PoMnt urad ?M1 Cetovec — Vertagspostamt !0Z1 Ktngenfurt	<zha)a v Cetovcu — Erscheinungsort Ktagentur*
P. b.b.
Ceiovec, petek, 21. januar 1972
VEDMO SPET JE TREBA UGOTOVIT)
Dvovrstna pravica v Avstriji!
To dokazuje tudi proces proti Marjanu Sturmu
V četrtek prihodnji teden, 27. januarja, bo pred okrajnim sodiščem v Leobnu na Štajerskem proces proti Marjanu Šturmu. Obtožnica se opira na dva paragrafa avstrijskega kazenskega prava:
$ Na podiagi § 468 je obtožen, da je zionamerno poškodovat javno tastnino, ker je baje nemškemu krajevnemu napisu Hermagor doda) že siovensko ime kraja Šmohor.
# Na podtagi § 312 je obtožen, da je ža)i) predstavnika obtasti, iser je baje decembra 1970 na Koroških kuiturnih dnevih v Ceiovcu občinstvo opozori), da je navzoč tudi državni poiicaj, ki da ga je zaradi napisne akcije zasiiševai z metodami, znanimi iz časov naci-Mičnega rajha.
Ni naš namen, da bi skušati kakorkoli posegati v potek procesa, Pač pa čutimo potrebo in dolžnost, da spet in vedno spet opozorimo na dejstvo, da v Avstriji vlada dvovrstna pravica. To smo ugotovili že ob raznih priložnostih, to moramo ugotoviti tudi sedaj. Tudi pro-
ces proti Marjanu Šturmu namreč povsem jasno dokazuje:
V AVSTRjJ! VLADA DVOVRSTNA PRAV!CA!
Mlad koroški Slovenec, ki je baje enkrat doda) nemškemu krajevnemu napisu še slovensko ime kra-
Vladna kriza v Italiji
bpet enkrat je Italija brez vlade. Zadnjo soboto je vladni predsednik Colombo podal ostavko in ta teden je predsednik republike Leone začel običajna posvetovanja z vodilnimi Predstavniki posameznih strank, da bi ugotovil možnosti za sestavo nove vlade.
Do sedanje vladne krize je prišlo Zaradi sklepa republikanske stranke ki je sporočila, da noče več sodelovati v dosedanji koalicijski vladi leve sredine, ki so jo poleg republikancev sestavljali še krščanski demokrati, socialni demokrati in socialisti. Vzrok so bile menda gospodarske reforme.
Gospodarska ter socialna politika je dejansko tista, ki najbolj loči duhove v ital. političnih silah. Doseda-
Ljubtjanski študentje o procesu proti Šturmu
izvršni odbor Skupnosti šfu-dentov ijubijanskih visokošoi-sk)h zavodov je v zvez) z napovedanim procesom prot) Marjanu Šturmu sprejet na-stednjo izjavo in jo nam poda) s prošnjo, da jo objavimo v našem Ustu:
Ljubijansk) študentje protestiramo prot) procesu, ki je napovedan za 27.1.1972 v Leobnu na avstrijskem Štajerskem proti Marjanu Šturmu na podtagi paragrafov 468 in 312 avstrijskega kazenskega zakonika; prvega je prekrši), ho je krajevnemu napisu Hermagor jšmohorj pripisa) sio-vensko ime Šmohor in s tem .poškodovat javno iastnino"; drugega pa ker je žaii) predstavnika obtast) na 2. Koroških kutturnih dnevih decembra 1970.
izvršni odbor Sš LVZ iz-'aža Marjanu Šturmu in njegovim tovarišem svojo sott-darnost in najostreje protestira proti ukrepom avstrijskih obtasti. Obenem pa zahtevamo, da se ta potitični proces "stavi.
!0 Sš LVZ
nja vlada, v kateri so tudi pri desničarskih strankah prevladovali ^naprednejši" krogi, je v zadnjem času marsikaj ukrenila za izvedbo prepotrebnih gospodarskih reform. Ravno to pa je bilo konservativnim silam očitno že preveč in tako so znova sprožili vladno krizo, ki naj bi če ze ne preprečila, pa vsaj zavrla tista prizadevanja, s katerimi so skušali izboljšati gospodarski položaj države enkrat tako, da ne bi — kakor se je to dogajalo v preteklosti — glavno breme nosil delovni človek.
Kakšen bo izhod iz sedanje vladne krize, zanesljivo verjetno še nihče ne ve. Je pa slišati razne napovedi in ugibanja, marsikaj pa je razvidno tudi iz izjav, ki so jih podali predstavniki štirih dosedanjih koalicijskih strank. Iz teh izjav predvsem izhaja to, da si trenutno očitno nihče ne želi novih volitev, tako da je precej verjetnosti, da bo ponovno prišlo do vlade leve sredine, pri čemer je odprto le vprašanje, ali bodo v novi koaliciji zastopani tudi republikanci.
ja in s lem opozoril državo, da že dolga leta krši mednarodno pogodbo in lastno ustavo, ker ni izpolnila obveznosti iz državne pogodbe, se postavi pred sodišče.
Toda kje je avstrijski policaj, ki jeizsledil, in avstrijski sodnik, kije sodil tistim, ki so razstrelili partizanski spomenik v Št. Rupertu pri Velikovcu, razbili dvojezične napise slovenskih organizacij in ustanov, pobalinsko izzivali in tizično napadli številne zavedne Slovence, zločinsko skrunili grobišča žrtev fašizma in protifašističnih borcev na Rebrci, v Grebinju, v Žretcu in drugih krajih?
2e samo ta kratka primerjava nedvoumno kaže:
V	AVSTRU! VLADA DVOVRSTNA PRAVtCA!
Pred sodiščem se znajde koroški Slovenec, ki je zagrešil samo ta .zločin", da je zahteval pravice, ki nam jih jamči državna pogodba in ki nam jih Avstrija še vedno ni dala.
Toda avstrijska sodišča so oprostila številne nacistične vojne zločince, ki so sodelovali pri pobijanju nedolžnih žrtev, medtem ko so juž-notirolske atentatorje proglasila za .narodne junake", čeprav so bili vpleteni v nasilna dejanja, ki so zahtevala tudi človeška življenja.
Tudi ta dejstva potrjujejo:
V	AVSTRU) VLADA DVOVRSTNA PRAV!CA!
Mislimo, da vsi tisti, ki so odgovorni za take razmere, delajo zelo slabo uslugo državi, ki se rada ponaša s pravno ureditvijo. Dokler bo v Avstriji vladala dvovrstna pravica, tako dolgo bo namreč trpel tudi njen ugled v mednarodni javnosti.
HtmtmmHiHMHmmumHtmmumMtumtmmmuHmHHHmtmtmtmHmHmuHmmitumtttiHttnHMmtimmtM
^ SLOVENSKI ŠTUDENTJE PAPEŽU:
! TMdti ccr&ev sodcFatje ]
pri pritisku na siovensko manjšino
Kakor povzemamo po pisan{u .Novega )ista", ki izhaja te- E E densko v Trstu, so študentovske verske skupine iz Siovenije in E E iz zamejstva pred kratkim sestavite posebno pismo, nasiovijeno E E na papeža Pavia V). V tem pismu obravnavajo nekatera pereča E E in aktuaina vprašanja o cerkvenopravni ureditvi škofij in spioh E E cerkvenega živijenja na Siovenskem in v zamejstvu.
V svojem pismu študentje med drugim ugotavijajo, da v E E Avstriji in ttaiiji pritiska na siovensko manjšino .šovinistična ne- § E strpnost večinskega naroda", pri čemer ima svoj deiež tudi cer- E = kvena hierarhija. .Zato v imenu krščanske pravičnosti — je re- § E čeno v pismu — zahtevamo, da s svojo najvišjo obiastjo v veso)j- E E ni Cerkvi odpravite vsaj krivice na cerkvenem področju, da se ne = E bodo poiitični zavojevaici zgiedovaii po Vas in se pred Bogom = E toiažiii, dane deiajo nič hudega."
Študentje daije ugotavijajo, da versko živtjenje v zamejstvu = E hudo peša, kar najbotje dokazuje dejstvo, da tu spioh ni novih = E duhovniških pokticev, medtem ko jih je vettko na ozemtju SR Sio- E E venije. Pismo se zakiučuje z vrsto zahtev, k) gredo od ustanovitve = E koprske škofije in njene prikijučitve stovenski metropoiiji do ime- E E novanja škofovskih pomočnikov siovenskega metropotita za Sio- E E vence v Avstriji )n Matij).
E	Sedaj je, kakor piše .Novi tist", v teku širša akcija pobiranja E
E podpisov, ker študentje ieiijo, da bi pismo podprio čimvečje E E števiio njihovih tovarišev krščanskega prepričanja.
Nacistični ziočinci pred sodiščem
Pred dunajskim porotnim sodiščem se je ta teden začel proces proti dvema bivšima SS-ovcema, ki sta obtožena, da sta posredno ali neposredno sodelovala pri množičnem pobijanju žrlev v zloglasnem nacističnem taborišču Oswie-czim (Auschwitz). To sta bivši SS-Hauptsturmfuhrer Wa!ter Dejaco iz Tirolske in bivši SS-Untersturmfuh-rer Fritz Kart Ertl iz Linza; na podlagi obtožnice sta oba spadala med tiste, ki so zgraditi plinske celice v taborišču Oswieczim, kjer so nacistični zločinci pomorili več kot dva milijona nedolžnih ljudi.
S tem se je začel v Avstriji prvi proces proti bivšim funkcionarjem
Nixonove priprave za pat v Peking
Kakor smo v našem listu že poročali, bo ameriški predsednik Nixon v kratkem obiskal LR Kitajsko. V Peking bo prispel 21. februarja in na Kitajskem ostal teden dni.
Medtem gredo priprave na ta obisk že precej proti koncu. Pred nedavnim je bivala na Kitajskem Nixono-va .predhodnica", ki je v tehničnem pogledu pripravila vse potrebno za obisk. Ameriške zastopnike, ki so obiskali vse tiste kraje, v katere bodo peljali Nixona med njegovim bivanjem na Kitajskem, je sprejel tudi predsednik kitajske vlade Ču En Laj.
Izgteda, da bo imel Nixon precej obsežen program. Tako vsaj sklepajo iz tega, kaj vse je obiskala njegova predhodnica: po eno tovarno, ljudsko komuno in bolnišnico cesarske palače v Pekingu, veliki kitajski zid kakih 100 km izven Pekinga, stalno industrijsko razstavo in veliki otroški vrtec v Šanghaju ter zgodovinske spomenike v Hangčouu.
Ampak spored Nixonovega obiska ne obsega le oglede raznih zanimivosti. V prvi vrsti bo obisk razumljivo služil navezavi osebnih stikov s kitajskimi voditelji ter razgovorom med predstavniki obeh držav. In pri teh razgovorih bo šlo tako za bilateralna vprašanja kakor tudi za velike mednarodne probleme.
Dejstvo je, da je zdaj LR Kitajska tudi za ameriške politike postala .stvarnost", s katero je treba računati. In predsednik Nixon je — kakor poudarjajo v obveščenih krogih — pripravljen s Kitajsko ravnati kot s potencialnim prijateljem proti tretjemu partnerju v igri
velikih. Ravno v tej igri, vsaj kolikor se nanaša na Azijo, pa igra trenutno najbolj važno vlogo vprašanje In-dokine.
Na svoji poti naj bi Nixon, pravijo dobro obveščeni krogi, dosegel v Pekingu in potem še v Moskvi sporazum, da Severni Vietnam v naslednjih desetih letih ne bo povzel nikakršnih vojaških ukrepov proti Južnemu Vietnamu. V tem času bi se saigonski režim utrdil, do tedaj pa naj bi v Vietnamu nastal podoben položaj kot je sedaj v Koreji: ko vojna teoretično še ni končana, čeprav je praktično ni.
Neke vrste .rešitev" vietnamskega vprašanja je Ni-xonu nujno potrebna že glede na letošnje predsedniške volitve v Ameriki. Vietnamska vojna, ki so jo pravzaprav razširili tudi na Laos in Kambodžo, je postala za Ameriko najpomembnejši notranji problem. Pri tem pa postaja vedno bolj očitno, da ameriška javnost ni tako naivna, da bi pogoltnila vse .argumente", ki jih navaja Nixon. Ugledni list New York Times je na primer zelo jasno opozoril na slabosti Nixonovih razlogov: Iluzija je, češ da bo Amerika ostala v Vietnamu zato, ker ima nasprotnik njene ujetnike; resnica je prav nasprotna — ujetnike uporabljajo zato, da bi opravičili politiko vztrajanja v Vietnamu. Iluzija je tudi, češ da je potrebno bombardiranje Severnega Vietnama, da bi tako zaščitili ostanek ameriških sil v Južnem Vietnamu; resnica je ravno nasprotna — ameriški vojaki so ostali zato, da bi imeli razlog za nadaljevanje bombardiranja.
Če tako mislijo že v Ameriki sami, kako bodo Nixo-nove .argumente" šele sprejeli v Pekingu?
taborišča Osvvieczim; sledilo jih bo po vsej verjetnosti še več, kajti v Avstriji živi 42 ljudi, bivših pripadnikov SS, ki so .delovali" v tem zloglasnem taborišču smrti. Preiskave proti posameznim ljudem iz tega kroga so bile izvedene že pred leti, tako tudi v primeru sedanjega obtoženca Dejaca. Toda do prvega procesa je prišlo šele zdaj, ko je bil pred nekako enim letom določen poseben državni pravdnik, ki naj obdela gradivo in pripravi obtožnice proti nekdanjim funkcionarjem v Oswieczimu.
Kakor se je dogajalo na vseh dosedanjih procesih proti nacističnim vojnim zločincem, tako sta tudi sedanja obtoženca zanikala vsako krivdo in izjavila, da sta nedolžna. Kakšna je resnica, bo moralo ugotoviti sodišče. Med procesom, ki bo trajat predvidoma do začetka ali srede marca, bodo zaslišali na desetine prič, med njimi tudi bivše jetnike taborišča Oswieczim iz Poljske, Sovjetske zveze, Češkoslovaške in Izraela.
Meseca aprila bo — kakor je poročala socialistična .Arbeiter-Zeitung" — prišlo do nadaljnjega procesa proti nacističnim zločincem; na zatožni klopi bosta Franz Wu-nach in Otto Graf. 2e četrtič pa bi se mora) pred sodiščem zagovarjati tudi Franz Novak, odgovoren za transport 430.000 madžarskih Zidov v taborišče Oswieczim.
Vsekakor bodo ti procesi spet enkrat razkriti strašne zločine, ki so jih med zadnjo vojno zagrešili nacistični krvniki. Od tega, kakšna bo končna razsodba, pa bo odvisno, kakšno mnenje bo imela domača in mednarodna javnost o odnosu avstrijskega pravosodja do nacistične preteklosti. Na podlagi dosedanjih procesov proti nacističnim zločincem to mnenje ni bilo ravno najboljše.
KOROŠKA UTRJUJE SVOJ GOSPODARSKI POLOŽAJ
Koroška je po svojih gospodarskih zmog-ijivosfih doiga desellelja slaia na enem izmed zadnjih mesi med avstrijskimi zveznimi deželami. Odvisna je bila v bistvu od gozda in lesnega gospodarstva ter od turizma. Njene industrijske zmogljivosti so močno zaostajale in niti industrija predelave lesa ni bila razvita v tolikšni meri, kot bi bito to možno.
Po skupnih prizadevanjih deželne vlade, zbornice obrtnega gospodarstva, delavske zbornice in sindikalnih organizacij ter vrste občin se je zadnja leta pričel gospodarski položaj zboljševati. Dežela se je pričela tudi industrijsko razvijati. Verno potrdilo za to najdemo ne le na področju lesnega gospodarstva, marveč zlasti v poročilu pristojnih ustanov, po katerem je bilo konec leta 1971 število zaposlenih s 102.000 za 6,7 odstotka višje kot ob koncu leta 1970. V isti primerjavi se je število zaposlenih v državnem merilu povečalo te za 2,64 odstotka na 2,458.000.
Za Koroško pa je v letu 1971 značilno še nekaj drugega, in sicer zlasti to, da se je donos iz davka na blagovni promet povečal za 20 odstotkov. Iz tega je mogoče sklepati, da imamo na Koroškem čedalje bolj opraviti z visoko produktivno industrijo.
O industrializaciji Koroške zelo zgovorno priča najnovejša študija koroške delavske zbornice. Iz nje je mogoče povzeti, da se je število v kmetijstvu in gozdarstvu zaposlenih lani zmanjšalo za nadaljnjih tisoč oseb, da pa se je število v gradbeništvu zaposlenih povečalo za 7,5 odstotka. Še močneje je naraslo število prebivalstva, ki je zaposleno v kovinski industriji in obrti. Njegovo število se je lani povečalo za 13,5 odstotka, medtem ko se je število zaposlenih v industriji obutve in oblačil povečalo za 15,6 odstotka. To povečanje je znatno večje od povečanja števila prebivalstva, ki je v državnem merilu zaposleno v industriji in obrti. Njegovo število se je namreč povečalo le za pičle 3 odstotke.
Po isti študiji se je lani v deželi število stalnih delovnih mest povečalo za 8072. Število delovnih mest se je povečalo po vseh okrajih. Bolj kot v deželnem povprečju, kjer se je povečalo za 5 odstotkov, se je povečalo v jugovzhodnih predelih dežele. V celovškem okraju se je povečalo za 5,6 odstotka, v vetikovškem za 5,8 odstotka, v volšperš-kem okraju pa za 5,5 odstotka. Po severo-zapadnih okrajih Beljak, Spittal, Šmohor in Št. Vid ter v območju politične izpostave Feldkirchen se je število delovnih mest povečalo le za 1,1 do 4,5 odstotka, pri čemer je bil najnižji porast števila delovnih mest zabeležen v šmohorskem in šentvidskem o-kraju. V avtonomnih mestih Celovec in Beljak se je število delovnih mest povečalo le za 2 oz. 2,5 odstotka.
