130. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 10 junija 1901.
XXXIV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
izhaja VBak dan zvečer, izirnfil nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman aa avatro-ogrske deseto aa vso leto 2B K, sa poi leta 13 K, za Četrt leta 8 K 60 h, as jeden meaeo S K 30 h. Za LJubljano Đrez po&iljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, aa Četrt leta B K 60 h, sa jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanj« na dom računa se aa vse leto i K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znala poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila plačuje se od itiriatopne peti t-vrate po 12 h, če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, •e ee dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* (rankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Urednlitvo in uprevnlitvo je na Kongresnem trga it 12. Upravnlitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je is Vegove ulice fiL 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga IL 13.
„Slovenski Narod« telefon ftt 34      .Narodna Tiskarna* telefon it. 85.
Realka v Idriji.
Poslano. Priobčil dr. D. Maj ar on.
Občinski zastop mesta Idrije je sklenil lani dne 18. avgusta soglasno, da se načeloma ustanovi v proslavo sedemdesetletnice cesarjeve na občinske stroške srednja šola v Idriji, in takisto v javni seji dne 29. decembra je soglasno natančnejše določil, da ta srednja Sola bodi nižja realka, katere prvi razred se naj otvori že letoSnjo jesen. Dne 9. aprila letos — ko je bil deželni odbor že sredi jannvarja, odnosno marca pravomočno odobril občinsko jamstvo za nameravano realko, in ko je bila deputacija mesta Idrije koncem febrnvarja storila v tej stvari potrebne korake pri deželni vladi in pa pri poljedelskem in na-učnem ministrstvu — torej po vsem tem jako pozno in „post festum", oglasila se je prva časnikarska opozicija proti akciji mestnega zastopa, in zlasti proti realki. Očitalo se je zastopu idrijskemu, da je neprevidno ravnal, 1. ker je srednjo Solo sklenil ustanoviti na občinske stroSke in 2. ker se je zavzel za realko, namestu za gimnazijo. To očitanje se je potem ponavljalo v gotovih časopisih od tedna do tedna. Naravnost se predbaciva županstvu in občinskemu za stopu Idrije, da slabo gospodari, da hoče imeti realko na občinske stroške, ko je vendar „država bila pripravljena brez najmanjših stroškov za davkoplačevalce ustanoviti v Idriji državno gimnazijo". Da ta-cega predbacivanja noče biti niti v Idriji konec, za to skrbe politični nasprotniki, katerih se seveda tudi idrijskemu občinskemu za s topu ne manjka.
Deželni poslanec idrijskega mesta imel sem že od prvega kraja častno nalogo, sodelovati pri reSitvi tega, za Idrijo perečega viSjeSolskega vprašanja. Zlasti mi je bila naloga, da sem poizvedel mnenja vseh me rodavnih krogov, in jih pricbčeval idrijskemu županstvu. Zato lahko rečem, da sem o razvoju te stvari iako dobro poučen. Po mojem utemeljenem prepričanju občinski zastop mesta Idrije ni mogel boljše postopati, kakor je, če se je hotelo zares za Idrijo doseči v doglednem času primemo
S pota.
(Konec.)
Čehi so bogat, agilen narod. Njihova zemlja je krasna in plcdovita, polna naravnih zakladov. Zato cveteta bujno v nji veleobrt in veletrgovina. Na potovanju v Prago sem občudoval izredno množico tovarn, ogromni promet na vseh večjih postajah ter gledal z največjim zanimanjem skozi okno svojega kupeja prostrana, valovita, brezmejna polja, na katerih so pod nadzorstvom moškega delale v dolgi vrsti stoječe ali čepeče ženske ali pa so delali posamezni moški s konjem, vpreženim pred stroj. Povsod bujno življenje, marljivo delovanje, zato tudi povsod uspehi in blagostanje! Največ pa seveda tu v Pragi. Ta so najrazličnejše velike tovarne in najrazličnejše veleobrtne in vele-trgovske tvrdke, ki imajo zveze z naj večjimi srediSči Evrope. Ogromni lokali, razkošje elegantnih izložeb in množica uslužbencev praških prodajalen dokazujejo, kako razvito je med Čehi trgovinsko življenje. Ali veleobrt s svojimi tovarnami, skladiSfii in kolodvori je nameščena v pred-
srednjo Solo. Dasi nisem naprošen, se ven dar čutim poklicanega, da v obrambo res niče celo stvar ob kratkem javno razjasnim, to tembolj, ker ne gre le za lokalno vprašanje mojega volilnega okraja, marveč za važen prirastek domačega srednjega Šolstva sploh.
Že v zasedanju leta 1898 je deželni zbor kranjski na moj predlog soglasno sklenil resolucijo, naj vlada uvažuje, kako bi se čim preje v Idriji ustanovil kak višji učni zavod, zlasti srednješolski zavod. Utemeljevala se je resolucija s tem, da je Idrija drugo največje mesto dežele, da za tamoS-njo obilno mladino iz uradniškega, meščanskega in delavskega stanu ne more zadoščati gola ljudska Sola, da izpolnivSi 14. leto večina njih ne dobi prilike za kako praktično izobrazbo, da cesarski rudnik tudi vseh doraslih mladeničev ne more sprejemati v službo, da je torej skrbeti za izobrazbo, ki idrijski mladini odpre pota v druge poklice itd. Vsled omenjene resolucije je c. kr. naučno ministrstvo pač ukre nilo nekako poizvedovanje, in sicer v tej smeri, koliko dijakov iz Idrije in idrijskega sodnega okraja je bilo zadnjih pet let (1894. do 1899) na raznih srednjih Šolah. Uspeh tega poizvedovanja je bil za resolucijo jako neugoden, kajti izkazalo se je le prav pičlo povorečno Število srednješolskih di jakov iz Idrije in okolice. Pripravljen je bil tako .statističen argument", da potreba srednje Sole v Idriji n i dokazana. Sicer pa je delovanje za državno srednjo Solo bilo bistveno otežkočeno s tem, da smo prišli v dobo brez stalnih vlad in brez parlamenta, v dobo, o kateri se Se do pred kratkim ni vedelo, kdaj in aH je bo sploh konec.
S tem položajem so morali resno računati idrijski občinski faktorji, in ker se rešitev vpraSanja zastran srednje Sole v lokalnem interesu ni dala več odlašati, povzeli so lansko poletje misel, katera se je bila v občinskem odboru idr kem že leta 1892. sprožila, da naj bi se namreč usta no vila srednja Sola na občinske stroške. Ta je za Širše kroge treba pripomniti, da okolo 90%, reci: devetdeset odstotkov vseh
mestjih, dočim ima veletrgovina svoj sedtž v sredini mesta, na najlepših trgih in v najmodernejših ulicah. Toda med obema je najožja zveza, katero oskrbujejo telefoni, električna železnica, vozovi, tramwayi, bi-ciklji in avtomobili. To je Sviganja in dirjanja sem ter tja, a vendar brez onega hrupa, ropota, zvonjenja in kričanja, ki je značilno n pr. za promet na Dunaju. Vzlic vsemu bujnemu vrvenju in hlastnemu gibanju dela Praga na človeka vendarle vtisk mirnega mesta. In tudi zato je vele-simpatična in prav zato ostane tudi tihega, idilskega življenja vajeni Slovenec tako rad daljšo dobo v Pragi, dočim bi mu dunajski hrup presedal že prvi teden.
Ali povedal Vam nisem Se ničesar, velečislana gospa, o umetniškem življenju v Pragi.
