliva obremenjevanja okolja s formaldehidom. Poleg tega bomo v bioplinarno implementirali še dodatne tehnološke rešitve, s katerimi bomo že tako nizke ravni emisij še znižali, kar predstavlja v Sloveniji poseben precedens.
Primarno gorivo v procesu Bioplinarne Draženci je namreč bioplin, v katerem je glavni energent metan. Poleg tega ima Bioplinarna Draženci integriran katalizator za izgorevanje, ki je certificiran po vseh slovenskih ter EU standardih in ne presega zakonsko določenih omejitev za izpust formaldehida, ki je tako v Sloveniji kot tudi drugod v EU 60 miligramov na kubični meter zraka. Popolnoma enake naprave se prodajajo in uporabljajo tudi v Nemčiji, izdelovalec naprave pa jamči, da bodo mejne vrednosti emisij formaldehida pod zakonsko dopustno mejo.
Sistemsko reševanje okoljskih vprašanj
Poleg vprašanja emisij in proizvodnje zelene ener-
gije pa bo Bioplinarna Draženci reševala še vrsto drugih okoljskih vprašanj, kot so hrup, podzemne vode, vprašanje tal, narave ter zdravja ljudi in družbenega okolja. Danes je glavni vir hrupa na območju promet po glavni cesti Draženci-Jurovci in po dovoznih cestah do tovarne krmil, predvsem pa je povečan hrup v času spravila pridelkov. Po zagotovilih neodvisnih analitikov projekta Biopli-narna Draženci ne bo imelo vpliva na povečanje obremenjenosti s hrupom, saj so vsi elementi, ki povzročajo največ hrupa, vgrajeni znotraj zidanega objekta.
Bioplinarna Draženci je na porečju reke Drave, za katero je kemijsko stanje že nekaj let slabše predvsem zaradi intenzivnega kmetijstva. Analitiki pričakujejo, da bo negativen vpliv obratovanja Bi-oplinarne Draženci na kemijsko stanje podzemne vode nastal le v primeru izrednih dogodkov, gledano dolgoročno in širše pa bo med normalnim obratovanjem sistema vpliv na kemijsko stanje podzemne vode predvsem pozitiven zaradi uporabe predelanega gnoja - gnojila in večjega nadzora nad razmerjem hranil v uporabljenem gnojilu, ki se tako bolje vgradi v rastline in manj obremenjuje podzemno vodo.
Boljše zdravje ljudi in kakovostno družbeno okolje
O
Referenčni objekti bioplinarn so umeščeni v okolje in imajo pomembne vplive na izboljšanje življenjskih razmer (na fotografiji bioplinarna ASUM v Dasingu na Bavarskem).
Območje bioplinarne se nahaja v območju opuščene prašičje farme Draženci in je od najbližjih stanovanjskih objektov oddaljeno približno 500 metrov. Obdajajo ga objekti
opuščene prašičje far- TCp/")\A/A ^TF me Draženci, okoli njih	VVMO I L
pa so njivske površine. Skupina Perutnina Ptuj je v Na zdravje ljudi na svojo filozofijo razvoja imple-
obravnavnem obmo- malntt(iraploaflieuidai JfSE-■"S
waste podjetja. To pomeni, da
č|u vplivaio predvsem vse proizvodne procese obliku-emisije v zrak, preo- jejo tako, da odpadni material bremenjenost nekate- p°stane sekundarna sur°vina, bremenjenost nekate ki jo lahko koristno izkoristijo.
rih okoliških objektov s
hrupom (posledica cestnega prometa in kmetijske mehanizacije) ter z nitrati onesnažene podzemne vode. Presojevalci so mnenja, da lahko med obratovanjem v primeru nesreče pride do posrednega onesnaženja podzemnih voda, požara v sistemu za zajem emisij piščančjega gnoja ali eksplozije sistema za zajem emisij piščančjega gnoja, vendar je verjetnost, da se bodo navedeni vplivi zgodili, zelo malo verjetna. Tako je vpliv obratovanja na segment zdravja ljudi in družbeno okolje zmeren in ga je moč s posebnimi ukrepi pri ostalih segmentih korenito omiliti, kar smo že zagotovili in rešitve maksimalno implementirali.
Odgovorni zaključek kroga
Z umestitvijo Bioplinarne Draženci v proizvodni proces Skupine Perutnina Ptuj se vertikalna organiziranost od njive do vilice logično zaključuje v proizvodni krog. Presnova piščančjega gnoja v bi-oplinarni prinaša številne zanimive ekonomske in ekološke prednosti. Poleg reševanja okoljevarstve-nih problemov pri kompostiranju in deponiranju, izpiranja hranil v podtalnico in izgube energetskega potenciala gnoja zagotavlja proizvodnjo zelene energije (električna energija in toplota) in okolju prijaznega organskega gnojila. Sistem Biplinarne Draženci bo imel na okolje izrazito pozitiven vpliv, saj bo neposredno zmanjševal obremenitve v okolju, ob tem pa proizvajal dragoceno energijo in nazaj v naravo vračal visokokakovostno naravno organsko gnojilo.
Zavod za šport Ptuj
Športni napovednik
Boljši časi za ptujski šport
Zavod za šport Ptuj, Športna zveza MO Ptuj in Svet Zavoda za šport Ptuj so pripravili novinarsko konferenco, na kateri je beseda tekla o novih pridobitvah na področju športne infrastrukture v Mestni občini Ptuj, promociji 16. ptujskega športnega vikenda, predstavitvi biltena šolskih športnih tekmovanj za leto 2009/2010 in urnikih vadbe v zaprtih vadbenih površinah.
Glavna točka je bila izboljšanje športne infrastrukture, saj bosta v septembru na Ptuju odprti kar dve novi športni dvorani; gre za dvorano pri OŠ Ljudski vrt in dvorano Campus. O novih pridobitvah je predsednik Športne zveze MO Ptuj Fredi Kmetec povedal: »Takšno stanje, kot je v športu sedaj na Ptuju, vsaj kar zadeva pokrite športne površine, še
Foto: Črtomir Goznik
V. d. direktorja Zavoda za šport Ptuj Marjan Lenartič, predsednik sveta Zavoda mag. Stanko Glažar, predsednik Športne zveze MO Ptuj Fredi Kmetec in Boštjan Zemljarič, sodelavec Zavoda za šport.
ni bilo nikoli. To je napredek, kot smo si ga samo želeli ali pa o njem sanjali. Potem ko sta v enem mesecu predvideni
Atletika • Priprave na Rogii
Atletski trening med kravami
Dobro desetletje je minilo, odkar so se ptujski atleti redno pripravljali na poletnih pripravah na Rogli. Smisel teh priprav je bil, da se na nekoliko višji nadmorski višini in v osvežujočem okolju pripravijo na zadnji del tekmovalne sezone. Omenjeno tradicijo sta letos znova obudila trenerja v AK Cestno podjetje Ptuj Gorazd Rajher in Aleš Bezjak, ki sta na štiridnevni trening na Roglo popeljala 20 mladih atletov, starih od 11 do 16 let. Med njimi so bili nadarjeni mladi ptujski atleti, kot so Maja Bedrač, Veronika in Doroteja Domjan, Luka Medic, Boštjan Nahber-ger in Melani Hentak, vsi nosilci kolajn na letošnjih državnih prvenstvih in še mnogi drugi perspektivni atleti.
»Namen priprav je bil usmerjen v prilagajanje na trening v različnih pogojih in ustvarjanje skupinskega duha,« nam je povedal Gorazd Rajher. Treninge so dvakrat dnevno izvajali na sicer že dotrajani atletski stezi, na pašnikih smučišča Rogla in na novem nordijskem poligonu na Rogli. »Bilo je zabavno in pestro, krogle, kopja, diski in kladiva so leteli mimo krav
in bikov na pašnikih smučišč, teke in sprinte pa so smo izvajali v nordijskem centru,« je trenažni proces opisal Rajher. K temu je dodal, da tudi zabave ni manjkalo, vsak večer se je našel čas za skok v bazen in igro v bungalovih. V času njihovega bivanja na Rogli sredi avgusta so bili deležni obiska Petre Majdič, naše najuspešnejše nordijske tekačice, in spontane rekreativne tekme v krosu, ki so se je ptujski atletski upi udeležili v velikem številu. »Razmere na Rogli za trening so dobre, počutili smo se odlično. Vreme nam je malo nagajalo, kljub temu smo opravili vse treninge po programu. Bistveno je bilo, da otroke popeljemo v naravo, da vidijo, da se lahko trenira tudi v naravi,« je povedal Aleš Bezjak. Poleg tega pa so bile priprave na Ro-gli namenjene tudi bližajočima se tekmovanjema, atletskemu pokalu za mlajše mladince prvi septembrski konec tedna in državnemu prvenstvu za pionirje teden dni kasneje. Obe tekmovanji bodo ptujski atletski delavci pripravili na Mestnem stadionu na Ptuju.
Uroš Esih
Ptujski atletski upi so se na Rogli pomerili tudi v krosu.
Nogomet • Pokal MNZ Ptuj Visoke zmage favoritov
V sredo popoldne so bila odigrana še zadnja tri srečanja šestnajstine finala za pokal MNZ Ptuj. Po pričakovanjih so drugoligaša Aluminij in Labod Drava ter štajerski ligaš Zavrč visoko slavili na gostovanjih. Rezultati: Rogoznica - Aluminij 0:18, Tržec - Labod Drava 0:17, Grajena - Zavrč 0:9.
Danilo Klajnšek
otvoritvi dveh novih dvoran z normalnimi vadbenimi površinami, se bo stanje v ptujskem športu zelo izboljšalo.«
Hkrati je beseda ponovno stekla o izgradnji tretje, nove večnamenske dvorane na prostoru pomožnega igrišča na Mestnem stadionu. Za to dvorano, ki naj bi sprejela približno 4000 gledalcev in bi z vsemi pripadajočimi objekti po
predvidevanjih stala okrog 15 milijonov evrov, imajo za gradnjo rezerviranih 2,5 milijona evrov sredstev iz Ministrstva za šolstvo in šport. Ostali del pri izgradnji naj bi pokril privatni sektor, ki pa se zaenkrat srečuje s težavami pri najemanju kreditov. Dvorana naj bi bila v osnovi zgrajena za kandidaturo Slovenije leta 2013 za gostiteljico EP v košarki. Če bi Sloveniji uspelo dobiti to prvenstvo, naj bi se tekme igrale v Ljubljani, Celju, Mariboru in na Ptuju.
Med glavnimi točkami je bila tudi predstavitev 16. ptujskega športnega vikenda, ki bo potekal od 10. do 12. septembra, na njem pa bo promocijsko predstavljenih štirideset različnih športov. Cilj športnega vikenda je približati ali seznaniti ljudi s široko paleto različnih panog. Ob začetku novega šolskega leta je bil izdan tudi celovit bilten šolskih športnih tekmovanj za leto 2009/2010. Za športnike pa je bil podrobno predstavljen tudi nov plan terminov v vseh ptujskih športnih dvoranah; velik plus je, da bodo skoraj vsi klubi, društva in rekreativci pridobili z novo infrastrukturo večje število terminov za svojo vadbo.
UR
Odbojka na mivki
Šalabajzerji s Ptuja slavili na Dobravi
Kulturno-športno društvo Dobrava je bilo vzoren prireditelj 2. turnirja v odbojki na mivki (trojke). Letošnjega se je udeležilo 14 ekip, kar osem več kot v premierni izdaji v letu 2009. Poleg ekip, ki so že prikazale zavidljiv nivo igre, je organizatorje razveselil tudi lep obisk ljubiteljev odbojke na mivki. Na turnirju so nastopile ekipe: Šalabajzerji, KUD Žoga, Maistri, Ni nam, Cvet-kovci, ŠRD Kostanjevica 1 in 2, Tuti fruti, Iveki, Čevapčiči, Piz-
zeria Imperija, ŠD Generacija, Boom efekt in domača zasedba Dobrave. Največ uspeha je imela ekipa Šalabajzerji s Ptuja (na slikifotografiji), ki je osvojila turnir tudi lani pod imenom KPŠ (Klub ptujskih študentov). V velikem finalu so Šalabajzerji ugnali ekipo Boom efekt, v malem finalu je zasedba Tuti fruti ugnala ŠD Generacija. Nagradni sklad na letošnjem turnirju je znašal 600 EUR, zmagovalni zasedbi je pripadlo 300 EUR.
Končni vrstni red: 1. Šala-bajzerji, 2. Boom efekt, 3. Tuti fruti, 4. ŠD Generacija.
uk
Nogomet • Liga U-14
REZULTATI 4. KROGA: NS Poli Drava - Brežice 3:1, Maribor - Aluminij 9:0, Mozirje - Pobrežje 0:0, Mura 05 - NŠ R. Koren Dravograd 2:0, Simer šampion - Tehnostroj Veržej 1:0, Železničar - Dravinja 0:3.
1.	MARIBOR 4 4 0 0 19:1 12
2.	NŠ POLI DRAVA 4 3 10 17:4 10
3.	CM CELJE 3 3 0 0 14:3 9
4. MURA 05
4 3 0 1 14:6 9
5. DRAVOGRAD 4 2 11 12:3 7
6. SIMER SAMP. 2 2 11
9:5 7
7. RUDAR VELENJE 3 2 0 1 19:2	6
4 2 0 2 13:13	6
9:4	5
2:1	4
9.	POBREZJE 4 12 1
10.	F. JARENINA 3 111 4 112
3:4 4
11.	DRAVINJA
12.	MALEČNIK
13.	MOZIRJE
14.	BREŽICE
15.	T. VERŽEJ
16.	ŽELEZNIČAR 4 0 0 4 1:21 0
3	1	0	2	2:12	3
4	0	2	2	2:12	2 4	0	1	3	5:31 1 4	0	0	4	2:21 0
NS POLI DRAVA - BREŽICE 3:1 (1:1)
STRELCI: 0:1 Derenda (24), 1:1 Soštarič (30), 2:1 Hameršak (46), 3:1 Hameršak (52).
NŠ POLI DRAVA: Srajner, Sitar, Brec (Gqager), Gale, Soštarič, Petek, Rogina, Krajnc (Zdovc), Hameršak (Bauman), Šalamun (Kukovec), Fleten (Kovačič). Trener: Gorazd Bera-nič.
MARIBOR - ALUMINIJ 9:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 Mršič (2), 2:0 Mršič (14), 3:0 Mršič (22. iz 11-m), 4:0 Mršič (40), 5:0 Mulalič 47), 6:0 Mate (52), 7:0 Ploj (56), 8:0 Ploj (63), 9:0 Lorbek (64).
ALUMINIJ: Janžekovič, Zorec, Novačan, Ahec, Murko (Vajda), Hre-ljič (Ornik), Brodnjak, Miložič (Knez), Novak, Mesarič, Kirbiš (Meznarič). Trener: Borut Kolar.
Danilo Klajnšek
Nogomet
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 5. KROGA - SOBOTA 17.00: Dravinja Kostroj - Aluminij, Interblock - Krško; NEDELJA 17.00: Labod Drava - Bela krajina, Šmartno 1928 - Roltek Dob, Mura 05 - Garmin Šenčur.
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 2. KROGA - NEDELJA 17.00: Jevnica - Dornava, Velesovo Kamen Jerič - HV TOUR Slovenj Gradec, Pomurje Beltinci - Maribor, Krka
-	Rudar Škale.
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA U-17
2. KROG: ŽNK Cirkulane - ŽNK Velesovo (sobota, 4. 9., ob 14.00 v Cirkulanah)
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
5. KROG: NŠ Poli Drava - Rudar Velenje (petek ob 19.00), CM Celje
-	Aluminij (sobota 17.00).
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
5. KROG: NŠ Labod Drava - Rudar Velenje (petek ob 17.00), CM Celje - Aluminij (sobota 15.00).
LIGA U-14
5. KROG: Aluminij - Železničar (sobota 11.00), Pobrežje - NŠ Poli Drava (sobota 13.00).
3.	SLOVENSKA LIGA - VZHOD
PARI 3. KROGA - SOBOTA 17.00: MU Šentjur - Stojnci, AHA EMMI Bistrica - Tromejnik G Kalamar, Tehnostroj Veržej - Kovinar Štore, Koroška Dravograd - Paloma; NEDELJA 17.00: Simer šampion - Odranci, Grad - Čarda.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 3. KROGA - SOBOTA 17.00: Podvinci - Šmarje pri Jelšah, ZAVA Gerečja vas - Carrera Optyl Ormož, Šoštanj - Zavrč, GIC Gradnje Rogaška - Boč Poljčane, Pohorje - Koroške gradnje, Mons Claudius - Peca, Marles hiše - Tehnotim Pesnica.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 2. KROGA - SOBOTA 17.00: Oplotnica - Skorba, Apače - Središče ob Dravi; NEDELJA 10.30: Lovrenc - Pragersko; NEDELJA 17.00: Dornava - Hajdina, Bukovci - Videm, Gorišnica - Rogoznica.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 2. KROGA - SOBOTA 13.30: Podvinci Agrocenter Ptuj - Hajdoše; SOBOTA 17.00: Makole - Spodnja Polskava, Zgornja Polskava - Pod-lehnik, Markovci - Cirkulane; NEDELJA 17.00: Grajena - Slovenja vas, Tržec -Leskovec.
VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ
VETERANI 35 LET - ZAHOD: PARI 1. KROGA - PETEK 17.00: Pohorje
-	Oplotnica, Polskava - Hajdina.
VETERANI 35LET - VZHOD: PARI 1. KROGA - PETEK 17.00: Videm
-	Grajena, Skorba - Drava, Dornava - Prepolje.
VETERANI 40 LET: PARI 1. KROGA - PETEK 17.00: Zgornja Polskava
-	Podvinci, Gorišnica - Leskovec, Markovci - Tržec.
Rokomet - Jeruzalem Ormož
Mlajši dečki A na Ig, starejši dečki B v Ivančno Gorico
Mlajše selekcije rokometnega kluba Jeruzalema se marljivo pripravljajo na začetek nove sezone. V soboto, 4. septembra, bodo mlajši dečki A, aktualni državni prvaki pri letnikih 1998, gostovali na zanimivem mednarodnem turnirju, ki ga organizira RK Mokerc Ig. Na turnirju bo nastopilo 8 ekip: Mokerc Ig (3. mesto v DP), Gorenje Velenje (4. mesto v DP), Zagreb 1, Zagreb 2, Radovljica, Škofljica, Riko hiše Ribnica, Jeruzalem Ormož (1. mestov DP). Ormožani so v predtekmovanju v skupini 2 skupaj z Zagrebom 1, Škofljico in Ribnico.
Starejši dečki B (letniki 1997) pa v nedeljo, 5. septembra, odhajajo na turnir v Ivančno Gorico. Poleg gostiteljev in Jeruzalema bosta nastopili še ekipi Šmartnega in ljubljanskega Krima.
V soboto, 11. septembra, pa bodo Ormožani na Hardeku gostitelji mednarodnega turnirja za mlajše dečke B (letniki 1999). Udeležbo na turnirju so potrdili Karlovac (državni prvak Hrvaške), 28. april Kaštelir, Mokerc Ig, Drava Ptuj, Gorenje Velenje in dve domači ekipi.
Državno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah na Ptuju
Brodarsko društvo Ranca in Kajakaška zveza Slovenije organizirata državno prvenstvo v veslanju - kajak in kanu na mirnih vodah, ki bo potekalo v soboto in nedeljo, 4. in 5. septembra, na Ptujskem jezeru. Tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri, razglasitev rezultatov in podelitve medalj pa bo v nedeljo po 13. uri na platoju pristanišča Ranca v Budini.
19. ptujski mali maraton in rekreativni tek na 6 kilometrov
TK Maraton in Terme Ptuj organizirajo v nedeljo, 5. septembra, že 19. ptujski mali maraton in rekreativni tek v dolžini 6 kilometrov. Start malega maratona in rekreativnega teka na 6 km bo pred amfiteatrom ptujskih Term ob 10. uri. Organiziran bo tudi tek za otroke od 6. do 15. leta starosti. Tekli bodo na petih različnih razdaljah: 400, 600, 800, 1000 in 1200 m. Start otroških tekov bo ob 9.30.
Prijava bo možna tudi na dan prireditve med 7.30 in 9.00, startnina bo pa znašala 15 evrov. Startnine za otroške teke ni. Dvig startnih številk bo že v soboto, 4. septembra, od 17.00 do 19.00 in v nedeljo, 5. septembra, od 7.30 do 9.00 pri amfiteatru v Termah Ptuj.