Kakor se povečanja števila delovnih mest po Rožu in v Podjuni veselimo, tako je treba tudi pripomniti, da so omenjeni izkazi tega povečanja sila relativni. Ta relativnost je očitna toliko bolj, če upoštevamo, da sta okraja Beljak in Spittal ter avtonomni mesti Celovec in Beljak že od nekdaj industrijsko močneje razviti od jugovzhodnega predela
dežele. Če k 1000 delovnim mestom ustvarimo sto novih, smo njihovo število povečali za 10 odstotkov, če pa istih sto novih delovnih mest ustvarimo na podobnem teritoriju, ki ima že 10.000 delovnih mest, smo njihovo število povečati le za en odstotek. Zato bi delavska zbornica storila bolje, če bi resnici na ljubo javnosti posredovala tudi absolutno število delovnih mest po okrajih in mestih dežele.
O vplivu industrializacije v zadnjih letih govori tudi razvoj nihanja števila prebivalstva med ljudskima štetjema 1961 in 1971. Po podatkih deželnega urada za statistiko se je v tem desetletju število prebivalstva zmanjšalo edino v šentvidskem okraju in sicer za 1037 na 60.436. Po vseh drugih okra-
Sovjetski geologi in inženirji so pred leti odkriti v raznih krajih zahodne in srednje Sibirije velika ležišča surove nafte. Tako je začel delež sibirske nafte pri celotni sovjetski proizvodnji iz leta v leto čedalje bolj in stalno naraščati.
Po sovjetskih predvidevanjih bo celotna sovjetska proizvodnja surove nafte že v letu 1975 dosegla nad 470 milijonov ton in s tem nadkrilila proizvodnjo nafte v Ameriki. Od te količine naj bi samo v zahodni Sibiriji načrpali okoli 150 milijonov ton. Za leto 1980 pa predvidevajo načrti v zahodni Sibiriji proizvodnjo 480 do 500 milijonov ton surove nafte.
Veliko znakov govori za to, da so zaloge mineralnega olja na teh področjih precej
jih se je število prebivalstva povečalo, pri čemer povečanje v šmohorskem, velikov-škem in volšperškem okraju očitno zaostaja za povečanjem v drugih okrajih. V šmohorskem okraju se je povečalo za 371 na 20.722 prebivalcev, v velikovškem za 2144 na 40.027, v volšperškem pa za 2234 na 57.136. Temu nasproti se je v spittalskem okraju povečalo za 5225 na 77.752, v beljaš-kem okraju za 5751 na 76.967 in v celovškem za 9082 na 80.767. V Celovcu se je povečalo za 5108 na 74.326, v Beljaku pa za 1624 na 34.595. Po načelu, da se število prebivlastva najbolj veča tam, kjer je industrija, na gornji osnovi najbolj spoznamo, kje je v prihodnje industrializacija najbolj potrebna.	(bi)
večja, kot so prvotno domnevali. Tako so sovjetski strokovnjaki odkrili pod morskim dnom vzdolž sibirske severne obale zanesljive znake, po katerih sklepajo na izredno obsežne zaloge nafte pod morskim dnom. Ogromna do sedaj ugotovljena zahodnosi-birska ležišča nafte so po trditvah strokovnjakov celo večja od zalog celotnega Arabskega polotoka.
Sovjetska zveza pa namerava znatno povečati tudi svojo proizvodnjo zemeljskega plina, in sicer do leta 1980 na 550 do 600 milijard kubičnih metrov letno, medtem ko se naj bi izvoz plina v zahodno Evropo do leta 1975 povečal na 13 milijard in do leta 1980 na 15 milijard kub. metrov. Približno enako količino pa bo Sovjetska zveza dobavljala tudi še deželam vzhodne Evrope.
Odkrivanje novih ležišč zemeljskega plina v Sovjetski zvezi je bilo posebno intenzivno leta 1969. Takrat so odkrili nove pokrajine zemeljskega plina severno od Tjumena, na področju Tomska, na vzhodu turkmenske sovjetske republike, razširili pa so znana ležišča v evropskem delu države. Najvažnejša ležišča zemeljskega plina so na področju Tjumena, na katero odpade več kot polovica vseh zalog sovjetskega plina.
Dunajski velesejem
bo od 75. do id. marca
Letošnji 95. Dunajski mednarodni velesejem bo v dneh od 15. do 19. marca, kajti število sejemskih dni je bilo sporazumno z veliko večino razstavljavcev zmanjšano na pet. Prva dva dneva, 15. in 16. marec, bosta uvedena kot dneva interesov, medtem ko bo sejem za široko publiko odprt od petka do nedelje.
Kakor vsako leto, tako bo tudi na letošnjem spomladanskem sejmu velika razstava pohištva, ki jo bodo uredili na površini 25.000 kvadratnih metrov v obnovljenem razstavnem središču na sejemskem razstavišču. Drugo težišče spomladanske sejemske prireditve pa bo strokovni sejem gradbeništva.
)Z DRUGIH LISTOV - IZ DRUGIH LISTOV - IZ DRUGIH LISTOV - IZ DRU(
Zdi se 77!i, d% se v doiočerti stvari že petindvajset /et borimo z m/ini na veter. oj/Z? severni/? sosedov ^rat^o ma/o ne morento naneiti niti osnovne o/i^e, ^je še/e da Z?i jim vcepi/i spoštovanje do naši/? s/ovfMS&Z/? in edino pravi/ni/? krajevni/? imen/
V četrtek, 6. jdMHgrj?!, zvečer je /?i/o med športnimi po-roči/i avstrijske te/evizije spet s/išati, da so /?i/e tekme v smuški/? teki/? „in !Voc/?ain", in ne v /šokinja, da ko ženski ve/e-s/a/om za svetovni poka/ „in Afarkarg", in ne v Af?!r//?orM, pa tako naprej. V avstrijskem tiska, te/eviziji in radia komo zastonj iska/i A/arikor, Ptaj, Ce/je in Ljak/jano, naš/i smo /e A/arkarg, Pettaa, Ci//i, Laikac/? in tako da/je, na kažipoti/? so vedno nemška imena s/ovenski/? krajev, /e ta in tam se skriva z drokcenimi črkami zapisano
N.APJS7
še s/ovensko ime (na štajerskem, kajti na .Koroškem ki še kaj takega zaman iska/i — op. ared.j . . .
Ok okiska sedaj že pokojnega deže/nega g/avarja Štajerske /ose/a Krainerja v A/arikora so ga na to (?o??MMj&/;i'c?osr opozori/?'. Ok/jaki/ je, da ko stvar takoj aredi/, od tedaj pa je pretek/o že nekaj /et. . .
A/i pa sosede kar naprej — že petindvajset /et — „poača-jemo" z našimi kažipoti, na katere pišemo Wien, Graz, Leiknitz .. . Pišemo ce/o K/a-genjart in Vo/kermarkt, čeprav živi tam naša narodna manjšina in četadi imamo zanje prava in /epa s/ovenska imena Ce/ovec in Ve/ikovec, ki so v raki že sto/etja. /Vaša dok-ra vo/ja in naš ,podak" sta se
pokaza/a ce/o pred nekaj meseci, ko smo namešča/i nove kažipote.* zopet so se pojavi/i napisi K7agenjart, nikjer pa s/ovenskega imena Ce/ovec, čeprav ki mora/o kiti /e-to na prvem mesta, š/išati je ki/o ce-/o, da ko štadentska m/adina po svoje MpreiTTrenovd/d" koroške kraje in mesta v s/oven-ščino, potem pa je vse ati/?ni/o. Čadno pravzaprav, da ki se mora/i štadentje v s/ovenskem A/arikora zatekati k enakim metodam, kot se morajo š/o-venci na avstrijskem Koroškem, kjer se z karvo in čopiči korijo za tisto, kar ki jim mora/a avstrijska v/ada zagotoviti po 7. č/ena državne po-godke.
Zanima me, ko/iko časa ko naš ,,podnk" severni/? sosedov še traja/ in ko/iko pot?*pfž/;i-vosti nas ko še ve/ja/?
V*t*r. Maribor. M.!. 1!77
TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA ELAN:
500.000 parov smuči na ieto
Druga največja tovarna na svetu
S posebnim siavjem je defovni koiektiv tovarne športnega orodja ELAN v Begunjah na Gorenjskem počasti) enega svojih največjih delovnih uspehov v zadnjem obdobju — zakijučka rekonstrukcije deiovnih obratov, s katerimi je posta! ELAN druga največja tovarna na svetu v proizvodnji smuči, saj jih bo zdaj izdeiai kar po! mitijona parov na !eto.
Tovarna ELAN je nastaia ieta 194$ kot zadruga na temeijih deiavnice smuči mizarskega mojstra Rudija Finžgarja, kateri jo je prenese) iz Cerknega, kjer je med vojno izdelovat smuči za partizane. !z zadruge domačih obrtnikov se je ieta 1949 razvito državno podjetje, k) je pred dvemi desetietji prešio v samoupravo deiavcev kakor vsa industrijska podjetja v Jugosiaviji. izdeiavi smuči vseh vrst — iesenih, iesenih s piastično obiogo in kovinskih — se je pridružita še izdeiava teiovadnega orodja in piastičnih čoinov. Tako se je tovarna ELAN povzpeia na svetovni vrh med podjetji, speciaiizirani-mi za izdeiovanje športne opreme; v proizvodnji smuči pa prekaša ELAN ie še avstrijska tovarna Fischer.
O razvoju podjetja zgovorno pričajo nasiednji podatki: Vrednost proizvodnje, ki je ieta 1961 znašaia „samo" dobrih 9 miiijonov dinarjev, je ieta 1970 narasia na $4 miiijonov novih dinarjev; od tega je odpadio na izdeiavo smuči 70 odstotkov, na izde-iavo čoinov 1$ in na proizvodnjo teiovadnega orodja prav tako 1$ odstotkov. V petih ietih (od 196$ do 1970) je števiio zaposienih narasio ie za 19 odstotkov, medtem ko se je vrednost proizvodnje v istem obdobju povečata za $0 odstotkov. Pred rekonstrukcijo je vrednost izvoza znašaia biizu 1,4 miiijona doiarjev, po rekonstrukciji pa naj bi po prvotnih predvidevanjih dosege) skoraj 3 miiijone doiarjev; sicer pa izvaža tovarna ELAN svoje izdeike kar v 32 držav sveta.
Veiikanske zatoge nafte in piina
so odkriti v raznih predetih Sovjetske zveze
POSmOKODSVKU
K&BENHAVN — V petek prejšnji teden je umrl danski kralj Frederik IX., ki ga je kot nova danska kraljica nasledila njegova najstarejša hčerka Margareta. Ob smrti kralja Frederika je bilo na Danskem proglašeno enomesečno narodno žalovanje, medtem ko žalovanje na Švedskem traja tri tedne (žena pokojnega danskega kralja je namreč hči sedanjega švedskega kralja). V smislu ustave je ob kraljevi smrti odstopila tudi vlada, toda nova kraljica Margareta jo ie prosila, naj ostane na položaju tudi pod njeno vladavino.
RiM — Vatikan in Poljska sta baje pripravila osnutek konkordata, ki naj bi uredil odnose med katoliško cerkvijo in poljsko državo. Posebno določilo tega konkordata je zahteva, da Vatikan dokončno prizna zahodne poljske meje. Vatikan se tudi obvezuje, da bo v stikih s poljsko cerkvijo spoštoval posvetni značaj poljske države. Pravijo, da ta klavzula poljskemu kardinalu Wyszinskemu ni bila všeč. Poljska vlada, pa bo, kot je rečeno v dokumentu, spoštovala versko dejavnost katoliške cerkve na Poljskem. Menijo, da sporazum še ne bo tako kmalu podpisan.
BRUSELJ — Po dolgotrajnih pogajanjih so med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Norveško dosegli sporazum tudi glede ribolovnih pravic. To vprašanje je namreč do zadnjega oviralo vstop Norveške v EGS. Na podlagi sedanjega sporazuma bo Norveška 22. januarja podpisala listino o pristopu v EGS skupaj z Veliko Britanijo, Dansko in Irsko.
VARŠAVA — Po vesteh iz obveščenih krogov naj bi ameriški predsednik Nixon v kratkem obiskal Poljsko. V Varšavo naj bi prišel Nixon po svojem obisku v Moskvi, kamor bo potoval letos maja.
KAiRO — Egiptovski predsednik Sadat je izvedel precejšnje spremembe v vladi. Novo vlado je sestavil prejšnji podpredsednik vlade in minister za industrijo dr. Aziz Sidki.
BONN — Zahodnonemški zunanji minister Scheel je izjavil, da si bo njegova vlada prizadevala za dobre odnose z LR Kitajsko, ni pa hotel odgovoriti na vprašanje, ali bo prihodnje leto res obiskal Peking. Pozdravil je sprejem LR Kitajske v Združene narode in dejal, da je vključitev največjega naroda sveta v skupnost držav vnesla gibanje v mednarodno igro velikih sil. Poudaril je, da je LR Kitajska stalna članica varnostnega sveta in bo zato sodelovala tudi pri odločanju o možnosti sprejema Zahodne in Vzhodne Nemčije v OZN.
KATMANDU — Novo državo Bangla deš, ki je nastala na indijski podcelini po vojnem spopadu med Indijo in Pakistanom, je priznalo že več držav. Doslej so Bangla deš priznale Indija, Butan, Vzhodna Nemčija, Bolgarija, Mongolija, Poljska in Burma, v kratkem pa računajo s tem, da jo bo priznala tudi Avstralija. Premier Bangla deša Rahman je napovedal, da se bo njegova država kot samostojna članica vključila v Commonwealth. Če pa bi pakistanski predsednik Buto to hotel preprečiti, je zagrozil Rahman, potem bo priključil Zahodni Pakistan Bangla dešu in se proglasil tudi za premiera Zahodnega Pakistana. Medtem je pakistanski predsednik Buto izrazil svojo pripravljenost, da popusti vladno oblast Rahmanu, če bi s tem bila ohranjena enotnost Pakistana.
WASH!NGTON — Ameriška komisija za atomsko energijo je sporočila, da bodo v Ameriki zgradili prvo veliko jedrsko centralo, ki bo lahko proizvedla več fisijskega goriva kot ga bo porabila. Pravijo, da bodo s tem rešili problem naraščajoče potrošnje energije, in sicer za 10.000 let. Sedanje a-tomske centrale izkoriščajo en sam odstotek energije, ki jo vsebuje njihovo uransko gorivo; novi reaktor pa naj bi zagotovil 70-odstotno izkoriščanje goriva. Vrednost projekta je ocenjena na pol milijarde dolarjev.
RiM — Italijanska vlada, sestavljena v avgustu 1970 na podlagi sodelovanja krščanskih demokratov, socialistov, socialnih demokratov in republikancev, je zadnjo nedeljo odstopila, potem ko so republikanci sklenili, da ne bodo več sodelovali v vladi. Novi predsednik italijanske republike Leone ima ta teden pogovore z voditelji posameznih strank, da bi tako ugotovil možnosti za sestavo nove vlade.
DUNAJ — Med Avstrijo in LR Kitajsko, ki sta lani maja navezali diplomatske stike, je bila vzpostavljena direktna telefonska zveza. Telefonska zveza je dolga 7.464 kilometrov, minuta pogovora pa stane 324 šilingov oziroma 14 ameriških dolarjev.
OB ROBU:
Spet se oglašajo
ne da M jih kdo kiica!
V zn/J/Z) Z/na/no ^oroš^Z 77?:/n^:-J/^n^: Zn njegove T/reJst^vnZ^e. NZ/)če K: ^/Zf^/	^'pMŠ^/ z^ njZZ/ovo
Mnenje, so s<? spe: og/ns:7Z, :o-^ vpMŠan/M Jz/ojezZčnZ/i n^pZ-7n svoje /Mnenje so poveva/: ^r precej o/wno, saj obsega ^aje več sfran;', ^a^or je pcozelZ Zz tozadevne vesrž v ^oros^e/n dnevnem :Zs^K.
Predvsem pa je Zz roz^Jevn:'// po-roč:j v r/s^K razvrJno dejstvo, Ja č7er'/narJ;enst nZ pove Ja/ n:č novega; ponav/ja svoja že sp/ošno znana sfa-Msča, ra^o Ja se o stvar/ pravzaprav ^p/oj? ne /zp/ača govor/tZ. Če pa že pZ-tf?no o te/n najnovejse/n poJv/ga K#D, pote/n /e ne^aj //esed & ne^a-ter//n posebno značJnt/n agotov/t-va/n.
^ Č7a trJ/tev, Ja je Zzved/n: Jo/očJa etena 7 o dvojez:ČMZZ< nap/st/z /nožna te po preJ//oJne/n agotav/janja /nanj-ttne, je tre/?a 77e//natJ;ensta /n vse/n JaAovno sorodnim drogom ze/o jas-/to zastav/t/ vprašanje.' ŽaAaj pa Jvo-jez/čnž/z napzsov n/ste naprav:/: po 'eta 7920, ^o je /J/ p/e^ZseZ: ravno po vaše/n /Mnenja ta^o vzorna Zn </e/no&rat:'čna oJ/oč:tevf Ve/no, Ja takrat n: š/o za agotav/janje štev:/č-"e /noč: ene Zn Jrage naroJnostne ^apnost:', ^/ja/z te/na pa je takrat ttgotov/jeno stanje gotovo /zo/j od-govarja/o stvarnost: ^ot vsa^o štetje Janes, po po/sto/etne/n prc^rZcZran;:: Po/ZtZ^e raznaroJovanja ter vse/z mo-€°č:'/z Zn neznogočZ/z o/z/Z/z zuposrgv/;';:-"ja Zn asZznZ/Zranja/
d/; so JvojezZčnZ napZsZ sa/no sZm-oo/Zčnega po/nena Zn če sp/o/z nZso yeč potre/zn:', ^aJar prZpaJnZ^Z /nanj-ttne o/zv/aJajo taJZ jez:^ večZns/zega rtaroJa, naj /zeZ/natJZenstovs^Z „pat-rZot:'" vprašajo jaž/ze TZro/ce. Gotovo tJ Jo/zZ/Z oJgovor, ^Z /zZ jZ/n zapr/ ^po, Ja se potezn nZ^Jar več ne /zZ og/aša/Z s ta^o /zeJastZ/n: „argaznen-
P/eZznatJZenstovs^o zagotav/janje, Ja 5/ovencem n:^a/:or nočejo ospo-ravatZ nj:7zov:7z pravZc, pa nas spo-"ttzzja na prav/jZco o vo/^z: Zn RJečZ "RpZcZ. Za^aj pa se potezn sp/o/z o-g/ašate, ^o vas nZ/zče n:' ^/Zca/Č ^aj s prZznanjezn pravZc /nanjšZnZ večZns^Z "aroj venJar ne /zo prZ^rajšan; z Zz-po/nZtvZjo o/zveznostZ o JvojezZčnZ/z MapZsZ/z nZtZ en sa/n ne/nš^Z napZs "e /zo ZzgZnZ/.
