Leto III. Izdaja OBČINSKI ODBOR SZDL LENART Stev. 8 Lenart, 18. aprila 1963 Letos začetek gradnje tovarne sadnih zgoščin Občinski družbeni plan za leto 1963 — 785 MILIJONOV DIN INVESTICIJ Občinski družbeni plan za leto 1963 predvideva nadaljnjo krepitev kmetijstva. Poleg tega pa se bo bolj kot doslej usmerjal na razvoj nekmetijskih gospodarskih dejavnosti. V industriji se predvsem predvideva gradnja tovarne sadnih koncentratov in preureditev usnjarne v Lenartu. Letos se tudi predvideva znatno povečana investicijska dejavnost. Skupaj v vse gospodarske in negospodarske panoge v občini bo predvidoma investirano okrog 785 milijonov dinarjev, od tega v kmetijstvo 336 milijonov din. Letošnje investicije se v primerjavi z lanskim letom povečajo za 4 krat aii za nad 600 milijonov din, Lami je bila investicijska dejavnost nekoliko otežkočena, ker sredstva niso bila predhodno zagotovljena, medtem ko so letošnja sredstva sikoraj v celoti na razpolago. Poleg občinskih sredstev bo zveza sodelovala v investiranju v inaši občini s 182 milijoni din, republiška s 196 in okraj z 68 milijoni dinarjev. Občinski družbeni plan predvideva za letos znatno povečanje bruto dohodka in sicer za 15,7 odstotka ali od 3,376.000.000 milijonov din leta 1962 na 3,907.000.000 milijonov din leta 1963. Narodni dohodek naj bi se letos predvidoma povečal za 12,6 odstotka, medtem ko dohodek na prebivalca samo za 5 odstotkov ali od 94.359 din leta 1962 na 107.319 leta 1963. Letošnji občinski družbeni plan tudi predvideva precejšnje povečanje zaposlenosti in sicer za 10,2 odstotka. LETOS V ORGANIZIRANI KMETIJSKI PROIZVODNJI 50 ODSTOTKOV OBDELOVALNIH POVRŠIN V OBČINI Občinsik družbeni plan predvideva, da bo mogoče povečati kmetijsko proizvodnjo v družbenem sektorju z nadaljnjim pridobivanjem kmetijskih zemljišč preko nakupa, zakupa, s hidromelioracijami s smotrnim izkoriščanjem zemljišč neorganizirane družbene lastnine in s krčenjem relativnih gozdnih zemljišč. Glede ina že odobrene kredite za nakup zemlje bo imel družbeni sektor možnost organizirati proizvodnjo na okrog 1.960 ha obdelovalne zemlje. Do konca leta 1963 naj bi družbene kmetijske organizacije pridobile približno 481 ha zemljišč, ki jih bo moč vključiti v proizvodni proces šele letošnjo jesen in prihodnjo spomlad. Na 169 ha se predvideva ureditev sadovnjakov, medtem ko bo 212 ha izkoriščenih za poljedelsko proizvodnjo. Tako bo družbeni sektor letos razpolagal z 19,6 odstotka vse obdelovalne zemlje v občini. Po programih kmetijskih zadrug bi kmetijsko pogodbeno sodelovanje letos zajelo 2.315 ha zemljišč. Ob upoštevanju obstoječih predpisov o minimalnih agrotehničnih ukrepih se predvideva, da bo letos v organizirano kmetijsko proizvodnjo zajeto 6.237 ha ali 50,2 odstotka vseh obdelovalnih površin v občini. V kmetijskem pogodbenem sodelovanju se bo letos potrebno predvsem zavzemati za povečano proizvodnjo in kvalitetnejšo, ki bo dajala tržne viške. Letos se predvideva pomembnejše pove-(Nadaljevanje na 3. strani) Kdo ve kolikokrat smo že slišali, da se bo začela graditi tovarna sadnih koncentratov. Iz leta v leto gradnjo obljubujejo, vendar se je nekje vedno zataknilo: enkrat pri sredstvih, drugič pri rentabilnosti itd. Za tovarno sadnih koncentratov so se potegovali tudi v Murski Soboti, čeprav nimajo surovinske baze, medtem ko je v lenarški občini glede surovinske baze stanje precej drugačno. Ze sedaj je v občini novih in starih nasadov blizu 1.800 ha. V prihodnjih letih pa se bo sadjarstvo razvijalo z mnogo hitrejšim tempom. V tem pogledu bodo zlasti napredovale kmetijske delovne organizacije. Vzemimo na .primer zadrugo Zg. Sčavnica, Kjer bodo v prihodnji,n letih uredili na gričih Ploderšnice, Sladkega vrha, Trait, Zg. Velike in Dražen vrha večje sadjarske komplekse, ki bodo dajali surovino tudi za tovarno sadnih koncentratov. Velike načrte za obnovo sadovnjakov imajo tudi na lenarški zadrugi in na KG Seilce. Na gospodarstvu v Selcih je že sedaj izredno razvito sadjarstvo, ki je bilo lani deloma prizadeto po toči, vendar se bo rodnost v prihodnjih letih ponovno normalizirala. Tako je surovinska baza zagotovljena. Odpadli pa so končno tudi vsi dvomi o tem, ali naj se tovarna gradi v Lenartu ali kje drugje. Pred kratkim je posebna komisija ekonomistov iz Maribora ponovno analizirala predložene načrte in stanje glede surovinske baze ter priporočila pristojnim organom, da bi tovarno sadnih koncentratov kazalo graditi v Lenartu. Kolikor vemo, se tudi OLO Maribor s stališčem grupe ekonomistov strinja in bo storil vse, da se zagotovijo potrebna sredstva. Z gradnjo nameravajo začeti že letos, končana pa bo prihodnje leto, če bo vse v redu. Za začetek gradnje je občinski družbeni plan določil 227 milijonov dinarjev. Celotna gradnja pa bo stala 497 .milijonov dinarjev ali samo za 14 milijonov din manj kot znaša predvideni letni bruto dohodek (483 milijonov din). Tovarna bo skoraj v celoti avtomatizirana. Nekaj strojev bo tudi uvoženih. Zaradi avtomatiziranega delovnega procesa bodo zaposlili samo 60 delavcev, ki bodo ustvarili po odbitku vseh stroškov blizu 139 milijonov dinarjev dohodka, kar bo lep doprinos k že tako obubožanemu občinskemu proračunu. Tovarna bo potrebovala za nemoteni proizvodni proces in za dosego predvidenih finančnih rezultatov 500 vagonov sadja in 150 vagonov grozdnega mošta. Iz teh surovin bodo predvidoma proizvedli letno 66 vagonov jabolčnega koncentrata, 37 vagonov grozdnega koncentrata, 66 vagonov tekočega pektina in 14 vagonov tropin. Poleg tega, da bo lenarška tovarna sadnih koncentratov proizvajala (Nadaljevanje na 3. strani) Pred volitvami — 50 članov občinske skupščine — Naša občina voli skupaj s pomurskimi občinami po enega posl anca za vseh pet zborov Zvezne skupščine — Za republiške poslan ce bo občina Lenart izvolila pet kandidatov in za okrajno skupšči no tri — Za člane občinske skupščine in poslance bodo kandidira li najsposobnejši kadri — Socialistična zveza je organizator voli lnih priprav V teku so široke priprave za volitve v predstavniške organe od občinske do zvezne skupščine. Volitve v občinske skupščine bodo predvidoma 19. maja. Dokončen datum še sicer ni določen. Gotovo pa je, da bodo maja meseca. Naši bralci gotovo zasledujejo informacije o pripravah na volitve v dnevnem tisku, zato se bomo v tem sestavku omejili samo na nekaj bistvenih stvari. Občinski ljudski odbor Lenart, ki mu 'preneha mandat z izvolitvijo nove občinske skupščine, kakor se bo ta organ poslej imenoval, je na zadnji seji sklenil, da bo občinska skupščina štela 50 članov, odbornikov v sedanjem rečniku. Tudi v bodoče bosta dva zbora: občinski zbor ali splošni zbor in zbor delovnih skupnosti. Izrazi se bodo dokončno določili v občinskem sitatutu na podlagi ustave. Vsak zbor bo štel enako število članov. V splošni zbor bodo volili občani, ki imajo po zakonu splošno volilno pravico. V poštev pridejo tudi tisti, ki bodo do 15. maja dopolnili 18. leto starosti. V zbor delovnih skupnosti volijo zaposleni občani, ki imajo splošno volilno pravico. Kandidate bodo v obeh primerih potrdili zbori volivcev, oziroma zbori delovnih organizacij. Posamezne skupine za volitve v zbor delovnih skupnosti sestavljajo: I. skupina: delavci, zaposleni v kmetijstvu, v industriji, prometu, trgovini, gradbeništvu in drugih nekmetijskih dejavnostih, II. skupina: zaposleni v prosveti in kulturi, III. skupina: zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu in IV. skupina: zaposleni v državnih organih, družbenih organizacijah in društvih. V ta zbor volijo tudi člani kmetijskih zadrug, ki niso zaposleni, vendar pogodbeno sodelujejo s kmetijsko zadrugo, da so plačali pristojbino, oziroma so sicer člani zadruge. Končna odločitev kdo bo vpisan v volilni imenik te skupine, je prepuščena kmetijskim delovnim organizacijam, ki se morajo ravnati po veljavnih zadružnih pravilih. V zbor delovnih skupnosti bodo volili tudi gospodarski pomočniki in 'pomočnice, če so socialno zavarovani, oziroma prijavljeni pri pristojnem organu kot delavci pri zasebnikih. Občani naše občine volijo tudi svoje poslance v zbore zvezne skupščine. Skupaj s pomurskimi občinami bo naša občina izvolila po enega poslanca v vseh pet zborov zvezne skupščine kolikor jih predvideva ustava. Samostojno pa bodo občani volili 'poslance v zbo-l e republiške skupščine. Volili bodo po enega v splošni zbor, politično upravni, gospodarski, kul-tumoprosvetni in socialnozdrav-stveni ali kakor se bo že imenoval. Skupaj