DK, UK, JM
Reportaža • SP v košarki, Carigrad 2010
Tudi Brazilci po slovenskih notah
Po bleščeči predstavi proti izbrani vrsti Hrvaške je celoten evropski del Carigrada za nekaj večernih trenutkov dihal po slovenskih tonih. Naši fantje so prikazali mnogo bolj všečno predstavo, ki je izbrisala spomin na neprepoznavno igro proti reprezentanci ZDA in potrdila teorijo navijačev o Bečirovičevi taktiki, po kateri je bila pomembnost tekme proti "kockastim" mnogo večja. Tudi lokalni organizatorji so uvideli številne tehnične težave, ki so jih pestile na predhodnih tekmah, in jih pohvalno spremenili v zgodbo o uspehu svetovnega prvenstva v košarki tudi v Carigradu.
Po tekmi proti Hrvaški je zelena barva preplavila osrednje carigrajske trge, pesmi sinov in hčera slovenskega naroda so odmevale po ulicah in le redkokateri Carigrajčan še ni slišal za Slovenijo. Slovenski navijači smo bili deležni številnih otožnih in obsojajočih pogledov domačinov, ki ravno v tem času praznujejo ramadan in se seveda vzdržujejo vseh pivskih substanc, ki smo jih mi zasluženo zlivali po grlu. Bil je čaroben košarkarski večer, ki je optimizem številnih navijačev spremenil v prepričanje o visoki uvrstitvi, nekateri so na glas govorili celo o medalji. Slovenci smo zasedli Carigrad, kot je rimska legija to storila v 3. stoletju našega štetja.
Vendar je že naslednji dan pokazal povsem drugačno sliko, saj se je dobršen del navijačev vrnil v domovino. Ostali so le spomini na mogočno vojsko navijačev, ki je ponesla naše fante proti Hrvaški. Le še nekaj navijaško zelenih osamelcev se sprehaja po Carigradu in občuduje arhitekturne stvaritve pod Unescovo zaščito. In medtem ko je še prejšnji večer večino restavracij krasila slovenska zastava, bodisi miniaturna, zapičena v odojka, ali večja, kot krasi naš državni zbor v Ljubljani, pa je že naslednji dan ponovno plapolala ruska trobojnica. Slovenski pozdrav »Dober dan«, s katerim so izkušeni turški gostinci privabili na stotine navdušenih Slovencev, je kmalu spet zazvenel v
Foto: Črtomir Goznik
Gašper Vidmar je na SP eden od najprijetnejših presenečenj v slovenski košarkarski reprezentanci.
ruskem »Dobro požalovat«, saj vendar moramo razumeti rusko. Spet smo bili Slovaki, Slovani, Slavoniji in podobno. Čez noč so nas kar pozabili.
Večina slovenskih navijačev je prosti dan izkoristila za križarjenje po Bosporju, eni izmed strateško najpomembnejših ožin na svetu, ki je Carigradu omogočil tako bleščečo preteklost, zelo sodobno sedanjost in upajočo prihodnost. Za križarjenje v dolžini 32 kilometrov potrebuješ dobro uro in pol, hkrati pa ves čas poskakuješ iz Evrope v Azijo. In medtem ko je evropska obala namenjena v veliki meri predvsem turistom in bogatim Carigrajčanom, ki si postavljajo ogromne in nedvomno nesramno drage vile, pa je azijska obala kot neka velika vojaška trdnjava, saj tukaj domuje najštevilčnejša mornarica turške vojske. Na stotine vojaških bunkerjev, skladišč, razglednih stolpov in vojašnic je moč vi-
deti le ob pomoči lokalnega avtobusa, saj je vožnja z osebni avtomobilom prepovedana. Carigrad in sploh azijski del Bosporja sta zelo zaščiteni strateški turški točki, kar niti ni presenetljivo ob dejstvu, da je Carigrad ekonomsko in gospodarsko srce Turčije, Bospor pa mu to omogoča.
Še isti dan smo bili vsi ljubitelji košarke v pričakovanju večnega in epskega dvoboja med otomanskimi vojščaki (Turki) ter heleni stičnimi Špartanci in Atenci (Grki), ki je postregel z nepozabno košarkarsko poslastico v prestolnici Ankari, hkrati pa je tudi Carigrad za delček dneva zaživel s in za svojo reprezentanco. S fanatičnim drugim polčasom so tekmo dobili košarkarji turške reprezentance, ki so na krilih vročekrvnih navijačev zlomili grško reprezentanco. Ljudje so množično prihajali na ulice, kjer je bilo vse pripravljeno za veliko zmago. Nekoliko je bilo
moteče le dejstvo, da so javne prireditve košarkarskega svetovnega prvenstva v preveliki meri izkoristili domači politiki, ki se bodo kmalu soočili na parlamentarnih volitvah. Vsak politični tabor je tako pripravil ogromne zaslone, kjer so ob pesmih svojih političnih uspehov v zadnjem mandatnem obdobju pozdravljali vsak koš turške reprezentance. Prav zanimivo se je bilo sprehajati med različnimi tabori, ki so v skupni številki zaobjeli več kot 10.000 ljubiteljev košarke. Ni kaj, dobra politična propaganda. Vsekakor pohvalno, da ti populistični prijemi niso zaobšli islamske tradicije in niso prodajali alkoholnih pijač, čeprav bi tako nedvomno privabili na plano še večje število ljudi. Islam je namreč v Carigradu prisoten kot prevladujoča religija od leta 1453, ko je takratni Konstantinopel padel v roke Otomanov, in je daleč najvplivnejša institucija v celotni Turčiji. Tako imajo religijski voditelji zelo pogosto odločilno besedo tudi na področju politike, seveda posredno. Pomen islamske tradicije za domačine zelo dobro ponazarja popolno utišanje predhodno zelo glasne in precej nadležne turške pop glasbe, ki se vije iz skorajda vseh zvočnikov barov, kavarn, restavracij ipd., tik pred vsako molitvijo oziroma povabilom na molitev. In tistih nekaj dragocenih trenutkov, ko utihne glasba in mujezini še niso pričeli peti, je Carigrad spokojen, miren in čaroben, skorajda pravljičen, vendar nas nazaj v stvarnost spet popeljejo glasovi z bližnjih minaretov.
In medtem ko nas je turška reprezentanca navdušili tudi na tekmi proti Puerto Ricu, pa nas je v negativnem smislu presenetila Španija, ki je po porazu proti Francozom vknjižila še en poraz, proti prenovljeni reprezentanci Litve, ki je na to svetovno prvenstvo prišla kot povabljena reprezentanca. Navdušila nas je tudi na tekmi proti Franciji, saj jo je zasluže-
no dotolkla. Po prepričanju mnogih se ravno Španija lahko kot edina evropska država uspešno in predvsem kvalitetno upre ameriškemu košarkarskemu stroju, ki je prav tako naletel na zelo zahtevno oviro v obliki brazilske reprezentance, sicer pa brez težav strl slovenski in hrvaški oreh.
V nemilost predtekmovanja svetovnega prvenstva v košarki, za katerega mnogi pravijo, da je bistveno manj zahtevno kot predtekmovanje na evropskem prvenstvu, je padla tudi nemška reprezentanca, saj je v odločilni tekmi proti Angoli za četrto mesto, ki še vedno vodi v nadaljevanje tekmovanja, izgubila.
Na dan tekme med Slovenijo in Brazilijo nas je po nekaj dnevih peklenske vročine v zgodnjih jutranjih urah pozdravil nadležen oblak, ki je več kot očitno v sebi nosil ogromne
zaloge vodnih kapljic, družbo pa mu je delal močan veter, ki je naša od predhodnih dni pregreta telesa dodobra ohladil. Nič kaj prijetna napoved za odločilno tekmo za drugo mesto in s tem za boljše izhodišče za nadaljevanje tekmovanja v naši skupini proti Braziliji. Začetek tekme in vse do tretje četrtine je tekma potekala po slovenskih notah, saj je košarkarski slovenski orkester pod vodstvom dirigenta Jaka Lakoviča deloval skoraj brezhibno. In potem črne minute, v katerih je Brazilija zadala kar petnajst bolečih in nervoznih ran, medtem pa je Slovenija delovala precej nebogljeno. Le štiri minute pred koncem vejica odrešitve v košu Jake Lakoviča, ki je zrasla v bleščeče drevo. Zmaga za tri točke (80:77)! Gremo naprej in seveda: Kdor ne skače, ni Slovenc!
Uroš Žajdela
Planinski kotiček
Molička planina (1829 m)
Sobota, 11. septembra
Ob 6. uri se zberemo na parkirišču pod gradom, od koder se bomo s posebnim prevozom popeljali proti dolini Podvolovjek. Z izhodišča pod planino Podveža nas bo pot vodila proti Molički planini pod Malo Ojstrico. Na vrh vodi nezahtevna pot, ki vodi mestoma skozi gozd. Po dveh urah prijetne hoje bomo pri pastirskem stanu, kjer bo mogoče okusiti kislo mleko, le nekaj korakov naprej pa je kapelica na Molički planini. Pred nami se odpre pogled na Robanov kot in gore nad njim. Le uro hoda nas še čaka do Kocbekovega doma na Korošici. Skupne hoje bo približno za slabih šest ur.
Potrebna je oprema za sredogorje (dobri planinski čevlji, oblačila, sončna očala, pohodne palice, hrana, voda ...). Hrana ali kak pribolj-šek iz nahrbtnika, lahko pa se okrepčamo v Kocbekovem domu. Vrnitev domov bo med 19. in 20. uro.
Cena izleta je 18 € (vključen je prevoz, vodenje, organizacija ...)! Prijavite se lahko v pisarni društva v času uradnih ur ali na GSM 041 237-010! Izlet vodi Miran Ritonja s sovodniki!
Dan planincev Podravja in 60 let PD Oplotnica
Nedelja, 12. september
Vabimo vas na tradicionalno srečanje planincev Podravja, ki bo v nedeljo 12. 9. 2010 pred gasilskim domom v Oplotnici. Srečanje organizirata MDO PD Podravja in PD Oplotnica v počastitev 60. obletnice PD Oplotnica. Ob tej priložnosti je PD Oplotnica pripravilo posebej slovesno prireditev s kulturno zabavnim programom, ki se bo pričela ob 14. uri. Na srečanje bomo prišli iz Brinjeve gore na katero se bomo povzpeli iz Zreč (45 min) in nato še 2 uri do Oplotnice.
Srečanja in praznovanja obletnice PD Oplotnica se bomo udeležili množično, zato vabimo člane PD Ptuj k čim številčnejši udeležbi. Zbrali se bomo ob 7. uri na parkirišču pred železniško postajo, od koder se bomo odpeljali s posebnim avtobusom do Zreč in se vrnili iz Oplotnice po dogovoru.
Cena izleta je 19,00 EUR, vsebuje prevoz in organizacijo. Prijave sprejemamo na sedežu PD Ptuj, Prešernova ul. 27, vsak torek med 14. in 16. uro ter v petek med 17. in 19. uro. Opremite se planinsko! Hrana in pijača je iz nahrbtnika ali tudi na prireditvenem prostoru. Izlet organizira in vodi Tone Purg.
Pogled na dvorano Abdi Ipekci, ki nam je do sedaj prinesla bleščeče nastope naših fantov.
Poli maraton v očeh domačinov
mag. Tina Vukasovič, vodja blagovne znamke Poli, Perutnina Ptuj d.d.
Letošnji že 8. Poli maraton bo nekaj posebnega predvsem za najmlajše kolesarje, ki se bodo udeležili Poli snack oziroma Mini Poli maratona. Zanje pripravljamo ustvarjalne in kreativne delavnice z nagradnimi igrami s tematiko "Varni v prometu", ki bodo zagotovo popestrile celodnevno dogajanje v Moškanjcih in pripomogle k temu, da bodo tudi prihodnji kolesarski podvigi še bolj zanesljivi in varni. Od 10. ure dalje bosta mladim nadebudnežem družbo delala Juhi iz športne šole Juhuhu in slonček Poli iz Perutnine Ptuj. Najmlajše bosta po uvodnem ogrevanju ob 11.30 uri popeljala po Poli snack maratonu, nato pa jim bosta pomagala
še pri nalogah, ki jih narekuje posebna knjižica. Imenuje se »Poli dogodivščine« in vsebuje šest tematskih sklopov: motivacijsko vožnjo po 3-km trasi, tematsko delavnico o varnem kolesarjenju, ki jo bo vodil policist, delavnico prehrana in kolesarjenje, sklop razgibaj telo, preden greš na kolo, pa še spretnostni poligon ter likovno delavnico. Malim športnikom bo skozi celotno dogajanje, torej do 16. ure, na voljo tudi napihljiv trampolin. Ze jutri je dan, namenjen kolesarjenju in veselemu druženju na 8. Poli maratonu. Ne pozabite, da vas v Moškanjcih nestrpno pričakujeta tudi Juhi in slonček Poli.	,PR,
www.polimaraton.si
Letališče Moškanjci pri Ptuju 4. september 2010
Kilometri užitkov!
Foto: UZ
Moškanjci • Srečanje letalskih veteranov
Stari letalski mački spet skupaj
Na letališču v Moškanjcih je zadnji avgustovski teden že leta dolgo tradicionalno posvečen srečanjem veteranov letalstva in ljubiteljev letalstva Slovenije. Tako so se stari pilotski mački iz vseh koncev države družili tudi letos, svoja srečanja pa so zaključili v soboto popoldne ob prigrizku in melodijah videmskega tamburaškega orkestra.
„Po nepisanem pravilu velja, da vsak izmed naših članov organizira vsebino enega večera srečanja, ki se vedno konča z debato o dogajanju v zraku in na tleh. Prvi večer je letos pripravil naš član Edi Hojnik, ki nas je presenetil z gobjim golažem iz pohorskih gob in nam na koncu tudi, čeprav stežka, priznal, kje približno jih je nabral. Drug večer je bil na vrsti Luka Ma-učič, ki nas je povabil na svoj vikend, kjer seveda ob dobri hrani ni manjkalo tudi dobrega vina, saj je znan kot odličen vinogradnik. Tudi skrb ob kakšnem preveč popitem kozarcu je Luka znal dobro pregnati, saj je povedal, da je tisti, ki zmore pot z njegovega vikenda do doline, sposoben vožnje tudi naprej, po dolini ... Naslednja sta bila na vrsti Stanko in Alojz Čuš, ki ima vikend nad letališčem in tako popoln pregled nad dogajanjem na njem. Če je kdo od nas naredil kakšno napako pri vzletu in pristajanju, bodisi da je pristal z napačne
Predsednik Združenja veteranov letalstva Slovenije Janez Meznarič (drugi z desne) v družbi kolegov na letošnjem tradicionalnem srečanju v Moškanjcih
strani, nam je to seveda takoj 'servirano' z vsemi podrobnostmi. Eden od organizatorjem večera je bil še Botolin Jože, ki je tudi dober vinar in letalski strokovnjak, in naš
predsednik Zlatko Čuš nas je tudi pogostil. Zadnji dan pa se že tradicionalno zberemo v prostorih na letališču, vsi skupaj z vabljenimi kolegi iz vse države," je med veselimi
pogovori v soboto popoldne povedal predsednik letalskih veteranov Janez Meznarič, ki je vse zbrane tudi pozdravil, jim zaželel prijetno druženje ter omenil nekaj novo-
Dominik Gregl je kolegom predstavil letalski razlagalni slovar, ki ga je spisal sam.
sti v Aeroklubu Ptuj:
„Letos smo dobili novega upravnika; to je Sandi Čuš, ki je nadomestil prejšnjega, svojega očeta Stanka Čuša, in torej nadaljuje njegovo pot. Seveda mu popolnoma zaupamo, saj je skupaj z očetom na letališču že od mladih nog in seznanjen s čisto vsemi dogajanji, tudi z evropskimi uspehi padalcev, katerih vodja je še vedno."
Med letošnjimi zbranimi veterani in ljubitelji letalstva, kjer so manjkali le piloti veterani iz Slovenj Gradca in Postojne, sta bila tudi dva zanimiva gosta. 76-letni Dominik Gregl, ki pilotira že 60 let, je kolegom predstavil letalski razlagalni slovar, ki ga je spisal sam. „Razlog, zakaj sem se lotil pisanja tega slovarja je bil čisto enostaven; ker sem ugotovil, da ga v Sloveniji še nimamo in da nam zelo manjka," je povedal Gregi. Slovar na 215 straneh s fotografijami in skicami ter besedo razlaga vse znane letalske pojme. S svojo publikacijo pa je na srečanje prišla tudi upokojena predavateljica na Strojni fakulteti v Ljubljani Alenka Kukovec, ki je sicer v svoji karieri izdala sedem strokovnih knjig, zadnja med njimi, opremljena tudi z zgoščenko, pa nosi naslov Tehnična in letalska angleščina in frazeologija.
Sicer pa so se zbrani bolj kot knjigam posvetili drug drugemu; obujanju spominov na nekdanje lepe čase pilotskih začetkov, izmenjali so si izkušnje in se nasmejali ob takšnih in drugačnih anekdotah pod nebom, ki so se na srečo končale brez večjih posledic, se zabavali ob igranji videmskega tambura-škega orkestra pod vodstvom Jožeta Šmigoca in si na koncu obljubili, da se prihodnje leto ponovno srečajo.
SM
Cirkulane • Iz življenjske knjige spominov
Pesmi izpod 200-letne lipe
Ivan Švajgl iz Cirkulan se je s pesmijo in petjem začel ukvarjati pred dobrimi 40 leti; zdaj, na jesen življenja, pa se je odločil svoje spomine urediti in zapisati tudi skozi nove pesmi, ki jih ustvarja v rojstnem okolju Korenjaka, kjer ima vikend pod 200 let staro lipo.
„To parcelo sem kupil pred 30 leti, na najvišjem tukajšnjem hribu, ker se ukvarjam tudi z radioamaterstvom in je tu odlična lokacija za anteno. Fascinirala pa me je tudi lipa, ki je stara okoli 200 let in ob skoraj štirimetrskem obsegu debla ponuja prijetno senco. Nekoliko nižje, bolj v dolini, leži moja domačija, od koder pa sem se po končanem šolanju in zaposlitvi preselil v Ormož," je najprej povedal Švajgl, ki mu je življenje napletlo zanimive zgodbe.
„Glasba in petje sta me zapeljala že v zgodnji mladostnih letih, začel sem nastopati v zgodnjih 60. letih z ansamblom Frančka Žibrata in z njegovo sestro Mimico Veldin sva se hitro odlično ujela ter v duetu zapela tudi na prvem festivalu narodno-zabavne glasbe na Ptuju. Za skladbi Petelinček in Tam v vinski kleti sva takrat prejela nagrado za najboljšo vokalno izvedbo. Prepeval sem tudi pri vokalnem kvartetu Ormoški fantje, z ansamblom Toneta Kmetca pa smo v tistih časih, to je bilo leta 1966, posneli pravo uspešnico Srečno novo leto. Mala plošča je izšla tik pred novim letom 1967 in se je prodajala kot „vroče žemlje", tako da še ovitkov niso utegnili
izdelati," se z vidno nostalgijo po takratnih časih spominja Švajgl, ki veliko časa prebije na vikendu v Korenjaku, od koder ima čudovit razgled čez celotne Haloze in kjer v senci stare lipe še vedno nastajajo nove rime in melodije.
„V sedemdesetih sem moral prekiniti prepevanje in to je bilo eno najtežjih obdobij v mojem življenju. Odšel sem delat v tujino, s trebuhom za kruhom, kot se reče, ker drugače ni šlo, in takrat sem lahko naše fante in ansamble, ki so nastopali, le poslušal. Še danes se živo spominjam, kako sem si takrat želel edino tega, da bi lahko še enkrat zapel. Želja se
mi je uresničila; po šestih letih sem se namreč vrnil domov in takoj, že prvi teden po vrnitvi, so me spet povabili k ansamblu Toneta Kmetca. Posneli smo zelo uspešno ploščo in potem šli tudi na turnejo po ZDA, Kanadi, tudi po Nemčiji in Avstriji. To so bila res čudovita leta. Ampak po končani drugi turneji po ZDA je združevanje službe, petja in zasebnega življenja postalo enostavno preveč naporno zame, zato sem se takrat, leta 1980, sam odločil, da se sodelovanju z ansambli odpovem. Do takrat so bile izdane štiri velike in dve mali plošči ter dve kaseti, ki jih pa danes, žal, ni možno
več kupiti."
Ivan pa je kljub temu, da se je aktivnemu glasbenemu nastopanju odpovedal, ostal
zaprisežen glasbi pesmim in petju: „Zdaj, ko sem upokojen, sem veliko več v domačem kraju, v Cirkulanah, na svojem vikendu, ki ga urejam, ostaja pa mi še vedno veliko časa, zato že dalj časa razmišljam, da bi se lotil zbiranja spominov in pisanja pesmi. Pa sem se usedel pod to staro lipo in je kar nastala,v dobri uri in pol, moja nova pesem Svet v Halozah, ki ni naprodaj, se pa že vrti preko radijskih valov. Moram reči, da je bila pri poslušalcih odlično
Ivan Švajgl: „Brez pesmi in petja si svojega življenja ne morem predstavljati."