^ocZa/ZstZčna „7*ageszeZtang" o/z "ajnovejše/n nastopa 7Je:/natJZensta povse/n apravZčeno Zn prav:7no vpra-*^je, oJ /zje sZ 7Č7/D sp/o/z /ast:' pra-^**eo, nastopat: Zzot preJstavnZ/z jaž-"p^oroš^ega večZns/zega pre/z:*va/stva. ta^o naj /zZ vpraša/Z Zn pofe/n astrez-tto ravna/Z taJ:' na /neroJajn/Zz araJ-"ZZz /nestZZz/
-o/-
Slovenski šoii v Gorici
poimenovan! po siovenskih kuiturnikih

L ^
3** = 'A	^	^
s
^ t f :) f j i ! / L' ^ f
'r jg ." -! /-1 '( t '	' i #
Akadem$k[ pcv$ki zbor „Tone Tom!ič" iz Ljubijane bo v dneh 29. in 30. januarja izvede! posebno koncertno turnejo po Koroi-kem, in sicer pod gesiom .Po eni deieii skozi tri države". V okviru te turneje bo pod vodstvom svojega dirigenta Marka Muniha priredi) pevske koncerte v soboto 29. januarja popoi-dne v Žabnicah v Kanaiski doiini in zvečer na Bistrici na Ziiji, v nedeijo 30. januarja popoidne pa v Šmihetu pri Piiberku in zvečer v Mežici.
Akademski pevski zbor .Tone Tomžič", ki je iani obhaja) 2S-ietnico uspežnega deiovanja, je dobro znan tudi pri nas, saj smo ga v zadnjih ietih ponovno siižaii na koncertih v Ceiovcu. Tokrat pa nas bo po skoraj dvajsetih ietih spet obiskai tudi na nažem podežeiju ter nam s svojim kvaiitetnim sporedom pripravi) iep kuiturno-umetnižki užitek.

Soisko ministrstvo v Rimu je uradno sporočilo, da je stopilo v veljavo poimenovanje dveh višjih slovenskih šol v Gorici po velikih slovenskih možeh. Poimenovanje je bilo izvedeno s posebnim odlokom predsednika republike, in sicer na predlog protesorskega zbora obeh šol, ki je pred letom dni predlagal, naj bi gimnazijo-licej v Gorici po-
Tudi slovenščina
na ceiovški univerzi
Na zadnji seji predsedstva Koroškega univerzitetnega društva je bilo govora o trenutnih pripravah za začetek predavanj na najmlajši visoki šoli v Avstriji, na visoki šoli za vzgojne znanosti v Celovcu. Navadno trajajo te priprave tri leta in v tem času se mora visoka šola oblikovati ter izdelati učni načrt, preden začne s svojo učno dejavnostjo.
Z nekaterimi predmeti pa bo visoka šola v Celovcu začela že v prihodnjem letu. To bodo: germanistika, romanistika (francoščina, italijanščina), anglistika, slavistika (ruščina, slovenščina), filozofija in matematika, morda pa tudi psihologija.
imenovali po Primožu Trubarju, slovensko učiteljišče pa po Simonu Gregorčiču. Z odlokom predsednika italijanske republike sta zdaj omenjeni šoli uradno poimenovani po znamenitih slovenskih kulturnikih.
Ravnatelj obeh navedenih šot dr. Mihael Rožič je v izjavi za Primorski dnevnik izrazil svoje zadovoljstvo, da je bilo ugodeno želji učiteljskega zbora, staršev in dijakov po imenovanju obeh šol po velikih slovenskih možeh. .Za gimnazijo-licej smo predlagali — je naglasi) dr. Rožič — Primoža Trubarja, ki je začetnik slovenske tiskane besede ter je živel in delal tudi na Goriškem; Simon Gregorčič pa je največji goriški pesnik in so njegove pesmi v vsaki primorski hiši, zato je prav, da se v šoli z njegovim imenom tika tudi naše di-jaštvo ter utrjuje v ljubezni do svojega rodu in slovenske besede."
Podobno kot omenjeni šoli v Gorici, nosijo tudi razne slovenske šole na Tržaškem imena slavnih slovenskih osebnosti zlasti s področja kulture in umetnosti. Pri tem je treba posebej naglasiti, da pri teh šolah ne gre morda za zasebne učne zavode, marveč za državne ustanove, poimenovanje po slovenskih kulturnikih pa je bilo — kakor že
zgoraj povedano — izvedeno s posebnim odlokom predsednika republike.
To je vsekakor lepa gesta italijanskih oblasti do tamkajšnje slovenske narodnostne skupnosti, hkra-ta pa tudi najvišje uradno priznanje slovenski kulturi in njenim predstavnikom. Ali bi bilo kaj podobnega možno tudi pri nas na Koroškem?
Za tuje delavce
ne pa za avtohtone manjšine
Na Dunaju bodo v kratkem odprli posebne posvetovalnice, ki bodo tujim delavcem v njihovem jeziku nudile gospodarsko in pravno pomoč. Vse tiskovine, ki jih potrebujejo tuji delavci, bodo tiskane v nemščini, srbohrvaščini in turščini. Z dunajskim radiom pa so v teku pogajanja, da bi uvedli tudi posebne oddaje v srbohrvaškem in turškem jeziku, medtem ko naj bi dunajski časopisi uvedli posebne tedenske priloge za tuje delavce.
Vse te pobude seveda niso nič novega, marveč na Dunaju oziroma v Avstriji tudi tozadevno capljajo za drugimi državami, zlasti skandinavskimi, ki so delavce iz tujih dežel že zdavnaj priznale za enakovredne in enakopravne ter jim posvečajo temu primerno skrb tudi glede njihovega jezika.
Ampak v Avstriji pravzaprav preseneča že samo dejstvo, da v tujih delavcih ne gledajo več samo delovno silo, marveč jih začenjajo spoštovati tudi kot ljudi z določenimi pravicami. Preseneča toliko bolj, ker na drugi strani doživljamo, da priznavanje pravic pripadnikom drugih narodnosti močno šepa celo tedaj, ko gre za avtohtone manjšine, katerim je enakopravnost zagotovljena z državno pogodbo in ustavo. Sklicevati se tukaj na kakšen vzor Avstrija res nima prav nobene pravice!
Evropski umetnostnozgodovinski leksikon
7?77	T7
Med velikimi založniškimi podvigi pri Slovencih v zadnjem času je brez dvoma treba omeniti tudi izdajo .Evropskega umetnostnozgodovinskega leksikona", ki je pred nedavnim izšel pri Mladinski knjigi v Ljubljani. Gre za pravo pionirsko založniško delo, ki je posebno pomembno tudi zaradi tega, ker je v celoti delo domačega strokovnjaka — slovenskega umetnostnega zgodovinarja Luca Menašeja.
Evropski umetnostnozgodovinski leksikon je — kakor je razvidno iz njegovega popolnega naslova — .bibliografski, biografski, ikonografski, kronološki, realni, terminološki in topografski priročnik likovne umetnosti Zahoda". Zajetna, skoraj 2400 strani obsegajoča knjiga vsebuje več kot 9000 gesel, ki v zgoščeni obliki in — kakor je razvidno iz podnaslova knjige — informira o tako rekoč vseh najpomembnejših razsežnostih umetnostne problematike Evrope vse do današnjih dni. Poseben poudarek pa je seveda na domači umetnosti, medtem ko je zunanjeevropska problematika prikazana predvsem v svojih zvezah z zahodnoevropsko umetnostjo.
Nestor slovenske umetnostne zgodovine, akademik dr. France Stele, je o novi knjigi dejal, da predstavlja delo Luca Menašeja velik uspeh slovenske umetnostne zgodovine, saj je le-ta z njim dobila eno temeljnih informativnih pomagal. Z njo je umetnostnozgodovinska stroka dobila priročnik, ki bi ga potrebovala sleherna veda na Slovenskem. Prof. Stele je menil, da je delu v prid, ker je rezultat enega samega znanstvenika, saj je
leksikon tako sestavljen po enotnem merilu in vidiku. Posebej pa mu je v prid tudi to, da je izvirno delo: u-metnostnozgodovinska veda se je z njim trdno zakoreninila tam, kjer deluje, hkrati pa je mogla zajeti vrsto domačih umetnostnih spomenikov.
Avtor leksikona Luc Menaše je pojasnil, da so mu enega od meril pri sestavljanju te pomembne knjige pomenile med drugim tudi potrebe, ki so žive tako pri študentih kot pri strokovnjakih. Hkrati si je s svojim delom prizadeval ustvariti vsaj minimalen most z drugimi strokami. Evropski umetnostnozgodovinski leksikon temelji po besedah svojega avtorja na aktivnem, bodisi pozitivnem, bodisi negativnem razmerju do tradicije: to je, poleg sistematične ureditve faktografskega materiala, .tisti kredo ali tisti svetovni nazor, ki ga je mogoče iz knjige razbrati kljub kar se da objektivnemu izboru in prikazu problematike".
Številnih pohval za to izjemno delo, ki prinaša kompleksen pregled umetnostnozgodovinskega znanja, kakor ga je v svojem petdesetletnem življenju doslej razvila ta stroka na Slovenskem, je bila poleg avtorja deležna tudi založnica — Mladinska knjiga, ki je z Evropskim umetnostnozgodovinskim leksikonom v marsičem kompletirala svoje dosedanje delo pri izdajanju likovnih publikacij.
Knjiga je izšla v 2500 izvodih, njena cena pa znaša 450 dinarjev, kar spričo pomena in tudi obsega dela gotovo ni pretirano.
TONE SVETiNA	106
Prevzel jo je mlad gestapovec, ki je govorii s koče-Vfrskim naglasom. Peljal jo je v prvo nadstropje, kjer je obstal pred gladkimi kovinskimi vrati brez kljuke. Vodič je Pozvonil. Zagledala je sfekleno okno, nato so se vrata Neslišno razmaknila in se čez nekaj časa sama zaprla za "jima.
Na koncu dolgega hodnika sta vstopila v sobo in se *"ašta pred težkimi oblazinjenimi vrati.
Major Wol( jo je sprejel stoje za mizo, zravnan, z na-yneškom na ustnicah, ki pa je bil drugačen kakor takrat, o se je bila prišla pritožit zavoljo Melite. Dojela je spre-"lembo in razočarana obstala pred njim.
.Pozdravljeni, gospa! V kako nenavadnih okolišči-
se srečaval*
Stopil je proti njej in ji segel v roko. Ponudil ji je stol, ^'Sarete in pijačo. Vse je vljudno odklonita.
.Zakaj ste zaprti?"
.Gospod major, najbrž gre za pomoto. Prosim vas, Pomagajte mi. Zelo grdo so ravnali vaši ljudje z menoj, žaljena sem. Tega nisem zaslužila."
.V aktih piše," je dejal uradno, ,da ste članica orga-'lacije OF, da jo denarno podpirate. Osumljeni ste so-'ažnega delovanja proti državi in sodelovanja s ko-"tunisti.-
.Pomota! Vaši ljudje ne vedo... Ana mi je rekla, na) po vašem naročilu podpiram OF, da ne bodo nanjo preveč pozorni."
.Motite se, gospa. Po mojem naročilu?! To je hudo zloraba mojega zaupanja in nesramna klevetal"
Upanje v očeh gospe Berglove je ugasnilo, roke so ji omahnile, obnemela je in se začela tresti.
Wolf jo je nekaj časa molče motrit. Bila je lepa ženska, Ana ji je bila povsem podobna. Vzbudila mu je zatajevano strast in hrepenenje po njeni hčerki, ki jo je imela že za izgubljeno. Zapekla ga je rana, brezizrazno je strmel vanjo.
.Iznenada ste videti zelo razočarani, gospa."
.Hčerka mi ni lagala. Sama sem jo vzgojila in med nama ni bilo skrivnosti."
.Potem lažem jaz, gospa?! je vzrojil Wolt.
.Ne, tega nisem mislila. Toda ne razumem ..."
.Marsičesa tudi jaz ne, gospa. Vaša hči naju je oba prevarala. Zavoljo nje bi bil skoraj izgubil glavo. Odpovedala je. Tragično, toda resnično. Tu, poglejte, me je zadela krogla in zadaj izstopila .. .* Pokazal je na ramo.
.Razočaran sem nad vašo družino. Grdo ste me preslepiti, gospa, tako da vam ne morem odpustiti. Povezali ste se z OF, kar pomeni, da ne verujete v našo zmago. Melita, ki sem jo rešil iz rok bele garde, je šla v hosto, Ana pa je povsem odpovedala. Sumim jo, da je delala za VOS. Ogrozila je moje interese v najvažnejšem obdobju."
.Tega ne verjamem. Ubogi moj otrok, nesrečni..." je zaihtela in si pokrila lica z dlanmi. .Kaj je zdaj z njo? Ali mi lahko poveste?"
.Kaj? Kaj je z njo?" je zaostril vprašanje, ne da bi nanj odgovoril. Napravit je nekaj odsekanih korakov po sobi, potem pa se je sklonil nad pisalno mizo, kjer je le-
žala drobcena aluminijasta cevka in poteg nje tanek listič papirja, popisan z drobnimi znaki. Dvignil je lečo z drobnogledom in jo podržal nad pisanjem. Agent Alta mu je sporočal, da je Ano izda) Blaj, VOS pa jo je poslal nazaj v enoto, v kateri je bila; verjetno je izdala vse, kar ve.
Potem si je segel z roko v lase in si obrisal čelo. Prekleto! Zavoljo svoje zaletave navdušenosti nad Ano in uspehi, ki jih je takrat povsod žel, je temu dekletu preveč zaupa). To mu utegne samo škoditi, če je prišla pravim v roke.
.Razočaran sem nad njo."
.Jaz tudi, gospod major, če je tako," je dejala. .Premehka je. Zakaj je niste uporabili za tolmačico? Mene bi vprašali, preden ste jo kam poslali. Predobro jo poznam in vem, da ni primerna za preveč nevarne stvari. Ana se rada postavlja, misleč, da bo premagala vse, potem pa klone in se kar hitro vda v usodo. Meliti je vselej popustila.
.Hočem jo dobiti nazaj. Najprej bom to poskusit z vašo pomočjo. Če ne bo uspelo, pa s silo. Ob slovesu sem ji rekel, da jo bom izkopal tudi iz tal, če se mi izneveri.
.Kaj boste napravili z njo?"
.Nič hudega ji ne bo, prav nič, gospa, potrebujem jo."
.Kaj naj storim, da se vrne?"
.Napisali ji boste pismo, ki ji ga bodo izročili moji ljudje. Za vaše življenje gre in za njeno. Če pride sama, jo bom spravil na pravo pot, če ne, gorje ji! Kar ste videli in slišati v Begunjah, je prava malenkost..
Potem ji je postavil na mizo drobceno pero s tušem in tanek papir.
.Napišite pismo v nemščini, tako kot vam bom narekoval."
,Ne bom napisala smrtne obsodbe svojemu otroku? Moram premisliti. Res ne morem takoj."

Cenjenim naročnikom!
Z današnjim Izvodom Slovečega vernika ste prejeli poštno položnico za vpiačiio naročnine. Stara navada, da se v začetku novega ieta poravnajo stare obvezno^! in računi, nas siii, da vas naročnike in braice Siovenskega vest-nika spet opomnimo, da poravnate naročnino, ki znata ietno 60 šiiin-gov. Vse tiste naročnike, ki so s piačiiom naročnine v zaostanku, vijudno prosimo, da bi se posiuiiii pritoženih poioinic in poravnati naročnino za tekoče ieto.
Mas, upravo iista, in vas naročnike in braice veže skupna obveznost. Uprava skrbi za redno izhajanje in dostavijanje iista, braici in naročniki pa naj bi skrbeti za redno ptačevanje. To bi bita naj-tdeatnejta obtika harmoničnega deta med bratci in izdajatetji tista. List prihaja k vam točno tedensko kot zažetjen gost, ki vas ne samo razvedruje, temveč tudi seznanja z dogodki doma in po svetu ter hkrati tudi veča duševni obzor. Storite tudi vi svojo doižnost, ki jo imate do svojega in našega skupnega gtasita s tem, da ptačate naročnino, ki je res matenkostna v primeri s skrbmi in trudom, ki ju je treba vto-žiti v eno samo števiiko izvoda.
Vsem tistim, ki so naročnino že poravnati, pa se zahvaijujemo za njih uvidevnost in zvestobo tistu. Hkrati naprošamo braice, da bi v krogu svojih znancev širiii iist in mu pridobivat) dovih naročnikov.
Uprava
F/on/an Lapuš
eironomsid s ve (mir
V srer/o ^o^o/i/ne r/ežc/ni g/nugr T/gHs 5:nM frem zm/nžniin
iz ^oroi^cga	in
^omKii^/ncg^ živ/jenju por/c/i/ wn^/ov e^ononis^egu	A/cJ or//i^o-
;c tnr/i ^rcč/^cr/ni^ Zveze s/o-vem/:;7! z^ir/rng F/oriJun
Pomen znr/r^žn/Rvii za go^or/nr-neoi/vunojt in nnprec/e^ s/oven-s^cga živ/ja wa Aoro/^em ;e F/orij^n Fapay s^oznu/ že v m/nr/iA /eri/?. Žaro je ^nt/i vse svoje živ/)en/e posve-^i/ r/e/n za organizirano gospodarsko Mmopomoč korošktk 5/ovencev; najprej kor rajnik domače Ffrani/nice in posoji/nice v 3r. /anžn v Foža, or/ /era 792J pa kor odkornik, pozneje kor podpreJseižnik m or/ /era J93J kor yrer/ser/ni^ nase zadružne cen-rra/e v Ce/ovca.