s pomurskimi občinami bodo naši občani izvolili pet poslancev v zbore pri zvezni skupščini in samostojno pet poslancev v zbore republiške skupščine. Okrajna skupščina to enodomna, (Nadaljevanje na 3. strani) doma3> i Sedmi april leta 1963 bo ostal v zgodovini jugoslovanskih narodov vsekakor zabeležen kot izredno pomemben dogodek. Tega dne je namreč zvezna ljudska skupščina sprejela ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije. Na zgodovinskem zasedanju, ki je bilo hkrati zadnje zasedanje ljudske skupščine četrtega sklica, je predsenik skupščine Petar Stambolič prebral besedilo odloka o razglasitvi ustave. Pred. tem je predsednik ustavne komisije Edvard Kardelj prebral ekspoze o osnutku ustave, ter med drugim dejal: »Ustava teži za tem, da pride konkreten delovni in življenski interes vseh slojev delovnega prebivalstva čimbolj do izraza v odločujočih organih družbenega samoupravljanja in državne oblasti. Nova struktura naših skupščin od občin do federacije je izraz te težnje. Proizvodno in delovno načelo pri formiranju in organizaciji družbenih predstavništev od spodaj navzgor z novo strukturo skupščin tudi po obliki čedalje bolj izpodriva klasični politično reprezentativni sistem. To je vsekakor ena največjih pridobitev našega družbenega sistema in ena največjih odlik nove ustave«. Ljudska skupščina LRS je dva dni pozneje sprejela novo ustavo socialistične republike Slovenije. Nova jugoslovanska ustava je vzbudila po svetu veliko zanimanje. Sicer pa v mednarodnem političnem in družbenem dogajanju tudi ni manjkalo drugih zanimivih dogodkov. Iz Laosa so časopisne agencije posredovale vznemirljive vesti o novih spopadih med političnimi ozroma vojaškimi skupinami. V Dolini vrčev so se spopadle enote gibanja Patet Lao in generala Kong Lija. Za sedaj gre samo za več ali manj »majhne« oborožene spopade, ki pa se seveda lahko znova spremenijo v državljansko vojno, katere posledic v Laosu še niso utegnili odpraviti. V Laos je prispela takoj mednarodna komisija za nadzorstvo premirja v tej deželi, da bi ugotovila dejanskega krivca za incidente v Dolini vrčev. Razveseljivo bi bilo, če bi se nasprotniki v Laosu pomirili, kajti sicer (Nadaljevanje na 3. strani) Ustava določa 10 ha maksimum Ustava SFRJ, ki je bila pred kratkim sprejeta, zagotavlja kmetom lastninsko pravico na največji površini obdelovalnega kmetijskega zemljišča, česar v osnutku ni bilo. V osnutku je bilo rečeno: Kmetje imajo lahko lastninsko pravico na obdelovalnem in gozdnem zemljišču, katerega največjo površino določi zvezni zakon, ter lastninsko pravico na delovnih sredstvih v mejah in po pogojih, ki jih določi zakon. Ustava pa zagotavlja kmetovalcem lastninsko pravico na zemlji in določa največjo površino: »■Kmetom je zagotovljena lastninska pravica na obdelovalnem kmetijskem zemljišču na največji površini 10 ha na eno gospodarstvo.« V ustavnih določilih je tudi rečeno: Zakon določa, v katerih mejah in pod katerimi pogo- ji imajo lahko kmetje, lastninsko pravico na drugem zemljišču ter v katerih mejah in pod katerimi pogoji imajo lahko drugi državljani lastninsko pravico na kmetijskem in drugem zemljišču. Lastninska pravica na gozdovih in gozdnem zemljišču se ureja z zakonom. Kmetje imajo torej zagotovljeno lastninsko pravico na obdelovalnem kmetijskem zemljišču na površini 10 ha na posamezno gospodarstvo. Ustava prepušča zakonu, naj določi, koliko in pod kakšnimi pogoji imajo lahko kmetje v lasti druge površine (neobdelano kmetijsko površino itd.) ter v kakšnih mejah in pod katerimi pogoji imajo lahko drugi državljani, ki niso kmetje, v lasti kmetijsko in drugo zemljišče, obdelovalno ali neobdelovalno, gradbeno in podobno. (Po »-Večeru«) Razširjena seja občinskega odbo-ra SZDL Konkretizacijo sklepov IV. plenoma GO SZDLJ v občini Lenart Na razširjeni seji občinskega odbora SZDL Lenart, ki so se je poleg članov plenuma udeležili predstavniki vseh kmetijskih organizacij iz občine in občinskega ljudskega odbora, so pred kratkim razpravljali o tem, kako konkretizirati sklepe IV. Plenuma GO SZDLJ. Za razpravo na plenumu so pripravili temeljito analizo, da je v občini Lenart čutiti znaten gospodarski in družbeni napredek. Na seji občinskega odbora SZDL so ugotovili, da je porastel standard kmetijskih proizvajalcev, da so kmetijske delovne organizacije v zadnjem času močno napredovale v pogledu gospodarjenja. Bivše KG Lenart je na primer imelo konec lanskega leta samo 9 milijonov dinarjev izgube napram letu 1961 v višini 36 milijonov dinarjev. Zasebni sektor ni kdove kako napredoval. Standard kmečkega prebivalstva se je predvsem povečal na račun višjih cen kmetijskih pridelkov. Zasebni V teku so razprave o občinskem statutu Občinski ljudski odbor Lenart je dal v tisk osnutek občinskega statuta, ki je bil pred kratkim razdeljen po krajevnih organizacijah občanom. Statut je bil natisnjen v dva tsočih izvodih in je tako večini občanov omogočeno, da se spoznajo z vsemi določili v osnutku statuta. Občinski statut je osnovni samoupravni akt naše občine, zato je izredno važno, kako bo sestavljen. Vse kaže, da bodo občinski statuti zamenjali obstoječi zakon o ljudskih odborih. Občani imajo vso pravico, da aktivno sodelujejo na razpravah o občinskem statutu. Razprave sklicujejo občinski odbor SZDL, krajevne organizacije SZDL in občinski sindikalni svet. Vsak občan ima pravico dati kakršnokoli pripombo k osnutku statuta. Zaželeno je, da so pripombe čimbolj konkretne. Predloge in pripombe je potrebno pošiljati na občinski odbor SZDL Lenart. Razprava o občinskem statutu bo predvidoma zaključena do konca maja. standard pa je deloma porastel tudi zaradi sorazmerno nizke davčne obremenitve. V družbenem sektorju pride v občim 40 tisoč din na ha, medtem ko pri zasebnih kmetih samo 10 tisoč din, kar je precejšnja razlika. Ta razlika se bo deloma zmanjšala s sprejetjem nove lestvice občinske doklade. V zvezi s pogodbenim kmetijskim sodelovanjem so navedli, da število kooperantov iz leta v leto narašča. Leta 1960 je bilo na primer v kooperaciji 1.122 ha zemljišč, medtem ko se je lani ta številka povečala na 1.824 ha. Letošnji plan predvideva povečanje površin v kooperaciji za 500 ha v primerjavi z letom 1962. Poudarili so tudi, da je potrebno težiti k višjim oblikam kooperacije in k upoštevanju obojestranskih koristi zadruge in kmeta. Poseben problem v občini so delavci — kmetje. Teh je 2.162 ali 30%. Njihova zemlja je v večini primerov slabo obdelana, zato so predlagali, da bi pri teh kazalo zaostriti izvajanje odloka o agrotehničnem minimumu. Na seji so še govorili o kulturnem napredku, tisku in drugih pomembnih stvareh, ki so odločilno vplivale na sedanje stanje občine Lenart. Velikostne skupine kmetov Aktualni problemi vasi IN NALOGE SOCIALISTIČNE ZVEZE V OBČINI LENART Piše: Fran jo Muršec Zadnja konferenca socialistične zveze delovnih ljudi občine Lenart je odprla mnogo novih vprašanj in problemov v kmetijstvu, ki se zlasti odražajo pri podružab-ljanju kmetijske proizvodnje in krepitvi socialističnih, družbenoekonomskih odnosov na vasi. Posebej nas je opozoril na aktualne naloge IV. plenuma Zveznega odbora SZDL. Ker želimo obravnavati kompleksno vse probleme, ki kakor koli vplivajo na razvoj kmetijstva je nujno, da analiziramo nekaj najvažnejših pokazateljev, ki konkretizirajo in ki posredno ali neposredno vplivajo na -stanje kmetijstva na vasi. Nagel razvoj socialitičnih odnosov ter gospodarski in družbeni naipredek so pozitivno vplivali na premike na vasi. Na teh temeljih so v povojnem obdobju, zlasti pa še v zadnjem desetletju nastale na vasi velike ekonomske in socialne spremembe. Krepitev materialnih temeljev kmetijstva in vasi sploh, razvoj družbenega sektorja v kmetijstvu, razvoj industrije, razvoj kooperacije, spremembe v lastninski strukturi, daljnosežne spremembe v strukturi prebivalstva, novi odnosi in nazori, težnja mladih po sodobnejšem načinu življenja. Vse to je pogoj, da je postala vas sedaj glede ekonomskega, socialnega in kulturnega stanja drugačna in privlačnejša od prejšnje vasi. Modernizacija kmetijske proizvodnje in njena socialistična preobrazba sta kot poudarja program ZKS dve plati enega samega procesa. To nam nalaga, da se otre-semo delnega enostranskega obravnavanja nalog v kmetijstvu in na vasi. Zato moramo na pospeševanje kmetijske proizvodnje brezpogojno gledati kompleksno. Oglejmo si nekaj podatkov iz naše občine. Smo v neposredni bližini industrijskega Maribora zato ni čudno, da se iz našega območja seli mnogo ljudi. Podatki kažejo, da se letno odseli povprečno 230 prebivalcev ali skoraj toliko, kolikršen je letni prirastek prebivalstva v občini. V glavnem se seli mladina in najbolj produktivno prebivalstvo. Zmanjšuje se število zasebnih kmetijskih prebivalcev. Spreminja pa se tudi struktura kmečkega prebivalstva. Razen tako močnega odseljevanja v mesto je nagli razvoj prebivalstva povzročil naglo naraščanje števila zaposlenih v družbenem sektorju prebivalstva in javnih službah, tudi takega, ki živi še naprej na vasi, oziroma še ni opustil zasebnega gospodarstva. To kategorijo prebivalstva lahko imenujemo tako imenovano mešano prebivalstvo. Da bo jasneje si oglejmo spodnjo tabelo. Od tega_____ Skupaj % kmetov % mešano % neugotov. 