Umetnost leži v Pragi na cesti. Kamor se obrneS, kamor stopiš — povsod umet nost. Evo tu na mostu cela vrsta kipov, tam impozantna soha, ondi palača v sece-sionistov8kem slogu, tamkaj monumentalna zgradba muzeja, gledališča, konservatorija in akademije, tukajle mednarodna ali samo čeSka razstava slik, kipov in obrtnih umetnin. .. Ustavi ae sredi ulice, odpri oči in glej predse, kvišku in nazaj ... povsod najdeS dela umetnosti.  Čehi pač
idrijskih občinskih priklad plačuje ces. kr. erar. Ker je nadalje svota neposrednih, v Idriji predpisanih davkov jako znatna (za 1899 leto 106 338 kron in za leto 1900. 106 874 kron), zato je mogoče, da idrijska občina a primeroma nizkimi prikladami pokriva tudi visoko potrebščino. V svrho usta novitve občinske nižje realke v Idriji se je v proračun za leto 1901. postavila svota 35 100 kron, in vzlic temu so se dosedanje občinske priklade zvišale le za 20%. Ker se je od neke strani ugovarjalo, da celo imoviti Kranj ,ni hotel" svoje gimnazije obnoviti na občinske stroške, naj tudi opozarjam, da je imelo mesto Kranj za leto 1900. direktnega davka 32.198 kron, in da bi torej moralo v pokritje zneska 35.100 K, za kateri je bilo treba Idriji le 20%, pobirati 110% no občinsko pri klado. Tu je pač velika razlika; sioer pa mora mesto Kranj za državno gimnazijo plačevati vsako leto okolo 9500 kron, in ima že radi tega prispevka svojo občinsko priklado zvišano za 20% od leta 1895. deset let naprej.
Mestni zastop idrijski torej ni hotel občini naložiti prevelikega in gospodarsko nerazumnega bremena, ko se je na označeni finančni podlagi lotil ustanovitve komunalne srednje Sole. V zadnjih petnajstih letih so razna mesta ustanovila svoje srednje šole, in pri tem porabila precejšnje svoje fonde, ali davkoplačevalcem naložila tem viSje priklađe; storila so pa to, ker so bila prepričana o potrebi in koristnosti takSnih zavodov, dasi o tem niso mogla prepričati naučne in zlasti tudi ne finančne uprave; storila so to, ker je bil to jedini pot, da se je z obstojem in napredkom občinske srednje Sole dokazala nje upravičenost, vsled česar je država dotični zavod prevzela v svojo upravo, in je iz komunalne srednje šole postala .c. kr. državna". Tudi se je vkoreninilo načelo, da država, ako se že odloči za ustanovitev državne Sole, zahteva od interesentov in dotične občine prav znatnih žrtev, največkrat drago Šolsko stavbo, vsakoletna popravila, kurjavo itd. Da bi vsi pristojni faktorji (naučno, finančno ministrstvo, sploh vlada in državni zbor)
žrtvujejo za svojo umetnost milione, pod pirajo in negujejo svoje talente, da dozore, potem pa jih zalagajo z naročili v obilju. Da, le domači umetniki imajo posla v Pragi povsod, v gledališču, v javnih in privatnih poslopjih, finančnih zavodih, Šolah, hotelih i. dr. Povsod le češke slike ali češki kipi Čeških mojstrov! Zato pa se je dvignila češka obrazovalna umetnost že toli visoko, da imponuje v Parizu, Peter-burgu Berolinu in drugod !
Predvsem pa se gojita v Pragi petje in glasba. Poleg konservatorija je v Prsgi cela vrsta privatnih pevskih Sol, v katerih vzgajajo učitelji in učiteljice koncertne in operne pevke, igralce in igralke ter različne glasbenike. Hej, mlađih pevk in pevcev, igralk in igralcev, začetnikov, učencev ali absolvirancev, je v Pragi ogromno! Vsak hip butiS ob golobradca z „ genialno" grivo in z „umetniško" zavozlano kravato! Vsak hip srečaš gospico malo ekstravagantne elegance z notno mapo pod pazduho! Naraščaja za opero in drame je v Pragi toliko, da bi zadoščal za vse avstrijske odre. Ali seveda med temi grivastimi geniji in bizarnimi umetnicami je le redkokdaj najti v istini po-rabnega talenta. Večina je in ostane umetniški proletarijat, bohčme.  Saj pa se
ravno Idriji hoteli nakloniti državno srednjo Solo brez najmanjših stroškov za idrijske davkoplačevalce, tega ni mestni zastop mogel misliti in v to tudi ni imel pametnega razloga.
Vsled naročila mestne deputacije sem se koncem oktobra meseca Se enkrat informiral na Dunaji. Ko sem zvedel v na-učnem ministrstvu, da za ustanovitev državne srednje Sole v Idriji še davno niso dani pogoji, in da bi zlasti nove gimnazije na Kranjskem naučna uprava ne mogla podpirati, razložil sem potem v poljedelskem ministrstvu referentu za idrijski rudnik, ministerijalnemu svetniku G., kako si v tem Šolskem vpraSanji hoče pomagati mestni zastop idrijski. Govorila sva o meščanski Soli, kaki strokovni Soli, o gimnaziji in realki; uspeh tega je bila izjava g. referenta, da smatra za potrebno in najprimernejše ustanoviti viSjo realko s kakim vsporednim obrtnim tečajem, in da se po njegovem mnenji ni bati odpora od strani poljedelskega ministrstva, akoravno pride na njegov ctat 90% vse potrebščine za realko.
Dne 30. oktobra sem potem v Idriji poročal Šolskemu odseku občinskega odbora in pa c. kr. rudniški direkciji o dobljenih informacijah. Objektivnemu poročilu je bil soglasen odmev, da Idriji ne preostaja drugo, kakor takoj pričeti priprave za ustanovitev občinske realke. Po dotičnih pripravah je mestni zastop dne 29. decembra enoglasno sklenil, da se naj s pričetkom Šolskega leta 1901 2 otvori prvi razred občinske višje realke pod imenom .Jubilejna višja realka cesarja Franca Jožefa I', in zajedno ustanovil potrebni proračun. Niti pred sejo, niti slej ni bilo nobene pritožbe proti proračunu, odnosno proti zvišani prikladi. Deželni odbor, ki je imel dvakrat ves dotični akt v pretresu, je vsemu pritrdil.
Iz tega soglasja je moral vsakdo sklepati, da je mestni zastop idrijski najbolje pogodil in da ne bodo nanj napadi leteli čez toliko in toliko časa. Vendar pa se ga je začelo napadati, kakor rečeno, dne 9. aprila po časopisih, da je, ustanovivSi
sili med umetnike res žo vse. če ima le nekoliko posluha in glasu, ter če nima grbe ali kruljavih nog, pa že tišči v operno ali igralsko Solo! In tako se Vam, kakor meni, lahko pripeti, da sedite na Streleckem ostrovu — otoku sredi Vltave — da srkate izborno plzensko pivo ter se sredi docela neznane ogromne družbe zabavate ob eksaktnem sviranju vojaške godbe, ko zapazite nakrat, da sedite poleg častitljivega mesarja in mesarice, ki imata hčer, ki je .tudi izborna umetnica". , Ali nbožica ne najde engagementa, zato piSe s strojem v nekem kontoarju ... Ali veste morda Vi za kakšno prazno mesto pri kakem gledališču?* --
Tempelj praSke gledališke umetnosti pa je seveda krasno .Narodno divadlo", kolosalna, monumentalna zgradba, ki je čast in ponos Pražanov. Tu so zbrani največji čeSki umetniki in najboljše umetnice. Tujcev, bodisi Slovanov, ne marajo, ker zahtevajo, da imej narodno gledališče tudi po svojih Članih in njih govorici v istini čeSko • narodni značaj. Zato pa odklanjajo Pražani vsakogar, ki ni rodom Čeh ali ki ne zna češčine perfektno! Na tem eklu-zivnem stališču pač Slovenci ne bomo mogli stati nikdar!
.Narodno divadlo goji opero, opereto,
obSinsko realko, preprečil državno gimnazijo, katero je bila pripravljena država dati Idriji na lastne stroške. Dasi je bila ta eventnvalnost po mojih prejšnjih informacijah povse izključena, sem vendar v svoje lastno pomirjenje koj dne 11. aprila stopil v naučno ministrstvo in pri pristojnih referentih, zlasti pri ministerijalnem tajniku K. in dvornem svetniku H, sklicujoč se na najnovejšo časnikarsko vest, povprašal, kaj utegne biti resnica. Dobil sem soglasen in z razlogi podprt odgovor, da naučna uprava ni mislila in tudi ne more misliti na ustanovitev državne gimnazije v Idriji, še manj pa, da bi bila v kaj takega pripravljena. Tudi lehko povem, da sta oba referenta glede na razmere na Kranjskem sploh in v Idriji posebej odobravala nameravano višjo realko proti eventuvalni gimnaziji. Ta odgovor je bil tudi koj znan v Idriji in le čudim se, kako se je moglo še pozneje ponavljati očitanje, da je mestni zastop „zapravil državno gimnazijo".