Ivan Švajgl je svoje življenje prepletal z glasbo in petjem; tudi jesen svojega življenja posveča petju in pisanju pesmi iz haloškega življenja, ki nastajajo na vikendu v Korenjaku pod dvestoletno lipo.
sprejeta. Tako glasba ostaja moj prvi hobi, rad pa tudi fotografiram in imam že lepo zbirko ha-loških motivov in nenavadnih pojavov v naravi, pa seveda ne pozabljam na radioamatersko udejstvovanje."
Ivan Švajgl je sicer kar sam svoj mojster, kot ponosno pove: „Sam napišem besedilo pesmi, uglasbijo mi jo prijatelji po moji zamisli in sam se tudi glasovno posnamem ter zapečem CD. Vse v lastni režiji. Imam 71 let in se ne bom dal kar tako, če mi bo le zdravje služilo še naprej. Vesel sem klicev ljudi, ki slišijo moje pesmi in me pokličejo, da bi želeli imeti CD. Vedno ga vsem podarim, saj ne potrebujem zaslužka. Moje ustvarjanje je namenjeno prijateljem in vsem ljubiteljem dobre narodne glasbe. Delam iz čistega veselja, zadnje čase pa kdaj na kakšni prireditvi tudi kaj zapojem, če me povabijo."
V zadnjem obdobju je napisal že ducat besedil, in kot pravi, bo z dodatkom kakšne priredbe dovolj za en CD: „Si-cer pa se rad tudi pošalim, rad posnamem kaj iz zakladnice starih šal, kot jih je pripovedoval moj oče, vse te šale pa izhajajo iz Haloz. Sicer pa kakšne velike želje po 'pravem' CD s producentom in vsem drugim, kot je treba, zaenkrat niti nimam. Če me bo pa kdaj zagrabilo, pa se bom lotil tudi tega, čeprav dvomim, saj mi to zadošča. Pa danes je itak veliko profesionalcev in ansamblov, jaz sem pa v bistvu čisti amater. Pomembno mi je, da v tem uživam in da uživajo moji prijatelji in poslušalci."
Foto: JS
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Nagradno turistično vprašanje .
Grajski vinski praznik, grajske igre in se kaj
Potem ko so je za letos poslovilo izjemno bogato ptujsko festivalsko dogajanje, ki se je pričelo konec junija z glasbenim festivalom Studio fest, razmahnilo s prvim festivalom komorne glasbe Musica Poetovionis 2010, nadaljevalo s festivalom Art, ki ga sestavljata festivala sodoben umetnosti Art Stays in glasbeni festival Ar-sana, nato z 41. festivalom narodno-zabavne glasbe Ptuj 2010, ki je najstarejši ptujski festival, s 14. Dnevi poezije in vina, ki so se letos prvič dogajali na Ptuju in ga dobesedno obnoreli, pa festivalom Glasba v kloštru in 9. festivalom Ptuj - odprto mesto, bo prireditveno bogat tudi prvi septembrski konec tedna.
Prvič sta združila moči društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj in organizatorji grajskega ocenjevanja vin oziroma Grajskega vinskega praznika. Na grajski hrib vabita v soboto, 4. septembra, že dopoldne, ko se bodo ob 11. uri
pričele 8. grajske igre na turnirskem prostoru, kjer bo živahno vse do 14. ure, ko se bo povorka s turnirskega prostora premaknila na grajsko dvorišče in v slavnostno dvorano ptujskega gradu, kjer bodo podelili letošnja
Foto: Črtomir Goznik
Festival narodno-zabavne glasbe je najstarejši ptujski festival, star že 41 let.
priznanja najboljšim vinogradnikom 7. grajskega ocenjevanja vin.
Na grajskem hribu pa bo veselo že dan prej, 3. septembra, ko bo grajska košnja praznovala deseti jubilej. Na njej bo zanimivo tudi zaradi tega, ker naj bi se že tradicionalnim koscem pridružili tudi županski kandidati - ob dveh, ki sta že uradna, naj bi se odkrili tudi drugi, če so medtem že zbrali pogum oziroma potrebno podporo. Četrtega septembra pa se bo tudi naj-množičnejša rekreacijska kolesarska prireditev v Sloveniji Poli maraton.
Za Terme Ptuj in mesto so bile III. rimske igre dogodek poletja. V rimski povorki je letos sodelovalo več kot 1000 udeležencev. V letu 2011 jih bodo pričeli že aprila: vsako soboto naj bi se predstavila najmanj ena rimska skupina, vrhunec pa bo predstavljalo strnjeno avgustovsko dogajanje. Skupina ptujskih legionar-jev naj bi se udeležila tudi praznika mesta Rima, senatorji in legionarji
pa se bodo v soboto, 4. septembra, udeležili tudi boksarskega dvoboja v Ljubljani.
Nagradno vprašanje
Maskota ptujske Ribiške noči je dravski mož z ribicama. Nagrado za ta pravilni odgovor na predzadnje nagradno vprašanje bo prejela Bet-ka Dominko iz Hajdoš 84 B, 2288
Hajdina. Danes vprašujemo, kateri trije festivali se vključujejo v projekt Evropske prestolnice kulture 2012 - Ptuj partner. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in uporabo savn v hotelu Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 10. septembra.
Piše: Janez Jaklič • V Karibih (1.)
V Belizeju se je začelo z zapleti
Zgodnjega ponedeljkovega jutra se je ponovno zataknilo. Belizejski uradnik na obmejni postaji ob robu reke si je zamišljeno ogledoval slovenske potne liste. Moja črna slutnja se je uresničila. Postavil nas je na stranski tir in z dokumenti izginil v pisarno v ozadju. Kljub vajenosti tovrstnih zapletov sem postajal nestr-
pen. Zavrnitev na meji to pot ne bi pomenila zgolj zanimive popotniške prigode, ampak popolno potovalno katastrofo. Datum letalskega poleta iz Cancuna (Mehika) v Miami in nato domov se je neusmiljeno približal. Najhitrejša, najkrajša pot iz Gvatemale pa je vodila čez žepno državico Belize. Zavrnitev bi pomenila negotovo
Foto: Janez Jaklič
Karibsko morje je raj za potapljače in ribiče.
vrnitev v Gvatemalo in vožnjo čez neprehodno džunglo Petana po cesti, ki komaj zasluži to ime, v nasprotni smeri, iz katere smo pred dnevi tudi prišli. To bi kilometre za dosego cilja podeseterilo, dneve pa spremenilo v tedne.
Da je dežela, v katero smo želeli vstopiti, nekaj posebnega, je bilo videti že na obmejni postaji, kjer nas je sprejelo črno osebje. Belize je v Latinski Ameriki pravzaprav slikovita nepravilnost, celinski podaljšek otoške karibske kulture, ki jo najdemo samo še v nekaterih manjših žepih Hondurasa, Nikaragve in Kostari-ke. Razlogi za to tičijo v zgodovini. Evropski naseljenci so pokrajino naselili sorazmerno pozno, leta 1638. Nizko ozemlje, poraščeno s tropskim gozdom, prepredeno z močvirji, polno komarjev se jim je zdelo neprijazno. Prav tako pa so nizke obale neprestano bičali strašni viharji.
Prvi naseljenci so bili obupani ljudje z obrobja, ljudje, ki so iskali zatočišče, skrivališče. To so bili pisana druščina brodolomcev, angleških piratov in propadli lastniki plantaž, ki so se semkaj zatekli s svojimi črnimi sužnji z Jamajke v upanju na večji zaslužek. Glavno bogastvo, ki so ga iskali po širnih pragozdovih, je bila surovina za barvo, namenjena tekstilni industriji. Od časa do časa so Španci pokazali, da imajo to območje za svojo last in so naseljence pregnali, vendar so se ti vedno znova vrnili. Negotovost je bila končana leta 1798, ko so britanski naseljenci odločilno porazili močne španske pomorske sile. Kljub tej zmagi Britanija za ozemlje, razen občasne vojaške zaščite naseljencev, ni kazala posebnega zanimanja. To se je Angležem kasneje pošteno opletalo. Leta 1821 nastali neodvisni državi Mehika in Gvatemala sta sporno ozemlje zahtevali zase. Britanija je zato leta 1862 ozemlje razglasila za svojo kolonijo Britanski Honduras. Mehika je od ozemeljskih zahtev leta 1893 odstopila, Gvatemala pa Belize še vedno vrisuje v zemljepisne karte

Foto: Janez Jaklič
Potomec sužnjev
kot del svojega ozemlja, čeprav so ji prebivalci britanskega Hondurasa na plebiscitu leta 1960 odločno rekli ne. Očitno je, da Gvatemali napetost na meji z malo sosedo odgovarja in hoče odvrniti pozornost ljudi od lastnih notranjih problemov.
Leta 1964 dobi britanski Honduras
notranjo samostojnost, leta 1973 spremeni ime in postane Belize in leta 1981 postane dokončno samostojen. Odtlej je parlamentarna monarhija v okviru Britanske skupnosti narodov. Pred velikimi apetiti sosednje Gvatemale, ki si je Belize že večkrat skušala vojaško podrediti, deželo še vedno varujejo britanske čete.
Razplet okrog vstopa v državo le ni bil tako črn, kot je v strahu trepetala moja duša. Bodoča država gostiteljica nas je meni nič tebi nič oropala za 75 dolarjev, uradnik pa je rop opravičeval z izdajo vstopnih dovoljenj. Sprejela nas je odlična asfaltna cesta, začudujoča sprememba po slabem makadamu. Majhne zidane hiše in preproste zračne lesenjače so govorile o premoženju redkih prebivalcev vasice Benque Viejo. Vasica, do katere smo brusili svoje podplate skozi bujno tropsko zelenje ob reki Belize, je bila naš cilj kot začetna avtobusna postaja za potovanje skozi deželo in kot izhodišče za obisk bližnjega ma-jevskega mesta Xunantunicha.
Nadaljevanje prihodnjič
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
T»E»RSM»E
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Razvajajte se v Valens Augusta Utfellnessu, priporočamo:
-TUI-NA masaža- »kraljica masaž«
-	KAKAO masaža- »masaža sreče«
-	PRIMUS masaža- masaža z glino RAZVESELITE SVOJE NAJDRAŽJE Z DARILNIM BONOM Valens Augusta VVellnessa
Niste zadovoljni s svojo postavo? NOVO V GRAND HOTELU PRIMUS
Programi za oblikovanje postave (kavitacijski programi)
Informacije: 74 94 150 in na wellness@terme-ptuj.si
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si

Grand Hotel Primus ****
I
Grand Hotel Primus s **** »
Kuharski nasveti
Čebula
Čebule in njenih soro-dnic (šalotke, pora) je veliko različnih sort tako po barvi, obliki in tudi okusu. V kuhinji je nepogrešljiv dodatek - včasih kot začimba, dodatek pri solatah, pri omakah kot zgoščevalno sredstvo in nemalokrat tudi živilo za samostojno jed.
Na okus čebule vpliva podnebje. Tako velja, da bolj ko je podnebje zmerno, blažja in slajša je čebula.
Z blanširanjem oziroma kratkim kuhanjem čebula zgubi kislino in dobi blažji okus. Mlečne in smetanove mešanice, ki vsebujejo rahlo prekuhano čebulo, se ne sesirijo tako hitro. Pri pečenju čebule moramo biti natančni, saj je le na surovem maslu ali olju previdno popečena čebula po okusu blaga in sladka. Če pa jo hitro popečemo, zelo hitro porjavi, pri visoki temperaturi celo po-črni in postane grenka.
Te dni pobiramo popolnoma dozorelo čebulo in si delamo zaloge za jesen in zimo. Letos je letina sorazmerno velika oz. obilna.
Mlado čebulo najpogosteje uživamo kar surovo. Če jo kuhamo, naj bo čas kuhanja kratek, da ne zgubi nežnega sladkastega okusa. Pri mladi čebuli veliko bolj kot pri ostalih vrstah čebule uporabljamo tudi liste oziroma zeleni del. Tako jo pogosti prerežemo na polovico in v vreli vodi kuhamo dve do tri minute. Prekuhano nato damo v pomaščen
pekač, prelijemo z bešamel omako ali potresemo s poljubnim poltrdim sirom in v pečici zapečemo.
Prekuhana čebula je primerna tudi za čebulni narastek, ki ga pripravimo tako, da beli kruh narežemo na tanke rezine in ga močno pokapljamo z mlekom. Posebej v vreli vodi na hitro prevremo mlado čebulo. V pomaščen pekač nadevamo namočen kruh, tako da dno prekrijemo, čez kruh podevljemo čebulo, lahko eno zraven druge ali bolj na redko, po čebuli potresemo na maslu prepražene gobe, prelijemo z mešanico kisle smetane in jajc in prekrijemo z namočenim kruhom. Po vrhu prelijemo s kislo smetano in jajci. Tako pripravljen narastek pečemo v pečici pri 200 stopinjah tako dolgo, da postane zlato rjave barve.
Čebula je primerna kombinacija z zelenjavo, ki jo pripravljamo v voku. Narezano pogosto kombiniramo s stročjim grahom, sladkim korenčkom, gobami, cvetačo in podobno zelenjavo.
Glede na okus je cenjena tudi srebrna čebulica ali perla, ki je velika za lešnik in jo pobiramo že, ko doseže premer 2 do 3 centimetre. Sveža srebrna čebulica je tako blagega okusa kot spomladanska čebula, izrazitejšo aromo razvije šele med sušenjem. Pogosto z njo krasimo poletne zelenjavne solate, uporabljamo jo za mariniranje, vloženo ponudimo v hladnem bifeju ali z njo obogatimo enolončnice.
Po svetu iz čebule pripravljajo številne jedi. Tako jo v Španiji dušijo skupaj s paradižnikom in čičeriko, v Nemčiji jo pripra-
Lastniki sprašujejo, ali so testi za ugotavljanje bolezni zanesljivi, zanima jih, ali je res potrebna evtanazija živali ali pa je možno zdravljenje. Lastniki muc poudarjajo, da eni veterinarji trdijo tako, drugi drugače.
Novica, da je muca, ki jo pripeljemo k veterinarju, nenadoma neozdravljivo bolna, je zelo boleča in sporna za marsikaterega lastnika živali in je ne sprejme, hoče drugo mnenje, zdravljenje oziroma pomoč svoji živali.
O problematiki mačjega aidsa in levkoze sem že pisal pred meseci. Ker pa sta omenjeni bolezni res aktualna
Čebulna juha
vljajo skupaj s telečjimi jetri in jabolki, v Franciji poznajo čebulne kolačke, nadevane s kostanji, krušnimi drobtinami in sirom. V Veliki Britaniji pripravljajo čebulni nadev s perutnino in žajbljem, prav tako juho s sirom in opečenimi kruhovimi kockami, Francija pozna znamenito čebulno juho, v ZDA pa pripravljajo čebulne zrezke s krompirjevo kašo in še številne druge jedi.
Čebula se po okusu še posebej ujema z listno zeleno, kumino, mesnimi jedmi, paradižnikom, ribami, kumarami, avokadom, sladko-kislo vloženo zelenjavo, korenčkom, krompirjem, pečenkino omako, dušenim sadjem, grahom, poletnimi bučami, ingverjem, baziliko in žajbljem. Pravzaprav s težavo najdemo še kakšno drugo živilo, ki ima toliko možnih dodatkov, s katerimi ga lahko kombiniramo in pripravljamo kot samostojno jed ali kot dodatek k jedem, kot je to čebula.
Na maslu ali olju opečeno čebulo lahko dodamo tudi k surovemu kvašenemu testu in dobimo čebulni kruh, ki je dobrodošla popestritev ob kozarcu domačega vina. Čebula
je primerna tudi za samostojne glavne jedi. Tako lahko pripravimo polnjeno čebulo, ki jo pripravimo tako, da izberemo srednje velike podolgovate čebule, jih olupimo, prereže-mo na polovico in izdolbemo sredino. Lupine z vdolbini-co damo kuhat v vrelo slano vodo in jih kuhamo 2 minuti. Posebej sesekljamo čebulo, ki smo jo izdolbli, jo na manjši količini rahlo prepražimo in dodamo manjšo količino na lističe narezanih svežih gob. Gobe pražimo toliko časa , da voda izpari, dodamo namočene drobtine, manjšo količino naribanega sira in na rezance narezano zeleno mlado čebulo ali drobnjak. Začinimo s soljo in peteršiljem,. S tako pripravljenim nadevom napolnimo kuhano čebulo, po vrhu nadeva damo žlico sladke smetane z jajci in potresemo z naribanim sirom. Vso sladko smetano rahlo premešamo in dodamo razžvrkljana jajca. Na 2 dl smetane dodamo 2 jajci. V pečici zapečemo pri 220 stopinjah. Tako pripravljeno čebulo ponudimo kot samostojno jed skupaj s poljubno solato.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Mačji aids in levkoza
Nabralo se je precej vprašanj lastnikov muc s tematiko mačjega aidsa in levkoze.
problematika v ambulantah za male živali, bom ponovno navedel dejstva in prognozo bolezni.
Mačji aids in levkoza sta neozdravljivi bolezni mačk, ki prizadeneta imunski sistem, povzročita imunosupresijo, kar pomeni, da organizem nima več zaščite proti bakterijami, virusi in drugim patološkim agensom. Omenjeno privede do septičnih vročinskih stanj in smrti živali. Kdaj se to zgodi, je odvisno od hitrosti popuščanja imunskega sistema, od občasnih zdravljenj živali in moči okužbe živali. Živali se okužijo s parjenjem in ugrizi, bolne breje muce okužijo svoje mladičke že pred porodom. Okužene muce lahko živijo povsem normalno, dokler ne pride do kliničnega izbruha bolezni. Najpogosteje se začnejo težave v ustni votlini s slinjenjem, razjedami v ustih, neješčnostjo, bruhanjem in drisko, temperaturo. Izbruh bolezni lahko izzovejo razni stresni faktorji, stradanje, zamenjava hrane, mraz, vročina, gonitve, operativni posegi in drugo. Veterinarji posumimo, da gre za bolezen, kadar zdravljenje obolele
muce ni uspešno oziroma se lastnik z muco kar naprej vrača v ambulanto z zelo tipično izjavo, da je bilo muci bolje, dokler je bila na terapiji, na injekcijah, ko pa se je terapija zaključila, se je muci stanje ponovno poslabšalo.
Diagnoza se lahko postavi s testiranjem živali, ki ji odvzamemo malo krvi in v zelo kratkem času imamo rezultat. Kar se tiče zanesljivosti testov, lahko povem, da pozitiven test vedno pomeni prisotnost bolezni pri živali, pri negativnem rezultatu pa moramo biti previdni, saj kljub temu ne moremo povsem izključiti bolezni. Pred leti so bili omenjeni testi zelo dragi, sedaj pa je njihova cena mnogo bolj pristopna in zaželeno je, da se čim več lastnikov muc odloči za testiranje živali, predvsem, če imajo zdravstvene probleme. Prav tako svetujem lastnikom mladih muc, predvsem če te izvirajo iz nejasne epizootio-loške situacije, da v primeru težav preverijo svoje živali.
Glede prognoze bolezni pa takole: bolezenski znaki pri mucah z mačjim aidsom se lahko pri določenih živalih s terapijo izboljšajo in muce
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
lahko živijo tudi še nekaj let z občasnimi terapijami in skrbjo lastnika za imunski sistem živali. To pomeni kvalitetno prehrano, vitaminsko podporo in takojšnje ukrepanje v primeru poslabšanja bolezni. Zavedati pa se moramo, da lahko taka muca z ugrizom okuži druge muce in seveda s parjenjem širi bolezen. Zato se odločijo za zdravljenje predvsem lastniki muc, ki živijo izolirano v stanovanjih in ne prihajajo v stik z drugimi živalmi.
Pri izbruhu mačje levkoze pa je zdravljenje neuspešno, saj se stanje bolezni ne stabilizira in s terapijami, infuzijami in drugimi ukrepi samo podaljšujemo agonijo. Na žalost je evtanazija živali edina prava pot, ki jo kljub žalosti lastnikov, upravičenem nezadovoljstvu in nejeveri veterinarji moramo svetovati, saj drugače živali poginjajo v hudih mukah, uremiji, odpovedi ledvic in drugih organov.
Sterilizacije in kastracije živali so najpomembnejša preventiva bolezni in prav tako testiranje sumljivih živali. Emil Senčar dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Poziv KGZS k vestnemu vodenju evidenc
Kontrolorji Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja na terenu pri vključenih v kmetijski okoljski program (KOP) pogosto ugotavljajo pomanjkljivosti pri vodenju evidenc o delovnih opravilih. V nadaljevanju si lahko preberete več o namenu, obvezah in načinu izpolnjevanja evidenc.
Zakaj izpolnjevati evidence o delovnih opravilih
Evidence o delovnih opravilih je potrebno izpolnjevati na podlagi zahtev podukrepov KOP-a, hkrati pa služijo za pregled vseh opravljenih del na posameznih GERK-ih ter lažje načrtovanje izbire in količine gnojil, vrste in količine semena, uporabe fitofarmacevtskih sredstev ...
