LETO VIII. ŠTEVILKA 3 Straža, 1. februarja 1970 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINATA »NOVOLES« STRAŽA PRI NOVEM MESTU N Sk s ci V nedeljo, 11. I. 1970, je bila sklicana konferenca mladine Novole-sa, z namenom, da se poživi delo mladine v kombinatu. Kljub precej pesimističnim napovedim glede obiska se je konference u-deOiežilo precejjšnjle število mladine zaposlene v Novolesu, kar bi lahko imeli za znak, da je zanimanje za sodelovanje v organizaciji precejšnje in da bo v bodoče potrebno temu posvetiti več pozornosti, kot doslej. Konference so se udeležili tudi: direktor, obratovodje, sekretar ZK, predsednik DS, predsednik sindikata in predsednik občinske konference ZMS Novo mesto. V živi diskusiji, ki je sledila u-vodnemu referatu tovarišice Medic Helene, je biiloi sprejetih precej zanimivih in koristnih sklepov, ki bi v glavnem bili: — ustanovi naj se mladinska komisija za dvig delovne discipline, — poizkusi naj se najti v Straži klubska soba za mladino, — več mladincev in predvsem mladink je potrebno pritegniti v delavske športne igre, za kar naj se formirajo klubi po panogah, — prične naj se z zbiranjem članov počitniške zveze, ki naj bi organizirano delali izlete in letovanja, — delo mladine Novolesa mora biti povezano z delom mladine Straže Konferenca je za nami, novi odbor čakajo precej težavne in.Pe' stre naloge, ki jih ne bo mogoče doseči brez angažiranja vseh mladincev in pomoči ostalih odgovornih čimiteljev kombinata.. i n st želimo lahko samo veliko uspehov in plodnega dela v tekočem letu. s. v. Jožetu v slovo Na dan, ko smo pokopali našega Jožeta smo videli, kaj in kdo je bil. Težko, a dostojno smo se poslovili od njega za vedno. Zaslužil je takšno, če ne še bolj veličastno slovo! Na njegovi zadnji poti ga je spremila skoraj 2000 glava množica. Prihiteli so z vseh strani Jugoslavije, kakor tudi' iz Trsta in Gorice. S svežim cvetjem so zasuli njegov prerani grob in na gomilo so položili grmado vencev. Kaj takega še nismo videli v Straži in Vavti vasi! Prav to je zgovorno pričevanje, kdo in koliko ljudi je imelo zelo rado Jožeta in da so ga tudi spoštovali. Pred hišo žalosti se je poslovil od pokojnika tovariš Marjan Okroglic. Govoril je v imenu sindikalne organizacije v Novolesu. Ob odprtem grobu pa sta mu spregovorila duhovnik g. Roman Kavčič in tovariš Miha Šuštar, šef komercialnega oddelka v No-volesu. Oba sta orisala pokojnikove vrline in zasluge, kakor tudi njegov odkriti značaj, ki nam je bil všeč. Pogrešamo našega dobrega prijatelja in sodelavca. Spomin nanj bp os tal. .v naših srcih, kajti z nami je bil od 1. junija 1955 leta in z nami je delil vse hudo in vse dobro. Zapustil si nam, Jože spomin na takega človeka, ki nam je in bo za vzgled! Mladinke v tovarni drobnega pohištva Nezgode v letu 1969 Lani je bilo v našem podjetju v letu 1968. Toda, če pa pogleda- 172 nezgod pri delu in 25 nezgod na potni na delo ali z dela, skupaj je bilo 19/ nezgod. Vseh 197 ljudi je bolovalo zaradi poškodo 2986 dni. Največ nezgod to je 77, je bilo na raznih prenosih, prevozih in transportnin po-tdn, 24 nezgod je bilo na krožni žagi, 23 pn ročnih delih itd. Ua vsen pošjcodo je bilo 63 na prstm rok, 46 poškodb je bilo na rojvan, 55 pošodb na nogah, 17 posodo je bito na ocen, lo na dru-gm deliti telesa. ud 5i5 zaposlenih žensk v našem podjetju se jih je poškodovalo e>9 ali 13%, od 544 zaposlenih mo-šikin, se jiih je