*•itnllta-                                         I UMM. I »tati 22 Mnvil 1911.                                             LI. Iclo.

.Slovenski Narod* v«t|a p* p*fttti za Av«tn>-Ognko:                                      tt Ncmfljo:
Mtojito »kupaj naprej     .   K 36- I cek> !eto naprej   ....   K 40-četrt leta     "        *    I  •    I   9-— I    " Amerlko ta vse droge dežele: u mesec    .        ....   3— | ćelo icto naprej   .   .   .   .   K 48-
VpraStnjein glede fnseratov se naj priloii za odgovor dopisnica ali mamka. jpratatftro (spodaj, dvorišče levo). Kaaflova nllea šL S, t«l«f«n ftt ti.
.               fahaja vuk 4a* iv«qm» UvMaUl «•«•!!• ta »rasol*«.
faaerati se računafo po porabljen-oi prostoru In sfcer: 1 mm visok, ter 54 mm širok prostor: enkrat po 12 rin., dvakrat po 11 vln., trlkrat po 10 v. Poslano (enak prostor)  30  vin.,  oarte  !n  zahvale  (eoak  prostor)   20 vio.
Pri vcčjih insercihh no dogovoru.
Utvf sar»ČaiM na[ p»$l|ejo  oiroćnm reii«     ^* ?• aafcmleL   "VI
Na samo pisneae naro-be brez poslitre đeaarja se ae norea« aikaJcor ozirati.
„M*ro4«a ttakaraa- taUfoa it. 8».
.Slovenski Narod" velja ¥ Ljubljani dostavljen na dom ali če se hodi ponj :
oelo leto naprej   .   .   .   .    K 32*— I  četrt !eU     „       •   .   i   i    ,    8"— polleU......16*— | na mesec    „       .   •   .   .    .   2*70
Pasa;nszna Stagilki valja 2O vinarjev
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, UrerfnUtro:  Knatlora alloa it 9 (v L na istr. \wo\ teUfoa it S4
Bridko bodo razočarani.
Na Dunaju si pripravljajo nova razočaranja. Ministrski predsednik je doti! dovoljenie nemškik ' rađikaleev, da sme predložiti parlamentu svoje richtlinije za reformo ustave ter posku-siti, ali res ne gre ozdraviti državo po nemskem receptu. Na kratko smo že veeraj oovedali, za kaj gre. Režim me-iri, da si bo rešil življenje, če se mu posreći premotiti narode z raznimi no-votarijami, ki ni bile le nova obleaa za staro čarovnico nemškega birokratićne-ga centralizma.
V naprej moramo izjaviti, da so Seidlerieva okrožja danes za nas ravno tako nesprejemljiva kakor so bila tukrat, ko jih je začel ku-iaii blagi C!am - Martinic. Vlada, ki meni, da se bodemo spuščali v debato o takih preć-logih, ki so nam zastrupljene drobtine mesto belega hleba, je neozdravljiva. Doživela  bo  najbridkejše    razočaranje.
Priznati pa ji moramo, da je ostala sebi zvesta. V svojem znamonitem govoru oktobra 1917. je načelnik Ju 30-slovanskega kluba dr. Korošec opozoril vso javnost, da sta Seidler in Wekerls rekla, da nikdar ne bosta pu -stila, da se uresniči deklaracija od 30. maja. Slovesno pa je tn-di izjavi], da vsled tega »veto« Jugo-slovani ne morejo vreči svojega programa v koš, zato znova opozarja na svojo  zahtevo,
Me bojimo se nobenih očitkov. Do-sti jasno so že naši poslanci ovrgli tr-ditev, da smo svoj program pobrali iz ententinega arzenala. Cehi so 6. janu-arja dokazali, da so na načelo samo-odločbe prilegli Že njihovi predniki leta 1871. Tuđi mi imamo priče iz vse svoje politične pretekloni. Ta ugovor, ki se bo veđno ponavlja!, torej nikogar več begati ne more. Tuđi trd&ev, da se zanašamo na entintino zmago, je ob-rabljen manever, ki mu nihče resno ne nasede. Ententa je na vzhodu in jugozapadu premagana, a naš nrogram je ostal in je dan na dan silnejši.
Za realizacijo jugoslovanske države treba dveh reci: naše lastne volje ki na nobeno stran dvoma ne pri-pušča, da za vsako ceno hočemo doseči lastno državnost, volje, ki se izvaja po-vsod in ki je je poln vsak član našega naroda, treba nam volje, ki smo jo zmožni, vsak dan s plebiscitom potrditi.
Zato na Seićlerjeve »nove« nacrte, ki nišo drugega nego okorna orodja iz vsencmškega arzenala, ne bodemo od-govarjali le s pasivno rezistenco in in molčečo potrpežljivostjo poskusnih kuncev, temveč bodemo odgovariali na nje z odkrito besedo. Povedali bodemo vedno znova, k a j hečemo, in čim bolj vidimo, da je re/im nepristopen vsaki pametni misli, da je Dunaj neodrešljivo vkovan v verige ncmške obbstnosti, tem bolj bodemo premišljcvali in se pripravljali na trcnutek, ko bo rrcgoč-no prodrla naša volja po iasrni državi.
Malođušni in slcbotni poskusi pred-staviteljev režima, nas vjeti v pasti malih koncesij, sladkih besed in trpkih jrroženi, nas samo potrjuie;o v pre-pričanju, da se z neodoljivo silo pri-bližujemo  narodni  svobodi.
-------------------------------1
Privilegij že'odca.
Demisija ministra za prehrano &m. Hoferja ;e značilen simptom. Ne vemo. Kratera verzija je pravilna, ali ta, da je obupal nad položaiem in vttcI puško v keruzo. ali je padel res kot žrtva diolo-matov, ki mu sedaj očitajo. da je kriv r prenagljene mirovne pogodbe z Ukra-jino. Vemo, da je sklicevanje na br>bh-nost le prazen izgovor in da je pod vodstvom gm. Hole na prehrana države do-spela do one točke, kjer pričenji katastrofa, ako pravoč?.sno ne priđe mož, da resi, kar se resiti «ia.
Pred neka? dnevi smo objavili protest poslanca Korošca radi enostranske-V* poftopania ura^a za ljudsko prehrano v prilog nemšk'm dezelam. Tz tem protesta ie razvidno, kako ravna jo jro-spodje na Dunaio, katerim je izročena skrb za vso državo, za vse prebiva'st-vo, za v«e narode, kadar jim eče voda o ^rrlo. Takrat brez np.rdona razd^lijo dr-1 žavo v dve polovici, v manjšo nemško in večjo slovan^ko. .Manjšo vzamejo pod svojo zaŠčito, posvetilo ji vso Iju-bezen. večjo polovico pa, slovanske narode in s!ovanske dezele, pu.^Iajo v nemar, ogoljufajo za njihove pravice in posto si zamašijo ušesa, da bi ne slKali Klice obuoa in ogorčem'1 nad krivičnost-jo dunajske vlade. Politični privilegij Nemcev je posta! v vojni tildi se privilegij nemškega želodca. In najvišia maksima odgovornih voditelj^v državne prehrane je postala baš pod gm. Ho-ferjem ta: da imajo le nemške dežele dovolj jesti, slovanske naj po.^incjo.
Tako so na Dunaju postavili zmisel prhilnega gospodarstva z žit'm na glavo. Naj se jed odtegne kupci ji. rla bodo vsi enako dobili, to je glavni princip podržavljenja   prehrane.       V   zmislu   trga principa   so  izsle   naredbe,   ki   uoloćnjo za vsakega prebivalca v državi enako rr.nožino moke in kruha in ki predphu-jejo, kako naj se  ta množina pokriva. Ti predpisi pravi jo:      1.) Vsaka debela preživlja  najprej  svoje  ne^reskrbljence (Nichtselbstversorger);      2.)   dolžna  je dati od svojega žita drugi del deželi še le, če ima za 12 mesecev     dovolj     za svoje preskrbljence; 3.) iz tujih dovo-zov (torej predvsem z ogrskim in ro-munskim žitom) se krijejo pasivne de-žele po razdeljevalem nacrtu, ki ga do-loči dunajski zavod za promet z žitom v vojnem času. Ta zavod je ugotovil, koliko žita, oziroma moke      potrebuje vsaka dežela v tednu, in ima doIŽnost od razpoložljivih zalog nakazati, oziroma postfjati deželam toliko, da je izra-čunjena  minimalna  kvota  pokrita.
Naraščajoče pomanjkanje žita ie Žc kmalu v jeseni lanskega leta pokazalo, da ni žita v državi, da bi se mogla kvota, ki pripade na vsako deželo, v polnem obsegu pokritL Treba ie bilo reducirati množino moke za oribližno eno šestino, Odkar je začela biti trda t moko, opažamo,    da prićenja Dunaj rocriti z
dvojno mero. Zavod za promet z žitom pod patronanco prahranjevalnega ura-da, poSilja, kar more dobiti, v prvi vrsti nemškim deželam, najmanj pa da Ju.goslovanom ^n Galiciji. Cim manj žita prihaja v državo, tem bolj neenako-merno ga razJcljujejo. Naše dežele do-bivajo od tedna do tedna manj, privilegirane dežele pa, skoraj hi rekli, od tedna do tedna več. Le poglejmo statistike Od 15. avgusta do konca decembra i917 je dobil Dunaj 117^v> te??a. kar bi iinel dobiti po naredbi, ostala Nižja Av-strijska je debila v istem ča>u i02%, Gorenja Avstriia je razpolaga!a s 133% normalne kvote, Solnograška s 124%. V is^tem času pa ie pripadalo na Kranjsko, ki je takrat morala prehraniti na ti-soče in tiso je voja^tva. ri6r,r. na Primorje, kjcr je sedel vojak poleg vojaka, k;cr na Kra^u takorekoč ni rasla no-bena bilka, in na katere kvoti so participirali tuđi vsi evakuiranci, le 78%! In cc'o Dalmacija, ki nima doma r?e mesa, ne sadia, ne sočivja, je dobila ko-mai S0r c! V zadnjih šestih tednih leta 1017. se je to razmerje še znatno po-slabšalo na škodo naših ile'^ol. Do!enja Avstrija je dobivala 1229c, Gorenja Av- | strra 112%, Solnograška 141%, Pred- j ar!*ka 100^, StaiersKa pa se je morala zadovoljiti žc z 92%, Primorska s 70% in ubo?:a Kranjska z 58%. Še hujše je rilo v Galiciji, ki je dobila samo 44% tega, kar najnujnejše potrebuje. I>a govorimo konkretno: v istem času je dobil Dunaj 3000 vagonov T:ita več, kot bi ga smei dobiti, ako bi se pravično raz-deiievalo!
Urad za prehrano se izgovarja na slr.be transportne razmere in v zavodu za promet z žitom pravijo, da skušajo biti vselej in vsem pravični, številke pa Kovore jasnejše kot vsaka bese da. Živimo v silno trdih časih in prehranjeval-na kriza postaja od dne do dne ostrej-ša. Ako nam vojna nabora pomanjkanje in trpljenje, ako si moramo vsak dan bo!j pritegniti pasove, potem moramo reci. da pod nobenim pogoiem ne pripustimo odtrjrati na^im lindem skromni košček kruha, da bi bil kos, ki ga drugi dobijo. tem večji. Necnako po^topanie pri razdcl^evaniu zalog žita in moke je silno opasna provokacija bednega pre-bivalstva. Povcdati moramo, da ogorčenje v naSih deželah vsled protežiranja drugih de^cl pri prehrani od dne do dne narašča. Najmanj kar zahtevamo je, da se kontrola nad razdeljevanj^m moke noo^tri in storijo vsi koraki. ki omo-^ročiio. da boc!o želodci avstrijskih pre-bivnlcev v^aj pred državno upravo cnakonravni.
Poslanec dr. Korošec je zahteval, da naj posebna parlamentarna komisija vsak tec!en ra^deliuje razpolo>ljive za-loge med posamezne dežele in pazi, da bodo vsi deli države enakomerno upo-§tevrani. Le ako pristane vlada na ta rrcdlojr. bo poren?alo razburienje in ogorčenje, ki se vsak dan bolj polašča našcTa prebivalstva.
Dunaj, 22. februvarja. V parlamentu se jcrivori. da bo za naslednJka prm. H6-ferja imenovan ncm^konacijonalni po-clunec dr. D i n ?; h o f e r.
Diufil i?ellkf poraz Južno-oustnisiiih nemcev.
(Iz Štajerske.)
Južnoavstrijsko nemšt\To nam je lani sredi poletja napovedalo boj na nož. Ta boj smo sprejeli mi Slovenci s hladnim mirom in popolnim prepričan-jem, da dobojujemo bitko s popolnim uspehom. Nemštvo na jugu monarhije se je dalo zapeljati v tem boju proti nam po popolnoma napačni kalkulaciji, namreč, da se proti njemu bojuje le majhen del nasesra naroda t. j. slovenska inteligenca. Zdi se mi potrebno ponovno opozoriti na že znani izjavi po-# slancev grofa Barbota in Markhla. S svojimi izjavami v državnem zboru, da naše širše plasti nočejo ničesar vedeti o boju za narodno samostojnost, sta se omenjena gospoda hotela pokazati ši-rokemu svetu kot popolnoma poučena d raspoloženju, ki preveva Široke dele aalega ljudstva. Morda sta v to sama I
verjela; če ne, sta morala vedeti, da igrata kot nemškonacijonalna politika prav nevarno igro, ki jima more mnogo skodovati na poiitičnem ugledu.
Prisel je kmalu prvi poraz: slovensko ljudstvo je pričelo trumoma se izrekati za jugoslovansko deklaracijo. Stotisoče podpisov je dajalo duška razpoloženju našega naroda. Prednjačilo je slovensko ženstvo, ki je po-seglo v naš narodni boj z doslej nepo-znano energijo, s samozavestio, ki jo doslej ni pokazalo ženstvo nobenega naroda sveta tako enodušno in v tako impozantni meri.
Nastopilo je na stotine in stotine slovenskih občin. Skraja je skoraj izgledalo, da bode obdržal prav vsaj posl. Markhl — kajti naša zelena Štajerska se je pričela na videz le počasi dramiti. Prišlo pa je tuđi tukaj: Čez noč se je prebudila narodna meja in vstalo je vse njeno zaledje kot en mož. Da, ćelo občine, od kojih bi ne bili pri-Čakovali, so zavrgle svoja štajercijan-ska načela in stopile na plan. Vsa naša domovina je s tem pokazala, da narod le predobro ume boj svojih voditeliev za jugoslovansko državo. Zadnji slovenski človek se je izrekel za jugoslo-vansko deklaracijo. Narod je pokazal, ! da je politično zrel. I In še več: Zelena Štajerska je položila vladi tuđi svoj obračun za vse one moralne in fizične muke, ki jih je utrpela leta 1914, ter odločno terjala, da vlada ta račun, ozir. dolg, tuđi po-plača. Vlada je morala dati zadoščenje, furavr.o Ie v najskromnejši meri. S tem e bila gen ja nemš^onacijonalnega šo-vinizma po Sloven. Štajerju, da, po ce-lem jusru monarhije obsojena, i»i poraz je izpolnila še — blamaža pred kulturnim svetom.
Ko so bivale med nami ministeri-jalne komisije, so dvignili Nemci gla-*en krik, češ. tuđi njim gre zadoščenje. Mi smo jim že takrat odgovorili, da jim je na prosto dano poiskati si zado-ščenja za — krivice, če so jih in kjer so jih doletele. Slovenska narodna za-vednost pa je naraščala z vsakim dne-vom in trkala vedno bolj in danes ob-daja prav posebno po Sloven. Stajerju nemškutarska gnezda slovenska narodna zavednost kot jeklen pas, v teli gnezdih samih pa Slovenci reprezenti-rajo, zlasti v Mariboru, danes manj-šino, pred katero se strahoma in vidno umika nemštvo. Da si ohranijo nemški značaj, posegajo do najnizkotnejsih sredstvih: mobiliziralo ulico in prepo-vedujejo slovenske politične shode. Vse to pa ne ubije dejstev, nasprotno: pod-žiga le mase našega naroda.
Tu so si izmislili pravo »nemško*. Ornigova ideja, nagnati spodnještajer-ske župane pred cesarja in tam z drugo neznačajnostjo, s prostaškim ova-janjem ocrniti znova nas Slovence ilo-jalnosti, je izzvala splošno odobravanje. Možje, ki sami pospešujejo pročav-strijsko gibanje v pruskem duhu, bi radi nastopili kot tožitelji!
Računal je pač vsakdo od nas z možnostjo avdijence teh ljudi pri ce-sarju. Kaj bi bilo končno to pomenilo? Eno osumlienje našega naroda več! Nočemo reci, da bi nam bilo to morda vseeno; gotovo ne. Toda: preboleli bi bili tuđi to — saj smo se v teh treh in polletih priučili trpljenju, kot maloka-teri. Eno je gotovo: upognil bi nas tuđi ta udarec ne bil — kaj sele — potrl. Šli bi bili dalje do cilja; morda še trših korakov in še neizprosnejši, kot doslej. Samozavesti in zaupanja v lastno moć nam nikdo več ne izbije.
Ali prišlo je drugače. Cesar je od-klonil sprejem te deputacije; vsaj tako si pošepetavajo eni in drugi. Pravijo, da se je to zgodilo v precej malo laskavi obliki in da je nositelj krone kratkomalo izjavil — da ne pusti žaliti svojih najbolj-§ i h  p o 1 k o v.
Ce smemo verjeti, kar se govori v nemških krogih, potem je to odlično zadoščenje za naš slovenski narod. Kajti, s tem je tuđi priznano od najvišje strani, da polki, ki prihajajo iz naroda ki tako enodušno stoji na tleh svoje deklaracije, v narodnem duhu ne morejo biti drugačni, kot so oni, iz kojih srede se sestavljajo.
Zdrava slana državniške modrosti najvišjega reprezentanta države ie torej črez noč poparila najlepSe in naj-bujnejše nemškonacijonalne cvetove. Varal bi se pa tišti, ki bi se udal mnen-Ju, da Nemci vržejo svojo puško v ko-Tuzo.   Nasprotno: že danes obetajo z 1
drugim poskusom priti do vladarja. Ali se jim posreći? Kdo ve!
Eno je gotovo: Za nas Slovence, za nas Jugoslovane sploh, pomeni ta od-klonitev drugo veliko dobljeno narodno bitko. NiČ predaleč ne gremo, Če rečemo, da morda tam zgoraj vendaf pricenjajo spoznavati, kako resen za državo in dinastijo ie jugoslovanski problem.
Za enkrat moremo biti povsem zadovoljni nad drugim narodno-političnim porazom, ki so ga doživeli naši štajerski Nemci. Saj sa sli v boj proti nam. kot mandata r-ji vsega nemštva na avstrij-s k e m jugu.
Nam vsem pa veljaj eno geslo: po-gumno   naprej!
Iz državnoga zbora.
Dunaj, 22. februvarja. Danes je tretji dan politične debate. Zanimanje pa ie znatno padlo in zbornica je precej slabo obiskana. Na začetku seje se ie oglasil ministrski predsednik vitez Seidler, ki je povdar-jal, da se: 1.) monarhija ne udeležuje vojaške akcije proti Rusiji; 2.) da av-stro - ogrske čete ne bodo vkorakale v Ogrsko in Romunijo premirje in da se bodo mirovna pogajanja pričela prihoda nje dni.
V debati so govorili po^lancc Levi-cki] (Ukrajinac), dr. Franta (Češki Svaz), trije poljski poslanci Dembinski, Glomblnski in Tertil, ki so z vso ostrostjo povdarjali poljsko stališče, ia še nekateri drugi. Na to je bila predloga o proračunskem provizoriju izročena odseku, ki mora do torka izdelati svoje poročilo. V slučaju, da bi proračunski odsek poročila ne izgotovil, bo zbornica v torek tuđi brez poročila pričela drugo branje. V sredo popoldne se bo vršilo glasovanje. Za Jugoslovanski klub bo v proračunskem odseku govo-ril dr. VerstovŠek.
Jugosiovanski klub ima v torek do* poldne zopet plenarno sejo. Nujno potrebno je, da se je udeležijo vsi poslan« ci. Zlasti bi modali tuđi dalmatinski za-stopniki priti na Dunaj. Treba bo kontrolirati, kdo lzmed poslancev v važnih časih lahkomiselno zanemarja svoje dolžnosti. Seidlerieva vlada ima svoj nacrt za reformo ustave že pripravljen in kakor se zatrjuje, nastopi ž njim ta-koj po sprejetju proračunskega provizorija. V parlamentarnih krogih je znano, da je izdelal nemški poslanec dr. Lodge-man v sporazumu z gotovimi krogi svoj poseben nacrt, ki daje narodom kot nekakim zakonito priznanim korporaci-jam gotovo avtonomijo. Poslanec Lcdgeman za svoj nacrt prav živahno agitira. V obče je videti, da v nekaterih delih nemškega tabora raste prepriča-nje, da je poravnava z Jugoslovanl Nemcem absoultno potrenba. V informiranih političnh krogih se spravlja to v zvezo z zadnjim kronskim svetom v Badnu in z avdijencami nemških politi-kov pri cesarju. Danes je imel odbor nemško-nacijonalnih strank posebno sejo, na kateri je razpravljal o jugoslovan-skem vprašanju. Poročevalec je oil —■ poslanec Markhl.
Vesti, da je cesar odklonil jprejetf Ornigovo denuncijantsko deputacijo, se sedaj potrjujejo. Krona je izprevidela, da ta deputacija ni imela drugega na-mena, kakor da bi se bili Ijudje, kompromitirani radi dogodkov iz leta 1914., z zlorabljanjem cesarjeve osebe rehabU Utirali
Vladni krogi se kažejo zadnje dni zopet optimistične ter zatrjujejo, da ima Seidler večino za proračunski provizorij že zasigurano. To pa na ta način, da bodo nemški socijalni demokratje pri glasovanju odšli iz dvorane. Zdi se, da so se nemški socijalisti z Seidlerjem res že pobotali, sklepati se da to iz včerajšnjega Adlerjvega govora, v ka-terem je voditelj nemške socijalne demokracije povdarjal, da njegova stranka ne more glasovati za proračunski provizorij, ni pa dejal, da bo glasovala pioti. Z gotove strani se danes raznaša-io vesti, da je pričakovati rekonstrukcije Seidlerjevega kabineta, iz katerega da bodeta izstopila notranji     rnirM^r
Stran 2.                                                                                                       .SLOVENSKI NAROD", dne 23. februarji 1915.                                                                                                  45. stev.
foggenburg:     in     JustiČni       mintster Ichauer.
Med postancem dr. Posnčnikom in friem Schiirffom ie prišlo do čast ne liere. Dr. Pogačnik Je očitah kakor smo poročalu dr. Schurffu. da je »Driicke-terger«, kar je Schurff orna čil za cbrc-kovanje. Zato ]t dr. Pofučnik zahteval od dr. Schiirffa raioščenje. Zastopnika dr. Pogačnika sta dr. Rybaf in dr. \ er-stovšek, Schurtlova pa posianca Kittin-ger in Waber. Ccla zadeva naj se odio č i v torck.
Base morie in našs šolstuo.
(Od  našega   tržaškega.   dopisnika.)
Ideja o potrebi pomorskega pri-Stanišča za proc\it in gospodarski razvoj naroda je prodrla ludi pri nas Ju-foslovanih, in dan za dnem čitamo v naših dne\-nikih in tednikih bolj ali j manj temeljite članke o važnosti morja. ; o pomenu velikes:a pristaniškesra me- ' sta, o razvoju naše naj već je teke — o ' našem Trstu: kakšna je In kaj bo njegova naloga, kako se naj razvija in spopolni, da bo kos svetovui kenkuren-ci. Sedaj, ko vse miruje v tržaški luk!, ko ne bije več srce, ki je dalo življenje mestu, njega zaledju in ccli monarhiji, sedaj, ko vidimo, česa nam ne more več nuditi nz<e pristanišče. so vsi spoznali njegovo važnost in pomer*. Se daj dežuje nasvetov in slavospevov: kako pospešuje veliko, moderno urejeno pri-stanišće pomorsko trgovina in kako obratno prekomorska trgovina pospe-Su je razvrj pristan išea. S trgovino pa marasča gospodarska moč in ugled pri-stanišča ter države, kateri pripada, flasti če razpo!as:a % lastnim trgovinskim brodovjem, s čemur pa je zor>et spojeno vprašanje domačeza ladjedel-stva. V pristaništem mestu !n njega okolici pa se poraia tovarna za tovarilo, nastane industrija za obdelovanje surovin. kl prihafajo preko morja \z daljnih krajev. Pristanišne je tuđi podlaca za industrijo v ožjem in širSem zaledju in ekonomsko brodarstvo za-fateva industrijske produkte \z sosed-niih dežel. Povsod vidimo in čitireo s?« daj statistične podatke o razvoju naše-% a mesta in niega trgovini, o izvozu in trvozu, o ?ie\ilu in velikosu ladii, ki so pristale v na*i luki, o množini in prostorni ~ti naših trgovinskih parobrodov In jadernic. Trgovina, brodarstvo, industrija, vse je že pred vojno najiepše cvelo in uspevalo. toda ves ta razvoj je Sel mimo ali ćelo preko na«.
Vsa trgovina na debelo v pasem mesni je bila -=koro dobesedno fzključ-I!o v rokah driisorodce\\ Italiiarov. Nemcev, Grkov, da ćelo Arnavtov. Go-spodarji so bili drugorodci, uradnikf in drugi predstoiniki so bili dru^rerodci, naši na so bili oni tisoči ljudi, ki so ?e pehali in mučili in v notu svojega obraća žrtvovali svoje telesne sile tujcu ter po težkem delu, izmučeni in duševno potrti iskali tolažbe in nove moči . - . v zakajenih beznicah in žganjarnah, naša je bila skoro vsa ta brerpravna in lapuščena raja. Zato je bilo narodno Tpra!anje v Trstu tuđi vedno razredno vprašanje in obratno. Zalibog pa se ni vedno to poudarjalo in upoštevalo in čuditi se moramo, kako so se nam ti elementi sploh še ©hranili.