Vsa kmetijska gospodarstva (KMG), vključena v KOP, morajo ves čas trajanja obveznosti za vse podukrepe, v katere so vključena, voditi evidence o vseh delovnih opravilih.
Evidence o delovnih opravilih je potrebno voditi za vse GERK-e (za vsak GERK posebej svojo evidenco), s katerimi so upravičenci vključeni v vsaj enega od podukrepov KOP-a. Evidence se hrani doma, potrebno pa je omogočiti njihov ogled kontrolorju ali kmetijskemu inšpektorju na njihovo zahtevo. Upravičenec, ki prejme plačila iz naslova podukrepov KOP-a, je dolžan na KMG hraniti vse evidence ves čas trajanja obveznosti ter nato še štiri leta od dneva zadnje pridobitve plačil.
Kako izpolnjevati evidence o delovnih opravilih
Za beleženje delovnih opravil se lahko uporabijo obrazci, ki so na razpolago na spletnih straneh MKGP (http://www.mkgp.gov.si) - »Evidence o delovnih opravilih«, ali pa se vodi lastne zapise (v koledarju ...), kjer pa je potrebno paziti, da so vpisani vsi zahtevani podatki.
Za vse podukrepe integrirane pridelave (IPL, IPS, IVG in IVR) ustrezajo evidence, ki jih določajo pravilniki o integrirani pridelavi in so na voljo pri kontrolnih organizacijah za integrirano pridelavo. Prav tako za podukrep ekološko kmetovanje ustreza vodenje evidenc, ki jih predpiše organizacija za kontrolo ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil.
Kaj vse je delovno opravilo
Delovno opravilo je vsako opravilo, ki se izvaja na določeni njivi, travniku, vinogradu, sadovnjaku ...
Delovna opravila na travniku so:
-	košnja in spravilo (datum košnje in spravila ter način košnje),
-	paša (datum paše in vrsta živali na paši),
-	oskrba tal (datum in opis del),
-	gnojenje in zatiranje plevelov (datum in vrsta opravila, vrsta gnojila/ herbicida, trgovsko ime in količina (kg, l, m3, ...) na površino travnika/ pašnika,
-	druga opravila (odpravljanje zaraščanja, odstranjevanje grmovja, ... - datum izvajanja in opis dela) ...
Delovna opravila na njivi so:
-	obdelava tal in oskrba posevkov (datum in opis teh del), npr. okopa-vanje, osipavanje, .
-	gnojenje (datum, vrsta gnojila in trgovsko ime, količina gnojila),
-	setev (št. poljine, datum, vrsta kulture, sorta, količina semena oz. število sadik na površino njive, delež kulture na njivi v % (ocena)),
-	zatiranje bolezni, škodljivcev in plevelov (zaporedno št. zatiranj, vrsta bolezni/škodljivca, plevela, datum zatiranja, zatiranje na podlagi prognoze, opisi nekemičnega in kemičnega zatiranja, mesto zatiranja,
.4
-	druga opravila na njivi .
Delovna opravila v sadovnjaku so:
-	gnojenje (datum, vrsta gnojila in trgovsko ime, količina gnojila),
-	oskrba tal v vrsti in med vrstami (datum, vrsta oskrbe: košnja, mul-čenje, paša, herbicidi, drugo),
-	mehanska opravila za uravnavanje rasti in rodnosti - rez, ročno čiščenje cvetov in plodičev, upogibanje pokončnih poganjkov, drugi ukrepi za umirjanje rasti (datum in opis del),
-	zatiranje bolezni, škodljivcev in plevelov (zaporedno št. zatiranj, vrsta bolezni/škodljivca, plevela, datum zatiranja, zatiranje na podlagi prognoze, opisi nekemičnega in kemičnega zatiranja, mesto zatiranja,
.4
-	druga opravila v sadovnjaku.
Delovna opravila v vinogradu so:
-	gnojenje (datum, vrsta gnojila in trgovsko ime, količina gnojila),
-	oskrba tal v vrsti in v medvrstnem prostoru (datum, vrsta oskrbe: košnja, mulčenje, mehansko odstranjevanje plevela, podrasti, zeleno gnojenje, podrahljavanje, zastiranje s slamo ...),
-	zatiranje bolezni, škodljivcev in plevelov (zaporedno št. zatiranj, vrsta bolezni/škodljivca, plevela, datum zatiranja, zatiranje na podlagi pro-gnoze, opisi nekemičnega in kemičnega zatiranja, mesto zatiranja.),
-	mehanska opravila za uravnavanje rasti in rodnosti - rez, vršičkanje mladik, odstranjevanje grozdja, odstranjevanje mladik in listov . (datum in opis del),
-	druga opravila v vinogradu.
Delovna opravila na ekstenzivnem kraškem pašniku so:
-	obdobje paše (datumi paše),
-	število GVŽ na paši znotraj posamezne čredinke,
-	izvajanje drugih opravil (odpravljanje zaraščanja, odstranjevanje grmovja, kjer se navede datum izvajanja in opis dela) ...
Posledice, če se evidence ne vodijo
Če se na KMG evidence ne vodijo oz. niso popolne, se plačila za te podukrepe KOP-a v prvem letu znižajo za 20%, ob ponavljanju te kršitve pa KMG v naslednjih letih ne prejme izplačil oz. pride do izključitve KMG iz zadevnega podukrepa ter vračila že prejetih sredstev.
Kam po pomoč
Za podrobnejše informacije o načinu izpolnjevanja evidenc in dostopa do obrazcev so upravičencem na voljo kmetijski svetovalci na izpostavah kmetijske svetovalne službe pri KGZS. Z njimi se lahko tudi na praktičnih primerih usposobi za pravilno in dovolj natančno izpolnjevanje evidenc. Prav tako se lahko pri svetovalcih preveri tudi pravilnost že izpolnjenih evidenc.
Marinka Korošec, dr. Jernej Demšar
Foto: ASV
Foto: ES
Krvodajalci
19. julij - Bojan Gergyek, Po-rabska 8, Gornja Radgona; Marija Rantaša, Stari trg 7, Ljutomer; Etelka Poredoš, Ižakovci 61; Etel-ka Poredoš, Ižakovci 61; Martin Sočič, Kocljevo naselje 3, Beltinci; Denis Vamberger, Libanja 51, Ivanjkovci; Mirko Čuš, Bukovci 24 a; Simona Vajda, Bukovci 101 a; Konrad Visočnik, Placar 54; Janez Šeruga, Poljska cesta 27, Ptuj; Brigita Radolič, Kungota pri Ptuju 10; Stanislav Brodnjak, Dravinjski Vrh 11; Bojan Hojnik, Slavšina 25; Bojan Cimerlajt, Sveti Tomaž 16; Anton Topolovec, Velika Varni-ca 15; Marjan Bezjak, Sobetinci 20; Danica Horvat, Dravci 10, Videm; Sašo Ancel, Ptujska cesta 9, Miklavž na Dravskem polju; David Ozmec, Mihovci 10 a; Janez Mur-šec, Ločki Vrh 52 a; Gregor Lju-bič, Pacinje 27 a; Slavko Muršec, Črmljenšak 39; Anton Vaupotič, Jablovec 21; Brigita Novak, Obrež 121 b; Alojz Ovčar, Podvinci 108; Marija Radeka, Bukovci 101 a; Boris Dreisibner, Spuhlja 101 a.
19. julij - Anton Topolovec, Varnica 15; Denis Vamberger, Libanja 51, Ivanjkovci; Janez Šeruga, Poljska cesta 27, Ptuj; Bojan Hojnik, Slavšina 25; Stanislav Brodnjak, Dravinsjki Vrh 11; Marija Radeka, Bukovci 101 a; Alojz Ovčar, Podvinci 108; David Ozmec, Mihovci 10 a; Slavko Muršec, Črmljenšak 39; Sašo Ancel, Ptujska c. 9, Miklavž na Dravskem polju; Mirko Čuš, Bukovci 24 a; Anton Vaupotič, Ja-blovec 21; Bojan Cimerlajt, Sveti Tomaž 16; Brigita Novak, Obrež 121 b; Marjan Bezjak, Sobetinci 20; Konrad Visočnik, Placar 54; Brigita Radolič, Kungota pri Ptuju 10; Simona Vajda, Bukovci 101 a; Janez Muršec, Ločki Vrh 52 a; Danica Horvat, Dravci 10, Videm; Gregor Ljubič, Pacinje 27 a; Boris Dreisibner, Spuhlja 101 a.
22. julij - Milica Kolarič, Mali Brebrovnik 53; Branko Pevec, Ša-lovci 9; Miha Kirbiš, Trgovišče 37, Velika Nedelja; Boštjan Petučnik, Grabšenci 12, Sveti Jurij; Milan Železnik, Čermožiše 80 a; Silvo Čeh, Spuhlja 143; Milena Ozvatič, Ločki Vrh 1; Ciril Predikaka, Jelovice 33; Ivan Grahel, Krčevina pri Vurbergu; Marica Flajs, Pobrežje 88 a; Janko Zelenik, Nova vas pri Markovcih; Alojz Kikl, Skorba 6; Franc Vilčnik, Muretinci 20 a; Boris Bohl, Grajenščak 45; Natalija Vrbnjak, Moravci v Slovenskih Goricah; Ivanka Vidovič, Kraigherjeva 27, Ptuj; Jožef Planinc, Ptujska Gora 87; Jožefa Vrbnjak, Moravci v Slovenskih Goricah; Dejan Kole-dnik, Meje 18 a, Cirkulane; Marija Hojnik, Polenšak 7 b; Andrej Re-sman, Podvinci 68 a; Janez Pre-volšek, Tržec 2 b; Ludvik Furjan, Čermožiše 90 a, Žetale; Nina Oč-keril, Videm 31; Boris Ilec, Gorca 81 a; Zdenka Godec, Draženci 21 d; Marija Šprah Jelen, Podlehnik 12 a; Bojan Vidovič, Barislovci 11 a; Danica Meznarič, Župančičeva ul. 4, Ptuj; Jernej Pal, Videm pri Ptuju 48; Štefan Jerenec, Dolena 53 a; Dragica Gajšek, Vintarov-ci 74; Jelka Kirbiš, Podgorci 17; Janez Orlač, Repišče 4 a, Zgornji Leskovec; Pia Štrucl, Ptujska Gora 61.
26. julij - Brigita Čuš, Me-zgovci 64 a; Darko Čuš, Mezgovci 64 a; Miran Medved, Podgorci 1 a; Franc Jus, Žetale 8 a; Bojan Jelen, Stanošina 37 d; Zlatko Kosec, Moškanjci 118; Vitomir Krapež, Ptujska Gora 27 a; Zoran Bilic, Rabelčja vas 28 b; Dušan Furek, Draženci 87; Denis Bru-men, Sakušak 26; Zvonko Kolar, Apače 188; Vera Sakelšek, Videm 10; Marjetka Potrč, Ločki Vrh 28; Rajko Kolarič, Podvinci 109 a; Roman Plohl, Hlaponci 8; Tonček Cenar, Mezgovci 55; Marjan Tašner, Dolič 36; Franc Zajc, Sela 34 a.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Sprememba
Vprašanje: Kako naj spremenim svoje življenje na boljše?
Odgovor: Iz sleherne situacije se človek nekaj nauči in odnese določene bogastvo. Izkušnje, ki jih piše življenje, so kot biseri, ki se lesketajo v čudovito ogrlico. Vsak biser je svoja zgodba na razpotju spoznanja. Sreča se ne skriva v velikih stvareh, ampak drobnih trenutkih. Torej je pomembno, da najdete svoj smisel in voljo pri vsem tistem, kar se vam dogaja. Vsak ima v sebi tudi določen zaklad, ki ga razveseli v temnih dneh usode. Upanje je tisto, ki ostaja in na postojankah poti odločitve prinaša pravo moč in motivacijo za naprej. Mnogi so tudi pri vsej tehnologiji, ki je na voljo in zasipa človeka s kopico informacijami, še vedno osamljeni. Zakaj? Predvsem zaradi tega, ker so pogovori tisti, ki odpirajo vsa vrata in prinašajo težko iskano blagostanje. V vašem primeru je tako, da si morate narediti urnik pomembnejših in manj pomembnih dejavnosti. Odločiti se bo treba, kaj vam je prioriteta in kaj ne. Nikar ne obupavajte nad tistim, česar nimate. Kajti če bi pogledali
na svoje življenje s svetle plati, bi uvideli, kako prijetno je živeti. Iz dneva v dan bi lahko pomagali drugim ljudem, ki so v stiski. Imate zelo prijeten dom in vendarle bi bilo koristno, da se ločite od tistih reči in spominov, ki jih ne potrebujete. Skozi to bo v vaše življenje zapihal svež vetrič in prinesel tako iskane spremembe. Zelo blagodejno delujejo tudi to, da imate svete misli in da verjamete v dobro. Kajti skozi to vam korak za korakom uspeva harmonija popolnosti. Človek se ne more spremeniti takoj, ampak pri tem potrebuje nekaj časa, volje in osebne motivacije. Zelo dobro je, če svojega mnenja ne spreminja, ampak zagovarja tisto, kar čuti globoko v svojem srcu. Vsekakor so preizkušnje sestavni del življenja in zaradi tega nujne. Pokažejo, v katero smer se je treba še bolj potruditi in kje je nekdo dovolj močan. Skozi ta pre-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
Tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
pričanja in kažipote usode vsak ve, da je na pravi poti in da se je vredno boriti. Mnogi ljudje največ osebne volje in moči pokažejo v kriznih situacijah - ko so na tleh. Svoje življenje sleherni spremeni tako, da se potrudi in da živi s tistimi principi, ki jih zagovarja. Izpostaviti je potrebno še eno področje življenja in to je vera - kajti kdor verjame v dobro, vedno najde pravo pot in rešitev svojih dilem. Pogumni koraki so blagoslov in popotnica do osebne sreče. Popolnoma od posameznika je odvisno, ali se bo odločil za preobrazbo in smer. Kompas za omenjeno odločitev vsak nosi v sebi. Imejte se radi in vedite, da je življenje čudež radosti.
Šifra: Težka odločitev
Vprašanje: Pred dvema mesecema je mož ugotovil, da me ne ljubi več in da si želi ločitev, do takrat pa sva se lepo ujemala in razumela. Zaradi tega sem čisto na tleh, saj sem tudi drugič noseča. Zanima me, ali bo do ločitve resnično prišlo.
Svetovanje za vas ... za vse nas
Kakšna je naša usoda
Kaj lahko sami naredimo, da smo kreatorji svoje usode?
Biti zvezda morda ni naša usoda, biti najboljši, kar smo lahko, je cilj, ki si ga moramo postaviti.
Počitniški, poletni čas mineva in spet je pred vrati novo obdobje - začetek novega šolskega leta, začetek sprememb, začetek novega zagona - dela na sebi.
Sedaj je čas, da si naredimo načrt - cilje, ki jih bomo uresničili v tem obdobju. Vzemimo si čas, naj se nam nikamor ne mudi. Od naših želja je odvisno, kaj se nam bo dogajalo, zato temeljito premislimo, kaj želimo doseči, s kom se želimo družiti, kaj doživeti. Predajmo se sanjam. V vsakih sanjah se odraža del nas, naše možnosti za napredovanje. Kar si zmoremo zamisliti v naši domišljiji, lahko uresničimo. Z našim razmišljanjem, sanjarjenjem preusmerimo naše možgane v drugo miselnost in jim omogočimo, da lahko sprožijo reakcijo za uresničevanje tega, kar si želimo. Lahko se pripravimo, da bomo vztrajali pri svojih odločitvah, moramo pa imeti železno voljo in se pripraviti na samodisciplino. Samodi-
sciplina je najpomembnejša lastnost, potrebna za kakršen koli uspeh. Če želimo v službi napredovati, se moramo disciplinirati in narediti nekaj več, kot smo doslej. Prav tako je v šoli, športu. Če delamo vedno enako, ne moremo doseči boljših rezultatov. Za svoje želje, cilje se moramo maksimalno potruditi, narediti vse, da gremo v tisti smeri, da gremo po poti, ki nas vodi k želenim sanjam. Nikoli se ne oziramo na preteklost. Če v prvih razredih osnovne šole nismo bili med najboljšimi bralci, to ni razlog, da sedaj ne bi poskusili brati knjig. Lansko leto je minilo, kar smo v njem naredili, smo. Tega se sedaj ne da popraviti, škoda je časa in energije, da bi jokali za tistim, česar nismo naredili. Tudi lani smo imeli svoje želje, sanje. Pa smo jih uresničili? Če jih nismo, se vprašajmo, kaj smo naredili narobe, kje smo zavili s poti, ki nas je peljala k cilju. Prav gotovo bi se dalo v tistem času kaj narediti drugače. In ravno to, kar bi naredili drugače, bi nas popeljalo k cilju. Velikokrat mislimo, da so pretekle napake prepre-
Lepotna operacija
Lepotne operacije že dolgo niso več tabu. Adriana se je odločila, da si bo povečala prsi, in to samo zato, ker to ugaja njenemu fantu, ki si je vedno želel dekle z večjim oprsjem. Adrianine prijateljice so prepričane, da so njene prsi čisto v redu in da si jih zaradi fanta naj ne povečuje. Če jo ima rad, jo mora imeti rad takšno, kakršna je, torej brez povečanih prsi. Prijateljice so prepričane, da je nima rad, če jo spodbuja k takšni operaciji. Kakšno pa je mnenje psihologa o tem?
Menim, da imajo Adrianine prijateljice prav. Če ima namreč nekdo nekoga rad, ga ima takšnega, kot je in ga ne želi spremeniti po svoji meri in okusu. Torej imajo verjetno prav tudi v tem, da so njene prsi čisto v redu in naj jih zaradi fanta ne povečuje. Da je to res, je potrjeno tudi s tem, da je bila do sedaj Adriana s svojimi prsi čisto zadovoljna, naenkrat pa je mnenje o tem spremenila in se želi prilagoditi svojemu fantu, ki naj bi si vedno želel imeti dekle z večjim oprsjem. Takšne estetske operacije imajo sicer svojo ceno in po navadi so tudi tehnično brezhibno izpeljane, brez posledic za operiranke, toda v Adria-ninem primeru je v psihološkem smislu pričakovati težave, saj želja po tej operaciji ne izhaja iz nje, temveč od nekoga drugega in ona se temu le prilagaja, ker se pač trenutno boji fanta izgubiti in slepo verjame, da bo zato ostal večno njen. Bo res?