poškodovalo 128 ati /4%, torej še vedno se moški poškodujejo vec kot zena. mo po težišču poškodb je pa prvo leto v obstoju »Novolesa«, da ni bilo nobene nezgode s posledicami z invalidnostjo. V letu 1969 smo tudi poostrili e-vuidenco nezgod tako, da so res vse registrirane, česar ni bilo Tone Spalko letu 1970 bomo morali paziti tudi na lažje poškodbe, saj vse posledice, ki jih povzročajo poškodbe so naša skupna čista izguba. DELAJ VARNO! Najbolj nesrečen mesec je bil ok-tooer, saj je bilo 31 poškodb, de-cemora 19, januarja 20, julija 18, feoruarja 17, marca in aprila pa 15, avgusta 16, septembra 14, mar ja 13, junija 11 in novembra 8. Ponedeljek prednjači po številu nezgod v tednu, saj jih je bilo 41, na četrtek 37, ob sredah 32, ob torkih 31, petkih 30 in sobotah 26. Ura delavnika, v kateri je največ nezgod je še vedno tretja in sicer s 34 nezgodami, druga 31, prva 24, šesta 22 iitd. Po številu so bile v letu 1969 na sto zaposlenih 3 nezgode več kot T. š. I I I I I I i I I ■1969 497 JAN 20 MAR 15 APR 15 MAJ n JUN IS JUL It AVG 16 SEP 11 I ORT NOV 8 DEC 19 Nezgode po mesecih pred nekaj leti. če na hitro pogledamo, da se je na vsakih 100 zaposlenih poškodovalo 19, je to veliko število., kljub temu, da so bile poškodbe lažjega značaja. V 4969 497 Milu PON. TOR. SRE. ČET. PET. SOB. M 34 12 37 30 2.6 Nezgode po dnevih I I 1 1 § Gorelo je V četrtek 29. januarja je zagorelo v TSP, ko so varilci imeli opravka nad lakirnico v TSP. K sreči ni bilo nič hujšega, ker so naši in vavtovaški gasilci takoj posegli vmes in preprečili nadaljnje širjenje požara. O škodi in neposrednih vzrokih bomo poročali v naslednji številki našega lista. L. B. Obisk člana IS SRS V četrtek, 15. januarja, nas je o-545zap. 69pošz 545zap. i28pošv. bliskali član IS SRS Rimo SIMO-zensre Mošk.1 NETI in se zanimal za razvoj na- šega podjetja. Obiskal je še dru- Nezgode po spotih ga podjetja v Novem mestu, Doseganje operativnega plana od 1. do 15.1.1970 LESA RIADA Odbor za organizacijo republiškega prvenstva v streljanju z zračno puško je razpravljal na svoji prvi redni seji v četrtek 22. januarja 1970 o pripravah za prvenstvo, katero ima vsako leto lesna industrija v sodelovanju z gozdnim gospodarstvom. Prvenstvo bo 27. junija 1970 v Novem mestu. Predvidevaimo, da bo vseh udeležencev okoli 300. Poleg tega bodo ekipe tekmovale tudi v šahu, namiznem tenisu, balinanju in odbojki. Tako bo 5 panog v katerih se bodo pomerili člani delovnih kolektivov v tej industrijski zvezi. S tem se je odbor odločil razpisati .tekmovanja v teh športnih panogah. To naj bi bil začetek I. letnih športnih iger v lesni industriji. Leto 1970 smo začeli z dobro proizvodnjo in zelo slabo odpremo. Žaga Soteska in žaga Straža sta celo nerealno presegli proizvodnjo. Na obeh žagah je veliko pomanjkanje hlodovine, zaradi prezgodaj zapadlega snega, zato smo morali zmanjšati proizvodnjo. Smatrali smo, ker smo v sircu zime, da se snežne razmere ne bodo izboljšale, zato smo se odločili, da žaga Soteska obratuje v eni izmeni, žaga Straža pa v eni in poti. izmeni. Vreme je bilo sorazmerno lepo, dovoz hlodovine se je povečal, s tem pa tudi proizvodnja na obeh žagah. Odprema pa je zelo zelo slaba. Delno je to opravičljivo samo zato, ker je še popis letne inventure pri naših kupcih. Smatram, da naša komercialna služba — prodaja ni storila vsega, da bi ublažila katastrofo slabe odpreme. Povdariti moram, da smo pri