Da so se odločilni faktorji v Idriji, in mej te je prištevati tudi c. kr. rudniško direkcijo in poljedelsko ministrstvo, zavzeli za višjo realko, namestu za višjo gimnazijo, je le priznanja vredno. Tu ne izražam svojega skromnega mnenja, nego mnenja cele vrste domaČih šolnikov, ki so vsi dajali prednost realki; niti jeden mi ni rekel, da je za Idrijo gimnazija bolj umestna. Isto priznanje za realko je z vedela mestna deputacija idrijska pri c. kr. deželnem predsedstvu, pri poljedelskem in naučnem ministrstvu. Da vsi ti krogi hočejo le dobro idrijski mladini, tega ni dvomiti treba.
Bodi končna rešitev tega vprašanja pri naučnem ministrstvu taka ali taka mestnemu zastopu se ne more očitati, da ni postopal z najboljšim namenom in vso preudarnostjo glede na dejanske razmere. Če moja tozdevna pojasnila pomirijo gotove kroge v Idriji, kar je seveda kolikor toliko zavisno od njih dobre volje, bo namen teh vrstic izpolnjen!
V I Jubljanl, 10 junija. Državni zbor.
Istega dne, ko je gospodska zbornica sprejela za delavce jako važni zakon, ki določa v rudokopih delo le na 9 ur, je sprejel tudi drž. zbor jako važne zakone, in sicer v prvi vrsti izpremembo §§ 59. in 60, obrtnega reda, ki sta za male trgovce in obrtnike, doslej odvisne od veletržcev in velecbrtnikov, uprav življenske važnosti. Hkratu se je nadaljevalo drugo čitanje predloge glede lokalnih železnic ter se začelo po dolgem času zopet enkrat prvo čitanje kvotnega zakona, ki se je radi bliž njega konca zasedanja izročil odseku. Koerber je izrazil svoje veselje, da se je zbornica začela zopet bavili s skupnimi drž. zadevami ter obžaloval, da se v Avstriji tolikrat napada Ogrska.
Albanski dogodki.
Avstro-ogrsko Časopisje kakor na višji ukaz molči o dogodkih v Albaniji, dasi je ondi položaj jako kritičen in nevaren. Albanci nočejo plačevati davkov, a nobena oblast se jih ne upa, k temu siliti. Vzrok
dramo in balet, vendar je najdovršenejša — opera. Naravno, saj je Čeh mojster predvsem v petju in godbi! In praška opera prav smelo tekmuje s prvimi operami v Avstriji: solisti — pred vsemi tenorist Burian! — so prav dobri, inscenacija bogata, razkošna, zbori izvrstni, or kester pa naravnost vzoren. Da, najboljša in najdovršenejša stran opere v Pragi so zbori (v katerem je bila večina pevcev in pevk na konservatoriju in v pevskih šolah izobražena; mnogo je v zborih tudi bivših solistov in solistinj!) in orkester. Gosp. Kovafovio, skladatelj divotno-krasne opere .Psohlavci", šef opere, je umetnik rafiniranega okusa, temeljite glasbene izobrazbe in jeklene energije! Njegova zasluga je, da stoji praška opera danes na toliki višini.
V Ljubljani nimate gledaliških predstav že od 22. marca, tu pa se vzlic silni vročini — prosim, v gledališču je hladno in prijetno! — igra večer za večerom in večkrat celo dvakrat na dan. In velikansko gledališče je polno malone vedno ! Naval na blagajnici je vsak večer silen.
Zlasti pa je gledališče polno, kadar se igrajo narodne, iz češkega življenja ali iz češke zgodovine zajete drame ali kadar se pojo narodne opere. In vtisek teh dram in teh oper na narod je narav-
te bojazni pred Albanoi je, da so izborno oboroženi, in da je vsa Albanija kakor pre • plavljena z orožjem. Šele nedavno so dobili po morjn novo zalogo pušk. Kdo jih je poslal, ni znano, toda sumijo Italijo! Albanci zahtevajo od sultana zase avtonomijo, a pri tem vendarle zatirajo in preganjajo kri-stijane. Albanci trdijo, da se oborožujejo proti eventuvalni okupaciji Avstro-Ogrski, ne pa proti Turčiji. Optimizem grofa Golu-chowskega glede Albanije, oziroma njegovo zanpanje do Italije, je pod takimi razmerami naravnost nerazumljivo. Italija neumorno deluje za svoje interese v Albaniji. Morda ne dela prav, ker izživlja nemire, ki ji morejo postati kmalu jako neprilične, ali dejstvo, da je Italija sila delavna, se ne da tajiti. Nasprotno pa ne storita Turčija in Avstro Ogrska prav ničesar, da bi italijanski vpliv paralizirali. To bode imelo morda še jako slabe posledice.
Knez Nikola o srbski kraljevski družini.
Ruski publicist Amfiteatrov je bil te dni sprejet v avdijenci pri črnogorskem knezu. Nikola je dejal med drugim: Ljubim kralja Aleksandra, tega izvrstnega mladega moža. Oče mi, odkritosrčno, ni ugajal; bil je egoist ter ni imel v sebi niti kaplje patriotizma. Aleksander ima v sebi mnogo dobrega in plemenitega. Ko je bil v črnigori, je jako ugajal vsem. Želim mu vse dobro. Slučaj s kraljico Drago je strašen. Ubogi kralj! Uboga kraljica! Koliko napačnih, grdih vesti j je izzval ta dogodek, kako triurni! rajo njuni neprijatelji! Glede Macedonije pa je dejal knez Nikola: Bolgarija je zašla nekam predaleč. Vendar mislim, da prestanejo nemiri ondi prav kmalu, ker se je zbudil na Ruskem sum, da se snuje bolgarsko • macedonska revolucija. Črnagora ima sedaj z notranjimi zadevami preveč opravka, da bi mogla misliti na zunanjo politiko. Nam je treba naobrazbe in železnice, trgovina se mora dvigniti. Notranje bogastvo zemlje leži še zakopano, naša zemlja je bogata, a da se bogastvo izkoplje, je treba novcev in zopet novcev. Rusija je za Slovane, zlasti za črnogoro, vse, ki se smatra otrokom velike Rusije, in kateri je hvaležna na veke. Bodočnost Slovanstva je sploh samo Rusija. Slovani, ki se odrekajo Rusiji, izgubljajo pod nogami tla, izgubljajo svojo narodnost in svoj narodni ideal. Stambulov je bil jako nadarjen mož, no njegova nesreča je bila, da je ostavil pravo pot in je zato propal.
Vojna v Južni Afriki.
Gospa Bothe je dospela s parnikom v Soutbampton v spremstvu bivšega drž. tajnika republike Oranje, Fischerja. Bothova gospa odpotuje naravnost v Londonj potem na Holandsko in v Belgijo. Po kaj je do spela v Evropo in celo v deželo sovražnika, ni znano. Ali gospa burskega nadpoveljnika je bila že parkrat med Kitchenerjem in Botho posred o vatel jica za mir, zato je prišla na Angleško pač z isto misijo. — Polkovnik Scobell je 6. t. m. zvečer napadel tsborišče Burov severnozahodno Barklev-Easta, jih 20 ujel in zaplenil 166 konj, nekaj streljiva, živil i. dr. Polkovnik Wynd.