Mag. Bojan Šinko
Odgovor: Usoda piše zanimiva spoznanja in prinaša tako boleče kot vesele trenutke. Iz karte vprašanja je razbrati, da ste v osnovi zelo razočarani, jezni in razdvojeni. Sprehajate se po poti dvojnosti in možu le s težavo zaupate. Pri vsem tem ste zanemarili pomembno dejstvo, da je ljubezen lahko večna in druga pomembna zadeva je odpuščanje. Logično boste morali razmisliti o tistem, kar vas čaka in tako se bodo vrata o sreči odprla na stežaj. Otroka, ki ga nosite pod srcem, boste rodili in bo vaš sonček. Vaš mož niha med pravilnimi in nepravil-
nimi odločitvami, obdan je tudi z določenim strahom in nejasnostjo (iluzijo). Ali se boste ločili ali ne, je odvisno od vas in vendarle vam bo daljna prihodnost naklonjena. V življenju je tako, da je včasih treba izbrati težjo in bolj naporno pot. Ampak omenjeno se bo kmalu tudi obrestovalo. Za vzor naj vam bodo ptice, ki pletejo gnezdo in možno je, da se zgodi nekaj nepredvidljivega in morajo začeti znova. Želim vam mnogo prijetnosti in radosti!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
ka za prihajajoče uspehe. Pa ni tako, pretekle napake nas morajo naučiti, kaj smo delali nepravilno, da bomo v prihodnosti naredili drugače. Vsak neuspeh, vsak neizvršen cilj nas uči, da smo bližje uspehu. Sedaj smo preizkusili že, kako deluje, če ne uspemo, zato, če smo pripravljeni delati drugače, moramo uspeti. Vse pa je zopet odvisno od nas, naših razmišljanj, našega obnašanja, naših dejanj. Če želimo v šoli boljše ocene, ne bomo gledali tega, kar počnejo sošolci, ki imajo slabše ocene, temveč bomo spremljali odličnjake, kaj oni počnejo, kako se učijo. Lahko se posvetujemo z njimi, prav gotovo nam ne bodo odrekli pomoči. Tako je tudi na drugih področjih v življenju. Največkrat iščemo vzornike v vrhunskih športnikih, filmskih ali glasbenih zvezdah. Kako je njim uspelo? Mislite, da so kaj boljši kot vi ali jaz? Ne. Imeli so samo malo več poguma, zastavili so si cilj ter vztrajali pri njem. Pomislite, kako dolgo morajo športniki trenirati za olimpijado. Nekateri celo življenje trenirajo, se nenehno
izboljšujejo in želijo napredovati čim višje. Tudi ti niso nič boljši od nas, morda so dobili od koga več vzpodbude kot mi, morda je v njih naravni talent. Tudi vsak od nas ima mnogo naravnih talentov. Če jih ne poiščemo, če se ne izpopolnjujemo, ne napredujemo in svoje talente, svoje sposobnosti še naprej nevede potiskamo v notranjost, jih ne bomo nikoli odkrili. Vsak od nas bi lahko bil to, kar si želi. Vsak od nas bi lahko bil mane-ken, odličen športnik, morda direktor. V svojem življenju nekateri dobijo več vzpodbude, nekateri imajo srečo, da imajo takšne starše, ki jih vzgajajo v naprednem duhu, nekateri dobijo takšne učitelje, trenerje, ki jim pomagajo in jim pokažejo njihovo pot. Nekateri ljudje začnejo brati knjige, ki jih vzpodbudijo k napredku, nekaterim pa svoje življenjske izkušnje povedo toliko, da se lahko spremenijo, da začnejo spoznavati, kje je njihova pot in ji lahko sledijo. Spet pa je pri vsem pomembna samodisciplina in zaupanje vase. Starši, učitelji, trenerji nas spremljajo, nas učijo, vzpodbujajo, nam pomagajo toliko časa, da smo sposobni sami odločati o tem, kaj je bolje za nas. Ko želimo napredovati, hoditi za svojimi cilji, se moramo zavedati, da nam ustvarjalnost daje moč. Vsak dan, ko kaj novega ustva-
rimo v svojih mislih, ko naredimo kaj boljšega, kot smo doslej, se moramo pohvaliti. Moramo si čestitati, da smo zmogli narediti nekaj več, da smo dobili boljšo oceno, da smo nekomu pomagali. Pa čeprav je napredek zelo majhen, za druge morda neviden, mi vemo v svoji notranjosti, da so se pričele spremembe. Če smo lahko pri eni stvari uspeli, lahko vsak dan postopoma napredujemo in se izboljšujemo. Vendar nas drobni uspehi ne smejo uspavati, dejavni moramo biti vsak trenutek, vsak dan, da lahko pričakujemo večji uspeh. Ne poskušajmo biti popolni. Samo stremimo k temu, da bomo vsak dan boljši, da bo vsak dan prežet z drobnim uspehom, ki ga bomo občutili na koncu dneva in rekli: »Ta dan pa ni bil zaman.«
Majhne modrosti nam povečajo obseg naših misli:
-Delaj, kot da ne potrebuješ denarja
-Ljubi, kot da te nikdar nihče ni razočaral.
-Pleši, kot da te nihče ne gleda.
-Poj, kot da te nihče ne sliši.
-Živi, kot da je raj na zemlji.
Milena de Viktory,
Društvo Feniks - kvaliteta življenja 051413 354
Slo POP novice
Pevec Nino se v letošnjem poletju predstavlja z novo re-miks verzijo singla Noro sva zaljubljena. Melodična pesem z romantičnim besedilom bo v novi glasbeni preobleki gotovo navdušila vse ljubitelje živahnih plesnih ritmov. Nov aranžma za pesem je prispeval DJ DR. GILA, kije med drugim ustvaril remiks Ninove lanskoletne uspešnice Mi amor, za katero je mlad glasbenik posnel tudi svoj prvi videospot. Nino pesem poklanja vsem zaljubljenim dekletom, ostalim pa želi, da bi se ob njegovi glasbi čim večkrat zabavali in zaplesali ter se čim prej spet noro zaljubili. Poleg promocije remiksa pesmi Noro sva zaljubljena pa Nino v teh dneh poleg številnih nastopov in študija na ljubljanski glasbeni akademiji pripravlja še eno glasbeno presenečenje. Več o tem pa že kmalu!
■k-k-k
Mlada in prikupna pevka Saška Smodej prihaja iz Celja in je na slovenski glasbeni sceni nase opozorila s skladbo Ključ srca. Postavna pevka je za skladbo posnela tudi videospot, ki ga lahko zasledimo na več televizijskih programih. Saška je sicer prikupno dekle, ki stavi na svoj glas, zato se pevsko izobražuje pri pevki Ireni Vrčkovnik. Kljub temu da šele stopa na glasbeno sceno, želi katero izmed svojih skladb predstaviti na slovenskih in tujih glasbenih festivalih. »Na začetku je vedno težko, a sem na delo in vse prepreke na poti pripravljena. Želim pokazati, da tudi jaz zmorem narediti tisto, o čemer sanjam in skladba Ključ srca je bila prva stopnička do tega, kar v življenju poskušam uresničiti,«je pozitivna Saška, ki se je na festivalu Fens v Kopru to poletje predstavila s pesmijo Amazonka. Skladba je zelo energična, moderna in živahna ter gre takoj v uho. Z ansamblom Show band klobuk pa je posnela tudi narodno-zabavno skladbo Sladoled, s katero pa so se prijavili na Narečno popevko 2010.
MZ
D
ETI 1 O
r>
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. CHORCHYP - NEDOSEGLJIVA ^^XEQUTiFZ - BIL JE PLES
8. MAJA":- BEŽIŠ
7. MOMENTO - KJE SI 6. ANAVRIN - PEČAT 5. SAŠKA SMODEJ - AMAZONKA 4. APOLONIJA - MED VRSTICAMI 3. 4 PLAY - NAJINO SLOVO 2. MIRNA RAYNOLDS - NATE DAJEM KRIŽ 1. SLAVKO IVANČIČ - DAN OB TEBI
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Tijana bASS osvaja Kanado
Po izidu prvenca Playground v Združenih državah sledi izdaja remiksov v Kanadi, jeseni pa se obeta duet Tijane bASS s Public Enemy in skupna turneja.
Tijana bASS že od izida svojega prvenca Playground, ki je izšel pod okriljem ameriške založbe SLAMjamz, navdušuje tako slovenske kot tuje poslušalce. Po Sloveniji, Hrvaški, državah nekdanje Jugoslavije, Franciji, Braziliji in ZDA zdaj osvaja tudi Kanado. Reperka in pevka ter socialna aktivistka je podpisala pogodbo s kanadskimi electro velikani Don't Look Productions, ki so izdali kompilacijo remiksov njene pesmi Da,da,da...DA!, v kateri slišimo tudi glas znamenitega ameriškega pevca z imenom Kyle Jason. »V čast mi je bilo sodelovati s tako velikim imenom, kot je Kyle, navsezadnje ga je celo sam Prince povabil, da z njim sodeluje ob ustvarjanju njegovega studijskega albuma, kjer je Prince posnel tudi duet s Chuckom D-jem (Public Enemy). Midva s Kylom Jaso-nom pa sva ustvarila najino posebnost, najin duet pod imenom Da,da,da...DA!. Pesem
je izjemno dobro sprejeta, videospot pa je doživel premiero na MTV«, je povedala Tijana. Kanadska založba Don't Look Productions je zgoščenko, na
kateri najdemo pet remiksov pesmi Da,da,da...DA!, izdala pod skupnim naslovom Official Remixes. Pod remikse so se podpisali Mark K, Luis Sastre,
Foto: Ekskluzivno.si
Tijana bASS
Martin Stork, Digital Degenerates in Rekka, zgoščenka, ki je uradno zagledala luč sveta 13. avgusta, pa je že na voljo preko največjega on-line distributerja in on-line trgovine za electro velikane BEATPORT. Tijanino glasbo bi lahko označili kot eksperimentalni dance hip hop, ob katerem se vizualni glamur supermodela srečuje s surovimi hip hop rimami, ki za porcelanasto podobo skrivajo socialno naravnana sporočila. Tijana pa je v preteklosti že dokazala, da se dobro znajde tudi v elektronskih vodah, med drugim tudi v skladbi This is the way, v produkciji DJ Spacemana, ki je izšla preko založbe SLAMjamz.
Jesen bo za Tijano bASS še bolj delovna. »S svojim timom, Agencijo Ekskluzivno, načrtujem velik projekt, ki bi ga poimenovala kar projekt življenja,« pravi pevka, ki se bo oktobra in novembra pridružila največji hip hop skupini Public Enemy na njihovi evropski turneji. »Ne samo, da mi bo v veliko čast odpirati šov rap legend, z njimi sem posnela tudi duet Face of Freedom v produkciji zagrebškega Baby Dooksa (Bo-lesna braca), tako da bo ekstra pestro, saj bomo za omenjeni duet posneli tudi videospot,« je še dodala gospodična bASS.
MZ
Filmski kotiček
Plačanci
Vsebina: Barney Ross, Lee Christmas, Ying Yang, Gunner Jensen, Tool in še dva satelita so skupina prekaljenih plačancev, ki imajo več brazgotin kot nepoškodovane kože. Brazgotine pa so tudi duševne, saj so v sebi bolj ali manj mrtvi, zato opravljajo najnevarnejše naloge in to samo za denar. Širša politična slika ali moralni zadržki zanje ne obstajajo. Kdor plača več, tistemu bodo služili. Tako jih mož po imenu Cerkev pošlje na otok/državo Vilena, ki mu vlada samodržec običajnega kova, general Garza. Toda tam se izkaže, da so bili posla-
The Expendables.
Igrajo: Sylvester Stallone, Jason Statham, Jet Li, Dolph Lundgren, Mickey Rourke, Eric Roberts, Bruce Willis, Arnold Schwarzenegger. Scenarij: Sylvester Stallone. Režija: Sylvester Stallone. Žanr: akcijski. Dolžina: 104 minute. Leto: 2010. Država: ZDA.
ni na drugo, veliko nevarnejšo nalogo, kajti general je pravzaprav marioneta pobeglega agenta Cie, ki hoče na otoku gojiti koko. Plačanci odidejo, ne da bi nalogo opravili, toda globoko v duši jih najeda dvom, da bi vsaj enkrat v življenju morali dejansko pomagati ljudem in ne le delati za denar ...
Stallone je s Plačanci hotel posneti tipičen akcijski video pofl iz 80., ob kakršnih smo takrat, ob nastanku hišnih vi-deorekorderjev, pridno nabirali dioptrijo. Ker Stallone zelo dobro razume, kaj žanr »akcijski video pofl 80.« sploh zaob-jame, je posnel krasen film, ki seže točno v srčiko tega žarna tretjerazrednih filmov. Stallone sicer ni dober režiser, a za takšen film ti ni treba biti nagrajen z oskarjem, kar Stallone dobro ve (čeprav ima oskarja). Z izjemno kirurško natančnostjo in globokim poznavanjem filmske govorice je posnel zelo tekoče gledljivo nepretencio-zno akcijado, ki jo je pravi užitek gledati v kinu.
Seveda v filmu ni veliko prostora za ženske. S platna se bo testosteron cedil v valovih, kar pa bo po vseh tistih romantičnih melodramah, na katere smo bili obsojeni med svetov-
nim nogometnim prvenstvom, prava katarza. Toliko bolj, ker gre za tiste vrste film, ki ne potrebuje (skoraj nič) računalniških učinkov, a vseeno doseže svoj namen in ne zapade v področje risanke. Čeprav za ljubitelje akcije akcije ni nikoli preveč, pa je zadnje pol ure filma popoln razčefuk, ki se ga ne bi sramoval niti Michael Bay, vse to pa so dosegli s starimi mehanskimi učinki iz 80.
Zgodba je seveda provizorič-na, a kljub temu da film ne cilja visoko (pametna odločitev avtorjev), je karakterizacija likov vseeno sorazmerno dobra. Čeprav je film scenaristično šibak (in to seveda nalašč) in je glavnih junakov veliko, pa je
scenarij vsaj v pogledu njihovega predstavljanja šolski primer izpiljenosti, kako v nekaj prizorih iz lepenke narediti človeka iz krvi iz mesa. Tudi sicer film nima niti enega prizora preveč, vse je narejeno ekonomično, hitro, poceni in učinkovito -kot akcijade v 80. Tudi akcijski prizori so filigransko pravilno tempirani in nastopijo ob pravem času. Cameo vlogi Brucea Willisa in velikega Arnolda sta le češnja na vrhu sladke torte, zato ura in tričetrt mine, kot bi mignil. V kinih že dolgo ni bilo tako zabavno. V nadaljevanju želimo videti še Jeana Clauda Van Damma in seveda ... Chuc-ka Norrisa.
Matej Frece
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se
strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je
shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeArilts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
SVEDSKA ALPSKA SMUČARKA (ANNA)
ILUSTRIRAN KMEČKI KOLEDAR
ZALOZNIK, UREDNIK
KANADSKA SORTA ČEŠENJ
LEVI PRITOK REKE SEVERN
ZVEZNA DRZAVA V ZDA
MESTO V MEZOPOTAMIJI
SPANSKI TEKAČ (FERMIN)
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
LIBERALEC (ZANIČLJIVO)
AM. PESNIK (OGDEN)
ALBANSKI ARHEOLOG
REKA V ZAKAVKAZJU
SODNO DOLOČEN TERMIN
MOSKI SUKNJIČ
IR. DRAMATIK (BRENDAN)
BIVŠA DŽAKARTA
DRVARSKO ORODJE
PEVKA (KARMEN)
PREDSEDNICA SKVNS (DRAGICA)
SILVO KARO
OBVESTILO, OGLAS
ULRIKA (REDKO)
VOZIČEK S KOŠEM
IZPIT
ŠAHISTKA ERETOVA
NEMŠKI POPEVKAR
LUČAJ
RICHARD WAGNER
POMIVALNI PRAŠEK
Ugankarski slovarček: BRADL = avstrijski smučarski skakalec (Sepp, 1918-1982), CACHO = španski tekač na 1.500 m (Fermin, 1969-), CEKA = albanski arheolog in politik (Neritan, 1941-), IBO = nemško-makedonski popevkar (1961-2000), JOBST = slovenski skladatelj (Anton, 1894-1981), MAO = španski kravji sir, NASH = ameriški pesnik (Ogden, 1902-1971), PASKALIS = grški operni baritonist (Kostas, 1929-2007), VAN = kanadska sorta češenj.
■ueiues>|e '>|Ojeu 'oipeo 'eojdu^ 's^bjv 'esep3 'o|A
-o|puv 'e>|!qe|Al baon 'mh 'Jeze^ 'e>jeo 'uoav 'eieA>| 'qn|ejeq!| 'uba 'lejesuj 'o>jes 'jo^pa leiu 'ejABieg 'e^uejd 'oq| 'd|e>js 'uossouo 'uo^bji 'eipe| '^uejg 'eupv '}sqof :ONAVdOOOA '9>|uezjj)| 8} Aaijsaa
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 04. september:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00,
17.00, 18.00 in 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NA-POVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 12.00 SREDI DNEVA.13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gajšek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj).
NEDELJA, 05. september:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev) 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bez-jak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj).
PONEDELJEK, 06. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 POVEJTE SVOJE MNENJE 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Kviz Piramdida Country glasba po izboru glasbenega redaktorja 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). TOREK, 07. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in
22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slo-dnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO: 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Ptuj). SREDA, 08. septembert:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje.15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič). 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). ČETRTEK, 09. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). PETEK, 10. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
Horoskop
OVEN
September bo prinesel paleto delavnih izzivov in povečane odgovornosti. Seveda boste morali biti previdni, da ne bo spregledali smerokazov. V vaše življenje bodo prihajali zanimivi, nekoliko nenavadni ljudje. Ljubezen bo prinesla težko pričakovan pogovor. Vedite, da beseda ni konj.
Sn BIK
Označevalo vas bo delo. Pravilno bo, da se boste ločili od tistega, česar ne potrebujete. Zvezde sreče vam bodo naklonjene v čustvenem življenju. Mnogo bo analiziranja in iskanja prave poti. Četrtek (9. september) prinaša mnogo sproščenosti in kreativnih idej.
DVOJČKA
Ljubezen bo prinesla srečo in blagostanje. Odločili se boste in naredili prerez. Sprostila in z dodatno energijo vas bo napolnila narava. Najbolj nemirni boste doma. Seveda se bodo stvari odvijale nekoliko drugače, toda konec dober, vse dobro. Služba: štela bo kreativnost.
RAK
Pozitivno bo, da se boste znali postaviti zase in na pravilen način predstaviti svoje argumente. Še vedno bo tako, da bo mnogo analiz in da bo ostro oko opazilo pomanjkljivosti. Razrešiti boste morali nekaj, kar je vezano na preteklost. Blagodejno na počutje bo delovala glasba.
LEV
Obiskala vas bo vila kreativnosti. Na življenje boste pogledali s svetle plati. Na delovnem mestu bo prijetno in polno obveznosti. Teden bodo na svoj način označile finance in na tem področju boste naredili korak naprej. Sprostitev bo prišla skozi pogovor in razvajanje v dvoje.
DEVICA
Zanimiv teden je pred vami. Zadanih nalog se boste lotili vneto in zagnano. Paziti boste morali, da ne bi spregledali smerokazov. Pomembno bo, da bodo vaše misli svetle, in tako bo pred vami čas blagostanja. Ljubezen bo prinesla določeno ravnovesje in čustveno skladnost.
TEHTNICA
Nakazano je, da se boste za resnico in pravico pripravljeni boriti. Pravilno bo, da rečete bobu bob. Magnetična energija vam bo pomagala na razpotjih usode. Ljubezen bo kot cvet vrtnice. Romantično bo v dvoje, srčnega izvoljenca boste razvajali. Ločite se od tistega, česar ne potrebujete.
ŠKORPIJON
Prijatelji vam bodo sol življenja. Skozi njihovo pomoč boste napredovali,jasno je tudi,da se odpirajo spodbudne delavne novosti. Po drugi strani se bo modro umiriti in razmisliti o tem, kaj vas veseli. Na svoj način boste povezani s svetom duhovnosti in ezoteričnimi zakonitostmi.
STRELEC
Blesteli boste na delovnem mestu. Potrebno pa bo prerezati popkovino preteklosti. Sprehodi po gozdnih razpotjih vam bodo vlili upanje. Znalo se bo dogoditi, da se vam bo izpolnila srčna želja. Ljubezenska sreča bo namenjena najbolj pogumnim predstavnikom.
KOZOROG
Če ste rojeni decembra, se boste morali odločiti, kaj je za vas bistveno. Osebna bilanca bo dobra popotnica za prihodnost. Na splošno bo čas namenjen preobrazbi na delovnem mestu. Iskanje idealov v ljubezni bo mit, pravilno bo, če se boste znali pogovoriti o notranjih dvomih.
VODNAR
Optimistično razpoloženje vam bo pomagalo na razpotjih usode. V vaše življenje bodo prihajali zanimivi ljudje. Na delovnem mestu vas bo obiskala vila sreče. Razbrati je, da se boste veliko učili in pilili svoje znanje. Obstajala bo možnost, da boste izvedeli pozitivno novico.
RIBI
Po zvezdnih namigih bo pred vami razburljiv teden. Mnogo časa boste namenili raziskovanju in iskanju večnih odgovorov. Močno bo izstopala intuicija, zaradi tega bodo vaše odločitve modre in pravilne. Aktivno reševanje problemov, ki jih piše življenje, bo velika prednost._ Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Rajžamo iz kraja v kraj, vsak petek med 18.00 in 19.00 uro.
ZDRSNJENJE
ČE
Knjiga meseca
Ivan Sivee
Kamen nad gladino
Ivan Sivec
KAMEN NAD GLADINO
Letošnji avgust je mesec, ko se moramo Slovenci spomniti tudi enega svojih velikanov na področju razvoja slovenskega jezika Jerneja Kopitarja. Dvesto trideset let je minilo od njegovega rojstva. Prav zato smo izbrali knjigo pisatelja Ivana Sivca, ki sicer ni med tistimi njegovimi naslovi, ki so med bolj izposojanimi in branimi, pa tudi datum izdaje te knjige sega že v leto 2007, ko jo je izdala založba Ico, Sivec pa je kot osrednji motiv k pisanju knjige o Kopitarju zapisal: »Preprosto je veliko Kopitarjevo znanstveno delo z življenjem vred kar kričalo po takšni predstavitvi, da bi ga razumeli prav vsi ljudje, ki radi berejo biografske romane.«
In res je roman lepo berljiv. Zgodovinska dejstva prinaša v literarni obliki, s čimer tudi nekatera za branje dolgočasna dejstva iz Kopitarjevega življenja prinaša v literarno sprejemljivi obliki za slehernega bralca. Zato je ta knjiga taka, da ne pozna let na strani bralcev. Že starejši osnovnošolci lahko posežejo po njej, da se bodo podrobneje seznanili z življenjem in delom gospoda Kopitarja, ki ga v šoli sicer omenjajo v zvezi z romantiko, s Prešernom, slovnico in z jezikom. Seveda pa ne bo nič manj zabavno branje za tiste, ki ste osnovnošolske klopi že zdavnaj zapustili. Knjiga prinaša ob plastičnih prikazih iz njegovega življenja še niz zanimivosti, za katere tudi poznavalci morda niso vedeli.