1 ha 909 12,5 444 48 437 47 27 od 1 — 3 ha 2.333 32,2 1464 63 867 37 2 od 3 - 5 ha 1.941 26,8 1420 73 517 26 4 od 5 - 8 ha 1.459 20,2 1185 80 273 18 1 od 8 — 10 ha 593 8,3 525 88 68 11 upaj: 7.235 100 5.038 69 2.162 30 34 (Nadaljevanje na 7. strani) PRED VOLITVAMI (Nadaljevanje s 1. strani) občinska skupščina bo iz svoje sredine izvolila tri poslance v okrajno skupščino. Posebno pozornost bo potrebno pred volitvami posvetiti izbiri kandidatov za občinsko skupščino. Teži se za tem, da kandidirajo mlajši ljudje in ženske v večji meri, kakor je to bil primer pri zadnjih volitvah. V sedanjem občinskem ljudskem odboru je namreč samo ena ženska, kar je odločno premalo glede na število žensk v naši občini in njihovo vlogo v družbenem življenju in v družini. V skupini kmetijstva bo predvsem veljalo posvetiti vso pozornost mlajšim kmetijskim strokovnjakom, ki naj LETOS ZAČETEK GRADNJE TOVARNE SADNIH KONCENTRATOV (Nadaljevanje s 1. strani) za domači trg, bo večji del proizvodov izvažala na tuja tržišča, bodisi v Ameriko in druge dežele. Zanimanje za tovrstne proizvode je zlasti v Ameriki veliko. Nedvomno je zelo pomembno, da bo tovarna z izvozom ustvarila skoraj 364 milijonov deviznih dinarjev. Z izgradnjo tovarne sadnih kon- ORCINSKI DRUŽBENI PLAN ZA LETO 1963 (Nadaljevanje s 1. strani) čanje krmilnih rastlin. Taka proizvodnja bo znatno vplivala na razvoj živinoreje kot osnovne gospodarske panoge v občini. Sta-lež živine se je v začetku letošnjega leta v zasebnem sektorju nekoliko znižal. Do znižanja je prišlo zlasti zato, ker kmetovalci niso pospravili vse krme. Deloma pa so knno uničile tudi poplave. V hlevih kmetijskih organizacij in s predvideno gradnjo pitališča v Sp. Porčiču za 1.500 glav ter s pogodbenim sodelovanjem bo moč povečati število živine na 3.300 glav. Proizvodnja mleka v letu 1963 predvidoma ne bo povečana. Na našem območju se živina redi v glavnem za zakol. Razpoložljiva investicijska sredstva bodo letos uporabljena za gradnjo hlevov, za nakup zemljišč, za agro in hidromelioracijo, obnovo sadovnjakov, in dopolnitev kmetijske mehanizacije. VSO POZORNOST RAZVOJU OBRTI Hiter razvoj gospodarstva, večanje osebne potrošnje in družbe- bi kandidirali. Nasploh se bo veljalo pri razpravah o kandidatih za občinsko skupščino držati pravila, da morajo biti člani občinske skupščine zelo strokovno in politično sposobni ljudje, ki bodo videli interese občanov in družbene skupnosti. Priprave v zvezi z volitvami vodijo organizacije Socialistične zveze, ki bodo organizirale sestanke po vaseh. Nekaj takih sestankov je že bilo te dni. Občani bodo imeli priložnost na sestankih SZDL široko obravnavati priprave na volitve. Priprave na volitve pa bodo ozko povezane z obravnavanjem krajevnih in občinskih problemov ter uspehov, ki smo jih v povojnem času dosegli. centratov pa se odpirajo nove možnosti za polno izkoriščenost vodovoda, ki je sedaj komaj za četrtino izkoriščen. Predvidevajo, da bo tovarna potrebovala dnevno korog 180 kubikov vode. Za črpanje takšne količine vode bodo potrebovali okrog 13 ur, medtem ko sedaj črpajo za potrebe Lenarčanov le 6 ur dnevno. Upajmo, da letos glede tovarne sadnih koncentratov ne bo ostalo samo pri besedah in na papdrju, kakor vsa leta nazaj. nega standarda zahtevajo tudi večanje obrtne proizvodnje, uslug Ln storitev. V zadnjih letih je obrt v občini sicer dosegla znaten napredek. Čuti pa se pomanjkanje posameznih obrtnih panog, ki delajo neposredno za potrošnike. Za povečanje obrtnih zmogljivosti in izboljšanje delovnih pogojev bo v razvoj obrti vloženo skupaj 26 milijonov din ali za 26 odstotkov več kakor leta 1962. Investiralo se bo predvsem v proizvodno obrt (86,8%). Letos bo obrtno podjetje Klemos v Lenartu svojo proizvodnjo znatno razširilo. Zaradi tega se v prvi vrsti predvideva za letos povečani obseg storitve in sicer za 24,7%. Letos se večja pozornost posveča tudi razvoju zasebne obrti, ki je znatno zaostajala za družbeno obrtjo. Iz leta v leto je v občini manj registriranih obrtnikov, medtem ko se število šušmarjev občutno veča. Občinski družbeni plan predvideva, da bi se letos ob znatno povoljnejši davčni politiki za zasebne obrtnike storitve povečale za 6,7 odstotkov. O predvidevanjih letošnjega ob-činskega družbenega plana bomo še .poročali. KG Lenart je imelo vso zimo na prostem nekatere kmetijske stroje, ki so se zaradi tega kvarili. Zakaj tega niso preprečili? M. P. Lenart Ob priključitvi KG Lenart h KZ Lenart je bila imenovana komisija za prevzem strojev od KG Lenart. Komisija je imela nalogo, da poleg prevzema ugotovi zapisniško stanje strojev glede na vzr-ževanje in skladiščenje. Pregled je bil opravljen na vseh obratih in deloviščih. Komisija pa je o stanju pripravila obširno poročilo. Iz poročila je razvidno, da je KG posedovalo precej starih in iztrošenih kmetijskih strojev, ki niso več uporabni za kmetijsko proizvodnjo. Te stroje bo potrebno prodati in KZ Lenart razbremeniti z njihovo amortizacijo. Razen težkega rigolnega pluga ni bil noben stroj na prostem in izpostavljen vremenskim neprilikam. Mafes Krajnc vodja stroj, transp. službe KZ Lenart Svoj čas se je govorilo o razširitvi obmejnega pasu za maloobmejni promet s sosednjo Avstrijo. Zanima me, koliko je na tem resnice in katere k. o. bi prišle v poštev? Š. I. Zerjavci Po Gleichenberškem sporazumu je zaenkrat določen obmejni pas za maloobmejni promet s sosednjo Avstrijo na 10 km. Da bi se obmejni razširil, nam zaenkrat ni znano. _ V »Večeru« sem bral, da se bodo v bodoče potni listi za inozemstvo izdajali na občinah. Ali to drži? C. J. Sp. Ročica Kakor hitro bo zasedeno delovno mesto na odseku za notranje zadeve pri občinskem LO Lenart z uslužbencem, ki bo delal na obmejni službi in izdajal potne liste za inozemstvo, se bodo vse listine dobile pri navedenem odseku. Pogoji, ki jih moram izpolnjevati za vpis na učiteljišče? J. K. Lenart Kakšni so pogoji za sprejem na učiteljišče v Maribor ali kje drugje, nam ni znano. Prosimo, da se obrnete direktno na učiteljišče. Alfred Pirher občo upravo in družb, načelnik oddelka za službe ObLO Lenart Doma in po svetu (Nadaljevanje z 2. strani) lahko pride spet do državljanske vojne in nepotrebnih mednarodnih zapletov zaradi tujega vpliva v tej deželi Daljnega vzhoda. V Kairu so se te dni končala intenzivna posvetovanja med delegacijami Združene arabske republike, Iraka in Sirije o ustanovitvi federacije. Razgovori so bili zaključeni uspešno, saj so se delegacije sporazumele o Naše ceste so zelo slabe. Krajevni samoprispevek pa se deli za različne potrebe. Zakaj se ne koristi samo za popravilo cest? M. N. Žitnice Na podlagi sklepov zborov volivcev v občini Lenart o uvedbi krajevnega prispevka je občinski ljudski odbor na ločenih sejah obeh zborov 9. decembra 1961 potrdil sklepe zborov volivcev ter sprejel odlok o uvedbi krajevnega prispevka. Odlok je bil objavljen v Ur. vestniku okraja Maribor št. 2-25 in 26 z dne 26. 1. 