Velika parobrodna pedjetja so bita Vta v tujih rckah, le manjse družbe in posamezne ladje so bile deloma v rokah Daimatincev, ki pa so preradi po-zabili na svoje pokoljenje in svojo narodnost. Pomorski častniki so bili sicer ▼ prccejšniem številu Hrvatje ali Srbi, toda tuđi ti so sledili vzgledu lastnikov ladij in jugoslovanski — iči so postali poitalijančeni — iehi.
Naše krvi pa so bili skoro vsi mor-aarji: Dalmacija in Istra sta dajali ono Izborno meštvo. * katerlm so se bahale v prejšrriih stoleTjih ćelo ponosne Be-aetke. AH tuđi mornarje so nam hoteli odtuiiti. Sele v zadnjih letih pred vojno so si ustanovili svoje društvo »Jadran« v Trstu. Medtem pa so bili Itali-fani in sicer tuđi italijanski socijalisci na delu. Opozarjal bi s^mo na pcročila, ki jih je prinesel pred kratkim »Lavo-ratore^ ob priliki aretacije zlo^lasne^a Viktorja Cuttina v Italiji. Po teh poro-čilih je dne 9. julija 1917 socij. po^lanec Todeschini v italijanskem parlamentu lavračal očitanje, da je avstrijski Špi-fon in pri tem slavil delovanje italijan-skih socijalistov za Italijanski jezik H narod v avstrijskem Primorju. Dejal je med drugim: . . . ustanovili smo list »II Lavoratore del mare«, ki se je razpe-čavai med mornarjt istrske in dalmatinske obali, s čemer se je razširjal naš Otalijanski) jezik.c
Tuđi tova me so bile vs3 v tujih ro-Itah. Tuje banke in kapitalisti, večino-ma Nemc!. so financirali industrijska podjetja. Stroko\tii delavci so bili vsi Neslovanl in kar jih je bilo na^e krv«, nišo bili več našesa mišljenja. Le naj-»Ižji, nek\'alificirani delavci so bili zo-pet Slovenci. Glave so bile torej povsod tuje. masa pa Je bila naša . . . Slovenec je bil le Cankarjev Peter Kle-pec. »Ni se upi ral nikomur. nikoli n! za-mahnil, ker vedcl je, da bi tedaj plarili Banf, na sužnja (Sčavn!), ki se je soun-t?1 zoper crosnoda.« Bfi je moč^n Pet?r Klepec ali brez pravice Itt c^leda^ To je zsrodovina naše ti mesta in našega prfstani^ča. Doi^o let n\ avstrljsk?. vlada znala c^iti in upo^tevati v?žno*ti in pomena Trsta, !n ko ie prilef čas spoznania, je nri svojem delu pnnolno-ma nrezrla domače ri^oslnv?tr^ko pre-biv2lstvo, ki *e v prvi vr^fi bilo f^VH-cano, da sode!'"« pri ve^*k*Tn ć*hi v flavnem pristar?i^^'j v korist m^sta sji-Bieira fn njer* *<»ledja in v pHd rosi>o-^arske in politične moči ćete monar-
hija. Samo pa se ni moglo nale Uud-stvo povzpeti do vUje stopnje; o«Jro-kali so mu ćelo pravico do iastne iole v matenicm jeziku. Pomanjkanje ioi je bil glavni vzrok, da se naše ljudstvo ni moilo prirnerno udeiežui in sodelo-vati pri razvoju In prčevitu našega pri-stanibča.
V  spodnji in zgornji okolici je slcer po hudih boj ih tržaški magistrat otvo-ril skromne ljudske  sole. v  mtstu   je ustanovila naša šolska družba    prcpotrebne šoie za mestno deco, v zadnjih ietih pred vojno so slovenski    denarni zavodi osnovali zaseono slovensko tr-govsko solo in po privatni inicijativi in s privatnim!    sredstvi se je ustanovila tuđi    slovenska    obrtna     nadaljevalna šola. To je bilo vse, veliko, če se po-mislu d?. ?mo si morali    sami vse    to vzdrževati. premalo pa, če upoštevarno število ju^oslovanskc^a preMvalstva in pomen našega mesta za naš narod.
Prišla jc vojna in i njo majniška deklaracija in up na kcr:čro osvobodi-tev in lastno državo. Ali pri sameni upanju ne smemo ostati. Denarni zavodi se že pripravljajo za delo, ki jih caka. Ustanovila se \t parobrodna družba ^pceania«, pripravlja se fuzija dalmatinskih parobrodmii družb. osnuje se velika ladjedslnica na hrvatski obali, nacrti, večji in manjši se dclajo povsod . . . dela bo dovolj in vprašanje je, aii borno imeli dovolj pripravnih moći ... To vprašanje se mora resiti sedaj, da nas ne bo našcl veliki čas ne-pripravljenih. Jn sem le spada v prvi vrsti šolsko vprašanje v Trstu. Zahte-vati moramo prepotrebne ljudske sole v mestu, zahtevati moramo, da se otvo-rijo ni a i višji razredi na žc ob5to?ečih šolah in da se čim preje pretvorijo v r?a5ir! razmeram pnmerne meščanske iole. To bi bila naloga našega rnesta, Lporabiti moramo v dosego svoje za-hteve ^•?a srcdst\ra. Dri tem pa ne sine-ino iz^ubljati časa. Na5a šolska družba naj nr-m priskoči na pomoč. Sedaj, ko ?e vrbi boi za obstanek in za osvobo-ditev nnšesa naroda, naj ji ne bo no-bena žrtcv prevelika !n neumestna. Mesto Trst ?o kliče na pomoč, naj mu bo ljubeznjSva mati in ne osoren va-ri:h. ki ne prioušča nobene misli svojega varovanca. Cas hiti in vsaka zamujena minuta je velikan?ke?:a po-mena za ms"o bodočnost. Učiteljstvo samo je že spoznalo važnost momenta in zahtevalo otvoritev tečajev za me-ščanske učitelje.
V  tesni zvezi z ljudsko Solo pa je tuđi  vprašanje slover.ske srednje  sole. Nad £0.000 Jugoslovanov, na tisoče slovenskih otrok nima nit? ene sred. 5ole. In tuđi sedaj, ko so zapoViovalni tečaji slovenske goriške gimnazije v Trstu s številom   učencev  skoro   ad   absurdum dokazali nuino potrebo slovenske sred*-uje sole v Trstu, ne misli naučno mini-strstvo.  kakor  samo pravi,  da ustano-vitev t^ike ?ole, in temu primerno nien-da  tuđi skrbi  za zaposlovalne  tečaje, ki so najhujši in najbolj kričeči dokaz za ljubezen naše vlade do našega naroda. To je šola, ki uničuje telesno in duševno    učence  in  učitelje . . .   vse prošnje in protesti so zaman . . . Jugo-slov&nska mladina naj  pogine ... Će vlada noče skrbeti za našo srednješol-sko mladino, dajmo to skrb prevzeti mi sami. Veselje in zadošćenje nad lastnim ćelom  bo tem večje.
Aii to ni še naša gla\iia zahteva. Trst je mesto trgovine in industrije. Zato zahievamo v Trstu tuđi primerne strokovne sole. V Trstu naj se ustanovi našim razmeram in potrebam primerna vis ja trgovska Šola s slovenskim - hrvatsko - srbskim jezikom, kateri nzl sledita trgovski akademiii v Ljubljani in Splitu, kakor ;e to predla^al H. Stc-ska v »Slovencu*. Po'eg tega pa naj se Čim prči uresniči naša stara želja po ustanovitvl jusroslovanske pravno - tr-zovske fakultete v Trstu.
Zahtevamo pa tuđi v našem glav-nem pristani^ču otvoritev ju^oslovan-ske navtične akademije, tako da ne bo samo mobtvo naše krvi in našega mišljenja, tcmveč tudj poveljniki na našem morju pravi sinovi našega naroda. Zahtevamo, da se otvorijo slovenske vzporednice na vseh oddelkih obrtne šc-?e. Obljubili so nam ie strojniški in mizarski oddelek. S posebnim veseljem pozdravljamo ustanovitev strojniškega 0Qdcika, ker je to prva pot, ki se od-pira naši mladini na široko morje. Šola je dveletna in obisk je dovoljen absol-ventom mesćanskih aii niz jih srednjih *ol po dovršitvi triletne prakse v to-varni za stroje. Društvo pomorskih strojnikov pa zahteva dveletno prakso in triletno ?o!o. poleg tega cnakoprav-nost absolventov te sole z absolventi navtične akademije. Rcšitev v tem smislu, ki je bil tuđi podlaga prvotne-mu nacrtu, bo gotovo tuđi nam Slovencem le dgbrodošla. Ali tuđi ostali od-dclki naj «e otAorijo. Minister za javna dela je pri svojem zadnjem obisku v Trstu kazal veliko zanimanje za ra*e šolsko vprašanje in obljubil je tadi, da st bo zavzel za slovensko obrtno šol-st\ro v Trstu. Vse to pa so Ie kapljice v velikanskem morju krivic. ki jih bi morala popraviti dunajska vlada.
Predvsem bi zahtevali, naj se otvo* rita mehanfški in stavbni oddelek, tako da bo tuđi Slovencem odnrta t>ot v razne tovr.rne In industrijska podjetja. Ustanovi se naj oa t idi ju^oslovanska višja šola za fodjeđelstvo. kakršna ie ohstoji na trž^^Vi obrtni ?oli * italiian-skim učnim jezikom. Sola je dveletna. Za vstop se zahteva maturitetno srtri-čcvalo srednje snle fgimnaziie, reaTke, meha^iškecra ođde^a vi*ie obrtne sole), absolve^tie jdmnazij morajo na-prav'ti tuđi izpft iz opisne jreometrlie.
§ola je tore! nek?.ka visoka ?ola zsl ladjedelstvo. Absolventje te Iole se snelo po v$aJ dvcletni   praksi v kito
\ Udjtdelnic? oglasiti pri pomorski vladi
' sa končni izpit, s čemer se vzposobijo za trgovinsko ladjedelstvo. Absolvtut-je te iole pa imajo po dovršitvi primerne prakse v dotični obrti, tud! pra-
; vico do dveh koncesijonlranih obrti: do izdelovanja     in     popravljanja     parnih
| kotlov in do napeljave za razsvetljavo in vodo.
Učencev bi bilo zm vse ođdelke dovolj, potrebno uČiteljstvo je tuđi na razpolaso. Šola naj se torej čim prej otvori, da se s tčtn vsal deloma popra-
s vi to. kar smo zamudili, ali kar smo mor?ii tamudki in kar so drugi za-grešili.
Furror. . .
M.   V   P r a ff i, 20. februarja.
V'snk narod v Avstriji trpi vsled jrrozovite vojne. V.ct celota true tako Nemci kakor Slova"!, eden več, eden r.ianj, ka!:or pač us^da nanese. Nikomur izmed nas ne pridc na misel, da bi očitali drugemu nnrodu, da ne trpi, \saj Jahko vidimo bedo povsod. Samo V'senemci so izjema. Oni trđe. da Cehi, da JjEorlovani ne irpe, ramo oni trpe in nobeden dmj:. Tuđi iz ljirđske re-<reče si kujeio Vsciemci ^vo\e orodje za agitacijo. Vlada pa a!i molči, ali pa j pritrjuje nemškim hujrkačcm. Na ta na-Čin se vsa teža vojne odvali na naše najširSe sloje. Da pokažemo le nekaj primerov.
»Venkovtf, glasilo čeških agrarcev, je većkrat z uradnimi številkami do-kazal, da so po čeških okrajih največ rekvirirali, gotovo pa več nego v nein-ških poljedelskih okrajih in da češki in-dustrijalni okraji uiso dobili nicesar, ali pa zelo malo, dočim so nemški okraji dobili, kar so hoteli. O kaki pravičnosti ni bilo nikjer niti sledu. Pri tem so Nemeem pomagali vladni org.ini, plem5tvoJ visoka duhovŠČina, sploh vsi, ćeš. da Cehi itak ne trpe. Kadarkoli so se češki zastopniki oglasili, se je takoj postavila po robu vlada ter trdila, da Nemci v provincl »Deutschbohmen« silovito trpe. Namestnik je prepotoval vse ncmške okraje in takoj so dobili Nemci izborano svoto aprovizacijo. O českem glađu ni pisal nikdo in se zanj ni brisah Enako je bilo s prernosom. Naivečji oroducenti CeŠka, Moravska in ^'ezija 50 imeli nr.»manj premoga — za Čehe. Češke občine, me^ta, sole, bol^išn'ce, vseskoz! brez r?zlike ni5vo dobivale nicesar in brezuspesni so ostali protesti, prošnje in demi taci je. Po-vsnd se je samo obljubljalo. za^otav-Ijaio, liudstvo pa je zmrzovolo. Premota ni bilo. Vsenemec Hnmmer je dobil \z Litomeric za svoj vnjilni ukrai ts»Vnj !c vafcono* cemo^a. Tako se je srodilo N°mcem, Čehi oa nišo dobili nicesar. Glavarstva <o Ce'inrr. pač oVjuMtala premoć, češke občine pa se do danes čakajo na to gorivo. Ob progi Ustf nad Labem - Teplice, sredi bogatih premo-gokopov leži ćelo leto več kakor 200 ti-soč vagonov premoga na prostem. Ogromne grm2-de premoga vidiš, ako se pelješ tam mimo, in pogosto se ćo-gaja. da se premog sam zažge. Za Celie pa ni premoga. Ko se je to razglasilo, je namestnistvo takoj izjavilo, da ni vagonov. Z eno be.sedo: Premota nočejo d^ti, ker so to prepovedali Nemci.
Povsod so ubogi ljudje, tako med Nemci kakor med Cehi, sirote, berači in drugo bedno ljudstvo. Brez razlike stanu, bi jim morali pomagati. Toda Nemeem kaže drugače. Pomagati hočc-jq Nemeem, Čehi naj poginejo kakor divja zver. Vlada Nemeem rade volje pomaga, ker splofc ni razlike med vlado in Vsenemci.. Strašen dokaz je prinesel na podlagi uradnih številk ^Ven-kov«. V revnih krajih po čeških mestih so vzdržavali vojne kuhinje, kjer dobi-vajo re\ni otroci in ljudje za nizko ceno hrane. Vlada dotira in subvenci-jonira te kuhinje s podporami, ker bi morale sicer prenehati. In poglejmo si, koliko so dobili za mesec januar 1918 nemški okraji, ki so mnogo manjši, kakor češki okraji z mnosoštevilnejšim prebivalsh-om: Okraj Aš (nemški) je dobi! 156.700 K; okraj Bencšov (češki) 240 K; ekral Lokct (nemški) 103.335 K; okraj Strabenice (čc^ki) nič; okrrj Cliomutov (nemški) 102.000 K; okraj Boleslav (češki) 16^72 K: okraj listi nad Labom (nemški) 149.052 K; okraj Pardubice (češki) 15.000 K itd.!
Ko je postalo stanje že tako ne-znosno. da je grozil edemu narodu, celim generacijam v velikih mestih po-gin, smo se prijeli samopomoči. Osnovali šum »Češko srce«. Takoj ko so pri-čela prihajati prva darila, takoj ko se je akcija začela ogromno razvijati, je začela policija potom svojih orjeanov na ukaz nemškega policijske^a ravnatelja poizvedovatl. koliko daril dobiva ta organizacija. Tajnik je bil većkr?t zaslišan. Dunajska vlada je dobivala \t Pratre poročila, da ie ta samopomočna akcija politična organizacija? In konč-no je prišla še »Bohemia*. org:an nem-Ske^a policijskega ra\*natelja ter sve-tovala vsem Nemeem v Prasri. da naj izroče policiji vse hiSne oskrbnike, po-sestnike itd.. če pridejo k Nemeem na-birat za ^čeSko srce*. -Bohemia« hufs-ka proti temu zavodt!.opozarja nanjvlado, zaklinja Nemce, da ne smejo niče-sar darovati, kakor da bi bil katerikoli Nemec ft kdaj dal Ie nalmanj?o vvjto. Res. sramotne so razmeće na Č-^kem, iz niih pp spoznavamo, da b! s*i N?mci razlikovali v kulturi in etiki od Kirei-zov. Samo«*edov, Če bi ravnali dm^ače. Spoznavamo. da so vi? eh toči elemeit, Vtit stori vHda v«e. kar Nemcl h^^efo. Vlf.đa !:i Nemd so za nas eno In Isto.
*                             .                                                                                                                                            i
fleznosno.
V zadnjem Ća«n objavljamo interpelacije Jugoslovanske^a kluba, ki prav btngalicno osvetljujejo obnašanje Ijub-lianskc policije napram slovenskim iju-dem v dobi preganiinjt. Jugoslovar.ski klub iznaša samo gola dejstva in mi ne tciZimo in ne nanadamo, ne kričimo in ne psujemo, temveč mi-no pričakujemo, da bo tuđi za t-e^anja ljubljanske polic je prišla ura kazni in zadoščenja. Obtožbe JuToslov^nsker;u kluba pa bolijo kakor udarci z bićem in prizadeti se jezijo nad našim liftom, da sedaj z objavami inter-pc-laci) rnTkrinkiiJe njihovo poćetje izza polpr.cteklih cni. 7A\ se nam, da vsak dan rnova prcini^ljulejo, kako bi se ma-šCcvali nad  nnVIm  listom.
Previdnrst vlade ie izrojJ!-i 1/ub-Ijan.-lci policiji tu-li cenzuro. S tem ji je c!a*a v roke orožje. ki *ra lahko vsak tian nousmil'en3 vihfi nad «!-jvcnsl:Im caropisjem. Te ugodnosti «e I»ub!jonska rolicija z vso vnemo poslužuje. Po?!a-nec dr. Po^čnHc fe v psrb.mcrstu or1:*-C\\ njeno postopanjs naravnost kot dlv-jan'3 in je prhtavil. i!a to IJubljan^l roiicijck! cenzorji pod direktnim vplt-vr.m ncmSkih kazinotov. Po-'^ncc dr. Po^ičnik bo vedel, kaj je trdil. Gotovo je, da ljubljanska cenzura nad vse rada zamenjava držnvne Intertse z nemski-rrti interesi, z'nsti da pleni v Sloven-skcin narodu brezobzirno izvajnnja in vesti, ki $c ne dopadalo cenzorju ne nsurda toliko kot avstrijskemu oblast-vcncniu funkcijonarju, lemveč bolj kct nemško nncijonalnernu birokratu. Ni-kdar nismo varni pred policijskim rde-eim svinćnikom. ki bi nas 1c takrat pu-*Čal pri miru. ako bi verno prepisavali »Grazer TajcbTatt« ali »Ta^spošfo« in nudili slovenskemn obćinstvu slovenske prevode ncmškonacijonainih časopi-so\\ Pa niti takrat ne, kaj ti ljubljanski policijski cenzor je dosiikrat mnenja, ca sme ta ali ona vest sicer v nemSko javnost, da pa ie slovenski Človzk ne sme čitati.
S posebno vnemo pazi ljubljanska policijska cenzura na naša poročila iz državneffa zbora. Đopadio bi se ji, da bi prinaSali govore nemških poslancev, o sovorih naših zastopnikov pa da bi molčali. Ker se ne pokorimo, neusmille-no mesari naša poročila in se pri tem ne briga niti za obstojeee predpise, ki so izdanu da se om ej i brezmejni tero.izem rdečeira svinćnika.
Za poročila iz državnejra zbora ve-!Ja predpis, da smejo listi iz posamez-nin lovorov vsaj tisto objaviti, kar pri-naša »Reichsratskorresnonden^c in kar je vsak dan tiskano tuđi v uradni »\Vie-ner Ztg.«. Se nedavno jc notranji mirti-ster poslancerrt obljubil. da bo vlada strogo pazila, da se cenzorji držijo tega predpisa. Minister obraća, ljubljanski cenzor pa obrne. Msr njemu za pred-nise, mar njemu za ministrovo besedo, če gre za to. da obČutno udari in osko-duje slovenski list! In tako se je vceraj 22rodilo. da nam je policijska cenzura čr-tala skoraj ves govor DOslanca dt?a Tre^i^a. akoravno je bil posnet po ^Reichsratskcrrespondenz« in ie nas noročevalec to še posebno povdaril. Reći moramo, da nas že dolgo ni nobena stvar tako razburila, kakor to ekla-tuntno kršenje obstoječih oredpisov, ki naj časopisju ća]o vsaj nekoliko varst-va rred samovoi^nostio birokracije. Ob-eutili smo konfiskacijo kot čin g"le?ra nasilja in brezobzirne mašcevalnosti. VpraSall smo se: ali za slovenske liste ne veliaio niti najprimitivnejše svobod-ščine? Ali ie slovensko časopisfe izro-čeno na rnilost in nemilost ljubljanski policfH, kakor so fi bili svojcas izročeni slovenski ljudje, da ?ih je proganjala, za-pirala in gonila v tujiro?
To je neznosen položaj. Tn dognati moramo, ali je ljubljanski cenzor res rsnd ministra. Zato smo se cbrnilf šc včeraf na gospoda srrofa To^rrenburga, k^teremu ?mo noslali sl^đeči te!errram: »Prosimo značite proti sistematičnim nasilstvom ljubljanske polic'JsVe cenzure. V\ je navzlic predplsom danes konfiscirala *korai ves govor poslanca Tre-sića. priobčen v besedilu -»Reichsrats-korresrondenzff. Istočnsno smo se obr-nili n?i Jngoslovanski klub s prosnio za rmjostreišo intcrvcn?iji ter smo brzo-Hvili tur-i fnačelnfku parlamentarnega •/urnali^tičnega združenja, poslancu Zenkerju. da protestira proti nasilst-vom, ki se dan na dan gode slovenskim listom.
Pričakufemo. da bo vlađrt po^krbe-la. da se napravi terorizmu ljubljanske cenzure enkrat za vselef konce. Tz*av-Uamo, da se borno brezebzirno borili za na so pravico in udarili z vso sito. ka-c'ar bo treba. Municije imamo dovoU ...
Pregan]2n:e pisatefja ^^^■■^^1Krn»ana Laha.
CInt#rpel?ciia   JccoslSvifi^RSrnBntfi do cclokopn# vlade.)
Začetkom voin© Je bil đne^'T^ilc iDan< v Ljubljani urarlno ustavlien is4očasno 8 7 druarimi v tamošnji >Uci-teliski tiskarni« izhajajoeiini listi. Nc-kaj dui pozneje je izvršila liubljanska državni policija preiskr.vo na stanovanju urednika dr. Laha in v uredništvu nftraem. ni i«i imela nobenega -ae^eha. Dn© 20. senternbra 1914 j[o Doklical po-Ucijaki Tiiii komiftr Skubl dri* Laha
na policijio ter prebral ovađh> žimnika Trškana, ćeš, da ie dr. Lan pri nekem banketu povodom otvoritve belokranj-ske teleznice dne 24. maja 1014. rekel: >Cesar je bolan in bo komaj odzdravel, to me sploh nič ne bri^a, ker sem Srb < Ovadba pravi tuđi, da je nosil dr. Lah prstan Narodno Obrane. Dr. Lah ie bii aretiraa, naj prej izroCen v ječo okrož-nega eodišča v Novem raestu, po dvo-mesečni preiskavi r»ri glavni razt>ravi dn« SI oktobra 1014. T>a se ie izkazaU njegova popolna nedolžnost. Šest du-hovnikov, ki eo bili navzoci pri onera raEgpvoru. je s priseso dokazalo ova-ditelju, da laže. Glede prstana ie bil zaslišan tajnik Slovenske Ljudske Stranke, ki je seveda ravnotako malo vedel o pret^iiu k^kor dr. Lah. O takih nrstr»nih sploh nobeden ni vedel in tuđi dr. Skubl re, da takih prstanov ni. Sooznavajoč nevzdržnost ovadhe ie dal dr. Skubl p. dr. Lahu tako ppričevalo, da bi hi!o pred kakim voiažkira sodi* ST-om že pamo zadostovolo za smrmo ol> «odhq. Označil pa i© kot >strastne?a 6rbofil9ke2:a anarhista in revolucijo« nnrj|a.< Ko je nostala oprostilna sodba okrožnec:?- Focii.-ćn v Novem meshi pra-vo'nof'n'Tt, CM vendar ni<so izpu?tili mnr-več ca izrodili ljubljanski rtoliciii, ki era ie pustila cei mesec v s'-'UDnem t*o-lioljtkem zaporu v družbi dan na dan r.retiranin riv'anccr in postopaČ-av, ne fin bi navedla ?:a to odtssrn'tev pro^to-p i kakesra vzroka. Nato je bil dr. Lah v LjuMjani konfinirrn.
Dne 19. maia 1915, ?e mu jte »poro-čilo. da je interniran. Ođneltali ?o «a na HubHariski grad. kier po ^a zaprli v veliko podzerneli?!^o klet. ki je bila žs polna interniranih Italiianov V tem ne^dravem prostoru ie bilo 200 ljudi. Lphko si mislimo kak ^mrnd te bil. Nekaj dni pozneie eo odpeliali dr. Laha « drujrimi žrtvami vred v Linnico, tam pa ?o bilo barake prenapolnlene V ne-kpm starejšem trnkfu fo bili internira* ni UlsTaiinci in Poljaki. Strašen emrad je prihajal iz barrk. Dan na dan ie umrlo več žrtev. V novejsem traktu, ka-mor so zaprli Italijane. ljudie nišo dobili kruha, mar več vsak dan samo nekoliko ^mrdljivesra zelift. Le za neza-sliš^ne cene ©i je Jahko kdo kupil slab kinh. iz kntereira si lahko iemal kos« krompirja in fižola. V barakah so bili 7aprti kmetje, uradniki. odvetniki, du-ho\Tiiki. vsa mogoča druhat menihi, redovnice itd.