planiranju odpreme upoštevali izpad zaradi letnih inventur, če se izrazim s številkami izgleda to takole: Od skupno planirane odpreme za januar 1970 — 398 milj. S din, smo planirali za prvo polovico januarja samo 154 milj. S din. Od-premiii pa smo samo 90 milj. S din. Upamo, da bo proizvodnja v drugi polovici januarja ravno tako uspešna in, da bo komerciala — prodaja uspela nadomestiti izgubljeno. Andrej Žnidaršič, ing. Bmgi o nas Glavni urednik INFORMATORJA, glasila delovnega kolektiva AG-RARIE v Kopru Valentin Verčon, pravi tole: »Zelo nas je razveselilo, ko smo prejeli časnik vašega kolektiva, še posebno nas veseli zato, ker ste se spomnili podjetja, ki je ta-korekoč novo in sorazmerno daleč od vašega kolektiva. Opazili smo, da v vaši delovni skupnosti dajete velik pomen obveščanju delavcev o svojih problemih, ki so neizbežni, ki pa se jih da z dobro voljo in prizadevnostjo elanov kolektiva uspešno reševati. Tudi pri nas imamo časnik, ki obvešča člane kolektiva predvsem o pomembnih odločitvah samoupravnih organov. Uredniku in uredništvu nudijo tako samoupravni organi kot družbeno politične organizacije kombinata vso podporo. Kljub vsemu smo šele na začetku poti. Tako se naš časnik ne more primerjati z vašim niti po vsebini niti po obliki, vendar kljub temu simo pripravljeni vzpostaviti z vašim kolektivom tovariške stike prav z izmenjavo glasil. (nadaljevanje na 8. strani) TDP TV P TSP 94,-17» 4o7,G% 432,3% Z. STRAŽA -M 5) 2. y0 ŽSOTESkA 4 35,2 % N OVOLE S 4 o 7, 4 % P R O IZVODNJA ODPREMA TV P 27,7 % TSP 25 G % Z.SOTESRA NlOVOLES 92,4% 83,7% 59,2% ^LeVlhl 'Ij&StjCUl (Nadaljevanje) »Vozne listke, prosim!« Sprevodnik ima glas kakor nagnjen sod, Boštjan dopoveduje in vrisci, če se jim velja za tšstijn nekaj par toliko govorjenja in sitnosti, toda vse zaman! Sprevodnik raglja svoje kakor avtomat in dve postaji pred Ljubljano' odloži Ko-iebovega iz vlaka, Boštjan se po purmansko napihne, za pravo jezo pa niti nama dovolj časa. Zdaj velja pokazati, kaj je prava ljubezen! Kakor obseden jo ucvre za vlakom in ga skraja celo prehiteva, potem vzdrži nekaj časa vštric njega in začne šele čez nekaj minut malo zaostajati. Kljub temu jo še zmeraj tako korenito pobira, da prisopiha z zamudo samo pičle pol ure v mesto. Kar brž na postajo, nemara Liza še čaka. — I, kakopak, Liza hodi gori in doli po ulici, zamišljena je videti in potrta, ko se še vedno ozira po progi. »Kako se je spokorila!« je Kole-bov vesel. »O, saj sem zmeraj vedel, da nekoč napoči še tudi moj dan.« »Tak si res prišel?« mu dekle stopi naproti in ga malone kar vpri_ čo vseh ljudi začne objemati. Nak, kaj takega pa še ne! Vdš, viš, kako se človek prikupi Bogu, če ne godrnja zoper svoj delež. Čeprav je sredi zime in vse škriplje od mraza, obhaja Boštjana vročina, ko Liza tako sladko go- vori. Pove ji, kako je potoval, ona pa pohvali njegovo vztrajnost in mu obljubi, da mu tega nikoli ne pozabi. Nato kar v gostilno z njim! V veži ga celo poljubi. Liza in natakarica sta prijateljici in ji Bohonova koj pove, da je Boštjan njen ženin in da se vzameta še ta predpust. Zdi se mu kakor v samih nebesih. Kar momlja in cmoka, tako je blažen. Dekle naroči jedi, naj se kar skrije Koptoka s tistimi večnimi žganci in repo in vso svojo plažo! Liza zna izbrati jedi, ki jim Boštjan niti imena ne ve, použije jih pa kakor bi jih v brezno zmetal. Ves dan je bilo tako nebeško in zvečer se ni nikomur mudilo, niti Boštjanu domov niti dekletoma spat. Kolebov je govoril kakor bi grulil zaljubljen golob to se ga je polagoma tako nalezel, da je zjutraj debelo pogledal, ko ga je Liza poklicala: »No, Boštjanček, zdaj pa le pokonci! čez dobro uro odpelje vlak!