Poštnina BJafa— t gotovini Leto LXXL, št. 240 Lfcbtjana, torek 25. oktobra 1*38 Izliaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — lnseratl do 80 petit vrst A Din 2. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3. večji lnseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratru davek posebej. — >SlovenskJ Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN - UPRA VNISTVO LJUBLJANA, Rnafljevm ulica Mor. 5 Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 In 31-96 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva uUca 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvor« 101. Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351 Nov madžarski manever: madžarski ultimat CcSboslooaSkl Z novimi, nesprejemljivimi ultimativnuni zahtevami hočejo MpMarl fMregregltl direkten sporazum ter se ogrevajo za arbitražo Nemčije, Italije in BUDIMPEŠTA, 25. okt. e, Snoči je bila objavljena vsebina madžarske note. ki je bila včeraj opoldne izročena češkoslovaški vladi Madžarska nota vsebuje podroben načrt o ureditvi vseh teritorialnih vprašanj med Madžarsko h. Češkoslovaško. Glavna načela madžarske note vsebujejo naslednje točke: 1. Madžarska zahteva, da se vse ozemlje, ki ga. je Češkoslovaška sama ponudila Madžarski, takoj izroči madžarskim oblastem. 2. Za ozemlje, ki ga je Madžarska zahtevala, pa ga je Češkoslovaška odklonila, zahteva plebiscit, ki pa mora biti izveden najkasneje do 30. novembra. 3. Vprašanje Bratislave, ki ima mešano prebivalstvo, naj se reši pozneje potom direktnih pogajanj. 4. Madžarska bo sprejela garancije za nove češkoslovaške meje samo v primeru, če bi se v vsej Slovaški in Pod-karpatski Rusiji izvršil plebiscit da bi se videlo, h kateri državi hoče prebivalstvo v resnici pripadati. 5. Za primer, da eČškoslovaška odkloni te predloge, je madžarska vlada odločena predložiti vsa sporna vprašanja mednarodnemu razsodišču, ki ga naj tvorijo predstavniki Nemčije, Italije in Poljske. Madžarska zahteva odgovor na svojo noto v roku 48 ur. Vse te točke je madžarska vlada v svoii noti obširno razložila Tu se ugotavlja da bi lahko služil predlog češkoslovaške vlade, ki je bil nedavno izročen v Budimpešti, samo za podlago za nadaljevanje pogajanj Zaradi tega je madžarska vlada stavila svoje predloge Madžarska vlada z zadovoljstvom sprejema na znanje, da češkoslovaški predlog v znatni meri ustreza madžarskim zahtevam. Zato predlaga, naj se ozemlje, ki ga je CSR sama ponudila takoi izroči Madžarski, ker bi ponovna od^nditev izzvala veliko nezadovoljstvo. M^d^arska vlada ugotavlja. da je še vedno mnoeo razlik med onim, kar zahteva M^džar^ka in tem, kar ponuia Češkoslovaška Gre zlasti za mesta, ki so imela do leta 1918 madžarsko večino. M?rlOpreka zahteva tudi ta mesta, vendar je DnDravl'pna pristati na plebiscit na ozemiin. ki leži med meino črto. kakor io ie n^-ed^ffpTa mad*arcka vlada in ozemljem kakor ga ie predlagala O^ko^ova-5Vp t? OVbtscit nai se izvede do 30 no-ver^b^a Plebiscita bi se smele udeležiti le osebe in nr"h potomstvo, ki so bile ?R ok-tnhi~a ctpino nas+aniene v teh kraiih ali pa ^ tam rod'le V zveri s plebiscitom ie mpH*ar<=ka vlada pred^žila tudi zahteve da se to snorno o^emlie razdeli na 8 ok^-o^ii. v katerih nai bi se plebiscit izvedel v etanah češkoslovaška voi«ka naj do 1 nnvpmhra im^n^ni to ozemlie. do 15 nnvpmb^a n=> bi tndi upravo tega področij* n ^ptn lV/T^džnrcka Glede na to. da leta 1918. v Bratislavi ni nobena narodna skupina imela absolutne večine, je madžarska vlada predlagala posebna pogajanja za rešitev pripadnosti tega mesta Definitivna določitev mej tega ozemlja, ki naj se izroči brez plebiscita Madžarski, bi se izvršila potom direktnih pogajanj. Madžarska vlada želi, da se v tem delu Evrope zasigura mirno medsebojno življenje vseh narodov. To je pa mogoče samo tedaj, če bi se pod mednarodno kontrolo izvedel plebiscit v vsej Slovaški in Podkarpatski Rusiji. Šele po tem jamstvu bi Madžarska lahko dala jamstvo za češkoslovaške meje. Če češkoslovaška vlada ne bo hotela spreleti predlogov glede plebiscita, je Madžarska pripravljena. da se vsa sporna vprašanja in tudi vprašanje Bratislave in Podkarpat-ke Rusije predloži mednarodni arbitraži. Zj arb'tra predlaga Nemčijo in Italiio. glede Podkarpatske Rusije pa poleg Nemčije in Italije tudi Poljsko. Obe strani bi se že v naprej obvezali, da se podvržeta sklepem arbitraže. Naposled opozarja madžarska vlada na naneto^t. ki vlada v prizadetem ozemliu in jrlede na to pričakuje odgovor od češko-1 slovaške vlade v 48 urah Vlada izraža unanie. da bo čeSVoslovp^ka vlada postopa ravno tako naglo, kakor je ona sama. K^ko se doznava, ie češkoslovaški zunanji mini=-tpr Chva^kov^kv ob spreiemu mad-^a^-o rnt° oblVbil. da bo odgovor madžarski viadi dostavljen v najkrajšem roku. BUDIMPEŠTA. 25. okt. e. V zvezi z madžarsko noto. ki je bila včeraj izročena v Pragi, v krogih tukajšnjih zunanjih opazovalcev mislijo, da Češkoslovaška vlada ne bo brez rezerve sprejela madžarske ga predloga glede arbitraže Italije. Nemčije in Poljske, ker sta se Italija in Poljska že naprej izjavili v korist skupnih meja med Poljsko in Madžarsko na račun Pod-tcarpatske Rusije Glede zahtev o pieDiscl-cu. prevladuje mnenje, da bo predlog naletel na odpor tudi pri soseanin arzavan Jasno je. da se CeSkosiovaSKa nanaja v zelo težkem položaju glede oagovora na madžarsko noto mislijo pa da bo v tem vprašanju v kratkem prišlo do rešitve Beck gre zopet k HItleriu VARŠAVA 25 okt. e. Listi ki so v dobri zvezi ?. vlado in žele da tudi še naprej v javnosti prevladuje vtis da je bilo poljsko sta^šče elede skupne madžarsko-polj- ske meje <;preieto v drugih za interniranih državah trdijo da se ie sedai tudi Berlin pridružil stališču Piliske in kot doka7 navaiaio oisanie »Berl'ner Borsen-7eitunea« Odkar se je vrnil iz Bnd-npešte grof T^ritv^nekv ie polivko ministrstvo znnaniih del v ctalnem etiku z mnrl'ar- skimi uradnimi kroffi ki obveSriio Poljsko sproti o vse podrobnostih pogaianj. Neomtana ak^vno^t Dolinke dirVomaciie v teh v-prašaniih in ozki stiki med Varšavo in Riidimn^šfo daieio novod za domnevo da je ctaiiščp madžarske vlade zelo pod vp1 'vom Pol i ske Kakor =e doznava, bo rjolicki zunanji minister Reck v naikrp-S^m Času posetil Hitleria Zaenkrat še n določeno, ali bo sestanek v Berchtes^ad^nu ali dmgod. Smatraio da bo ^p^trin^k v k^^m mestu bnVu meie okrog Vraticlave Mislijo, da bodo na tom cpctq^Vn rjrpfrpcpli vnvačonia ??lpn*»k+q o non^n^d^niu. vprašanie nnii^ko-nomSVppa sod°lovania. ki se ie tako koristno izkazalo ob priliki čo5lrn«:lm*aSk<=»cr \T)rašania in ureditve vprašan ia Cidanska in vprašanja narodnih mani.šin. Mednarodne zveze češkoslovaške Praga, 25 okt. e. V tukaišnjih krogih se poudarja, da bo rešitev vprašanja češkoslovaških državnih meja spravilo na dnevni red tudi vprašanje mednarodnih zvez Češkoslovaške. V prvi vrsti gre tu za vprašanje češkoslovaških vojaško-obrambnih paktov s Francijo in Sovjetsko Rusijo Sovjet-sko-češkoslovaški pakt kakor znano stopa v veljavo šele potem, ko je uveljavljen francosko-češkoslovaški pakt. Po mnenju tukaišnjih diplomatskih krogov preneha veljava obeh paktov, ko stopi v veljavo garancija češkoslova ških meja na podlagi monakovskega sporazuma. Zaradi tega tu demantirajo prena^Mene vesti nekaterih listov, da je Češkoslovaška že odpovedala obrambni pakt s Sovietsko Rusijo. Takšna formalna odDOved po mnenju tukaišniih dinlomatskih krogov sploh bi bila potrebna glede na popolnoma spremenjeno stališče češkoslovaške republike, potem ko stopi v veljavo mednarodno iamstvo m'enih meia. Plačilni sporazum med češkoslovaško in Nemčijo Berlin. 