F visokema priznanja F/orijana Fapaša iskreno česriramo/
St. Janž v Rožu
Čeprav se je novo leto komaj pričelo, se je nabralo že precej novic. Dne 6. januarja smo v Št. Janžu imeli kar dve poroki. Samskega stanu se je naveličal Hanzi Gabriel, mizarski mojster, po domače Tišlarjev Hanzi iz St. Janža. K poročnemu oltarju v dom. cerkvi je pripeljal nevesto Emo Hornbock, p. d. Bavantovo Emijo iz Št. Janža. Hanzejeva sestra Dragica Gabriel pa si je za ženina izbrala Tomaža Partla, po domače Oštinovega Tomija iz Mač nad Bistrico v Rožu. Hanzeja in Emijo je poročil nevestin stric dekan dr. Janko Hornbock iz Podgorij, Dragico in Tomija pa ženinov prijatelj.
Da bo do tega veselega dogodka prišlo, smo pričakovali, saj sta Dragica in Tomi že lani bila zaljubljen par in sedaj, ko je Tomi končal svoj študij, in Dragico prosil za roko in sta stopila na skupno življenjsko pot — družinski sreči naproti. Ko si je Hanzej postavil lep dom, si je mislil: O kaj mi pomaga ta kajžica draga, ko notri prebivam koj sam ... in ker je le nekaj korakov od doma imel nevesto Emijo, jo je kot ženo pripeljal v lepo urejeni dom.
Obe nevesti, Emi in Dragica, sta bili zvesti kulturni delavki, obe sta peli tako v cerkvenem pevskem zboru in tudi ob drugih priložnostih sta sodelovali. V zahvalo za njuno zvestobo je obema tako pri poroki kot na svatovanju pel domači mešani pevski zbor. Poročna para je s svojim lepim glasom počastil tudi prof. Fei-nig iz Sveč, ki je ob spremljavi orgel zapel „Ave Marijo".
Emi je knjigovodkinja v Mohor-
Siovensko prosvetno društvo „Ziia" v Zahomcu
vabi na
KONCERT
Akademskega pevskega zbora „Tone Tomšič" iz Ljubija-ne, ki bo v soboto 29. januarja 1972 ob 20. uri gostova) v Kuiturnem domu na Bistrici na Ziijt.
Ljubitelji iepe pesmi prisrčno vabtjeni!
Odbor
jevi tiskarni v Celovcu, Dragica pa je bila desna roka Tišlarjeve gostilne in trgovine, zato jo bodo njeni starši zelo pogrešali.
Dne 8. januarja pa se je poročila Gertraud Mostečnik, po domače Han-zlnova v Št. Janžu, za ženina si je izbrala Gerharda Schmida iz Svetne vasi. Poroka je bila v ženinovi rojstni fari v Kapli ob Dravi, vesela sva-tovščina pa pri Schutzu v Kožen-tavri.
Vsem mladim novoporočencem želimo mnogo družinske sreče na skupni življenjski poti.
Dne 15. januarja letos smo v našem kraju imeli posebno slovesnost. Martin in Doroteja Malle sta namreč praznovala zlato poroko. Zdrava in čila sta po petdesetih letih skupnega življenja obnovila svoj lepi življenjski praznik. Petdeset let skupnega življenja je dolga doba, veliko veselega, pa tudi hudega časa sta preživela, vendar sta vse težave dobro prestala. S pridnostjo in medsebojnim razumevanjem sta v težkih letih pred drugo svetovno vojno sezidala prijeten dom, v katerem preživljata zdaj svoj življenjski večer. Tina je v svojih mladih letih rad prepeval, bil je vnet član šentjanškega moškega pevskega zbora. Ko smo se na predvečer njegove zlate poroke zbrali na njegovem domu in slavljencema čestitali s pesmijo, sta nas z veseljem sprejela, Tina pa nam je krepko pomagal peti. Bila sta vesela, da ju nismo pozabili. Pevci pa ga niso počastili le doma, ampak tudi pri poroki v cerkvi.
Slavljencema želimo še mnogo skupnih let, predvsem pa zdravja.
Katoiiško prosvetno drušlvo v Šmiheiu
vabi na
PEVSKI KONCERT
ki bo v nedeijo 30. januarja 1972 ob 1$. uri v farni dvorani v Smiheiu.
Poje AKADEMSKI PEVSK) ZBOR ..TONE TOMŠiČ" iz Ljubijane.
Ljubileije stovenske umet-ne in narodne pesmi vabimo, da se koncerla udeiežijo v čimvečjem šleviiu, saj bo nastop lega znanega zbora za vsakega iepo doživetje.
Odbor
Siovensko prosvetno društvo .Danica" v Št. Vidu v Podjuni vabi na
PODJUNSKI PLES
ki bo 6. februarja s pričetkom ob 19. uri pri Rutarju v Zitari vas)
Sodeiovaii bodo:
#	.Štirje kovači" s pevci
*	Pevski zbor SPD .Danica"
Poskrbijeno je za veseio domačo zabavo, zato pridite od biizu in daieč.
Pevke in pevci
Novice iz Kanalske doline
O Kanalski dolini in njenih prebivalcih vemo bore malo. Znano nam je, da tam živijo poleg Italijanov tudi Slovenci in Nemci in da večina starejših ljudi obvlada kar vse tri jezike. Največji kraj Trbiž poznamo v glavnem po njegovem trgu, kamor prihajajo množice kupcev pretežno iz obeh sosednih dežel, iz Avstrije in Jugoslavije, na razne nakupe, poleti pa ga oblegajo letoviščarji iz vseh delov sveta. Tudi to vemo, da je Kanalska dolina eden izmed tistih treh delov Koroške, ki ga je Avstrija izgubila po prvi svetovni vojni (ostala dva dela, Jezersko in Mežiška dolina sta v Jugoslaviji). In še eno znamenitost ne smemo pozabiti — Višar-je, kamor smo včasih hodili romat, danes pa nas žičnica v nekaj minutah pripelje gor.
V teh kratkih stavkih smo že kar precej .izčrpali" naše znanje o Kanalski dolini. Bil bi skrajni čas, da se malo bolj posvetimo tej lepi dolini in
V a b i t o
Kulturno društvo .Jepa-Baš-ko jezero" priredi v sobto 22. januarja 1972 s pričetkom ob 19.30 uri zvečer
VESELO PUSTOVANJE
pri Ravšu v Spodnjih Borov-ijah pri Ledincah.
Peii bodo domači pevci, veseie viže pa bodo zaigrati godci iz Loč.
Vse prijateije prisrčno vabimo na to družabno prireditev!
njenim ljudem, posebno tamkajšnjim Slovencem, ki še živijo in se kulturno udejstvujejo.
Letos je bila skupina pevcev iz Ukev na tradicionalnem .Slovenskem plesu" v Celovcu, kjer smo slišali njih lepo petje. Zlasti pesem .Rož, Podjuna, Žila" nam bo ostala v lepem spominu, saj je pri večini domačinov, ki so jo slišali, vzbudila željo, da bi se bolj spoznali in da bi se prijateljski odnosi med nami in njimi še bolj po-
globili.
Tudi italijanske oblasti v Kanalski dolini želijo čim boljših odnosov s svojimi sosedi in to radi poživitve turističnega razvoja v tej dolini. V ta namen se je lansko leto v jeseni sestal v Trbižu ožji odbor konzorcija za turistični razvoj Kanalske doline, v katerem sodelujejo občine Trbiž, Naborjet, Pontabelj, Kluža in Do-nja. Na sestanku so izrazili željo, da bi bilo potrebno ustvariti še tesnejše vezi na turističnem in športnem področju z obmejnima deželama Avstrijo in Jugoslavijo. Za uresničitev tega cilja so že vzpostavili prve stike za povezavo Nevejskega sedla z Jugoslavijo in gorskega prelaza na Mokri-nah (Nassfeld) z Avstrijo. Sestavili bodo tudi program za realizacijo boljše povezave, da bodo kraji Trbiž, OvČja vas, Nevejsko sedlo in prelaz Mokrine dobili vse možnosti za turistični razvoj v enem samem športnem centru.
Iz Kanalske doline imamo še eno razveseljivo novico. Na željo trbiške občine je pokrajinski konzorcij za tehnično izobraževanje, ki je podrejen ministrstvu za šolstvo v Rimu, organiziral v Trbižu tečaj za slov. in nemški jezik, v katerega se je vpisalo 54 tečajnikov, pa tudi po končanem prijavnem roku se jih je še precej priglasilo. Na tem tečaju, ki je v prostorih strokovne šole v Trbižu, poučujeta prof. Valentin Kravina in prof. Giovanni Kravina. Res posnemanja vreden primer dobrih odnosov do svojih manjšin.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone
.Dobro, gospa. Upoštevam vašo vznemirjenost. Dajem vam štiriindvajset ur za premislek. Obljubljam vam, da bo hči prišla domov. Če bo v mestu nevarno, dobi službo v rajhu, kamor pojdete tudi vi."
Vso noč in ves dan je premišljala, kaj naj stori. Nikomur ni zaupala svoje težave. Rada bi imela Ano doma, hkrati pa se je bala, da je ne bi spravila v še večjo nesrečo.
Wolf jo je poklical točno ob določenem času. Pregovoril jo je in napisala je pismo:
.Moja ljubljena hčerka! V rokah majorja Wol(a sem, zaprta v Begunjah. Strašno trpim, bolna sem in zaprta v samici. Obdolžena sem sodelovanja z Osvobodilno fronto. Grozi mi smrt ali taborišče, kar je vseeno. Vrni se! Obe poj-deva prosti domov. Nič se ti ne bo zgodilo. Ne pusti me umreti! Tvoja ljubeča mama."
7
Jelovčan se je spopade) z majorjem Wol(om in gestapovskim aparatom z novih izhodišč. Vztrajno ga je obdajat s svojimi ljudmi in delal izredno previdno. Ni se ma-maral prenagliti, svoje načrte je razložil samo najožjim sodelavcem. Prevečkrat je Wo!f že zvedel za ukrepe, ki so ga neposredno ogrožali. Na pokrajinskem komiteju so se strinjali z njegovim predlogom, da bi privolili v pogajanja z majorjem Wolfom in poslali nanje člana pokrajinskega komiteja, s katerim se je želel sestati Wo!(. Pogajanja bi zavarovali vosovci. Na tako običajno mero previdnosti ne bi nihče gledal sumljivo, tudi Wolt ne, če bi za to izvedel od svojega agenta v pokrajinskem komiteju.
Druga važna naloga je bila, preprečiti gestapu vrivanje agentov v brigade. Zato so skleniti vzpostaviti tesno
zvezo terenske varnostne službe z vojaško. To zvezo je Jelovčan vzpostavljal skupaj z Bliskom. Obšla sta vsa središča skupin VOS in pripravljala teren na prihod divizije. Z njima je hodil spremljevalec.
Na Ostrom vrhu jih je v podzemskem bunkerju čakal Arti, vodja VOS v škofjeloškem hribovju. Z vojaške ceste, ki se je vzpenjala do obmejnih gora — tu so bile utrdbe stare države — sta zavila na gozdno pot, ki je kmalu izginila v visokem bukovem gozdu. Znašla sta se v strmi grapi, kamor je držala steza.
Bili so že tri dni na poti. Jelovčan je Blisku predočil najvažnejše probleme varnosti vojaških enot na posameznih področjih in nevarnosti špijonaže, ki grozi od posameznih nemških postojank in njihovih tipalk. Maksova zamisel, kako kljubovati gestapu, je bila teoretično jasna, skladna z navodili vodstva varnostne službe in partije. Bila pa je praktično težko izvedljiva. Nihče ni vedel, do kam je prodrla Wol!ova agentura, ki se je posluževala vseh sredstev — od denarja do skrivnostnih umorov.
.Zelo smo bili naivni, da nas je skoraj dve leti vodil za nos, preden smo se zavedeti, za kaj gre," je menil Jelovčan. On sam je pri vsem imel mirno vest, ker je že od začetka nasprotoval pogajanjem z gestapom. Slutil je, da ima gibanje od tega samo politično in vojaško škodo. Na pokrajinskem komiteju so se mu smejali, ko jih je opozarjal. Pregovarjali so ga, naj ne bo tako policijsko nezaupljiv in naiven. Rekli so mu, naj bo bolj .širok". Navajali so mu dokaze koristnega sodelovanja. Wolf jim je dobavljal o-rožje — sicer samo nekaj pištol — strelivo, zdravila in obveščevalne podatke velike vrednosti. Toda Jelovčan je bil trmast, vztrajal je pri svojem. Odklonil je, da bi mu priskrbeli legitimacijo, čeprav so mu obljubljali, da se bo lahko sprehajal po dolini in potoval z vlakom. Tudi tistega blaga ni maral, s katerim jih je oskrbel Wolfov tovarnar, predsed-
nik osvobodilnega odbora. Odgovarjat jim je, da, dokler ima zdrave noge, hodi najraje peš. Bil je velik gorolazec, pred vojno je oblazil vse vrhove v Alpah in Karavankah. V očeh nekaterih političnih voditeljev, ki so bili zelo ponosni, da so ukanili gestapo, je ostal naiven, nezaupljiv in ozek. Toda pri odstranjevanju izdajalcev, agentov in vrinjencev je bil trd, vztrajen in neizprosen. Zdaj, ko je Woltova vloga razkrita, bi se višjim lahko smejal. Pa se jim ne bo naglas, temveč prav potiho in sladko v pest. Ce bi se jim naglas, bi bilo to zanj lahko zelo nevarno. Šele če bo zajel Wolta, jim bo vrnil in se jim zarežal v brk.
Toda zajeti Wolfa niso mačje solze ... Nič več ni imel miru. Noč in dan se je gnal. Zamislil si je, da ga bo najprej obkrožil, nekako tako, kot napravijo lovci, ki zaslede medveda in slutijo v bližini njegov brlog. Seveda ga bo treba obkrožati v spoštljivi razdalji, da jih ne bi zavohal. Začet bo tam, kjer je bit začel Wolt proti njim. Tam, kjer je delovala Doris. Ona je prav gotovo magnet, ki ga bo še privlekel. Tam je začel presti niti, tja je vodila sled mnogih skrivnosti.
Škofjeloški vosovci so bili zbrani pred bunkerjem. Sedeli so na hlodih in gledali zaplenjene fotografije.
.Kaj pa imate?" je vprašat Jelovčan, ko so se pozdravili.
.Našli smo jih pri ubitem policistu," je dejal Arti, srednje visok, temnolas, lep fant z nenavadno drznim izrazom in živimi, črnimi očmi, oblečen v brezhibno uniformo ubitega nemškega oficirja. .Na, poglej!" je dal fotografije Jelovčanu.
Ta je sedel na hlod in vzkliknil:
.To je pa iz Rovt, ko je Cankarjev bataljon pobil policijsko patruljo." Na fotografiji je bila zasnežena pokra-

Ma stiki je folklorna skupina SPD .Zarja" v Železni Kapii, ki je biia Manovijena v minulem ietu. Kot znano, je medtem zabeiežiia že vr:to uspehov, o katerih smo v na Sem iistu posebej poročati.
Slovensko prosvetno društvo .Bitka" v Bitčovsu
vabi na igro
LEPA V j D A
v nedetjo 30. januarja 1972 i pričetkom ob 10.30 uri v farni dvorani v Seiah.
Ljubitetji odrske umetnosti prisrčno vabtjeni!
Društveni odbor
Radiše
l/
Inž. Danilo Kupper
petdesetletnik
V ncJe/jo 76. ;%MKgr;% je v ^rogM ^^žwe Zn yWj^re/jev o^^jd/ /wž.
;z Borove/j svojo pef-
Dar://^ vs/ r/o/^ro pozrrdwo. M je ?^Mo v prv//? vrsM/;, ^jer je š/o /rr gre z^ ^or/st/ M^je narobe
rra 7^oro^ew. Z M/Zw swo se ^rečcv^/Z poo!roejM rrov/rr^rsiv^, ^^<r^re i7! gospor/arstM, ^jer je 7?ov-že/ /epe KspeZ?e. D^rres /rrrd M%s Jw//arrf or/govorwo s/^ž/^o pr/ ne&/ ^cr/s^Z rvr^Z v 7*rgK (Fe/f/^/rc/ter:). ^\/j^/' o/?Z/nZ z^pos//rv/ p% n^jr/e Da-^//o ve^Mo eas r^r/Z za Je/o v s/oven-^ern p/arr/Msr^M, saj ^or pre<7-rrar/zorrrega o^ora 5/ofeMs^e-p/arr/rrs^ega Jrahva v Ce/ovca z nafančnosfjo Zr: č/os/eJrrostjo, %Z ^ je pr/rojer:a, s^r^/ za Jo/ro^/f pMrrZus^e ogaMzzae/je. Pre^/ ne^aj /e-^ je preje/ vZso&o p/arr/rrs^o pr/zrra-"jc .z/aro značko" za zas/age v p/a-mnstfa.
Cesr/r^aw o/? ž/v/jenjs^ew ja/^//eja s? pr/r/ražajewo Zn wa /z srca ze/Zmo ^ mnogo zr/rav//; /a aspesuZ/? /er.
Nadvse nas je pretresla v ponedeljek prejšnjega tedna žalostna vest, da je za vedno zatisnil svoje trudne oči Jernej Lampichler, po domače Kajžnikov oče. Čeravno je bil rajpi že v 80. letu starosti, tega Tilhce ni pričakoval. V petek je moral radi prehlada v posteljo. V ponedeljek se je kar dobro počutil, toda ob 8. uri zjutraj ga je nenadoma zadela srčna kap.