nost veličasten! Tu bi morali biti, veleči slana gospa, da bi videli, v kako strašni zmoti žive tisti naši literati, ki vsiljujejo Slovencem svojo mednarodno, brezznana-čajno literaturo! Pridite gledat semkaj .Žiskovo smrt*, .Mary3o*, .Praškega zida", „Noč na Karlštejnu*, ali .Prodano nevesto", .Psohlavce" in .Rusalko", da vidite, kako uživa narod umotvore iz svojega življenja, iz svoje zgodovine 1 —
Praga se pripravlja sedaj na sprejem svojega kralja. Na Hradčanih so svetle dvorane že prirejene, na Vaclavskem trgu postavljajo slavoloke, ki bodo veljali preko 20.000 K, hiše se čistijo in poslikavajo, pričvrščajo se električne žarnice za veliko splošno razsvetljavo, na Petfinu, Hradčanih, in Vvšehradu se postavljajo svetilniki, novi, velikanski most se razsvetli z ne brojem lučič in plamenčkov in po Vitavi se vprizori cela regata. V četrtek pride cesar, ki si ogleda vse mesto, tudi v .Narodno divadlo". Od srede zjutraj do ponedeljka zjutraj ostane češki kralj in avstrijski cesar v Pragi. In gotovo se prepriča v teh dneh, da so Čehi v resnici lep, pošten, velenadarjen, bogat narod, ki zasluži boljšo usodo, kakor jo ima danes! —
VaS ndani *  * #
V Pragi, 6. junija 1901.
ham pa je blizu Stejnburga napadel od le lek Burov in jih ujel 22 Kje je Dc\vet, ni znano. Buri so začeli iznova operacije v Kaplandiji. Kitohener zahteva novih čet, sicer se mora umakniti iz severnega Transvaala. Položaj za Bure je po l\\ leta trajajoči vojni prav ugoden, za Angleže pa jako slab.
Dopisi.
Iz Ribnice, 9. junija. Povsod, kjer se nahajajo cesarski uradi, je menda navada, da župniki in dekani vabijo uradništvo, občinske zastope in razna društva, da sa oficijelno udeležujejo cerkvenih slavnosti o Veliki nočr in o sv. Rešnjem Telesu in slovesnih cesarskih maš. Tudi v Ribnici je bilo od nekdaj tako, a tudi pri nas je prišla nova doba in ž njo novi običaji. Letos so se prvikrat opustila običajna vabila o Veliki noči in o sv. Rešujem Telesu, vedoč, da brez vabila oficijelne udeležbe ne bode. Rabilo se je bržkone zopet novo agitacijsko sredstvo zoper .liberalce*. Nekateri ribniški petelini so že dne pred procesijo ve deli, da se uradniki ne bodo udeležili procesije, ko poslednji tega še sami niso vedeli, ter so hujskali zoper nje rekoč, da uradniki ne pojdejo za Begom, za hudičem bi pa šli. Ti novi katoliki so bili tedaj dobro poučeni. Dandanes ni nobena stvar presveta in nobena cerkvena slavnost previsoka, da bi se ne izkoriščala za umazane politične agitacije. Mej najlepše cerkvene slavnoati spada gotovo procesija o sv. Rešnjem Telesu. Naši duhovniki lahko vidijo, da je bila letošnja udeležba pri tej procesiji prav skromna, in daje temu kriva njihova nestrpnost Občinski zastop, gasilno društvo in uradniki so popolnoma izostali in tudi mnogo zasebnikov, katerih ni manjkalo v prejšnjih letih, smo pogre šali. Za nebom so šli trije orožniki in med njimi gospod, ki se je do sedaj le bolj od daleč držal ob takih prilikah. Ako je tudi tam, kjer se je morebiti hotel prikupiti, provzročil nekoliko neprostovoljnega posmeha, mu ne moremo pomagati. Mi nismo in ne bodemo demonstrirali s procesijami, in se ne bodemo vklanjali terorizmu moža, kateri misli, da mu njegov vzvišeni poklic veleva širiti sovraštvo mej preprostim ljudstvom in inteligenco. Kolikor dalje prodere prepričanje, da duhovni sami ne poznajo druge vere, kakor svojo političoo in gospodarsko prevlado, in da sami izpodkopujejo glavni steber katoliške vere, ljubezen do bližnjega, toliko bolj bode pešala in mora pešati naša vera.
Iz Konjic 9. junija. Dne 6. t. m. so imeli celjski, konjiški in v obližju Konjic stanujoči Nemci in Nemškutarji tu svoj .Heilfest*, ki ga nazivi jejo .Volksfest". Raz nekatere hiše so vihrale frankfutarice, a bilo jih ni dosti; zlasti ena stran jih je pogrešala močno. Nekateri izmed njih so se kesali, da so sploh prišli semkaj, ker so se prepričali na svojo veliko žalost, da žive v Konjicah .neben den deutschen Bmdern auch windische Hunde". In vendar so si domišljali, da Slovencev sploh več ni. Bratje! to je pretresljivo, da še nočejo iz-mreti Slovenci, ampak se še vedno po-mišljajo.
Sicer so pa trdili, da nima njihov .Heilfest" nobene politične tendence, kar so jasno pričale razobešene frankfutarice, hripavi ,heil" klici in drugi izrazi veliko-nemške kulture. Jasno je tudi, da ni bilo na veselici nobenega privrženca der .Los von Rom Bewegunga. Zato je pa tudi čutila katoliška rodovina konjiških Windisch-Graetzov živo potrebo se tudi udeležiti tega .Heilfesta". Čemu tudi ne ? Če ne po kažejo s tem nič druzega, pokažejo vsaj svojo politično nevtralnost napram Sloven-cm in Nemcem.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 10. junija. — Občinske svet ljubljanski ima v torek, 11. junija ob 6 uri zvečer sejo. Na dnevnem redu so: Naznanila predsedstva in poročila o nekaterih nujnih popravah v kopališča v Koleziji; o prošnjah za sprejem v občinsko zvezo; o razsodbi deželnega odbora v zadevi H. Ludwigu predpisanega hodnika; o novi uredbi mestne registrature; o Skontraciji mestne blagajnice; o ponudbi Jakoba Accetto za odkup mestnega stavišča za Wettachovo vilo; o prošnji odbora cesar
Franc Jožefovega asila v Aleksandriji za prispevek; o prošnji odbora za napravo avstrijske vrtnarske razstave za podporo; u računskih sklepih mestnega in drugih zakladov, s katerimi upravlja mestna občina; o napravi ksilolitnega tlaka v poslopji jubilej ske ubožnice; o zadevi stroškov za model naročenih zmajev pri cesar Franc Jožefovem mostu; o tlakovanju Špitalskih ulic, Mestnega trga, trga pod trančo, Starega trga in ulice Pred škofijo; o prestavljenju starega skladišča s prostora bivše deželne bolnice v mestno gramozno jamo ob Poljanski cesti, o prizivu Antona Gebe o neki občinski zadevi; o klavdaciji in končnem obračunu poslopja gre fovske Stubenbergičine ubožnice v Gradišču; o napravi klopij v nekaterih drevoredih; o premestitvi igrišča v Latter-mannovem drevoredu; o prispevku za nakup biciklja vodovodnemu monterju; o računskem sklepu mestnega vodovoda; o po delitvi ustanove za ženitno opravo in o prošnjah za nagrado, za podporo in za do volitev 3»/0nega posojila
— Kdo je podpiral ? .Slovenec" je zelo hud, ker je bilo v .Novicah" rečeno, da je dr. Šusteršič v železniškem odseku podpiral dr Tavčarja. Bog ne zadeni, da bi ljudje to verjeli. Šusteršič načeloma ne pod pira ničesar, kar store njegovi politični na sprotniki, naj bo še tako občekoristno, pač pa milostno dovoli, da nasprotniki njega podpirajo. .Slovenec" je vsled tega hitel konstatirati, da dr. Šusteršič ni podpiral dr. Tavčarja, pač pa dr. Tavčar Šusteršiča Zdaj je rešena čast Šusteršičeva. Le jedno je .Slovenec" pozabil povedati, kar ni brez pomena, da je bil dr. Tavčar pri tisti debati jeden prvih govornikov, Šusteršič pa jeden zadnjih.
— „Lepi" klub dr. Šusteršiča se je zopet skrčil. Odpadli 80 namreč poljski po slanci dični S za jer, potem Fijak, Wilk in Bomba. Vstopili so v poljski klub. Ta jih je sprejel, ker bi jih rad naredil neškodljive. .Lepi" klub šteje torej štiri člane manj. V političnem oziru je to brez po mena, zakaj .lepi" klub po zaslugi dr Šu šteršiča itak nima nobene veljave več v parlamentu.