1962. Na zborih volivcev so predlagali, da se iz zbranih sredstev krajevnega prispevka dodelijo določeni zneski za ceste, pokopališča, kulturne domove, šole in ostale komunalne objekte. V kakšne namene se sredstva trosijo, je odvisno od sklepa zbora volivcev. Če zbor volivcev odloči, da gre ves prispevek za ceste, se v druge s vrhe ne more koristiti. Slavko Kurečič, referent za kom. zadeve ObLO Lenart 71. člen osnutka občinskega statuta določa, da z dohodki iz krajevnega samoprispevka razpolaga krajevna skupnost. Ti dohodki se morajo porabiti edino za namen, za katerega so bili prispevanj. urednik »Domačih novic-« Stefanee Tone Kje se bo gradila nova šola? V Gradišču ali Cerkvenjaku? Potreba po šoli je v obeh krajih. J. 2. Zg. Porčič V perspektivnem planu občine Lenart je predvidena gradnja nove šole v Cerkvenjaku. Tozadevne načrte občinski ljudbor že poseduje. Mišljena je bila gradnja 6-razredne osnovne šole z vsemi drugimi prostori, ki so potrebni za funkcioniranje šole (kabineti, šolska kuhinja, telovadnica). Predračun za tako^ gradnjo znaša 130 milijonov din. Ker občina nima potrebnega denarja, okraj in republika pa ne moreta dati sredstev, se z gradnjo nove šole v Cerkvenjaku ne more pričeti. Kar zadeva gradnje nove šole v Gradišču, je šolski odbor Gradišče predlagal občinskemu ljudskemu odboru gradnjo šole. Konkretnih razgovorov o tem pa še ni bilo, niti ta gradnja ni predvidena v perspektivnem planu občine. Jožica Plevnik referent za šolstvo ObLO Lenart ustanovitvi Združene arabske republike, v katero so vključene vse tri omenjene arabske države. Glavno mesto nove unije je Kairo. ZAR bo imela za sedaj skupni vrhovni svet za planiranje, za kmetijske, industrijske in trgovinske zadeve ter komunikacije. Arabski svet je svoj čas že poznal podobno federacijo med Egiptom ifl Sirijo, ki pa je pozneje razpadla. Sedaj so ustanovitev unije proučili z vseh plati in verjetno je. da bo nova ZAR uspešna. Učiteljska stanovanja v številkah Letos se predvideva pospešena gradnja učiteljskih stanovanj. Od skupnih razpoložljivih sredstev za stanovanjsko izgradnjo v višini 102 milijona din se bo letos predvidoma potrošilo za gradnjo oziroma adaptacijo učiteljskih stanovanj 27 milijonov 900 tisoč din. Del teh sredstev^ je predvidenih za izdelavo načrtov. 100 milijonov 500 tisoč dinarjev se namerava vložiti v ureditev učiteljskih stanovanj v Jurovskem dolu. S temi sredstvi nameravajo dvigniti šolsko poslopje za eno nadstropje in preurediti gasilski dom. V Gradišču naj bi se letos v izgradnjo učiteljskih stanovanj investiralo 6 milijonov dinarjev. S temi sredstvi bi se preuredila zgradba bivša last Dreo. Za učiteljska stanovanja v Lokavcu in Zg. Sčavnici pa naj bi se letos predvsem izdelali načrti. Lokavec bi v ta namen to leto potrošil 10 milijonov dinarjev, medtem ko Zgornja Ščavnica milijon 400 tisoč din. Skupaj se bo letos zgradilo 11 učiteljskih stanovanj. V tem letu pa naj bi izdelali načrte še za približno toliko stanovanj, ki bi se gradila ali vsaj dogradila prihodnje leto v kolikor bi se z gradnjo eventualno začelo že letos. in Sliki 1. maja V naši občini je trenutno zaposlenih blizu 1000 delavcev, ki nimajo povsem urejene prehrane, zlasti to velja za delavce zaposlene na kmetijskih zadrugah in gospodarstvih. Do pred kratkim so imeli edini v občini obrat družbene prehrane v usnjarni brez toplih obrokov. Topli obroki so zlasti potrebni v poletnem času kmetijskim delavcem, ki sedaj ne dosegajo zaželenih proizvodnih rezultatov ob večkrat suhem kruhu in jabolčniku, ki kvečjemu organizem slabi. Občinska konferenca za družbeno aktivnost žensk se že skoraj leto dni bori za to, da bi urediil en obrat družbene prehrane v občini za vse delovne organizacije. Do pred kratkim se za predlog občinske konference žensk delovne organizacije niso kdove kako zavzemale, bolj so stremele za tem, da organizirajo lastne obrate, ki pa glede na majhno kapaciteto ne bi bili rentabilni. Da bi problem družbene prehrane končno rešili, je pred kratkim občinski odbor SZDL sklical razširjeno sejo Izvršnega odbora občinske konference in predstavnikov delovnih organizacij. Na seji, katere so se udeležili domala vsi obrat družbene prehrane ? direktorji, oziroma drugi predstavniki delovnih organizacij občine, so se končno zedinili za enoten obrait družbene prehrane v občini, ki bo v prostorih Kmetijske zadruge Lenart. Toplo hrano nameravajo razvažati na posamezne obrate, oziroma delovišča. ki so nekatera oddaljena tudi do 10 km. Obrat družbene prehrane bo upravljal upravni odbor se-tavljen iz predstavnikov vseh delovnih organizacij, katerih delavci se bodo hranili v tem obratu. Delovne organizacije naj bi za kritje stroškov prispevale določeni delež glede na število zaposlenih. Gospodinjski center bo izdelal jedilnike. Računajo, da bi obrok moral vsebovati vsaj 1000 kalorij. Urejevanje obrata bo vodil poseben iniciativni odbor, ki so ga imenovali na zadnji seji. Predvidevajo, da bo obrat družbene prehrane v Lenartu začel delovati s polno kapaciteto 1. maja letos. Na seji je bila večina mnenja, da se bo enoten obrat za vse delovne organizacije izplačal in bodo stroški precej nižji, kakor bi bili, če bi vsaka delovna organizacija organizirala lasten obrat. Delovni fantje in dekleta iz Zavrha Mladinski aktiv v Zavrhu je svoj čas štel le 17 članov, sedaj pa jih je že 37. Precej mladincev je zastopanih v upravnem odboru Turističnega društva, v odboru SZDL in RK. Mladinci in mladinke iz Zavrha so študirali govor tov. Tita, ki ga je imel na VII. kongresu ZMJ. Fantje in dekleta so se zelo zavzeli tudi za čim hitrejšo dograditev razglednega stolpa v Zavrhu, zato so opravili 140 prostovoljnih delovnih ur. Predavanja o osnutku ustave se je udeležilo 40 mladincev. Pravkar se ukvarjajo s problemom, kako poskrbeti za mlado delovno silo, ki se želi zaposliti v industriji. V Zavrhu mladina sodeluje z vsemi organizacijami in pri tem nima posebnih težav. Zadnji čas so navezali stike tudi z aktivom v Selcih. Vsestranska aktivnost Mladinski aktiv v Cerkvenjaku je sestavljen pretežno iz kmečke mladine, ki se po težkem kmečkem delu rada poveseli in izobražuje. Predstavniki mladinskega aktiva iz Cerkvenjaka pravijo, da mladino priteguje v svojo organizacijo predvsem vsestransko aktivno delo, ne pa zgolj ples, kot se ponekod dogaja. Fantje in dekleta iz Cerkvenjaka so uspešno sodelovali v igri »Metež«. Samostojno pa so se lotili študija neke MLADINE V CERKVENJAKU težke igre, ki je lepo uspela. Priredili so tudi »Šolo za življenje«-, ki je žela velik uspeh. Mnogo mladih so vključili v strelsko družino in šahovsko sekcijo. Šahisti so se že pomerili s tekmovalci iz Vito-marcev. Cerkven jaška mladina se dan za dnem zbira v svojem klubu, ki je lepo urejen, kjer gleda televizijski program in se tudi drugače izživlja. Sedaj se zlasti pripravljajo na praznovanje dneva mladosti. Po občinski dramski in pevski reviji V nedeljo 31. marca je bila z uprizoritvijo igre »Molčeča usta« v izvedbi PD Benedikt zaključena občinska dramska revija v kateri je sodelovalo pet igralskih skupin iz Lenarta, Gradišča, Selc, Benedikta in Voličine. Lenarčani so se predstavili z dramo iz povojnega življenja na Norveškem »Mladost pred sodiščem«, Gradiš-čani z ameriško komedijo »Namišljeni zdravnik«, Selčani z domačo igro »Poročil se bom s svojo ženo« in voličinski igralci s komedijo »Sreča na upanje«. V vseh uprizoritvah so se igralci zelo potru-diil. Revija je pokazala, da zani- manje za gledališko amatersko dejavnost ne upada in, da se igralske skupine lotevajo čedalje zahtevnejših stvaritev. Na občinski reviji pionirskih in otroških zborov v nedeljo 31. marca v organizaciji šol lenarške občine so se pomerile šole Lenart, Zg. Sčavni-ca, Benedikt in Ceritvenjak. Mladi pevci so tudi tokrat lepo zapeli. Uspehi bi bili še večji, če bi imeli na razpolago več kvalificiranih pevovodij. Med najboljše zbore, ki smo jih slišali na zadnji reviji vsekakor sodi zbor iz Cerkvenjaka. V BESEDI Pred dnevi so delavci začeli z utrjevanjem cestišča ob podjetju Klemos v Lenartu. To je hkrati začetek del na cesti skozi Lenart. Na sliki: delavci nakladajo zemljo V Lenartu te dni na veliko podirajo nekatere zgradbe, ki jih bodo nadomestile druge ali pa bo novi prostor uporabljen za kaj drugega. Pravkar podirajo zgradbo, kjer je postaja LM. Pred kratkim pa so delavci podrli gospodarsko poslopje ob novem bloku. (Na sliki.) Tudi stanovanjska hiša na sliki bo kmalu odstranjena. Tako bo lep pogled na Lenart z radgonske strani. Zlasti bo dobro viden novi stanovanjski blok NAGRADNA UGANKA Na nagradno uganko objavljeno v 6. številki »-Domačih novic« smo prejeli nekaj več odgovor. Zal pa moramo sporočiti reševalcem, da niti en odgovor ni bil pravilen, za"to običajne nagrade ne bomo podarili. VPRAŠANJA: 1. Predpis, ki urejuje pravice, obveznosti in odnose občanov v občini (pred kratkim so o njem razpravljali na sestankih SZDL)? 2. Koliko je obrat »Mesnine« v Voličini presegel družbeni plan za leto 1962 (v odstotkih)? 3. V sestavu katere šole je bila pred kratkim razpušče- . na občinska godba na pihala? 4. Znana partizanska bolnišnica v Voličini? 5. Partizani, ki so leta 1944 delali na terenu v Voličini? 6. Lonec po domače? 