Dne 5. iunija &o ouneliall drja Laha v Hainburg. kjer eo ga zaprli v hlev za konje. 'Vn je imel opravo v rokah neki policijski aeent iz Bukovine, ki je bil neprestano piian. Moški in ženska eo prenočevafi v istem lokalu. V majh-ni sobici je ležalo ob največji vročini 20 žensk. pri oknu je Btal vojak ter ženske okna niti zastreti nišo smele, Ponoći so prihajale poderane, ki so na, fisoče in tisoče prilezle iz kanala. Prišlo je vecicrat do panike, ker so pod»a-ne skakale ljudem v obraz. Vrata so bila zaprta, straža pa je 3 puško erro-žila skozi okno v sobo. Ta boj s podpra-nami se je ponavlja! vsak večer. Streha je bila demolirana. Če je deževalo ni ir-osel nobeden leci. Noc so morali prebiti T>od dežniki. Iz došlih pakefov ei i« konfiscira! upravnik, kj se ie navadno zabava! z 2 deklicama z neko 2idinio in neko Eormmko, vse pijace, ki iih le seveda potera sam ponil. Ves čas do 15. iulija je prieel le enkrat neki uradnik inspieirat. pritožb pa ni hotel poslušati. Dne 15. junija so odpeljali drja Laha v Sitzendorf. kjer jra je sprejel oni znani narednik, ki ie dal uborre internirane žene obriti. Neka Srbkinia. dijakinja dunajske^a vseu^ilišSa, ki ie na smrt obolela ni dobila 4 dni nice^ar drueresra, kakor caj in mleko. dasiravno ji je bil zdravnik zapi.«al drueco hrano. Dva poljska Zida sta vladala v taborišcu ter delala svoje kur^čije. Spodnji prostori so bili toko vlažni, da je mno^o žena obolelo. Dne 30. iuniia 1915. so odpra-vili dr. Laha v tafcorišče Mitterprabern. Tu je ^krbcl tajnik dr. Sauer za red in priznati je, da se ie izkazai v najtežav-nejsih razmerah kot zmožen in pošten ura drik. Skuša 1 je uvesti preiskavo zaradi Skandalov v Sitzendorfii. nakar so *ra pa —- odpoklieali.
Naravnost neverietno je kakšne ljudi so spravili v internaciiska tabo-rišća. Tu je bil n. pr. stari Dereeri 80-leten starec iz Koroske, ki ni zakrivi! ničesrr druce^a, l;akor da je bil rojen v Lombardiji, ki pa je bila takrat še avstrijska provincija. Kljub svoii starosti in težki bolezni ni moscel doseći svobode. V taborisčih so bile žene in otroci. mož, ki so bili pri voiakih. Med drujgrimi je bil* tu neki Ukrajinec kate-remu so avstrijski voiaki, ko je bil na svojem polju, vzeli konje. nje?a eames^a pa internirali. Skorai nobeden ni vedel zakaj je zaprt. Pisma eo šla po ve5 dni skozi cenzuro in trajalo ie mesece pred-no so dospela na kraj namernbe. Ker je dr. Lah vsled teh razmer dal nekemu tova risu nujno pismo svojim starim roditeljem, so sa zaprli zaradi kršenja cenzure za 28 ur v nekaki hlev. 16 me-seeex- ie preživel dr. Lah v internacii-skih taboriščih. Dasiravno sra avstrii-ska država ni smatrala za vrednesra, da bi vžival prostost, so sra smatrali za dosti dobresa in 6o mu Driznali čast. da sme fivstriiskega cesarja z orožjem ▼ roki  braniti.
Dne 16. novembra 191(5. ie odšei dr. Lah v spremstvu več baionetov na Du-naj k vojakom. Zaznamba >p. v.c pa mu ie sledila. Ni treba prinomniti, da ves čas ko fo bili internirani, ni bil nobeden zaslišan in da nobeden ni iz vedel zakaj sa, z*s!eduieio. Pri nekem obisku je fzmvil baron Beck, da ie 9995 zaprtih nedolžnih. Storil pa ni ničesar. da bi te ljudi rešil.
Na fronti je bil dr. Lah težko ranjen.
Vprasamo cefotno vlado, ali le pri-pravlirna priznati, da so storili vsi uradniki, ki so nasilno omeiili svobo-do dr. Laha zločin? Ali hoče naročiti državnim prnvdništvom, da store svojo dolžno=t lp. obtožiio one uradnike «ara-di zločina? Zakai so zločinci nedotak-liivi? Ali ni preerantanje nisatelja drja Laha noln dokpz, da avstriiski uradi kaznuTejo nnrod v niesrovih vodi Inih duhovih in da je mocro^e n»š narod šči-titi pred samovoljno obnovitvijo očitne-ca usfavolomstva »amo e tem, da bo imel kot nonolnoma svobodna država •am v rokah državno oblast?
45. štev. -----------------------____________________________m______________________.SLOVENSKI NA3OP«, dne 23. februarja 1918. __________________________                                                Stran 3.
HemSki „zmagovalci"
{Interpelacija   Jneo*lovanske«a   klvba na domobranske** ministra.)
~?nf •?• i^aria 1918. ie odšel 36. marsbatajlon kranjskeea 27. strelskesa polira iz Admonta na fronto. Kakor na-vadno so se okrasili naši mladeniči in mozje s slovenskimi    barvami,    čemur pac noben preudaren človek  ne    more agpvarjati, ne samo    ker so to    barre pnznane narodnosti in kranjske dežel-pe barve. marveč ker ee ob takih prili-i     P°?lužu.jeio tuđi drusre narodnosti »lasti ^Neinci svoiih narodnih barv.   Na Jesenicah   so   dospeli   vojaki   v   svoio ozjo domovino ter    prepevali    narodne pesnu. .Neki nemžki transport je pripe-lial iz Italije s seboj liudi. katerim oči-Tidno ni uerajalo slovensko petje. Neki Aemec ie  začel    naše    ljudi    zmeriati. \ prasal iih ie kam se pelieio. V odcn-vor, da v Italijo. je rekel Nemec:    ^Vi se vozite dol, mi pa se kot zmaerovalci ze vraćamo.< Neki praporščak je zmer-]al blovence z >windiSehe Hundec Ker slovenski voiaki nato nišo    odgovorili marveč peli naprei. ie skočilo kakih 15 J^emcev ^ proti   njihovemu   vozu   ter   so ekušali  iztrerati    Slovencem    slovenske zastave in vreći vojake z vlaka. To se jim ni posrećilo. V tem trenutku je pri-ael poročnik Zikl in namesto. da bi za-rrnil napada.ioee Nemoe \e dal aretirati podčastnika Gersiča. Dal ie železniške vozove, v katerih po    bili naši    voiaki zapreti in zastražiti. Tako Ie eel transport Slovencev do St. Gioririo di Nosa-ro. Videlo se ie. kakor da tran^nortira-30 zločince.    Takih  čikan    nikdar    ne zmanika,  ljuđje misliio.  da dvijralo  disciplino, če omeie narodno zavest voja-kov, če iih  žaliio in  zapostavliaio
Ali priznava domobranski minister, £a je oni poročnik nenr^vilno ravnnl in ali priznava. da so bili v?i koraki storjeni proti Slovencem nepravilni in neumestni ?
Dogodki na boiiščih.
NAŠE  UPADNO  POROCILO.
Dunai,  22. februvarja.  (Kor.  urad.) Nobenih posebenifa dosodkov. Čete     armadne   skupine   Linsingen so  dospele  do  Novgoroda Vollnjskega.
— Šef generalnega štaba
NEMŠKO   URADNO   POROCILO. Berolin. 22. februvarja. (Kor. urad.) Zapadno boiišče. V posameznih od-sekili artiljerijsko in minsko delovanjc. M2njši izvidnf boji ob železnici Ypres-Boulers. Presenetili smo angleško stražo ter Jo vjeli.      Zadnje tri dn! smo v bojlh v zraku zbili s tal 24 sovražnlfc Se-tal in 2 privezna balona.
Vzhodno bojišče. Skupina gfm. von Eichorna. Na EstonsKern smo zavzeli ffapsal. Prvi estonski polk se je postavH pod nemško poveljnistvo. V Uvfandltf so sunfle naše kolone preko Ronneburga. Med navdušenim veseljem prebfvalstva so vkorakale naše čete v Rječico. Od tam so prodrle do Ljuzvnja. Minsk smo zasedli. — Skupina generalobersta v. Lin-s i n g e n a. Pri podpfrantu Ukrajine v njeni osvobodilni borbi smo napredo-valLVNovgorodu Volinjskem smo stopili v zvezo z ukrajmskfmi oddelkL Drage kolone korakajo proti Đubnu. —. v. L.
NAŠ CESAR V NEMŠKEM GLAVNEM STANU.
Berolin, 22. februarja. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Cesar Karei se je mudil danes v velikem glavnem stanu, da se razgovori o nekaterih visećih vprašanjih. V njegovem spremstvu sta bila šef avstro - ogrskega generalnega šaba general v. Arz in nemški vojaški pooblaščenec general v. Cramon. Raz-Kovorov med cesarjema sta se udele-žila tuđi generalfeldmaršal von Hinden-burg in prvi generalkvartirmojster von Ludendorff,    _^_________
ITALIJANSKO   URADNO   POROCILO.
21. februarja. Vzdolž fronte rmerno bojno delovanje in navadne akcije artiljerije, pogostejše v Judikariji in zapadno Brente. Severno Valstagne so pripcljale naše patrulje nckaj vjetnikov. Vzhodno Capo Sile smo porušili z mino sovrazno po-stojanko. Na asiaški visoki planeti je biio sestreljeno eno sovrazno letalo. Angleškc kakor tuđi naše napadaine skupine so na-padle sovražna letališča pri La CominI, Visnadellu in Moti di Livenca z uspehom. Na zadnjem letališču so vrgla končno mor-nariška letala 2 toni bomb z vso eksplozijo silo. Vsa letala so se vrnifa nepoSko-dovana. V času med 7. uro zvečer in danes zjutraj ob 1. so se pojavila sovražna letala nad našimi mesti in poškodovala umetnine in privatno last Padova je bila trikrat bombardirana. Tuđi na Vicenzo, Mestre. Benet-ke in Trehaseleghe, ševe o - zapadno Mestre so bile vržene številne bombe. Imeli smo nekaj žrtev, vse med civilnim prebi- ! valstvom in največ žensk. Odbijalne bate- ; rije so sorejele sovražnika z močnim ojrniem. Pri Vol^asru je bil zbit neki so- ■ vražni aparat. VčeraJ zjutraj je ena na^ih skupin napadla t dobrim uspehom važni i kolodvor v Inomostu.                                      :
----------------------                                         ]
TORPEDIRANJE   LADJE   »WIEN«.           ,
Dunai,  22.  februarja.  Posl.  Denk   In     J tovariži so podali danes na domobranskega
ministr*  vprašanje  eiede    potopitve    ladje     J
»VVien*. Navajajo, da prinašajo angleSki li-     '
sti obširna poročiia o potopitvi ladje, ki ie     i
bila pri Sv. Andreiu za zaporo mrež in min.     • Dva italijanska motorna čolna pa sta mogla neopažena prerezati mrežno zaporo fn lan-
cirati   torpede     proti     ladjama   »Wien«   In     1
»Monarch«.   Poročnik  Rizzo,  italijanskl po-     i
veljnik, je splezal na pomol, *e vmil v Coln     j
in potem še enkrat nrišel na pomol in tam     ^ prerezal   ovire.   Itafijansld   mornarji   so    se
mogli  približiti  ladtama  do 200.    oziroma     i
350 m do ladje »Wien« fn Jo potopiti. To     1
se je zgodilo vsled  velike službene malo-     j
marnostl.  Interpelantfc  vprašajo,  ali  se  !z-     j
dajo   potrebne odredbe, da se taki dofođkl     '
on«no« odUo iibjNli t«odflo» ćm m po*    *
zovtio krivd,   ofldrjl in moitvo. na   odgovor?
AMERIKA   JE   NESTRPNA.
Bascl, 22. februarja. Newyorška »Tribune^ poroča, da je bil general Bliss poslan kot zastopnik Amerike v ententni vojni svet v Versailles, da priporoča energično ofenzivo na zapadu. Amerika sili Anglijo tudi k agresivni politikl na morju, ker so izgube vojnih in trgovskih ladij v Sredo-zemskem morju silno velike.
Nova mirovna poga-njanja z bolj^eviKi.
Dunaj* 22. februarja. Ce priđe do novih pogajanj z boljševiško vlado, se bodo najbrže zopet vršila v Brestu Li-tovskem. Grof Czernin se ten pogajanj najbrže ne bo udeležil, marveč bo ostal tam, kjer se bodo vršila pogajanja z Romunsko, najbrže v Focsanih. Dunaj-ski zunanji urad sedaj še nima zveze z Rusijo. Trockij se je obrnil samo do Nemčije, ker je ta neposredno udele-žena in ki    nemške ćete prodirajo.
Beroli^, 22. februarja. »Vossischc Zeitunge je mnenja, da bo Nemčija stavila do boljševiške vlade te - Ie zahte-ve: Ruske čete morajo po-polnoma zapustiti Livlan-dijo in Estonsko, izpustiti se morajo vsi zaprti Nemci, Estonci in Litevci, priznanje samostojnosti Ukrajine in miru, sklenjenega z njo ter izpraznitev tudi teh pokraj i n.
Berolin, 22. februarja. Ruski kurir bo baje že v kratkem prejel nemški odgovor ter vztraja Nemčija pri načelu: »Nobenih nasilnih aneksij«, zahteva pa, da se napravi pri obmejnih narodih red.
Berolin, 22. februarja. Nemci so začeli dne 19. februarja zjutraj prodirati. Sovražnik je oddal par strelov. si-cer pa se ni upiral. Ruska U. armada se je že 18. februarja umaknila in čete so bile nadomeščene z Rdečo ^ardo, ki naj bi se ne bojevala, marveč Ie upravljala deželo. to se pravi, da je ronala in plenila. Nemška 8. armada po nacrtu prodira. Tuđi Ukrajina hitro prodira. Dne 2\. februarja so prekoračile nemške čete crto Lumjeniec - Rovno. Bolj-ševiki se Ie malo upirajo. Žalo? je v Ukrajini nepričakovano mnogo. Nemci popravljajo za seboj železnice. V okolici Kovla se zbira narodna ukrajinska armada. Prva ukrajinska divizija se že ustanavlja.
Dunaj, 22. februarja. Vsa estonska zapadna obal je v nemških rokrh. Ncm-ške čete prodiraio že proti Baltiškemn portu. V Livlandiji sto?e naši zavezniki pred Valkom in v blizini jezera Peipus. Pri Pskovu in v prostoru vzhodno od Rječice se zbiraio ruske čete. Ob Dvini navzgor so prodrle čete včeraj do Po-Iozka. Z Minskom imafo Nemci v rokah eno najvažneiših želcz^iških križiće v zapadni Rusiii. V Ukraiini cta zasedeni Dubno in Ostrojr. Pri Brodih se želez-rica po^ravlia. Prodiranje v smeri na Kiiev hitro nanreduje. Sovražnik se nikjor re^no ne unira.
Berolin, ??. februari a. (Kor. urad.) Na vzhodu naše operacije   napredujejo.
Poqanjan!a z Romunifo.
Sofija, 22. februarja. Bolsrarski politični krogi zatrjujejo, da bo Romunska pač obdržala Vlaško in Moldavijo. da pa bo morala odstopiti Dobrudžo. Najbrže bodo centralne države zahtevale tudi gospodarskih usrodnosti.
Bero!in, 22. februarja. Zdi se, d a je A vare scu prišel ) z Jas-syja v Bukarešto z zelo tes-nimi pooblastili. Avarescu ni posebno dostopen zahte-vam centralnih držav. K'iM-mann in Czernin pa mu ne bnsta dala prilike, da bi pokajanja zavlačeval. — »Kolnische Zeitunc:-? že grozi Romun-ski, če se ne vkloni.
Politiine v*tV.
= Veliki narodni tabar v 2alcu.   Iz
Saviniske doline nnm poročajo: Vršiio se priprave za velik narodni tabor v Žalcu, na katerem bodeta govorila načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Ko-rošec in poslanec dr. Ravnihar. Tabor se vrsi najbrž 10. rmrca.
= Novi guverner avstro - osrske banke. Z Dunaia poročajo: Za ^uverner-ja avstro-ogrske banke je imenovan kandidat nemških nacijonalccv bivši fi-nančni minister dr. v. Soitzmiiller.
= Osebna napetost med vitezom Seidlerjem  in Jugoslovanskim kldbom. '
Z Dunaja nam poročajo: Kakor zna*io ;
je Seidler v zadnjih tednih opetovano    ! vabil k sebi zastopnike Jugoslovanske-ga kluba ter ie z njimi razpravljal o ju-slovanskem vprašanju. Cim bolj se je
bližala kritična ura proračunskega gla-    '■ sovanja, tem bolj ljubezniv je bil g. mi-
nistrski predsednik. »Slovenski Narod«    i
je že poročal, kako Je Seidler Jugosio-    j
vanom ćelo ponujal   posebno izjavo  o    j
važnosti    jugoslovanskega    vpraSanja.    |
Ta naivni (da ne rabimo druge besede)    j
gospod očividno meni, da se bodo Ju-    j
goslovani čutili posebno   počeščene   in    ,
imeli nekako izredno  zadoščenje,  ako    ,
jim sam ministrski predsednik  prizna,    ]
da je njihova narodna zahteva važna    <
zadeva. Pokazalo pa se je, da g. Scid-    \
ler ni Ie naiven, temveč da je tudi za-    i
brbten. Splošno priznan politični zakon    i
|e, da  spadajo  razgovori  med  stran-    i
\s*m\ att mc4 atraokanl lm vlado aieđ    \
tište predmete, pri ^aterih je treba po-stopati s posebno tankočutnostjo in diskrecijo. Ne obeSa se jih na veliki zvon, še manj pa se porablja zaupne informacije za politične intrige. Jugoslovan-ski poslanci pa so sedaj zvedeli, da vitez Seidler o svojih razgovorih z za-stopniki Jugcslovanskega kluba ni ie informiral drugih poslancev, temveč da jih je informiral tudi čisto ižkriv-1 j e n o. Ogorčenje v Jugoslovanskem klubu je razumljivo in med klubom in ministrskim predsednikom je zavladala velika napetost, ki se bo morda tudi še javno pokazala. Vsckakor je gotuvo, da naši ministrskega predsed-nika ne morejo smatrati za lojalnega načelnika vlade.
=    Pismo pcsianca lircfenauerja. Občnemu zboru sloveni,ke?fa koroskega katoliškega   političnega  društva  je  po-slal  poslanec  Franc    Orafenauer,      ki vsled svoje obsoube ^e vedno ne srne izvrševati   svojega   mandala,   pozdravno  pismo,   v   katerem   pravi-   1 isoč   let roniževanja,   zaničevanja,       prebiranja, teptanja; tisoč let, polnih krivic — je za nami; a še smo ostali Slovenci na Ko-ro^kem zelena veja na jii,v?os!ovanskem drevesu. Tisoč let je bila naša nesreč-na domovina pod krinko krščanske kulture   in  osvobodilne  crnike     pozorišče preziranja in prestopa 'cclrne božje za-povedi.   A   česar   nas   grabe/.'jivi   naAi nasprotnikr   nišo   mogii   oštrici   in   oro-pati, je iskrena ljnbezen do naSe ju^o-slovan^kc domovine — do zemlje, ki je naša  last;  ljubezen.  katera se  znova z nezadržljivo silo oc^la^a in prosta strahu celemu svetu klije:      »V svoji Hši sir.o mi gospodnrji!«  Nam, kar je na^e! V; svoji onemojrli jezi zaganjajo f^e *iiccr na§i  naravni  in žMibog tudi na^i krvni narodni nasrrotniki v ruše trdne, s *.Či-tem pravice orrem!iene in z uma svit-lirn mečem otoro/cne, nepredorne narodne  vrste.   A  njihovi  domišliavi  gu-ševni izbruhi so po!ni hcrodijansKc hi-navščine,  narodne ošabnosti,  zavijar.ja resnice,  gosroc'oželjnih  strcmljjnj;   dc-loma   ćelo   zlobe,   zavisti   in   ostudnoga obrckovanja.      Oče teh  ljudi je  hi'dič, otrok pa laž      Kvišku srca!     Koroški JugoFlovani imamo svoj nnro^ni     kri-žev tcelen. ki je pečat tisoc!'jtnc>ra naSe-jra trpljenja za seboj; bli^.a se tii^i nam Velika   noč —  dan     na^esca    vstait-nja! Ne bojte se duhov, ki hv^diio okoli Kot rjoveči levi in iščeio, kora bi porrli. Na Voši sirani Je pravica! Živela  .liigosla-vija!   2ivcl   juToslovanski   Korotan!   — =    RazšTr.;enJe  čmovo?ni§ke dol2-nostl čez 42. l?to v pos!anski zbornici. V   seji   20.   februvarja.-*o   vlež'K   oeski poslanci   predio^,   da   se   razveljavi   cezarska  naredba  z  dne       I.  maja   1915. Crnovomiški  organizacijski  preJpis    iz leta   1907.  določa  namreč  črnevniniško dolžnost do 42. leta. Coz to leto je bilo mogoče  pritejjniti   v  voiašks   svrhe   Ie na   podlagi   vojnodaiatvcnevra    zakona. Ker ponovna prebiranja     letnikov     v okviru črnovojnfškcga  orpr;inizaciiskcs:a ftredpisa   nišo   dala   več  onec^a   Jtevfa ljudi, kakor jih je vojaška oblast hotela imeti. je naenkrat cesarska naredba    z dne   1. maja  1015  (tik  pred  italijnnsko vojno)   raztcsnila   črnovojnisko    dolž-nos" do 50. leta.     Crnovojnikom, ki so imeli doma na steno obešene že črno-vojniške odpustnice. seveda to ni ravno š!o čisto prav. Kakor nebroj drugih na-redb iz Časa nbsolutizma. priđe tudi navedena n?rcdba  v pretres v poslan^ki zbornici. Vlada je prišla v sredo 20. fe-bnivaria popoldne radi predln?ra na raz-vcljnvlicnje te naredbe v veliko stisko. Po doVcjih pojjajanjili je bil sprejet končno  korrmromisni   predlog.  da    se    da brambnemu odjeku  za  poročanje o ce-s<arski nnredbi z dne 1. im ja z\eče raz-?irirniT  črnovo:niške  dolžnosti  rok   šti-rih tednov.
= *t §t. \Yi\ v S'ovenskTh poricah. Iz S*.  I':a  v Slovenskih  poricah  poročajo o zivljsni'i na^ih soroiakov slede-Če: Nikicr ne trpiio Slovenci toliko od strani v^cnem^ke stranke kakor pri nas tu. Ti vsenemci. ki so krivi, da se na-d''ljn*e krvava vojna, ki nočejo prej mi-pj. cJnklcr ni^o premazali ves svet, ho-čejo pri nas Slovence z v<o ^ii-j :n s s?t°nclo  zlobno<rtjo snraviti  ob rodno £rurto in pravo katoličko vero.      Cclo trum  pr^^e^^^ntovskih  Svihov  so  pri nas nn^elili. Slovence pa odrivajo in j:h samo se trpi.H,   če so njihovi podložni. M'ničarii. Le^a  5enti'i>ka  .'unnija, ki je bila   da'eč   naokoM   znana   kot   narodna jp  k"*o'!rl:a,  po^t-'jri   ve^no b^lj  švab-5ka in ^rotestantovs.ka. Kiko be;no dc-I?.;r>  ti   Vse nemci   proti   mirnim   S'oven-ct'm! Obučimo sprmin na 5. sept^mber leta 1910. Ta dan fe in ostine dan sramote za vs3nem.<ko stranko v Št. Uju. Ta dan prišli so Slovenci od vseh strani   skimaj.  da  prisustvujemo  blagoslav-Ijenju Sloven^ke^a Doma. Mirno so prišli skupaj, mirno so se hoteli sami med seboi  razveseliti, nikomur ni>mo     nič frudetra  storili.  Vsenemška  stranka    v St. Uni pa je iz Maribora pozvala ta-moSnjo fakinažo. ki je mirne Slovence pretepavala, pljuvala v njih. jih s kamenjem  pobiiala  in  z  ubijanjem    pretila. Kdaj so rukaj^mi Slovenci kaj tako grđega počenjali proti Nemcem. če so ti imeli tu svojo veselico? Tn tako fc bilo leta 1914., ko so fc začela voina. Vsc-ncirci so imeli svoj posebni odbor, ki je v St  Hiu okoli  vohunfl  in na  zgoraj I ' oboe« Storcac* deomciniL lUkor tur i
Ijučene živali so ti nesramneži prega-njali Slovence. Pretili so z vislicami, z ječo, s puškami itd. Nekaj nedolžnih žrtev so spravili v ječo. Slovenci se nišo upali niti dihati več. Vscnctnci so pretili, da bodo katoliško cerkev zaprli. Na cesti so bili ubogi Slovenci napadeni. Vse Slovence bi bili ti Ijudie najrajše v žlici vode potopili. Nečuveno, kaj so takrat trpeli šentiljski Slovenci! Ce bi bilo šio po volji teh šentiljskih Vsenem-cev, bi morali takrat vsi značajni šentiljski Slovenci na visHce. In če bi imeli to moč, bi bili to tudi storili. In Boj? ne daj, Če bi so bil kdo za te nec'ožne žrtve potesuil. Pretili so mu takoj z ovajo. In v tem odb:>ru, ki se je toliko zanimal za ubo^e Slovenje, so bili vsi tukaj^nji voditelji vsenem.ške oolitike. A njih imena so vsem Šentiijčanom še dobro znana. Vse to je tako žalostno, da nimamo izraza, da bi to počenjanje pri-incrno ožigosali. Toda še nekaj bolj žalostnegra  priđe  zdaj.  Pero  nam  hoće
zastati:   Nekatcri   tukajšnji   Slovenci  __
in žalibog jih ie veliko, — se iz teh ža-lostnih do^odkov nišo nič naučili. Oni smatrajo te napetneže, ki jim kopljejo tamo, ki iih z bici pretepavajo, ki jim liočejo vzeti rodno grudo in verot ki bi jih na'rajši pre^nali iz teh krajev, za svoje prijatelje. Ovca ima vo'ka za prijatelja. Samo en slučaj omenimo, ki je silno žalosten in ki s"no boli tukajšnje značajne Slovence. Na pustno nedeljo so priredili šentiljski Vesnemci vejelico. Kdo pa je bil v pretežni većini na veselici? Čujte! Slovenci so se pajdašili s svopmi naiveč'imi narodnimi, politični-mi in verskimi nnsprotniki, so se ž mirni bratili, veselili in plesali — majka Slovenija, zakrij si svoje oči! Ćelo darove so prinašali za vsenemško tombolo! Ali pa na koncu nič drusega ne re-čemo, kn'or: Grdo ie to in neznačajno! Da, da! Slovenski St. Ili! Koliko skrbi in narodne^a boja je vel al zadnja leta pred vojno! In vendar; Kadar izprego-vorimo ime St. lij, ali narn ne vstaja vsem — trpki čut, da nas tudi zadeva krivda? Strankarski boj se ni tu ustavil. Ova sta se krepala — tretii pa se je smejal in si kuhal svoj dobro juho, nam in naši narodni stvari v kvar! In danes nas kliče — kot naša narodna vesti Zbudimo se in hitimo na pomoč! Tu je najnevarnejše sovrazno nemsko gnezdo.                                         —a.