« Imel je glavo kakor mernik, vendar se je smejal to mežikal z zdravim očesom, ko mu je dekle kakor otročiču pomagalo iz postelje, ga založilo z izdatno popotnico in mu še dalo denarja za voznino in za oklice. Skoraj bi mu bilo odneslo polhovko, tako je molil glavo skozi okno, ko je zavil vlak s postaje. (Nadaljevanje prihodnjič) 24. januar ■ zelo pomemben dan za NOVOLES Čemu neki? Zato, ker je bil sestanek koordinacijskega odbora organizacij to samoupravnih organov, na katerem so sprejeli sklepe: 1. Tovariš Ciril Brus bo sklical sejo predsedstva mladinske organizacije, na kateri bodo konstituirali odbor, se pravi, da si bodo razdelili funkcije to določili, kaj bo delal ta ali oni. 2. Za trimesečni načrt dela bo poskrbel tovariš Slavko Vidmar (kadrovik), ki bo sestavil predlog za naslednje zasedanje koordinacij sik ega odbora, katero bo 10. februarja 1970 3. Tovariš Ivan Aš bo poskrbel za to, da bo sestavil tudi do 10. februarja 1970 predlog o tem, kje in kako bodo razvijale posamezne organizacije svoje programe dela in koliko sredstev bo potrebno za njihovo dejavnost. Njemu je bila tudi poverjena naloga za sklicanje koordinacijskega odbora, ki ga sestavljajo: Ivan Aš, Štefan Jaklič, Ciril Brus, Edo Tavčar dipl. ing., Berta Zelnik, Erno Šali in predsednik D IT Poleg teh pa bodo vabili k sejam tudi kadrovika Slavka Vidmarja, predsednika, podpredsednika, tajnika mladinske organizacije ter odgovornega urednika našega glasila. rt-av tako je billo sklenjeno, da bo pozval tovariš Ivan Aš vse predstavnike organizacij (gaadce, športno, sindikat, ZB, godbenike in LMS), da predložijo predračune in programe za delo do 10. februarja 1970. Začetek je dober. Prav vsi si obetamo dosti od teh važnih sklepov in želimo, da bi zaživelo delo v vseh organizacijah. Prav je, da so sklenili tudi to, da bodo vabili k sejam tudi našega odgovornega urednika, ki naj obvešča v našem listu nas vse o dejavnosti posamezne organizacije. Pričakujemo, da bomo mogli brati v vsaki številki našega lista o tem, kako in kaj dela ta ali ona organizacija. Vsem želimo dosti uspehov! Velika množica ljudi je spremila Jožeta Pečjaka na zadnji poti Nesreča Kot vsako jutro sem tudi tisti dan vstal normalno, čeprav me je še prejšnji dan skrbelo, kakšna neki bo zjutraj cesta, ko tako močno sneži. Tolažil sem se s tem, da imam zimske gume. Ko pa sem stopil ven, sem prestrašen ugotovil, da jie toliko snega, da garaže ne bom mogel odpreti. Nekaj časa sem strmel v belo gmoto pred seboj in sam nase sem bil jezen, da sem tako pozno vstal. Toda, gledati vendar ne smem, ura gre naprej! »Šel bom,« sem dejal in vse ženine prošnje, naj grem s kolesom, so bile zastonj, ttil sem kar vesel, saj sem do glavne ceste prišel brez težav. Seveda, pot gre navzdol. »Na cesti bo pa še manj težav, saj je vendar plužena«, sem se tolažil. Avto je res počasi napredoval in kar zadovoljen sem ugotovil ob pogledu na uro, da niti zamudil ne bom, ko sem tako brezskrbno vozil po klancu proti Straži, sem nenadoma pred seboj zagledal Luči tovornjaka. Sneg je še vedno padal, zato je bila vidljivost slaba. Zdelo se mi je, da stoji skrajno desno, takrat pa je bilo že