— Klevetanje se nadaljuje. Zadeva z bohinjskimi gozdi je vsestransko po jasnjena. Dokazano je neovržno, da je misel, naj se dotični gozdi prodajo bohini-skim kmetom, izšla iz napredne stranke, da so dotično akcijo do zadnjega časa vodili izključno napredujaki, in da so se klerikalci zanjo šele zavzeli, ko je bila že precej daleč dozorela, v tem ko poprej Še na izrecno prošnjo niso ničesar storiti hoteli. Tako je grof Hohenwart direktnu odklonil vsako posredovanje glede prodaje gezdov. Pojasnili smo tudi, kako je posl Pogačnik prosil dra. Tavčarja podpore proti Scbalkovi interpelaciji, in kako jo je dobil, a vzlic temu nadaljuje duhovniška stranka s tisto hudobnostjo, ki je samo njej lastna, ob-rekovalno akcijo zoper našo stranko, češ, da se je postavila proti kmetu Tu se zopet vidi, kako zlobni in brezvestni lažnjivci so nekateri duhovniki. Imamo sicer mnogo častivrednih duhovnikov, imamo pa tudi duhovnikov, proti katerim je marsikak cigan še pravi gentleman Ta sodba je sicer ostra, a da je tudi pravična, razvidijo čitatelji lahko iz .Domoljuba". V tem umazanem listu, ki ga piše dr. Evgen Lampe, je čitati naslednjo notico: .Nova Iumparija naših liberalcev. Komaj je preteklo par tednov, kar so naši liberalci uprizorili s pomočjo najbolj zagrizenih naših nasprotnikov Vsenemcev izdajalski napad na dr. Ivana Šusteršiča, že se nam poroča z Dunaja novo izdajalstvo. —Bohinjska občine se namreč že več časa prizadevajo, da bi od države (verskega zaklada) kupile nekaj planin, katere za razvoj svoje živinoreje potrebujejo tako kakor riba vode. In res se jim je po posredovanju naših vrlih poslancev že obljubilo, da se nekoliko po-lajšajo krivice, ki se gode bohinjskim kmetom glede planin. Določilo se je, da se jim planine, kjer imajo pašno pravico, prodado v last Vsak prijatelj našega kmeta bi moral biti vesel, ako se kaj takega doseže. Ne pa naši liberalci! Našuntali so vsenemškega liberalca dr. Scbalka, istega, ki je zadnjič napadel dr. Šusteršiča, da je stavil interpelacijo na poljedelskega ministra in zahte val, da ae mora brž razdreti kupčija, po kateri se prodaja bohinjskim kmetom nekaj planin v last. In čujte, kmetje, kako je ta
prijatelj đr. Tavčarja in dragih slovenskih liberalnih poslancev podprl svojo interpelacijo! Rekel je, da je to sa gozd Ikodljivo, da je cena prenizka, da je ta kupčija samo ministrov dar klerikalni stranki! — Oči vidno je, da je bil ta mož nakujskan od slovenskih liberalcev. Ali ni to izdajalstvo ? A!i je mogoče Se kaj grdega, kot je zveza slovenskih liberalcav z zakletim Nemcem v ta namen, da se jemlje rodna zemlja slovenskemu kmetu? — Ne, bolj globoko naSi liberalci niso mogli več pasti! Ali je Se kje kakšen kmet, kateremu bi ta dogodek ne odprl oči, kateri bi iz dna duše ne zaklical: tej, s takimi ljudmi nobene zveze, nobene skupnosti!" — Tako podlo laže in obre-kuje ta duhovniški list. Mi se prav nič ne čudimo temu postopanju .Domoljuba". Kakršna je stranka, takšen je list. Ali tudi klerikalci naj se ne čudijo, da ko sejejo laži, obrekovanja in lopovščine, žanjejo samo zaničevanje.
— Ženske — zastavonoše. Pri raz nih cerkvenih obredih in opravilih so se udomačile gotove navade, katerih se je držati, ako se neče izzivati kritike in dovtipa. Taka navada je, da nosijo pri procesijah bandera vedno samo moški. Procesija sv. ReSnjega Telesa je gotovo poetična, vzvišena uredba, katere se liberalci z večjo pi jeteto in resničnejšo religioznostjo udeležujejo, kakor marsikateri državni poslanec, tudi če ta pri taki priliki posnema tistega svetopisemskega babača, ki je v templju silil v ospredje, da so ga vsi videli. Lepo procesijo pa je letos motila ženska zasta-vonositeljica. Vprašamo samo: Kaj bi ljudje rekli, če bi ženska ministrirala, ali če bi pri peti maši vihtela kadilnico in se sukala mej duhovniki okrog altarja? Vsak človek bi se smejal in bi dejal, da se pravi to se norca delati iz resnega cerkvenega opravila Ravno tako pa je, če pri veliki slovesni procesiji nastopi našemarjena ženska z banderom, kakor se je to letos zgodilo. Ako bi ljubke male deklice, ki hodijo v belih oblekah s procesijo, imele svojo zastavico, bi nihče nič ne rekel, saj so prave zastopnice nedolžnosti in čistosti. Smešno pa je, ako nastopi kompanija tacih žensk, ki imajo večinoma bolj ali manj viharne doživljaje za seboj, ako hočejo te ženske veljati za zastopnice nedolžnosti in čistosti in ako pred njimi ženska nosi zastavo. To se pravi resno, vzvišeno opravilo profani tati in smešiti. Samo s tega stališča smo mi stvar zabeležili. Ako duhovna gospoda nima čuta za to, ne moremo pomagati, ob činstvo je bilo vse tega mnenja, da se to ne spodobi, in prepričani smo, da tudi kla-verni „Slovenčev" podlistkar — prava konj ska smrt med humoristi — občinstva v te m oziru ne spreobrne.
— Dr. Jan kovic, kojega predrznost presega dostikrat meje izvanredne nesramnosti, nadleguje nas s tem dopisom : Slavno uredništvo! Na podlagi § 19 tiskovnega zakona zahtevam, da sprejmete na istem mestu in z istimi črkami sledeči popravek: Ni res, da sem Kragorovemu hlapcu, kateremu je konj odgriznil uho, odrekel zdravniške pomoči, ako delodajalec ne plača naprej Res pa je, da sem iz principijelnega vzroka zahteval samo potrdila od oskrb-ništva, da se bode sploh plačalo, ker isto oskrbništvo ni hotelo plačati narasel račun za delavca Wolferla, ki si je roko zlomil v službi 08krbništva. Kozje, dne 8. junija 1901. Dr. Fr. Jan kov i d, okrožni zdravnik. Prijatelj Jankovič, v tem pismu vender sami potrjujete, da smo resnico poročali. Prej kot ste se hoteli lotiti hudo ranjenega hlapca, hoteli ste imeti denar, ali pa obveznico, ki je toliko vredna kot denar. Hlapec se je zvijal pred vami v velikih bolečinah, ali vi ste pri tem škilili jedino '.e po kasi oskrbništva.   Zares krščansko!
— Izguba „Gospodarske zveze". V sobotni članek o bilanci „Gosp. zveze" se je vrinila neljuba pomota. Na drugi strani je namreč tiskano, d a se mora od blaga odpisati vsaj 11 odstotek torej 3237 kron, namesto pravilno 1 odstotek, t. j. 323 kron. Da je to pomota, ki se je vrinila pri korekturi, kaže končni rezultat 32 870 kron 43 vin., ki je v članku pravilno naveden.
- „Slovenske Matice" CXXVI. od-borova seja bo v Ljubljani, v ponedeljek dne 17. rožnika t. 1. ob petih popolndne v društveni pisarni. Spored: 1 Naznanila pred-sedništva. 2 Potrditev zapisnika o CXXIV. cdborovi seji in o XXXVII. rednem občnem *boru. 3. Volitev predsednika, podpredsed-
nikov, blagajnika, ključarja in odsekov. 4. Tajnikovo poročilo. 5 Eventualia.
— Na ljubljanskem  učiteljišču ae
zaključi šolsko leto dne 3 julija, zrelostne skušnje pa se začno dne 4. julija.