25. oktobra. AA. DNB. Med Nemčijo in Češkoslovaško je bil včeraj podpisan sporazum, ki ureja plačilni promet med su-detsko-nemškimi kraji in Češkoslovaško. „Prager Tagblatt" na Slovaškem prepovedan Bratislava, 25. okt. AA. DNB Slovaška vlada je na podlagi zakona o izrednih pooblastilih prepovedala prodajo in razširjanje »Prager Tagblatta« na vsem ozemlju Slovaške. Povratek Tuke na Slovaško Praga, 25. okt. e. Listi prinašajo vesti iz Slovaške, da je bivši politik in poslanec prof. Tuka prispel iz Prage v Pištanv, kjer so ga slovesno sprejeli. Pri sprejemu je bil navzoč tudi minister notranjih del Turčanski. Kakor znano, je bil prof. Tuka pred leti obsojen zaradi veleizdaje. Značilno za spremembo mišljenja, ki je nastalo v Slovaški, je, da zdaj uradno slovaško glasilo »Slovak«, zahteva, da se profesorja Tuko rehabilitira in da se mu da zadoščenje s tem, da bodo kaznovani vsi oni, zaradi katerih pričevanja je bil svoječasno obsojen. češkoslovaške izgube Praga, 4. oktobra. AA. »Gospodarska politika« ceni število prebivalstva, katerega je Češkoslovaška izgubila z odstopom svojega ozemlja, na štiri milijone 330.000 ljudi List dostavlja, da bi se "morali dohodki Češkoslovaške, če se morajo zmanjšati sorazmerno po izgubljenem številu prebivalstva, zmanjšati za okoli 15,4 milijarde Kč, dočim se skupni izdatki nove države cenijo na okoli 16 milijard. Dva oficirja in graničar zmrznili Djevdjelija* 25 okt e V tukajšnjih krajih vlada že več dni pravcata zima in so vsi hribi globoko zasneženi. Zgodnja zima je pa žal že tudi zahtevala človečke žrtve in sicer vrh gore Kožuh med vojaškima ka-navlama Mala Rupa iti Markovo jezero, kjer je doletela velika nesreča komandanta L paničnega odseka iz Skoplja polkovnika Stevana Kujundžiča in vodnika 17. granične čete iz Huma poročnika Dmga Ni-kitovića. V soboto s»ta polkovnik Kujun-džić in poročnik odsla v spremstvu vojakov do karavle Mala Rupa. Od tam Ve-černika« in da se ta skupina stavi na razpolago g. Potokarju. Prav tako r ptsrrm zatrjuje, da m vodil pri volitvah L1035 akcije za Maksimovičevo državno nato, Id je dobila v Ljubljani 27 ghasov m da m volitev sploh ni udeležil. Po predlogu notranjega ministra dr. Korošca je bila izvršena prekomasacf ja t brežiškem srezu. Iz občine Sevnica so izločeni kraji Bečje, Gornja Brezova, Lončarjev dol in žigarski vrh ter prfldjučeni občini Blanca. PRISTOPAJTE K JC U6I! Borzna poročila* CURIH, 25. okt Beograd K).—, Pariz 11.74, London 20.97, New York 440.50, Bruselj 74.475, MIlan 23.175, Amsterdam 239.50 Berlin 176.30, Praga 16.125, Varšava 82.75, » Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 25. oktobra 1938. Ljubljana v egiptovski temi Z zatemnitvijo mesta je Ho Seriji nekateri prebivale! lepo v redu, le Ljubljana, 25. oktobra Kar se ttce snočnje ljubljans-ke teme. je nastopila točno po programu ob 19. kakor egiptovska ▼ svetom pianu; reci bi bilo treba, Ce že govorimo s strokovnim jexi-kom. da je biLa povsem disciplinirana. Samo nekateri prebivalci na periferiji nočejo nič vedeti o zatemnitvi. Pravijo, da je kratkomu !o niso opazili, češ da ni bilo nič drugače kakor navadno. Teh ljudi pa ne moremo prištevati med disciplinirane kakor meščane sredi mesta. Pristnim meScanom v središču res ne moremo očitati, da niso vedeli za zatemnitev; kdor je mogel, je užival temo na ulici in zato je bilo mesto snoci izredno živahno*. Promenirali smo po vseh ulicah ter v resnici racionalno izrabili temo Takšnih veselih noči nam elektrarna ne privošči mnogo, čeprav neprestano zabavljamo, da je mrknila kakšna žarnica prav tam. kjer svetlobo najbolj pogrešamo. O vseh teh resnih zadevah bi pa morali pisati po vrsti. N. pr. najprej, kako so včeraj pobelili robnike hodnikov na voga-!Hi in kako so meščani takoj preIz bratskega zagrljaja« in >Hej Slovani« z vso lepoto glasov, harmonije, kar je pričalo, da je izvrsten pevovodja, Au-sec je izvrsten pevec-haritonist in njegov glas je poln barve in sočen, da ga je prijetno poslušati. Prvovrsten pa je mešani zbor in reči moram, da sem kar strmel nad polnostjo glasov, posebno soprana in alta. So p raniš tka ga. Markelova se lahko ponaša s svojim barvitim, močnim in sugestivnim sopranom, ki iz visokih tonov prehaja celo v altovske lege z enako toplino in lepoto. Tudi pevki Cigle rjeva Miči in Pepca Ma jer jeva sta bili izvrstni. Zbor je pel pesem »Se enkrat bi videl, kak sonce gor gre«, kot zaključek recitacije Meri Duhove pesmi > Slepega invalida tožba«, ki jo je recitirala dijakinja Kos Lucija, in videl sem solze v očeh poslušalcev. Istotako je bila pesem >Gor čez izaro« izvrstno Tjodana, da ploskanje ni hotelo prenehati. Dijak Penca je zanesno recitiral Se nič ino pesem »Nebo se vaše naj zjasni« in žel obilo ploskanja. Nato je še narednik, Teodorovič Bogdan v srbohrvaščini recitiral resničen dogodek iz solunske fronte in slišati je bilo marsikateri vzdih med poslušalci. H koncu je bila epizoda iz vojne, z Doberdoba, "^Iztrgano srce«. Sodelovalo je vojaštvo z orožjem. Ko je bila bitka in so na dvorišču veenaokrog ropotale strojnice in puške, vmes topi, ko je topov strel-gTanata priletela na oder in zadela drva vojaka, skrivajoča se za okopi, je bilo v resnici nas vseh groza. Tako naravno je bila uprizorjena bitka. Po bitki je bil oder spremenjen v pokopa- 1 lišče s 5 nepoznanimi grobovi, župnik, star, sivolas, častitijev (avtor epizode, Ci-gler sam je igral) pripelje nebogljeno mater, ki jo vleče srce, da obišče grob padlega sina (igrala je sestra avtorjeva, Mici Cigler), so se 60lzile oči v dvorani. Igrala sta pa oba, posebno Mici, s tako naravnostjo, izgovorjava je bila tako lepa in precizna, in jo slišiš samo še na odru ljubljanske drame, da je oil tak zaključek večera globok in smo odhajali zamišljeni sicer, ali nad vse zadovoljni. Drugi dan, v nedeljo, je bila v kapiteljski cerkvi ob pol 10. uri maša. za padle bojevnike. Prost g. čerin je imel pridi go-govor, kjer je na kratko očrtal pomen vojnih žrtev. Spomnil se je zgodovinskega maratonskega tekača iz leta 439 pred Kristusom, ki je tekel in pribežal v Atene, izrekel samo eno radostno besedo: »Zmagali smo« in padel mrtev — in zgodovina se ga še spominja danes kot velikega človeka — a leta 1914 so odhajali nešteti fantje in možje, čili in v življenjski moči na bojišča, vračali so se redki, a tisti še pohabljeni in ubogi — a še do dareT so pozabljeni, vendar kakor ae sliši, bo tudi zdaj za te preskrbljeno. Mase so se udeležili: podmladek jadranske atra že z zastavo; gasilska četa v krojih in z zastavo, komandant mesta, komandant orožniške čete, upravnik vojaškega skladišča, .sreski načelnik g. Vidmar ,župan mesta g. dr. Polenšek, predsednik okrajnega sodišča g. Barle, državni tožilec g. dr. Prijatelj, starešina sreskega sodišča g. šavelj, zastopnik rezervnih oficirjev kapetan v p. g. škerl, 3 člani »Sokola« 8 starosto notarjem g. Močnikom, 3 člani zastopstva Rdečega križa, primari j g. dr. Cervinka, zdrav, svetnik g. dr. Kisi in zaščitna sestra, šef glavne finančne kontrole g. Jereb, šef katastrske uprave, nad-geometer g. Močnik, zastopniki srednje šole z več profesorji, zastopniki meščanske šole z ravnateljem Mervicem in učitelji, upravnik osnovne šole g. Zukovec z učitelji, banovinski svetnik g. Veble, starešina novomeške gasilske župe, Šolski upravitelj iz Brusnice in starešina Srnine la, mnogi invalidi, vdove, drugo občinstvo in vojaštvo. Maso je celebriral prost g. Oerin. mešani pevski zbor pa je, kakor na prosvetnem večeru krasno pel izbrane cerkvene pesmi in je le škoda, da ni bilo radioprenosa. —g— Z Jesenic — Slovesen prevoz kosti ruskih ujetnikov. V nedeljo se je vršil slovesen prevoz zemskih ostankov ruskih ujetnikov z zapuščenega ujetniškega pokopališča na Hru-šici na pokopališče na Jeseničan. Med vojno so v ujetniškem taborišču umrli ruski vojaki Ostajenko Olgan. Volčenko Dimitrij, Stan Fodor, Kneznetov Ivan, Proko-pijev Prokop, Zerni Dioniz, Kustraveev Aleksij, Klinov Anic in in Aksenov Aleksij, ki so bili pokopani skupno z drugimi ujetniki na tem v samoti ležečem pokopališču, žalne svečanosti se je udeležila Ruska Matica iz Ljubljane s dr. Evgenijem Spektor-skim in dr. Aleksandrom Bilimovičem na čelu. V sprevodu so korakali ofeirji in vojaki I plan. pp. s praporom, dalje Sokoli z Jesenic in Mojstrane, gasilci z Jesenic, Hrušice, Dovjega m Mojstrane s praporom na čelu in nešteto ljudi od blizu in daleč. 