prepozno. Pritisnil sem na zavore, tovornjakove luči so bile namreč sredi ceste, čeprav nisem vozil hitro, me je kljub temu na spolzki din zasneženi cesti obrnilo poševno in zdrsnil sem čez rob ceste. Videl sem že, da se kotalim V sobotnem DELU (24. I. 1970), smo brali o posvetovanju SDK na Otočcu. Tam je zapisano med drugim: »Pogovorili smo se o enotnem izvajanju ukrepov v zvezi z omilitvijo nelikvidnosti slovenskega gosodarstva. Tega sestanka so se udeležili predstavniki vseh 53 enot. Dogo-venili so se tudi za konkretne načrte, s katerimi bodo skušali pomagati k večji plačilni sposobnosti slovenskih podjetij.« Porodilo se mi je vprašanje: »Ali so oni (SDK) likvidni? če so, kako storijo to. Naj nam raje to povedo! proti Krki. Toda avto se je vendar ustavil! Zadnja kolesa so ostala še na cesti. Sploh ne vem, kako sem stopil ven, ves sem se tresel od strahu. Torej le nisem trčil v tovora jak, v Krko se pa tudi nisem zakotalil. Res sem imel srečo. To so mi dejali vsi, ki so pripeljali za menoj in mi pomagali, da sem svojega fička zopet spravil na cesto. Ves srečen sem Mlad fant se je priplazil za dekletom, ki mu je bilo všeč, ji z rokami zakril oči in dejal: »Trikrat lahko ugibaš. Če ne uganeš, kdo je, te bom poljubil.« »WilMiam Shakespeare, George Wasbington, Abraham Lincoln,« je ugibalo dekle. se zahvaljeval vsem, ki so mi pomagali. Službo sem seveda malo zamudil, toda jaz in fičo sva bila pa le cela. Popoldne si doma nisem upal povedati ženi, kaj se mi je zgodilo zjutraj. Kar sama je rekla: »Oh, jutri pojdi pa kar s kolesom, danes sem bila celo dopoldne v skrbeh!« Prikimal sem ji in gledal snežinke skozi okno, ki so naletavale še kar naprej . . . J. V. P. S. UREDNIŠTVA: zgornji prispevek je kot domačo nalogo napisal eden izmed učencev naše večerne delovodske šole. Ker je napisan zelo dobro, smo ga v celoti objavili. Iz same vsebine pa veje precej romantike, kar je posledica pravkar minulih medenih tednov v privatnem življenju avtorja. Novi kadri - preizkušnje sposobnosti za delo - izobraževanje Navada je, da ob koncu leta podajajo obrati in službe obračun o svojem delu. Zato menimo, da je pravilno, da v kratkih besedah pregledamo delo službe v preteklem letu. Nia splošno lahko ugotovimo, da se je število zaposlenih močno povečalo naprama prejšnjim letom, in smo že presegli tisočico. Letos smo tudi prvič zaposlovali več moških kakor žena. Vseih novo sprejetih delavcev je bito 206 im služba se je pri sprejemanju trudila, da zagotovi podjetju predvsem sposobne kadre in je pri tem pretežno tudi uspela, saj je mogoče iz ocen poizkusnega dela novo spejetih delavcev ugotoviti, da se jih je večina zelo hitro vključila v proizvodnjo in da dosegajo primerne rezultate pri delu. Pri sprejemanju naših delavcev smo se trudili, da bi zaposlovali tudi mlajše kandidate, ki jih je glede na nevarna delovna mesta ob strojih zelo težko zaposliti in smo v tem uspeli, saj je danes iz okolice kombinata le še zelo malo nezaposlene mladine. Preizkušnja sposobnosti delavcev — testiranje je v našem podjetju že popolnoma utečeno in sedaj že preizkušamo tudi zaposlene delavce in jih razporejamo po njihovih sposobnostih na delovna mesta. Tako smo v letošnjem letu preizkusili vse kandidate za novo žago in jih izbrali glede na njihove jamske sposobnosti', refleks, vid, koordinacijo gibov in podobno. Moramo reči, da je ta način izbora pokazal primerne rezultate, saj so