Rajni je bil rojen 24. avgusta 1892. 2e kot mlad deček je moral iti služit najprej v Kozje k Melanu za pastirja, nato k Janežu in nazadnje v župnišče za hlapca. Tako si je rajni služil vsakdanji kruh, za katerega takrat ni bilo lahko. Leta 1916 se je poročil z sedaj že rajno Elizabeto Thaler, rojeno Krojlič, s
katero sta skupno začela graditi pot v lepše in boljše življenje. Imela sta osem otrok. Najstarejši je postal duhovnik ter pel julija 1939 novo mašo. Toda niso še ovenele rože na novomašnem oltarju, ko je padla grenka kaplja v sladki kelih. Avgusta 1939 so rajnega orožniki kar po maši odgnali ter zaprli v župnijsko pisarno, čez nekaj dni pa z družino vred odpeljati v Celovec na zasliševanje. Po večdnevnem priporu je bila družina spet izpuščena. Toda zopet so prišli težki časi. Leta 1945, 19. januarja, je bil Lampichler aretiran ter z bolehno ženo in hčerkama Lizijo in Tilčijo odpeljan v celovške zapore, kjer je moral okušati strahote geštapovskega nasilja. Po treh mesecih zapora so se Lampichlerjevi zopet vrnili na svoj izropani dom in ga začeli obnavljati.
Rajnega Jerneja Lampichlerja smo v sredo 12. januarja ob veliki udeležbi položili k zadnjemu počitku. Velika množica žalnih gostov je bila zgovoren dokaz, kako priljubljen je bil Kajžnikov oče.
Pogrebne obrede je opravil sin Hanzej, pridigal pa je gospod prelat Aleš Zechner. Na domu je rajnemu v slovo zapel radiški mešani na pokopališču pa moški zbor, prav tako tudi med mašo zadušnico. Rajnemu se je za njegovo vzorno versko in narodno življenje zahvalil Hanzej Tolmajer in dejal, da rajni tudi v najtežjih časih, v trpljenju, lakoti in strahotah geštapovskih ječ ni klonil; bil je zaveden in nikdar se ni sramoval svojega slovenskega materinega jezika.
Rajni naj počiva v miru v domači slovenski zemlji. Sinovom in hčeram ter vsem sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje.
Bistrica pri Št. Jakobu
V	ponedeljek 10. januarja je v 86. letu starosti umrla bivša gostilničarka Katarina Roli, po domače Tišlarjeva mama. Njena gostilna je bila daleč okoli znana kot slovenska postojanka, kamor so pred vsem naši ljudje prav radi zahajali. Tišlarjeva mama je bila zavedna Slovenka, ki je mnogo žrtvovala za svoj narod. Sodelovala je pri kulturnih in političnih akcijah v občini Št. Jakob in tudi izven nje. Takoj po vojni je organizirala v Št. Jakobu takratno žensko organizacijo AF2 in bila aktivna tudi pri obnovi slovenskega prosvetnega delovanja v tem kraju.
V	sredo prejšnjega tedna so številni pogrebci spremljali pokojno
na njeni zadnji poti iz Bistrice na pokopališče v Št. Jakobu. Pogrebne obrede je opravit dotrtači župnik Andrej Karicelj. Tištarjevo mamo bomo ohranili v lepem spominu, sorodnikom, predvsem hčerki in obema vnukoma, pa izrekamo naše globoko sožalje!
NAŠA NOVA TELEFONSKA
ŠTEVtLKA____________________
V okviru preureditve telefonskega omrežja v Ceiovcu je biia spremenjena tudi števiika naših organizacij. Od takoj ima sedež naših organizacij v Casometergasse 10 ter Siovenski vestnik in knjigarna „Naša knjiga" nasiednjo teiefonsko števiiko: (0 42 22) 32$ SO.
Dunajska drsatma revija bo spet gostovata v Cetovcu
V dneh od 3. do 13. februarja letos bo v mestni hali v Celovcu spet gostovala Dunajska drsalna revija. Tokrat že trinajstič. Letos bo Dunajska drsalna revija prvič nastopala brez orkestrske spremljave, brez dosedanjega režiserja Willa Pettra in brez profesorja Roberta Stolza, skratka s povsem novim vodstvom in novim sporedom, ki se bo odvijal pod geslom „Nepozabne melodije". Prireditelji trdijo, da bo ta najnovejša produkcija po kakovosti zasenčila vse dosedanje. Boljšo kvaliteto so dosegli predvsem s trdim in vztrajnim delom, ki bi časovno odgovarjalo stotim celovečernim predstavam.
Umetniško vodstvo nove produkcije je prevzel znani filmski režiser Franz Antel, za koreografa pa se je posrečilo pridobiti baletnega mojstra dunajske Državne opere Wazlawa Orlikowskega. Ker še nikoli ni delal za kakšno drsalno revijo, je Orlow-ski ubral povsem novo pot in dal reviji podobo, ki je do sedaj še ni imela nobena drsalna revija na svetu. Za glasbo so prireditelji pridobili Roberta Opratka, ki je "Nepozabne melodije" priredil tako, da imajo slej ko prej značaj dunajske drsalne revije z mnogimi lepimi dunajskimi vižami in operetnimi melodijami, pa tudi moderno glasbo prikrojeno našemu evropskemu okusu.
V športnem delu revije prevladujejo inozemci. Nova velika zvezda na nebu umetnih drsalcev je vsekakor profesionalna evropska in svetovna prvakinja Hana Maškova, ki se prav posebno odlikuje v prizorih iz znanih operet "Ptičar" in "Kneginja čardaša". Tudi njen rojak Marjan File, najboljši umetni drsalec na evropskem in svetovnem prvenstvu, zna navdušiti gledalce, saj je njegov prispevek najboljši v novem programu. Posebnost zase sta Škot Ronnie McKenzie in njegova šarmantna partnerica Milena iz Češkoslovaške v prizorih ,,Orientalske noči" in "Netopir". Za zabavo in odličen šport skrbi telovadna skupina pod vodstvom Vaclava Zelenka, prav tako iz Češkoslovaške; Hamilton Brown ih Duncan Whaley pa sta brez dvoma najboljša komika na ledu. Ne smemo pa pozabiti tudi slavnega dunajskega drsalnega baleta, ki daje reviji svoj pečat.
Tako bo Drsalna revija tudi v novi obliki resnično doživetje za vse prijatelje plesne umetnosti na ledu. Za letošnje gostovanje v Celovcu vlada razumljivo spet veliko zanimanje in je pričakovati, da bodo posamezne predstave dobro obiskane. Vstopnice v predprodaji se dobijo pri Deželnem potovalnem uradu v Celovcu ter pri vseh drugih potovalnih uradih.
ZAHVALA
Vsem žalnim gostom, ki so 13. januarja 1972 pospremili k zadnjemu počitku na domače šmlhelsko pokopališče našo v 72. letu starosti nenadoma preminulo mamo
Marijo Močiinik
se prisrčno zahvaljujemo.
Naša posebna zahvala velja duhovnikom za žalne obrede, dekanu Srlencu, prevaljskemu dekanu Močilniku In kaplanu Der-zolu, dalje profesorju Milanu Kupperju, ki je zastopal bolnega ravnatelja Gimnazije za Slovence, kolegom z gimnazije ter vsem pevcem in pevkam za pretresijive žalostinke.
Prav tako prisrčna zahvala za vence In šopke ter za namenske denarne darove šmihelskl cerkvi.
Ne nazadnje zahvala vsem tistim, ki so v url nesreče priskočili na pomoč žalujočim ostalim.
Rajnico priporočamo vsem njenim znancem v blag spomin.
Prof. Štefan Močilnik v Imenu sorodnikov
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone
J'na, pobočje, poraslo s sadnim drevjem, sredi katerega is stala večja skupina Nemcev. Njihovi obupani pogledi bili uprti v sneg, kjer je ležalo v vrsti petdeset zmrzlih "j okrvavljenih trupel. Na drugi fotografiji so policisti nabodali trupla na sani, kakor drva. Na ostalih pa so bila '"p!a slikana iz bližine, ležeča v snegu, z zamrznjeno gro-*o na obrazih.
Fotografije so šle iz rok v roke. Vsi so se zbrali okoli olovčana, ki je dejal:
nTo se je zgodilo 12. decembra 1941. leta, dve uri ho-^o od tod, na Blegoški cesti, pred vasjo Rovte, kjer smo ^3 bili ustavili, vsi premraženi. Stražar je zagledal v snegu 3l°rto 52 nemških policistov, ki so imeli s seboj dva poli-'tska psa. Gregorčič nas je brž razporedil po zasneženem 9rniovju tik nad cesto, nekaj pa po obronkih senožeti pod j-3sto. Največ mitraljezov je postavil na čelo zasede, ki je ahko tolkla ves cestni lok, kamor naj bi bili zavili Nemci. ''S!' so nam čisto blizu, ne da bi bili kaj opazili. Tik pred lasedo sta psa prepodita zajca in se pognala za njim v 9'movje. Nemci so se zgrnili vkup, se ustavili in opazovali,
^oko
psa preganjata zajca čez senožet v grapo. Takrat je
'ohnelo vse orožje. V desetih minutah so bili pobiti vsi *T3zen enega, ki je pobegnil ranjen. Ujeli smo enega ranjen-fO' ga obvezali in ga izpustili v dolino, da je povedal, kako 1 bilo. Za čudo Nemci niso požgali vasi in napravili nič hu-39a vaščanom. Sam policijski generalmajor Schreier je Prišel raziskovat ta primer, ker smo jim pobili elitni oddelek Prostovoljcev, tako imenovano .letečo komando", ki je bila ^stavljena v glavnem iz izurjenih policistov, podoficirjev. „ hko orožja nismo zaplenili nikoli več s fako majhnimi ^orni. Imeli smo le dva mrtva in nekaj ranjenih. Zandar-^rijski polkovnik Handel se je jokal na pogrebu, poko-3'iSče junakov je dobilo petdeset novih križev."
Ko je Jelovčan dal Artiju naloge, sta odšla naprej.
8
Naslednji dan sta se Jelovčan in Blisk s spremljevalcem povzpela na Jelovico. Ze dve uri so se spuščali skozi gozdove, navzdol in spet navzdol. Ustavljali so se samo na razglednih točkah. Reka v dolini se je vila vse bliže. Odprl se jim je lep razgled na jezero sredi kotline, kjer so gospodarili nemški štabi.
Z vozne poti so zavili v mlad gozd, ki je počasi prešel v gosto smrečje. Stežka so se prerinili do steze, ki se je pričenjala šele v neposredni bližini taborišča.
.Prekleto so predrzni, saj so komaj tri kilometre oddaljeni od Nemcev," je dejal Blisk. Jelovčan pa je takoj odvrnil: .Kdo pa bi jih iskal samo nekaj minut nad reko, tik nad vežbališčem policijskih psov."
V taborišču .Straži", kjer je nadzoroval blejsko okolico vodja VOS Nestor s petimi tovariši, sta našla samo kuharja. Nestor in njegovi so bili odšli z minerskim vodom v akcijo. Utrujeni so sedli, kuhar pa jim je postregel s črno kavo, kruhom in suhim mesom.
.Vidiš, Blisk, tu imajo že začetek komunizma, saj si hrano delijo po potrebi."
.Seveda, kaj pa hočemo," je dejal kuhar. .Sovražnik je tako blizu, da skuhamo samo enkrat na dan, in to ponoči, za vse tri obroke. In še takšna drva imamo, ki dobro grejejo in ne kadijo," jim je pokazal koš smrekovih trščic, olupljenih in dobro presušenih.
Ko so se najdeli, so se vzpeli na skalnat izrastek in se zazrli proti Blejskemu jezeru, ki ga je oblivalo pomladansko sonce. Niso dolgo počivali, ko se je med drevjem prikazala kolona. Med prvimi je Blisk zagledal fanta z orlovskim nosom in nemškim šmajserjem na prsih, za njim pa še tri fante, otovorjene s polnimi nahrbtniki in mitraljezom.
.Kje pa ste bili?" je vprašal Jelovčan, ko so odlagali bremena.
.Obiskali smo najpredrznejšega Nemca, Besarabca, ki so ga naselili na Remčevem posestvu, tik pod Jelovico. Zaplenili smo strojnico. Kar poglej si jo!"
Jelovčan je vzel v roke lično zbrojevko in jo potežkal.
.Glej hudiča, da je imel celo mitraljez?!"
,Ne samo mitraljez! Vsa družina je bila oborožena, z otroki in ženskami vred. Tudi pet pušk in nekaj zabojev ročnih bomb smo jim vzeli. Vsi so bili oboroženi. Domačijo so spremenili v pravcato trdnjavo. Dohode so prepletli z žico."
Kuhar jim je razdelil zajtrk. Jedli so kar z menažkami med nogami, z velikim tekom.
,Od hudiča so ti ljudje! Decembra je napadel domačijo bataljon Prešernove brigade, pa so odbiti napad. Zato smo jih premamili z zvijačo. Naš zaupnik je gospodarju telefonično sporočil z občine, da je prispel cement za gradnjo njegovih utrdb in da naj takoj pride ponj. Mož je takoj zaprege!. Ko sta bila s sinom za ovinkom in sta po mostu prešla reko, smo se priplazili iz grmovja. Presenetili smo žensko in mlajše otroke in jim pobrali vse, od orožja do krav, ki jih Triglavski in Martin vlečeta za seboj na Jelovico. Veleli smo jim, naj se v desetih dneh izselijo, ker jim bomo drugače zažgali."
.Prav je! Kar krepko udarite po vseh priseljencih. Taki zajedalci bi nas radi uničili."
Ko so se najedli in oddahnili, so se Jelovčan, Blisk in Nestor umaknili na vzpetino k smreki, kjer je bila klop. Tu so bili lahko sami. Jelovčan je obrazložit Nestorju, kako je z Wolfom in kaj namerava vodstvo. Nestor je pazljivo poslušal, ko pa je Jelovčan končal, je dejal:
.Prav težko sem te čakal. Zdaj se nam je ponudila priložnost, da učinkovito ukrepamo. Blejski frizer, po imenu

Nekoč so živete škarjice. Bile so tanke, svette in ostre, a ne preostre. Prišle so k hiši skupaj s šivalnim strojem. Šivalni stroj se je svetil in da bi ostal dolgo lep, so z njega vsako jutro obrisali prah in tako skoraj nikoli ni bil prašen.
Se svetlejše so bile škarjice. Ker so bite to najmanjše škarjice v hiši, so se imenovale Male škarjice. In ker so bile nežne, so rezale same nežne stvari.
Nič trdega in grobega ne režite z njimi,
DOMAČA ZABAVA
#	PUC FEMMS )Z PEPELA
Ta trik vam gotovo ne bo uspet, če ga ne boste prej nekajkrat vaditi. Je pa žeto tahek. Odrežite dve sviteni niti, dotgi 25 cm. Po možnosti naj imata barvo kože. Eno od teh niti zmečkajte tako, da bo čisto majhna, in jo skrijte v pregibu patca (vadite!) ati med pat-cem teve roke. Drugo nit — gledalcem tabko gostobesedno razložite, da je to nit, ki je bita stkana iz puba pravljičnega nesmrtnega ptiča Feniksa — držite z desno roko, vaš pomočnik pa naj jo prižge. Pepet ulovite po možnosti v cetoti v dlan teve roke. Pepet sedaj med vsem mogočim hokus-pokusom zdrgnite med obema rokama. Medtem neopazno vzemite drugo, zmečkano nit, jo raztegnite in pokažite gledalcem. Nezaupneži med njimi jo tahko zaradi kontrole izmerijo.
#	ZA DOBRE NOSOVE
Na mizi stoji 10 skodelic za turško kavo v eni vrsti; v vsako damo začimbe ali dodatke za kuho z močnim vonjem. Zadostuje, če vsebuje vsaka skodelica samo kavno žličko začimbe. Med drugim so primerne: kava, cimet, kakao, muškatni orešek, vanilijin sladkor, kamilični čaj in janež. Vsak igralec ima čas eno minuto ovohati vse skodelice in si zapomniti vrstni red vonjav. Nato se vrne na svoj prostor in napiše, kaj je ovohal. Na koncu objavimo pravilni vrstni red vonjav. Vsi podčrtajo začimbe, ki so jih pravilno ugotovili. Kdor je napisal vseh deset vonjav brez napake, zmaga.
8 K A R J ! C E
je gospodinja vsakogar opozarjala. Zanjo sla pomenila šivalni stroj in škarjice premoženje.
S šivalnim strojem je šivala samo ona, Male škarjice pa so jemali vsi po vrsti v roke in so z njimi tudi previdno ravnali. Rezale so najnežnejše, najbolj krhke stvari in so tako živete svoje mirno, a lepo življenje.
Rezale so tanko, batistno platno za srajce in prtičke. Takrat so se kopale v belini in svežini in hitele natanko po kraju, kakor ga je začrtata gospodinja.
Drugi dan so rezale svilo, da je šumela in se zvijala pod njimi in pod gospodinjinimi rokami. Prve so občutile svileni hlad obleke, ki je bila namenjena gospodinjini hčerki. V dotiku s svilo so postale Male škarjice še nežnejše.
Tretji dan so izrezovale zobčke, s katerimi je bila obrobljena blazina za dete.
Četrti dan so rezale svilen papir za zmaja, ki ga je lepil gospodinjin sin, in čisto malo je manjkalo, pa bi poletele z zmajem visoko nad hiše. Fant je hotel obesiti Male škarjice zmaju za rep, a si je zadnji hip premislil. Položil jih je v predal in tam so tiho počakale na peti dan, ko so urne, svetle in ostre, a ne preostre, odrezale deklici Hani koder zlatih las za spomin na njena otroška leta. Lase je gospodinja shranila v majhno šatu-Ijo.
Šesti, sedmi in osmi dan so Male škarjice rezale barvaste nitke, s katerimi so prepletli zavese na oknu.
In potem so nekega dne izrezale iz modrine neba rožo. Nad rožino lepoto so vsi ostrmeli, a prehitro so sončni žarki odnesli rožo v svoj zaton.
Male škarjice so izrezovale nežnejše in najnežnejše stvari. Izrezovale so prvi in zad-
nji lunin krajec in odsev večerne luči v vodi in le malokdaj so še počivale v predalu.