2alne obrede je opravil prota Djordje Bu-dimir, peli pa so ruski študentje z znanim Grigorijem Drigo na čelu. Ruskim boix»m: Većnaja pamjatl atla tombola Sokolakaga društva3 Jesenice" katera je pritegnila nas« nabroj ljudi od blizu in delec. L glavni dobitek šivalni stroj je nadel železniški uradnik g. Boriš Prosen n Jesenic, ostale glavne dobitke pa Matija Ramšak, železničar s Blejske Dobrave, Oagnar Jakob strojnik z Ja v omika in Marija Bogataj žena železničarja s Jesenic. &HS mm zras Radovljico. Na seji sreske organ zmelje JNS je bilo sklenjeno, da se postavi za kandidata za skupščinske volitve g. Pavel Olip, posestnik in Zupan v Lescah, sa namestnika pa Zupan Valentin, strojnik pri KXD in hišni posestnik na Jesenicah. — Prima vest. Po službeni potrebi sta bila premeščena, učitelj g. Lojze Rabič in njegova soproga ga. Berta Rabift z jeseniške narodne šole na narodno šolo na Koroški Beli. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Torek. 25. oktobra: Veriga. Red B Sreda, 26. oktobra: Trideset sekund ljubezni. Red Sreda Ćetrtek, 27. oktobra: žene na Niskavuo- riju. Red Četrtek Petek, 28. oktobra: zaprto Sobota, 29. oktobra: Trideset sekund ljubezni. Izven Drama pripravlja dve novi predstavi: angleško sodobno komedijo znanega komediografa Priestlevja »Laburnum Gro-ve« v režiji Bratka Krefta. Prevod je oskr. I bela ga prof. Milena Mohorlčeva in Strind-bergovo »Labodko« v režiji in prevodu Cirila Debevca. OPERA Začetek ob 20 uri Torek, 25. oktobra: zaprto Sreda, 26. oktobra: Gorenjski slavček. Pre-mierski abonma Četrtek, 27. oktobra: Poljub. Premiera. Premierski abonma Petek, 28. oktobra: ob 15 uri: Prodana nevesta. Dijaška predstava. Gostuje Josip Križaj Sobota, 29. oktobra: Ero z onega sveta. Red A * Naš tenorist g. Ban o vet* Svetozar se je pravkar vrnil s Studijskega dopusta iz Italije, kjer je pri priznanem pevskem pedagogu nadaljeval pevske študije. V veliki | tenorski partiji bo nR stopil prvič v letošnji sezoni v četrtek 27. t. m. na premieri Smetanove opere »Poljub«. kjer bo pel glavno tenorsko vlogo. Poleg njega bodo nastopili: Hevbalova. Ribičeva, španova, Janko, Zupan, Sancin. Lupša. Muzikalno vodstvo: zebre, režiser: Zupan. V petek 28. t. m. se bo pela ^ Prodana nevesta« kot dijaška predstava V vlogi Kecala bo nastopil član zagrebške opere g. Josip Križaj. Cene so globoko znižane. S (Umskega pCatna — Kino Union: Ničevo, Znani karakterni igralec Harrv Batir je v tem francoskem filmu mornariški oficir, poveljnik podmornice »Neptun«. Raur se pač znajde v v*aki vlogi in vselej oblikuje dovršen tip. Dasi poznamo nekatere njegove kretnje, ki so v vseh vlogah enake, vendar jc njegova igra tako močna, da nas to ne moti. Film ima pestro vsebino, ki je pa dobro prikazana in nas zaradi tega ne more dolgočasiti, kakor nemški filmi, ki si prizadevajo celoten roman podati v filmu. Oficirieva žena je bila pevka. Odbila je oboževalca, ta se je pa maščeval in vpletel pevko v politično afero, ko je pripravil atentat na predsednika republike. Še v kolonijah, kamor je pobegnila, jo je maščevalec zalezoval. Reši jo mlad mornariški oficir, ki je pozneje po naključju dodeljen v službo poveljniku podmornice »Neptun«. £c prej ie preganjana pevka postala poveljnikova žena Ona želi, da mož ne izve ničesar o njeni preteklosti, a zalezovalec je že za njo, skuha veliko intrigo, poveljnik je prepričan, da ga žena vara s podrejenim oficirjem. Kaj je resnica, se izkaže, ko se podmornica »Neptun« potopi v borbi z ladjo »Ničevo«, ki ji poveljuje maščevalec, tihotapec z orožjem. Film je izredno zanimiv. Prizori, v katerih se uveljavijo igralci, so režirani odlično. — Kino Slo^a: Na dnu. Kdo^ ie prečital roman Maksima Gorkega »Na dnu«, po katerem je prirejen scenarij za ta francoski film, lahko ugotovi, da je režiser Jean Re-noir s pomočjo znanih dobrih francoskih igralcev Gabinom. Sns? Prim. Sokolovom in Holtovo 'zdelal filmsko mojstrovino, dognano v vseh podrobnostih in prikazano z močnim dramatičnim vzgonom. Razumljivo je, da se režiser ni mogel tesno držati vsebine romana. Pred očmi je imel vprašanje, kaj je mogoče v filmu iz romana prikazati s filmskimi sredstvi, da bo film umetniško delo. Opilil je tendenčnost. ki jo najdemo v romanu Maksima Gorkega. Dva mlada človek« se borita, združena v ljubezni, m lepše m idealneiše življenje in s« hočeta izkopati iz dna. Delo je med najboljšimi, kar smo jih letos videli na platnu. Dvorano zapusti gledalec z občutkom, kakršnega more dati samo doživetje resnične umetnine. Skoda je pa, da je filmski trak prišel ▼ Ljubljano že močno obrabljen. Z dinamitom nad ribe Litija, 23. oktobra Med ribiči m športniki vlada zadnje dni precejšnje razburjenje. Tatovi rib so začeli uporabljati dinarrrirne patrone, ki jih mečejo v vodo. Res ubijejo s tem nekaj rib, ki jih polove in odneso za priboljsek, mnogo več pa jih le poškodujejo. Ranjene ribe za nekaj časa uidejo po vodi, potem pa poginejo in postanejo p!en drugih rib ali pa vran in drugih večjih ptic, ki domujejo na bregovih Save. Med Gornjim Logom in Hori3em so čuli zadnje noči več strelov in se je izkazalo, da so bili tamkaj na delu tatovi rib. V noči od predzadnjega petka na soboto in od sobote na nedeljo so vrgli nekaj dinamit-nih patron v tolmun pod zasavsko cesto na Krnici. Tam je vedno obilo rib in z-iočinski tatovi so dobili precej plena. §e več rib so pa uničili in izletniki, ki jih je privabila lepa jesenska nedelja v ta konec, so s pomilovanjem ogledovali številne ostanke razir- I ganih rib. Storjeni so ukrepi, da bo zorna shižba v ogroženih revirjih na. Drzni tatovi zaslužijo čim strožjo kazen. Pred leti se je bil lov z dinamitntmi pa trona m i v Zasavju močno razširil. Tedaj pa so oblasti • strogimi kasnimi kmalu trle to početje. Tatovi rib izdelaio na preprost način strelilne patrone. Dinamit zavijejo v papir, zavitek pa trdno prevežejo. Na enem koncu pritrdijo vžigaLno vrvica Preden jo z#» žgo in vržejo pa tron o v vodo, jo obteie s kamnom, da jo potegne na dno m m tem dobi patrona večjo moč. Med našimi ribiči in športniki vlada razumljivo razburjenje. Groze, da v bodoče ne bodo več licitirali revirjev, če ne bodo tatovi prejeli ostrejSth kasni. Razburjajo se tudi zaradi nedavnega primera. Nekdo je lovil v tujem revirju sulce, najbolj žlahtno ribo naših voda. Tudi lastniki aami jih smejo uporabiti kot plen le, če odgovarjajo ob ičajnim predpisom. Suloa sme lastnik obdržati le, če je dolg 75 centimetrov in tehta 4 kilograme. Teh mer pa se ni držal neki samozvani ribič. Sulce je prodajal pri svojih znancih. Naši ribiči trde, da je bil z ovadbo podan dokaz ribiške tatvine, samozvani ribič pa je bi! oproščen in je prišel pod udar paragrafa ie zaradi utaje, ker ni oddal sulca lastniku. Zaradi utaje pa je bil — oproščen .. . Zdaj se jeze naši ribiči tudi na tatove z dinamitom. Prepričani pa so, da se bo tat prav gotovo sam izdal, saj ie znan primer iz zadnjih let. Zaman so oblasti iskale drznega tatu, ki se jc zna! spretno skrivati. Nekoč so ga pa našli nezavestnega ob vodi, vsega krvavega in z odtrgano roko... Patrona mu je eksplodirala v roki, ga pohabila in spravila v roke pravici! Drzna tatvina denarja Radeče, 24. oktobra Idilična vas Vrhovo, ki leži skoro uro hoda iz Radeč proti Boštanju, je doživela drzno tatvino, kakršna se pripeti le redko. V petek se je zglasil pri posestniku Francu Radenšku neznanec, ki je prosil za prenočišče. Domači so ga uslišali ter mu dovolili, da se je malo pogrel pn peči, kjer je sušil tudi srajco in obleko. Ko so odšli domači za trenutek iz sobe, je neznanec hitro izrabil priliko ter Sel stikat po omari. V žepu suknjiča je našel pet bankovcev po 100 din ki jih je hitro spravil ter pobegnil. To je postalo domačim sumljivo Preiskali so hitro vso sobo in kmalu ugotovili, da je neznanec ukradel 500 din. ki jih je imel shranjene gospodar v suknjiču. Vest o tatvini se je hitro raznesla in že je bila na nogah vsa vas. Ker je bila tema, je bilo zasledovanje težavno. Preiskali so vse kotičke po šupah in kozolcih. Slednjič so našli tatu pred trgovino g. Magdalenca. A že je neznanec potegnil iz žepa samokres in zakričal: »Proč, ali pa vas ubijem!