se o izbranih de- lavcih zelo pohvalno izrazili v podjetjih, kjer so bili na praksi. Na področju izobraževanja smo v letošnjem letu naredili žeto' velik korak. Med uspehe lahko štejemo: — organizacijo lastnega oddelka lesne tehnične srednje šole z 31 učenci, — organizacijo oddelka delovod-ske šole s 23 slušatelji, — organizacijo 7. in 8. razreda večerne osnovne šole z 52 slušatelji Poleg tega se je 598 delavcev v podjetju udeleževalo raznih tečajev in seminarejv, kar pomeni da se je več kot 60% vseh delavcev udeležilo vsaj ene izobraževalne akcije. Največ izmed teh kandidatov je opravljalo preizkus znanja iz varstva pri delu, za kar terega lahko trdimo, da je med najbolje organiziranimi v Sloveniji. Poročilo ne bi bilo popolno, če se ne bi dotaknili tudi socialnozdrav-stvenega dela, saj je bilo v preteklem letu tudi na tem področju precej storjenega. Med drugim je bito organizirano cepljenje proti gripi., kar je imelo za podjetje precej ugodne rezultate ob pravkar minuli epidemiji, saj je bilo v primerjavi z ostalimi podjetji v občini v našem podjetju precej manj obolenj. V preteklem letu je bila opravljena velika akcija za upokojitev oslabelih delavcev podjetja, ki še vedno teče in upamo, da bo tudi na tem področju dosežen primeren rezultat in omogočena upokojitev ljudi, ki so se iztrošili pri svojem delu v podjetju v preteklih letih, ko so bili precej slabši pogoji za delo, kakor danes. 8. februar - naš kulturni praznik Obletnico smrti našega največjega pesnika FRANCETA PREŠERNA, imamo Slovenci za največji kulturni praznik. Po končanih študijih je postal advokat in je nazadnje živel v Kranju. Tam je tudi pokopan. Kot pesnik v zaostali slovenski družbi ni našel mnogo razume- vanja in je ustvarjal za družbo, ikii je šele nastajala. Svojo osebno nesrečo je povezal z nesrečo domovine in pokazal narodu njegovo mesto v krogu človeštva. Njegova največja pesnitev je nesmrtni »SONETNI VENEC«, katerega je posvetiti svoji ljubezni Primicovi Juliji. L b. Ne bi posebej omenjali obiskov pri naših bolnikih, ki danes nimajo več siamo kontrolnega namena, ampak so vse bolj usmerjeni k skrbi za obolele sodelavce, da ne bi bili v času bolezni povsem osamljeni. Ob zaključku naj omenim le to, da se zavedamo, da služba ni popolna in da je potrebno še veliko dela za izboljšanje njene učinkovitosti, kar pa upamo, da bomo postopoma uspeli. Hkrati se zahvaljujemo vsem, ki so kakor koli sodelovali z nami, kot sodelavci ali člani komisij in jih prosimo, da tudi v bodoče sodelujejo z nami, nam odkrivajo naše napake in nas razumejo takrat, kadar imamo težave pri' svojem delu, hkrati pa želimo vsem zaposlenim v podjetju veliko sreče v tekočem letu. S. V. Obletnica smrti Lenina 21. januarja je minilo 46 let od smrti Vladimira Iliča Lenina. Ostal je velik do zadnjega diha. Tistega jutra 21. januarja 1924 je iz Moskve odšla žalostna vest, da je umrl Vladimir Ilič LENIN. Delavci in napredni ljudje vseh dežel so onemeli v bolečini pred resnico, da je prenehalo biti s rce voditelja oktobra. Vladimir Ilič ni poznal počitka. Delal je takorekoč neprestano. Po atentatu leta 1918 so mu zdravniki prepovedali pisanje, branje in gledanje filmov. Toda na skrivaj je delal, razpošiljal brzojavke, razporejal naloge mlade Sovjetske republike, sprejemal delavce. Za počitek ni imel časa. Med boleznijo' je Lenin mislil na vse, kar se dogaja v Sovjetski državi in partiji. Takrat je