7. Kaj predstavlja kratica TSK (dobro preberite današnjo številko). 8. Organizacija, ki letos proslavlja 100-letnico obstoja? 9. Kje v občini je bilo najdeno dobro ohranjeno kameno orodje? 10. Zgradba, v kateri sta uredništvo in uprava »Domačih novic«? Reševalce opozarjamo, da je vsaj četrtina vprašanj vzetih iz »Domačih novic«. Rešitve pošljite na naslov: »Domače novice« Lenart, Radgonska cesta 9 do vključno 1. maja 1963. REŠITEV IZ 6. ŠTEVILKE 1. Alfonz Groman, 2. pluga, 3. Zg. Voličina, 4. Lenart, Gradišče, Voličina, Jurovski dol, Zg. Ščavniea, Cerkve-njak in Benedikt, 5. občinski ljudski odbor, 6. muzikant, 7. Rojs Srečko-Niko, 8. Socialistična zveza delovnega ljudstva, 9. Emestek Golob-Petrek, 10. Benedikt. Mlinarska obrt izumira govoril še na nekaj drugih vprašanj. Kdaj in zakaj ste se odločili za mlinarski poklic? Leta 1926, ko sem se preselil v Cermljenšak, so me vaščani začeli nagovarjati, naj obnovim mlinček ob potoku, ki sem ga kupil skupaj z majhnim posestvom. V tem času je na tem majhnem potoku v Cermljenšaku bilo 9 mlinčkov v katerih so okoliški kmetje mleli predvsem koruzo, ječmen, oves in rž. Danes še životarijo trije mlini, kajti kmetje vedno bolj kupujejo moko in zrnje prodajajo. Sicer pa meljejo v večjih in sodobnih mlinih. Kot mlinar prihajate v stik s kmečkimi ljudmi. Opišite nam eno takih zanimivih srečanj. V stari Jugoslaviji je neki manjši posestnik prišel po obljubljeno moko. Moke mu žal nisem mogel dati, ker mi je ponoči ne vem kako odtekla voda iz »zajzde«. Življenje je bilo takrat slabše. Kmetje niso kupovali toliko kruha in moke kakor danes. Kaj ste v svojem življenju doživeli veselega ali žalostnega? Najbolj veseli dogodek zame je bilo srečanje z mojima sinovoma, ki sta že 30 let v Franciji kot ekonomska izseljenca. Najbolj žalostni trenutki v mojem življenju so bili takrat, ko smo bili vsak dan pripravljeni, da nas bodo Nemci izselili. Zena je noč in dan jokala. Mlini ropotajo ob Slovenjegori-ških potokih in se še z zadnjimi močmi otepajo s časom, ki jih bo slej ko prej prehitel in prepustil pozabi. Živimo v dobi hitrega tehničnega napredka. 1 2 3 4 5 6 7 8 !■■■■■■« :::::::: :::::::: 9 10 ■■■■■■■■ ■vaaaaaa aaauaaaa ■aaaaaaa IIHIlill 14 11 IIII5III ■■■■■■■■ ■■■■■■■■ ■■■■■■■■ ■■■■■■M ■■■■■■■■ !■■■■■■■ 12 ■■■■ ■■■■ ■ ■■C ■■■■ ■ ■■■ ■■■■ 17 ■■■■ ■■■■ ■ asa ■■>■ fcnaa uaa 13 15 16 I s::: ■ ■■■ ■ 6M ■ ■■■ ■ ■OB :::: 18 ■■■■■■■a i::-:::: 19 20 21 ■■■■■■■■ ■■■■■■■■ ■■■■■■■■ ■■■»■■■ ■■■■■■■■ 22 ■■■■■■■■ ■■■■■■■i iBaaaaaa ■■■■■■pa :::::::: 23 ■■■■■■■■ ■■■■■■■■ 24 25 26 ■■■a ■ ■■H ■ ■■ ::: ■■■■ :::: sss: !■■■ 27 28 Bralcem prispevkov »SLOVENSKE GORICE V BORBI« in »gLOVENSKE GORICE V 'PRADAVNINI« Radi nujnosti objave odloka o določitvi volilnih enot v naši občini, sta nadaljevanji obeh člankov v tej številki odpadli. V prihodnji številki bo pa redno nadaljevanje. Uredništvo STROGO xAupHo NEUREJENE DRUŽINSKE RAZMERE Zaradi pijančevanja je mnogo tragedij v naših kmečkih družinah, ki jih najbolj občutijo otroci, ki so zaradi tega brez prave vzgoje. Letos, ko proslavljamo 100-letnico RK je nedvomno potrebno borbi proti alkoholizmu posvetiti vso pozornost z javnim opozarjanjem na ta pojav. Ne smemo dopustiti, da bi se zgodilo, kakor se dogaja v Zg. Ščavnici: Blizu krajevnega centra stanuje sedemčlanska družina Vajnhandl. Oče in mati odhajata od doma in puščata otroke vnemar: brez hrane Rodil se je 1894 leta v Doliču v Prekmurju. V Cermljenšak se je prispel 1926. leta. Tam po malem melje v svojem mlinu ob potoku. Mlinarska obrt izumira, nam je povedal Jožef Zrim iz Cermljenšaka in ob tej priliki od- MALA KRIŽANKA Vodoravno: 1. upad morske vode, 5. vrata pri ograji, 8. prikupen, 9. dvojina (lat.), 11. veznik, 12. prebivalec CSSR, 13. vrsta zemlje, 15. kapusov škodljivček, 17. del voza, 18. neodrezan, 19. ptica, 21. enota v elektrotehniki, 22. občinski ljudski odbor, 23. medmet, 24. alkoholna pijača, 26. jugoslov. radio-televizija, 27. surovina za izdelavo piva, 28. na-■ selje. Navpično: 1. otok v Jadr. morju, 2. rimski filozof, 3. pripovedna pesem, 4. mesto na jugu polotoka Arabije, 5. italijanski spol-nik, 6/ moško ime, 7. če ali. ., 10. medmet, 12. zdrav, 14. sedež občine, 16. palica, 17. makedonsko kolo, 19. vrsta prestopka, 20. prevozno sredstvo, 21. naselje, 22. osebni zaimek, 25. deseta in peta črka abecede, 26. slov. pesnik in pisatelj (Dunajski sonet). Lenart, Slov. gor Jože Ornik, Pogovor z dopisniki Iz Radehove smo dobili nepodpisan dopis v zvezi s pripombami na občinski družbeni plan in proračun. Dopis je romal v koš, ker je podpisan samo s »Prizadetimi vaščani Radehove«. Obrnite se na Občinski ljudski odbor Lenart, oddelek za gospodarstvo. Prihod- njič pa zberite toliko poguma in se podpišite s polnimi imeni. Anton Kocbek iz V. P. 79-74-23 Titovo Užice piše o življenju v JLA. Prispevka ne bomo objavili, ker podobnih prispevkov dobimo veliko. Prihodnjič nam pošljite kak zanimiv prispevek o športnih in kulturnih dejavnostih v vaši edinici. Ce bo zanimiv, ga bomo rade volje objavili. Filmski spored GRADIŠČE 21. aprila ob 15. in 20. uri »ZAKON PRERIJE« — ameriški barvni kinemaskopski film 28. aprila ob 15. in 20. uri »ČRNA ORHIDEJA« — ameriški barvni VV film VOLIČINA 21. aprila ob 16. in 18.30 »SEDMI RAZRED« — italijanski mladinski film 28. aprila ob 16. in 18.30 uri »KAPITANOV A HCl« — sovjetski kinemaskopski film PISMA BRALCEV Tovariš urednik! Vojaški rok služim na otoku Vlastovo v Dalmaciji. Tukaj je lepo. Ni take zime, kakor doma. Nahajamo se blizu italijansko-jugo-slovanske meje. Veseli me, da lahko služim rok v JLA prav na naši meji. Ponosen sem na to, da sem čuvar naše domovine. Veliko sreče želim fantom, ki so pravkar šli v JLA in tistim, ki odhajajo. Videli bodo, da služiti v naši JLA ni težko. Prisrčno pozdravljam svoje starše s pozdravom: ZDRAVO! Drago Pušenjak, desetar V. P. 3751-7 Lastovo — Dalmacija in v nesnagi. Zato se lačni otroci potikajo za kruhom od hiše do hiše. Oče sicer malo zasluži, vendar še tisto zapi-je. Imel je primerno stalno službo, ki pa jo je svojevoljno zapustil. Takih, oziroma podobnih primerov je še več, zato jim velja posvečati več skrbi tudi po upravni poti. ZNANE IN NEZNANE STRANKE Res je, da se danes v raznih lokalih od trgovine do gostilne stranke ne merijo več po zunanjem videzu, po izgledu in obleki, in, da zaradi slabšega videza ni zapostavljanja pri postrežbi. Res pa je še vedno, da zlasti v trgovini pridejo na vrsto prej poznane stranke. Tak primer nam je poslal dopisnik iz Jur. dola, ki med drugim pravi: »Nekega dne popoldne sentC^p v trgovini Potrošnika, poslovalnica ,Križišče' Lenart čakal na nakup od 16.30 do 17.45. Strankam sta stregla Stanko in Silva. To je sicer v redu, vendar ni v redu, da sta stregla neglede na vrstni red zlasti poznanim strankam iz bližnje okolice. Za moje večkratno opozorilo in prošnje se nista zmenila. Šele na odločen protest mi je poslovod-kinja postregla. Menim, da je pravilno, če se strankam streže po vrsti kot prihajajo in ne le po poznanstvu.« Križan Ivan, ml. Zitnice 63, p. Jurovski dol ZBORI VOLIVCEV po volilnih enotah za volitve odbornikov v občinsko skupščino Lenart bodo predvidoma v nedeljo, dne 28. aprila. ZBORI volivcev (bodo sklicani s posebnim sklicem, ki bo pravočasno objavljen na krajevno običajen način. Na podlagi 37. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih sku,pščin je Občinski ljudski odbor v Lenartu na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 11. aprla 1963 sprejel ODLOK o določitvi volivnih enot za volitve odbornikov in števila odbornikov, ki se volijo v vsaki volivni enoti v občinsko skupščino v Lenartu. 