« Toda domači fantje, znani daleč naokoli kot korenjaki, se niso dali up'ašiti. Eden je prijel tatu od zadaj čez pas za roke, drugi pa ga je zgrabil od strani in mu iztrgal samokres. V naslednjem trenutku ie bil tat že na tleh. Ker je bil močan, se je upiral, da bi ga zvezali. To mu pa se ve ni dosti pomagalo. Zato so ga kmetje polteno pretepli ter odvedli v gostilno Keržan. kjer je čakal na prihod orožnikov, ki so prišli na poziv nekega Vrhovčana iz Radeč. Orožniki so mu preiskali žepe, kjer so našli ukradenih 500 din in še 200 din njegovih ter nekaj drobiža in delavsko knjižico. V tatu so spoznali nekega brezposelnega zidarja, doma iz Šmarja pri Jelšah, ki se je že pogosto mudil po svojem poklicu v Radečah. Na vprašanje je takoj priznal tatvino, nakar so Francu Radenšku vrnili vse ukradene bankovce Orožniki so pa tatu uklenili ter odvedli v Radeče na svojo postajo, kjer so mu temeljito izprašali vest, slednjič so ga pa odgnali v zapore ra deške ga sreskega sodišča, kjer ga čaka zaslužena kazen. iz Celfa —c Na družinski strelski tekmi, ki jo je priredila Strelska družina v Celju v nedeljo na strelišču v Pečovniku, so dosegli člani Strelske družine v Celju naslednje rezultate: Splošna tarča (15 strelov na 200 m in sicer po 5 leže, kleče in stoje): 1. Fric Blu-mer 105; 2. Oton Josek 93; 3. Avgust Keb-He PO točk. Družinska tarča (15 strelov na 200 m in sicer po 5 leže. kleče in stoje): 1. Fnc Blumer 102; 2. poročnik Jakob Tkal-čec 98; 3. Josip Aman 97; 4. Oton Josek 93; 5. Avgust Keblič 93. Maloicalibrska tarča (10 strelov leže na 50 m): 1. Fric Blumer 89; 2. Janko Wagner 89; 3. Karel Dvoršak 87; 4. Ivan Zomik 87; 5. poročnik Jakob Tkalčec 86. Mladinska tarča (10 strelov na 200 m leže): 1 Vladimir Krulc 52; 2. Zvonimir Krulc 48; 3. Anton Cepin 45 točk. Navedeni strelci so prejeli diplome in nagrade. Tekma je trajala od 8.30 do 16. Vodil jo je predsednik celjske strelske družine g. Janko Wagner. Tekmi je prisostvoval ~tudi predsednik celjskega strelskega okrožja g. podpolkovnik Krasnik. —c Celfski šahovski klub je gostoval v nedeljo v Mariboru in igral revanžno tekmo s šahovskim klubom UJNŽB. Celjski šahisti so zmagali s 6 in pol : 2 in pol. Za Celje so priborili gg. Grašer, Vladko Diehl, inž. Pipuš, Fajs, dr. Pokorn in Detiček po 1 točko in Rurpar pol točke, za Maribor pa gg. Lukež s t. in Anton Čertalič po 1 točko in Karel Stare pol točke. —c Brzoturnir Celjskega šahovskega khi-ba za prvenstvo v mesecu oktobru bo v petek 28. L m. Prijave se sprejemajo v klubski sobi v hotelu »Evropi«. —c Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela se je od 11. do 20. t. m. na novo prijavilo 76 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 32 oseb. posredovanj je bilo 5, odpotovalo je 24, odpadlo 70 oseb. Dne 20 t. m. je ostalo v evidenci 219 brezposelnih (153 moških in 66 žensk) nasproti 242 (176 moškim in 66 ženskam) dne 10. t m. Delo dobijo: po 1 mesarski pomočnik, elektrotehriški vajenec in hlapec, 6 kuharic, 4 služkinje, 3 sobarice. 1 vzgojiteljica in 1 postrežnica. —c Podaljšanje veljavnosti legitimacij železniških upokojencev Vse železniške upokojence v območju železniške postaje v Celju obveščamo, da se bo začelo pošiljanje legitimacij železniških upokojencev v proTongacijo po 10. novembru. Podrobnosti so razvidne iz razglasa pri blagajni na celjski postaji. —« Umrtm pa ▼ ponedeljek na Zg. Hudi- nji pri Celju 71-letna hišo« poeeatnica Ne-ia Spegličeva. mati bivšega blagajnika celj-skeokoltffce občine g. Franca Spegliča in P°**toika g. Ivana špegliča na Zg. Hudi-nji. V celjaki bolnici je umrl v nedeljo 11-Ietni fag^rjev sin Ludvik Javornik iz Oplot-niee pri Konjicah, —< Nasreia ne počiva, V soboto si je 13-letDi sin dninarice Gregor Pleanik iz To-poJUce pri Šoštanju pri padcu na pašniku zlomil levo noga Istega dne je padel 78-letni, v kapucinskem samostanu v Celju zaposleni delavec Ivan Štor pri delu in si zlomil ključnico. Ko je pasel W-letni posestnikov ain Jože Podkrajšek iz Konjic v soboto krave, ga jc ena izmed krav brcnila s tako silo, da mu je zlomila levo nogo. V soboto je vozil 31-letni posestnik Anton Knez iz Jurkloštra voz sena po cesti. Voz 8e je nenadno nagnil in prevrnil na posestnika Knez si jc *U>mil levo nogo. Na cesti pri Bočni je neki motookhst v soboto povozil 8-letno posestnikovo hčerko Jožef o Men Jakovo \z Ročne. Deklica si ie pri padcu prebila lobanjo. V nedeljo akrnj 19. je padel 25-letni, v opekarni na Sp, Hudinji pri Celju zaposleni kurjač Anton Janušič na cesti s kolesa m si /lomil levo roko v komolcu ter se poskodov.il po obrazu. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Z grabljami jo je napadel. Te dni je neki moški v prepiru napadel ^"-'etno po-seatnico Nežo Terčičevo iz Rogatca in jo s tako silo udaril z grabljami. tU ji je zlomil deano roko pod komolcem. TcrčiCc\o so oddali v celjsko bolnico. —c Uboj, V soboto zvečer je po^-,tn|fc Jože Z iz Cerovca v Šmarju pri Jelšah iz ljubosumnosti napadel 22-!etr.cq;i posestni-kovega. sina Martina Kovačiji rer ga z nožem sunil v trebuh in prsi. Kovačija so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je pa že naslednji dan umrl. Orožniki so aretira'! ubijalca in ga izročili okrožnemu > 1 .u v Celju. &£e£e$nicct KOLEDAR Danes: Torek, 25. oktobra katoličani: Krlzant in Darija DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Kapetan Molenar Kino Union: Ničevo Kino Sloga,: Na dnu Kino Moste: Otroci a ceste DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trp Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78. Iz policijske kronike Ljubljana. 2.r>. oktobra železaiicarji se pritožujejo, da jim zmanj kuje iz vagonov na glavnem in na gorenjskem kolodvoru službena obleka, kovcegi in posoda, ki jo jemljejo s seboj na pot. Vse kaze, da krade nekdo lz vagonov poleg blaga, namenjenega za transport, tudi stvari, ki pripadajo železničnrjem. Nedavno je našel skladiščnik v Žlbertovi u lin 7 v šupi 55a drvmi celo zalogo nakradenih stvari, last železničarjev. Med skrito robo so bili železničarski kovčegi, nekaj obleke, razni dokumenti in posoda. V šupo je hodil nekdo spat in si tam uredil tudi skrivališče nakradenega blaga. Kasno je se pa tat ni več pojavil, ker Je menda zavohal pretečo nevarnost. Detektivi so ga čakali v zasedi, a zaman. V nedeljo so aretirali v Marinkovi gramozni jami ob Pod-inilaoakovi ulici nekega Bosanca, Iti je imel železničarski kovčeg, za katerega pa je trdil, da mu ga je nekdo prodal. Bosanca Sulejmana so na policiji zaslišali, a je še nadalje zatrjeval, da mu je prodal kovčeg mlajši moSki za par kovačev. Detektivi so iskali skrivnostnega vlomilca in včeraj njutraj so zalotili v vagonu II. razreda na stranskem tiru glavnega kolodvora spečega mladega brezposelnega mizarskega pomočnika Jožeta K. iz Borovnice. Pri njem so našli več ključev, med njimi tudi železničarski ključ za odpiranje vagonov in pa škarje za odpiranje zabojev. Jože je na policiji tajil, da bi vlamljal v vagone, vendar se zdi, da so prijeli pravega ptička. Fant ima za seboj že več kazni. Pred 8 leti je v Borovnici zagrešil več tatvin in ukradel tudi hranilno knjižico za 15.000 din. V Hranilnici je potem dvignil precej tisočakov in se odpeljal na Hrvatsko, kjer je dobil delo, slednjič pa se je zopet vrnil in zagrešil še nekaj nerodnosti. Jožeta na policiji še zaslišujejo, potem