— Zaradi požiga v Dobrunjah in v
Bizoviku so zaprli nekega osamljenca R. Fleisohmana iz Ljubljane. Fieisohman je že meseo dni brez posla in je postopal po ljubljanski okolici. Ljudje so ga neki dne 5. t. m, ko je gorelo v Bizoviku, videli pred požarom tamkaj okoli hoditi. Fleiscbmana je ljubljanska policija areto-vala. V kolikor je sum proti aretovancu opravičen, bodejo pokazale poizvedbe.
— Požar. Dne 9. t. m. proti 1. uri podoldne je začelo goreti pri posestniku in županu Josipu Markoviču iz Martinje vasi Št. Lorenške fare. V par minutah so bila vsa njemu pripadajoča poslopja v plamenu. Strašno je videti požar v kraju, kjer ni vode na razpolago. Pred hišo je bilo le nekaj mlak, katere so bile kmalu izpraznjene, in tako so morali slednjič celo z gnojnico gasiti. Ljudstvo je hitelo iz vseh krajev na lice nesreče Moštvo, ženstvo, vse je delovalo s čudovitim pogumom, zlasti pohvalno je omeniti dekleta, katera so neutrudljivo donašala vodo iz vodnjakov bližnje vasi. Posrečilo se je rešiti govejo živino, štirje prašiči so pa zgoreli. Razen hiše so ostala poslopja, kakor: p jd, kozolec, hlevi, čebelnjak, do tal vničena in z njimi vred mnogo raznovrstnega blaga Da se je obvaroval deloma en konec hiše, gre največ zaslug Vel. loški požarni brambi, kateri se je s pomočjo vaščanov, vzlic pomanjkanju vode posrečilo pravočasno ogenj pogasiti in zabraniti še večjo nesrečo. Škoda je velikanska. Kako je nastal požar, dosedaj še ni dognano.
— Belokranjsko učiteljsko društvo bode o priliki društvenega zborovanja odkrilo nagrobna spominka pokojnemu tovarišu g. I. Schillerju in gdč. I. Žigon, v četrtek 13 junija t. 1. v Semiču. Vspored: 1. Ob 9. uri zjutraj sv. maša v Semiču pri sv. Duhu. 2. Po maši blagoslovljenje spominkov. 3 Zborovanje učiteljskega društva v šolskem poslopju. 4. Skupni obed P. n. gg. koleginje, kolegi in prijatelji učiteljstva se uljudno prosijo k udeležbi.
— Mariborski župan Nagy je odstopil in sicer vsled tega, ker je v graškem glasila socijalnodemokratične stranke izšlo poročilo o neki tajni seji mariborskega obč. s veta, v katerem poročilu baje ni bilo vse po resnici povedano. Župan je prepričan, da je ta dopis spisal član občinskega sveta in je zato odstopil.
— Prodajalnica v hiši ptujske posojilnice. Pred kratkim smo priobčili dopis iz Ptuja, v katerem se je ostro grajalo, da je posojilnica v svoji hiši oddala prodajalno nekemu narodnemu nasprotniku. Zdaj smo dobili od načelstva posojilnice obširno nradno pojasnilo o tej zadevi Iz tega pojasnila smo se prepričali, da je posojilnica, oziroma da je nje načelstvo pri odda prodajalne v posojilnični hiši tako postopalo, kakor je bilo pri obstoječih okolščinah sploh mogoče, in da se posojilničnemu načelstvu sploh ne more ničesar očitati.
— Novo razglednico z geslom ,Kje dom je moj" je izdal g Janko Trošt. Na razglednici so slike Ljubljane, Trsta, Gorice, Novega mesta, Celja in Maribora. Te slike naj simbolizirajo slovensko domovino Ali morda slovensko — revo, saj sta izmed teh šestih mest samo Ljubljana in Novo mesto v slovenskih rokah.
— Vandalizem v tivolskem parku in gozdu. Gospod mestni vrtnar Heiniz opaža že nekaj časa, da se dela v tivolskem gozdu, zlasti pa v parku od neznanih zlikovcev skoraj vsako noč velika škoda. Kvarijo se stoli in klopi, lomijo drevesa in grmi, poškodujejo skupine s cvetlicami in rastlinami, lomijo ograje itd. Ker se mestna občina resno briga, da dobi najpriljubljenejši izletni in promenadni prostor meščanov čim naj-aimpatičnejše lice ter se v to svrbo prinaša tudi dokaj denarnih žrtev, je ta vandalizem najostrejše obsojati ter je poskrbljeno, da se dotični zlikovci doženejo in najstrožje kaznujejo Zdi se, da so med škodljivci tudi šolarji in dijaki. Stariši in varuhi se zategadelj poživljajo, naj opozori svoje otroke ali varovance na neumestnost takega ravnanja in na eventuvalne posledice.
— Pobegnil je s doma 11 letni deček
Matevž Z..... Svojemu součencu je vzel
nekaj drobiža.
— Pevsko društvo „Ljubljana" priredi 23 junija 1901 ialet k .Čonžku" pod Rožnik spojen z veliko gozdno veselico. Natančneji vspored objavimo svoječasno.
— Na semenj, dne 8. junija je bilo prignanih 827 volov in konj; 283 krav in 95 telet. Skupaj 1207 glav. Kupčija je bila jako živahna, ker so prišli kupci iz Mora ve in Koroškega.
— Z rešilnim vozom prepeljali ao včeraj popoludne v deželno bolnico delavko Marijo Ribičevo, stanujočo na sv. Petra cesti št. 28 Navedenka je gledala gugalnice v Latermanovem drevoredu in prišla preblizu tako, da jo je jedna gugalnica, ki je bila v teku, zadela pod brado in ae je ona neza vestna zgrudila na tla.
— Iz stanovanja je vrgel kotlar I. K. hišno posestnioo M. K, ker ga je nekaj zmerjala. Ženska je padla in se pri tem poškodovala na čela.
— Ob uho. Vč eraj dopoludne je šel v frančiškansko cerkev s koso koseo Anton Mohar. V cerkvi ga je vrgla božjast in je padel na koso tako, da mu je odrezala po lovico levega ušesa. Prepeljali so ga z re silnim vozom v deželno bolnico.
— Cvetlice so kradle učenke I. B in L K. na botaničnem vrtu. Splezali sta čez vrata na vrt.
— Bolnega konja je prodal neki konjski barantavec kupčevalcu konj V. D. iz Trsta.
— Povozil je danes dopoludne na sv. Jakoba trgu posestnik I. K. z Iga delavca Franceta Učaka, stanujočega v sv. Florijana ulicah št 8. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnico.
— Revolver ukradel je neki deček puškarju F S v Židovskih ulicah.
— Izgubil je na sejmišču posestnik J. K srebrno uro s srebrno verižico vred.
— Mestna posredovalnica za delo in službe. Telefon štev. 99. Od 1. do 7.
junija je dela iskalo 17 moških delavcev in 44 ženskih delavk. Delo je bilo ponuđeno 9 moškim delavoem in 49 ženskim delavkam. 132 delavcem je bilo 82 odprtih služeb nakazanih in v 43 slučajih se je delo vsprejelo in sicer pri 7 moških delavcih in 36 ženskih delavkah. Od 1. ja-nuvarja do 7. junija je došlo 1276 prošenj za delo in 1133 deloponudeb, 2136 delavcem je bilo 1170 odprtih mest nakazanih, in v 789 slučajih se je delo vsprejelo Delo ali službe dobe takoj: 1 kočijaž, 3 trgovski hlapci, 5 konjskih hlapcev, vajenci za trgovine in obrte, 5 natakaric, 2 gostilniški kuharici, 2 fini kuharici, 4 navadne kuharice, 5 deklic za vsako delo, 8 deklic k otrokom, 4 kuhinjske deklice, 5 dekel za kmetska dela. Službe iščejo: 1 pisar, 1 vratar, 1 postiljon, več izurjenih prodajalk ter drugih poslov. Posredovanje stanovanj.