= 7a avstriiskega ??eneralnega gu-bernatoria na Poliskem je imenovan general An*"vi L i p o š Č a k. rodom Hrvat.
= Poljska svoboda. Tz Varšave poročajo: Poljski listi, ki so objavili protest poljskega rec:entskeg:a sveta, torej onc?:a zbora, ki reprezentira danes suverenost poljske države, proti odtrganju Holm^čine od Poljske, so bili od nemške varšavske cenzure, ako-ravno imajo Poljaki svojo notranjo unravo, konfiscirani, uradni list poljske vlade »Monitor Poljski«, ki je objavil protest v svojem uradnem delu, je bil cd nemškega gubernatorja sploh u s t a v 1 j e n.
= Štra'k pol'skih železničarlev. Iz Tcšina poročajo, da so v ponedeljek vsi pol.iski železničarji vzhodno Moravske Ostrove štrajkali, tako da je počival ves železniški promet v Galiciji. Dru.^i dan so ŠM z^"^t na delo.
= Pašlć* o Jugos!ovanih in Italija-nih. »Corriere dela Sera« objavlja s Krfa datirani interview s srbskim ministrskim predsednikom Pašičem. Pašić izi'avlja, da se med Srbi polasoma ši-rijo simpatije za Italijo. Prvi cilj Itali-janov in Srbov je razkosanje Avstro-O.-rrske in temu cilju bi morali pripo-moči tudi Čehi. Pašić smatra, da je ofenziva neobhodrm, in da mora enten-ta sedaj, ko se bliža velika odločitev, doprine^ti na.ivečHe 7~We. Balk^Ti^ka vpraSar^a se dajo radikalno resiti Ie z zvezo Slovanov z Italijani.
h MM in n no'lo Jflue-sUrBčHi Kita.
Izjave 7a deklaracijo ie preiel Jueroslovanski klub na novo od plederih: Jugoslavenska omladina crrada Snlit. žene in dekleta obein Gradac in Podzemeli. blaerovške občjne (okrai Kamnik). obćine Zlato-polje, žunanstvo obline Z^tonolie. va-e^ani iz Znoiil S^rzišč in Kala na Tol-minskem 0^6 nodpisov). žene in dekleta obline Vinira (BeloVraniskoV žur»-niia Tomaj na Goriškem (111 inoskih in 5G1 ženskih podpi.^ov), žene in dekleta iz Kamenj. Vrtovin, Skrili© (skTi^no 59S podnisov). žene in dekleta f * ne občine Bukovu na Goriškein (115 podpisov). vaši Zakojca v fari Bukovo na Tolminek^m (85 žen in de-klet. katerim ee je Dridružiln se 50 roož in fantov, občina Trata pri Kranj'u, trg Tržič na Gorenjskem. občini* Mnrski vTh - Zasad (okraj Ljutomer), vsi be-£iinci iz Goriškega, bivajoči v Laškem trmi na Staierskem, žene in dekleta iz žunnt.ie Belevode pri Soštanin (198 podpisov). občina Poljica Priko v Dalmaciji je poslala brzojavno izjavo za deklaracijo, ZaerebaČki tipografi (246 podpisov). občina Vrbljenj'e pri Ljubljani, duhovniki na dekaniiskem sestanku v Rogatcu (rogaška dekani-ja), občina Sv. Ema (uri Pristovi). ob-5ina Nezbiše (pri Pristovi), općinari Kraljevice, općina Tijesno, žene in dekleta vasi Slivje, Slone Tatr«. Orehek. Kozjane. Kovčice ohčine Materije v [stri ^z nadalinimi 671 pođnisi), invali-ii obline Zabukovj« pri Brezirah, ra-aieni i bolesni vojnici nalazeći se n bolnici u Osijeku (ukopno 102). ostali '
možje in fantje župnije Sr. Miklavž nad Laškim, žene in dekleta župnije Sv. Miklavž nad Laškim, (414 podpisov), občina Mala va« (okraj Ptuj), žene in dekleta vasi Me^rojnice občine Grize, (109 podpisov), Zabukovca občine Grize (1S3 podpisov), Poncrraška okolica (občine Grize) 104 podpisi, iz vasi Grize (65 podpisov), besfunci begrunskepja taborišča v Bruckti ob Litvi (.1577 ženskih in 59S moških podpisov) žene in dekleta občine Jezersko na Koroškem (200 podpisov), možie in mladeniči župnije Polica pri Višnji srori (podpi-sali so vsi do zadnje era (192 podpisov), žene in dekleta občine Polica (• 306 podpisi, to ie novih 103 podpisov), občina Loka pri Planini, žene in dekleta, Diožje in fantje župnije Sr. Janž na \ inski pori. žene in dekleta vasi Grib-lje na Belokranjekeni, zavarovalnioa pov. živine v Materiji (Istra), občina Adlešiči (okraj Cernomelj), občina Kopriva, občina Ambrus, veliko itevilo občanov iz Kaštela Kamtfelovac pri Splitu, občina Tinje. općina Milna (brzojavno), jugoslavenska akademska mladina u Gracu (brzojavno), sveukupno pučanstvo otoka s 42*26 podpisi (brzojavno, besedilo brzojavke priob-?-imo posebej), žene in dekleta župniie dobrnske, občina Križobci na Murskem no Iju. občina Bistrica pri Rušah, Kmec-ka občina Marija Gradec, žene in dekleta iz Zprornječca, Srednjeca in Spod-nje^a Bitnja pri Kranju. Slovenke občine Velenje v Saliske dolini, žene in dok leta iz Lehna, Ribnice na Pohorju in Arloce (190 podpisov), občina Loka pri Zidanem mostu, občina Sv. Anton v Slov. Goricah, občina Andrenci v Slov. Gor. občina Cae:ona (okrai Sv. Lenart). občina Cogetinci (okraj Maribor), občina Zupetinci, (okraj Maribor), odločni narodni Slovenci v kopališču v PosraŠki Slatini, svećenici konavoskog dekanata, žene in dekleta župnije Sv. Križ pri Kostanjevici (z 850 podpisi), žene in dekleta občine Raka na Doleni-pkem (s 1118 podpisi), krajna občina Ribnica, žitelji mjesne općine Kastav kotara Volosko - Opatija u Istri (z velikim številom podpisov), žene in dekleta občine Jarse pri Kamniku, (237 podpisov), občina Rateževo Brdo, občina Celje, občina Janževobrdo, občina Kflovče, občina Smerje. občina Prem, žene in dekleta občine Smerje, žene in dekleta občine Prem, žene ;n dekleta občine Janeževo Brdo, žene in dekleta občice Celje, žene in dekleta občino Ki lovce žene in dekleta občine Rateževo brdo. občina Sv. Ana pri Tržiču, (Gorenjsko), žene in dekleta žuonij« Koprivnica na Stajerskem, žene in dekleta župnije Sv. Jurij ob Sčavnici (16C6 podpisov), hrvatske žene i djevojke u Bercnu krai Pazina u Istri (225 potpisa), učiteljski zbor ljudske sole na Dolu, Hrani ini ca in posojilnica na Dolu, opĆinarji općine Vodnjan u Istri. Vsem hvala! — Jugoslovanski k_lub.
Občinski odbor na Vidmu ob Savi je eklenil v seji dne 20. januarja 1918 sofflasno, da so pridružuje deklaraciji JugoUovanskeca kluba z dne 30. maja 1917. — Zupanstvo na Vidmu ob Savi, dne 17. februarja 1918. M. Planine, župan. Franc Vidmar, tajnik.
Podpisani vasčani iz Rekeprf Cerknici se v polnem obsegu pridružujemo majniški dekleraciji, ter izr rekamo polno zaupanje >Jue:oslov. klubu <. Otforč no obsojamo one izdajice, ki so ta klub zapustile v odločilnem trenotku. U parno, da nam bo prizade-vanje Njedra Svetosti papeža Benedikta XV. in Njega Veličanstva cesarja Karla I. prineslo kmalo zaželjeni mir, katerega hoćemo hvaležno vživati xr novi Jugoslaviji, vladani po slavni Habsburški dinastiji. — Sledi 166 podpisov.
Tudi mi vaščani iz S tarega Kota in Podplanine, ki bivamo v hribih ob meji hrvaški, nočemo zaostati za druGtimi. Zato se z navduše-njem pridružujemo >Jueo?lov. deklaraciji« z dne 30. maja 1917. Težko že čakamo da se uresničijo želje nas vseh, da p© združimo z nasimi brati Hrvati in Srbi. v samostojno, neodvisno jujroslov. kraljevino pod Habsburškim žezlom. Obenem hvaležno pozdravljamo energičen nastop našo^a knezo-škofa in prizadevanie papeža Bene-' dikta XV. za »korajšnji mir. — O vojni čas! Odprl ei oči nam! — Zdaj vemo kaj v duši jrori nam; — Kar nas 61o-vencev jo. mi kličemo vsi: >Združena Jueroslavija naj živi!< — Sledi 280 podpisov.
Za Jucroalovansko deklaracijo sa ie z navđušeno izjavo izrekla občina kadenci sodni okraj Gornja Radiona na Staiorskem.
2ene in dekleta Gabrje pri AJ-dovščiri slovesno izjavljamo, aa smo s dušo in srcem za majniško deklaracijo >Jucroslov. kluba«. — Želimo si skorajšnjeera blaeronosnega miru in ?mq prepričani, da bode rea-ničen in trajen Ie oni mir, kateri pri" svobodo. — Sledi *223  podpisov.
Jusroslov. deklaracijo ie y županiji Tomai naKrasu podpisalo 111 mož in mladenkev ter 6T»1 žen in de-klet. O ti priliki se je darovalo za Kre-kov spomenik 109 K, za >^lov. Maticot in C. M. družbo pa po 107 K, skupai 323 K.     ,
Občinski zastop občine Kred ▼ Tolminskera okraju se je izjavil^ z& raajniško deklaracijo za vasi Borjaaa, Kred, Potoki, Staroselo, Robic.
Podpisovanju majniške deklaracije vMareEigahseie pridružilo do sedaj 344 oseb in sicer iz vasi Centur-Vanjranel e 212 podpisi, iz vasi Babici z 31 podpiai. iz vaei Truške z 101 podpisi in iz vasi Marezi^e (zapjenjena pola po c kr. orožniški postaji). Ob enem se nabira po ćeli občini tudi za dr. Krekov spomenik. Do sedaj se ie nabralo 418 K 60 v.
Celokunno      prebivalstvo      otoka Šolte za deklaracijo.    Jugoslovanski klub je prejel sledečo brzojavko:    Potpisano sveukupno pučanstvo otoka Šolte najvećim    oduševljenjem    i    najčvršćom odlućnošću i potpuno usvaja deklaraciju Jucroslavenskoe kluba n Beču 30. svibnja 1917 videći u njezinom »stvaranju jedino preuviet k boljoj bu-dućnoati i    blagostaniu    rasciiepkano? paše« troimenof? naroda 2. Uvidia, dr |e ^ai*? 8k<>rije oživotvorenje spomenu te deklaracne potrebit složni rad «rih [larodnih sila. osobito narodno* pr«d-lUvniatra u hrratakom saboru. SMra
,      Stran *'________________________________________________________»SLOVENSKI NAROD«, dne 23, februar]« 1918.                                                                                                    45 Stev.
vozivljemo   i   zaklinjemo   hrvatski   sa* i oor, u prvom« reda    niejcovu    većina,
krvatsko^rpskn koaliciju, neka *e o •Tim sudbonosnim časovima stavi na opće asrodno stanovi&te t€> prihvati bećku deklaracija kao iedini put, koii rodi do stvarenia našee ideala Jugoslavije. 3. Želi Sto akoriii mir, koji t% toti ooći. trajni, ako bude proveden na temelju pravednih ravnopravnosti slobode i bratstva svih naroda. 4. Izrazn-4e svoju najiskrenuju zahvalu uvi ma, loji nastoje oko ostvarenia ©vakovo*? mira, napose Jugoslavenskomu klubu i bratskom Češkom eavezu. kojim* »jedno izraze potouno pouzdanje i primanje na njihov nesebični rodoliabni Tad. Podpisane: Općinska uprava, 24 društava i do naizadnije* stanovnika otoka, ukupno 4226 potpisa (!) origri-nal slijedi. Načelnik dr. Ante Mladi-nov, liiečmk; asauonici: Banić. Grohote: Galvaffni: Gornje Selo. Se«vić: Srednje Selo; Rubipnoni: Donie Selo. 1 Maslinika. Bezić: presiednik Soltanske •lo^e; Ema Kalebić rodiena Marović i Vilka Mladino v za Soltaoske žene i djevojke,                         i
Slovensko ženstvo za deklaracijo.
2en« in dekleta Poliansfce Soline nad ftkofioloko poši-fcajo nadaljmh 126 podpisav.
Narodno ženstvo iz Novela ■testa • Kandije je poslalo še 31 podpi^ov.
Narodne žene in dekieta iz § t. Vida - Grobelno navdušeno po-sdravljato Jucoslov. deklaracijo in po-iiljajo 115 podnisov.
Koroške Slovenke i« Lo? pri B e 1 ja k u so poslalo iziavo % 275 pod-oieov.
Podpisane žene in đckleta iz Trno-teea pri Gorici sedaj be^unhe na Ko-rošketn se iz vpesra srca pridružujemo deklaraciji Jugo«Ioran«?keea kluba ter kličemo: »Naprei do rma^etc — Sledi 700 podbisov.
Jusroslovansko deklaracijo z na-Tđušenjem nozdravljaio in se ji Dridru-iujejo z dušo ia ercem slovenske žene in dekieta iz Kostela z 230 pođpisi, i« Vaši s 30 podpi^i. iz Jaksičer s 3 podpisi; iz Fare z 59 nodpisi; iz Krko-Tesa z 17 podpi?i: iz Planine z 13 pođpisi; iz Vrha z 69 podpisi; iz Kuželja b 98 podpisi; ir Nova sela r 60 podpisi; iz Briara z 16 podnisi; iz Ajblia z 50 podpisi; iz Đanialoke t 18 podpisi in iz Jesenov^a vrta z 12 Dođnisi. vse t Kočevekem okraju. skupai 642 pod-pisov.
Dopis iz Celja.
(Od našega poroe>valca,}
Celje, 22. februarja,
O b c* n i zbor moške podruz-fefeeCiril Metodove Dražbe T Celju «e je vr5il sinoči v Narodnein domu ob precei leui adeležbi. Poeres«li pa smo žal mnoeo celjskih Slovencev. Jtar moramo s oTlrora na važnost družbe pribiti. Dr. B o ž i 6 ie kot predsed-nik podružnice v uvodnih besedah r>ra-rilno pondarjal. da dražba ne izdubi «voje» važnosi i in pomembno«ti tndu če dcsežerno evoj ideal r Jujcoslaviii. Za-kaj velika naloga varstva manišin v Gradcu, raznih nidnilkih mestih to Gornjem fiiajerekem in draeod bo ob-stojfila £e vnaprej. Celjska moška podružnica je tekom vojne precej zaostala T svojem dolovaniu. zato moramo ele-dafi, da odsdaj naoret zooet Eavz-ame svoje nekdaino ča*tno me«to med pn-družnieami. Blairainik ?. Wutt ie po-ročal o vseh žririh letih. sa katera ni bilo obcnih eborov. L. 1914 ic bilo 80. I 1915. 51. 1. 1916. 37 in 1. 1917 SS uđov ki so plaćali. Ka papirju jih ie bilo prerej vef. V letošnjera lem je plaćalo doslei 59 udov članarino. Na predlosr račun^ke^a pre^ledovalca e.. dr. Juro Hrašovca po bili račnni soelasno odobreni. Dr. Hrašovec je pcmdarial, nai bi posamezniki plačevali vecio ud-nino nepo »amo 2 K na leto. osobito ta-ki. ki premorejo lepo prerj^ženje. V odbor so bili izvoljeni: predsednikom f. dr. A, B o ž i Č, tajnikom #. Janko L e 9 n i č a r . blacajnikom dozdajni zaslužni in neumorno delavni blagajnik r. 8. Wutt. odbornikom ££. Ravni-kar, Petek, Kramar. V i d e m . i e k . V u s at računskim precrlednikom t&. dr. Juro Hrašovec in Ster-mecki, delegatom r.a glavno §kviD-fcčino kk. dr. Božič. Wutt in Re-bek. — Pri *lučajnostih *o jre. Smert-nlk, GradiSnik in drugi izražaji želio, nai bi podružnica do letu pripravila rečjo plavnost pa tuđi (»krbela za dni-iabno življenje ir:ed celi«kimi Slovenci. Na predlocr sr. Lešnič^rja ee »klena, ▼sako Drvo goboto zve^er ▼ mei«ca prirediti družabni večer. G. Rebek prino-roča večjo vporabo društvenih nabiral-nikov v veeh dmžb«ih in ob vsaki priH-kit kakor to delaio mariborski Slovenci b relikimi uspehi. — Koncem zborova-nja se je nabralo sa družbo 131 K, ka-tere se z prejšnjo h«»deljo v veseli družbi ▼ Karodnem domu nabranim! 40 K pošljejo družbi. Upamo. da bo od.«lei podružnica »voio naloro v polpi meri Trsila, nele kot nabiralka jrmotnih sred-•tev za družbino delo. ampak tndi kot eden glavnih činiteljeT v drnžabnem iivljenm celjskih Slovencer.
Kako delaio s s 1 a d k e r i » m. VCeraj sem bil slučajno priča, kako se dola s cladkorlem, ki prid© eemkM ** preskrbo prebivalstva. Na kolodvoru ravnaio i njim ko" evinia z mehom. Kg je železničar odprl voz. t katerem §e ie •ladKor nahajaL ne je veul cei kuD «lad-kori a na zemlio in vsakdo si «ra ie lah-ko nobiral. železničftr era ie flrrabil ćele pešcice in ca nosil damam t II. raTred eavinj^ke^a vlaka, ki nišo imele toliko poštenja ▼ sebi, da bi bile zavroile tako postopanje. Zelezničarii po si era irrabili ▼ žepe. Ćele vreče §o bile raitr* f^ane in eladkor ie bil razsut po vaco-nn in po tleh. Je res skandal, da vodstvo naše aprovizacije pusti racron te-jra važnepa živila na raznolaro takemu čisto navadnemu obropaniu ki je t ožirom na pomanjkanie naravnt>et zločin nad »rebivalstvom.
Rakuseva žirin« nerekvi« Hrani. Is Liubne?* nam noročajjo: Dne 11. t. m. ie bila ie na£e občlne fna« pa j#kTirir«AA iiviaa na potajo Jttćft-
| co. Med to živino sta se tnđi nahajala eo junec in en bik či.«to druee pasme, la*t s. RakuBcha v Celin. Rakusch ie brzojavno protestirat pri c. kr politični ekspozituri v Moziriu, da se njegova plemenska živina ne «me rekvirirati*. In sare« je e. kr. politična ekspozitura brzojavno Eaukazaia. da se ta živina ne sme oddati držari. Ali ni to skandal prve vrate? Našim kmetom po-bereio zadnio mrvico sena in slame, vzamejo zadnji rep živine, a živina bo-e&testi ceHske«ra Nemcit nai bi se pa na naše siroike redila r tuiera okra iu! Čudno je. kako je spravi! Rakuseh žiWno brez potne^a lista na Ljubno; čudno, da se ta živina ne pogreba v ob-čini celjske okolica ali me^ta Celia 2i-rino redi Martin Krumpacnik. p. d. Re-peuPek, kmet ▼ Podplanini pod «oro Komen. Koliko sladkoria, kave itd. je pač dobi! od %, Raku«icha? Vprašamo še. ali i u n c i tuđi snudajo med pls-mensko živino? Kakusch ivan bai> okoli 30 srlav živine v cornjeerai*kem ukr^ ja v refi. menda tuđi t ^mihelu in dru-Ifcd. Zcini vemo, kako dela nemški Mi-hel v 5!ozirju xa celiske Nemce. Potrebno je, da naM po^iiinri sorožiio ea-devo v državnem rboru. da bodemo vide li. če so za *\>mce novsod izjrnje.
Strogo rekviriranje potom vojaštva se rrAi sedat r arornjeffrai-#kem okraju. V Mozirjn sta ?-» isteca ndele^ila tuđi dva ea^tnika. PoroČali bodemo. kako 90 poatopali. pozneje. ko te nabere vse gradivo. Slovenci smo pač ubo*;© potri>ežliive pare.
C. kr. politična ekspozitura t M o x i r i u ie postala nem-ška postojanka. Nastavljeni ima dve punoi iz koeevekeffa okraja, ki znate dobro slovenski, a na ▼sak slovenski pozdrav odzdravli&vaie izzivalno samo nem^ki. — Pri <\ kr polit, ekspozituri je bil tuđi nastavljen kot tajnik neki Struc iz Galicije. Mož je rad pil in izostal vča?<ih no ve? dni iz nrada. a se mu ni zcodilo nič. ker i« bil N>mec Zd?i. sra ie pa naenkrat zmanikalo, tla so ma postala prevroča. Mož je i?iko dobro živ^l po raznih kra-jih: r Lučah, na Liubnem in v Goi-njem Gradu ter druirod. Povsod \e za-pusiil slabe sporni ne. namreč doleove. Oeoliufal ie nad 40 oseb za okro^To naimani 4000 K. Proti n^em« ?*e vrli sodna preiskava. 2aL da «e bodo urni-ki najbrž obrisali za posojeni denar. N'e razuinemo, kako ie to. da naši liudie slepo veruiejo takemu laži - klativitezu, ker je politični uradnik, dočim bi do-bremu domaćinu ne nopodili niti vinar-ja. Ali se re? že bojite vsakesa nem-škepa uradnika? Tužna nam majka!
Bočna. Naši občani 90 s? nred kratkim brzojavno Dritožili na namest-nijo. da ne morejo več odd?»ti živine. Kaj naj počne uboiri kočar. ako mu vza-mejo zadm'o kravo, ki je za nieera ves živež? Kak ie bil od.iovor* Zunan in pklicatelj občanov Fedran sta bila br-zoiavno poklicana r Celje, kier iima je neki u radnik iz Gradca covedal. da se mora živina oddati. ker io voiastvo do-trebttje. Pozabil ie dodati, da ci vi listi lahko r»okrepajo. A eost>oda ori zeleni mizi. ki ie načo žirinorejo nono!noma uničila. naj eleda. koliko se bodo letos polja obdelalo. Glad, ki vsled tecra ne-upneca-postojanja moia nastati, bodo olfčutili mdi ti fc'osDodje.
Drobne novice. V lomili bo te dni pri nosestniku Jožefu Punzart-nikn na Dobrni in 3icer pkozi *tr~^n. Odnesena je obleka v vrednosti 1000 K, — Pri po^estnikn Vebru v .^martnem pri Celiu ie te dni bilo ukradeno Dar volov. Našli so jih v hlevc po^estnika Jevnilka, Istotam so našli kožo in me-po pri nekem drucrem posestniku ukradene krave. Za zaklanje volov je bilo že vse pripravljeno. — Umri ie v Ptum treovec in posestnik Jožef Kasinu r po dolsri bolezni: v Celjn na ie nenadns smrti umri treovec Ferd. Staudin^er. — Zlato noroko je obhajal 16 t. m. velepo^estnik K^rl Krasinik s svojo ženo Heleno v Sp. Poljskavi. — Na dražbi prodan bo 26. marca rudnik Haufenreith pri Wei-zv.. Prodaja se vrši ob 10. uri donoldne pri dež. sodniji v Gradcu. Sodno je rudnik cen jen na 310 829 K. — Cesar je p o t r d i 1 sklep štajerskecra dež odbora e dne 17. novembra, da nafme komunalno posojilo pri komuncilnem kreuit-nein zsvodu za Stnjerpko v znr?ku 2 milj. K v svrho podpisa 5 mili. K za 7. vojno posojilo.
Nariborsko pismo.
(Od na^esa dopisnika.)
V Mariboru,  21. februarit.