bo pa izročen sodišču. Pri aretiranem krošnjarju Nikolaju Ku-reviji -te policija zaplenila veliko zalogo zlatnine, blizu 100 kosov, številne verižice, prstane, uhane, stare zlatnike itd. Nekaj zlatnine je zmečkane, s prstanov pa so pobrani dragi kamni. Kurevlja je imel tudi mnogo poročnih prstanov, med njini lep pleten prstan, dočim je v enem gladkem vgravirana na notranji strani puščica. En zlat prstan ima na zunanji strani gasilski emblem in na modrem, zlatem -ter rdečem polju črke FCD. Nikolaj je bil aretiran v neki rafineriji drajrih kovin, kjer je skušal del blaga spraviti v denar. Ker pa se je zdel lastniku sumljiv, je opozoril nanj policijo, ki mu je sledila že poprej, ko je obiskoval razne zlatarje v mestu in jim prodajal zlatnino. Niko je imel pri sebi tudi blizu 11.000 din, ki jih je takoj pokazal, ni pa hotel priznati, dokler ga niso prisilili, da ima tudi zlatnino, kar je vzbudilo sum, da je zlatnina ukradena. Potem, ko so mu zlatnino zaplenili, se je pa jel izgovarjati, da jo je nabral po deželi, kjer je prodajal manufakturo tudi za ure, verižice, uhane, za star zlat ter srebrn denar. Policdja je uvedla natančnejše poizvedbe. Iz Radeč — Neprevidni kolesarji in avtomobilih i. Oni dan smo poročali, da vozijo nekateri kolesarji in avtemobilisti skozi mesto prehitro in da se ne ozirajo na predpise cestno policijskega reda. Nekateri kolesarji so tako neprevidni, da obrnejo od pešca Sele v zadnjem trenutku. Avtomo-bdlisti pa vozijo skzi mesto tako hitro, kakor bi slo za stavo. Naprošamo varnostne oblasti, da strogo kaznujejo vsakogar, ki bi se pregrešil v tem pogled, kajti le tako se bomo ognili pretečim nesrečam, — Gftafbfca četa Vrhovo razpuščena. Gasilska četa na Vrhovem je razpuščena Z odlokom sreskega načelstva v Krškem. Uprava se je proti odloku pritožila na Štev. 240 »SLOVENSKI NAROD«. toMk. X. oktobra 1968. Stran 3 Danes ob 16., 19. In SI. url KINO UNION, tel. 22-21 Grandiozna pomorska bitka! Silni prizori ob potopitvi podmornice — reševanje na smrt obsojene posadke. Borba poveljnika in njegova odločitev: ljubezen ali dolžnost? Prekrasen film, ki naj ga vsakdo vidi!M HARKY BATJR — I. MOzTJHIN_JLISETTE LANVIN — BIABCELLE NIČEVO CHANTAJL DNEVNE VESTI — Promet brzovlakov št. 10 m 9 na progi Beograd—Jesenice. Po odredbi generalne direkcije državnih Železnic bosta vozila brza vlaka št. 10 in 9 na progi Beo-irrtid—Jesenice dnevno redno nepretrgoma do uveljavljenja novega voznega reda, t. j. do vklj. 14. maja 1939. Promet teh brzovlakov je bil prvotno odrejen le do 1. novembra 1938. Brzovlak Št. 10 odhaja iz Beograda ob 20.55 in prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 7.28 in na Jesenice ob 9.34. Brzovlak št. 9 odhaja z Jesenic ob 20.15 in iz Ljubljane gl. kol. ob 22. ter prihaja v Beograd ob 8.16. Potujoče občinstvo se opozarja posebej na to izredno ugodno zvezo Ljubljane in Jesenic z Beogradom in dalje proti Skoplju. — 81. oktober dan varčevanja. ze več let se proslavlja 31. oktober po vsem svetu kot dan varčevanja. Proslavo organizira Medna-rodni zavod za varčevanje, ki je v n^em včlanjenih okrog 5500 hranilnic iz 35 držav Pri nas organizira to proslavo Zveza hranilnic. Pomen varčevanja je zelc velik. Narodna banka pravi v svojem poročilu za lansko ieto. da zbiranje domaČega kapitala odnosno porast njenih vlog za našo državo še nikoli ni bilo tako pereče vprašanje, kakor zdaj. število prebivalcev se pomnoži vsako leto okroglo za 250.000, izseljevanje se je pa malone sploh ustavilo. Zato moramo ustvariti doma nove pogoje za zaposlitev, za kar je pa potreben kapital. 31. t. m. bodo po v.-eh Šolah strokovna predavanja o varčevanju. — Proslava jadranskega dne. Letos bo proslava jadranskega dne v naši državi posebno svečana, saj praznujemo 20 letnico zgodovinskega 31. oktobra 1918, ko so zavih rale na Jadranu naše zastave. Izvršni odbor J S je naročil vsem oblastnim odborom in pododborom, da skličejo v nedeljo 30. t. m. svečane seje v proslavo jadranskega dne. ■ — »Zvonček« milo po 4.— Din v milarni Zg. Šiška 92. Zaloga: Vodnikov trg pod lemenatom. ■i KINO SLOGA, tel. 27-30 Samo še danes ob 16., 19., in 21. uri imate priliko videti enega najbolj pretresljivih romanov slovitega ruskega pisatelja M. GORKEGA v filmu NA DNU Okrutna borba za srečo in ljubezen dvoje mladih ljudi iz zloglasnega brloga. — Tudi na Brezovici zidajo. V brezov- &ki občini sicer ni bilo take gradbene živahnosti kakor v gorenjski okoEci, vendar je tudi tam zraslo v zadnjih letih iz tal lepo šte/:lo ličnih hiš. Blizu kolodvora, kjer je bilo med vojno veliko vojaško taborišče, so bili popre je lepi travniki domala popolnoma uničeni. Kasneje se je v barake preselilo mnogo primorskih želez-ničarskin rodbin, in so nekateri kmalu pokupili več parcel, kjer so si že v letih po vojni postavili hišice. V zadnji letih pa je nastala tam velika nova kolonija in je med novimi stavbami nekajv prav čednih vil. Savbni svet je na Brezovici še sedaj* poceni od 20 do 25 din za kvadratni meter. — Tržaško cesto na^ipajo. Vse kaže. da še ne bodo pričeli tako kmalu temeljiteje popravljati ali celo betonirati zelo prometne Tržaške ceste. Zaenkrat so jo pričeli nasipati s podpežkim kamenjem od Brezovice proti Vrhniki, kjer je popravila najbolj potrebna. Ta cesta je bilo na nekaterih krajih že močno ohrabljena in je bilo cestišče že pod nivojem obrobnih travnikov ter njiv. Cesto nasipa jo v precej širokem pasu po sredini, treba pa jo bo na.su'i tudi ob straneh, da bodo vsaj za silo izginile velike kotanje. Ker je Tržaška cesta do "Planine zelo prometna in .služi v prvi vrsti tovornemu prometu, bi kazalo za pešce poskrbeti vsaj v toliko, da bi se izgladil tudi hodnik ob levi strani proti Planini. — Iz Legije koroških borcev. V Slovenskih Konjicah bo 30. t. m. ob devetih dopoldne v telovadnici deške šole ustanovni občni zbor krajevne organizacije Legije. Pozivamo vse, ki so se udeležili borb na naši severni mej!, da se istega polnošte-vilno udeleže. Navzoč bo zastopnik glavnega odbora, ki bo poročal o ciljih in namenih legije. — Konferenca eksportnih institutov f*MicansKih držav. Včeraj se je pričela v Atenah konferenca zas upnikov eksportnih institutov balkanskih držav. Konferenca bo traiala 10 dni in na nji se bodo obravnavala vsa važna vprašanja trgovinske poli ike balkanskio držav. Našo državo zastopajo na konferenci pomočnik upravni ka Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine Andrič ter višja uradnika zavoda T. ^landič in dr Mermolia. — Kongres damsKin frixerje\. zveza klubov damskih frizerskih mojstrov je imela včeraj v Beogradu kongres, na katerem se je obravnavalo v prvi vrsti vprašanje samostojnosti damako-frizerske obrti. Mnogi brivci se lotevajo tega posla, čeprav nimajo za to potrebne strokovne uspf»sobljenosii. Ta enostavni prehod iz ene obrti na drugi, se mora preprečiti. Brivec, ki hoče frizirati dame, mora položiti izpit pred posebno komisijo. V tem smislu se bo kongres obrnil s posebno resolucijo na trgovinskega ministra. V resoluciji se zahteva strogo izpolnjevanje uredbe z dne 30 aprila 1936. Končno je bila izvoljena nova uprava, v kateri sta iz Ljubljane Vili Potočnik in Vinko Majhen. — Konferenca ravnateljev Higienskih : .i odov zaključena. Poročali amo že o konferenci ravnateljev Higienskih zavodov na Sušaku. Na konferenci so se obravnavala važna vprašanja našega naro- , dnega zdravja in storjeno je bilo več važnih zaključkov. Med drugim se je govorilo tudi o učinku raznih serumov in bioloških proizvodov. Konferenca je bila v nedeljo zaključena, ' _ gnog na datostin^ih planinah. Tudi v primorju je postalo hladno. V nedeljo ponoči so imeli pri planinski koči na Vag-nju S stopinje pod ničlo, pri zavetišču prof. Giromette pa celo —7 stopinj. Po grebenih Troglava in Kamesnioe je zapadlo precej snega. — Zaostale ramazana. Danes se je pričel veliki muslimanski post ramazan, ki bo trajal mesec dni. V Sarajevu bodo vse džamije vsako noč razsvetljene. V gledališču bodo pa vprizorjene posebne predstave za muslimane. Državni uradniki muslimanske vere bodo imeli do konca ramazana uradne ure od 9 do 15. V vseh sarajevskih muslimanskih lokalih je prepovedana do konca ramazana godba in ples. _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in precej hladno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 15, na Rabu 13. v Dubrovniku 12. v Ljubljani 11.2, v Zagrebu 9. v Mariboru 8.8. na Visu 8. v Beogradu in Sarajevu 7. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.5, temperatura je znašala 5.0. _ Nesreče na ce*tJ. v bolnico so prepeljali 7 letno železni carjevo hčerko Vero Petiček ki jo je v Šiški podrl neznan avtom obi list. Deklica je dobila hude poškodbe po životu. V Šiški je prišla pod avto Cecilija Virant. zaposlena v trgovini Staneta Derganca. Avto jo je podrl na Celovški cesti in je dobila poškodbe na glavi in po rokah. — Heleno Kori'nik iz Polhovega Gradca je na cesti na vasi podrl neki kolesar in je dobila težje poškodbe na desni roki — Iz Domžal pa ^o prepeljali v bolnico občinsko ubogo Frančiške Jerebovo, ki je padla na cesti in si zlomila desno roko. — Vlak pregazil učiteljico. Na progi Banjaluka—Sunja pri postaji Doberlin je v nedeljo vlak pregazil učiteljico Saro Ivan-čevič, ki je služila v vasi Deve taci. Ni še znano, ali je šla sama v smrt ali pa gre za nesrečo. S svojim možem, ki je tudi učitelj, se je mudila v Bosanskem Novem in mož je odšel prej domov. S prvim vlakom se je odpeljala za njim tudi ona. Vse kaže, da sta se sprla in da je šla morda prostovoljno v smrt. — 80-Ietnemu starcu ušla mlada žena. Ves Gostivar govori zadnje dni o 80-1 et-nem Rakibu Bakijeviču, ki je po ulicah lovil svojo 20-letno ženo šazijo. Žena se je zatekla v več hiš. ljudje so se pa smejali. Starcu so pomagali loviti ž^no prijatelji, a ujeti je niso mogli. Slednjič je starec opustil ta lov in vzdihnil: ne morem se vrniti domov, ona mi je vse. kar še imam na svetu. — Smrtna nesreča župana občine Borovo. V Borovu se je pripet:la v nedeljo težka nesreča. Brzovlak je povozil župana občine Borovo trgovca Dušana Vučenovi-ča. Bil je na obisku pri direktorju tvornice Bat'e Tomu Maksimoviču in ko se je vračal z malim športnim avtomobilom je pridrvel na prelazu, kjer ni zatvornic, 'z Su-botice brzovlak. Lokomotiva je vlekla avto dobrih 300 m pred seboj, predno je mogel vlakovodja ustav;ti vlak. Avto je bil ves zdrobljen. VuČenovičevo truplo pa razmr-cvarjeno. Pokojni zapušča ženo in tri otroke. — Na meji ustreljen pijanec. Na madžarski meji je obmejna straža v nedeljo ponoči opaz'la pijanca in ga večkrat pozvala naj obstane. Pijanec je pa kolovratil naprej čez me^o in posledica je b:la. da je straža streliala po njem in ga ub-la. Gre za 44-letnega hlapca Miloša Grgliačiča. Mož se je tako nar/1. da nt vedel kje je doma in kolovratil je čez mejo. Iz Lfublfane —lj Meščani in socialna akcija. Socialna akcija Vrhovnega socialnega sveta o vseh svetih se je začela Mestni uslužbenci so včeraj začeli raznašati mestnim hišnim posestnikom pole. da bi se na nje v pisali oni ali njihovi stanovalci, če nameravajo v Korist revrum žrtvovati del vsote, ki so jo namenili za okrasitev grobov, za. kar bodo prejeli vence ali sveče z znakom mestne občine. Mnogi meščani gledajo z razumevanjem na akcijo in ne odklanjajo pol. Seveda ne smemo razumevanja pričakovati od vseh. Nekateri zavračajo pole celo nevljudno, menda zato, ker niso dobro poučeni za kaj gre. Tisti pa, ki so načelni sovražniki socialnih akcij, bi naj na nabiralne pole vendar vpisali svoja imena in jih takoj vrnili raznašalcem, da bo Vrhovni socialni svet vedel, koga ne sme nadlegovati. —lj Tramvajska dela na d«lenj*Ki progi. Zdaj, ko so kanalizacijska dela na Dolenjski progi končana, bodo lahko nadaljevali tramvajska dela brez ovir Med železniškim prevozom in mi nico 90 že položili in tudi zvarili tračnice. Na Kar- iovški cesti bodo kmalu tlakovani ter utrjeni temelji proge. Temelji so izkopani zdaj že tudi po Florijanski ulici in je cesta zaprta pri sen jakobski šoli. Delo je doslej v splošnem lahko precej dobro napredovalo zaradi lepega vremena. Najbolj bi delo oviral dež. med tem ko jih mraz, četudi pritisne zgodaj, ne more posebno zadrževati, ker so temelji izkopani že tako daleč. Sicer pa zemlja zmrzne Lako močno, da je kopanje otežkcćeno le v najhujši zimi, med tem ko bodo glavna tramvajska dela končana že pred zimo. —lj Ža vsesvotske odkupnine so mestni uslužbenci pričeli raznašati prijavnice po vseh ljubljanskih hišah, da hišni gospodarji ali upravitelji vpišejo vse stranke, nato pa vsaka stranka zabeleži vsoto, ki se z njo odkupi prevel kega razkošja na grobovih. Za potrdilo odkupa dobi vsaka stranka toliko vencev ali sveč v mestnih barvah, kolikor znaša za mestne reveže darovana odkupnina. Kdor .se odkupi s 5 din, dobi svečo z napisom ^>Za me^ne reveže« in za odkupnino 20 din majhen venček s trakovi, kjer je zelen napis 2>Rajn:m v spomin — revnim v podporo c; a veliki venci s svilenimi belozelenimi trakovi in zlatim napisom bodo obiskovalce pokopališč opozarjali na dobrotnike, ki so darovali pc 100 din, da počaste spomin svojih dragih pokojnih z dobrimi deli. Akcijski odbor naproša vse prebivalstvo, da prijavnice Hm \ prej izpolni m prijavami, ker že čez dva j dni spet posije ponjs, »to pa pavijane! dobe darovani vsoti vencev in sveč. —lj Bled aaJpkMftsvtteJto vejše dobe spada UM. skarjanc, profesor drž. konservatorija v Ljubljani. £e v začetku lanskega leta Je predloail Glasbeni Matici za izvedbo svoje najnovejše dalo za soli, zbor in orkester »Zednjenje«. Matica je to delo sprejela In ga bo isvedle z vsem velikim aparatom, ki je se isved-bo potreben v ponedeljek, dne 7. nov. ob 20. uri v veliki UnionSU dvorani pod vodstvom ravnatelja Polica. Na koncertu bodo sodelovali 4 solisti, celotni orkester Ljubljanske Filharmonije in pevski stoor Glasbene Matice. Ta dan bo krstna izvedba škerjančevega dela. ki je napisano nalašč za proslavo 20-letnice našega osvobojen ja in ze din jenja. Podrobnosti slede. Od srede tega tedna dalje pa se bodo dobile vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. —lj Bel ozelene svece s napisom >Ze mestne reveže«, ki bodo o Vseh svetih na grobovih pričale, da ste se odkupili prevelikega razkošja In hočete svoje rajne počastiti z dobrimi deli v pr-d mestnim revežem, že lahko dobite v skladišču akcijskega odbora Vrhovnega socialnega sveta mesta Ljubljane na Krekovem trgu v Ma-hrovi hiši, pritličje desno v prostorih nekdanje Slovenske banke. Množice belozele-nih sveč na grobovih naj pokažejo, da srca vseh Ljubljančanov plamte v ljubezni do bližnjega! —lj Nekateri uradi, večja podjetja in zavodi so naprošeni, naj sami abero prijave vsesvetskih odkupnin ter izpolnjene prijavnice takoj pošljejo akcijskemu odboru, da dobe darovani odkupnini ustrezajoče število vencev in sveč, po Vseh svetih pa šele pošljejo zbrane odkupnine. Ce bi še kako večje podjetje, zavod ali urad želel tako ureditev odkupa, naj to svojo željo akcijskemu odboru javi kar pod seznamom prjav s pripombo, potrjeno s podpisom predstojnika in uradnim pečatom. —li Za mestne reveže je mesto venca na Krsto" prof. Josipa Marna daroval 100 din major v p. g. M. J. Cesar, Gosposvetska c 10. Velikodušnemu darovalcu se mestno poglavarstvo najlepše zahvaljuje. u_ Naša pokopališča v Vseh svetih, ko bodo grobovi okrašeni s preprostimi venci in svečami v mestnih barvah, bodo prvič izražala, kako dobro srce Ima Ljubljana za revne someščane. Svoje dobrote se pač ni treba nikomur sramovati, zato pa lahko vsakdo grobove okrasi tudi z večimi venci, da spomin svojih dragih čimbolj počasti z dobrimi deli. —lj V okviru rednih predavanj ljubljanske Sadjarske in vrtnarske podružnice bo v sredo dne 26. oktobra t. L poljudno obravnaval temo: Kroženje snovi v prirodi s posebnim ozirom na smotrno prehrano sadnih dreves in po vrtnine gospod kmetijski svetnik ing. Sergej Gorjup. Začetek ob 19. (7 uri zvečer) v kemični dvorani na I. drž. realni gimnaziji (realki) v Vegovi ulici, dohod preko dvorišča v jusnozapad-nem traktu. Vstop prost. —lj Lastniki javnih lokalov, trgovci in obrtniki, . restavraterji in gostilničarji ter kavarrarji in sploh vsi dobrodušni judje, ki imajo javne lokale, so naprošen", naj županov razglas o vsesvetskih odkupninah nalepijo na izložbena okna ali izobesijo na vidnem prostoru, da bodo poleg vseh Ljubljančanov tudi tujci poučeni o velilcL_dobro-delni akciji ljubljanskh občanov. Pokažimo vsemu svetu, da smo tudi v Ljubljani do skrajnosti požrtvovalni za zimsko pomoč revnim! u— Plenarna seja akcijskega odbora za vsesvetske odkupnine bo drevi ob 18.30 v veliki dvorani mestnega poglavarstva. Zaradi važnih poročil in podrobne razdelitve dela pri veliki akciji je udeležba vseh članov akcijskega odbora, zlasti vseh zastopnic in zastopnikov sodelujočih organizacij nujno potrebna, poleg teh pa akcijski odbor vljudno prosi tudi vse okrajne načelnike, da se te seje zanesljivo udeleže. —lj Pevke in pevci v Hubertov i župi včlanjenih zborov imajo prihodnjo vajo za skupni nastop v sredo dne 26. t. m. ob 20. uri v Hubadov: dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici, župna uprava prosi točne in polnoštevilne udeležbe. —lj I. i AS) Delavski prosvetni večer kot otvoritveni prosvetni večer v letošnji sezoni priredita >Vzajemnostc in »Zarja« v sredo 26. t. m. ob 20. v dvorani Oelavske zbornice. Program je prvovrsten, enode- janka. recitacije, nastop pevskega zbora in godbe na pihala. Profesor Ivan Favai bo predaval o Zedinjenih drŽavah Amerike. Vstopnice po 4, 3 in 2 dinarja v Strokovni komisiji. Delavska zbornica, I. nadstropje. —lj Smrt v hotelu. Snoča je bila pozvana policij fca komisija v neki ljubljanski hotel, .kjer je nenadoma umrla zasebni-oa Berta Lahna rojena 1. 1878 na Dunaju in tja pristojna. Lahmovo. ki je stanovala v hotelu že od 30. septembra, je zadela srčna kap in je bila pri priči mrtva. Truplo so na odredbo komisije prepeljali v mrtvašnico splošne bolnice. O smrti Ber'e Lahmove je bil obveščen nemški konzulat. HARRY BATJB v svoji najboljši kreaciji v velef llmu lz življenja pod KAPETAN MOLENAR PREMTKRA KINO MATICA 21-84 ob 16., 19. In 21. mri 1 2 zvočna tednika! Tri žrtve podivjanega kmeta Zločin v Kravjalra pri Stojdragi — 2 ena mrtva, mož in sosed težko ranjena Brežice, 24. oktobra V Kravjaku pri Stojdragi je zahtevala breaprimerna podivjanost v četrtek tri žrtve. Klisurič Peter, posestnik v Krav jaku, je sel s svojo ženo Maro In sosedom Jankom KUsuričem po poti, po kateri trna Janko Klisurič služnostno pravico vožnje. Ta pot pa vodi preko zemljišča, ki je last posestnika Rapljenoviča Dragotina iz Krav-jaka. Peter Klisurič je peljal na vozu pridelke svojega brata, cigar posestvo upravlja. Nenadno pa se je pojavil pred njimi Rapljeuovic Drago ti n, držeč v rokah na strel pripravljeno lovsko puško, ter zakričal, da tam ne smejo peljati, ker je to njegova zemlja. Ker se niso zmenili za njegov poziv, je Rapljenovld pričel streljati po njih. Smrtno je zadel v prsi Janka Klisurica ter obstrelil Maro, ki je do- bila strel v levo nogo. Fo prvih strelih je planil Peter Klisurič k Rapljenoviču, hote« iztrgati mu puško iz rok, in resiti si življenje. Predno pa je dospel do njega, je Rapljeuovic, ker mu je zmanjkalo nabojev, vrgel puško prod ter prijel za drvarski cepin. Z njim je navalil na Klisurica ter ga udaril trikrat po glavi, da se je ves okrvavljen in nezavesten zgrudil. Na tleli ležečega pa je udaril še enkrat po levi roki, ki mu jo je zlomil. Maro Klisurič so sosedje mrtvo odnesli na njen dom, nevarno ranjenega Janka Klisurica prav tako, d očim so napol mrtvega Petra Klisurica prepeljali v bolnico v Brežice. Stanje obeh hudo ranjenih je zelo kritično in je za Petra Klisurica malo verjetnosti, da bi osta] pri Življenju, ker so njegove poškodbe na glavi zelo težke. Dr. Euwe o Vasji Pircu Laskava sodba bivšega svetovnega prvaka o našem šahovskem mojstru Ljubljana, 25. oktobra Prihodnji mesec bo na Holandskem dvo-krožni turnir, ki se ga udeleži osem najmočnejših šahistov sveta. Turnir priredi holandska radijska družba AVRO. To bo po vsej priliki največji Šahovski dogodek letošnjega leta. šahisti vsega sveta se že sedaj vesele partij, ki jih bodo to pot igrali med seboj Aljehin, Euvve, Capablanca, Bo t vi ni k, Fine, Reshevvski, Keres in Flohr. Na zadnjem dvokrožnem turnirju na Semmeringu, ki pa se ga ni udeležil dr. Ehnve, pa tudi ne Aljehin, je zmagal mladi estonski prvak Keres. Kdo bo srečni zmagovalec holandskega turnirja ? Vasja Pire — moskovska karikatura Na to vprašanje je težko odgovoriti. Pač pa vemo, da bo to pot križalo meče osem v resnici najmočnejših šahistov sveta. Se-ve s tem ni rečeno, da med mlajšimi ne najdemo igralcev, ki bi jim ne bili kos in ki bi jih v igri ne dohitevali. Med take prišteva bivši svetovni prvak dr. Euwe našega Vasjo Pirca v zadnji številki v šahovskem svetu znane revije »De Schaakvvereld«. Tu omenja dr. Euvve bližnji turnir na Holandskem in prinaša v zvezi z njim dve partiji »mlajšin<£, ki bi prišli za turnir v poštev. če bi kdo izmed gori navedenih v zadnjem hipu odpovedal ali pa izostal. Ta dva mlajša sta nemški prvak Eliskases in naš Pire. Pod naslovom »Pire zasluži pozornost« piSe za uvod v partijo med Richterjem in Plrcem s harz-burškega turnirja to-le: »Na AVRO turnirju bodo križali meće največji mojstri šahovskega sveta. Navzlic temu je pa v zadnjem času stopilo v ospredje več mlajših igralcev, Id jih je treba malone postaviti v isto vrsto z izbranci AVRO turnirja. Mislimo posebno na Eliskasesa, Junaka Noordwijka In pa Pirca, ki je letos zmagal na dveh močno zasedenih tur- nirjih: v Lodzu (pred Tartakovverjem, Eli-skasesom in Stahlbergora), v Bad H&rz-burgu (pred Bogoljubovim, Eliskasesom in Petro vim).« Tako sodi o našem šahovskem mojstru bivši svetovni prvak dr. Euvve in ena prvih avtoritet šahovskega sveta. Nato komentira dr. Euvve Pirčevo partijo z Richter-jem, ki jo je Slovenec, čeprav kot črni, odločil v svojo korist v uprav klasičnem slogu. Kakor na drugih področjih, moramo tudi v tem primeru v daljni tuji svet in v tuje znanstvene revije, da izvemo pravilno sodbo in ceno talenta, ki živi med nami v vsej skromnosti, navezan sam nase in na svoj idealizem. Smo pač Slovenci povsod veliki, samo tam ne, kjer bi bilo treba. Priznanje te globoke resnice pa ne pomeni, da se zaničujemo sami. Umestna samokritika še ne pomeni zaničevanja samega sebe. Iz Maribora — Pobreške novice. Te dni se preseli pobreška občinska uprava v nove uradne prostore v občinskem domu v Tezenski ulici. — V četrtek je bilo na letnem sokol-skem telovad'ŠČu živahno vrvenje. Požrtvovalni pobreški Sokoli so pričeli s kopanjem temeljev za novo sokolsko telovadnico. Do novega leta bo imel pobreški Sokol, ki je med najdelavnejfiimi ob meji, svojo lepo urejeno telovadnico. Gradbena dela so poverjena stavbni tvrdki inž. Jelenec & Slaj-mer. — Zakaj taka razlika v cenah kostanja? V Celju prodajajo kostanjarji pečen kostanj po d'n 4.— liter, medtem ko stane v Mariboru liter din 6.—. Ne razumemo te razlike v cenah kostanja, zlasti, ker stane sirov kostanj na trgu komaj din 1.50 liter Apeliramo na merodajne činitelje, da preprečijo takšno odiranje konzumentov. Menimo, da bi bil kljub temu, ako bi prodajali pečen kostanj po d'n 4.