Ob slikovitih in berljivih besedah velja opozoriti še na fotografski in slikovni material, ki knjigo še dodatno popestrita, predvsem pa bralcem bolj približata.
Jernej Kopitar, ki se je rodil 21. avgusta 1780 v Repnjah pri Vodicah, je zapustil velik pečat na področju razvoja slovenskega knjižnega jezika. A knjiga se ne začne z rojstvom. Začne se pri njegovih devetih letih, ko se fantič odpravi na pašo, se v romantični maniri pase z očmi po repenjski pokrajini, oče pa mu pri tem pove usodne misli: »Ob svetem Jerneju ti je bilo devet let, in nekaj bo treba narediti s teboj. Župnik pravijo, da si v vsej fari najbolj nadarjen fantič, in da je skrajni čas, da te odpeljem v Ljubljano v šole. Denarno bi to še nekako zmogel, mati pa so odločno proti. A mene bi vse življenje bolelo srce, če bi ti preprečil nekaj, kar je po božji in tudi po tvoji volji...«
Teh nekaj vrstic kaže na to, kakšen slog je pisatelj ubral - pisal je z romantičnim pridihom, v duhu tedanjega časa, ko so bili ljudje še zelo povezani med seboj, s pokrajino in z Bogom.
Začetek v šoli se, kot lahko preberemo v uvodnih poglavjih, Kopitarju ni zdel kaj prida; srečanje z nemščino, ki je ni znal, mu ni bilo pogodu. Se bolj ga je vznemirjala misel, zakaj se učitelji, ki so sicer s Kranjskega doma, sramujejo slovenščine: »Učitelj Ignacij je bil sicer kranjske krvi, vendar mu je bila kot jezik veliko ljubša nemščina, kot pa - kakor seje izrazil sam - jezik pastirjev in kmetov, to, kar naj bi bila po njegovem kranjščina.«
V	drugem poglavju se seznanimo z Jernejevo odprto glavo, beremo o tem, kako je srkal znanje o tem in onem, kako je spoznaval jezike. Je pa to tudi pretresljivo poglavje, saj izvemo, da je komaj štirinajstletni Jernej izgubil očeta in mater, ki sta oba umrla leta 1794 zaradi zahrbtne kolere.
V	nadaljevanju lahko beremo o tem, kako je spoznal Zoisa, kako se je seznanil z Vodnikom in njegovo poezijo in kako je napisal znamenito znanstveno slovnico. Roman nam prinaša tudi drobce iz njegovega osebnega življenja - kot recimo iz leta 1809, ko se je skoraj oženil, ali pa kako je prijateljeval s slovitim jezikoslovcem Dobrovskyjim.
Prav gotovo je med zanimivejšimi tudi petnajsto poglavje, v katerem Sivec opisuje Kopitarjevo vlogo dvornega cenzorja in srečanje z mladim Prešernom, ki mu je v pregled pod nos potisnil nekaj svojih pesmi. Kopitar mu je bolj kot začetniško šepanje metrike očital, da so pesmi preveč sodobne, da je za Slovence še vedno zgolj in samo primerna poetika Vodnika, da bodo nekatere od pesmi (Povodni mož na primer) celo kvarno delovale na Slovence in podobno.
Knjiga torej, ki jo velja vzeti v roke in se z zanimivim branjem upreti fizikalnim zakonom težnosti. Navsezadnje Kamen nad gladino ni ravno pogost naravni pojav ...
David Bedrač
Literarno kolo (82) • Svetlana Makarovič - 2
Norci so zunaj!
Svetlana je svojo prvo pesem V črnem tlaku objavila v Mladih potih, sledila pa je vrsta objav v najuglednejših slovenskih literarnih revijah, kot so: Sodobnost, Dialogi, Problemi, Perspektive in Tribuna.
A preden se poglobimo v njene pesmi in pesniške zbirke, se je potrebno dotakniti poezije posebne vrste - šansonov. O tej, v glasbo oblečeni poeziji je Svetlana dejala, da je pionirka na Slovenskem in da je na tem področju naredila odločilne korake. Ob imenitnih besedilih ji moramo priznati, da je odlična in-terpretka in tudi v spremljavi glasbil (največkrat klavirja) je dodatna izpovedna moč njenih šansonov.
Na začetku zgodbe o šansonih je tako izdaja iz leta 1984 z naslovom Nočni šanson. Že prvi šanson na plošči Kamniti zvon nam daje slutiti, v katero smer gre poetika teh šansonov. To so pesmi, ki stojijo med temo in svetlobo, med dnevom in nočjo, med preteklim, že preživetim, in tistim, kar na poti še čaka.
Pa vendar pri šansonih Makarovičeve ne gre za popolna nasprotja med črnim in belim. Poetika se vendarle bolj nagiba v smer temnega, sovražnega, v smer zla, grenkobe in bivanjske trpkosti. V Dajdamskih portretih, ki se jih bomo dotaknili kasneje, je pesnica celo rekla: »Daš besedo, dobiš kamen!« V svetu torej ni uravnoteženosti, to je svet bolečine, krivic, izkoriščanja in nestrpnosti. Osebe, o katerih poje v nočnih šansonih, so individualisti, ki nočejo ali pa res ne zmorejo niti kančka empatije, ki živijo na tekočem traku družbenih norm, pri tem pa, ne da bi v sebi sploh vedeli, zakaj, tudi drugim ne pustijo živeti drugače. Vsi morajo biti na istem traku, vsi morajo živeti po normah, ki jih narekuje neka krovna sila.
Če bi prisluhnili nekaj naslovom s plošče Nočni šanson, ne moremo mimo prvega, že omenjenega Kamniti zvon, ki govori o človeški trdosrčnosti in o smrti. Vendar ne v fizičnem smislu - gre za smrt človeškega, otroškega, nedolžnega, kar izpriča v uvodnih verzih: »Ko ugasne živi plamen, ki ti sije
(Cigler-Jurčič)
Josip Jurčič, leta 1844 na Muljavi rojen pisatelj, je uvedel v slovenskem literarnem prostoru veliko pomembnih ustvarjalnih novosti in premikov. Njegovo pisanje, ki se je raztezalo med pisanjem v preprostem jeziku in o preprostih ljudeh ter med mojstrsko postavljenimi psihosocialnimi odnosi književnih oseb in izjemnimi realističnimi opisi, obsega več literarnih vrst: številne povesti, humoreske, pripovedke in romane, ki veljajo za osrednja dela v slovenski realistični književnosti. Kdo se ne spomni del, kot so: Kozlovska sodba v
za očmi.« Človeka pesnica primerja s kamnom oziroma človek zanjo je kamen. Ta nima občutkov, ne zakrvavi, če ga udariš, za tuje stiske in rane se ne zmeni. In tudi ko se kamen zarase v kamen, ko se dva človeka zbližata, med njima ni prave ljubezni, ker iz dveh kamnov, nastajajo novi in novi. Kamni.
V šansonu Norci so zunaj obračunava s problemom drugačnosti in njenih meja. Središče pesmi je Hiša in v njej ljudje, ki govorijo v drugačnih jezikih. Seveda je hitro jasno, da pesnica izpoveduje pesem mentalne bolnišnice in se pri tem provokativno sprašuje, kdo je večji norec -ta, ki je v norišnici, ali oni, ki je zunaj. Šanson, ki v nas zareže z vprašanjem, kje je meja med normalnim in norim, med zdravim in bolnim. Sve-tlanina izpovedovalka ugotavlja, da so norci zunaj, da smo mi, ki nismo zaprti v psihiatrično ustanovo, nori. Gre torej tudi za vprašanje, kdo o kom odloča - ta, ki je zunaj, ima moč, da odloča o usodi tega, ki je notri. Najverjetneje bi lahko šli z interpretacijo še naprej, do političnih zapornikov, do posameznikov, ki so jim postavili težko duševno bolezensko diagnozo, četudi je bila njihova edina bolezen kritičnost do oblasti in življenja.
Med izredno trpkimi in temnimi je tudi šanson Črna ladja, ki govori o slovesu.
»Minute drsijo, kapljajo po licih, vlažne in slane se zde,« zapoje pesnica in doda, »vsi ste že zdavnaj z obale odšli, sonce se niža, se že večeri ...« Črna ladja je močan simbol
Višnji Gori, Hči mestnega sodnika, Sosedov sin ali pa tragedije Tugomer?
Še vedno pa velja za izrednega pomena prav prvi slovenski roman Deseti brat, ki ga je izdal leta 1866. Roman, ki ga nekateri zgodovinarji in literarni teoretiki razumejo kot skromni začetek, spet drugi trdijo, da je odličen primer žanrskega mešanja. Zgodbo o desetem bratu, ki iz ljudskega pojmovanja de-setnice oz. desetega v družini rojenega otroka, ki mu je že ob rojstvu določeno, da bo izobčen, nenavaden in poseben, lahko pojmujemo tudi krimi-
minevanja, odhajanja, neizbežne smrti. Pesnica taka občutja razširi s svoje izpovedoval-ke, ki je izrazito avtorska, tudi na besedo, na knjigo, na vse. Čas je ostra in brezkompromisna radirka življenja.
Skrivnostni prostor med minevanjem in bivanjem je izpričan tudi v šansonu Pozdravljena luna, kjer ponovno igra ključno vlogo nedosegljivi gospodar vsega živega -čas. Izpovedovalka ugotavlja: »Prepletaš sedanjost in kar je bilo ....«
Čeprav je celoten album izredno zanimiv in priporočljiv za poslušanje, ne moremo mimo iskrivega šansona Balada o T. Gre seveda za šanson, ki poje o morilcu Metodu Trobcu. Izredno zahtevno in težko temo je Svetlana obdelala z obilo humorja, parodije in ironije. V liku morilca je našla prostor za poigravanje z besedami, tako da je pričela pri njegovem otroštvu in potem nadaljevala do odrasle dobe: »Baje, da že v šoli je bil napadalen, potuhnjen in čuden in asocialen. In sploh že takrat marsikdo je dejal, da bo ta pankrt nesrečno končal.«« Pesnica spremlja njegov osebnostni razvoj, poje o ženskah, s katerimi ni našel skupnega jezika, češ da so se le norčevale iz njega, on pa se je vse bolj in bolj zapiral vase in se v svoji samoti igral z ognjem. Humornost pri opisu umora ni lahka naloga, a jo je Makarovičeva odlično opravila v verzih: »Pol ducata babnic v samoto je spravil in tam jih, mrcina, je spolno zlorabil, a vsakič ko legel s katero je spat, jo malce premočno je stisnil za vrat.««
Ciklično zgrajen je tudi šanson Primož, ki ga najdemo na albumu šansonov Dajdamski portreti (1985), kjer je pesnica še bolj ostra in kritična opazovalka družbe. Ukvarja se z maminimi sinčki, s pov-zpetneži, z nezvesteži in drugimi prebivalci gore Dajdam, kjer naj bi vladalo razmerje, kolikor daš, toliko dobiš. A Dajdam je daleč od tega. Pe-
nalko. V sebi pa skriva še vrsto prvin drugih žanrov.
Nekakšno mešanico je mogoče zaznati tudi na idejni zasnovi romana, ki ob realističnih prinaša še več romantičnih elementov. Jurčič, ki je presegel Levstikov in Stritarjev literarni program, je stavil tudi na humorne vložke. Te je dosegal z vnašanjem posebnih književnih oseb, vaških posebnežev, kakršen je v prvem slovenskem romanu nedvomno Krjavelj.
Bolj od Krjavlja pa sta seveda pomembni osrednji književni osebi Lovre Kvas in Martinek Spaka. Lovre, ki v romanu doživi osebnostni preobrat, je tako na začetku prikazan kot moški, ki teži k razumskosti, a mu čustva vselej »uidejo«, na koncu pa doštudira pravo in svojim čustvom da izrazito razumsko
snica tako ljudsko modrost postavi na glavo - ni nujno, da dobiš, kolikor daješ, da sploh kaj dobiš, četudi daješ, in tudi ni nujno, da se dobro vrača z dobrim.
Šanson Primož, ki ga pesnica, tako kot ostale, pospremi z uvodnim nagovorom, se začne s Primoževim rojstvom in konča z njegovo smrtjo. Spremljanje pridnega maminega sinčka, ki se vse življenje ravna po materinih željah, sprva zveni veselo in zabavno, a kaj kmalu ugotovimo, da je pesnica opozorila na zelo resen problem slovenske družbe - sindrom pretiranega kon-formizma in premočne naveze med materjo in sinom. Za preprostim šansonskim besedilom se tako skriva poglobljena študija Ojdipovega kompleksa in še katerega psihološkega fenomena.
Med šansoni, ki zelo izstopajo in imajo prav tako lastnost, da so pri prvem poslušanju zabavni, pri ponovnem poslušanju pa ugotovimo, da imamo opraviti z resno temo, je tudi šanson Ojoj, gospa. V središču je histerična ženska; lik nezadovoljne in nezadovo-ljene posameznice, ki s svojo histerijo zastruplja celotno okolico, družino in družbo, je nemalokrat resnično stanje v slovenski družbi. Tudi sociologi opozarjajo na bolno, histerično žensko, ki - še zlasti v vlogi matere - naredi ogromno škode.
Tudi v šansonu Slinar je najti poteze uklonljivega Slovenca, ki se plazi, slini in sploh prilizuje, da bi se povzpel in dosegel svoje.
Na albumu Dajdamski portreti najdemo še vrsto zanimivih šansonov, kot so: Mr. John, Romanca o žabah, Dixie sociologije in drugi, med izdajami šansonov pa je potrebno omeniti še albuma Pelin žena (1986) in Brez rož (1999).
Na slednjih dveh je večji premik v smer intimnosti, še vedno pa šansone opredeljujejo pridih kritičnosti, veter trpkosti in grenkoba življenja, ki se mešajo z neukrotljivo bivanjsko strastjo: »Jaz ne sprejemam umetnih rož,/.../ zato jih nesi kam drugam ali pa imej jih sam!«-
Vse to pa najdemo tudi v Svetlanini poeziji za odrasle, tisti, ki je zapisana v številnih revijah, samostojnih zbirkah in antologijah.
David Bedrač
protiutež, v svojih glediščih pa postane tudi vse bolj realističen. Spaka je skrivnosten, nadvse čustven in impulziven, ljubeč do matere in globoko sovražen do očeta.
Tako je Jurčič postavil spomenik romanu, ki je še danes zelo priljubljen in čaščen, in če gre verjeti kazalcem izposoje, tudi med bolj branimi literarnimi vrstami, vsako leto pa najboljšemu romanu podeljujejo posebno nagrado Kresnik.
Le kaj bi porekla Cigler in Jurčič, ko bi vstopila v kakšno od slovenskih knjižnic in bi videla, koliko povesti in romanov je še izšlo po njunih literarnih začetkih? In samo ugibamo lahko, kaj bi si med vsemi možnimi naslovi v knjižnici izposodila .
David Bedrač
Literarni dvojčki - 38
Zaorala sta ledino!
Največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji.
Letališče Moškanjci pri Ptuju 4. september 2010
JUHI - maskota športne šole JUHUHU, ki bo popeljal najmlajše kolesarje po Poli snack trasi
Kilometri užitkov!
www.polimaraton.si
Organizatorji:
Občina Ptuj
Občina Gorišnica
	Perutnina Ptuj	^Dicalog COMPANY www.dialog-si.net		RADIO))) EDNIK
				
	I Prijavnica	
Izpolnjeno prijavnico s potrdilom o p^čUu prmesite s seboj na dan prireditve		
Izberite progo:
Poli snack maraton (3 km) Mini Poli maraton (30 km) Maxi Poli maraton (62 km)
Ime in priimek: Naslov: _
E-mail:
Podjetje, društvo, organizacija: Leto rojstva: _
Podpis:
S podpisom potrjujem, da sem seznanjen s pravili Poli maratona in dovolim uporabo podatkov za namene Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj in Perutnine Ptuj d.d. S podpisom dovoljujem objavo fotografij, posnetkov in izjav, posnetih na dogodku, za promocijo Poli maratona v sredstvih javnega obveščanja, ne da bi za to zahteval povračilo. Izpolnjeno prijavnico oddajte na prijavnem mestu v času zbiranja prijav, kjer lahko tudi plačate prijavnino na dan dogodka od 8. ure dalje.
Pravila maratona

1 Maraton je izključno rekreativnega značaja.
1 Vsi udeleženci vozijo na lastno odgovornost v normalnem cestnem prometu in so dolžni spoštovati cestno prometne predpise ter navodila in opozorila organizatorjev!
1 Otroci vozijo v spremstvu staršev ali druge odrasle osebe.
1 Za vse udeležence priporočamo uporabo zaščitne kolesarske čelade, za otroke do 14. leta starosti pa je čelada po Zakonu o varnosti v cestnem prometu obvezna.
1 Udeleženci maratona morajo strogo spoštovati in upoštevati navodila policije in rediteljev na motornih kolesih.
1 Udeleženci naj vozijo disciplinirano, strpno in se izogibajo prerivanju ali kakršnimkoli incidentom.
1 Kolesarje bo spremljalo vzdrževalno vozilo Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj.
1 Organizator ne odgovarja za storjene prekrške posameznikov, krajo ali škodo, ki jo povzročijo sebi ali tretji osebi.
SESTAVIL
EDI KLASINC
BRAJDA (NAREČNO)
LOKALNI ANESTETIK
SPLET LAS, KITA
MANJŠI BREG
20
KOŽNO VNETJE
VERSKI OBRED
ANGLEŠKA PLOŠČINSKA MERA
VODNA PREGRADA
NAŠA DRUŽINSKA REVIJA
ALFI NIPIČ
SLIKAR ŠUBIC
GLASBENE VILICE
SPREJEMNIK TV VALOV
12
PLESNI CENTER MAMBO
SPODRSLJAJ, KIKS
IZDELOVALEC SIDER
60 MINUT
GOD SV. ALEŠA
ZNOJNICA V KOŽI
PEKAČ ZA TOAST
ENOTNA KAZEN
JAPONSKI FELDMARŠAL JAMAGATA
10
GARANT V BANČNIŠTVU
TRŠČICA, IVER (NAR.)
NOVINARKA NA POP TV
DORA VODNIK
PRALNI PRAŠEK
STRIGA
ETIOPSKI KNEZ
IGO GRUDEN
PISATELJ SVEVO
RESA PRI KLASU
PLESNI CENTER MAMBO
PEVEC PESTNER
UBOJ
DEKOR, ORNAMENT
EVA
BARTOK
KONJSKA ANTILOPA
OKROŽJE
ROČAJ, DRŽALO
EVA MOŠKON
PLESNI CENTER MAMBO
DUŠEVNI PRETRES
IZ
BESEDE KRAK
GOSLAR DEMŠAR
IZRAČUNAVANJE
DUŠIČNO GNOJILO
MODEL FIATA
DIVJA MALA MAČKA
GNOJNA RAZJEDA
KAREL ULEPIČ
VOZOVNICA
EDEN OD MOLOV
PUŠČAVSKA ŽIVAL
LESEN MOSTIČEK
LAHKA ZASPANOST
ŠALJIV IZRAZ ZA NOGOMETAŠA
POLETNO OBUVALO
ANDSKA DRŽAVA
11
PISMO BREZ PODPISA
ČESEN (LJUDSKO)
PISANA TROPSKA PAPIGA
1s
RAVNINA (ZASTAR.)
JAMAJSKI PLES
TRGOVINA V NOVI VASI
VERZ
O
* VPISUJE
PLESNI VRTEC - od 3. leta PLESNA ŠOLA HIP HOP ŠOLA
JAZZ DANCE ŠPORTNI PLES PLESNA REKREACIJA AEROBIKA* LATINO
TEČAJI ZA ODRASLE I
Vsak delovnik med 16. in 20. uro Volkmerjeva c. 26, Ptuj, T. 02 748 14 46 www.mambo-ptuj.com
ATLAS
(STAR.)
16
GL. MESTO PERUJA
21
NAPISNA PLOŠČA
ZVEZDA V
ORLU
FRANCOSKO ZIMSKO JABOLKO
IZVIRNIK, ENOJNIK
PLESNI CENTER MAMBO
KONJSKA ODEJA, KOCA
IGRALKA RINA
ZAVIH NAVZGOR
KLOR
DARILO, POKLON
NAS SKLADATELJ (ALDO)
KRAJ PRI KOČEVJU
DIAPOZITIV
ŠTEFAN KOROŠEC
BITJA IZ •GOSPODARJA PRSTANOV)
NAŠA TELOVADKA (ADELA)
FRANCOSKI PESNIK (RENE)
PALICA ZA ČIŠČENJE PLUGA, RALKA
ZNAK ZA MNOŽENJE
VELIKA NAGRADNA KRIŽANKA -PLESNI CENTER MAMBO
Nagrade za tokratno križanko prispeva Plesni center Mambo. Med pravilnimi rešitvami križanke bomo izžrebali tri nagrade, ki jih bodo nagrajenci prejeli po pošti.