Gospodinja jih je velikokrat iskala. Kje so naše Male škarjice? je spraševala.
Niso se mogle oglasiti, čeprav so bite v bližini. Iz dekličinega šolskega zvezka so izrezovale srnico.
Male škarjice so se znale prilagoditi vsaki roki, še posebno otroški, saj niso bile nikoli preostre.
Nekoč pa so zahtevali od Malih škarjic preveč. Hoteli so, naj izrežejo kopita za konja.
Vijak v Malih škarjicah je popustil. Razklale so se.
Bile so prenežne in vijak v škarjicah je bil pretenek, da bi jih mogel še kdo popraviti in bi še rezale.
Gospodinja je kupila nove škarjice, a te niso bile nič več tako tanke in nežne in svet-
ANKA SE SANKA
Ej, Anka se sanka — se sladko sme)), ker ona še Branka za sabo pusti...
Oj, Anka se sanka — in v sneg se zvaii, ne vidi več Branka, ko on se smeji...
In Anka se sanka — naprej se pod), je že mimo Branka, ki v snegu leži...
le. Bile so celo preostre in otroci niso smel! rezati z njimi.
Kaj pa šivalni stroj? Še živi?
Živi. Samo postaral se je in zaprašil.
Boste jeva nezgoda
Prijatelj prijatelja nekega prijatelja živi v Butalah. Da tam prebivajo Butalci, gotovo vsi veste. Tudi Boštej, prijatelj, stanuje tam. S Svojimi starši živi v moderni stoinenonadstrop-ni hiši. Zelo rad igra nogomet. A na žalost v hiši nima enakovrednega tovariša. Zato se vedno smeje; skoraj do onemoglosti.
Nekega dne je bilo na dvorišču posebno živahno. Pri neki družini je bil na obisku desetletni deček iz Anglije. Ta je bil trebušast in zelo neroden. Ni znal butalskega narečja in je govoril le po pisavi. Ko ga je Boštej vprašal, če hoče igrati z njim nogomet, je ta privolil:
Njegova igra ... Na! Boštej je moral na stranišče. Šel je k stanovanju. A staršev ni bilo doma. Zato je hitel k hišniku in ga prosil za lestev. Toda ta je bila veliko prekratka. Segala je le do petintridesetega nadstropja. Boštej je

dolgo premišljal in nato splezal nekoliko nazaj. Odžagal je spodnji kos ter ga dodal zgoraj. A lestev še vedno ni bila dovolj dolga. Moral je še trikrat dodati. Ko je končno dospe! do stanovanja, je šel najprej v svojo sobo ter vzel časopise; kajti branje časopisov na stranišču je njegova navada. Bral je in v presledkih sprožil splakovanje.
Toda glej!... Nenadoma mu je spodrsnilo in obvisel je v školjki. Tako se je ustrašil, da sprva ničesar ni zmogel. S časom pa se je znašel. Dolgo je premišljeval, kako bi se rešil ia te zagate. Toda nič pametnega mu ni šinilo v glavo. Tako se je moral zadovoljiti samo s časopisi. Tudi tu ni našel namiga. Ko pa je prebiral oglase v časopisu, je nenadoma naše! rešitev.
Bral je:
.PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO BUTALE nujno išče dva moža, ki znata uporabljati cev!"
Stekel je k telefonu in poklical gasilce. Ti so mu obljubili, da bodo kmalu prišli. Toda Butalci se ne ravnajo točno po uri. Tako so minile tri ure. Gasilcev še vedno ni bilo. Boštej je že skoraj obupal.
Ko je po petih urah zapel hišni zvonec, je veselo hitel odpreti. Gasilcem je pripovedovat svojo nezgodo. Ti so sočustvovali s fantalinom ter ga rešili. Od veselja se je pognal na strop. Gasilci so zopet odšli, kajti v Butalah imajo vedno veliko dela.
Eno pa si je Boštej zapomnil:
NIKOLI VEČ NE BO TAKO NEPREVIDEN NA STRANIŠČU! Mohar Andrej
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone
Luka, mi je bil sporočil, da bi se neki Pewalek, Wol(ov tolmač, po rodu Čeh, rad povezal z nami. Pripeljali so mi ga v bližnjo vas onslran reke. Fani je napravil vlis poštenjaka, ki si želi iskreno sodelovati z nami. Navedel je več naših znanih ljudi, s katerimi je že sodeloval v Ljubljani. Zdi se mi, da ima osebne račune in da bi se rad maščeval Nemcem. Sicer pa kdo ve — morda bi nam ga rad Wol( podtaknil? Opozoril me je, da so poslali iz zaporov kakšnih trideset agentov ,na teren'; imen pa ni mogel izdati, ker jih pozna samo po šifrah. Povedal sem mu, kaj nas predvsem zanima. Obljubil je, da nam bo priskrbel podatke o organizacijskem sestavu gestapa in drugih tajnostih."
Jelovčan je grbančit čelo in premišljal, če to ni nova Wolfova zanka. Kljub temu je dejal, naj obdržijo zvezo in čimprej ugotove, če je Ceh iskren, če pa ni, naj ga čim-prej zatolčejo v zemljo.
Nestor se je skrivnostno nasmehnil in dodal:
.Imamo še eno možnost. Dobil sem zvezo s človekom v žandarmerijskem štabu, podoficirjem, ki dela v arhivu. Tvegal sem in odšel na zvezo, v hišo na obrobju Bleda. Čakal sem prek domenjenega roka, bil sem že nestrpen. Tedaj je gospodar zagledal med drevjem oboroženega Nemca. Ker ni vedel, da gre na sestanek, je dejal, naj stopim za vrata in ga česnem s sekirico, če bo zavil v hišo. Seveda sem mu povedal, za kaj gre. Nemec je vstopil nekolikanj plaho; šele žganje in klobasa sta naju zbližala. Je Tirolec, nemški komunist, ki želi sodelovati z nami."
Nestor je vstal in se napoti) v kolibo. Prinesel jima je nahrbtnik nemških dokumentov in jih razstavil kar po tleh.
Blisk in Jelovčan sta se razgledala po papirjih, Nestor pa jima je izročil ovoj, kjer je bilo nekaj stvari že prevedenih.
Tu je bilo poročilo o napadu na Mošenjsko planino takoj po dražgoški bitki, ki ga je izvedel žandarmerijski smu-
čarski odred. Tu je bilo črno na belem, da sta gozdar Koš-mrl in njegov sin izsledila partizane in javila Nemcem, kje so se ustavili sredi gozda na planini. V boju je padlo štirinajst starih partiznov.
,No, vidiš Blisk. To je tisti, ki smo ga kasneje s sinom vred zajeli v gozdarski koči na Martinčku. Doživela sta takšno smrt kakor naši ranjenci v koči, ki so jo bili zažgali Nemci. Živa sta zgorela ..."
Med poročili je bilo mnogo zanimivih opisov posameznih izpadov in drobnih izdaj. Te so zagrešili nekateri že mrtvi izdajalci in nekateri še živi, ki se sedaj izdajajo za pristaše Osvobodilne fronte.
.Malo nerazumljivo je, kako more delati ta človek. Kar naprej nam prinaša v telečnjaku dokumente iz prejšnjih let. Vse, kar izve o sedanjem dogajanju, nam poroča. Resno me skrbi, kaj bo, če bodo pregledali arhiv. Ne bi rad izgubil dobrega obveščevalca, ki nas večkrat opozori, kdaj in katere naše ljudi bo .obiskala' žandarmerija, pa kdaj in kje bo hajka."
.Vso srečo mu želim," je dejal Jelovčan. .Opozori ga, naj bo previdnejši. Te reči pa pošljite dobro zavarovane naprej na korpus, in to čim preji"
Jelovčan se je igral z bombo na pasu in gledal v veje smrek, Nestor pa je pripovedoval o mreži, ki so jo razpredli okoli nemških ustanov, uradov in enot. Kar uspešno deluje, je dejal. Jelovčan je bil vesel, da je Nestor prodrl tako blizu nemškega vodsta. Rekel mu je, naj dela tako naprej in se poslužuje vseh sredstev, toda dvakrat naj bo previden pri vseh Wolfovih ljudeh. Nestor mu je še povedal, da nameravajo pridobiti Wolfovega šoferja in da so stiki z njim čedalje boljši.
Sredi pogovora jih je zmotil stražar. Prišel jim je povedat, da se približuje reki večja skupina Nemcev s psi. Vstali so in se z orožjem v rokah napotili na ogled. Iz za-
kamufliranega zaklona vrh skalne gredine so pogledal' skozi daljnoglede. Uzrli so besno lajajoče pse, ki so jih vodili na jermenih policisti. Pred njimi pa sta šla dva razcapana jetnika.
.Ne bo sile. Ti ne pojdejo čez reko. Policijska šota na teh travnikih uri pse v sledenju in napadanju živih lutk. M' smo jih navajeni. Večkrat jih opazujemo, kako se podijo po travniku, vpijejo in preganjajo ljudi in pse. Včasih se zgodi, da prebredejo reko. Most so sami odstranili. Zanje se tostran reke začenja Bandengebiet, kjer šola prehaja ^ prakso. Že večkrat smo premišljevali, da bi jih pošteno nažgali. Škoda, da je svet tako nepripraven za zasedo. Težko bi se jim priplazili v bližino, še teže pa bi se umaknili."
Spustili so se nazaj v taborišče; še dolgo so slišali bevskanje psov in posamezne strete.
.Prav nič prijazna soseščina," je meni) Blisk. .Kar dobro živce imajo ti fantje. Prav nič prijetno ni večer za večerom laziti po gmajnah okoli jezera in iskati zveze. Če že policisf' dremljejo v zasedah, so psi gotovo budni."
9
Major Wolf se je temeljito posvetil von Graffu. Spoznal je, da uničiti sovražnika ni lahka reč, še teže pa je sovražnika pridobiti za prijatelja. Komandant varnostne poli-cijie in varnostne službe ga je pooblastil, da napravi kontrolo v zaporih in oprezno preveri obnašanje poveljnike Gučka, o čigar lojalnosti do državnega vodstva je začele varnostna služba dvomiti. Za sodelavca mu je dodelil vo" Graffa. Zasumil je, da je prišlo do te kombinacije zato, de bi preverili tudi njega. Ugotovil je, da von Graff nadaljuje spletkarjenje proti njemu, ki ga je začel že major Bock, e mu ga ni uspelo dokončati. Podobno usodo je želel tud' njemu, von Graffu, ko je potrkal na vrata njegove pisarne-
v prihodnji


Lawrence T reat:
Zdaj je vsega konec. Časniki so objaviti vsa glavna dejstva in tudi Elenino sliko. Ko sem zadnjič videl "jene vedno vesele in bleščeče oči, sta iz njih žarela strah in groza.
Vozila sva se z mojim avtomobilom. Leto dni sva bila poročena in še nikoli tako zaljubljena drug v drugega kot takrat. Proti večeru sva se odpeljala nazaj, da bi se preoblekla in šla na večerjo v najino restavracijo.
Ko sem vozil, sem se pogosto ozrl nanjo. Nenadoma so se Eleni-"e oči razširile od strahu.
— Pazi, Peter.
Pred sabo sem zagledal avto, ki "ama je vozil naproti.
Pozneje so tisti štirje iz tega avtomobila trdili, da sem peljal prehitro in po levi. Toda to ni bilo res. hljim ni bilo nič. Jaz sem se malo Potolkel in dobil sem slab pretres možganov, zato sem dve uri ležal v omedlevici. Toda Etena ...
Ko sem bil že ves omotičen, so
me v bolnišnici prosili, ali lahko njeno srce vsade nekemu dekletu s hudo srčno napako. Privolil sem zaradi Elene. Vedel sem, da bi si tudi ona to želela. Bila je tako dobra.
Ne bom vam pripovedoval o dneh groznega trpljenja. Mislil sem, da ne bom preživel izgube drage Elene. Nekaj mesecev pozneje sem si zaželel videti dekle, ki je živelo z Eleninim srcem. Poklical sem Margareto Rilkins.
— Peter Selden tu, sem ji dejal.
Vedela je, kdo sem. Predlagal sem ji, da bi se dobila zvečer, in privolila je.
Margaret je bila lepo dekle. Vendar, čudno, tako neprijetno sem se počutil pri njej. Živela je s srcem moje Elene ...
Ponudila mi je martini. Spraševal sem se, kako ve, kaj imam rad.
Mar me ima to dekle rado? Med večerjo sem opazil, da bi mi rada ugajala. Pripovedovala mi je o knjigah, ki sem jih rad bral, o jedeh,
ki so mi bile všeč. Spoznal sem, da ve marsikaj o meni, čutil sem, da bi rada zamenjala Eteno.
Sovražil sem jo.
Bila je preveč pametna, da bi o-menila Eleno. Pripravila se je na srečanje z mano. Morda bi se rada poročila? Tako je! Pripovedovala mi je o svojem bogastvu, o svoji osamljenosti. Zdi se mi, da je bila prepričana, kako je ustvarjena zame, ker je njeno telo sprejelo Ele-nino srce.
Ko sva večerjala, sem se trudil, da se nisem dotaknil njene roke. Ves čas sva molčala. Margaret me je molče, z očmi vabila, naj preživim noč pri njej.
Spomnil sem se. Spomnil sem se večera dve leti poprej, ko mi je Etena zaželela lahko noč pred svojo hišo. Prijel sem jo za roko, preden je lahko pobegnila. Takrat sem jo zaprosil ...
Margaret ni bila preveč vsiljiva.
— Imel sem utrudljiv dan, jutri pa me čaka še več dela. Če nimate nič proti, bi se zdaj poslovil.
— Imam, se je nasmehnila Margaret, toda kaj hočem ... Kdaj vas bom spet videla?
— Jutri ...
Naslednji dan nisem mogel delati. Popoldne sem šel ven. Begal sem po polju in dolgo razmišljal.
Margaret je bila zaljubljena vame, to sem videl. Pa bi me imela rada tudi, če v njenih prsih ne bi bilo Elenino srce? Zanimala se je zame, hotela je postati tisto, kar je bila Elena.
Bil sem ves razburjen. Moral sem se odločiti. Zvečer sem šel k njej.
— Strašno sem vznemirjena, mi je iskreno dejala, tako kot tudi vi.
— Prav imate, sem priznal. Ves dan sem razmišljal o naju. Popolnoma sem zmeden ...
Nenadoma sem si zaželel objeti to dekle in poslušati, kako bije srce, srce moje Elene.
Strmel sem vanjo. Mislim, da je razbrala moje misli. Nepremično je stala in čakala mojo odločitev.
Zdaj je vsega konec. Dobro mi je. Tako vsaj mislim. Policije še ne morem poklicati. Moram se prej prepričati, da srce ne bije več in da nikoli več ne bo bilo.
Bil sem previden, ko sem streljal, da ne bi zadet srca.
Saj to je bilo Elenino srce.
[Anekdote)
{ : Ko je angleški igralec Cedric Hardwick ie nekaj desetietij = gj živei v Ameriki, so ga vprašati:
„Mar je res, da bosle zaprositi za ameriško driavijanstvo, E ^ ko ie tako doigo živite v Združenih državah!"
.Ne bom!" je odvrni! Hardwick in pojasnii: .Misiim, da An- E § 9iija v razdobju ene generacije poieg indije ne bi mogia zgubiti E s še mene."	E
Sovjetskega premiera Nikito Hruičova so vprašaii, če ima E Sovjetska zveza kakšno tajno orožje.
.Moje tajno orožje je jezik!" je odgovori) predsednik sov- = jetske viade.
Ameriški tiimski igraiec James Stewart je med obiskom v = ^ Španiji doiive! razočaranje. Najboijši madridski hote!) namreč Š g ne sprejemajo gostov, ki so po pokticu igraici.
.!n kako ti je uspe!o, da si kijub temu dobi! sobo v hotetu!" = ^ je vpraša! igraica eden njegovih prijateijev.
.Preprosta reč!" je odvrni! Stewart. .Prigtas!! sem se kot ge- = § nera! ameriškega ietaistva."
!n za rezervnega generaia to niti ni bito pretirano.
S	§
""""tmttHmmmttmHummmmHmntHmunnmmmnmmumnHmtmutmmmutttmnHmumHmnmumm)
VIŠJA SILA
2/ff/g f?:ož ŽfH%, /J SC fMStd JoMo rdZH?Mf/d. *^a&or je	sta se /oči/d, pa M po praw/:7? raz-
<ku7a Mr sta :we/a. On je JoM MMM&, ona ^'c^tričn; /onec, on ventilator, ona /ZM/n/^, ona eno, o? drngo soM. Osta/a ;e samo e/e^tnčna pečM, Mr ?'Ha vf(7e/a, MM /?i si jo raziJe/i/a. Potem ji je on 'z samega ^avaiirstva prepasti/ venfi/ator in MM/wi&, ^ze/ pa je pe<%o.
.Vaj M," si je mis/i/, ,Mj /J jaz, novopečeni sa-s to ropotijo/"
M pravici poveJano, /n/ je prepričan, <7a ne Zrn po-^"a/ v svoji so/n. ZVsoi/a osaMjeM//) Mi; je pač ta&a,
o<Z zore Jo mra&a prečepijo v kavarni...
Mineva/o je po/etje. Njegovo živ/jenje ni Mo ravno toi/a znale/ se je. Na vse se č/ove& privai/i.
Zn ta in tam sta se sreča/a.
«NgM ti gre/" je vpraša/ zgsM/J;fno.
.Od/ično/ NiM/i mi ni s/o M/;e/" ma je oi/govori/a. , Potem je pris/a jesen. Zače/o je t/eževati. Vi Jeti je "o, (Za pai/a s popastom, to/iM je Mo Ježja.
Set/e/a sta sama vsaZ: v svoji soM
ZZo/gočasi/a se je ona, (Zo/gočasi/ se je on.
..Spis?" je vprasa/a ona sMzi vrata.
.Ne/" j/ je oi/govori/.
.Naj prav ma/o oiZprem vrata, iZa se Z*ova pogo-"^3rja/a?" ga je proseče vpraša/a.