— liter, se vedno dovolj lep zaslužek, oziroma dobiček poleg tudi za kostanjarje. (Iz Del. pol.). — že zopet napad po kofcuhanju. Prt posestniku Antonu Odru na Tolstem vrhu so kožuhali. Kakor običajno, se je tudi to pot zbralo pri Odru več fantov od blizu in daleč. Med njimi je bil tudi delavec Leopold Gros s Tolstega vrha, ki jih je pričel izzivati. Nastal je prepir, na- posled so pa Grosa postavili pod kap. Kmalu nato so se trije fantje oborožila z noži in palicami ter jo ubrali za G rosom, ki so ga dohiteli na občinski cesti. Podrli so ga na tla In ga težko poškodovali po rokah in nogah ter po vsem telesu, da je nezavesten obležal. Napadalci so pustili svojo žrtev kar na cesti, nakar so se vrnili k posestniku Odru. kjer so delali naprej in popivali. Ponesrečenega Grosa so slučajno našli na cesti ljudje, ki so takoj obvestili orožnike in pok'icaU zdravnika. Grosa so prepeljali v bolnico, kjer so ugotovili, da je njegovo stanje zelo resno. V zvezi z napadom so orožniki aretirali vse tri fante in jih izročili mariborskemu državnemu tožilstvu. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malin oglasov )e treba priložiti znamko. — Popustov se male oglase no priznamo. POUK Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek * Din PrikrofcTalni tečaj dnevni in ve2ef»ni se prične S. novembra 1938. Vsa tozadevna pojasnila dobite v priznani, od kr. banske uprave dovoljeni šoli na Aleksandrovi cesti 5/H v Ljubljani. !i>;...... • ..• T.illilllUflIHIIMOm Beseda 50 par. davek posebej iNainianjsi snese* 4 Din ENO ... VELBAtVfC JUGOOifcAHKA S'fP£T&ANAyP23 SLUŽBE Beseda 90 par davek posebej. Najmanjši znesek 9 Oln FRIZERSKO VAJEN KO sprejme frizerski salon Rakar, Prešernova 7. 2499 PRODAM Beseda SO par. davek posebei Najmanj znese«" H Dtn JABOLKA od 30 kg naprej razpošilja : Posestvo Grič, p. Maribor. 38/M POZOR! Kupujem ln prodajam rabljene čevlje Rabim večjo množino moških čevljev. — KLAV2ER, VodnJakova uL 4. 2244 STANOVATI JA Beseda 50 par davek posebej. Najmanjši znesek *» Dtn SOBO ISĆE Iščem s 1. novembrom malo separatno sobo v centru mesta. Plaćam 200.— Din. Ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod Šifro »Mirna in snažna soba«. 2500 Makulatura! papir proda uprava »Slovenskega Naroda*4 Linbljana, KnaHjeva ulica štev. S Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 25. oktobra 1838. Stev. 240 Nad radijsko postajo v Domžalah Kaj vidiš in kakšne občutke imaš, če se povzpncš v stolp Ljubljana. 25. oktobra Te dni, ko uporabljamo v proslavitev lOletnice nase radijske postaje nekaj več visokih, besed, je aktualno, če ©i ogledamo postajico z nekoliko višjih sier. Najbolje s stolpa antene. Antenska stolpa v Domžalah sta najvišja stavbna objekta v Sloveniji, zato je najbolje, če si postalo ogledamo z enega izmed njih. V nedeljo, ko so v radijski postaji imeli v gosteh novinarje, je bila za to najlepša prilika. Postaja namreč v nedeljo ni oddajala zaradi pogreba v Beogradu. Najprej smo si ogledali anteno z varnih tal. Stolpa sta precej visoka — tako navadno ugotavljajo vsi, ko stoje ob njih, 120 metrov! Sicer pa ta višina z žabje perspektive ni nič posebnega in ne napravi primernega vtisa na človeka. 120 m visine Pogled izpod stolpa proti vrhu. Temna pika v sredi je novinarski tovariš, ki pleza na vrh. imajo približno 30nadstropne hiše z normalno nadstropno višino. Takšnih nebotičnikov pri nas še ni. škoda, da na stolp ne vozi dvigalo, smo obžalovali. Saj ni treba, sem pomislil, ko sem opazil, da sega do vrha povsem navpična lestvica v obodu železne konstrukcije. Tovariši so se posmehovati moji vnemi, ko sem vprašal, če je dovoljeno napraviti sprehod tja v kraljestvo etra in radijskih valov. Daleč sicer ne prideš, a Babilonci so tudi upali, da bodo po svojem stolpu zlezli v nebesa. Po najnovejših raziskavah pa babilonski stolp ni bil niti tako visok. Gospod prof. Osana mi je svetoval, naj si nataknem rokavice, kajti »klini« lestvice so iz oglatega, robatega železa, ki je bilo razen tega tudi precej mrzlo. Pomisliti je treba še, da je klinov okrog 400. No, rokavice rabim navadno le od časa do časa pri pisanju, saj veste, kaj se to pravi, sicer pa živim še precej zadovoljno tudi brez rokavic Tega nisem niti posebno obžaloval, ko so mi roke že skoraj povsem otrpnile nekje sredi med zemljo in vrhom stolpa. Odložil sem plašč in stopil na prvi klin brez slovesa. Goro je posegel po fotografskem aparatu, jaz sem mu pa skušal uiti čim prej pod nebo. Stolp je popleskan belo in rdeče po predpisih zaradi letal; 10 m belega pasu, potem rdečega in zopet belega. Sprehod po stolpu v navpični smeri je že zaradi tega zanimiv in se zdi, da mine nekoliko prej. kajti sprememba razveseljuje. Sprememb je dovolj na vsem romanju. Od časa do časa zadeneš s kolenom ob trdo železo, da ti začne igrati v kosteh brezžično. Srce poskakuje od samega veselja, da se dvigneš z vsako stopinjo skoraj pol metra od matere zemlje. Vendar je bilo že previsoko, da bi tovariši na tleh slišali, kako sopem. Začeli so me sicer klicati, naj se vrnem, toda kdo-ve, ali so se res tako bali, da bodo morali pisati ob sicer tako veseli priliki ne-krologe ali je imela pri tem kaj besede tudi zavist. Hvaležni mi res niso bili, da sem jim nudil pod tako ugodnimi pogoji malo senzacijo. Toda, kdo bi se zanimaj za malenkostne zemeljske zadevice, ko roma naravnost v nebo! Poškilil sem proti vrnu, a zdelo se je še, da ni konca ne kraja belo-rdečih pasov. Toda tudi zemlja je bila že globoko in gledalci so postali le se minijaturni klopki, bitja brez tretje dimenzije. Tudi njihovi glasovi niso več prodirali do mene. Meril sem višino po sosednem stolpu. Se vedno 20 m do vrha. Za trenutek si moram oddahniti. Dlani me skele, kakor da grabim po žerjavici. Koža je pa še vendar cela. Le naprej! Skoraj bi ne verjel sam sebi, da sem vendar že prilezel na vrh. Nobenega klina ni več in človek sili naprej že zaradi zakona vztrajnosti. Onim tam doli pomaham s klobukom, človek mora biti vendar nekoliko vljuden do zemljanov, čeprav zleze še na tako visok piedestal. Solnce je prav tedaj zahajalo, kakor da je bilo vse režirano. Pod stolpom, kjer je ostala radijska postaja, tesno leseno poslopje, le siva, neznatna ploskev, se je pa že začel plaziti mrak. Domžale so bile pod menoj kakor modelček kraja pred gledalcem na razstavi. Ob temno modrih Kamniških planinah so viseli oblaki skoraj tako, kakor jaz na stolpu. Tedaj sem zaslišal na jugu brnenje letalskega motorja. Onim spodaj se je zdelo, da je letalo letelo le okrog 20 m nad stolpom, meni pa nekaj 100 metrov. Poskusil sem še, kako se vrača glas, če ga pošlješ s stolpa na tla. Ne, tu človek ne more imeti zadnje besede. Glas se odbije od tal po najkrajši poti brez žice, nepokvarjen! Vidite, tako lahko človek improvizira na antenskem stolpu oddajno in sprejemno postajo! Kljub vsemu se mora človek vrniti na zemljo, najsi zleze še tako visoko. Tovariši so postali že nestrpni, kajti dramatični trenutki so minili ki brila je burja. Pogledal sem po stolpu navzdol. Nudila se mi je takšna slika, kakršno tu objavljamo. Na tleh sem zvedel, da sem potolkel rekord. Na vrh sem prilezel v 5 minutah, rekord je pa baje 8 minut Zakaj bi se človek ne pobahal, ko mi je čestital celo g. prof. Osana in ko si lahko čestitam, da sem samo zaradi tega sprehoda napisal te litanije in povrh vsega videl radijsko postajo ob njeni lOletnici z antenskega stolpa. In zdaj tudi vem, kakšen okus ima eter. Tovariši so me sicer zba-dali, da sem na vrhu mižal, toda saj veste, konkurenca___ Sokolstvo Letna skupščina trboveljskega Sokola Trbovlje, 24. oktobra V soboto zvečer je bila v veliki dvorani Sokolskega doma letna skupščina tukajšnjega sokolskega društv«. Vodil jo je društveni starosta br. Adolf Jcsih, ki je najprej pozdravil vrhovnega starešino jugoslovcn-skega sokolstva Nj. Vel kralja Petra II, nato pa se je v besedah polnih pietete spominjal blagopokojnoga Viteškega kralja Aleksandra I. Zcdinitelja in ostalih sokolskih borcev, ki so preminuli v preteklem letu. V prihodnjem letu bo proslavil trboveljski Sokol 30-lctnico svojega plodnega delovanja in ta pomembni jubilej hoče društvo dostojno proslaviti. Pod okriljem društva se je osnoval poseben odbor, ki si je nadel nalogo,