Prva nagrada je bon za storitve PC Mambo v vrednosti 40 €, druga nagrada v vrednosti 30 € in tretja nagrada 20 €. Nagrada ni izplačljiva v denarju.
Rešitev križanke je geslo, ki ga dobite iz črk na oštevilčenih poljih. Rešitev napišite na izrezan kupon (ne fotokopiran) in ga pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Raičeva 6, 2250 Ptuj, do torka, 7. septembra.
1	2	3	4	LOI	6
n	8	9	10	11	12
13	14	15	16	1I	18
19	20	21			
					
Ime
priimek: Naslov:
Davčna št.:
Tel.:
CIGAN
3
6
15
14
1
s
RIGOLAČ
4
ZNAMENJE
PETER OBLAK
19
Prireditvenik
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-ser-vis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187.
HERCOG - krovstvo, trgovina in storitve, d. o. o, Hermano-va ul. 3, Ptuj, faks 02 787 88 31, 031 500 598 ali 040 460 886. Prodaja gradbenega lesa, pokrivanje vseh vrst streh, žlebovi in kleparski izdelki, prodaja strešnih in stenskih panelov z izolacijo od 11,90 € dalje.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www. milumed.s i
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
KNAUF stene in stropi, napušči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Vo-glar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
KMETIJSTVO
PRODAM bukova drva, organiziran prevoz. Telefon 041 751 079.
PRODAM dobro ohranjen 80 l kotel za žganjekuho. Cena po dogovoru. Telefon 745 25 71.
PRODAM nov hrastov sod, 400 l. Telefon 031 445 459.
UGODNO PRODAMO les za ostrešje, deske, late, opaže in bruna več dimenzij. Možna je tudi dostava. Telefon 051 325 033 ali 041 642 055.
PRODAM železen koruznjak dolžine 3 m, višine 2,10 m, širine 80 cm. Tel. 041/293-151.
PRODAM leseno kad, 400 l, in nerjaveč sod (rostfraj), 300 l, ali menjam za 80 do 100 l stiskalnico. Telefon 719 24 48.
PRODAMO les za ostrešje in kupimo koruzo, možna menjava za koruzo. Telefon 031 712 374.
PRODAM odojke od 20 do 25 kg. Stojnci 30. Tel. 766-88-31, zvečer.
PRODAM kletko - stiskalnico za grozdje, večjo, 1500 l. Telefon 051 234 885.
PRODAM grozdje sorte sovinjon, okrog 1000 kg. Telefon 031 839 764.
PRODAM domače mešano vino z žičnega nasada. Telefon 041 207 072.
PRODAM železni koruznjak, 6 m x 2 m x 70 cm. Telefon 031 869 446, Moškanjci 87.
KUPIM kravo ali telico za zakol. Telefon 041 544 270.
PRODAM pujske, težke od 25 do 50 kg, ter psičko - nemško ovčar-ko, staro dva meseca in pol, po simbolični ceni. Telefon 051 221 780.
PRODAM kravo, brejo - v devetem mesecu, staro 3 leta, in telico, brejo 6 mesecev. Telefon 031 532 785.
PRODAM bukova drva z dostavo. Telefon 031 532 785.
PRODAMO odojke. Stojnci 130, telefon 766 90 01 in 031 845 522.
RAZNO
V NAJEM oddamo poslovne prostore v II. nadstropju Krem-pljeve ulice 2 na Ptuju v izmeri 68 m2. Vse dodatne informacije dobite na št. 041 212 136.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova drva z dostavo, možnost razreza na 25 ali 33 cm. Tel. 041 723 957.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAMO bukova in mešana drva, možna dostava na dom. Tel 041 610 210 ali 02 769 15 91.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, po želji jih z doplačilom razrežem. Tel. 041 375 282.
V NAJEM vzamem njive na območju občin Videm in Hajdina. Telefon 041 31 53 92.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PROSIM soseda Martina Fištravca, Gajevci 30, Gorišnica, da se mi javno opraviči v Štajerskem tedniku za že večkrat izrečene žaljive besede, ker v tem primeru ne bom sodno postopala. Ivana Janžekovič, Gajevci 31, Gorišnica.
PRODAM police za trgovine, skladišča, garaže, kleti. Telefon 041 647 745.
Podjetje BIOPLIN SIJANEC v Ormožu odkupuje koruzno silažo. Informacije: 051 686 486.
www.tednik.si
lnmniiFiiiJiM p
CSSS"" 02/22 80 110
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Dežurni zobozdravnik Petek, od 13.00 do 19.00 ure Petek in Sobota, od 7.00 do
12.00 ure Marina Kancler, dr.dent. med. V Zdravstvenem domu na Ptuju
NEPREMIČNINE
KIDRIČEVO, prodam dvosobno stanovanje, takoj vseljivo, opremljeno, delno adaptirano. Tel. 031 244 748.
PRODAMO apartma v Puli. Telefon 02 33 13 414.
UGODNO PRODAMO hišo na Ugljanu (Kali), 70 m od morja, pogled na morje in Zadar, cena 75.000 evrov. Telefon 041 245 054.
GRAJENŠČAK - gradbena parcela, 1000 m2, s staro hišo, 28.500 evrov, elektrika, voda, s čudovitim razgledom, prodamo zelo ugodno. Telefon 041 245 054.
PRODAM dvosobno stanovanje v izmeri 63 m2 v Kraigherjevi ulici v Ptuju. Telefon 02 751 1951.
MOTORNA VOZILA
MOTOR z menjalnikom za TAM-ič 80 in kabino TAM 130, kompletno, prodam. Tel. 070/826-526.
IŠČEM delo, pomoč starejšim osebam na domu, nega, gospodinjska opravila. Tel. 030 667 169.
sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo
s prilogo
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko v septembrski številki med ostalim preberete o novih sortah breskev, o delih v vinogradu pred trgatvijo ter o pripravi na kletarjenje, v prilogi Vrtnine pa o ozelenitvi njivskih površin in o pridelavi solate. Revija Sad - 21 lat z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
Krvodajalci
29. julij - Jožef Kump, Moravci v Slovenskih Goricah; Branko Prevol-šek, Nadole 9; Dragica Strelec, Za-mušani 22 b; Ivan Teskač, Zgornja Jablane 5; Mario Kuret, Kajuhova 9, Kidričevo; Borut Šalamun, Nova vas 101, Ptuj; Robert Tušek, Dravinjski Vrh 8; Anica Kolednik, Ulica 5. prekomorske 1 9, Ptuj; Janko Muhič, Prvenci 5 e; Milan Munda, Ulica Žetalskega Jožeta, Ptuj; Mitja Anžel, Strmec 5; Dejan Poropat, Podigrac 21, Pesnica; Alojz Jan-žekovič, Strelci 5; Barbara Žitnik, Dornavska cesta 20, Ptuj; Miran Ljubec, Zabovci 61; Simona Brajlih, Zgornja Hajdina 107 a; Sara Munda, Ulica Žetalskega Jožeta, Ptuj; Jože Kolar, Starošince 12; Maks Kostanjevec, Pobrežje 98 b; Tomi Lendero, Apače 297; Franc Kump, Senčak 11; Irena Širec, Peršonova 24; Suzana Majcenovič, Cirkulane 55; Dušan Rojko, Zavrč 7 a; Milan Drevenšek, Trubarjeva ulica 14, Ptuj; Andreja Kukovec, Kraigherjeva 22, Ptuj.
2. avgust - Marta Munda, Sodin-ci 9; Jožefa Berlak, Dornava 105; Marjana Rodošek, Sedlašek 112; Sonja Očišnik, Mestni Vrh 87 c; Anita Vrhovšek, Kraigherjeva ulica 19, Ptuj; Zdenka Munda, Vičanci 71; Natalija Paternost, Mestni Vrh 17 b; Sonja Vidovič, Velika Varni-ca 67; Sabina Kralj, Krčevina pri Vurbergu; Dušan Mastnak, Vinta-rovci 72; Irena Mihalinec, Rimska ploščad 20, Ptuj; Janez Malinger, Skorba 27 c; Mihaela Svenšek, Kozminci 13; Irena Kukovec, Strmec 20 a; Majda Paternost, Stojnci 140 a; Simon Medved, Dragonja vas 40 a; Denis Brumen, Sakušak 26; Aleš Predikaka, Doklece 18; Roman Sok, Moškanjci 124; Tomaž Zemljarič, Kajuhova 12, Kidričevo; Boštjan Lešnik, Prvenci 29; Mitja Safošnik, Zgornje Jablane 6; Zlatko Zadravec, Sodinci 60.

geacollege
GEA College - Center višjih šol
vabi k vpisu na višješolski program EKONOMIST
INFORMATIVNI DAN
v sredo, 08.09.2010 ob 17. uri na LU Ptuj, Mestn i trg 2, 2250 Ptuj
02/7492-158
Petek, 3. september
15.00 Ptuj, grajski hrib, grajska košnja
17.00 Maribor, SNG, drama, obnovitvena premiera »Janko in Metka«, StaD-vo, za izven
18.00 Podvinci, dvorana gasilskega doma, turnir v namiznem tenisu
18.00 Polenšak, pred gostilno Šegula, 1. javna vaja Pihalne godbe občine Dornava
18.30 Ivanjkovci, dom kulture, osrednja proslava ob prazniku KS Ivanjkovci
19.00 Ivanjkovci, dom kulture, razstava Aktiva kmečkih žena
19.30 Ptuj, Mestno gledališče, premiera Gravža
20.30 Slovenska Bistrica, viteška dvorana, 14. starobistriški večeri, glasbeno-vizualni projekt
-	Ptuj, pred srednjimi šolami, Sejem prostega časa
-	Ptuj, CID, vpis v tečaje in delavnice v novem šolskem letu: tečaj kitare, bobnanja, literarna delavnica, elektro delavnica, orientalski plesi...
Sobota, 4. september
9.00 Ivanjkovci, športno tekmovanje in vaške igre za pokal KS Ivanjkovci 10.00 Ptuj, pred gledališčem, VIII. Ptujske grajske igre; nadaljevanje na gradu
13.00 Veličane, lovski dom, tekmovanje v streljanju na glinaste golobe 17.00 Ptuj, grajska vinska klet, 7. grajsko ocenjevanje vin - proglasitev rezultatov
16.00 Turnišče, pri Biotehniški šoli Ptuj, 30 let PGD Turnišče 18.00 Ormož, dom kulture, koncert ljudskega petja
Nedelja, 5. september
10.00 15.00
15.00
17.00
19.00
Ptuj, Terme, 19. ptujski maraton
Podvinci, pri gasilskem domu, slavnostna prireditev s kulturno družabnim srečanjem, otvoritev del 8. mednarodne likovne kolonije Rogoznica in 4. razstava ročnih del
Ptuj, Botanični vrt Tal 2000, predstavitev druge knjige Ptujčanke Darje Ambrožič: Čarovnička Darjula in njene težave z dobrimi deli Markovci, dvorišče za občinsko zgradbo, zaključna prireditev akcije ocenjevanja okolja v občini Markovci za leto 2010 Markovci, gledališka predstava »Prava baba«
Kino Ptuj
S., 4.
in 5. september, ob 18.30 Superžur - komedija. Ob 20.30 Odrasli -komedija
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK
dr. Zvon ko Notesberg Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionarju. do 12 obrokov
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po v. 0038549 372-605
/fsz aščita
' ' ' ' / Aw osebna varovalna oprema
OBLAČILA ZA DIJAKE
gostinske šole tehnične šole zdravstvene šole
plašči, tunike, hlače, kombinezoni,...
VSE, KAR POTREBUJETE PRI VAŠEM PRAKTIČNEM POUKU
ZAŠČITA Ptuj d.o.o. Rogozniška cesta 13, Ptuj telefon 02/779 71 11
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD, OBNOVA KOPALNIC
FRANC STRELEC, s. p.
Prvenci 9 b GSM: 041 730 857
DO 10 % POPUSTA
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stro|e, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
mmmmmm
M) HQJM
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45,6SM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
Bioplinarna Keter Organica Jurša I.,
Središče ob Dravi
Odkupujem silažno koruzo na območju občine Središče ob Dravi in v bližnji okolici.
Kontakt: Domen Jurša na gsm 041 372 561.
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
OKREPČEVALNICA RIMLJAN
PRODAJA VOZIL
Znamka	Letnik	Cena	Oprema	Barva
RENAULT ESPACE 2.2 DCIEXPR.	2003	6.900,00	PRVI LASTNIK	KOV. SREBRNA
CITROEN C31.41 SX	2004	5.260,00	SERVISNA K.	KOV. SVETLO ZELENA
CHEVROLET LACETT11.616V SX	2004	4.850,00	PRVI LASTNIK2005	KOV. SVETLO ZELENA
PEUGEOT4061.816V ST	1997	1.750,00	KLIMA	KOV. B. RDEČA
RENAULT CLI01.2 BEPOP	1996	600,00	5 VRAT	RDEČA
CITROEN PICASS01.61	2000	2.750,00	SERVO VOLAN	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE1.9 DCI DYNAM.	2003	4.650,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
CHEVROLET SPARK 0.8 STAR	2007	4.850,00	PRVI LASTNIK	RDEČA
CHEVROLET KALOS 1.416V SE	2006	4.400,00	KLIMA	RDEČA
HYUNDAI GETZ1.416VGL	2006	5.400,00	PRVI LASTNIK	KOV. SVETLO MODRA
PEUGEOT 2061.4 IX-LINE	200S	5.550,00	PRVI LASTNIK	ČRNA
MERCEDEZ - BENZ Al 70 CDI	2003	6.580,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN POL01.4 TDICOMF.	2006	7.400,00	SERVISNA K.	ČRNA
SUZUKI IGNIS 1.3 GU	2003	4.900,00	PRVI LASTNIK	RDEČA
VOLKSWAGEN VARIANT PASSAT 2.0 TDICOMF. 2007		12.190,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
MITSUBISHI CARISMA 1.8 GDI LS	1998	1.990,00	SERVISNA K.	KOV. MODRA
CITROEN BUSINES C4 GRAND PICASS01.6 HDI2007		14.400,00	KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT BREAK LAGUNA 1.9 DCI GT	2004	4.990,00	SERVISNA K.	KOV. SIVA
JEEP DODGE CALIBER1.8	2007	10.500,00	KLIMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 2061.41 POP ART BREAK	2004	4.600,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN VARIANT PASSAT 1.9 TDI COMF. 2007		13.700,00	SERVISNA K.	KOV. SIVA
SEATIBIZA 1.4SE	1998	990,00	SERVO VOLAN	MODRA
PEUGEOT 2071.4ITRENDY	2008	7.370,00	PRVI LASTNIK	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS 1.6 WAGON	1999	2.760,00	KLIMA	KOV. B. RDEČA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
AKCIJA v septembru - KEBAB + PIJAČA 3,50 €
V ponudbi: * kebab * pleskavica in čevapčiči v lepinji * hamburgerji, cheesburgerji * brezalkoholne pijače
KAMNOSESTVO
www.kamnosestvo-kolaric.si
Bojan Kolarič s.p.
IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC, STOPNIC IZ MARMORJA IN GRANITA
Tel/fax: 02 772 03 71, GSM: 041 902 648 HITRI KREDIT DO 24 MESECEV!
ZAVAROVANJE 50% POPUST!
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.mikiavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
BMW 318 D LUXE UMUZINA	2008	19.680,00	AVT. DIG. KLIMA	SREBRNA
BMW 320 D KARAVAN	2003	7.780,00	AVT.KUMA	SREBRNA
CITROEN C4 1.6 HDI PICASSO CONFORT	2008	13.770,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
CITROEN C51.6 HDI DYNAMIQUE	2008	14.850,00	AVT.KUMA	KOV. SREBRNA
FORD C-MAX 1.6 TDCIDURAT0RY	2008	10.890,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
NISSAN QASH0A11.5 DCI ACENTA PACK	2008	16.980,00	NAVIGACIJA	SREBRNA
PEUGEOT 4071.6 HDI PREMIUM SW KAR.	2008	10.850,00	PANORAMA	SREBRNA
RENAULT CU01.5 DCI STORIA	2007	4.880,00	KLIMA	BELA
RENAULT ESPACE 1.9 DCI EXPRESSION	2005	8.760,00	PANORAMA	KOV. ČRNA
RENAULT MEGANE 1.616VCABRI0	2002	3.880,00	ALU PLATIŠČA	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI	2008	8.990,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
TOYOTA AVENSIS 2.Q 4D4 KARAVAN	2003	7.950,00	AVT. DIG. KLIMA	KOV. SIVA
VW NEW BEETLE 1.9 TDI HIGHLINE	2000	6.300,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
WV PASSAT 2.0 TDI COMF. UMUZINA	2007	14.980,00	AVT. DIG. KLIMA	SREBRNA
WVTOURAN 1.9 TDI TRENDLINE	2007	13.880,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
PRODAJNO SERVISNI CENTER
Alta
:: Avtostekla :: Servis :: Vulkanizerstvo
	:: Rabljena vozila :: Nadomestni deli od A do Ž		
D	Audi A4 Avant 1.9 TDI	2003	7.490 €
D	Audi Q7 quattro 3.0 V6 TDI DPF Tiptronic	2007	39.990 €
D	BMW 525d touring	2004	14.990 €
D	Daewoo Nexia GL	1995	470 €
D	Daewoo Nubira 1.6 SX	1998	690 €
D	Ford Fiesta Budget 1.3i	1998	490 €
D	Ford Mondeo Trend 2.0	2002	2.990 €
D	Honda Civic Hatchback 1.5 DXi	1994	1.390 €
D	Hyundai Santa Fe 2.0 CRDiVGT TOD Top-K	2004	9.990 €
D	Peugeot 307 CC Dynamique 1.6 16V	2007	14.990 €
D	Renault Clio Comfort 1.4	1997	490 €
D	Renault Clio Fidji 1.2	1997	490 €
D	Renault Laguna RT1.8	1997	1.690 €
D	Renault Megane 1.6 RT	1996	1.290 €
D	Renault Megane Authentique 1.416V	2001	2.990 €
D	Renault Scenic 1.6	1999	1.900 €
D	Rover serija 800: 825si	1996	1.490 €
D	Seat Altea FR 2.0TDI	2007	16.990 €
D	VW Passat Variant 1.9 TDI Highline	2005	POKLIČITE
D	VW Touran 2.0 TDI Highline DSG	2006	10.900 €

Y DiVlV ZA
REDNEM SERVISU VOZILA VAM PODARJAMO KUPON BREZPLAČNO KOSILO

Ddaja vozil: 02/ 788 13 80, rezervni deli: 02/ 788 13 81 servis: 02/ 788 13 82, faks: 02/ 788 13 85, mobi: 051 708 031
Na zalogi preko 40 vozil.
PSC Alta d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj e pošta: pscalta@siol.net
Tehnični pregledi traktorjev in traktorskih priklopnikov - teren - jesen 2010
Datum
7^30 - 9^30
10^00 - 12^00
12^30 -13^30
06/09/10 Zg^ Hajdina - prevozništvo Vogrinec
07/09/10 08/09/10 08/09/10 09/09/10 10/09/10 10/09/10
13/09/10 14/09/10 15/09/10 15/09/10 16/09/10 17/09/10
20/09/10 21/09/10 21/09/10 22/09/10
Levanjci
Žetale - kmetija Kolar (7.30-8.30) Žetale - Gasilski dom	(8.30-9.30)
Moškanjci - Gasilski dom Jiršovci - kmetija Dajčman (7.30-8.30) Drstelja - kmetija Sever (8.30-9.30)
Leskovec - Gasilski dom Trnovska vas- Kmet. Zadruga Zg. Jablane - Žaga Cesar (7.30-8.30) Šikole - Gostilna Kureš (8.30-9.30) Lovrenc na Dr. polju -Dr. upokojencev Zavrč - Občina Zavrč
Formin - Gasilski dom Mala vas - Bar Žgajar Nova vas pri Mark. - Kekec Juršinci - Lovski dom
(1.3G-8.3G) (8.3G-9.3G)
Gerečja vas - Gasilski dom Destrnik- Gasilski dom Podlehnik - Lovski dom
Markovci - deponija Janežovci - "Pri Mici"
Stoperce - Litož Vitomarci- Kmet. zadruga Cirkovce - Gostilna Korže
Pleterje - trgovina Peršuh Cirkulane - kmet. zadruga
Sela - Gostilna Svenšek Mezgovci ob Pesn. - Gasilski dom
Polenšak - Kmetijska zadruga
Grajena - Gasilski dom Selce- Gostilna Ornik Jurovci - Avtoelektrika Bračič
Dornava - Gasilski dom
Majšperk - Občina Majšperk Sp. Velovlek - Gasilski dom Njiverce
Apače - Gasilski dom Stojnci - Gasilski dom
Sestrže- Dom krajanov
Vabimo vas, da se ponovno srečamo v mesecu septembru , ko bomo opravljali tehnične preglede traktorjev in traktorskih priklopnikov na terenu. V razporedu najdite za vas primeren kraj in čas, saj vam naše storitve želimo čimbolj približati vašemu okraju bivanja in delovanja.