Vsenemiko pobiranje pod-piaov proti jugoslov. deklaraciji. Vsenemd pojdejo na ctstt in ulice in v hi5e od stanovanja do stanovanja, pobi-rat podpise za vsencmško izjavo, ki gre proti jugoslovanski deklaraciji. Te pod-pi5e pobirajo tišti vsenemci. ki vedno šču-vaio na podaljSanje vojne, to so tistf vsenemci, ki hoćejo, da bi si Prus! podjarmili z orožjem v rokah vse narode v Evropi, ali pa, da bi jih tako pobili, da bi potem Nemci Imeli proste roke in svojevoljno tlačili vse nenemSke narode torej tuđi nas Slovence. Mi hoćemo, da nam bodi mir v svobodni Jugoslaviji, mir in kruh! Nemci hočeio po-daljSanie vojne, $• več krvi fn Se večje — stradanje! Slovenec al! Slovenka ki nem-ško izjavo proti Jugnslovanski deklaraciji podpiše, priča s svojim podpisom, da mu ni za svobodno Jugoslovansko državo, v kateri bi živel mirnn in adobno, marveč — da Je za podaUSanJe vojne in za stradanje. Kdor to podpiSe, ta dela proti volji naivi*-Jega ▼ državi, proti volji vladarja — ki je še pred kratkim v svoiem manifest« na vse ivstriiske narode Izitvil, da irimt forečnel-še željo kot te, dati tvojim narodom tako težko zaželjeni mir! Zato: vsak pošteni Slovence na ženi nemSVe pobirale« podplsov proti Ii»5oslovtn5ki deVlartdli!
Kako si hočejo pomiriti nemški župani Iz blamaže. Da prikrljejo svojo blamažo. H jih Je na Dn-naju doletela, so si izmislili sedil tole: po svojih političnih atftatorjih nzSIrfif« vest, đa so mise? oVontaciJe ozfr. protesta proti ju*oslova?iski deHaraci)! Dreložill na njfod-nefM ^as, M, sedal ie vladar preobložeti s đelom(T). Pojdemo Wtf ooznele. Ehi dado tema svo'e**-'j za^otovrTa vefi verjetnostl nanrmm §t^tercifan«Wm Vaffnom, «*» s! »«• ▼rat ni wos« izmislili, da treba, da *Te ▼ fmeira irarfbor^Ven okrali ured cesirli tm>sit   ođpomo^l   £?pde   rekriztcfTe   flvfnc.
okraja. V ti namen Ie sklical okraj. obCin. odjor marioorsMi 2a Une i0. t m. sejo. Tu s« >« zsudilo, da so prišli slovenski kmetski župani sjLoro prinos te viino na sejo. Nemci v oaooru so spozaaii, cia a»o na^i Slovenci mo-tje v većini in zato si nišo upali t barvo na dan. Da so nameravali v seii asitiratt med župani za protest proti lugoslovans.ti deklaraciji, je razvidno te iz čega, da )e bii k seji pozvan ćelo — predsedni* nem&keia >\oLisrata« in celjski »Amuvorstand« ur. Ambroschitz. Slovenski župani so ia.toj spoznali, kam pes taco moli in nišo pustili na dnevni red zaželjene asitaciie. Zgodilo se je ceio, da je moral, kaitor vc povedati »btov. Oospodar«, zaani šiajercijanski kan-didat-poslanec Oirstmaver, ki klice med nai.e ljudi vsenemšxega posl. VVolia da oi M^itirai za Vi,cnem51ii mir — tovoriti slovensko! V seji ic bilo končno slila— njeno, da se odpoolje dvoglavo odposlan-stvo pred cesarja, ki naj prosi pomoći na najvišiem mediti za na^sa kmetovalca. In tu *e je zopet zsodito, du sta hi)a izvolje, 1 dva zavedna Slovenca, župana Cernej in Gliser ... Kakor iz vse-ffa razvidno.se naši župani-Vsenemci komaj love klofut, kl jim jiii deli slovenska stvar. Nič jim ne p )magajo zbunkani Linhardi in volKsratovci ala dr. Ambrožić! H seje so sospodje od neinške strani tM baje silnu potrti. Upali so, da bode v odposlanbtvo iz-voljen vsaj Pianček Girstmayer, pa si )-venska zavednost nm niti tega ni hotela privoSćitl. Talio Je splaval po vodi njih drugi poskus, ocrniti nas Slovence radi juso-slovanske deklaracije pred vladarjem. To Je hud poper, posebno Še, če pomislimo, da so ga morali pojesti v 14. dnevih kar dva-krat. — K temu Se zvemo, da hočejo dr. Schmiedercr - dr. Ambrožič itd. najti pot, ki bi ^■sa1 naviderno na lep na'in na zu-naj preprcwila, da bi oba slovenska župana ne š!a na Dunaj! Tuđi nam poručalo, da hoče župan Ornik poslati na Dunaj pod isto pretvezo par svojih isauDnikov, ki naj bi izenaćili ^klep seje okrainega občinske^a odbora maribors1 ecra, da na? od^nslanci pro5ijo samo olajsave flede ođdaie živine! Slovenski župani ptufskesa o^raia — pozor! Oml2 - Linhard bi zamogla morda od-posliti kot poobla§?enca ptujskega okraj. občinskega odbora kar na tihem par svojih spodnjcMajcrsklh so-m i Š 1 j e n 1 k o v,   Če  ne  boste  na  straži!
Proti naSim časopisom. Vsenemška nestrpnost naSih poStnih usluz-bencev gre tako daleč, da n. pr. -Sloven-ske^a Naroda« niti me^tnim naročnikom ne dostavljalo redno. Večina naših naročnikov ponedeljkovc^a in torkovega »Slovenskega Naroda« sploh ni dobila, dru^i z veliko za-mudo dveh do treh dni. Nič bnlje ni z ^Domovino«, ki sem večinoma dohaja sele v nedeljo in ponedeljek. Na vpra^anie za pojasnilo pa dobi človek navadno od nem-ških pismonoš — surov odgovor. Podobno se sodi naročnikom »Straže« in -Slov. Go-spodarja«. Našim vsenemškim prenaoete-žem bi naši poslanci res lahko posvetili nekoliko pozornosti in očistili pošto teh nečednih elementov!
Veliko zborovinje podružnice Maribor c. kr. kmetijske družbe zi Štajersko. Dne 17. februarja se Je vršilo v hotelu »nadvojvode Ivana- zborovanje tukajšnje podružnice štajerske c. kr. kmetijske družbe. Zborovanje se ie bavite 1 vpeijavo noveja davka na vinski in sadni mošt in z neprimernimi rekviziciiaml, ki vedno boli tlačijo naS^ga kmeta. Zborovanje je bilo izredno številno obisVano. Prišli so zastooniki kmetijsHh 00-družnic in 2?stopnikl vinogradništva od bliza in dafeč, iz številnih krajev Sloven. ?ta-jerja in ceio iz obmejnih ncmških krajev. OovorniVi 30 omenili v orvi vrsti oddaio živine. Kmet ie že popolnoma na kantu in dežela — pred izstradanjem. Anglcži so za-grozili, da nas Izstradajo, c. kr. vlada Da ta nacrt očividno z %*scmi sredstvl pospe^uit. Mariborski okraj. tako ie dejal odposlanec c kr. kmetijske družbe v Gradcu, je štel pričetkom vojne 41.000 *lav živine. TeT<om časa Je mora! oddati 26.000 glav živine, vseeno pa baje Iz^azule popis živine v našem okraju še vedno okrog 40.000 glav (!). Kako fe to mosroče, je nerazumljivo, saj se je samo lani na jesen zahtevalo ponovno 4600 glav. Lahko je, da so razni župani na lastno pest javili večje število, da bi več sena dobili. Ce Je temu tako — bodo sledile seveda občutne kazni. Vsekako je potrebna temeljita revizija. Danes ne kaže, se zoperstavljati oddaji. tuđi ne s pasivno resistenco. Nakupovalci in prejemalci se morajo že sedaj posluževati vojaške asi-stence, če pa bo kmetovalec se npirai. bo vojastvo kratkomalo prevzelo popolnoma rekvizicije in pobiralo vse križem. Kmet naj zato od dvojnega zla izbere manjše in žu-panstva naj poskrbe, da se to pot rekvizicije sladko izvedo. Nato se bo preiskalo, kje tiče okolnosti, kl so omogočile, da so oblasti bile tako slabo informirane. Druga nevaruost grozi v vprašanju, ka\o obdelati na pomlad polja. Ne bo živine in primanj-kovalo bo ruskih vojnih vjetnikov; Iaški so za poljska dela zelo malo vrednt in sposobni. Starejših, B in C - kvalificiranih let-nikov, ki skoro brezposelno po deželi po-stajajo, letos ne bo dobiti na douuste. K vsemu temu še priđe okolnost, da se mora sedai za take dopuste vladati prošnje pri voiaškem poveljstvu v Gradcu, kar traja tedne, predno se prošnje rešujejo. Treba poskrbetu da bo te prošnje zopet možno vladati pri štacijskem poveijstvu r Mariboru. Glede vpra?anja novela davka na vinski in sadni mošt po 12 vin. in 20 vin. pri litru, se je zahtevalo, da se naj ta da-vek ali sploh čisto odpravi. ali pa zniža na 20 vin., ozirema 6 vin. ori litru. Velike skrbi povzroča našim 2ivinorej:em šireča se oarkljavica in hrastavica. Na poslednji bo-lehajo zlasti žalostni ostanicl naše konjere-Je in frozl konjerejl popoln pogin. Končno je bil izvoljen odsek, ni čelu mu Girst-majer, ki je imcl nalogo, predložiti Rlavne-mu zborovanju c .kr. ktnetfjske družbe v Gradcu, vse zahteve kmetijstva ma^ibor-skefi o^raji. — Zelo hndi so bili nekateri zborovalci» da zborovima ni posettt nohen poslancc. Nem*Vi poslanci so rbomvalcc kratkomalo pustili na cedila. slovenskih po-slancev ni nikđo ni bil na zborovanje po-vabil.
Žrtev nasllnesa pobirati I a. V Solelfeldu je bilo xo»et odrejeno pobiranje fiveža, ki so *a naVunlle st^an^e iz mest po tamoSnjf okol'd. Dne 1.1. feHrn-arja !e ne?fa fena na'ropfla ▼ tamojnll rVf>. lici 26 kc svlnjsketra ^»«ba no 2K kron '-?To-fram, t }. torej za 72* K. Na postali H ie oro^nflc, kl Ie imel nai^t od "*mestni!e hi podržan od namestnlVji CHrvia. Sp^h odvedi. 7era je ©»-osfT« in mrt*d-<v^la. đ« Ima doma 11 ot*t>k, 6* ie s stra^^em sun^a sVr^^f dmnir. Or^^tV •« nsf>»!, Ver f« WT *%m pod Vot»fro[o, nelzn^o?«1^. V svo-
planila v Muro. Vsi poskusi, reiiti jo, so ostali brezuspešni. — Grof Clary si redi na račun Rdečega križa, čigar dcželni predsednik Je, po vsej deželi svinic, zato, da živi sam v izobilju. Radi njegove spase-nosti pa mora na drugi strani osiroteti U otrok, kojih oče je v fronti. Razmere kot v Culukairiji!
Nesreča v Rulah. K železnl-5ki nesreči v Rušah se nam še nadalje po-roča. da je tekom enesa tedna podičilo težkim ranam ie troje vojakov. torej vsega četvero oseb. Vzrok nesreči še vedno ni dognan.
Kdo mora vojake služiti in kdo ne? Poseti! nas je 35Ietni sin velc-posestnice M. K. Mati je vdova in relo bo-lehna. Na po e^tvu je še danes 12 glav 20-veie živine, konj in 16 svinj. Najstarejse:nu sinu je leta 1915. odtrgalo ohe roki v Kar-patili, drugomu so udvzcll dssno noso in leži že več kot leto dni v Gradcu, tretjemu so odvzeli dc^no ro!\o in bo Iz^uhil na'b'že popolnnma vid. Dve hčeri, stari 16 in 18 let, in en Rus so edine dclavne moči; po^estvo obscga 185 oralov remHe, a najmlajšl <m, rori navedeni, dela službo kot Častniški slii^a, čeravno je bil pa enoletni a!:tivni vo-laški službi pred vojno, ko: oopolnorra sl*:Ž-bt nezmožen, poslan d^mov. — V Mariboru pa živi \*5e»3olno nem§kih mogočnikov, hi bi bili morali fe davno v vnjaVe. pa Se eno uro nišo bili v voja^ki uniformi. To 1e pravičnost tistlh Nemcev. ki so vojsko hoteli in to so žrtve onih Nemcev in »Staler-ca«, kl *c danes zahtevajo — nemški mir za nenš''o zmaso!
Velike tatvlne tobaka. Gra-Ski orožniki so prijeli 2Hczni«ke uslu/ben-cc Heri'^a, K^r^iča in N^'a'-a. Pri etiemu so na^li svallic za približno 1700 kron, T-s-f ^r-^lednjem pa »otovine za 10.000 kron. Vsi ti so k»-adli rn era^V^m «rbvnem V0T0-d :^rti t'-ha^ne zaloce in jih potem pod roko razprodaiali.
Kaj ra* brijsajo Prancozi? »Marhtir^er ZelttmT« v4 povedatf. da na ^raneoskem love oblasti »Hruckenergerjet. Svetujemo »^arbur^er Zeit^.«, da pt^ti ^rancore v stran In da si ogleda vsenem-šV- vDrfickeberserjes v Mariboru.
iii \i mM fel
Cospod BTftrtin Čcrnnta \% Loera na Hovškem ie bil 2 iuniia 1^5- izgnan iz svoie^a bivali.^oa. Orožniki so od-vedli nhinrvo na Korono, DOtern v Lap-nico. kier ic bil konfiniran. Domov ee je mosrel vrniti sele koncem 1917. Ju-^o^Iovariski klub ie poda! interpelacijo, v kateri vpraša, kdo ie zakrivil izron e Cernute in iz kakih razlogrov? Za-hteva se usrotovitev razlo^ov in »ado-scenie za eosp. Cernuto.
One ffoienke c. kr. ženske^a n5ite-IrŠČa v GoricL ki so v šolskenj letu 1014/15 uživale državne r>odpore, so rabljene, da najpozneie do 3. marca t. 1. naznaniio svoje naslove ravnateli^tvu c. kr. jroriškega ženskeea učiteliišča začasno Brno, I., r»o?t. prihr. 4-i.
Slovenski politični uradniki oođ orožjera. V seji sjoriške^a deželpega eosveta v Trstu je povedal tržaški na-meatnik. da mu manika za obno\nlno delo uradnikov. Povedal ie. da je 14 slovenskih političnih uradnikov pod orožiem, ker znaio vsi najmanj po tri jezike in so tuđi druerače izborne moči. V Crnisrori in drusrodi iih rabijo. Apeliral ie na navzočesra ministra za tavna dela, nai priporoči na Dunaiu nie,?ovo prošnjo, da dobimo v deželo ndza^ 5po?!obne naše uradnike, potera bo tuđi obnovilno delo bolje napredovalo.
Znminstvo Kanal naznania svojini občanom. da se z dnem 23. februarja preseli v Kanal, kamor nai s© v sluča-iu potrebo obračaio. Naslov: 2upanstvo Kan?»l. po?ta Gorica.
Prometne težave za iw>VTa<5*Tn« be-irnncer. V peii ^oriikeira dežeinecra eo-6veia t Trstu je povedal A. G a b r -š č e k . kake so težave pri povračanju becruncev: Ministrstvo Ie izdalo obširno naredho- 0 vračaniu ter ie določilo skupine A. B, C. V skupini A ?e besrunci mornio vrniti do 1. anrila, ker takrat jim bo nstavliena podr>ora na seda-hiem bivališču. Ali. kako nai pridejo domov, ko pa je c. kr. centralno transportno vodstvo določilo ie po en vlak na teden. kaiti železnice od Drave doli so tako zaposlene, da ne moreio vtak-niti več vlakov v tedenski proeraml Toda. Ie obljubilo je — dalo na še ni nič. (Govornik je povedal slučai iz okraja Oberhollabrunn. kjer so becrun-ci stali 4 tedne pripravljeni na vrtu. a so še sedai tam. ker ni bilo vlaka!). Od >Osredniecra odborac smo posredovali v mintetrstvu za notranie stvari, da bi daj^li k rednim vlakom na raznolasro 1—2 voza. ki bi šla ceio do zadnie po-staie in bi be^unci vzeli seboi vse svoj ie blaeo. da iim ne bo pokradeno. Tuđi • o je transportno vodetvo odreklo, ker čez Semmerinsr ne more prikloniti niti enesra voza več. Končno so nam rekli, da nam pripravilo begnnee do Dunaja t skupnih vozovih. a od tu naprei nai skrbi-------Osrednii odbor! Lepa hvala za tako nrilosro! Ceio za denar ni lahko dobiti listka in še manj prostora. Jjisjtki so do 2 dni naprei razprodini. Kako torei n«j prideio beeunci domov do 1. nprila?* Govornik je ape'iral na nnvzočepa. ministra, da bi tuđi on s stališe? obnove dežele prinoročal na merodainem mestu reiitev transportne-^ra mri'^ria.
Stiritedenske donaste dobfjo te đnl t vojaški službi za fronto se nahajajo-či iroriški kmetovnlci.
Iz ruske*r!i vietr»'stv*f» jm pobeemil Clril M a r u š i č iz Jamelj. Pretrpel ie triletno vietništvo Cez okone ie Predrl 17. Januaria ziutrai. Pes ie hodit 21 dni, ©rehodil je daliavo 1400 km; na to ie bil rešen rietniškeffa trnlienia.
Snkr«»no blaro ita^iianpkeffa riet-nikli. V Sežani je kunila 4. nov. lani Marija Cotar od nck*»eA itaHi^nsketra vietnika 43 iretrov suknenesr«. blasra 7% 50 K. Ko ie sla z blarom v Tr«t. io ie prijel orožnik na ODČin^h in iei vzel htagjo. Nn, ov^»dbo je m-išl«. pr*»đ trža-ško sodniio. kfer so iei raR'o*JH, đa je bilo to blaeo pt>tovo ukradeno in io obsođiii na 2 tedna zanosa. Povedala Da ile tuđi. da so takrat v Sežnni v^i ođ kr>»ia lnmovsli r*nio bla^o od ita!H#»ti-skih vietniVov. Toda imeli so to srećo, da n'«o nri^M v roke orožnikom.
Velifc HboIrtT na Ađrfi* >O^crr. Fiscnerzeit < poroda da ie c*s*r izre-kel #eiio nci se ?"Tede na sedamV rtre-hr^njevalne rrrinere napravi ve'ik ri-b^loT m AdriiL   FnfarftAtovtiiii «^4
je izdela! nacrt, ki ss že izvrSuje. Glav-sa postaja ribolova jfe na Voloskem, od tu erredo ribiške ladje na lov Delajo S3 tuđi paprave za sušenje in prekajsva-njc rib.
Kradejo, ker so Lični. Kanfanarski orožniki v Istri so zadeii te dni pri Ba-ratu na celo vrsto ljudi, ki so solili in deli li ob neki pečinl ukradenega vola, ki ie bil vreden 6000 K. Nastala ie ćela bitka, ker oni ljudje so se branili s ka*-menjem, kota mi in s puskami in revol-verji. Slednjič so iih orožniki premasra-li in odpeliali t zapore pazin3ke.c;» gradu.
Dnevne vesta.
—  Vojno odlikovanje. Nadporocrdk v rezervi Vladimir Al u š i č je   odlikovan z redom železne krone 3. razreda, z vojnim okraskom in z meci  Odlikova-noc .te starejši sin c. kr. davenega nad-upravnika y  pokoju,    gospoda    Ivana iuužiča v Ljubljani.
—  Vojno odlikovanje. Rezervni po-ročnik Vladimir Mušič strel. p. 3. \m odlikovan z redom železne krone tretje-ga razreda z vojno dekoracijo in meci. — PraporšČak farmacevt Lev Baho-v e c san. 6t. 8. je odlikovan z zlatim zaslužnim križem    na traku    hrabrost ne svetinje. — Stotniku Emilu Knificu in poroeniku Pavlu Vrbicu, oba 17. pp., io izrečeno najvišie pohvalno pri-znanje z istočasno podelitvijo mečev.
—  Imenovanje.    Za praporščaka v rezervi    je    imenovan    aba. iur. Anton Kade i % Brega pri Celiu,
—  Smrt na hoiiščn. Dne 24. oktobra 1917 je padel zadet od sovražne eranate pri Soči irgoveki sotrudnik jt. MiroslaT Gillich v cvetoči dobi 21 let. Pokojnik je bil iz znane ljubljanske narodna rodbine, je bil skrbe i io dober 6in. zaveden  Slovenec  in  član  >Sokolac  Na| v    miru    počiva    v    domaći    slovenski zemlii!
—  Invalidna pristoibina in vsdrže-valni  prispevki.  D u n a i ,  22.  februarja.  V seji  odseka  za  vzdrževalne  pri-epevke je bil predložen nacrt za zviša-nje    dosedanje    invalidne    pristojbipe* Obsegra tri krajevne razrede:   invalidi z iz^ubo poklicne zmožnosti od 20—40 odstotkov  dobijo  na  Dunaju  30  K,  od 40—60 odst. 4Š K, od 60 do  100 odst 60 K in pri popolni nezmožno3ti 90 K. Dru sodi v prvem in drusrem razredu vo r0. -i5. >4. SI K, v drugih krajih S0, 42, 4S in 72 K. Poprečen povišek znaša 877 odst. Zakon bo mosel stopiti v veljavo 1. aprila 1918. Glede noveliranja vzdr-ževalnega zakona stopi na mesto 50 od-stotnega lOOodstotni  povišek,    ako    sd je izvršil vpoklic oziroma pravna dolo-čitev pred L avpustom 1916. § 6. se iz-premeni tako, da za slučaj smrti ali pogrešan ja se podališa rok do konca mobilizacije. Otroci ffažistov doba oni del-ni inesek. ki    se ga dobi    po    odbitku svote družinskih    pristojbin    od    svote vzdrževalnih zneskov.
—    Uradniska   me sta   pri   vojjno-kreditnem zavoda za južno vojno ozem-lje.    Na podlaci ministerijalne naredbe s 1<?. decembra   1917. drž. zak.   št. 492 oziroma po statutu, razelašenem v št. 291 >Wiener  Zeitun^€  z 21. decembra 1917      ustanovljeni      vojno  -  kreditni zavod za južno vojno ozemlje ima oddati več uradniskih mest. Zlasti se išcV& moči za knjigovodstvo.   Ponudbe % n** tančno  navedbo  starosti,  vere.  družinskih razmer,  vojaškesra razmerja,  studij, jezikovne^a znanja (prosilci. zmož-ni   poleff    nem$kes:a  »še    slovenskeera, erbohrvaškepa in italijanskesra   jezika imajo  prednost)   dosedanje  službe pla-čilnih zahtev ter    s sliko    fosebno    ea predstaviti se želi) je vposlati na ravnateljstvo vojnokreditnesa    zavoda   ra iužno ozemlje v Celovcu,    poštni   pr»-dal 37.
—  S proste.   Premeščeni sor postu! ofidant Jakob Macillis    iz    Labine    v Bujo;  poštne oficiantke:    Gizela    Hel-mich iz Opatije v Tržič, Korneliia Co* lombini is Poreča v Trst, Alice Tlmst is Buje v Trst, Marica Plarovnik iz dunai-ske«ra poštne^a in brzoiarneera ravnateljstva v Litiio. — V pokoi sta šla pp-štna  oficianta  Milan   Poiani   (Puli)   in pa Natala Bernardis  (Trst 1). — Umri ie poštni aspirant Leooold Marteloni. — Kazpisani poštni uradi: poštarsko me-eto v Trstu 10 (II/l). poštarsko mesto v Oprtalju fII/2), poštnesra ekspedienta mesto: v Robiču na Goriškem (III/3) in .^kofljici pri Ljubliani   (III/2). Prošnj« je vložiti v 2 ozir. 3. tednih.
— Povišanja v đavčni službi. Davani upravitelji Robert Lindtner, RI* hard Debelak. Fran U r š i č, Ed-vard Schubitz. Vinko Premk, Ivan Lavrič, Fran Bcrvar, Fri-derik R a n t h , Josip A h 1 i n , Gustav Kernc in Jakob M i 1 a v c so imenovani za višie davčne upravitelje v ob-močju Ijubljanskega finančnega ravna^ tcljstva.
—    Pisemske    znamke    s     podobo ruinlvOffa cesarja izdube veliavo 1. marca; to so pisemske znamke po 15, 20. 25 in 30 v, dopisnice, zalepke in trikot-ne znamke. Tekom marca jih bo mosroč« zamenjati z drujs^imi poštnimi    vredno-tami.
—  Ostanek kazni ie ođmtsti! cesar 140 kaznjeneem. Od teh jih je v kaznil' nici v Mariboru 19, v Besrunjah 1.
—     Usnosoblienostne     preizku^nie ra obče ljudske in za neščanske sole r pomlsdanskem terminu 191S" se prično na c. kr. učiteliišeu v Liubljani v petek, dne 5. aprila ob 8. uri. Pravilno opremljene prošnje  za pripust k usposoblje-nostni  preizkusnji je po šolskem vodstvu predložiti Dravočasno c. kr. okraj-nemu  šolskemu  6vetu.  da bodo najpo-znej© do 23. marca v \okah izpraševal-
1 ne komini ie.
—   RdeSi kri«.   — PrettliteT.    Od ponedeljka   28. februarja 1918   naprej
1  ima  Rdeči  križ  in  poizvedovalnica  za I   voine vjetnike in  Doerrešance svoje pi-i  earne na Poljanski cesti, hišn* štev. 4» .II. nadstropje, soba st. 38 in 39.