1. člen Za volitve odbornikov v občinski Zbor, ki bodo dne 26. maja 1963 se določijo na območju občine Lenart naslednje volivne enote, v katerih se voli po en odbornik Občinskega zbora in sicer: Volivna enota štev. 1 obsega naselja: Lenart Radehova Volivna enota štev. 2 obsega naselja: Sp. Zerjavci Zg. Zerjavci Volivna enota štev. 3 obsega naselja: Sp. Porčič Z g. Porčič Volivna enota štev. 4 obsega naselja: Ločki vrh Obrat Sp. Ročica Stara gora Trotkova Zenjak Volivna enota štev. 5 obsega naselja: Sp. Gasteraj Sr. Gasteraj Zg. Gasteraj Zitnice Volivna enota štev 6 obsega naselja: Zg. Sčavnica Volivna enota štev. 7 obsega 'naselja: Dražen vrh (del) Lokavec Rožen grunt Volivna enota štev. 8 obsega naselja: Proleh Krivi vrh Zg. Ročica Žice Volivna enota štev. 9 obsega naselja: Ana Kremberg Ledinek Volivna enota štev. naselja: Bačkova Drvanja Ihova Volivna enota štev. naselja: Benedikt \ Negovski vrh Trije kralji Trstenik Stajngrova Volivna enota štev. naselja: Osek Sp. Verjame Zg. Verjane Volivna enota štev. naselja: Gradišče Zg. Senarska Volivna enota štev. 14 obsega naselja: Brengova Cenkova Vanetina Volivna enota štev. 15 obsega naselja: Cerkvenjak Cagona Kadrenci Stanetinci Volivna enota štev. 16 obsega naselja: Cogetinci Grabonoški vrh Ivanjski vrh Kornarnica Volivna enota štev. naselj a: Andrenci Peščeni vrh Smolinci Zupetinci Volivna enota štev. naselja: Gočova Sp. Senarska Volivna enota štev. naselja: Cermljenšak Gradenšak Nabišec Zavrh Volivna enota štev. naselja: Sp. Voličina Volivna enota štev. naselja: Dolge njive Rogoznica Selce Straže Volivna enota štev. naselja: Lormanje Močna Štarova Vinička vas Zamarkova Volivna enota štev. 23 obsega naselja: Zg. Voličina Volivria enota štev. 24 obsega naselja: Partinje Volivna enota štev. 25 obsega naselja: Jurovski dol Malna Varda 2. člen Za volitve odbornikov v zbor delovnih skupnosti, ki bodo dne 24. maja 1963, v podskupini kmetijstva pa 26. maja 1963, se določijo na območju občine Lenart .naslednje volivne enote in število odbornikov, ki se volijo v njih, dn sicer: A. v skupini gospodarstva: a) prva podskupina: Volivna enota štev. 1, v kateri se voli 1 odbornik, obseea delovno organizacijo: 1. Podjetje »Konus« Slov. Konjice - obrat Lenart. Volivna enota štev. 2, v kateri ee voli 1 odbornik, obsega delovne organizacije: 1. Obrtno podjetje »Klemos« Lenart. 2. Elektro Mariibor-okolica rajon Lenart. Volivna enota štev. 3, v kateri se voli 1 odbornik, obsega delovne organizacije: 1. Obrtno gradbeno podjetje »Remont« Lenart. 2. Cestno podjetje Maribor -enota Lenart, 3. Obrtno podjetje Dimnikar-stvo Lenart, 4. NB - podružnic^ Lenart, 5. PTT podjetje Maribor - pošte: Lenart, Gradišče, Benedikt, Cerkvenjak, Voličina, Jurovski dol in Zg. Sčavnica, 6. Komunalni zavod občine Lenart. Volivna enota štev. 4, v kateri se voli 1 odbornik, obsega delovne organizacije: 1. Pekarna Lenart, 2. Obrtna delavnica Krojaštvo in šiviljstvo Lenart - obrat Lenart, 3. Obrtniki, ki so člani zbornice in obrtniški delavci, ki delajo izven delovne organizacije na območju občine Lenart. Volivna enota štev. 5, v kateri se voli 1 odbornik, obsega delovne organizacije: 1. Trgovsko podjetje »Potrošnik« Lenart, 2. Trgovsko podjetje »Izbira« Cerkvenjak, 3. Gostinsko podjetje Lenart, 4. Trg. podjetje »Meso« Maribor - ohrat Maribor, 5. Trg. podjetje »Fructus« Koper - obrat Hrastovec. b) druga podskupina: Volivna enota štev. 1, v kateri se voli 1 odbornik, obsega kmetijsko organizacijo - Kmetijsko zadrugo Zg. Sčavnica - Veifca (del) - naselja: 1. Dražen vrh (del) 2. Lokavec 3. Rožengruint Volivna enota štev. 2, v kateri se voli 1 odbornik, obsega kmetijsko organizacijo - Kmetijsko zadrugo Zg. Sčavnica - Velika (del) - naselja: 1. Ana 2. Bačkova (del) 3. Krivi vrh 4. Zg. Sčavnica Volivna enota štev. 3, v kateri se voli 1 odbornik, obsega kmetijsko organizacijo - Kmetijsko zadrugo Zg. Sčavnica - Valka (del) - naselja: 1. Proleh 2. Kremberg 3. Ledinek 4. Zg. Ročica 5. Žice Volivna enota štev. 4, v kateri se voli 1 odbornik, obsega kmetijsko organizacijo - Kmetijsko zadrugo Lenart - obrat Benedikt. Volivna enota štev. 5, v kateri se vcili 1 odbornik, obsega kmetijsko organizacijo - Kmetijsko zadrugo Lenart - obrat Porčič. Volivna enota štev. 6, v kateri se voli 1 odbornik, obsega kmetijsko organizacijo - Kmetijsko zadrugo Lenart - Obrat Jurovski dol. Volivna enota štev. 7, v kateri še voli 1 odbornik, obsega kmetijsko organizacijo - Kmetijsko zadrugo Lenart - obrat Gradišče, Volivna enota štev. 8, v kateri se voli 1 odbornik, obsega kmetijsko organizacijo - Kmetijsko zadrugo Lenart - obrat Cerkvenjak. Volivna enota štev. 9, v kateri se voli 1 odbornik, obsega kme- tijsko organizacijo - Kmetijsko gospodarstvo Selce. Volivna enota štev. 10, v kateri se voli 1 odbornik, oibsega kmetijsko organizacijo - Kmetijsko zadrugo Lenart - obrat Voličina (del) - naselja: 1. Sp. Voličina 2. Zg. Voličina Volivna enota štev. 11, v kateri se volita 2 odbornika, obsega kmetijske organizacije: 1. Kmetijsko zadrugo Lenart, obrat Lenart, 2. Veterinarsko postajo Lenart, 3. Zvezo ribiških družin Maribor - obrat Hrastovec Volivna enota štev. 12, v kateri si voli 1 odbornik, obsega kmetijsko organizacijo - Kamtijstoo zadrugo Lenart - ohrat Voličina (del) - naselja: 1. Cermljenšak 2. Dolge njive 3. Gradenšak 4. Rogoznica 5. Selce 6. Straže 7. Zavrh B. v skupnosti prosvete in kul- ture: Volivna enota štev. 1, v kateri se voli 1 odbornik, obsega delovne organizacije: 1. Osnovna šola Lenart 2. Osnovna šola Voličina 3. Delavska univerza Lenart Volivna enota štev. 2, v kateri se voli 1 odbornik, obsega delovne organizacije: 1. Osnovna šola Benedikt 2. Osnovna šola Cerkvenjak 3. Osnovna šola Gradišče Volivna enota štev. 3, v kateri se voli 1 odbornik, obsega delovne organizacije: 1. Osnovna šola Jurovski dol 2. Osnovna šola Lokavec 3. Osnovna šola Zg. Sčavnica C. v skupini zdravstva in social- nega varstva: Volivna enota štev. 1, v kateri se^oli 1 odbornik, obsega delovni organizacijo: Zavod za duševno defektne Hrastovec - enota Hrastovec. Volivna enota štev. 2, v kateri se voli 1 odbornik, obsega delavne organizacije: 1. Zdravstveni dom Lenart 2. Lekarna Lenart 3. Oitroški vrtec Lenart 4. Občinski odbor RK Lenart D. v skupini delovnih ljudi v državnih organih, družbenih organizacijah in društvih: Volivna enota štev. 1, v katerli se voli 1 odbornik, obsega delovni skupnosti: 1. Občinski odbor SZDL Lenart 2. Postaja ljudske milice Lenart Volivna enota štev. 2, v kateri se voli 1 odbornik obsega delovni skupnositii: 1. Uprava Občinskega ljudske- 2. Občinski komitet ZKS Lenart. ga odbora Lenart 3. Zavod za zaposlovanje delavcev (Nadaljevanje na 7. strani) OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA O POMOČI PRIZADETIM KRAJEM Občinski odbor RK je skupaj z krajine, občinskim odborom SZDL sestavil štab, ki organizira zbiranje prostovoljnih prispevkov za prebivalstvo prizadeto po nedavnih poplavah v južnih delih države. Našim prebivalcem je gotovo znano, v kakšni težavni situaciji so se znašle številne družine in po- Občinski odbor RK apelira na vse prebivalstvo občine, naj podpre to akcijo in naj daruje v oik-viru svojih možnosti prispevek, ki bo našim sodržavljanom dobrodošel in bodo zanj hvaležni. Zato ne odrecite pomoči, ko vas bodo obiskali pobiralci. P. G. 10 obsega 11 obsega 12 obsega 13 obsega 17 obsega 18 obsega 19 obsega 20 obsega 21 obsega 22 obsega Zbori volivcev (Nadaljevanje s 6. strani) 3. člen Odbornišfci mandat traja dve .' leti tistim odbornikom občinske-. ga zbora, ki so izvoljeni na prvih volitvah po uveljavitvi tega odloka v volivnih enotah številka 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22 i in 24. Odborniški mandat traja dve leti tistim 'odbornikom zbora delovnih skupnosti, ki so izvoljeni na prvih volitvah po uveljavitvi 1 tega odloka v naslednjih volivnih enotah, in sicer: 1. v skupini gospodarstva: a) v prvi podskupini v volivnih Na seji IO Občinskega odbora SZDL Lenart dne 9. aprila so med drugim ugotovili, da se sklepi ob- . činske konference SZDL počasi realizirajo. Več se je storilo sicer po vprašanju razvoja turizma, zelo malo pa so organizacije SZDL na terenu razpravljale o kmetijski problematiki, zlasti v zvezi s prihodnjo setvijo in kooperacijo. V tem pogledu bo kazalo čimprej sklepe občinske konference SZDL realizirati. Na razširjeni seji IO SZDL so še govorih o organi za- Porast števila Letošnji odvzemi krvi so mnogo boljši kot prejšnja leta, so ugotovili na občinskem odboru RK v Lenartu. Ekipa transfuzijske postaje mariborske bolnišnice je na primer v Jurovskem dolu odvzela kri 76 krvodajalcem, medtem ko jih je bilo lani samo 60. V Benediktu se je število krvodajalcev povečalo od 72 na 91, v Cerkvenjaku od 82 na 102, medtem ko je v Voličini porastlo na 162. Organizacije RK v občini zadnji čas pospešeno delajo na odvzemu krvi. 21. aprila bo odvsem prvi v Gradišču, 23. maja pa v Lenartu. enotah številka 1, 3 in 5. b) v drugi podskupini v volivnih enotah številka 2, 4, 6, 8, 10 in 12. 2. v skupini prosvete in kulture: v volivnih enotah številka 1 in 3. 3. v skupini zdravstva in social- nega varstva: v volivni enoti številka 2. 4. v skupini delovnih ljudi v državnih organih družbenih organizacij in društvih v volivni enoti številka 2. 