narekoval tudi svoje znamenito »Pismo XII. kongresu«, ki je znano tudi kot Leninova oporoka. V njem je med drugim obsodil Stalinov program »avtomatizacije« države. Na dan Leninovega pogreba 27. januarja 1924, je svetovni proletariat objavil petminutno prekinitev dela. B. L. Zgodovina podjetja V tujini so spoznali naše delo -—• naše proizvode — in jih spremljali več kot eno desetletje;. Prepričljivi podatki o rasti naše proizvodnje im o mašila sodobnih prir zadevanjih so pripomogli k odločitvi, da je MEDNARODNA BANKA ZA OBNOVO IN RAZVOJ o-dobrila 850.000 dolarjev investicijskega posojila. Izvozu je namenjeno 53,3% celotne naše proizvodnje. Kljub izredno hudi konkurenci na svetovnem trgu izvažamo ves čas skoraj v celoti na Zahod. Končni izdelki so zastopani kar s 65,4%, polkoinčni pa s 34,6%. Med polkončnimi izdelki pa je 50% vezanih plošč. Vse to dokazuje, da smo v svojih prizadevanjih dejansko težili k proizvodnji, ki bo na domači, posebno pa na tuji trg, dajala izdelke, ki bodo kar najbolj oplemeniteni z delom. Pri vselh naložbah smo več kot po- Sodelujte redno v svojem listu! lovioo denarja uporabili za nakup strojev. Ob istočasnih prizadevanjih za večjo gospodarnost in rentabilnost poslovanja smo zdaj pred končno ostvaritvijo cilja, ki je bil dolga leta neuresničljiv. Nagli razvoj podjetja in uspešno poslovanje, zlasti v času reforme, sta rezultat prizadevnega strokovnega vodstva in trdega dela c e-' k;m .'ga kolektiva,' ki prav gotovo zasluži vse priznanje. Uspeh ob koncu I. polletja Ob koncu prvega polletja (redovalna konferenca je bila 15. januarja 1970) so dosegli naši dijaki v TSŠ — za lesno stroko takšen uspeh: ■—: od 31 dijakov je izdelalo 18 ali 58%, — 13 pa je nezadostnih ali 42 % Od teh je 8 takih, ki imajo po 1 nezadostno oceno, 2 imata po 2 nezadostni oceni, 3 pa imajo po 3 in več nezadostnih ocen. Srednja ocena je 2,7 Največ nezadostnih ocen (8) je iz matematike, (6) k opisne, geometrije, (4) iz slovenščine in (3) iz angleščine in nemščine. Glede discipline ni bilo pripomb, ker je primerna, le 2 sta ocenjena za oceno slabše kot vsi ostali. Vodstvo IC želi, da bi vsii, ki so bili ocenjeni z nezadostnimi ocenami lotili se učenja in popravili čimprej te ocene, tako da ne bo razočaranja ob koncu leta. B. L. Jožetovi najožji sodelavci so ga spremili na njegovi zadnji poti Miha BLAŽIČ v komerciali pro- daja stilno pohištvo Zahvala Ob tragični in boleči izgubi dragega moža in ljubečega očka, sina, brata in svaka Jožeta Pečjaka komercialnega referenta v »NOVOLESU« se iskreno zahvaljujemo vsem njegovim sodelavcem in sodelavkam delovnega kolektiva »NOVOLES« za izrečeno sožalje in za vsestransko pomoč v najtežjih trenutkih. Prav tako iskrena hvala vsem, ki so poskrbeli za veličastno spremstvo na njegovi zadnji poti, kakor tudi vsem govornikom za njiihove tolažilne besede, godbenikom Straške godbe, pevcem prosvetnega društva »Dušan Jereb« iz Novega mesta in vsem darovalcem vencev in cvetja Žalujoča žena Martina s sinom Jožetom, starši in o-stali sorodniki Nagradna križanka 1 2 3 4 5 6 7 8 9 T) 11 12 ffl t3 14 EB 15 16 m 17 m 18 □ 19 20 21 l 22 23 24 m 25 m 26 27 28 29 30 31 m 32 33 m 34 35 36 VODORAVNO: 1. material, ki služi za izdelovanje opeke, 7. vrsta ameriških vesoljskih ladij, ki so v programu za osvajanje meseca, 12. negativni pol elektrode, 13. majhen kmet, 14. pozitivna elektroda, 15. kisla voda, 16. telesne poškodbe, 17. vrsta