—  Pojasnilnlca   ▼   dobavnib   zađe vab. Volno ministrstvo je ustrezajoč večlcrat Iz-raženim  feliam  ustanovilo   poja^nilnfco   t dobavnih zadevah in sicer najorej za žlvfla, obleVo in op-avo   Nahafa se v poslooju tr-Kovske  in   obrtnISke   acbornlce   na   Dunaju (I   Stubenring 8—10)  Auskunftstell !n Lle-
i ferun^sanjrele^enhclten) in ima nameti olal-! Sati neposredni! stik interesentov z vojnf^ minis trs tvom.  PrJasnilnJca  naznanfa  stradam, kl   se hočefo   pote^ovaH   za   vo!a.CT dobave, na Vatera mesta Ie vlaga i ponnc1 • b% att l% potrtte ton, Oajt m raspoteso
45 Stcv*_________________________     '          _________________»SLOVENSKI NAROD4*, dnt 23. fcbraafja 191S.                                                        ♦                                    Stran 5.
nonudbene vzorce Ud O š*ncah vfofenfft ponudo ali drugih v\o% se pojasnili ne dafo.
đn« 22. februarja sa. Alonza Dereani. mati odlicn«?£ra zdramika, ki m> nahaia jedaj v konnmu kot vojaški rdraviiik. N. ▼ m. d! Ostalim naše soialje!
Vojnokreditni zavod e sedežem ▼ Celovcu opozaria znova na razDi»an< »h**06- ZI*«U s« iščejo knji*ovodie. Po-nudo« na ravnatelistvo vojnokrediinega zavoda (KriearskrediuinstalO t Celovcu. postni predal 37. Raxpie pravi, da proailci ki znajo pole« nemškeara alo-Tensku italiianski ali prbohrratskj i©-«ik imalo prednost. Direktno se torei d* *an»cva znanja slovenšein«. Mi pa ea-ntevamo. da moraio biti pri tem zavodu za na£e dežele namešteni liudie, ki zna-jo na* jezik popolnoma, Opozariamo Slovence, da komoetiraio na razDi^ana mesta. — Upravni svet ie imel 16. t. m. •vojo drueo pejo. v kateri so t* sesta-Tile liete cenzorjev skoro že za v«e pri-jadet« dežele. Storili so tuđi primerne sklepe glede tajnifttev pri c*»nzor?kih koleeijih- Zavod začn« t kratkem de-lovati
OWni »bor >Dm$trft xa otrolso varstvo in mladinsko skrb« t sodnern okraju Višnja eora. se eklicuie dne 6. suše* 1918 ob 11. uri đopoidne v sobi st, 6 c. kr. okraine podni ie v Višnji eo-ri s cledAćim dnevnim redom. 1. Poro-oilo pred*ednika. 2. Poroci lj tajnika. 3. Poroci\o blagajnika, 4. Volifcev novela, društveneea odbora. 5. Razni pred« locri. Ako bi skličani društveni ebor ne bil sklepoen ob določeni uri, rrsil se bode i.«reea dne ob H12. uri donoldne drugi društveni zbor. ki ie sklepčen ob Tsakem številu navzočih društveni kor a iatira dneTiim redom.
Za župana r Sr. Križu pri Kosta-nievici je izroljen obd. svetovalec Ivan čiefanič.
Umrla ie dna lft februaria ▼ Ko-•tanjavici Josipinm Hanzlovskv. sopro-Ka c. kr. fcozdarjč v p. Posrr^b se ia ▼riil 20. t m. ▼ Koetanievici. P. r m ! Kodbini naše iskreno sožalie!
Transmisijski iermen ukraden. Tz tovarniškeca poslopia Kraniske indu-etrij^ke družbe na Dobrayi te bil ukraden 8 metror doler transmi*ijski iermen. Uboi. Na Krajnem brdu eta se epr-)a posestnikov sin Jakob Osredkar iu neki rudar iz Trboveli. ki te bil rrišel tja po živila. Rudar je «nnil CMredkana % nožem t elavo t»ko nesrerno. da. le kmalu rotera umri. Kudarja »o areiirali pri Cehu.
O'jsoieni jrra^ki prekaieralH. Na-đ*iie so bili obeoieni: Fran Osterer na 10000 K. Jos. WaHTT..m na 2C»00 K, \dolf Banholzer na 500 K. Ida Do; brovčniar na 500 K. Prvi ie ie(rubil tuđi obrtno koncesijo za vedno.
Doplatila sa seno. Ka kor nam po-TT'ča.io ie. r hrenovški oblini zađeva doplacila za seno zelo v neredu. Prvi po?P3tniki. ki so oddali seno že začet-kom Rvgrusta ^e do dane? nišo dohill doplacila, druiri pa dobivalo redno. Zu-panstva ne zadene nobena krivda, saj je samo že večkrat opominialo pristoi-ne oblasti, da nai izolačaio. a vse ie bilo zaman. Ljudstvo je radi teea nara vnost razburjeno in ekrajni caa b5 bil, da ee prisrojne oblasti pobriraio, da. pridejo stranke do svoiefira deraria. Xadporo^niku F. Schnlzn v Sodu i i-ffki ulici 4 ie bilo s pod^trešia rkrade-no: 1 voja^ka pelerina iz temno zelene* ea »ukna. 1 crni civilni po vrsnik z h^ržunastim ovratnikom (tvrdi:« krojač Uršič, Siska) in monocramora F. S. fčrko F rumeno S rdečo). 1 ternnosive jihalne hla^e (nove). 1 sivoortan suknji?. 1 par nizkih inoških čevlicr na zcdrsro. 1 par moških čevliev iz telečie kože. podkovpne. različno rerilo med tem tuđi dve rjuhi z črkami F. G.. tro i« srannelovih izstrelkov in 24 voščemh «več. Skupna vrednost 1800 K. — Ko-niur !• o storilcu kaj enano. na^sporo-či policiii ali pa nadporočniku tochulzu proti dobri nagradi.________________________
Mmč^mtk stojeća src*. Tako )• au-mov filmu, kl vzbuja sedaj na Dunaju »a|-^cćJo poiornosL Ta flim je nalvečtf av-strijski kulturni in umeiniSki Hlm. Pr»-trcsJjivo nam ri5e Ilubavnl roman slavnesa Beethovna. To ntjvečie filmsko delo do-mačega Izvora }• s vetlkimi stroiki pH-dobljcno todi za Ljubljano.                      &*
Izdubila 59 ft damska Crna Ifsrnlca t monodramom M. J. Prosi »e, da jo najduelj odda v trfovtnl fosp. J. Samca na MetK nem trfu
IzsuhljefHK Neki de!ck fe izzubfl ©d Spodnje ^i5ke do Bona'a v Selenburgovi ulici 2 K. Poitcn najdi:c!j na i jlh odđa ali na stanovanju dečkovem v 5podnjl SiSVi 2e!erniika ulica 15& alt v nafem upra". BisrvB.
Izffvbljenlh re HM danw rfutrai na Mestnem trgu 21 K d-narja. za katere se prosi, da Jih pošteni najditelj odda v mest-■cm ev«ned!tu.
V S*>od«fl *f?W "lider? prsta* se đnM pn stranki hii* 2$2 Slovenska cesta, Sprd. Sifka.
Thittrnm loterfta. Pri žrehanju tretle Izredne drfavn* fo;*»'jje ra vnfnf* oskrbo so   J^adele     «t.   440 573      201000  kron:     «t.
it 4R7.172   20.000 K;  It. 366.M9   10.000 K.
SKOD V RflKEKU
jutr! nsdello cb oo! 3.
Covcri pesi. dr. RAVKIHAR.
li ieit  mtitB«rr» aproiltAlauga
dne 22. februvaria 1913.
Od torka prihodnf! teden nap*?j bo cena kruhu fopet 40 vinarjev za li 1 c b. S^veda bo kruh tuui nekoliko slabši.
Pšenični zđrob za ")trokc »c ie razdelieva! na me^tnern magistratu ta reden. Ovsen ri ž za ćojeCe in nosne n^atere se razdeljuje nrihodnii teden.
2e v poro-Jilu zadnje wje je bilo na-manjeno, da ima rrestna aprovizac'ja. na razpolauo 1 va?:on testenM. Iz-kazalo se je, da testenin ne bo mo^oće i razdeliti po okrajih. ker m eni ^:r?ni b!at;o ne bi rrislo med najpDtrebnejše s^oje in na drusri strani tuđi razr5olož!ji-va množina ne zađošfa za splošno raz-delitev. Zato se je sprovizačnt odsek odločil. da razdeli te^tenine nbo^ni ak-ciii na zelene izkaznfce 5 VSrko A, osta-nek družinam z velikim številom otrok, bolnikom in starim Ijudem.
Mestni magistrat je zasleđii, da so se iskaznice za sladkor v naj-ve^jem obsegu falsificirale. V'ečja družba je kradla izkaznice in ponaredila vse štampi!je. da «c čisto n:č nišo IoIHc cd oricrrnainih. IzV^znice cr> ^e ćela prodajale po kavarnah a 3*50 K za kos. Mcstni magistrat je vse pri^adete ova-dil c. kr. državnemu pravdništvu.
Aprovizačni od^ek ie raspravlja!, kako odpraviti nastavljanje za meso pri stojnicah in me^riicah. Že včerai so bili v čr.^opisju objavljeni to-zadevni rred!oj?i. Odsok \\vn je pritrdiL
Zadnji čas se pcjavljnjo v Čacopirjn tendenčne vesti, da mestna anrovizacija protežira pri razdelitvi fivil gotove stanove in posebno zar>o?tavlji delavst-vo. Kdor nenrtetn»niko presoja drlova-
nje mestne aprovitacije, ve čisto dobro, <U ni najti apro\ i^acije, ki W toliko skr-bela ravno za manj situirane sloje, kot skrbi ljubljanska ^rovizaciii. Raz^irje->anje takih vesti se more smatrati Ie sa nepromišljeno huisknnje, ki bi ?nnogo-krat Ie rado sakrilo one faktorfe, ki so si vzeli aprovizacijo delavsCva v Ljub-liant v zakup, a nišo do dancs zaij sko-raj nič storili.
r Špeb za III. ©kraj it 1301 do konca. Stranke 1JL okraja z nakazili za mast št. 1301 do konca prejnejo špeh v poneJeljek, dnz 25. februarja popol-dne na Poljanski cesti št. 15, in sicer pridejo na vrsto vse stranke od 1. do 2. Vsaka oseba dobi Vi kg. Kilogram stane 20 kron.
t Š^eh za zamudnfrt III. okraja. Stranke III. okraja, ki nišo zadnjič pre-jels Speha. naj pridejo ponj v ponede-Ijek. dne 25. februaria popoldne na Po-ljan«ko cesto i5t. 15 od 1. do 2.
t Speh za IV. okraj št. 1 đo 600» Stranke IV. okraia prejmejo §peh v po-nedeljek, dne 25. februarja popoldrc na Poljanski cesti št. 15. Določen je ta - Ie red: od 2. do X št. 1—200. od 3. do 4. St. 201-^tOO. od 4.-5. St. 401—CiOG Vsaka oseba dobi Vi kc. Kilogram stane 20 kron.
t Marmelada. Mestna aprovlzaci-ja prodnia marmelado v vojni proda-JnTni ▼ Oosposki ulici Kilogram stare 4 K 40 vin.
t Suho zelffče za Juho na frka^ii-ca nrađn?§ke skuolne. Uradni^kc skupine prejmejo suha zelišča za jurio v ponedeliek. dne 2". februarja popoldne pri Mnhlefsmi n^ Dtmajski cesti. Določen je ta - Ie red: I. uradniška skupini od Vi2. đn »ti. St. 1—200. od l/s\ do Vt4. št. 201 do konca. — H. uradn^'ca skupina od f s4. do 4. — TU. uradniška s'cunina od 4. do I/t5. — IV. uradnišVa sVunina od "£5. do 5. — Vsaka oseba dob? 1 kzi kilofrarrt stalne 2 K.
^ čevljl z lesenlml pođofntl ra posle se ho razt'elievnlo r.a Poliansk! cesti ^t. 13 T. v ponedeljek, dne 25. fe-brua-ja 3. do 4. popoldne št. 280—330; v torek od 3. do 4. ponoldne 5t. 3,30 do 3c0 in v sredo od 3. do 4. ropofđne §t. 3ST-420. — Ccvljl so 3 K pri naru dra'ii; zato bodo morali oni posil, ki «o fe n!^čall čevlie, dnn!r»č?tJ 5e 3 K. f Petrole] na petrolejske UkaznU ce s črko C za obrt se bo izdajal po sledečem redu. Na vsako izkaznico se dobi l!'t litra petroleia. PetroleJ se bo ođdajal od 26. do 27. februarja v sledečih trerovinah: Za I. okraj pri g. Jermanu, Poljanska cesta 5; za II. okraj pri jr. Kavčiču, Sv. Florijana ulica: za III. okrai pri *. Vrtačniku. Rimska cesta: za IV. okraj pri %. Staculu, Selenbiirgova ulica: za V. okraj pri «:. Holzerju, Dunajska cesta; za VI. okraj pri g. Simončiču, Sv. Petra cesta; za VII. okraj pn ff. Mlakarju. Spodnia §i-š'ca 205; za VIII. okraj pri s. Šarabonu, Martinova cesta: za IX. okraj pri jr. Foikar. Dolenjska cesta. Obrtnicom se mora odvzeti celo petrolejske karto.
t Prodala kruha. Od vštetejra torka, dne 26. februarja stane hleb kruha, ki mora tehtati 70 dkz. 40 vinarjev.
f Razdolitev petroleia v občlnl Moste ^c vrši no sledcčcm rcđ'i: V no-nedeljek, dne 25. februarja đopoidne od 8. do 12. st. 1—,500; popoldne od 1. do 5. st. 531 do konca. V torek, dne 26. februana od *. do 12. đopoidne želez-ničarji št. 1 do konca: popoldne od 1. do 4. oa   ohrtniki. — Vsaka    družina
dobi 1 liter, ki stane 60 vin. Vsak naj ac zglasi s številko in naj si pripravi potreben drobiž. Strogo se opozarja, da se drže stranke reda. Delitev se vrit iz skladišča pri Mausarju.
t Pomanjkanid kruha na Dunajii. Na Dunaju je zadnja dva dneva pri-čelo primanjkovati kruha. Vlada je odredila, da naj se dovaža moka na Du-naj s posebnimi brzovlaki. Dokler ne bo dovulj tnoke, bodo razdeljevali je-šprenj.
t 2vl§an}e cen za žito na Osr-skem. Fz Budimpešte poro ja jo: O^rska vlada bo za prihodnjo ictcv zvišala cene ž.ta za 20 od^totkov.
t Po čim bi bila mc*a Iz Ukrajine? Aorovizačni urad praske občine je Imel pogovor z veletržcl jrlede žalo? v Ukrajini. Dognali so, da ako se izoolnl znhtcva Ukrajine, da «e jej da sladkor-ja in železa, bi stafa ukrajiislca noka v Prnd kilosrram HK. To je cena, ki si jo lahko privo^či voini ho-raffn, ne pa navadne rodbine. Ako bi se oddajal sladkor Ukraffni. hi se morila znižnti količina na pol kilograma za osebo na mesec.
t Centralne nvozne orTa«f7aci!e za Ukraflno. O^rski trgovinski mHfster Szterenvi se Je vmil v Budim^c-5to Iz Pcr!na in pnvedal, da se ustanove v Berlinu, na Duna!u In v P'idim-pešti centralne jivorne orjranfmc^** frtede UVrailne. Udc!^žba nos^me^ih držav na nvnzu n f^vnrn fe dn]o^^»^n v od«-fofV'!t. Avstrifa tn O<rska nride^i v nn^tev kot r~nt*. Dntofftev kvote br> predrn*t nncf"»Tim1! nn^T'iif r"**^ Av-^trifo In Ocrrcko. V«=! ndvi^ki v Ukraffnl se po pogodbi razdele do konca julija.
Presveta.
—  Stoletnlca «mrtl Petra Prersđovlća. Kakor smo žc porr>Č2lf obhajamij 19. marca I00!efnico   smrti   Petra    Preradovića,    veli-Icesja hrvatskejra pe^niVi.   Te dnf se je s©-sravil v Za^rrbu posebni slavno^tni odbor, kl ho poskrbel, da se 19. rrarca Izvr5i!o po ce!i  Hrvatski pnmente slavnostf.  V 7as:"e-hu  samerfi   se   bo  vr5ila  slfajna   •T-arJ-*mi»» in pnsebno slavlje   v narodnem   ^ledali^č«. V  slavnostrem  odboru   so  za*;topani   vsi hrvats'a  ndf?Čnt l'»»1fnrna  dn^tva.
—   toftibart«   trt  u^netfflSkl^   reprođ*-kcF1 po orMnal?1! slovenskih anictnJknvc )e lz?el v založni  »U-^et^iške pr^pnt^nde« v Liirb-liani.   Reprcdnkcije  »o  v  oblfri   raz^Ied^lc fj5:k?nr   rts   umetn^^-em   napi^m.   Za^toi"i"a so d"'i  ^IfVa'lev Ot^naTfra.  rVan'-eta.  ^'!e-menčiča. ^antf^ in Tratni^a   Pd;?iia ie leoa Iti Jo toplo priporočamo. Cent 2 K. Dobi se povsod.
mm su
#    Železnlška  nesreča.  V  PaverbaJiu je zadcl v poštni vlak. ki je stal na postaji, preir.ikalni   stroj   $  tako silo,  da   je   razbil tri vozove. 33 oseb je ranjenih.
•    Tobačne   karte  na   Ogrrkem.    To-bnčne karte se bodo glasile na 100 efamov tebaka na teden ali 100 komadov ci^aret ali 25 cigar. V Budimpešti ne bodo Izdajali to-baČnih   kart
*    K atentatu na Oberdankov $pone* nlk ▼ Rimo. Iz Lugana poročajo, da je bil oni  Človek.     ki  Je  razbtl  pred  kratkim  od-kriti   Oberdankov  spomenik  v   Rimu,  obso-jen na eno leto ječe in 500 Hr jrlobe.
*    Zapiemba  živM na  Dunaju.  Dimaj-ska policija je na^la  ori  raznih   irzovcih  in ohrtnikih   4000  kc  kave,    20.000  kg    mila, 2*03 kg usn?a in ogromne množine raznejr.i druse^a  biaga,  tako   100.000  kf  žel.  vitri-jo!a,  8nr>0 kt  mlevsldh  irdelkov  ltd.    Vse tako blago je bilo   spravljeno v ode ruske svrhe.
* Generaflslmus Kriljenko. Vrhovni poveljnik ruske bcljševiške armade, ki s« o njdn poroča, da so pa Poljaki v Mohl-levu vjcll, Niiolal Vasiljevič Kriljenko, j* rojen leta 18S5. v Belem v smolenski cu-bsrniji, torei je 33 let star. Njegov oče, ki Se posečal univerzo v Petrogradu, je svoj čas   sodelovai   pri   dijaških   nemirih   in    Ml
, lato presnan z vseučilišča In Petrograda. Nikola] je leta 1903. končal gimnazijo T Lubllnu, kamor se je bila preselila vsa nje-
• sova rodbina. Univerzo je pohajal v Pe* trosradu, kjer je leta 1904. na nekem taj-neni sesianku  rrvić nastopiU nakar Je bil
| prognan z umverze; sledečega leta Je bil že v okrajni srcijalno - demokratski de-lavski organizaciji, ki Je bila bistveno bolf-ševiJla; aiitlral je med delavskimi marami kot »tova^iS Abram«; to ime si Je nadel
j po svojem dcdii, ki  je bil kmet.    Zlasti t
j borbah za vrlitve v prvo in druso dumo si ]c ste' ei veliko oopularnost. Ker se |e začel me^atf v voja^ke stvari, H bil sVoro zanrt ter se Je prešli! kot revoludfskf agitator v Moskvo. Na^topal Je pod tujlm imenom fer prl^ajal tud} v Petro^rad, kier je bil ne' ij Časa v Ječi. KončavSi vseučN ll^Ve 5trd'»e, se je vrnil v Lt'blln ter rta-pl^a! krližico, kier Ie z ostrn Ironijo Krizel ooortnnizem marVsistov. T,eta 1013. »e bil 7onet a'fftiran te«" 7% dve Mi po^Hn v Harkov, Her ie položi? vseučili^VI državni te-ijt Tupf«a 1914 je onliciia zon«-t pti nlem ?7vr5ila hf^no pref«vavr\ a fHa! Je Krf-IJen'-o ut»''e\ v tr'ino. Prvo leto vojne Je nrpbM v ?'*fsl, w\*o se Je na pobudo c*n-t^nine^a odbora »^a^Ve t**»no vrrM na Rn-s^o, v MosVvo. Tu ?• b;l leta 1915. areti* ran In «5nrav1;«*n ▼ Harkov, a tso **<;tme-?cčni Je?? je b;? kot pranorS?ak po^T-in na fronto. Po izbrubti fvrl'ici'f «*• ?e fcot drt!*«at svrirra arm^d*irs:a od^elka rdo-le^'T T'sfrn«1-*'*'^ krmvfea sovjetov. Ker» |r»«i^-f rj| fe d^l »rrtiraff. a vrhovnf no-v^Tfr^ftc Ve^h^v^v? ?a \n Ir^tT^til. Po b^life-vl?1'? revrlncTH fovr^hra lan^T<-e"a teta sa )e t-nn#rr?^ ^ovfrfnv tmertovaT t'itd^kfnt kr>— mif;^r!em ra ?»rmf»^o ?n mornarico, a ^on5-ii/| «o rd^t^anltvi Duhonina za generalisimt nTS^*h vojsk.
Dariia.
Z?» r«r!5k^ he*rufiri» T>m?.!na Ki>i> nik - Pott ie dntovala 40 K za coriškt br-ninre Tne?<fo ve^ra rtn prob r. Bađ-rtčiteh'a KHinrdn Prin^iCa iz Pevme pri Gorici. I^kr^nn hrnla!
7>\ eorp'-* besrnTire. Pre?*»«tUt or* H'r.prii'it trž-r^ke ?n ko^er^ke Skofile T Trs^ ie rod**! >Posredov«'tiiric ziintni gne^ek 3023 K 23 v. ki ie hil nftbrsn j cerkvfth on^otn© itko^iift. Po^redovalni-ra se t% t^-o velikodušni dar nad vat presrčno «ahval.|uie. . »i                     '                                                                                    gg
Izđajateli \n odsrovom! urednik:
Valentin   Kopitar. Lastnlna !n tisk »Narodne tlskarnec«
Poslano.^)
V zadnjem času se fe po 5asop!sftl ptičela prava gonja proti mesarjem radi navijanja cen ;n tuđi v zadnji občinskl seji so bili mehani na dnevnem redu, med dru-sim se jim je predbacivalo, da prodajajo me^o preko maksimalnih cen, kar se izraza potem v pretiranlh cenah mesnih ledi v gostilnah.
Ker se vedno sutiarlčno na^IaSa O takih nrdostalkih. se čutim prizadetega na svoji stanovski časti, radite^a pozivl?am svoje že nad ?0 let stare stalne odjemalce* da povedo na pristojnem mestu, če so bili v kalcmkoli orfru ori meni prikrajšani, o^iroma če so plačevall meso preko raafc?* simalnih cen.
ANDREJ  MARCAN
S9S______^_                         mesar.
• Za   T«eWfl*» tega spfsa  je nfeVtnffttvg odgovorno  1«  toliko.    koMkor   daloga  zakon«
1          „Slovenska Ifatfca" naznanja prežaTostno vest,
I     da je njen  večletni odbornik,  zaslužni blagajnik in
1     pisatelj
1                                  c kr. stotnik
ANTON KODER,
I                     poitni ravnatelj v pokoju
|     dne 21. februarja t I. v miru preminu!.
a          Bodi   mu   ohranjen   trajen,   časten   in   hvaležen
I     spomin.                                                   v
I             Ljubljana, 23,D. 1918.                          «°
-                                •                          Slovenska Matica.
9____________________________
■■r
Di*. Klano Dereani nurnania v svojem fer v imenu svojih otrok Pavla« Vore, Milene iii
Lidiie, in vseh ostalih sorodnikov, da je naSa nad
vse ljubljena, preblaga mamica, gospa
mm dehii
rojena Bdhm
v petek, dne 22. februaria 1918, po daljši kruti bo-lezni nas prerano zapustila.
Pogreb nepozabne blagopokojne bode  w ne« del o9 die 24. februaria 1.1. popeldne9
na pokopališče v Št Vidu nad Ljubijano.
Javna zahvala.
I              Za ob'Te dokaze Iskrenega sočutja povodom prebrifke Izgube
I       našega preljubTjenega brata, svaka in predobre ga strica
Jožefa Presker
I             ve!etrgovca in posestnika v Zrečah
I       izrekanto vsem na5o najprlrčnejJo zahvalo. Prav nosebno se pa
I       zahvaljujemo nremi'ostnemu gospodu FrančiJku Hrastelju, arhi«
I       ditakonu in dekanu  v Konjicah,   veleč.   gospodu   Mafiji   Karbl,
I       konzist svetniku in župniku  v Zrefah  (n ostali  častiti  duhov«
I       Sfinl,  —  dalje  pre blagorodne mu  gosf).  Dr.  Hohlti,   oradnemu
I       vodii okraj, glav. v Konjicah  fn drugim   j^osp.   uradnikom    ko-
I       nfškth or«dov.  »lavnf   požarni   brambt   I stota m,   slavnemu  obč.
I       zasopu v Zrečah, z županom g. Winterjem   in podžupanom g.
I       Kračunom na čelu,  slav.   Solskemu   vodstvu   istotam   in   sploh
I       vsemu občinstvu  konjiške^a okraja in zreške občine, ki je spre-
I       milo blagega pokojnik« k vtčnemu počitku.                           $74
Žalujoči ostali.
MU UMitliC mi mm
Narožite polludni tednik
.Domovina.