4. člen Ta odlok začne veljati takoj. Številka: 1/1-013/63-5 Datum: 11/4-1963 Predsednik Občinskega ljudskega odbora Edo Zorko ciji ekonomskih enot pri KZ in ugotovili, da je sklep zadruge primeren s tem, da se bodo ekonomske enote ustanovile po proizvajalnih okoliših, ker bodo tako neposredni proizvajalci imeli večji interes do dela. Ta interes pa se bo še povečal s tem, da nameravajo ekonomskim enotam prepustiti lastno formiranje skladov do določene višine. Na seji IO SZDL so poudarili, da bo potrebno sklepe občinske konference SZDL izvajati povezano s predvolilno akcijo. krvodajalcev Kri lahko dajo vsi Zdravi prebivalci od 18. do 58. leta starosti. Občinski odbor RK se tem potom zahvaljuje vsem aktivistom RK, ki so kakor koli pripomogli k povečanemu številu krvodajalcev. Posebna zahvala velja tudi vsem krvodajalcem, ki so pokazali največjo mero razumevanja za sočloveka. Občinski odbor RK vabi vse, ki se čutijo sposobne, da se prijavijo za odvzem krvi. S tem dejanjem bodo najbolj počastili 100-letnico RK, ki jo letos slavi-' mo. P. G. AKTUALNI PROBLEMI VASI (Nadaljevanje z 2. strani) Iz pregleda je razvidno, da je skoraj 1 tretjina kmečkega prebivalstva mešanega sestava. To prebivalstvo je usmerjeno v dejavnost izven kmetijstva. Na svojih kmetijskih površinah proizvajajo ekstezitivno, kar vpliva na produktivnost in trg. Velja upoštevati tudi premike na relaciji mesto — vas, čeprav so ti znatno šibkejši. Dnevno se vrača domov v občino iz raznih šol v Mariboru okrog 100 mladine. Ta mladina ima precejšen vpliv na hitrejše razvijanje političnega, družbenega, idejnega in kulturno prosvetnega življenja. Veča se število zaposlenih delavcev, oziroma strokovnjakov. Iz našega območja je zaposlenih v — industriji in obrti 1046 delavcev, 988 moških in 58 žensk; — v prometu 103 delavci, 100 moških in 3 ženske; — v trgovini 152 delavcev, 119 moških in 33 žensk. V ostalih panogah je zaposlenih 369 delavcev. Proces zaposlenosti naraščaj vendar ni usklajen s stopnjo razvoja gospodarstva. Močno se še vedno čuti pomanjkanje kadrov v vseh panogah gospodarstva in tudi na drugih področjih. Dinamika gospodarskega razvoja v zadnjem času kljub določenemu napredku še znatno zaostaja za dinamiko od 56 — 1960 leta, ko je bila dosežena letna stopnja porasta družbenega proizvoda za 7,2% in letna stopnja porasta narodnega dohodka za 10%. Družbeni proizvod na prebivalca se je leta 1961 napram letu 1960 povečal za 11%, medtem ko je v letu 1962 v primerjavi z letom 1961 padel za 10%. Enaka ugotovitev velja za narodni dohodek. Družbeni produkt v družbenem sektorju gospodarstva iz leta v leto narašča. Tako je udeležba družbenega sektorja gospodarstva v zadnjih letih bila naslednja: 1960 leta 18,89%, 1961. 27,94%, leta 1962 pa 33,96 procenta. Udeležba zasebnega sektorja pada. Le-ta je leta 1960 znašala 81,11%, 1961. leta 72,06%, v letu 1962 pa 66,04%. Skladno s tem razvojem se veča tudi osebna potrošnja prebivalcev, ki pa je v letu 1962 zaradi splošnih razmer in elementarnih nezgod nekoliko padla. Tržnost kmetijske proizvodnje je v letih 1961 — 1962 porastla od 10,19% na 19,23%. Na splošno je opaziti, da pri zasebnih kmetovalcih naraščajo dohodki ustvarjeni izven kmetijstva, zlasti pridobljenih z raznimi prevozi in drugimi postranskimi dejavnostmi. Opaža se tudi, da zasebni sektor kmetijstva vlaga sorazmerno majhna sredstva za kmetijsko reprodukcijo. Zelo malo pa tudi investira v kmetijsko proizvodnjo. Živalski fond sicer narašča, vendar prepočasi. Ti odnosi so v zasebnem sektorju kakor v družbenem. To je razumljivo če upoštevamo potrošnjo reprodukcijskega materiala in umetnih gnojil, ki se predvsem veča v družbenem sektorju in v tem pogledu znatno prednja-či pred zasebnim sektorjem. Pri po podružbljanju kmetijske proizvodnje ima velik pomen proizvodno sodelovanje z individualnimi proizvajalci v okviru zadruge. Površine zajete v kooperaciji iz leta v leto naraščajo. Tako je bilo leta 1960 vključeno v pogodbeno kmetijsko poslovanje 1.122 ha površin, v letu 1961 1.334 ha, medtem ko se je število površin v letu 1962 povečalo na 1824 ha. V tekočem letu se planira 2.215 ha, kar je za 500 ha več kot v letu 1962. V pogledu kooperacije imajo subjektivne sile zlasti pa socialistična zveza veliko nalogo zlasti v tem, da se predvideni plan izpolni. Stremeti je potrebno za tem, da se v pogodbeno kmetijsko poslovanje zajamejo vse kulture, zlasti pa sadovnjaki in vinogradi. Posvetiti je potrebno večjo skrb organiziranemu pitanju živine zlasti še letos, ko družbeni plan predvideva skoraj 100 odstotno povečanje staleža živine. Posebno skrb v pogodbenem sodelovanju je potrebno posvetiti enakopravnosti obeh pogodbenih partnerjev. Ne smemo zaiti v skrajnost, da bi v kooperaciji akumulirala samo zadruga, temveč je potrebno pustiti dohodek tudi kmetu — kooperantu, kajti v tem primeru bo kooperacija zanimiva tudi za zasebnega proizvajalca. Ne smemo zameriti, če bo kmet imel v kooperaciji večje dohodke, saj ga s to obliko proizvodnje vključujemo v napredno in moderno kmetijsko proizvodnjo in v širšo družbeno plansko gospodarstvo. (Nadaljevanje na 8. strani) »Potrošnik« TRGOVSKO PODJETJE POSLOVALNICA LENART JE PRAVKAR SPREJELA NOVO POŠILJKO OTROŠKE KO NFEKCIJE — FANTOVSKE OBLEKE PO KONKURENČNIH CENAH — RAZPRODAJA TUDI ŽENSKE VETROVKE PO ZNIŽANIH CENAH SE PRIPOROČA KOLEKTIV SPOŠTOVANI BRALCI KAKOR VIDITE, SMO IZ TEHNIČNIH RAZLOGOV IZPUSTILI NA TEJ STRANI OBJAVO ODKUPNIH CEN KMETIJSKIH PRIDELKOV IN ŽIVINE. PONOVNO BOMO OBJAVILI CEZ 14 DNI. UREDNIŠTVO BREZ ELEKTRIČNEGA MOTORJA V KMETIJSTVU NI USPEHA Človeške roke so postale predragocene, da bi jiih uporabljali za nerazumsko delo. Zato napreden gospodar vpreže umetnega delavca — električni motor povsod, kjer mu ta lahko dela hitreje, bolje in ceneje. ELEKTROMOTOR : DELAVEC = 25 : 1000 = 1 : 40 ELKO CRPALNI AGREGAT pripravi v eni uri toliko vode, kakor delavec ves dan, a porabi komaj eno kilovatno uro. Elektrika za to črpanje nas stane petindvajset, delavec tisoč dinarjev. Električni motor dela hitreje in štiridesetkrat ceneje. Zahtevajte tudi Vi naše prospekte in ponudbe. ELEKTROKOVINA MARIBOR PROGRAM VAŽNEJŠIH STRELSKIH TEKMOVANJ V LETU 1963 MAJ — tekmovanje mladinskih ekip v počistitev Dneva mladosti. Tekmujejo po trije člani z zračno puško. JUNIJ — meddružinska tekmovanja z malokalibrsko puško. JULIJ — tekmovanje v počastitev Dneva borca združeno z maršruto. 22. JULIJ — tekmovanje za osvojitev spominske značke z zračno puško (množično tekmovanje). AVGUST — medobčinsko tekmovanje z Radgono. OKTOBER — zaključno tekmovanje v občinskem merilu za osvojitev občinske zlate puščite. Tekmujejo ekipe vseh družin in posamezniki. Občinski strelski odbor Lenart RAZŠIRJENA SEJA IO OBČINSKEGA ODBORA SZDL Nedosledno izvajanje sklepov občinske konference SZDL Avto se je počasi premikal po vozni poti proti Lokavcu. Na nekaterih mestih je bila pot zelo slaba. Zima je svoje opravila. Delno so cesto sicer popravili, vendar bo za dober prevoz potrebno še marsikaj storiti. Lokavec, o katerem bomo spregovorili v tej številki nekaj več, je sestavljen iz treh vasi, ki so razmetane ob severni meji. Meja je le streljaj oddaljena. Med mejo in območjem občine Lenart se vije ozek pas območja občine Maribor—Center, ki se spaja z radgonsko občino. Taka teritorialna razdeljenost seveda ni niti malo upravičena, saj imajo prebivalci tega območja znatno ugodnejše veze z občino Lenart, kakor pa z Mariborom. Sicer pa prepustimo to v razmišljanje pristojnim organom in se raje pomenimo o tem, kaj sta nam pripovedovala Ludvik Cinč in Janez Sedyvi. RUŠENJE NEDOTRAJANIH ZGRADB V Lokavcu menij o, da bi ne bilo pametno nadaljevati s sedanjo prakso, ko se podirajo nekatera stanovanjska in gospodarska poslopja. S tem se zmanjšuje stanovanjski fond. Seveda pa bi ne imelo pomena puščati zgradb, ki so dotrajale. Sedaj se dogaja, da se kolonisti selijo v druge kraje, za seboj pa puščajo zgradbe, ki se rušijo. V večini primerov gre za zgradbe, ki so bile zidane po osvoboditvi. Nekaj takih primerov je na lokavškem območju, nekaj pa v Velki. Obrat agrokom-binata v Velki sicer ni interesent za te zgradbe, ker so v glavnem lesene, vendar menijo lokavški tovariši, da bi jih ne kazalo podirati, ker bi bile primerne vsaj za skladišča, ki jih primanjkuje. Gre v glavnem za nekaj zgradb, toda zdaj je čas, da na to opozorimo, kajti pozneje je lahko prepozno. Na drugi strani pa se je potrebno zamisliti nad tem, da se dos^daj na tem območju ni ničesar zgradilo. UČITELJI