— Popravek: V sobotni podlistek se je vrinila napaka. .Matice školska" ni isto kar naša družba sv- Mohorja, nego je — kar je že iz vsebine dotičnoga odstavka razvidno — slična naši družbi sv. Cirila in Metoda. Za to družbo torej naj bi se po češkem vzgledu rabila v feljtonu nasvetovana nova pota za nabiranje prispevkov. — Namesto Hradšin čitaj prav Hradčin ali Hradčanv.
* 400letnico hrvatske literature je
praznovala te dni jugoslovanska akademija zoanosti in umetnosti s slavnostno sejo, v kateri je predaval akademik dr. Mil. Šrepel o modroslovcu, zgodovinarju in humanistu Marku Maral idu.
* Soprogo umoril. Porotno sodišče v Eclauu je obsodilo bivšega sodnika Blaža Horvatba na smrt, kec je umoril svojo ženo. Horvath je imel ljubavno razmerje z mladim dekletom, zato se je hotel iznebiti svoje soproge, s katero je imel deset otrok.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 10. junija. Državni zbor je danes po peturni debati dognal drugo in tretje čitanje zakona glede lokalnih železnic. Oglasil seje k besedi tudi poslanec Plantan, ki je z odločnostjo in temeljitostjo obširno govoril o belokranjski železnici, o progi Kranj-Tržič in Št Janž. Železniški minister \Vittek mu je takoj odgovoril ter dejal, da sprejme progo Kranj-Tržič v prihodnjo železniško zakonsko predlogo.
Dunaj 10. junija Danes ob 10 uri zvečer ima drž. zbor svojo zadnjo sejo v tem zasedanju.
Dunaj 10. junija. Včeraj se je izvršila sprava med Koerberjem in poljskim klubom. Koerber se je udeležil nekega banketa Poljakov, na katerem je govoril o Poljakih jako prijazno.
Dunaj 10. junija. V nagodbenem odseku je bil izvoljen načelnikom vitez Javvorski, namestnikoma pa sta izvoljena dr. Menger in Povše. Ja\vorskije hotel, da se preide takoj v meritum, a večina je bila proti temu.
Dunaj 10. junija. Glede proračuna za okupirane dežele se je v odseku vršila debata. Proti je govoril posl. Iro, za vladno predlogo pa posl. Ivčević.
Dunaj 10. junija. Ob 10. uri dopoldne je imela gospodska zbornica sejo, v kateri je govoril tudi bivši ministrski predsednik grof Thun, ki se je glede Koerberjeve politike izražal jako laskavo.
Solnograd 10. junija. Včeraj je prišlo med nemško nacionalnimi in so-cialno-demokratičnimi delavci do boja. Posl. Franko Stein je imel shod, na katerem so se delavci spoprijeli ; 4 so bili ranjeni, več je zaprtih.
Narodno gospodarstvo.
Ali streljanje proti toči pomaga, ali ne ?
(Konec.)
Letos, meseca aprila, je bil na Nemškem, v Stuttgartu, občni zbor meteorološkega društva. Ves prvi dan zasedanja je bil odmenjen razpravljanju o streljanju proti toči. Že to dokazuje živahno zanimanje za to vprašanje. Prvi je obrazložil dosedanje izkušnje Pernter, in sicer enako kakor že prej v Padovi in v svojih spisih o tem predmetu Izrazoval se je vseskozi previdno in pravil, da segajo vrtinci iz topičev le ob posebnih slučajih (če so to piči postavljeni na vzvišenih krajih) do točenosnih oblakov, sicer pa izginejo že dosti pod njimi, in da se torej ne more govoriti o tem, da imajo naravnost kakov učinek. Z znanstvenega stališča tudi ni moč uvideti, da bi streljanje vplivalo. Vendar naj se stvar praktiško dožene, ker bi morda vendarle bil kak vpliv mogoč, o katerem znanstvo sedaj še ne ve, in pa širnim krogom, ki so nekako navdušeni za streljanje, naj se dokaže, ali je njih mnenje opravičeno ali ne. Zatorej ureii avstrijska vlada na Pernterjev predle g streljanje za poskušajo v dveh okrajih, v slovenje-bistriSkem in pa okoli Bruka na Zgornjem Štajerskem. Streljanje se bo vršilo pod natančno kontrolo in oziralo na vse okolščine.
Tudi vsi drugi govorniki so ze izjavili ne posebno zaupljivo. Mnenje nekaterih, da morda zvok vpliva, so izpodbile izkušnja na nemških topničarskih streliščih Tam so se prepričali, da celo zvok velikih trdnjav skih   topov  nič   ne vpliva na deževne oblake.   Tudi na Ogrskem, kjer je postav ljenih 1500 topičev in streljanje nadzoruje poseben uradnik, dosedanji uspehi ne iz podbujajo.   Iz Italije pa se naravnost po roča o neuspehih.   Glavni nadzornik italijanske zavarovalne družbe v Milanu in žener Sta bil ini je sporočil namreč o uspehih streljanja 1. 1900. V svojem tiska nem poročilu navaja 16 slučajev, ko so pravilno in vztrajno streljali in vendar je toča hudo ali celo prav hudo pobila. Sta-bilini sam pravi, da je potemtakem streljanje proti toči kolikor toliko brezuspešno. Ta sodba je morebiti prenagla, kajti lahko se ugovarja, da v Italiji streljajo večinoma z malimi topiči in so streli preslabotni Seveda je tudi vprašanje, Če bi z velikimi topiči stroški preveč ne narasli, tako da bi bilo bolje letino zavarovati pri zavarovalni družbi.
Zborovalci v Stuttgartu so potem prisostvovali streljanju iz dveh topičev. Večji avstrijski topič je bil vodoravno nastavljen, manjši francoski pa navpik. Vrtinci zlasti iz manjšega topiča so se dobro videli, pa le do 50—60 metrov nad topičem. in že slaboten veter jih je odklonil. Dobro ae je slišalo žvižganje po strelih. Natančni aneroidi in variometri so strele tik topičev vendarle malo občutili. Čeprav so ae poskusi pravilno vršili, vendar pravi poročilo končno, da je vsa družba, ki jih je gledala, potem le Se bolj dvomila o korist streljanja proti toči, kakor poprej.
F. S.
Foulard-svila
do 3 gld. 65 kr. meter za blOze in obleke, ter rHenneberg-8vila" v Crni, beli ali pisani barvi od 65 kr. do 14 gld. 65 kr. meter. Vsakomur franko in s plačano carino dostavljena na dom. Vzorci se dopošljejo takoj. Dvojna po&tnina v Švico.
G.Henneberg,^r.:r»?HyZHrich. Meteorologično poročilo.
VUin. nad morjem 80« S m. Srednji naftni U.k 736 0 Mm.
čas opazovanja
Stanje barometra
11
Vetrovi
Nebo
ij
iT
0. zvečer
7. zjutraj
8. popoL
734 3   202 al vzhod'del.oblaC.Ig
7351 16 4 al. jvzhodj jasno j" 733 3 j   268 sr.szahod oblačno g
10.
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
7342
733-8 7331
19*1
152 183
si. zahod pol. oblač.
si. jzahod oblačno sl.szahod! dež
Srednja temperatura sobote in nedelje 20 5* in 208°, nor male: 169° in 170'.
Dunajska borza
dne 8. junija 1900. Skupni državni dolg v notah   .  . . Skupni državni dolg v srebra .  .  . ,
Avstrijska zlata renta.......
Avstrijska kronska renta 4°/0 . . . .
Ogrska zlata renta 4°/0......
Ogrska kronska renta 4* 0    .   .  .  . .
Avstro-ogrske bančne delnice  .  .  . ,
Kreditne delnice.........
London vista.........,
Nomski državni bankovci za 100 mark
20 mark............
20 frankov..........
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini..........
96*55 98-20 117-95 96 — 11795 9305 1673-686 — 240-15 117'47Vi 2360 1908 90-55'/, 11-33
Potrti najgloblje žalosti naznanjajo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da se je preselil v boljše življenje, iskreno ljubljeni preblagi oče, oziroma brat, gospod
Lovrenc Magušar
posestnik in prvi občinski svetovalec
ki je nagloma, previden s sv. zakramenti za umirajoCe, danes 8. junija ob 7. uri zvečer v 81. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v ponedeljek, dne 10. junija ob 5. uri popoludne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v domačih cerkvah.