Prinifa preglede o v»ch dogodkih ■Himlef« tcdaa. noveii tega zaoimive ta whe
gospodirskc. poliUčne ter poučne članke. I       ___________
.........     Poumezne ItevUke po %iea traflkih i S4 vk    •——
Naročnina xa celo leto tt at na
upravniitvo ^Domovine v Uublianr
Sodna a tca itev. 6.                                       JO7
^^^^■^■■■■■■■■■■■■■^■^^^■■■■■■■■■■Bae* ■ ■■^^■■■■^■■■n **^---------------■**  ^t^aiaBBVHBiHi^^BaaejBaaaaaaiiBajBjBiBaaejBiBejM
otrolki vozsfek
9 streho m kupi    Naslov nov« opravni-Stvo .Slovenskega Naroda".               321
Kilo kave
dam a t0iil h9im mmkm. Posudbe pod „Km «37* m upr. .Slav. Naroda*.
Pozor begoncl!
Ivaa *m9š v TrUšm (Hoa^lcttro ŠL 117 •«* I« »•«t|U^a v nm*m-
Stanovanje preakrbljeno.       851
Prešcnovc slike
■Wi ■ mi ■ idHi naft
an/# ^^ptpa^ v BiTaaBajanjHa
C— <M« im,
predam hrastove vsjeindrva
v mestnem lo^u Ijublfanskeni. Vprafati ^ivajj ttrtota, R*twmbwa «U«a it
f, TTB3V9.                                     927
Velika hiia
s vrfa)?a MaV pa^ajrivais ss lra/a> via«, m w Sr»a a praia. Nas ov pov« uptavn stvo »Stov. Narodi«   749
■a »raftf aa
li; u mm i l;iw
Pojasnila daje pisama •>. Ivaaa Ta' • tar9 Sodna alka itev. %                583
":**2Jg* 1 9 k a I
rim.ien   za   vfnotoC    Ponodbe   na uptavo   »Stovens era    Naroda«    pnd
aras kataa [• f*f».________7J_
IIJJ             •"fcoj •/! lete »toni pon*k«
■Iln9 fll vaakrboBfotidubrt plaći. UIIlili IV         AHiodbe pod
U Ih HaaS   aaaaaijl   aaaa^afe^B«k     4bbbbbb\ j aV^BaV       ^a^aiaM
vaiavai w aaaw» araai/Vwm» ^bf
{»Predstave |/||SA rSUTOIH vdeželnem« veseloiger Milll t£il i IIHL gledaHšču s
Sobota 23  februarja ob pol 6., 7.           Sobota 23. februaria ob 4  popol-
In pol 9. zvečer, ne clj* 24. febru-           dne, nedelia 24. februarja  ob pol
j    aija ob pol 5,6., ^ol 8. in 9. zvečer,           11   dopoldne in 3. popoldne,  po-
ponedeljek 25. februarja ob pol 6.,           nedeljek 25. februarja ob 4. pop.:
7. m pol 9. zveč«:                  Dm*!a«ke prođ stave.
locsna. ■ Ki'EiiaMiiifc
Srfkana Trcumann - Larsenova ve-   't   Drama iz divjVga zahoda v dveh seloigra v itirih de janjio.            i                         de jao jih.               886
Biserna mi\in' Pođi sZnl oatikar.
Isvrstna veaeioigia.                           Vcscloigra v dveh dejanjih.
Fri vta%t predate si »Jal,        KfSBt liardVfl* HriZOri noti a raral P91C01M.             *%i-a»»   ItJ.avil   pruvri,   j
l^^amr m aa aUaallaa. "«■      I    90T Tad. u aalađl a. "V" 4
Stran 6.                                                                                         .SLOVENSKI NARODV dne 23. fdmiarja 1918.                                                                                                45. štev.
m n HĐten iR iMu
sa ftilijan&ino. Ponudbc na „poitni pre-dal 92" Ljubljana, glavna posta.       8:2
Kondpijeiira la sriicttatsfia
0£e odvctnik-  — Naslov v upravniStvu .Slovenskega Naroda'.        844
w*~ ZAMENJA SE
staaovaal* obstoječe iz 3 sob, prostorno kuhinjo, ter vsemi pritiklinami za manje stanovanje I—2 sob s kuhinjo. Naslov pri upravi lista.                                 8 6
Kopirno prešo
kupim.   Ponudbe  na  „pofttal   pred si It4 Ljubljana".            849
predasta se 2 h'si
v Sp. SiSki iz proste roke, ietni do-hodki najemni e znašajo K 2.743 56 Naslov cove upravništvo »Slovcnske-g& Naroda«.                                        7 9
Tesar£e la mizar'e
proti dobremu piaMu (za brano »n s*?-
nova^je skrb! eno) tpr« me   AUTOM
f TI I MSB.   I/uMtam,   Jeraaova
mllca it   11.              175
Iliainiatiš
sprejrae                    820
flnfon ROJ na, mizarstvo Ljubljana.
Ima MnliiiiF
4Ue močna 35 N na prodaj.  Kupe' nai se zglase  pisreno pri
Mate Bukovčana P^stofna 73
Trnnuina --1-™
I I lllllflllfl   fiektantje   nai se
Lepa prisili-
kakor vrt, vila, travnik se ugodno proda.
pS£** Z. Kranjc, Kranj. ""3SpW aajpr  Iića se elagMZ no    iwi&~
meblovano sobo
f popolnoma seraratnim v>:odom na:r3?e v vili. Ponu "be na upravni<tvo ..Slov. Naroda** pod Šifro  ».STeiaatso 826 V
Zamenia se
trda drra za dobro obranjeno rrf 4io oblako ali svkno zn ve'4ket7^i rro'kesa. Jsrsci Janćar, Selo it 25., posta Kosio.______________________ «28
Mćem ve??ega, zanes'jhega, treznegri
H III I III f il ostane iaY<o več let v
HULI JULU    s'užbi.   Ponudb?   na
gm.   Sfesnspaager  sin,    Bfelor&r
■W* Gosooc'lf n-=?9 ~^^
veSČa galanteriiske stroke,   iznrjcm tud v drugi trgovini iš*e s prvim anr^om pri-merne službe. Pismene ponudbe na iiprav-ništvo  „Slov.  Naroda"   rod  „poštena prođatalka".                                818
Dva vrtn&nB
sposobna za vsi vrtnarska de'a se s*>rej-meta proti dobri plači K 180 —do 200.— mesečno in draeinsko doklado in nrosto stanovanje pri fcra«'?li1 tndns rlftfci alraibl na Jaseni c*h &or«n sko. 780
Fotrobuiena nnjno
mizaisfeoDa nuiiili
Stanovanje In vso hrano da rodrisani. Plafilo po ustmenih pokojih. Fra-<c Re:r; • ntizarski moster, Brezice ob S20.    fc 5
G. F!u&
ar fioSpOSba u!lC3 4,
I radstrorve, levo
Urađno dovollena, ie 20 let •tatolofca Ha]starefla ljnbl!.
puredovalDica stanovani in složb
v udobnost   cenj.  občinstva zopet   v
•■»•dltčsi  mašta«
Iščo nujnoi
te« kosarle !a scosr'e. 3 posebne složkfnje v »lemite hiie, 8—10 de'e! '» kniaric za Tic, 4 Dostrei<utne. lan^rant *Jo ia ia\ij-Im lekarno, hiSnico u filo v mesti stabo ttbro Betto. blt^ai«?č»rko ta kawoo 2«
zaaaj 4e2e!e i. t d. Prf nm«* Mrotaiii zaaifca za adgofir.
KITIIUIII^
■•■■ ■ ■■■»■■■■ lastnlku    856
Proda — tainol
breja kobila
in mlad konj 2 leti star na Breznem (SUko\Tiik) pri Rimskih Toplicah.     869
Službo bi ra) spremnU.
Sera 37 let star. vojaSčine prost, oženjen, polog slovenskega govorim precej do-r>ro nem$ko in laSko. Sprejmem službo kot skladiščnik ali k^i slićnega. Ponudbe pod .pttteiost 705* na upravniitvo .Slov. Naroda'                                    705
Mesto OSKRBNIKA
in računovodja pri kaki graščini ali več-'cm posestvu, išče državni uradnik v ookoiu, sk>ven5^'ne, nem^ine zmo'en, kateri razume tuđi neka) hrva§?:ne. Pla<?a v gotovini postnnska stvar. Naslov se izve pri upravništvu tega lista.         791
moderno si i 3 na vila v prav dobre m stanju z štirimi stanovanji in velikim vrtom ter gospodarskim ^oslo^jem. — Na tanfneje se izve pri g HfB&c S»var-iP L<sbl|axta, Tlorlians^a m   17.    850
Mm urtnnrjn
kt   br   ob   jedneTi   opravijal   slvt 1 * fal&nlba. Imel hi prus:o stanovanje, Kurjavo  in  raz^v*tl;avo    P'a'a  r>o do govoru.   Ponudbe   na     ra?G  Poloac :rgo?iaa   s  lesoas.   &^of a   Loku.
Parna ia*?a a p^lnimf farsi s elc!i'r   cbratoa   v «-^-ski \as\ liče
^sirojnika
ki  ima večletno rrsk?o  na parni  2a"i; nasto ^ sl*J?be t^koi ^li   koncem mafes Pon  d-e ra t* rdko          788
Dć"!««rJ t Kr.SS!CH. ReVa.
hm m\Ui ml
ki se obveze, da os*ane v službi tud' pri c entaelnem odhodu, se sprejrae, Pro-s;lke naj svoje ponudbe fz-oče osebno med 4—6 u. pop, pri trenskem po-T^^t'ra ^TVn-m^^itT* oatirt^^o 1S7-, f!orn*fcora cl. !9              845
ZulJZEdl i"i olIV LDliH
n aft. i 0B!;n. n. i lik M]
vabi na svoj
Izrednl oMni ziior
ki se bode vrSil
v posffeM« - dne U. *• --rca 1913 ob pol 9. vri 7        -             I
v ^«*>i                        !
:;pri li?2l:uu Pimska cests
s s!ed-*'m dnevnim   redom:
1.  Poro-*ili rkvida"ijcke£j» odbora.
2.  Pot:jenje r?furji za leto 1(-16-1917
3.  Č't^nie revizijskega poročila.
4.  Sluča rrsti.
ZJ!tvfdacf;:zkJ ođbo7*.
PRIPOMBA.
Ako bi ta občni zbor ne bil ob do-loč^n' uri »klerčen, vrši se po! ure poz-neje d-ugi na istem mestu in z ist t« sporedom ki sklena breznojjo:no.      870
BK s ■Hm ttrajt
fdve toW eveat tmfi caa) s kuMajo — Naslov pove aptavaliivo Usta.          «23
ttr«stow9« I—.
Ponude i ono je poslati »IfrMlM« ptiaii pnaTI lil--                     894
aa a« fjafek  aaaaa)   krasno itavbiiće.
■ ■ WW    ■     sveze vsestrnsko
■ ■   ^^    ■           proda    855
Wl% I HraH,W
1™ Himna sobe
pri bolidi rodbini  aa ista sa tmmoi.
N Blevvfsovi cesti oziioma nien* btiž ni Ponudbe pod „lo*a a^ba/tf T" na urravmstvo »Slov. Naroda«      H25
IT  Viigalnike
tepne eiektrKne
in
narn!zne karbd svetilk«
^riroroča I0NAC1J VOK. specijalna trgovina S v strojev in koles. Ljubljana. Sodna ulica St  7                            t30
Češko sosle perje.
Belo nepopnkano         I k{ K 19'—    #50
St»#          .,                 „ „   „   4-M
B?h   po^n^-M           n M   m 14  -   II5C
Širo            M                  „ „   f.    e-59
Po poSti d 5 k* aii več po'ilia
J. Balftok, Pra«yv«S«nl«li«v ■Saaky niloa šL 1.
B9^ Fino "^M
kremo za raziranie milo za razlranie
prodaja                    790
A. Sušnik, Ljubljana,
Jos. Dolino
j modo ntelie
jza gospoda
)       Uubtiana
Franta Jožefa cesta 3.
Volaike In urad-nilke uniforma
po mari
v najfcraitefn (asu. ,Ula »cl             604         IUa> *•!
jLctcui'c«   na  gedu.
: I'"* ^«* ^trnova-'e s 4. sobanu, ku-H;n i. Ton » s« s!ul>nčai z 2 noste-•ma ^e možno kot edina «-traika v vili, v p-iscini legi s teraso na tezern m vz odnem brecru, z velikinri sen <*natim vrtom z n^ovtmno vporabo Stanovanje mora biti kompletno opremljeno z vsenv potrebSčinamt za fo-oodinjstvo 7a družino treh odraslih o*fb, treh otrok do 4 let, za a;os">o-dl*no k otrokonn in dve sluškinji Pe-nudbe pod »^Blatl 1918" na- u prav-nr5tvo »Laibacher Zeitunf«. Ljub Jana
Sorajaitaa dva ^—> afltallll 1j im  liaajaaal ^V^ SlwlUI
n taa dala. — Plaea S—7 Kr. dnevno. Kit pove aprsvtUitvo ,Sk>v. Nar.*   866
ZALOGO
issličiifli predmetov proda      859
Z.KBANJC.KBANJ.
STANOVANJE
1 aoba, kuhinja « pripadkl, 2 sobi, kuhanja a prfpadld, 3 aobe, kuhinja • pri-padki, mm takoj, oziroma shramba za mo-
hiifie v naiem iiče a>av«ria Jmd '* Xaiokaur;#va sUlaa 9.                    885
5 ko«ov javorjevih a«% §£ m %m §£ in 3 bukove «JSJB»     UBilVE
od ?5 do 50 m/m, suhe,
■MT*   •• xarn#nja|o   ~1&*
za par p!a«čev (Gummimlntel) 23X13 > a'i pa 28Xll/*wi kolo. Ponudbe na eosp. (BalMok-ai  slovi W dsaat a«. II, k er
je tuđi omenjeni les n* ogled.         84
Žitna poDDdba!
M'adenič star 28 let, vojaSčine pro«=t, zavolio svoiega pokliča miroli b ;ega zna-čn\a se želi s-znaniH v uvrho Žen-tbe z mladenko, ki bi imela kje na deieli kak-6no posestvo. Udova brez otrok ali z enim otrokom nt izkliučena. T»fnost strogo zajamčena. Morebitna ponudba čt mogoče s sliko ra n*slov Ivan K^slats. no ste ras^anla Na. 14.9 Jalandorf hH Ltoban                                         852
tevijiisle poittt
!■■"- »pf tw v dalo ~mir
vojna čevljarna v L'aSljaoi.
Plača po dogovoru in sedanjim raz-metam primerna. — Ponnd^e naj se pollie-o na I«vt4 sa posaoAavaiila obrti ▼ L aibVaa«, Saaaiska   oasta
Si. tt, k er   nal   ;e  čcvharji   ki žele
v< opiti v   službo   v   s  rho dogovora
os^hno   zfUsijo   "d  9.  ure   dopoidne
o 2    ure popr'dne.                      4 21
9fl^     aw#n proaolftvo  a# prošla poootooasa sova         8 7
vili ii ondsoboa oprava
s ■aaial »rHtarllsiaml po zelo ugodni ceni. Cetijena vprašanja je nasloviti na — IflTSI ABst, Tržić na Gorenjskem. —
iil blapcev, mm in
DmniKIM maldlbi.
sprejme takoi graščina ▼ Lokl pri Zl-
daatSM  »OS n   Vsa oskrba  in  dobra
plača zagotovljena.           878
Stanovanje
oziroma prostori za pišamo v blizini sodnije se i$če eventualno se Kamena stanovanje v tem kraju, s cenim pn lepim stanovanjem na periferiji mesta Ti'di se t*mia I h!§a na Dunaju z hf§o v LHbljanl. Ponadbe na unravništvo .Slov. Nareda* pod .,• ^novun^o lit lanena 8*0«.
^^*   Absolvirai   eksportni
akademik ^S
ve5Č obeh deželnih jezikov, obvlada perfektno francoščino in italijanŠČino, pozna dobro an^le^ko In rusko korespondenco, izvrstno izvežban v korespondenci, knjigovodstvu, trgovskem računstvu in drugih trgovskih strokih išče primerno službo — Dopisi naj se pošljejo pod f B. P 213 * na upravništvo „Slovenskega Naroda".                                    879
Gozdne sadike.
Iz državnih drevesnic  na Kranjskem   se
bodo na spomlad I. 1918 prodajale,   do-
kier bo v zalogl, naslednje vrste gozdnih
sadik:
Smreke......4—5 letne po  7 K
m     (presa] ene) .  .    5     ,      ,    8K
■             •         •  •    6     i      i    9 K
Crni bori......3     .      ,    7K
kanadski topoli 2-3 m vis. drev. . 10 K Cene veljato za 000 sadik oziroma 100 komadov drevesec z zavojem vred, postavljene na najbližjo železniško postajo. Naročita naj se pošiljajo c. kr. detel-aoasm  ar^sdaaaav nađsomlstva  v
P       J                       i         • starim lesom ¥ godai
Slflifilin   nfirnffllfl   Prometni le^, se kao.
11IIsf IIIIII    lllilUlIUII    Ponudbe pod „Industrie 9947lt
ilULUlIU    Uli Juill III    na Budali Mosse DunaJ I.,
tai^Masisaw    f^^i ■ w        SsUerstltte llr, 2.
I preskrba goriva za ?r nnrsko draštvo z. o. j- ]
K « Tretn !clPj v**k0 »ožio bikovih in za  siVcesivno 1
| t irstu i^ H koaca ^,^ 19!V -^ .^jj ^m9 |
■                                                                                                                                                                                                                                             ^^^^^^S>«                ^BS^B^^BHB               ^Bi^^^^^ff-          *
■.                                                                                 ______^___________________________________________________    ____                                            _________^___________.' ..._____________________I
Kdor nmmmrmvm prodati ie kaj
!   KOSTANJEVEGA LESA  !
na| ga ponudi takoj tvrdkl
_ J. Pogažnlk, Ljubljana, Marije Terezije c«ta 13.
~T                                                "^
^2           Otah Ladtslav           gg
]!             Gluck Hermina             /
p                       zaraćena.                       {
|                  Ljubljana,  dnt 24. ftbruana i9i8.                   \
m M9^   __   kuplmv ljubljanski
VfllS^^ okolid ako mogoče z ■ •■■*f^bT vrtom. :: Cena 5.00 — 15.000 Kr. — Ni slov pove uredništvo tega lista do 15. marca.                    890
Leno mellofaoa angina sola
z dvema posteljama in s posebnim vho-dom se takoj odda. Naslov pove uprava .Slovenskega Naroda".                     891
Oddasehlev
za  5 konj   s   1, majem   EolOdvorska ulica 7.                 871
**-!" učenko
za šivanje.             875
A, Švtgell, Kolexlfs%a ni. 28.
Sprejme sa **m* ""VB "VI
:enodistinia:
in učenka takoj. Ponudbe na upravništvo .Slov. Nar * podflModlstlnfa 21 884".
Učenka
za modlsto sko obrt se sprejme. — Naslov pove uprav. .Slov. Naroda*. 889
Iščem manjke posestvo
1   pripravno  za letovlšče  najraje ob vodi, j  ter v blizini železniške proge v ljubljanski ali kamniški okolici. Ponudbe prosim pod ,,Lepa loga S65*' na upr. tega lista.
Kmeika obilna »te -^a
: tajnika ^tf^
i  panu. Plačilo po dogovoru. — Kje pove upravništvo .Slovenskega Naroda*.   881
Vi konjski iv
iščem takoj. — Ponudbe: „Ljubljana poitnt preda! 151".                    893
EKONOM INVALID
• se sprejme takoj, ako je strokovnjak v i vinogradništvu in lahko ćeli dan nadzo-, ruje delavce ter vodi delo. Plača po do-\ govoru. Ponudbe na upravništvo .Slov. Naroda" pod „ekonont-invalfd 88811-
PRODAJA IKA
z večletno prakso v večji trgovini z me-šanim blagom Želi premeniti svoie mesto. Nastopi tuđi mesto blagajničarke. Na»-raje v mesta. — Cenjene ponudbe pod „Marljivost 16|878'' na upravništvo .Slovenskega Naroda".
ffSlužkinjo
zdravo pridno in pošteno za vsa hišna dela sprejme za takojšni nastop Joalp Sostaniiekf trgovac w Oornjem gradn.                                         873
Tobak, cigarete
i a|S I«^s^#% dobi vsak kot na' ' 911 KaVO građo kateri posreduje mirni stalni stranki, 2 osebi, stanovanje prazno ali meblovano sobo s kuhinjo do 1. ali 15. marca. — Naslov se dobi v uredništvu.                     887
PRODAJA
se po zmernih eenah v večji  množint
ogl(ev vermut Tino la dobro
milo sa pranje v večjih kosib
pri tvrdki
A. Kailao,  L]aM]ana, Karlovska   cesta   4rev.   15.
r                             "
I                 Cenfenim t^ovcem,  nrađom,   Solani,   nagnaniam,   đa   zaradi prevzetja
drnnr^a prdjftia opalila tvo^o it otId0 ter pradsjam w TaftJih auio* | tln*h vso itoJo salama, ki obst ji iz vsakovr*tnega galaUitari]skega m I     paplraega bligi ter iols%ib in aradalk potraMila.                           .        i
|    Prodaja ss Ie na debelo!    i
j           Uf   TrgOTfasa {a oJprta ad t. Ao li. wr% tepaldsM. papalđaa
Je trgovina zaprta.   "U                                           «2     .
I    lLr|tit>i Jao £i9 M^ntni 1a-g:»^^l«
L                                             %                                     ____        A
Stare nezlomnjene, ne umetno delane    ••*..,.*,.   K 20*— kg
Nove         M                m      „         m   ■..........K 40*— kg
prevzamem tudt po povzetju.
Favel Birnb^vm, Dunaj II,  Darwinggasse 39. pri sev. žel. ■V           I            LI     I         in V3e vrste oblačil se     H
/onci/p nnios/o dad°ze|°cen°jn ^ ii sWWII«#i%W   UUI^A^   jamčeno   pralno doma      II prebarvati   s post. varov.   nestrupeno         730      I I
ban/o za obleko JEKU" U Le „TEKU*4 |e pristna. Vsi dru^t izdelki so mani vredai.      I I Cena zavojčku 60 vio. Preprodajalc  djbe visok popust,      I I Edina prodaja za vso Avstrijo in rusko Poljsko          I I
Comnarcla knpčeTalns družba za kem. teh. po-     11 trebićlne, lm. Praga Vaelavskl trg. Tel. 6187    \M
«^1- *w t..«HsJ K tO2MO00*—.                                                   ^^      ^               đHHft                 m                                             stan'c dcn- ?l°? ■«  hriU>- knjižice 31. okt 1917:
**ju k*tu ^ lf^gMir_ii                          O. lcf.  ^f    Uf IV.                  „        K 214,681.380--.         »
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
eotrab u Hoajt. — M$tiswlJaB im.                        m Wi M Nil 00 (I ■ JMnW tSHil                          Kstasivljau 1864. - 33 podražiic
Preslcrbovanie vseh  bankovnih  transakcij,  a.pf.:  Previtaiaafc dajassfsss% vtaaj   aa  hfaaitat               lla#ro*aati>ttst Isvritvaajc tliialb »8111 na vseh tuzerastah 10 inozemskih mestih — izpla!evanje ku-      I
.                    .       m    •—             -~ a-----*- a *-----m— ^^^«  ^^^^^^^f^ ^^^^^^^^n^^ ^^^Aj^^p l^^^^g^^^^            assV*lvma)ia^ka>i Pnaaaaftaa aaisiiTa Ltafeliaaa. — Taialaut ataw. 41      I
IflAslasaAMai   a^aV   B^BaVa^flBAB^MBaatt   ajBkg^kSa^h^k^BaaHa^b   latt   flaaaHB^P^P^W   ^aw   ^PIbv^rM   ^p   lav^BN^sVI^Br   ^P^a^^VPV^ar     ^B^BW^ams^B^PVsWB   ^bV^HHbsV^b«Hs<^PS^BbsW   ^p^^PVSB^avVPBv     isv^^^B^BHpal^B^^Bva^Vs^Br                         ^^^^^    ^■^^^^p^pvass^p •   ss>« ^pvbb^^vhBbsvv   ^pvaMBaaiaiB'   fli^v^wgi^M^^^M              ^ ^p^p^psb>^^bb   sf«vvi    «BS             ■
_____                     _......     . _.                                                   — —. ........                  . .                 ........-------------------»—*------^m^mimaamimm^ma^ll^t^l^ll^mmm^^^a^^ma^^l^^^^tm^lim^^l^m^m^l^mim^^mmimt^^đmđmm^m^^l^llgiaaili^
*  Rrv-               ______________________                                        „SLOVENSKI NAROD" d— ta. fcbr—tfr 191«.                                                                                                   Stran 7.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
, o.inufc, ,i.„i«. io.ooo.ooo lu^. ,             «              Stfitarjevai ulica ftta>v. 2.                           ju^r»m i,w<i ,hr.gu 1,30x000 >-«.
Poslovalnica a kr. avstrijske državna razredne loterije.
Podružnice * Splitu, Celovcu. Trstu, Sarajevu, Gorici sedai v Ljubljani, in Celju.
vloge   na   knJJIU^Tn    tekoJi   ralun           I ■•**■-* ~ ™» «.«...** wuri„, m •**» d*m j. dovo.juje
_=— prou »9odMMu obr.rtovaniu.   _«__     |     aprovizaoijske   kredite.