BODO DOBILI STANOVANJA Kdor je kdaj obiskal lokavške učitelje, se je lahko na lastne oči prepričal, v kakšnih stanovanjih živijo, zlasti to velja za tiste, ki stanujejo v podstrešnih sobicah. Občinski ljudski odbor Lenart je uvidel, da je potrebno stanovanja urediti. Čeprav po prvotnem načrtu letos niso bila sredstva predvidena, se je po razpravah na zborih volilcev in na sestankih SZDL prišlo do zaključka, da je za Lokavec potrebno najti sredstva. Sedanji občinski družbeni plan predvideva, da bi se letos v izgradnjo učiteljskih stanovanj v Lokavcu investiralo 10 milijonov din. Del teh sredstev se bo porabilo za načrte. Računajo, da bi učiteljski blok bil v tem letu že pod streho. Skupaj se namerava v učiteljska stanovanja v Lokavcu investirati 14 milijonov din. Blok bi bil po predvidevanjih vseljiv že prihodnje leto. V Lokavcu se čedalje bolj čuti potreba po sodobnejšem in bolj prostornem trgovskem lokalu. Obstoječi lokal je pretesen in tudi sicer ne odgovarja za trgovino. Zato prevladuje mnenje, da bi kazalo razmišljati o kombinaciji stanovanjskega bloka in trgovine. Trgovina bi po predlogu imela svoje prostore v pritličju stanovanjskega bloka. V kolikor bi prišlo do realizacije te zamisli, ki je gotovo dobra, bo trgovsko podjetje »-Potrošnik« iz Lenarta moralo razmisliti in ukreniti, da se najdejo potrebna sredstva za sofinansiranje. KLUBSKI PROSTOR UREJAJO Ze večkrat smo poročali, da Lo-kavčani urejujejo klubski prostor ali takozvani družbeni center, kjer bodo vse družbene organizacije dobile svoj težko pričakovani prostor. Odločili so se, da bodo družbeni center uredili. v poslopju v katerem je sedaj trgovina. Ta prostor je bil dosedaj praktično neizkoriščen in bo s primerno preureditvijo lepo služil za klubske namene. Klubski prostor bo zlasti privlačen za mladino, ki najbolj čuti potrebo po kulturnem in političnem izobraževanju. Oddaljenost kina in drugih kulturnih ustanov pa mladini in ostalim prebivalcem to večkrat onemogoča. Lokavški klub bo verjetno med najbolje opremljenimi klubi v lenarški občini. Predvidoma bodo klub odprli šele v jeseni, ker bodo do takrat prostor primerno uredili. Sredstva za ureditev kluba so v glavnem dobili iz krajev- nega samoprispevka in sicer v višini 100 tisoč din. Ta znesek hkrati predstavlja 45 % celotnega krajevnega samoprispevka. Tolikšnih sredstev za klubsko dejavnost gotovo niso namenili v nobenem kraju, mislimo na razmerje v odstotku. 20 tisoč din bo prispevalo tudi PD. S temi sredstvi bodo v glavnem kupili opremo. Nekaj pa bodo prispevali tudi mladinci, zlasti za nakup raznih družabnih iger. Tamkajšnja osnovna šola bo dala na razpolago televizor, gramofon, radio in magnetofon. LETOS 2 MILIJONA DIN ZA GRADNJO CESTE TRATE—LOKAVEC— ROŽENGRUNT—ZG. SČAVNICA Uvodoma smo na kratko opisali cesto, ki pelje skozi imenovane vasi. To je gotovo najslabša pot, ki pelje do kateregakoli centra v občini. Lokavec lahko po pravici štejemo za center. V kraju imajo šolo. Poleg tega uspešno delujejo organizacija SZDL, ZKS, ZMS, in druge. Občinski odbor Lenart je z letošnjim družbenim planom določil za urejevanje te ceste 2 milijona din. Lokavčani menijo, da bi bilo prav, če bi v omenjeno cesto nekaj sredstev vložili tudi občani občine Center, predvsem pa bi to veljalo za kmetijski obrait agrokombiiriata Maribor na Velki. Omenjeni obrat ima na območju občine Lenart v Lokavcu in okoliških krajih približno 100 ha svojih kmetijskih površin. Nekaj površin sega celo na območje občine Radgona. Kmetij- Lokavec ski obrat na Velki ima na lokavškem območju tudi precej gozdov in nekaj vinogradov. Lokavčani pravijo, da se po cesti o kateri pišemo, vozi mnogo lesa. Les v glavnem prevažajo delavci obrata ag-rokomibinata in je cesta zaradi tega prav sedaj na pomlad zelo slaba. Prebivalci teh krajev menijo, da bi agrokombinat moral najti nekaj sredstev in prispevati za popravilo omenjene ceste, saj jo konec koncev tudi največ uporablja. Na drugi strani pa je to važno tembolj, ker je ta cesta edina povezava z njihovimi površinami in bi zato že sami morali biti bolj zainteresirani. Pred kratkim smo pisali o Zg. Sčavnici v tej rubriki. Takrat smo govorili o tem, da vse ekonomske enalize kažejo na to, da bi kazalo obrat agrokoimbinata priključiti k zadrugi Zg. Sčavnice. Ta bi v tem primeru postala močna gospodarska organizacija in bi zmogla težke naloge, ki se postavljajo pred kmetijske delovne organizacije. O tem je bilo že več razgovorov na zborih volivcev, vendar še do končne realizacije predloga ni prišlo. Lokavčani menijo, da je nerentabilno zemljo obdelovati na lenarškem in deloma radgonskem območju, ker se te površine zajedajo v območje zemljišč KZ Zg. Sčavnica in bi z združitvijo odpadel marsikateri traktorski premik. Za združitev pa govorijo še nekateri važnejši vzroki, ki so dovolj znani. Ne gre torej za loka-lizem, temveč zato, da se ustvarijo najboljši ekonomski pogoji za razvoj kmetijstva na tem zaokroženem kmetijskem območju. Pri tem niso važne meje občine. Aktualni problemi vasi (Nadaljevanje s 7. strani) Tudi na našem območju je opaziti omalovaževanje žensk — proizvajalk, čeprav so prav ženske pogosto nositeljice obveznosti v kooperaciji in enakopravno sodelujejo v proizvodnji. To zapostavljanje se kaže tudi v tem, koliko žensk je članic kmetijskih zadrug. Ženske ostajajo v glavnem doma. na posestvih. Kmetijske zadruge bi se morale bolj prizadevati in razširiti kooperacijo tudi na proizvode s katerimi se največ ukvarjajo ženske. Poleg podružb-ljanja kmetijske proizvodnje s kooperacijo nikakor ne kaže zapostavljati večanja družbene lastnine. To nalogo zlasti močno poudarja letošnji družbeni plan občine. Posebno pozornost kaže posvetiti odkupu zemljišč v Pesniški dolini, ki pa mora biti usklajen s perspektivnim razvojem kmetijstva. Če hočemo do leta 1970 povečati zemljišča v družbeni lastnini od sedanjih 12 do 30%, potem moramo zastaviti vse sile za realizacijo letnih družbenih planov. To bo moč doseči z nenehnim političnim delovanjem SZDLJ in z uporabo obstoječih predpisov, ki urejajo kmetijsko proizvodnjo. Povečanje zemljišč v družbenem sektorju je ena naloga, čeprav ni manj važna druga: dvig lastne proizvodnje in moder- nizacija. Za popravljanje zahtevanih nalog v kmetijskih zadrugah jih bo potrebno vsestransko kadrovsko oikrepiti, ne moremo se sprijazniti z dejstvom, da imamo le enega kmetijskega strokovnjaka z višjo strokovno izobrazbo. Tudi pri nas se sicer pojavlja navidezni presežek kmetijskih strokovnjakov, ker jih večkrat ne znamo vključiti v kmetijsko proizvodnjo. Obstoječi strokovni kader bi moral biti vključen v konkretno kmetijsko proizvodnjo, -kjer naj bi uporabljal strokovno znanje. Ne kaže zapostavljati potrebe po strokovnem kadru v upravah zadrug. Zlasti bo potrebno poskrbeti za ekonomiste, komeroialiste, knjigovodje in druge, ki bodo s svojo strokovnostjo prispevali k temu, da bodo zadruge izpolnile poverjene naloge. Menim, da ne pretiravam, če napišem, da kmetijski delavci v lastni proizvodnji ne delajo po sodobnem načinu proizvodnje. K temu je mnogo kriva premajhna strokovna usposobljenost delavcev. Vse bolj se kaže potreba po izobraževanju na delovnem mestu. V tem pogledu bi lahko zlasti mnogo storilo društvo inženirjev in tehnikov, ki naj bi organiziralo tečaje in seminarje. Mislim, da bi kmetijske zadruge morale imeti poleg proizvodnega plana tudi plan strokovnega izobraževanja na delovnem mestu in program družbeno političnega dela s kolektivom. (Nadaljevanje v prihodnji št.) DRUŽBENI CENTER V GRADIŠČU BO SODOBNO OPREMLJEN Čeprav že dolgo govorijo o ureditvi družbenega centra, oziroma kluba, ise bodo le tega kmalu lotili. Na razpolago imajo okrog 250 tisoč din, ki jiih je zbor volilcev odobril za nabavo novih knjig in za polaganje parketa v dvorani kulturnega doma. Ker pa so sredstva za parket premajhna, se bodo lotili dokončne ureditve kluba v sejmi soibi, ki je pod odrom. Za začetek so v ta prostor že postavili omaro s knjigami, kupili pa še bodo televizijski aparat, naročili nekaj revij in časopisov ter nabavili šahovnice. Urejuje uredniški odbor: Ernest Šmid, predsednik — Člani: Edo Zorko, Mirko Kolmerl, Jelka Fir-bas in Tone Stefanec — Odgovorni urednik: Tone Stefanec — Uredništvo in uprava Lenart, Radgonska cesta 9 — izhaja stalno na 8. straneh drugi in četrti četrtek — Letna naročnina 400 din, inozemstvo 800 -din — Tekoči račun pri NB Lenart št. 604-14-608-12 — line »Domače novice« — Tiska CP »Celjski tisk< Celje.