Preblagega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. (1238)
V Kropi, dne 8. junija 1901.
.lm-i J Magrušar, trgovec, sin. — Frančiška Rliiiar, Ana Vidi«?. Marija KorloneelJ, hčere. — Janez Jflagušar, brat. — Reža IflaguMar, sestra.
Zahvala.
Za obilne dokaze srčnega sočutja med boleznijo kakor tudi ob smrti iskreno ljubljenega soproga, očeta, brata in svaka, gospoda
Martin Šterka
ter za mnogobrojno spremstvo dragega ranjcega k zadnjemu počitku izrekamo vsem udeležencem avojo najsrčnejšo zahvalo.
Osobito se zahvaljujemo blag. g. nadkomisarju J. Jakhelnu iz Ljubljane, g. komisarju J. Skubicu, uradnim gg. tovarišem pokojnika s Vrhnike, iz Logatca, Senožeč in Cerknice, darovateljem krasnih vencev ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem.
V Postojini, dne 6. junija 1901.
(1235)
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za mnogotere tolažilne dokaze srčnega sočutja med boleznijo, kakor tudi ob smrti iskreno ljubljene matere, stare matere in taSče, gospe
Marije Burger
izrekamo vsem onim, ki so spremili zemeljske ostanke ljubljene rajnce k zadnjemu počitku, svojo najsrčnejšo zahvalo.
Osobito se zahvaljujemo gg. pevcem za ginljivo petje, darovateljem vencev ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem
V Postojini, dne* 8. junija 1901.
Žalujoči ostali.
(1234)
Pekarija
v zelo živahnem obrtnijskem trga, se pod ugodnimi pogoji da v najem.
Prednost ima dvojica brez otrok.
Kje? pove iz prijaznosti upravniStvo .Slov. Naroda". (1046-12)
na
izvanredni občni zbor
posojilnice za sodni okraj veliko-laški ter okolico
ki se bode vršil
dne 16. junija 1.1. dopoludne ob 10. uri
v posojilnični pisarni.
Dnevni red.: Prememba pravil in slučajnosti. (1236) Načelstvo.
železninarja vsprejme takoj 1217-3 -A.. Kvller v Iv i-2i.ii j n.
Kranjske klobase
najboljše vrste, mehke in trdo sušene
prodaja in razpošilja tvrdka (12-129.
Edmund Kavčič
▼ LJubljani, Prešernove ulice, nasproti pošte.
Specijalna trgovina za kavo in čaj, glavna zaloga J. Klauer-jevega higijeničnega hkerja „Triglava" iz planinskih zelišč
Cts. kr. avstrijski A držami železnic*.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1901. leta.
Odhod Is IJublJane j »*. kol. Proga 6es Trbiž. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno; čez Selzthal v Ausaee, Solnograd, 6ez Klein-Beifling v Stejr, v Line, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 7. ari 5 m zjutraj osobni vlnk v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Keifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Beb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Am-stetien. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne vPodnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga t Novomeito ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto« Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob ti. uri 55 in zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga la Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, Inomo&ta, Franzensfeste, Solnograd*, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna. Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ari 16 m dopoldne osobni vlak i Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih v ar o v, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic. Soinograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Ino-mosta, Zeli a ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monako/a, Inomosta. Franzensfeste, PontabLa. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 3>i m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z .Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Beba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pon tabla. Proga la Novega mesta ln Kočevja. Osobnigvlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri S9 m popoludne iz Straže Toplic. Novega mesta, Kočevja in ob 8. ari 48 m zvečer, istotako. Odnod la Ljubljane drž. kol. v g—""'^ Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 m zjutraj, ob 2. ari 5 m popoludne, ob 6. eri 50 m in ob 10 uri 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. Is Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4)
Marker za "biljard
se takoj sprejme. — Natančneje v uprav nlStvu .Slov Naroda". (1237—1;
Sprejme se v Ljubljani
natakarica na račun
s kavcijo. (1194_3;
Kje? pove npravnistvo .Slov. Nar."
Odvetniškega
(1230—2)
koncipijenta
vspre|me
dr. Josip Furlan, advokat
v Ljubljani.
Takoj vsprejmem
(kompanjona) za svojo fiiijalko pod ugod nimi pogoji, potem
za trgovino z mešanim blagom na Javornika,
(1233-D      Štefan Podpac
trgovec na Javorniku, Gorenjsko
Dr. Friderika Lengiel-a
Brezov balzam.
Ze sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navita njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejSe lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali dragi deli polti ločijo se že drugI dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela In nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-Bnažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. (112—11)
Dr. Friderika Lengiel-a
Najmilejse in najdobrodejnej&e milo, za kožo nalaSč pripravljeno, 1 komad 60 kr. Dobiva se v LJubljani v Ub. pl. Trnk6czy-Ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema VV. Henn, Dunaj, X.
Poštna hranilnica ček štev. 849.086. Telefon štev. 135.
Glavna ^loven^ka
mica in posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
pisarna: na Kongresnem trgu št. 14, Souvanova hiša v Ljubljani,
sprejema in Izplačuje Hranilne vloge in
brestujepo41|20|oOd dne vložitve do dne vzdige
brez odbitka in brez odpovedi. Uradne ure od 8—12 dopoldne ln od 3—6 popoldne.
Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
(40—24) Dr« IvTm Hlldnlk, predsednik.
The Gresham"
zavarovalna družba za življenje v Londonn.
Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogenkoi
Dunaj, L, Giselastrasse 1 Pešta, Franz-Josefspl. 5,6
v hiši društva.
v hiši društva.
Društvena aktiva dne- 31. decembra 1899 ................ kron ^.geO-SS'—
Letni dohodki na premijah in obrestih v letu 1899 .....•  •  •  •  •. • . • * o4,2B9.092-—
Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za nazaj-kupe itd. od obstajanja nnnr^^
družbe (1848)........ ............... »    3^'^^ —
Med letom 1899 je druStvo izpostavilo 6838 polic z glavnico   .   •  .. . 66'097-10^—
Za Specijalno varstvo avstrijskih zavarovancev je „The Gresham   do dne 31. decembra 1899
založilo vrednostnih papirjev v znesku (2338—8)
.a<»->■. kron 20«3S9«000*-pri c. kr. ministerijalnem plačilnem uradu na Dunaju.
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje
brezplačno
glavna agentura v Ljubljani pri Guido Zeschko
vila nasproti „Narodnomu domu".
Semenj v Zagorju ob Savi.
C. kr. deželna vlada v Ljubljani je z odlokom dne 25. septembra 1898, št. 125'JV dovolila, da se nadalje izvršuje
šesti trgovski in živinski semenj v Zagorju ob Savi
in sicer
dne 29. avgusta vsacega leta.
Ako pa isti dan pade na nedeljo ali praznik, vršil se bode ta semenj drugi dan Nadalje je deželna vlada z odlokom dne 23. novembra 1900, št. 17372, dovolila da se semenj, kateri se je izvrševal dosedaj 2. novembra vsacega leta, prestavi dan 3. novembra; Če pa isti dan pada  na nedeljo,  izvrševal  se bode sledeč ponedeljek.
Županstvo Zagorje o"b Savi
<ll36-3> dne 23- ma'a 1901- Župan: INUclielčič.
r m
v) S
w~=
Kis"
(vi«
mž
BBS* s)«
m
m
Odlikovan za svoja vina in konjak pri dunajski jubilejski razstavi 1898. leta. (488—4) Podpisanec priporoča svojo zalogo pristnega dobro obležanegra
konjaka iz dolenjskih vin
v steklenicah, nadalje svojo zalogo dobrin, pristnih In starih
dolenjskih vin iz američanskih cepljenih in starih trt
Opozarja se na pelinkOVCa. užganl probek
Brezovica, Št. Jernej, Dolenjsko.
Dobiva se pri g. J. Praunseiss-u v Ljubljani.
!Brinovec in slivovec v steklenicah!
i!
CD A/
o< (♦)
= K
•Ji (t
• 8 II
1
4
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
03016615