Miad TOiašftls« prost
: trgovski  pomoćnik :
teli ts opiti    t kako tigovino z me-3a mm   b agom    Naslov   pove  urravr* »Siov.   Narod*«   p,<i   „90 bio talk ISSS 7t3*                  795
Ka rnbi sli f S»«M1 I'ffi rrđ ni
*a       s vodao am*6:e ob Iđriiei H|||M fn lepim trzvnika**  ter
111 11II zunaJ >M* °^ državni cesti III I III a<iva h^s. *'đana za jro-flilili stil no in pripravna za vinsko BlfBlII irzotfno, z vrtom vred. Po-tasnfU daje Frtn Tsvies, 0 kr. no hrrld-t\L                           817
Srbečica
farasfa, IinnMMt- vrfntc !a #rvge kolne nailoga ođ^ravl hitro fa «1-gvrco Pa rstol, domaća aaailo.    ?
uma2e, ic  brez  vonj*, ;»?"»   u-orabno •udi   čez    dan    Vci'k'   tenček   K 3 50 dvo nati K 6—  Dalje   Parato!   tre«n praSek   wi   varstvo '«b?utlHve   kože V< tijtci K2 5O.  Obrne   se dobi  rrcti vpos'atri  zneska od  lefcuraarfa
U« Klete Fararol trome! v Bndla*» pasti, ¥11-24. Rosu »tca 21.
IStrokovnjak I ordinira zopot   [j »od 2 — 3 pjpoW. II za tinSt ta a M! li-iil | ;? Beethovnova al. 15.   I
KVimnirtnf                  4930
KURNIKI
v vsaki vettk^stf,
flroji za valjenls
2a pol-edelce m veleposesi tik«,
mllni za kosti
U trtprav« km (za rtf.ii   ofcrat (n afrito jN) tc kaaff* aijb#lj«e tri
Nlckerl & to., d. z. o. z.
9ped>a!no  podjetje za raci font I n© rcjo rerutnine   tn d*obi'adi.
lasersdorf 63 pri Dodalo.
Za'-t-vajtc  veliki   katalog,   očna fcnii-fa 63 proti vooslatvi I  K v zna Tika h
Trakovi za M|t
f? celuoze,  l'O cm do'gp, okrogl*, crni, neraztržH'vi,   eena   en   tjrn*
144 ko^ov) 19 K PolpocZ ?*at!» «ro0tatl (donlarfi) ela t čni, poi-cod-'lati pa nepr^iročMivi rocjiog' montirani kiinci ir buk »veTi lesa, lanki, ne deiaio ^uma, pibljivt. n*1-txjli^e nadomestilo za »snt, ea vsc vet kosti *evl ev, *a par K ?*5J>. | Lhnient podnlati iz sastavljenih i u«njenih s^remenov ra nepremoć-• ivi rodlasji montirani /a rar za ženske 3 50, možke 4 C; močne?a vršu za fenske 4 0, za možke 5'ćiO. Vtrovtld rod^latov it itan-canefa trdega o^nia   v zavojih po
* koSčkov z žebltički za orroke 1 30 K, ženske 1-80.K možke 2 50 K. | Visoki u-n ati codretniki za par I K do 2-'O. Preprod^jaki, zavodi, čeviiarji dobe ropust PoSiija 5t povzetju po posti.
Jakob Konig,  «*
Ounaj   II. B Gten^asss •.
^ Zapiraite!         Zapiraite!
ftamtefcsr tfolto
**, vsč 1003 dvanajsteric ;iscčih kliućavnic
Ct»Anhamgs str seaaair«4) ^^1                        pr»v pa. n;3fci c%nl  predajo.                 738
Mu&'!«na9 Gradišća 7  ^pj* Mak* Cernak.
Srbečica, hraste, izpiišfaji        j
|            ?*?inrjo kai n«ih-?re:'e rs uporabi , Dt. Fe eha oris^nal-             I
|            aega rujaveca mazila '. Brez daba fn ne o-naže. Masi »on-      532 ]
I                  Ček K i-30, venki K 4-,družnska pore fa K  11*—.                 I
Ušaka dama naj čita
y     rrojo vHezanimivo  navodio o
, i'
j/         Đodemeza ncfjovar'n grnđlf«
^    IrkcS^n svft   pri   vpcllosti   in   poatisjj-
k^nfa  bs^BOrff. —  PiStte zaupno na
Iđo ICrausc, Požun, Prcssburg O^rsko
tcliaifisstrassa) 3. odd. 41,
Izboren domači ča]
prost in paketiran, aromatičen,   okusen v prijetnera   ^avitku kakoi
tuđi vzhajanje pospešujoči
— l\ prašak za p@kb —
dobavlja ce!o p« ceni tvrdka                                       $29
Tee-Benda-Zlžkow pri Pragl.
ApreTizacljaiB,  koatvrstafoi   dmitv^m,  b^Uitam  I    ir.
toplo prlfioračamo*
Hrvatsko-slavcnsko-dalmatinska
flvrcl knii Iml Kaptol 2
priporočt svojo veliko ralogo         •              M
starih in novih vin ter žganja.
Pf!ifQ3 tala. tno-nim io nl'imi
Cena znteriM.                                Postrsfba solidna.
H|#                 f%               a|        utiteff Olasb«**« Maflc«
iiifnn7 KfPzniK ^^^ >«pra.itrokoV~
Ljubljana, Kongresni tng stev. 15
(MatproH ftuvitV« earkve.i
Majvafja In i»'|sposol>nejfa) tvrcTfca tn lapesojevalnfca klavirjttv, pisninov In ttarnrcen?/*v na ;oga Avstrije. Veiikanska zaloga vseh gl^sbrnih in^trumentor, strun in imizik*';*. Klavlrje prvih c. kr. dvornih in Vovrcrwh tvrdk : EftacstortVr, FCraer, Bvdoif SteUh^mmar E6<z2 * B«itciiamv O!«a In Holm^aa im^m fdino : izJUlnćua la |»E za Kranjsko v zafogt ter avnrim pred iiakuponi lalzi-          \
fikatov in nftvideznf?a .aofelna*.
U^laševanje la popnvlli vtiaa o ^rMCiJa
vtako morino,  kupnje BSIkael KifcfK5, **Msr t Ljubljani Š^nhrngr vu  n'ica ^t    1.  n^surnti  k?»r?ne            517
Čaini-mm-nadomestilo MRUNODOR(ft
NacTofr«9tek za dtrono „HKtZITtR?^*4 nprsvnost pri Izdelovaku
mr sigmunđu niTPacHu, oi^aaj vi,
■taatirnonsassaj 23. Odd* £0, brsojsv 4135.                 743
Ce-nilr na zahtevo.   :  N ^!o?  za  hr«oMvke*  I*k5 'f 1 'Jrik, W!©^1 VI.
Tefefon 40.2C8                                       Te?eronT4S.208
mARTIKA11 Sako fino .ledilo ^m
afkaUja prosto, kot nađomestiio za arabski gumi in dekstrin
takoj za rabo, v tenkih plas^eh namazano, skoro brezbarvno. hitro >e sušeče lepilo, ki se izborno sprime, za vso karonažno industrijo 7a nalepljenje eliket na papir, usnje, steklo in pločevino posebno prikladno, dobavlia v posodah a 5, 1211 in 50 kg, v sodih i 250 kg iz tovarnc nevštevsi embalažo                        4445
WT CEH I BLITZf Mi) TL\l BrKdeaersttssie št. 82.
ss    Sijafno lepo lice    ss         ■
in nMadosvOo  §vežo, rolnato  polt do pozne starosti ohrani?o Sene in   SI
de^leta, će  vporabtjajo mo| ttsočkrat DreisKu'rni in od ziravni<ov stro-    5*Z
kovniakov« dobro  oripofo^eni  recept (o * dr. lieisoiu). T>soči rahvalnih   IjS
pScn. Mozoiif   ^fge.   «?rci,   Ii5a]i,   eu^t.   rdečica   obraza  garantirano   H
3'furno   iz^'n^fn.   Po5ije:n   preots   recepta   vcakomur   zakoni    Pišite   B
i  ii==   takoj na    ======         £p
Fr. M^^sc^tlk,  Disat 82M  prodal  1.   ođđdle*: 7. ■
?.?V\ *e 7P-mk^ za od^ov r.                              "20  H
^9^^HF|H9^B^ESHHB^HHK^^^B^HHH|H&£^BR^^9m
Nafvefia slovenska hranilnica!
li\\u hranllBica linUliansRa
UUBUflNfl, Prešernova ulica $t. 3
'• fate'a tonmm leta 1916 y1«<? .   .   •   ■   K 68,900*000*— VJDOteč^ifh In •Mfsiklli poitijil .   .   .   .   M 27.600010'
r«xerfB«ffa zakladi.....-   •   .   „     2,500 0001-
Spra1«M «Ioh ffsak Matnm In fk •prastuia najtriSJt pa
4'ii
wtb\% la ■estala« ▼!•#/• pa no đofovora.                         i5r
iraaUslea  !•  puplfarno vama  In sto't  pođ   kontrolo
Ca kr deielne vlade«
Za vartea'o laia ▼»•l|aao 116no domala hrafillnike.
?«faofa  na   soml^ića  In  aes^oofa   na Rraa'sfes'ni   proH
>%f ls*oa Kranjska   »a aroti   S '/4% oblasti*n  la  prot
pafaiaaf 1*, ot'rona ***\ ođpla6avaa]a na dolu.
¥ podalra<«f#) trfOfcov in okrlnl^aT taa aa^anov^ono
far Kreditno društvo.
I   IMntPHrtnn lrwte miafi
1 I        ^.           I oswfujočr, debre
i  w^2.™ Ilahko vMk sim
1     ;&%%"**>    ' rriredt z mali stru-
1      '^a^;      I 5W.    V aal«Ki ?o
I       •^pffSP^'    I -novi    zb: ananas,
1                             I faioTtfifk. grea^đlfc
1                 i«^^J matir^Tec   a«prd?a I aeta, aaSkitelec ♦»•mera^Caft, 4\irt*
1                   perla, višnieTec.
a   »lr»«<ti    ••    ■•   mow.     Ta     dom*?«   pt)a£a ar
a   lahho piif ^o rti hladn«, posimi ttoćs, wim^«ttt
a   rui«   nt  *x*"'"   ^*Mrri ■   nat»?ix*if)t   fM\«dit«tn
■           tt-<n*i«   K    'J-    hallk« na p*» « u
« In Indcft. #i!tr;a pn i^afi, fen 01. Mm.
I 500 krontf zlatu {
a       \^^^      w ^'     ptii. t>«aiof« «•
■al            -^ *    «-*^^^>%^   > ^ *CHf       ^<             ffiaaraiv/ajL ajBaJBansv
■       v.>«^ -*»« ^       •Tađ>B«.y>y,
■   (tato mUrtostn« avat* ta  nrino. Crn K   6*f >   < B  ■ »«*< '!»• «r»-i      S   nan-iw   stanci*   K    7      ,   j B • Bard}   K   72 m    Tn   br»*  lmMli nadah«*   l B                    Mrolk«v   F«>lav aa aaro^iia*
1 JilaWa.*aV*ifaai'i.lrtiO9 •»• I
Dflamaifna rezfla za W:li
D'amantov za ste- I --^ e-^             I  I
klarje morem zač.    ^5& VfiO     I
dobaviti  «imo št      a*» JI   II   B     I
4 za KH70 in št      ¥    ¥ fi F     I
51/j za K 16 — ker      \   m S ^      I
€ dov. dijam. pre-        *•". %&?•:-. r        I
rovedan tn je su-                                      I
i ovo   blago    zelu  •»-■■•■■■»-■■-■—aaM.  I
režKo   in   te po vis. cenah dobiti  I Porto   za   rovzctje  85   vin   Za re- I t-lno *R solidno b'ago tam2i         I
M tmiD, M. pri afsTi. ttto 63 Iv  I
arrainyaua pomiaimieiu.    Ǥ.        I
Iti  rr!eć« cvetl«  >a sive lame in   bra-       ^^Sfa)       I
a*o ta   mjajai     MRN    pohsr^a   1        «P^B     I
J     7| Ry3yi!    **   I
,^               «»4U,  ki fi*o pordec bie-   I
^^^^^^^^^^ dt fica. Učinek i« «ndo- I i v«t 1 Mckle Tca a poMiino rrzd K J 46 I j            aa«l«Y sa Pjaroeii« t            I
Jaa ttrolos, drož. pri angelo, I
I____im» O»» Biorawa«        I
V prometnem kraju bodisi v Ljubi ani ali v drugem mestu se išče boljša
. pliiaiiinaiisafeiliiianl]
I v n.ilem ali zakup. Prijazne nonrdbe s« 7 prosijo rod šifro „Mm 191S853" na _       upravnfštvo   .Slovenskega  Naroda".
nadomastilo
,   „l^ilka".
■ „Sopulin" u'HH rtimai lug.
. Popcr, cimet, paprika, žafran, klintkl, ■ »n»11n->l-*dkor,   prašek  za   peko,   m;f«
B « r?zfr^njc, toaleno milo in vsi ost«H špccerijsko-kolonifiiini   predmeti dobi]«
)                           se edino pri
n    Gjorgie Vučkouić-u.
O   Prva  zagrebšks   imnortna   in   eksnorfna
0   agentura   in  komi«ijona1na   trgovina   ia
skladSće na dcbtlo.
q Zagreb,   NikoHćeva ulica št. 9.
I     Ba^^Ba
i Barve
■arzaobleke
9      naiboljše, nestrupene
I   50 kron za 100 zav.
|        od 1000 zav. naprei po  K.
■       40.— za 100 zav.   Trgovci, zahtevajte cenik drugih pred-metov, ki se dnevno potre-
bujejo.            829
RU301F COTIĆ, Vrhalka.
LASNE KITE
nalbolJSe kakovestl po IO,
14.18,20 in 24 kron; lasn«
podloge in mrežice, tasna
masti, puder Itd.
Kupujem zmedene
• ženske lase.
Štefan Strmoli . L'ubliana, Pod Tranfo St 1.
■    Pozorl    Zarađt     vnoUloiata    v k   voiiko    alnlbovanta     Ja   lokal
ođprt   s»ao xaorodaft»  blaga la slcer vsaki dao sa*no od 9 do '/?t in v oadaijo  od ft do ti  aura do-BOlđan.
1                              ___                                                -                    ""
11 Papir in pisalne potrebšcine^m
1                      vsakc vrste,            834
iarumetniške vgt razglednice'
v bogati izber", mape s piscmsklm paplrjem  10X10,   kasete s pisem-
j sklm papir em, pivnlke, kancelijski, plsilnl,  tiskovni In zavoj ni papir,
||        peresa, svinčnike dobavlja
V. ZELENKO,
nlaci psiiiji u vk ii pgftiik hrt  I
j I Praoa-Smicliar. KraiQ7sKđ tr. 40. I
[    Vzorčna pošiljatev v 5 kg. Poštni    I
zavoj se na željo posije po pov*    I
zetju.   Pri   večjih  naroćilih  Speci-    [I
ii   jalni ofertl. Zastopaiki te sprejaejo.   II
Kmetsku posojilnlco Ijobljanske okolice v Llubljoni.
obrestule hranilne vloge po čistih         a +i   qi                    brez odbitka rentnega davio.
I^^^^I^IBI^BVaVViVBBBaVBV^VBBBHBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBJBJBBBJBJB^B^B^B^BJBJB^                                                                                                                             ^^^^^^^^^^H                ^^^    AT                                           fl                                                                                    ''^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^'''^'BBBBBBBBBBB^BBBaiB^B^B^BJBjB^BJB^BSBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
Rezervni zaklad nad K 1000.000.       "T '4 7°         Ustanovljena 1.1881.
____                     _^^^^^^^^^^^^^^^^^^m^^^^-^^^-^^^-^^^^^^^^^^-^^^—^^^^,^^-^^^^^^^^.,.     ____^^^^Jt^—.^^^^^^^^^^aaaa^^aaaaaaaaa^aaaaaaaaaaaa^^^^^^^^^^^^^^^^^»^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^aaaaaaaaaaaaaawaa»aawa^aB^aaaaa^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^a^aaaaa                                                                                                                                                                                                                                                             ________
Stran 8._______________________________________________________„SLOVENSKI NAROD" dne sđ. tebnmja 1918.                                                                                                    45. stev
Stanje vlog koncaia BovraAni 1917 u. B lttJt7.Mt-Tfc                                                       Glavnica K 40,000.000*—.
?ffi£ Češka indnstrlf alna banka m
financirane mWUt doto.    ::        ::   KretOte zi urane nakupe.
Vaakomtne banCne traasakel]«.                Sratk« c kr. avstr. rurMm Io(.rl|e.                 Nakazna vojnim aletnlkan.
BF SLAMOREZNICE, gepeljni MLflTILNICE
80 na prodaj, drugi poljedelski stroii ?e pa lahko naročajo pri FB*NC BiTTI, Lfabltaaa, Marti aot* cesta 2.   813
§Zahtevajte  zastonj in poštmne prosto moi katalog s slikami or. zlatnine, srebmine, godb. inštr. itd. JAN. KOMAD c. in   kr. dvorni   založnik v Mostu <Btux) št. 1958. Kikljaste ali jcklene anker-ure K 26. 28,  30,  bc'a   kovina   (Gloria-srebro) goldin   ali jeklo,   remont,   z dvojnim l pokrivalom  K 35, 40, 50, f0, vid'ne | K 22, 24. 26, harmomke K 26, 28 in ? višje. Za ure triletna garancija. PošMia * se po povrctiu. Izmena dopustna  ali 651                denar nazaj.                      »
■   y   s?S*^     vseh vrst za inaćf hI^»^W Ž^jK    društva, tr^- vce rt*
Lili)m KiBiE-
|^^^              ^^2*    graver in   izđe!o?a-
štampiln
UM Dnn'ti If] !fgv. 1,
Pre!» F Rutiol pre?v Gorici.  I.   iluljU  Gorici.
Gorica — IJub!^* Stilu dl ft. l    Sari tro mi 28
a^m                           IfnfVa   ia
šivalni strop, gramofoni,
tUktrtčna žcpoe   ivetllka že knm3'ct',e od 2 K. Naiboliie baterija.
Posebno itizka cena za preproda jalce.
Metni Mm
na Starem trsu !t. 11
»flhačiževi h!ži ralg girt:° I;!?'!.
Ivan Bizovičar
nmetni ia trgovski vrlnar
Ljubljana     **
Kolezijska ulica št.  16
priporoča stoJ« bogato 6prem1icno
frtmrstvo   ter    okasno    izdelane
fenec, Sopke io trakove.
^BRD^% eb mrt7??Viti edrvh dnrr^ie ^■^B9s£r/ cve';ice, kčkor tstfi ra'^-*«Be ^^Ke^g^; telre)raci'«s)rc cr^'lcf za dro* ^|Hp|  Jjfj0f       ■'' rtne in balkone :-:
Vsakovrstne  sadike
do najžlahtneiših cve-
tlic in zelenjadi. Spre-
jemim naročita na de-
Želo.   Vsa naročila se
izvrSujeto točno in
solidno.
^ Kb        trro^avke:  I. Bli«-^^^B           tttar.   vrtear,
trgCOT 2 cigarefnimpapirjtn^^                                                     |
G. F. Juršsek
aglaie?a!eo   klavtr^ov   Ia   trgovac   s   glartUl
Ljubljana, Wolfova ulica 12.
Ec?1tta    konces.   tvrcfka    sa   ttgfaievarja
kfavirjev   in    harn^on^}*«   tor    popravi a    •■■^■■^E^^SPffS
vtsh ©*ci4>l!. Vsa te   efela Isvrluiem sire-  ^O^^^^^amM^
kovne   In   ceno.   G!aabenlm   iola-n   u^la*  ^^^P^j|tt^9^V
iuja i<k'lu£no I«                     G. ■. Jvras^lu       f   jj   1       f
■"         ***  Velika it bira   -■     ■ i —
fliii liloiii igiefli
Marija Tiiar, liubliana.
hmsko in otroško konfekcijo
ze9o solidne tvr»dlte
NI. Krostcfič-Bučar
.|ub!lana9 Stari trg   At. 9. — Lastna   hita. K^;aove]ie       99"    KOSTUME    ^g§       MalameJAm II 7 2 Zaln« -đomateobUte V  f\ I f    A u l c '•T110- *ei>ica' ******* n if i L u V aV M   klobuk* ta stesalke.    II A I M II
llffii iHekia i Hite a lan.
Uglenično perilo In droga potrafcsčia* sa ■ttT«ra)l#B#||f
Po&ilia na izbiro tuđi na deželo.
PrednaznanUo!!!
—-^ • »i—
Damski salon prve vrste za klobuke
Mirni šark, Ljubi jana.
Usojam   si   vsem   velespoštovanim   damam               I
vljudno naznaniti, da otvorim moderni dam*               I
.                   ski salon   za   klobuke,   ter  vljudno   prosim,     *           I
— da se v toliko poČaka,  da pripeljem —               m
Cisto  novo   fMit>«vlJ#f»#)  mcMIolo.              I
aaaBBaaBaaaaaaaiiaaaflBBBBBBB9BBaa
I U      I    •       |        --- Prlporoe« za---1
■ Modni salon mjUnft ibjIi i
i iilMki! "ftasrl
I*. .        .        ..      ¥1       .        nainoveJSih oblik     ■
Židovska ulica štev. 3.  xa dame In deklice I a« nunrclfi lm 1   linhlisna     Po^ravllfi se spre'emalo. ■
■ Dvorski trg 1, Mana.   lm Mo.Qh) WŽDfl f m |
J»lMaBl»aaiaMM|W»B1Mami— —ai
1   Pr:pcrcl!amo ed'no ra:boli§e šivalne stroie tvrdke:
IJos. Petelinc, »*—. ^^
I psleg   fran^ftnansVega   ntostn,  levo9   ^I^^^^B^B I                  3. hlša ob ▼odi.                    ^IiiSH^
I M»|Te*^«   in   94imm   zaloga   Slvalnih   strojev vseb         y         ^BM
I     sistemov v poljubnth opremah za obrt in rodbino.         ^JUL^EaCSI
IW zalogi igle, olle, ter deli za razne stroie.   10 Ietnm wmaiM,
I Dsstsvltsv slrotST takof I    Ponk v ▼er«nln brezplačen I
I           Uljudno naznanjamo, da smo preuzeli s L februarjem
tekočega leta
trgovino 8 semeni Peler Lassiuk
Ljubljana, Marijin trg.
Le to homo vodili dalje pod protokotirano firmo
Peter Lassmka naši Sever fy komp.
ter trgovino še bolj spopolnili.
Prosimo Vas, da nam svoje zaupanje poverite. ter bi-leiimo                                          z odličnim spoštovanjem
Sever &* komp.
^L^^ar^BV^BK^B^^^BT^aF^BV^BV^Br^l^^^BT^a
^^SttjLi«atfk^*w8*4^^5
mKSSSShM
-::priđe::
v kratkem za en teden ¥ Lkibliano.
■■^■■■■■■^^■■■■ai^B^a^BlBBBBB^iB^rt^^BBBBBMMiBBa^aa^^^a^^B^lt^i^aBBBBB^
kupim   vsako   množino.   Ponudbe   z na-
vedbo   cene   in   teže,   event   vzorec  na
trgovino                   767
SREĆKO   TESAUC,   ZAPRE3,
W9T   Rabljene   "911
STEKLENICE
mineralnih voda, vina,  konjaka in šampanjca od 3 s 1 do 1« io i kupi na vagone od 10.000 K naprej            796
A. KOHN9 Praga, Karlin,
Rokycan 11L 15. fa^T1 Nakupovalci se sprejmejo/ "Qn
1---------il5ll=H5ir-        ,
Josip Jug
pleskarskj io liharsfei mojster
Ljubljana, Rimska cesta št 16.
se   priporoča    cenjenemu    občin-tvu   za  vsa v to stroteo spadajoča dela. jamčim   da   delam   samo   s pristnim   firnežem.
Solidna in točna postrežba. I---------lEESIEDCI         I
Kupim zapet
v ¥ufe (todl mallli) mnoZinah 60S
šelak, orange   . . K 100*— za kg
rubin   ....   80'—   ,   ,
kafro v kosih  . . , 100*—   ,   „
boraks v kosih   ♦ ,   ^5*—   ,   „
salmiak v kosih ♦ 9   20'—   ,   „
žveplo v palicah.  „   24#—   „   ,
gumi arab., prima .   40'—   »   „
gumi tragant, bel  ,   30*—   ,   „ likavne   (šmirgel)
pole št. 0—6  .  ,   80-—   „100
fein Filiil hiipia
V. Lipot-k5rut 12.
TelegT. naslov: InđicatAr Boda pest
Jfadomestilno
toaletu mili
parfum ira no
v elegantnih kartoDlb
fino opremljeno
ducent 14*40 kron.
rrsoucl uečjl popust!
Dobiva  se pri  tvrdki
li« Hou
LJUtUJODO
Sv. Petra cesto JI. 28.
P© po5fl poSilja sa It od 5 ducentot naorei
Podružnica Ljubljana. JADRANSKA    RANKA Podružnica Ljubljana.
Delniika glavnica: K 12,000.000. *rkESMVnmJK\n    UnillAn Reienre: okrog K 1,000,000.-.
SraSJIMA l VI«B« M tajttle. ii |ih Ar^t.^ r Aitih «•/..           j             n__i   ■_.           I   ■■■■.■■■■■    u____   *.,„«..        *    .
Tlofl« ■• «^f«* «■ "»• n*mm fnti MtoUtflem*                 Ut£*'              UMtmfmks Meiice. defize, frednostne papirje itd.
obrestovujfl. Dt%« w lahke rak *u krči eiiim h mtar               MirafcrtM i            BBAiAi Čeke, nakaznice in akreditive na »sa tu- In inozemska mesta
_.. m -S«1;.""?!1 n*S SSL^SLlrSS;. „i ,. «».       iii"1*       ZST      **M PUMUHIt u blago, fcieče t javnih sklad«*«,.
I KUFUeV 01 raODAJAi Denze,ralate, neiMatie•tfirjerti.ii ireae      ■««■»            Mm»        ■■■■■■■■a   it^*.. MrA»st. <   ... •    , .
I                        c t. ruredM letenje._______________________________aniaiii        zm*m-          PBlt*Ui»i B«w» naročita ia jib uvršuje najkulantneje.
I                 Brzojavni m«Iovi JAORABSKA.                                                            f                                                      Telefon St. 287.