morskih rib, ka elektrizirajo svoje žrtve, 18. denarna vrednotnica, bon, 19. zdravilno sredstvo, pomagalo, 22. ena od treh dolin, ki vodijo iz Mojstrane proti Triglavu, 25. znanost, 26. mejna reka med SZ in Kitajsko, 30. od sonca ožgani del kože, 32. prepreka, 33. čebelja kraljica, 34. drugo ime za kenguruja, 35. hunski poglavar, 36. velik prostor za prireditve NAVPIČNO: 1. grški bajeslovni letalec, 2. ime filmske igralke Tur- RAZNE Molk je zlato, gobec je diamant. * * * človek je človeku — inkasant. * * * Stvarnik nas je obdaroval z ogromnimi naravnimi bogastvi, na žalost pa nam ni dal tudi sredstev za investicije. * * * Časi so čudni: izvažamo ljudi, u-važarno pa svinje. ner, 3. moško ime, 4. oselnitk, 5. žensko ime, 6. kemični znak za kalcij, 7. znamenita' družina izdelovalcev gosli iz C remene, 8. glavni števnik, 9. obtič, 10. majhna podstrešna okna, 11. očanec, 13. skladovnica drv, 15. kartotečni listek, 17. imena, 20. ljubkovalno žensko ime, 21. vrsta drevesa!, katerega les se uporablja za izdelavo glasbil in pohištva, 22. globoka, dolgotrajna nezavest, 23. predstojnik moškega samostana. 24. francoski filmski režiser in kotnik, 27. ime politika Špiljka, 28. bela bleščeča kovina, njeni izotopi so pomembni za pridobivanje atomske energije, 29. telesna poškodba, 31. odžagan kos debla, 32. kratica za občinski ljudski odbor, 34. avtomobilska oznaka za Kraljevo MISLI Pripravljeni smo žrtvovati življenje za domovino, nismo pa pripravljeni delati za nizko plačo. # * * Bolje je smejati se za hrbtom kakor za zapahi. * * * Pozor! Na zalogi imamo: spre j proti mrčesu in pilule proti otrokom. # * * Tudi brezposelni jedo meso. Prek svojih predstavnikov. Nagrade: I. nagrada 30.00 din II. nagrada 20.00 din III. nagrada 10.00 din Rešitve pošljite do 10. februarja 1970 tovarišici Andreji TRAMPUŽ v TVP Drugi o nas (Nadaljevanje s 3. strani) Ob tej priliki Vas v imenu uredništva našega glasila »INFORMATOR« tovariško pozdravljam ter želim Vam, vašemu uredništvu in celotnemu kolektivu mnogo uspehov v letu 1970.« Tovariš Vasilij Jurca, urednik »Glasu opekairjev«, ki izhaja v Volčji dragi (Nova gorica), pa nam je napisal: »Ne preostaja kot to, da Vam iskreno čestitamo k uspehu, ki ste ga doslej dosegli pri vašem glasilu. Ker izhaja vaš list 15-dnev-no, ste prekoračili v tem oziru normo vseh ostalih glasil. Kvaliteta glede vsebine — tvarne — Obveščanja je na višku; preseneča predvsem grafični prikaz o doseženih uspehih itn ta na prvi strani lista. Tehnična opremljenost je tudi zadovoljiva. Iz kolofona je razvidno tudi, da je uredniški odbor posrečen, kar ne uspe vsakemu. Čudim se Vam, kje jemljete moč, da vaš list izhaja že osmo leto, in to dvakrat mesečno. Pri nas je pri najboljši volji — bil sem sam pobudnik in organizator — našemu glasilu uspelo komaj rojstvo in še tri naslednje številke v zamudah, po četrti številki pa je iz objektivnih in subjektivnih razlogov že zamrl.« Obema se iskreno zahvalimo za njuni oceni z željo, da bi redno sodelovali na tak način in da bi nas obiskali zato. da se seznanijo z našim podjetjem in z lepotami naših krajev. Urednik Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Bogomil LILIJA, tehnični urednik Gabrijel MAKUC. Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. Izdaja delavski svet Lesnega kombinata »NOVOLES« v Straži pri Novem mestu. Naklada 1.400 izvodov. Tiska tiskarna »KNJIGO-TISK« v Novem mestu