Kontaktna oseba: Silvo Kralj 041 209 964
petovi^vtp
skupina
Silina cLo^, Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj
Republika Slovenija Upravna enota Ptuj
Upravna enota Ptuj objavlja na podlagi 21. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Ur. l. RS št. 01/07-UPB1) naslednji
RAZGLAS
Za izvedbo rednih volitev v občinske svete in rednih volitev županov, ki bodo v nedeljo, dne 10. oktobra 2010, so razgrnjeni splošni volilni imeniki. Volilni imeniki so razgrnjeni na krajevnih uradih in na sedežu Upravne enote Ptuj, Slomškova ulica 10, Ptuj, soba št. 6. Vsak volivec ima pravico pogledati splošne volilne imenike in zahtevati popravek splošnega volilnega imenika v naslednjih primerih:
•	če sam ali kdo drug ni vpisan v volilni imenik volišča, na katerem ima pravico glasovati;
•	če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju tega volišča;
•	če je vpisana oseba, ki je umrla;
•	če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega.
Pregled in popravek splošnega volilnega imenika lahko zahteva volivec ustno ali pisno pri pristojnem upravnem organu v času uradnih ur najpozneje 15 dni pred dnem glasovanja, to je do 24. septembra 2010.
Mag. Metod GRAH, načelnik
SIP
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
PETEK 3.9.
8.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev
9.55 Oddaja Lepa 17.00 Glasbena oddaja 18.00 60 let Konjeniškega društva Lenart 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Gorišnica - Iz domače skrinje 22.00 Peta noč-ponovitev 00.30 Video strani
SOBOTA 4.9.
8.00 Markovci - Blagoslov kapele 10.00 60 let Konjeniškega društva Lenart 11.00 Polka in majolka 12.00 Glasbena oddaja 18.00 Polka in majolka 20.00 2. Mladinski glasbeni tabor 21.00 Polka In majolka 23.00 Video strani
NEDELJA 5.9.
8.00 MNP
9.00 Hajdina - Odprtje vrtca 10.30 Lepa
11.00 Postavitev klopotca Soviče - Dravcl 13.00 Seja sveta Občine Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Folklorni večer na Destrnlku 18.30 60 let Konjeniškega društva Lenart
PONEDELJEK 6.9.
8.00 Kmečki praznik v Leskovcu 9.00 Oddaja Lepa 18.00 Postavitev klopotca Soviče - Dravci 20.00 2. Mladinski glasbeni tabor 22.10 Polka in majolka 23.10 Video strani
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena ^
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. âtuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
PETKOV VEČER
Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.rodio-tednik.si
31. avgusta sta minili dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi prijatelj
Boštjan Horvat
IZ SENČAKA
Zelo te pogrešamo!
Tvoji prijatelji
V življenju le skrb in delo si poznal, sedaj od vsega truda si zaspal. Odšel si tja, kjer ni bolečin, a nate ostal večni bo spomin.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta in brata
Franca Šimenka
ZABOVCI 75
1933 - 2010
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Janezu Maučecu za opravljen obred in sveto mašo, govornici Danici Tement za poslovilne besede, gospe Marjani Cvetko za molitev, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošem, vsem sodelavcem iz Taluma in Vitala in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: njegovi najdražji
Kako je prazen dom, dvorišče naše, oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega očeta, dedka, tasta in brata
Franca Vojska
IZ MESTNEGA VRHA 3
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam izrekli ustna in pisna sožalja.
Hvala g. župniku Janezu Kmetcu in ge. Veri za opravljeno molitev, g. župniku za opravljen cerkveni obred, hvala govorniku DU Grajena za poslovilne besede ter zastavonošema. Posebna zahvala očetovim sosedom za pomoč in podporo v najtežjih trenutkih. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerki Majda in Darinka z družinama ter brat Stanko z družino
C
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža, očeta, dedija in tasta
Jožefa Petroviča
IZ JEZOVE ULICE 2, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem bližnjim in daljnim sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sovaščanom in sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam izrazili pisno ali ustno sožalje.
Prav tako se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Ptuj in Reanimacijskega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj, govorniku gospodu Šeguli, patru Klemnu, Andreju in Pavlu, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino, kolektivu Taluma Kidričevo, Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja Ptuj in sodelavcem Mladinske knjige. Vsem, ki so nam kakorkoli izrazili sožalje, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Terezija, sin Branko s Polono, hčerka Jožica z možem Francem, vnuka Vojko in Maja ter sestra
Julijana z družino
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči, nenadomestljivi in mnogo prerani izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Janeza Popuška
UL. 1. MAJA 14, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo pre-rani poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in izražena pisna in ustna sožalja.
Posebej izrekamo posebno zahvalo sosedu Martinu z družino, gospodu župniku za opravljen obred, Društvu upokojencev Turnišče, pogrebnemu podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve, g. Šegulu za govor, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino ter sodelavkam dializnega oddelka. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Fani, hčerka Helena z družino in sin Jože z družino
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Ni res, da si odšel - nikoli ne boš! Ujet v naša srca z najlepšimi spomini, boš vsak naš korak spremljal v tišini.
ZAHVALA
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v srcih naših vedno boš ostal, dragi naš
Buc - Franc Trbuc
IZ PTUJA, NA TRATAH 18
Iskrena hvala vsem in vsakomur posebej, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in se poklonili njegovemu spominu, darovali cvetje in sveče, čutili z nami in nam izrekli sožalje. Posebej se še zahvaljujemo govornikoma za tople in lepe besede v spomin njegovi življenjski poti, Ribiški družini Ptuj za izkazano zadnje slovo in za vse drugo svojemu preminulemu predsedniku družine, predstavnikom številnih drugih ribiških družin in društev ter drugih organizacij in družb. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: njegovi najdražji
Odhoda najdražjih ni moč preboleti, v sebi resnici ne da se verjeti. Celo ko resnica ti v dlani leži, jo ves čas zanikaš, ker bridko boli.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame in babice
Ivane Krajnc
IZ VELIKE VARNICE 64, ZG. LESKOVEC
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli iskreno sožalje.
Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen obred, govorniku za poslovilne besede, pevcem za odpete pesmi ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Hvala tudi sodelavcem Semenarne in Perutnine Ptuj. Še posebej pa se zahvaljujemo sosedom - družini Vidovič. Vsem in vsakomur HVALA!
Žalujoči: vsi njeni
A. k
Največja bolečina je trpljenje in če trpiš molče, da nihče ne ve, da nihče ne sluti, da nihče ne občuti, da nosiš neskončno gorje.
SPOMIN
31. avgusta je minilo pet let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Miroslav Petrovič
BUKOVCI 145
3. 7. 1934 + 31. 8. 2005
Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, mu prinašate sveče in cvetje.
Žalujoči vsi njegovi
Življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili.
V SPOMIN Janezu Kolariču
IZ SPUHLJE 26
Mineva 10 let, odkar te ni več med nami.
Tvoji najdražji
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob izgubi očeta, tasta, dedka, pra dedka, brata, botra in strica
Franca Vrabla
IZ MEZGOVCEV OB PESNICI
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vam za darovano cvetje, sv. maše in vaša izrečena sožalja.
Prisrčna hvala p. Emilu in p. Jožetu za opravljeni cerkveni pogreb. Hvala govornici gospe Mariji Velikonja, cerkvenim pevcem in pevcem Feguš, zastavonošema in gospe Mariji Zorko za molitev. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi, ki te nosimo v srcu
Skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel, nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka
Franca Erbusa
SPUHLJA 12, PTUJ 21. 3. 1932 - 20. 8. 2010
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za vse darovano in izraženo sožalje.
Posebej se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Spuhlja in drugim gasilskim društvom za častno stražo, hvala tudi Društvu upokojencev Spuhlja.
Posebej se zahvaljujemo osebju Internega oddelka Splošne
bolnišnice Ptuj ter obema dežurnima zdravnicama, pevcem
za odpete žalostinke, govornikoma ge. Veri in g. Bolcarju za
poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino, g. župniku
za opravljen obred in sveto mašo ter podjetju Komunala Ptuj.
Vsem še enkrat iskrena hvala.	. .
Vsi njegovi
Leto dni že v grobu spiš,
a v srcih naših še živiš.
Ni dneva, ne noči, da te z nami ni.
Zato pot nas vodi tja,
kjer v tišini spiš,
kjer tihi dom le rože ti krasijo
in sveče v spomin gorijo.
V naših srcih bolečina je skeleča,
saj v grob odšla je naša sreča.
SPOMIN
H" "'S
1. septembra je minilo eno leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustila draga žena, mama, tašča, babica, prababica ter sestra
Mima Ovčar
KOZMINCI 23
1. 9. 2009 - 1. 9. 2010
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, za vsako prižgano svečko ali za lepo misel v njen spomin.
Tvoji najdražji, ki te pogrešamo
Stoperce • 30 let Planinskega društva Donačka gora
Črna kronika
ti
V sodobne tokove se vključujejo tudi planinci
Ob prisotnosti najvišjih predstavnikov Planinske zveze Slovenije in občine Majšperk ter številnih domačinov in ljubiteljev gora so minulo soboto, 28. avgusta, v domu krajanov v Stopercah proslavili 30-letnico Planinskega društva Donačka gora.
Kot je zbranim povedal predsednik društva Albin Lorber, je skupino mladih Stoperčanov leta 1980 združilo hrepenenje po lepotah gora, zato so ustanovili Planinsko društvo Donačka gora. Njihovi cilji so bili smeli, saj so kmalu izšolali planinske vodnike, organizirali svojo planinsko šolo in opravili številne pohode v gore. Leta 1981 je društvo prejelo priznanje Osvobodilne fronte za razvoj planinstva v stoperškem okraju. Zelo aktivno so se vključevali v pripravo in kasneje v markiranje haloške planinske poti, za kar so leta 1983 prejeli posebno priznanje Planinskega društva Ptuj. Skrbeli so tudi za planinsko pot Stoperce-Donačka gora in pot do spomenika v Sučju.
Zakaj je po tako uspelem delovanju društvu zmanjkalo poti za skoraj 10 let, je težko reči, a želja po druženju in pohodni-štvu jih je leta 1995 ponovno združila in delo je spet zaživelo. Ker so dotedanji vodniki odšli, so poskrbeli za izobraževanje novih, tako da imajo danes v društvu5 planinskih vodnikov. Leta 2000 so pripravili in odprli Stoperško planinsko pot, ki je zelo razgibana in polna prijetnih doživetij, še posebej jeseni. Zato ohranjajo pohod po tej poti vsako leto drugi vikend v oktobru. Sicer pa se drugi po-hodniki lahko na to planinsko pot odpravijo kadarkoli, saj jih lahko vodijo njihovi vodniki, ki pot dobro poznajo. Pot je redno
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Tri desetletja PD Donačka gora je slikovito predstavil predsednik društva Albin Lorber.
vzdrževana in markirana, za kar skrbijo njihovi markacisti, ki jih imajo kar 10.
Posebej so ponosni, da nosi njihovo društvo ime Donačke gore, ki nudi s svojega vrha enega najlepših razgledov v Sloveniji. Gora je tudi sicer izredno zanimiva, saj nanjo pelje pot skozi mogočen pragozd, ki v sebi skriva mnoge zanimivosti rastlinskega in živalskega sveta. V skrbi za ohranjanje prvobitne narave imajo v društvu svojega varuha gorskega raja, ki je opravil vsa predpisana izobraževanja.
Od leta 2005 deluje v društvu tudi mladinski odsek, mladi planinci pa se najbolj veselijo vsakoletnega mladinskega tabora, ki ga organizirajo na Jelovicah. Večina stroškov tabora krijejo v društvu sami. Sicer pa so zelo
ponosni na večje število mladih planincev, ki so zelo aktivni pri delu in osvajanju planinskih vrhov.
Ob 25-letnici društva so v domu krajanov v Stopercah uredili in opremili svojo društveno sobo. V skrbi za varnost v gorah vsako leto nabavijo nekaj planinske opreme. Sicer pa so v teh letih spoznali že veliko vrhov, kar precej njihovih članov je prehodilo slovensko planinsko transverzalo, mnogi med njimi so stopili že tudi na vrh Triglava, najpogumnejši pa so se preizkusili tudi v tujini z vzponi na Mont Blanc, Gross-glockner, Dachstein in še kam.
Ob 30 letnici je članom planinskega društva Donačka Gora čestital Tone Tomše, podpredsednik Planinske zveze Slovenije (PZS), ki je poudaril, da je
Za posebne zasluge sta predsednik društva Albin Lorber( levo) in podpredsednik Planinske zveze Slovenije Tone Tomše (v sredini) izročila priznanje tudi ustanovnemu članu Srečku Kolarju.
planinstvo način življenja vedno večjega števila Slovencev. Prav zaradi pestrega obsega dejavnosti, velike množičnosti in več kot stoletje dolge tradicije mora imeti PZS tudi v bodoče posebno mesto v družbi. Ker lahko to trdno pozicijo ohranijo le s kakovostnim delom, resnim odnosom in dogovarjanjem, je stoperške planince pozval, da svoji aktivni poti in skupnim ciljem planinstva sledijo tudi v bodoče, kajti tudi PZS se je pripravljena soočiti z vsemi priložnostmi, ki jih ponuja sodobna, tržno naravnana družba, obenem pa morajo ohranjati osnovni gonili društva - prostovoljstvo in tovarištvo.
Čestitkam so se pridružili županja Darinka Fakin ter predstavniki sosednjih planinskih
društev. Najzaslužnejšim planincem in nekaterim ustanovnim članom so se za zvestobo društvu oddolžili s podelitvijo društvenih priznanj ter bronastih znakov PZS.
Da je bilo še prijetnejše in v pravem planinskem vzdušju, so za kulturni spored ob po-doživljanju svojih planinskih poti poskrbeli kar člani društva sami, na pomoč pa so jim priskočili tudi člani domačega kulturno-prosvetnega društva, nekaj slovenskih ljudskih in planinskih pesmi je na citre zaigrala profesorica Doroteja Dol-šak, zapela pa pevka Monika Čakš. Drugi, še veselejši del so izvedli pod bližnjim šotorom; da je bilo vse v stilu - v družbi z ansamblom Donačka.
M. Ozmec
Ormož • Vadba joge za otroke
Se zadnje počitniške delavnice
Mladinski center Ormož je minuli teden, tik pred pričetkom novega šolskega leta, pripravil še delavnice za otroke, v katerih so se udeleženci ukvarjali z jogo in si ogledali nekatere priljubljene slovenske otroške filme.
Foto: Viki Ivanuša
Joga je med otroki zelo priljubljena, kar kaže tudi velika udeležba.
Delavnice joge je vodila Saška Dobaj, ki pravi, da je joga za otroke podobna jogi za odrasle in služi doseganju povezanosti telesne, čustvene in duhovne ravni. Dejavnosti so prilagojene otroškim sposobnostim. Večina otrok je zelo gibčnih, elastičnih, spretnih in sposobnih narediti tudi težje vaje brez težav. Nekoliko težje je pri vajah, za katere je treba slediti navodilom, saj so zanje morda še nekoliko težka. Saška Dobaj se je z jogo seznanila na pedagoški fakulteti in je že več let zapored vodila delavnice
joge za otroke na različnih taborih ali v okviru počitniških delavnic: Joga je primerna za vse - od predšolskih otrok pa tja do 12-, 13-letnikov so letos obiskovali delavnice. Otroci so zelo dovzetni za jogo, težava nastane le, če so prevelike skupine. Zato smo bili zelo veseli, da smo lahko vadili v telovadnici Gimnazije Ormož, kjer smo imeli dovolj prostora." Odziv
na delavnice je velik, saj je vsak dan prišlo okrog 20 otrok.
Z jogo se otroci naučijo prisluhniti navodilom in čutiti svoje telo. „V vsakdanjem življenju jemljemo dihanje in gibanje kot samo po sebi umevno, ker se dogaja spontano. Pri jogi otroke opozarjam na njihovo dihanje, da mu prisluhnejo, in jih učim pravilnega dihanja. Pri telovadbi in rekreaciji smo navajeni tekmovati z drugimi in sami s sabo - koliko zmoremo, kako hitri smo. Pri jogi pa ne gre za to, ves čas je treba vaje delati le do meje, do katere telo dopušča. Joga je nežna rekreacija, ki zelo krepi celo telo in duha," je zaključila Saška Do-baj.
Viki Ivanuša
v pcnaranci se 4c\»rc je
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo zmerno do pretežno oblačno, le na jugu države bo dopoldne delno jasno. Predvsem v zahodni Sloveniji bodo popoldne manjše padavine. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 11, na Primorskem okoli 14, najvišje dnevne od 14 do 20, na Primorskem okoli 23 stopinj C.
V soboto bo na jugu države delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Občasno bo deževalo. V nedeljo bo nekaj sonca in nekaj oblačnosti, ponekod bo še nekaj malega dežja.

Vsak delovnik dnevna ponudba od 10. do 17. ure
•	3 vrste dnevnih jedi po 4,90 eur
Vikend ponudba:
•	sobotno kosilo 8,90 eur
•	nedeljsko kosilo 9,50 eur
Jcker tek
Pomaranča, Ob Dravi 3 a, Ptuj, tel.: 788 OO 28
J
Pri prehitevanju trčil v kolesarko
27. avgusta okoli 5.40 je 39-le-tni moški iz bližine Slovenske Bistrice vozil osebni avtomobil Volkswagen golf iz smeri Oplotnice proti Malahorni. Izven naselja Ma-lahorna je pričel na ravnem delu vozišča prehitevati pred seboj vozeče vozilo, čeprav vozišče ni bilo prosto na dovolj dolgi razdalji, ki je potrebno za prehitevanje. Iz nasprotne smeri je ob desnem robu vozišča pripeljala 17-letna voznica kolesa z motorjem. Voznik je s sprednjim levim delom avtomobila trčil v levi bok kolesa z motorjem.
V	trčenju je voznica kolesa z motorjem padla na bližnjo travnato površino in bila hudo telesno poškodovana.
Izsilil prednost motoristu
29. avgusta okoli 16.40 je 39-letni moški iz bližine Lenarta vozil osebni avtomobil Audi A6 avant iz smeri Ptuja proti Lenartu.
V	Radehovi je začel zavijati levo na parkirišče, pred tem pa se ni prepričal, ali to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence v prometu. Iz nasprotne smeri je takrat pripeljal 35-letni voznik motornega kolesa Kawasaki Z1000 iz okolice Lenarta. Voznik motornega kolesa je kljub zaviranju s prednjim delom motornega kolesa trčil v desno bočno stran osebnega avtomobila in nato padel po vozišču. V prometni nesreči je bil voznik motornega kolesa hudo telesno poškodovan in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v UKC Maribor. Policisti so med ogledom kraja prometne nesreče ugotovili, da je voznik osebnega avtomobila vozil brez vozniškega dovoljenja. Odredili so tudi preizkus z alkotestom in ta je pokazal 0,97 miligra-ma alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali in zoper njega uvedli postopek.
Vlomi, tatvine
25. avgusta ob 1.45 so policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica pri vlomu v trafiko v Slovenski Bistrici prijeli pet osumljencev, starih od 17 do 48 let. Osumljencem so odvzeli prostost in na njihovih naslovih bivanja v Mariboru ter v okolici opravili več hišnih preiskav, v katerih so zasegli več kosov vlomilskega orodja. Ugotovili so, da so se osumljenci združili z namenom izvrševanja kaznivih dejanj in da so v zadnjem mesecu vlomili v več trafik na območju Policijske uprave Maribor. Zoper njih bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu okrožnemu državnemu tožilstvu.
V noči s 25. na 26. avgust je neznan storilec vlomil v gostinski lokal v okolici Slovenske Bistrice. Iz notranjosti je odtujil računalniško in glasbeno opremo. Premoženjska škoda znaša okoli 4000 evrov.
Pestro na mejnem prehodu v Gruškovju
25.	avgusta ob 17.40 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje pri izstopu iz Slovenije kontrolirali 43-letnega državljana Češke. Ob kontroli avtomobila BMW X5 so ugotovili, da je bilo vozilo leta 2005 odtujeno v Nemčiji. Vozilo so zasegli.
26.	avgusta ob 22.55 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje pri vstopu v Slovenijo kontrolirali 45-letnega državljana Poljske. Ob kontroli avtomobila Volkswagen sharan so ugotovili, da je bilo vozilo lani odtujeno v Nemčiji. Vozilo so zasegli.
27.	avgusta ob 0.50 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje pri vstopu v Slovenijo kontrolirali 38-letnega državljana Poljske. Ob kontroli avtomobila Volkswagen transporter so ugotovili, da je bilo vozilo leta 2008 odtujeno v Poljski. Vozilo so zasegli.