.Oi/pri," se je iZe/a/ ravnoč/asnega.
.Nam pojiZeš nocoj?" ga je vpraša/a, Ja Zn' priče/a
Pogovor.
.Nam naj grem po tem Ježja?" ji je reM/, Ja Zn ji P"c ojgovori/.
. Mo/ča/a je. 7*o je njema s/o na živce. ŽaMj je sp/oZ) ipr/a vrata? Vpraša/ io ie začaJeno;
vrata? Vpraša/ jo je začaJeno.' .ZJ/ se mi, Ja ti je Jo/gčas?"
oJ/očno.
.ŽaMj si pa oJpr/a vrata?"
.Ni/" je oJgovori/a . .Za J?2ičeZ,.
.. .Zato, Ja Zn ti poveJa/a, MMen ' i in za/opatni/a vrata.
Ne&aj Jni nazaj ma je znanca ndpovfJd/g:
je zZ?aJa/ njegov si/" ma je zaZ^ra-
„PoZ*ota/ se Z*oš z ženo."
./az? NiM/i/" je protestira/.
.Naj vama je neM višja si/a," je naJa/jeva/a z/o-s/atno.
.Niti tristo Bajičev naja ne M spravi/o sMpaj/" ji je zaZ*rast/ in oJše/.
ZZ/aJna zima je vJr/a v njegovo soZ*o.
Ve Je/ ni, MM naj živi v mrz/i soZn. PeJaj se je spomni/ pečM. Nežno je PoZrisa/ pra& z nje in jo v^/ja-či/. No je zvečer priše/ Jomov, so se v soZn sveti/e žareče spira/e. ČaJovito je Jomače ognjišče, čeprav je e/eMrično/ Z/oMo je pomis/i/ na ženo: .Po/eti je ščeZ?e-ta/a ona, zJaj ščebetam jaz/"
Zas/iša/ je Zojaz/jivo trganje na vrata.
.y4M/" je pomis/i/ ZMMgos/dvno in mo/ča/. PrMnje se je ponovi/o.
.Mi si ti?" je vpraša/ z nas/aJo.
.Smem vstopiti?" je vpraša/a.
.ZJaj sem ti JoMr, M te ze/?e?" jo je zMJe/.
.Sebična zverina," je zasi^a/a in amo/^ni/a.
Nas/eJnjega Jne sta se trči/a pri vratih. V roMZ? je Jrža/a novo pečM. Pog/eJa/a ga je zviš&a in oJš/a v soZ^o. Z?i/ je jezen, ^er se je osamosvoji/a. OJše/ je v mesto. Zvečer se je vrni/ ma/o okajen. VŽJjači/ je peč^o. NenaJoma tres^, Ms^, nato pa tema Mt v roga.
.Nesrečnež/" je zasto^a/a s^ozi vrata. .Naj si stori/?"
NeMM se je Jotipa/ Jo sveče in popravi/ varova/M. Ponovno je v^/jači/. Zopet trcsZ: in tema. Sta/a sta Jrag oZ< Jragem v temi.
.Naj Z*ova zJaj?" je vpraša/a tiZ?o.
Pre^/eta tiZ?a žensAa vprašanja v temi/ Stopi/ je na ZmJniZ: in popravi/ varova/M. VeJe/ je, Ja je ZJa preveč obremenjena.
„ Vb/jači/" ji je rebe/.
.Naj Z<oš pa ti?" je boječe vpraša/a.
Sbomigni/ je z rameni.
.PojJem ... v bavarno."
Stopi/ je prej vrata in začati/ zimo, teJaj pa...
... ZjaJje božji, babo top/e robe je ime/a njegova bivša žena. Pop/e babor Jeset pečb bbrati.
DR. TONE FERENC:
Predzgodovina
neke „znanstvene" ustanove
(7. naJa/jevanjej
Dr. Rainer je nato povedal, da se je dogovoril z ministrom dr. Ru-stom, da bi ta prevzel inštitut v finančni proračun, ne da bi ga vezali na kakšno univerzo (podobno kakor so to storili z državnim inštitutom za zgodovino nove Nemčije). Toda ponovno se je zadeva zapletla pri dr. Harmjanzu, ki je povedal, da dovoljenje za ustanovitev inštituta še ne pomeni odobritev sredstev, o čemer mora odločiti državni minister za finance. .Gauleiter Rainer je v tem videl birokratsko oviro, ki je ne more razumeti, ker so mu profesorja Harmjanza opisali kot zelo aktivnega in vsemu formalnemu nenaklonjenega človeka." Ponovno so na konferenci zavrnili predlog o povezavi inštituta z graško ali dunajsko univerzo, češ .da bi od tam samo poskušali biti varuhi dela na Koroškem, če ga že ne bi kar oteževali." Zato so razpravljali o svarilu dr. Harmjanza, naj ne ustanavljajo .državnega" inštituta (Reichsinstitut), ker bi ta nato prišel v pristojnost notranjega ministrstva. Ugotovili so, da jim ne preostane nič drugega, kakor da ustanovijo .pokrajinski" inštitut (Gauinstitut). Dr. Rainer je obljubil, da se bo na sestanku z ministrom dr. Rustom v Salzburgu 18. marca zavzel za to, da bo raziskovalna ustanova v Celovcu pokrajinski inštitut in popolnoma neodvisen od dunajske ali graške univerze.
Končno so razpravljali še o namestitvi raziskovalnega kadra. Dr. Rainer je za vodjo inštituta predlagal profesorja dr. Kranzmayerja, za glavne sodelavce pa dr. Klebla za srednjeveško zgodovino, dr. Guntherja Glau-erta za geografijo, dr. Georga Graberja za etnografijo, dr. Paulsena za slavistiko in še profesorja Gienharta. Skupno naj bi sistemizirali deset delovnih mest za raziskovalce. Za poslovodjo so predvideli Ungerja. Ob tej razpravi je rektor munchenske univerze dr. Wtist predlagal, naj bi se inštitut zvezal z milnchensko univerzo, ker ta drugače ne bi pustila dr. Kranzmayerja, da bi jo zapustil, saj ima on edino stolico za slovenski jezik. Inštitut naj bi vodil iz Munchna in naj bi en semester delal tam, drugi pa v Celovcu. Dr. Wust je še svetoval, naj bi predvidene sodelavce zaposlili le kot zunanje sodelavce za določene raziskovalne naloge.
Na tej konferenci se je dr. Rainer dogovoril s predstojnikom Himmler-jeve ustanove „Das Ahnenerbe" Sieversom, da bo sprejela vodjo in sodelavce inštituta v svojo sestavo.
Kakor vidimo, ohranjeni ali nam dostopni dokumenti od januarja 1942, tj. približno od takrat, ko je šef civilne uprave za Gorenjsko dr. Rainer nasledil Kutschero, omenjajo novo ime za predvideno raziskovalno ustanovo v Celovcu. Namesto da bi ga imenovali inštitut za preučevanje .nemško-slovenskih kulturnih odnosov", so mu dali novo ime .inštitut za preučevanje koroške dežele". Verjetno so ime spremenili iz dveh razlogov, prvič, da ne bi navzven preveč očitno poudarjali njegovega protislovenskega cilja, in drugič, ker so raziskovalno področje inštituta razširili z Gorenjske na tisti del Koroške, kjer živijo Slovenci. Dr. Rainer in Maier-Kaibitsch sta bila namreč soglasna, da ni mogoče .rešiti" gorenjskega vprašanja, če prej ne rešijo koroškega.
Kaže, da se je na Koroškem ravno v letu 1942 začela nova nacistična protislovenska ofenziva, ki so jo pripravljali že v letu 1941. Ob preseljevanju Nemcev iz Kanalske doline na Koroško je Maier-Kaibitsch kot vodja pokrajinskega mejnega urada (Gaugrenzlandamt) v Celovcu aprila 1941 dal pobudo, da bi dali posestva zavednih Slovencev na Koroškem nemškim priseljencem iz Kanalske doline. Po izjavi samega Maier-Kaibitscha na sodnem procesu leta 1947, naj bi Himmler aprila 1941, ko je v Celovcu izdal že omenjene smernice za množičen izgon Slovencev iz Gorenjske in Mežiške doline, govoril tudi o potrebi po izgonu .50.000 Slovencev" iz KoroškeM Gez nekaj mesecev, tj. 25. avgusta 1941, sta Maier-Kaibitscheva pobuda in to Himmlerjevo stališče našla izraz v Himmlerjevi odredbi o preselitvi kanalskih Nemcev v južni del Koroške, Gorenjsko in Mežiško dolino ter o nasilnem izgonu in zaplembi imetja kakih 200 narodno zelo zavednih in protifašistično usmerjenih slovenskih družin iz Koroške. Sredi aprila 1942 so zbrali v taborišču Zrelec pri Celovcu in odpeljali v nemška preseljevalna taborišča okoli tisoč koroških Slovencev. In Maier-Kaibitsch je na zborovanju pokrajinskega urada za narodnostna vprašanja v Celovcu 10. julija 1942 poudarjal:
.Dogodki na Balkanu v preteklem letu so nam dali priložnost, da na območju severno od Karavank napravimo konec s tako imenovano slovensko manjšino. Od tistega časa na Koroškem ni več nobenega slovenskega manjšinskega vprašanja ... Treba je enkrat za vselej storiti konec z vin-dišarskim občevalnim jezikom in sicer tudi v zasebnem življenju. Na ozemlju severno do Karavank je treba govoriti nemško; to je treba doseči z vsemi sredstvi... Naša prva in najpomembnejša "haloga v prihodnosti je torej iztrebljanje slovenskega jezika iz javnega in zasebnega življenja."^
Razumljivo je torej, da so koroški nacisti v raziskovalno območje predvidenega inštituta vključili tudi s Slovenci naseljeni del Koroške in za ta inštitut tudi določili novo ime. Za sedaj še nimamo podatkov o nadaljnjih pripravah na ustanovitev inštituta. Ne vemo še tudi, kdaj so se odločili, da bodo njegovo ustanovitev časovno povezali s proslavo obletnice koroškega plebiscita. Nekaj dni pred to proslavo, tj. 3. oktobra 1942, je dopisnik ali časnikar B. Petrei v časniku .Karawanken Bote" na podlagi razgovora z vodjo pododdelka II d v uradu državnega namestnika za Koroško dr. Medwethom objavil članek .Zavod za raziskovanje karntnerske dežele." Bralec je že po podnaslvu članka .Nemška znanost zoper panslavistično propagando" lahko slutil, kakšen znanstveni inštitut snujejo v Celovcu, še bolj odkrita sta v članku samem:
.Po vrnitvi Oberkraina ima naš Gau nalogo, da to deželo organično zopet popolnoma uvede v državno zvezo. Da se je moralo to nalogo rešiti tudi na znanstvenem polju, je bilo od vsega početka jasno. Zaradi tega je bila ustanovitev zavoda, ki se je izvršila na pobudo Gauleiterja, brezpogojna nujnost. Vseučilišče v Ljubljani je smatralo svoj čas kot svojo izredno nalogo, da da Nemčiji ukradenim ozemljem z intenzivnim propagandnim duševnim delom .znanstveno podlago". Da, šlo je tako daleč, da je .utemeljevalo" upravičenost na srednji Karnten.
Temu ljubljanskemu propagandnemu duševnemu delu od takrat naj bodo sedaj nasproti postavljena temeljita nemška znanstvena raziskovanja. Jasno in odločno bodo kazala, da so od prve zasedbe dežele germansko-nemški naseljenci do danes dali deželi rasični in kulturni obraz. Ta razmotrivanja je Gauleiter predočil Fiihrerju v glavnem stanu in Ftihrer je pritrdil, da se takoj ustanovi inštitut kot za vojno odločujoča naprava."
TMJc/jHjf)
14	T. Zom: PoMmi	ttoroHtih Stovencev mod drugo tvetovno vojno. Kron]-
t<o, 1M4, 41. !. *tr. !0.
15	Autiug aua dem Vortrage de* SS StandarlentOhrer* Ma]er-Kaibtt*oh )n Anwe*en-heit de* Gautetlen, de* *1eHv. Cauteuer*. de* Hog)erung*prd*)den1en, det Kre)*1e)1er und von Nber 100 Uihrenden Per*onen der Pade) und de* Slaale* an-MMMich der Tagung de* Oauamte* (tir Votk*1um*1ragen am 10. T. IM! In Ktagen-!urt. 1*v)rnHt v arhivu tn!t)tuta *a narodnostna vpra4an]a v t)ubi)ani, lond urada ta utrjevanje nemMva na Biedu.
13. Gostovanje DUNAJSKE DRSALNE REVME od 3. do 13. februarja 1972 v CELOVŠK! MESTN! HAU
Nova ve!ika zvezda na nebu umetnih drsalcev evropska in profesionatna svetovna prvakinja
Hana Mačkova
in mnogi drugi znani umetni drsaici v programu
OD MODERNEGA SHOWA DO DUNAJSKE OPERETE
Čas predstav razviden iz iepakov DUNAJSKE DRSALNE REViJE
Prodaja vstopnic: Koroški dežetni potovalni urad, 9010 Celovec, Novi trg 2, telefon 0 42 22 / 70-4-71 — telex: 042465, in vsi potovalni uradi
Dvorana je kurjena!
Športni vestnik
e USPEH)
AVSTRiJSKiH SMUČARJEV
Središče športne pozornosti je bilo v preteklem tednu v Kitzbuhlu, kjer so tekmovali najboljši alpski smučarji za pokal Kandahar, ki bi moral biti v Sestrieru, pa je bil odpovedan zaradi slabih priprav. Najhitrejši na 3700 m dolgi progi, ki je imela 860 metrov višinske razlike, je bil avstrijski veteran Karl Schranz, ki je tako na prenovljeni progi iz Hahnenkamma zmagal že tretjič. S povprečno hitrostjo 97,4 km na uro se je povzpel na drugo mesto v tekmovanju za svetovni pokal. Drugo mesto v smuku za pokal Kandahar je osvojil Francoz Henri Duvillard pred svetovnim prvakom iz Švice Bernhardom Russijem. Avstrijci Karl Cordin, Loidl in Messner so zasedli mesta 5, 9, in 12.
V	soboto pa je bil na sporedu smuk za tradicionalni 32. pokal Hahnenkamma. In ponovno je veteran v vastrijski reprezentanci Karl Schranz premagal svoje mlajše tekmece. 33-letni smučarski šampion iz St. Antona na Arlbergu, ki je svojo smučarsko kariero pričel že pred dobrimi 15 leti, je bil enostavno nepremagljiv v slogu, borbenosti in volji. Drugo mesto je zasedel ponovno Duvillard. Avstrijci pa so svoje zmagoslavje izpopolnili z mesti 3, 8 in 9, katera so zasedli Messner, Cordin in Loidl.
V	tekmovanju za svetovni pokal v smuku vodi Schranz s 83 točkami pred Messnerjem (55), Russijem (51) in Duvillardom (43).
Nedeljski slalom je prepričljivo dobil svetovni prvak v slalomu iz Val Gardene 1970, Francoz Jean Noel Augert pred Švicarjem Bruggmannom in Poljakom Bah-ledajem. Četrto mesto je osvojil Duvillard, ki vodi sedaj v generalnem vrstnem redu za svetovni pokal s 97 točkami pred Schran-zom (83), Augertom (69), Russijem in Messnerjem (55).
Na ženskem smuku je v Kitzbtihlu zmagala Avstrijka Annemarie Proll pred rojakinjo Wiltrud Drexel. Slalom je dobila Francozinja Lafforque pred Mačehi in Prol-lovo. Po Kitzbtihlu so se ženske preselile v Grindelwald, kjer je posegla Annemarie Proll v smuku ponovno po prvem mestu.
*	UMETNOSTNO DRSANJE V GOTEBORGU
Goteborg je bil letos prizorišče evropskega prvenstva v umetnostnem drsanju. Pri moških je lanskoletni evropski prvak On-drej Nepela iz Češkoslovaške spet zabeležil prepričljivo zmago in osvojil zlato kolajno že četrtič zaporedoma. Srebrno kolajno si je priboril Sergej Četveruhin iz Sovjetske zveze, tretje mesto pa je zasedel Francoz Patrick Pera. Pri plesnih dvojicah je zma-al zahodnonemški par Buck iz Ravens-urga pred svetovnima prvakoma Pahomo-va/Gorškov iz Sovjetske zveze; bronasto kolajno je osvojila britanska dvojica Saw-bridge/Dalby. Pri ženskah je svojo drugo zlato kolajno osvojila 20-letna Dunajčan-ka Trixi Schuba, ki si je priborila že pri obveznih vajah nedosegljiv naskok. Srebrno kolajno je dobila Italijanka Rita Trapa-nese pred Sonjo Morgenstern iz Vzhodne Nemčije. Pri parih pa sta ponovno zmagala svetovna prvaka iz Sovjetske zveze Rod-nina in Ulanov.
Tudi letos je bila najuspešnejša Sovjetska zveza, ki je osvojila eno zlato in tri srebrne kolajne. Avstrija, Češkoslovaška in Zahodna Nemčiia so osvojile po eno zlato, Vzhodna Nemčija pa je dobila dvakrat bron.
*	AVTO-MOTO-ŠPORT
Po končani avtomobilski sezoni 1971, ki je terjala tri smrtne žrtve v formuli 1 (Ignazio Giunti, Pedro Rodriquez in Josef Siffert), se je treba počasi ozreti na novo sezono 1972, saj so avtomobilske dirke že tik pred nami. Avtomobilska sezona 1972 bo izredno bogata, kakor nam kažejo koledarji FIM (mednarodna motoristična zveza) in FIA (mednarodna avtomobilistična zveza).
izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenturt — Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6 24. — liska: Zaloinlška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.
Radio Ceiovec
Poročita: 5.00 — 6.50 — SCO — 10.00 — H.00 17.00
—	19.00 — 20.00 — 22.00 — 25.00 — 24.00.
Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih): 5.05 Ljudske viie — 5.30 Kmetijska oddaja
—	5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 4.00 Jutranja gimnastika
—	6.35 Glasba tn dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila
—	8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo —
9.00	Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 še vedno priljubljeno — 14.15 Zenska oddaja — 18.10 Odmev čdsa — 18.40 Šport — 18.45 Note In beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite sl — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 šport iz vsega sveta.
Sobota, 22. 1.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja melodija — 7.55 Naš hišni vrt — 8.05 Družinski obzornik — 8.55 Mednarodne smučarske tekme — 10.00 V žarišču — 10.45 Naša lepa domovina
—	12.55 Mednarodne smučarske tekme — 13.30 Deželni razgledi — 13.45 Poskočno in zabavno — 14.00 Zabavni koncert — 14.30 Godba na pihata — 15.30 Voščila
—	17.40 Anekdote o igralcih — 18.00 Deželni razgledi
—	18.20 Zena v pakticu — 18.35 Mala solistična parada — 19.05 Nove koračnice iz Avstrije — 19.50 Note in beležke — 20.10 Zveneča Avstrija — 22.20 Plesna glasba.
Nedetja, 23.1.: 4.10 Igra na orgle — 7.45 Veselo nedeljsko jutro — 8.10 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Nedeljsko jutro brez skrbi — 9.25 Mednarodne smučarske tekme — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 11.25 Mednarodne smučarske tekme — 12.03 Za avtomobiliste
—	13.05 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Voščila — 14.00 Radijska igra —
17.05	Ljudski koncert — 18.00 Staroavstrijska slikanica
—	19.00 Nedeljski šport — 19.30 Govori deželni glavar Sima — 19.40 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska ra!!ye — 21.15 Zadnja postaja Dunaj.
Ponedetjek, 24.1.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo
—	4.50 Glasbeni mozaik — 8.05 Oddaja za starejše ljudi — 9 00 Šolska oddaja — 9.30 Vesele note mojstrov — 9.55 Mednarodne smučarske tekme — 11.03 Ljudska glasba — 13.30 Na obisku pri koroških pihalnih godbah — 13.55 Mednarodne smučarske tekme
—	14.30 Knjižni kotiček — 14.45 Koroški običaji nekdaj in danes — 15.00 Iz štajerskega glasbenega življenja — 14.15 Za ženo: Primeri aktivne šolske politike — 16.30 Otroška oddaja — 17.10 Kar radi poslušamo — 18.00 Deželni razgledi — 18.45 Oddaja kmetijske zbornice — 19.05 Življenje polno glasbe —
19.50	Note in beležke — 20.10 V čarobni deželi glasbe — 21.00 Srednješolski sistem tu in tam — 21.30 tz avstrijskega glasbenega ustvarjanja.
Torek, 25.5 05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja melodija — 9.00 Pripovedke iz vsega sveta — 10.15 Dobrotniki človeštva — 10.50 Zabavamo se celo leto — 10.45 Delo s knjigami — 11.03 Ljudska glasba — 13.30 In ljudje so tako prijetni — 14.30 Dom in šola — 15.00 Ljudska glasba iz štajerske — 16.15 Za ženo: Primeri oktivne šolske poiitike —
16.30	Iz delavnice mladinskega pisatelja — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 18.00 Deželni razgledi — 18.45 Odddja sindikalne zveze — 19.05 Ljudska glasba iz Nižje Avstrijske — 19.50 Note in beležke — 20.10 Kar radi poslušamo — 21.10 Veselo petje, veselo igranje.
Sreda. 26. 1.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
4.50	Glasbeni mozaik — 9.00 Doživeta zgodovina —
9.30	Vesele note mojstrov — 10.15 šolska oddaja —
10.30	Latinska Amerika iz prve roke — 11.03 Ljudska glasba — 13.30 Zborovska glasba — 14.30 Koroška domovinska kronika — 14.45 Koroška pesem — 15.00
Avstrija 1
Sobota, 22. 1.: 12.55 Mednarodne smučarske tekme
—	15.00 ORF-koncert — 16.00 Listamo v stikanic! — 16.20 Hišica — 16.45 Filip miadi junak — 17.00 čarobni vrtiijak — 17.05 Beatciub — 17.55 Za družino — 18.00 Tedenski obzornik — 18.25 Otrokom za iahko noč — 18.50 Posebej o kuituri — 18.55 Dober večer v soboto žeti Heinz Conrads — 19.20 Pregied sporeda — 19.50 čas v siiki — 20.06 šport — 20.15 Prenos iz LOwingerjevega giedaiišča — 21.55 šport —
22.25	čas v siiki — 22.40 Beti pajek, kriminaini tiim. Nedetja, 25.1.: 9.25 Mednarodne smučarske tekme
—	16.00 Za otroke: Krt in jež — 16.55 Na obaii pri Bungaii — 17.55 Mail vzroki, vetiki učinki — 18.05 Otrokom za iahko noč — 18.10 Cirkuški ravnateij Johnny State — 19.00 čas v siiki in vprašanje tedna
—	19.50 šport — 20.15 Franz GriHparzer: Libussa —
21.50	čas v siiki — 22.00 šport.
Ponedetjek, 24.1.: 18.00 Oddaja Rdečega križa —
18.25	Otrokom za iahko noč — 18.50 Stike iz Avstrije
—	18.55 Prašiček Debetko — 19.20 Pregied sporeda —
19.50	čas v stiki in kuiturne novosti — 20.06 šport
—	20.15 Bonanza — 21.05 šoia staršev — 21.15 Prometna vzgoja — 22.15 Čas v siiki.
Torek, 25. 1.: 18.00 Tečaj Angieščine — 18.25 Otrokom za iahko noč — 18.50 Siike iz Avstrije in Južne Tiroiske — 18.55 Raj živa)! — 19.20 Pregied sporeda
—	19.50 čas v siiki in kuiturne novosti — 20.06 šport
—	20.15 Svet knjige — 21.05 Dan preveč, fiim — 22.55 čas v siiki.
Sreda, 26. 1.: 10.00 Siike iz Etiopije — 10.50 instrumenti tehnike — 11.00 Dan preveč, fiim — 16.50 Za otroke: Pustna veseiica — 17.10 Maia risarska šota
—	17.55 Lassie, zgodba psa — 18.00 Tečaj francoščine — 18.25 Otrokom za iahko noč — 18.50 Siike iz Av-
igra na orgie — 16.15 Za ženo — 16.50 Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni — 18.00 Dežeini raz-giedi — 18.45 Oddaja združenja industrialcev — 19.05 Kjer prepevajo, tam ostanemo — 19.50 Note in be-iežke — 20.10 Radijska igra — 21.10 Zveneči mozaik.
četrtek, 27. 1.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja meiodija — 9.00 Živo gospodarstvo —
9.50	Veseie note mojstrov — 10.50 Razvoj spora med Vzhodom in Zahodom — 11.05 Ljudska giasba — 15.80 Zabeieženo na koroških cestah — 14.50 Note avstrijskih skiadateijev — 15.00 iz štajerskega giasbenega ustvarjanja — 16.15 Za ženo — 16.50 Otroška oddaja
—	17.10 Najtepši ijubezenski dueii — 18.00 Dežeini razgiedi — 18.45 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 19.05 Avstrijska godba na pihaia — 19.50 Note in beiežke — 20.10 Lovska ura — 21.00 iz domačega giasbenega ustvarjanja.
Petek, 28. 1.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.50	Giasbeni mozaik — 9.00 Šoiska oddaja — 9.50 Kiavirska giasba — 10.30 Bodočnost v ogiedaiu utopične književnosti — 11.05 Ljudska giasba — 13.50 Veseio zapojmo — 14.45 štajerska književnost —
15.00	Zborovska giasba — 15.30 še vedno priijubije-no — 16.15 Žena v kmetijstvu — 16.45 Otroški zbori — 17.10 Giasba za konec tedna — 18.00 Dežeini razgiedi
—	18.45 Oddaja deiovske zbornice — 19.05 Dunaj, meiodija mesta — 19.50 Note in beiežke — 20.10 iz štajerske koncertne sezone — 21.30 Kabaretistična oddaja.
Siovenske oddaje
Sobota, 22.1.: 9.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedetja, 25.1.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši žeiji.
Ponedetjek, 24.1.: 13.45 informacije — Recita! Dubravke Tomšič-Srebotnjak.
Torek, 25. 1.: 9.30 Narodno-zabavne meiodije — 13.45 informacije — šport od tu in tam — Otroci po-siušajte.
Sreda, 26. t.: 13.45 informacije — Ob 135-ietnici smrti A. S. Puškina — Za našo knjižno poiico.
četrtek, 27. 1.: 15.45 informacije — Žena, družina, dom.
Petek, 28. 1.: 13.45 informacije — Kar po domače.
Koroški pevski zbori pojejo v RTV Ljubijana
Na pobudo Stovemke pnMvetne zveie je Radiotetevtzija Ljubtjana tani posneta nekatere pevske zbore na KoroSkem in jih vkijučiia v svoj redni giasbeni spored pod nasiovom Zamejski zbori pojejo.
Kot prvi je bii na sporedu pevski zbor Jakob Gaiius iz Ceiovca, in sicer H. januarja. Zdaj pa se bodo Je predstaviti:
26. januarja pevski zbor SPD „Biika" v Biičovsu.
9. februarja pevski zbor SPD „Kočna" v Svečah.
2S. februarja pevski zbor SPD „Edinost" v Skofičah.
8. marca pevski zbor SPD v Logi vasi.
15. marca pevski zbor .France Pasferk-Lenart", ki ga sestavijajo pevci iz Št. Vida v Podjuni in Zeiezne Kapie.
Te oddaje, ki jih imamo sproti objavijene tudi v najem radijskem programu, so na sporedu ob sredah ob 14.10 uri.
Tr€L€V!Ztja
strije — 18.55 Teievizijska kuhinja — 19.20 Pregied sporeda — 19.30 Čas v stiki in kuiturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Obzorja — 21.05 Karpfova kariera, fiim — 22.10 čas v siiki.
čotrto!:, 27. 1.: 10.00 šoiska oddaja — 10.30 Južna Amerika — 11.00 Uvod v eiektronsko računaistvo —
11.30	Francoska teievizijska šoia: Afriška umetnost —-
12.00	šah eiektrični smrti — 18.00 Tečaj italijanščine
—	18.25 Otrokom za iahko noč — 18.30 Sirke iz Avstrije — 18.55 športni mozaik — 19.20 Pregied sporeda
—	19.30 čas v siiki in kuiturne novosti — 20.06 šport
—	20.15 Jean Anouiih: Povabiio na grad, komedija
—	22.10 čas v stiki — 22.25 Pro Musiča Nova.
Petek, 28.1.: 10.00 Siike zveznih dežei: Tirotska —
10.30	Jed in pijača — 11.00 Posiednje tveganje —
18.00	Novo iz kmetijstva — 18.25 Otrokom za iahko noč — 18.30 Siike iz Avstrije — 18.50 Oddaja sindikai-ne zveze — 18.55 Dekleta v obiakih — 19.20 Pregied sporeda — 19.30 čas v siiki in kuiturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Komisar: Sen biazneža — 21.20 Prerezi — 22.20 čas v siiki — 22.35 Marie Antoinette, kostumski fiim.
Sejem ptemenske živine
V torek 25. januarja bo v Lienzu 6 pričetkom ob 9.30 uri prvi tetofnji sejem pinegavskega goveda. Za sejem je prijavtjenih 90 krav in tetic.
Radio Ljubijana
Poročita: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 —
12.00	— 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00
—	24.00.
Sobota, 22. 1.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Giasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Pihaini orkester RTV Ljubijana — 12.10 iz opere „Za-ijubijen v tri oranže" — 12.40 Po domače z domačin" vižami — 14.10 Sobotno popoidne za miadi svet -** 15.40 Pojo naši operni pevci — 16.40 Kitara v ritm"
—	16.45 S knjižnega trga — 17.10 Gremo v kino ,
17.50	Ansambet Jožeta Privška — 18.15 iz operetnega sveta — 18.50 Pogovor s posiušaici — 19.15 Z a"* sambiom Mihe Dovžana — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Priijubijene meiodije z veiikimi orkestri — 22.20 Oddaja za naše izseijence — 23.05 S pesmijo in piesom v novi teden.
Ponedetjek, 24.1.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Giasbeno matineja — 9.05 Pisan svet pravijic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 Zabavni orkester RTV Ljubijana — 12.10 Opoidanski spored — 12.40 Pihaini orkestri na koncertnem odru — 14.10 Med zbori Francisa Pouienca in Maufica Raveia — 14.35 Voščiia 15.40 Lepe meiodije — 16.40 Philadeiphijski orkestef
—	17.10 Ponedeijkovo giasbeno ipopoidne — 18.15 Ob iahki giasbi — 19.15 Z ansambiom Dobri znanci
—	20.00 Chories Gounod: Faust, radijska priredbo opere — 22.15 Za ijubiteije jazza — 23.15 Siovenski
Torek, 25. 1.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Operna matineja — 9.05 Paviiha se ogreje — 9.35 Koroški akademski oktet poje siovenske narodne o gozdu in jagrih — 12.10 Navihane in zomištjene pesmice — 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambii-* 14.10 Giasbena tribuna miadih — 14.30 Z ansambiot!* Sitva Štingia — 14.40 Miadinska oddaja — 15.40 Majhen recita) vioiinista Povieta Škabarja — 17.10 Popotdanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Narava in čiovek — 19.15 Z ansambiom Lojzeta Siaka — 20.00 Prodajaina metodij — 20.30 tija Hurnik: Moiji, radijska igra — 21.20 Koncert iahko giasbe — 22.15 Lucijan M. škerjonc v svoji komorni giasbi — 23.15 Revija jugostovanskih pevcev zabavne giasbe.
Sreda, 26.1.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Giasbena matineja — 9.05 Nenavadni pogovori — 9.25 Meiodije '2 fiimov — 9.40 iz giasbenih šoi — 12.10 tz opere „Sne-guročka" — 12.40 Od vosi do vasi z domačimi on-sambiii — 14.10 Zamejski zbori pojo: Moški zbor il Biičovsa — 14.35 Voščiia — 15.40 S španskimi skid-dateiji — 16.40 Orkester hessenškega radia — 17.10 ^ Jezikovni pogovori — 17.25 Naša giasbena gaierijc
—	18.15 Popevke s siovenskih festivaiov — 18.30 Naš razgovor — 19.15 Giasbene razgiednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubijana — 22.15 S festivaiov jazza — 23.05 Maia panorama sodobne turške iirik*
—	23.15 Siovenski pevci zabavne giasbe.
četrtek, 27.1.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Operna matineja — 9.05 Za šoiorje — 9.35 Pesmi in piesi jugosiovanskih narodov — 12.10 iz opere „V vodnjaku" — 12.40 Pihaine godbe — 14.10 Pesem !* miadih gr! — 14.50 Z ansamblom Jožeta Kompiča 14.45 Enajsta šoia — 15.40 Moderna orgeiska giasba
—	16.40 Orkester Vierostava Matušika — 17.10 Koncert po žeijah posiušaicev — 18.15 Godaia v ritm"
—	18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.15 Z ansambiom Jožeta Privška — 20.00 četrtkov veče? domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer 22.15 Frank Martin in Ateksonder Skrjabin — 23.15 Jazz — 23.40 Popevke na tekočem traku.
Petek, 28. 1.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Giasbena matineja — 9.05 Za šotarje — 9.35 Od meiodije do meiodije — 12.10 Skiadbe Feiicea Giardinija — 12.40 Z domačimi godci in ansambii — 14.10 Kaj vam pripoveduje giasba — 14.35 Voščiia — 15.50 Napotkt za turiste — 15.40 Zvoki iz musicaiov — 17.10 čiovek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.50 Ogiedaio našega časa — 19.15 Z ansambiom Jožeta Burnika -*
20.00	Siovenski sktadotetji zborov z evropskim! sodobniki — 20.30 „Top--paps 13" — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz iogoV domačih — 23.15 Jazz pred poinočjo.
Avstrija 2
Sobota, H. t.: 16.50 Deseta zvezna dežela — 17.40 12 sekund do večnosti — 19 00 Kitara za vsakogar
—	19.JO čas v sliki — 20 00 Pregled sporeda — 20.04 Šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 VIP — 21.55 Telereprlze.
Nedetja, 2!. 1.: 19.50 Občinstvo dela spored --
19.00	čas v siiki in vpraSonje tedna — 19.50 Oknar
—	20.00 Cvetlični kotiček — 20.15 Z glavo skozi zid, tlim — 21.45 Telereprlze.
Ponedetjek, 24. 1.: 18.50 Na obisku pri GotttriedV von Einemu — 19.00 Zgodovina pod našim! nogami
—	19.50 čas v sliki in kuiturne novosti — 20.00 Pregied sporeda — 20.06 šport — 20.09 Vzgoja — 20.16 Svet znanosti — 21.05 Eksperimentalni film — 21.50 Telereprlze.
Torek. 25. 1.: 18.50 Šah električni smrti — 19.00 Geografski sprehodi — 19.50 Čas v siiki in kuiturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.0? Vzgoja — 20.15 Zgodbe z Dunaja — 21.00 Telereprlze.
Sreda, 24. 1.: 18.50 Južna Amerika — 19.00 Uvod v elektronsko računaistvo — 19.50 čas v sliki in kuiturne novosti — 20.00 Pregied sporeda — 20.06 Spor'
—	20.09 Vzgoja — 20.15 Posiednje tveganje, gangstr-skl tilm — 21.25 Telereprize.
četrtek, 27. 1.: 18 50 Informacije za učitelje — 19.00 Kontakt — 19.50 čas v siiki in kulturne novosti -*
20.00	Pregled sporeda — 20 04 šport — 20 09 Vzgoje
—	20.15 Avstrijsko stoletje — 21.15 šol, kriminalni tilm — 22.00 Telereprize.
Petek, 28. 1.: 18.50 Predkolumbijska umetnost
19.00	Uvod v eiektronsko računaistvo — 19.50 čos 9 sliki in kulturne novosti — 20.00 Nasveti za koneC tedna — 20.06 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Domicile Conjugal, film — 21.45 Hokej na ledu — 22.50 Telereprize.