Požtnina plačana v gotovini.
ŠTEV. 94.
V LJUBLJANI, sreda, 27. aprila 1927.
Posamezna številka 'Din 1.-LETGI\
/MODNI DHEVNIK
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemšl nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20’—, inozemstvo Din 30'—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UrSAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Ha:'im pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Politika sporazuma ostane
Mnogo se je govorilo svoje dni pri p9 j- ? P°Miki sporazuma in zlasti g.
Qdic je o njej govoril tako mnogo, da . Postala beseda o politiki sporazuma osi S,kora’ fraza. Toda kljub temu je z ^^PGtreba politike sporazuma ne-n'tioa'Sana 'n čeprav se o njej ni več temelj1 9^Vor’l°- )e vendar osiala kot gače	državne	politike. In dru-
more na	ne more- Naša država
delom vPreHd^“ 5amo s sporazumnim majorizg	nar°dov,	ker mora
vzrojit- i°i,a enega naroda nujno po-
No katas‘rofo.
liiika ZioarQzumQeleazal°’ ko da ie p0' nasprotniki nis Poi<opana in njeni ga triumfirati. in navit?0*9*1*** vsled telo prav. Izstopila je *° imeli ce-predkralkim je izstopila i-/2 v,ade in SLS, lako da tvorijo sedanioVv?a5 ludi mo srbske stranke. Videz torei ° sa"
moTZtt“ P°mike sporazun,’>’ '»S
Zakaj na čelu sedanje vlade je Velin ^ukicevič, ki je znan zaupnik Ljube )o~ v^OV‘ča- Zadnja poročila pa celo pra-kratt	Se L*uba Jovanovič zopet v
zav	Vme v al<*’vno Politiko in da
litikf9!!!6 ?rvo mesJ° v naši notranji po-rQzvp ihČ" med srksJ<imi politiki pa se za	U Davidoviča ni tako zavzel
ba /Q '' ° sP°razuma kakor ravno Lju-»'■'"ika	p?	>e iudi jasno, da
ne odložena, terav^g11 L p?^°Pana in tudi dalje fundamentalni k» Je °s,ala še nanje politike. Kdo je kriv"^9!6 nolra' ni v celoti uveljavljena polij;LŽe Seda’ uma je čisto postransko vpraSanj^T" le stvar voditeljev strank, da pokliči « odaov„mosl one, ki s’0 s
stmnk rfaknVlh irenu,en neuspeh njih sporazum n° ie Sam° lo’ da P°lilika iamstvo d os{ane in da ‘mamo s tem koPravnosn -pridemo do Popolne ena-eden glavnjKln da tako premagan zadovoljstva VZrokov Prečanskega ne-
lamei dl I‘,Uf)e Jovanoviča nam torej Veljavi in e°f ane P0*'*^9 sporazuma v račun*ti * tern mora slovenska javnost Pak Z' °e nOCe za9reši,i ležkih na-ft i j. Ce vlada v državi sporazumna politika, potem mora biti tudi v Sloveli nekaj sporazumne politike in ne 9re, da vsakdo vleče na svojo stran Če bi bil slovenski voz na gladki cesti |n če bi imeli vsega v izobilju, potem b> še nekako preboleli posledice našega medsebojnega prepira, loda žalibog •e naš slovenski voz še silno daleč od na^e ceste m potrebno je težko in sor^u° ^elo vseh nas, če hočemo
ln <a voz naprej.
Položaj n?|rnani deset lel bo takšen naš VSeh nas ^nes mora b't> glavna skrb 9°spodarstvo dvignem° naše narodno nle davkov dn 3 dosežemo zmanjša-nefn in hinic c, naPredujemo v socialne to doseni ^ 0Zin' ko bomo žopet privoščit! Se po,em si smemo kalci in liberalci P7«len bo' med kleri~ š£e vse Slovence in ®1 VlSoki davki Pritiska ravno lako kleHu0?ars,ka ^‘za ralca in ravno tako je v° v3 u° *
stvareh.	5eh	dru9'h
gotovim ljudem seveda ni	i-
n4'Ud,e so bolpi od s,rankarsl<ega9aa!.'
korj^ in tem ljudem ni glavno, da Dosr slovenskemu narodu in s’tem ie f^n° ,udi 5e^‘> temveč glavno jim ^as	^koduiejo svojemu političnemu
<c;otniku-pa fePrav ^is ,em *k°-
fcm	*ud* 5*ovenskemu narodu in s
^ Posredno tudi sebi.
Hje dk*mi ljudmi je seveda sodelova-eniogoče, ker /a take ljudi politi-
Ozdravitev gospodarske in finančne krize ie prt«s iialoge
vhds
Beograd, 27. aprila. Vse konierence v predsedništvu vlade niso pomaknile situacije nič naprej. Po vseh razgovorih, ki so se vodili že pred velikonočnimi prazniki in nadaljevali te dni, se je ostalo v glavnem na onem stališču, kakor ga je izrazil v zadnjih konferencah Velja Vukičevič.
Politični krogi smatrajo, da se ni nadejati v kratkem nič posebnega v naši notranji situaciji v prvi vrsti zato, ker se pričakuje povratek politikov vladnih strank in se bo potem nadaljevalo delo, in sicer najperj o saniranju naše gospodarske in finančne krize. To bo glavna parola, ki jo bo zavzela vlada proti vsem onim skupinam, ki gledajo z nezaupanjem na današnjo vladno kombinacijo. Poleg tega bo vlada izdelala detajlni načrt o sanaciji finančne krize, s katerim bo izpolnila vsa ona pooblastila, ki ji jih daje sedanji finančni zakon. V to svr-ho se bo sestavil finančno - ekonomski komitet, kakor je to bilo za časa 4. in 5. Uzunovičeve vlade. Ta bo izdleal načrt, po kateerm se bo ravnala vlada v vseh finančnih in ekonomskih vprašanjih.
Med drugimi vprašanji, ki zanimajo politične kroge, je še vprašanje, kako bi vlada izvršila popolnitev svojega kabineta. V tem pogledu pa vlada ne daje ni-
kakih detajlnih obvestil, tudi svojim pristašem ne, ker smatra, da to vprašanje ni tako enostavno. Nadalje stremi vlada za tem, da si ustvari tako situacijo, ki bi ji dala zaupanje v narodu in pozneje v Narodni skupščini. So pa parlamentarni Krogi, ki mislijo, da nima vlada tudi v pogledu samih skupščinskih volitev stvarne osnove, ki bi ji jamčila izvedbo volitev, ampak more vlada v najboljšem slučaju računati na volivni mandat le, ako ji uspe, da izpolni naloge, ki so ji naložene. Šele tedaj, ako doseže uspehe, se sme nadejati, da bo izvedla volitve. Del vlade smatra, da bi se vladi potem, ko bo nekaj časa delala na rešitvi gospodarske krize, lahko posrečilo ustvariti zadovoljivo situacijo zase in da bo mogla delati s parlamentom.
V vladnih krogih smatrajo, da bo morala ta vlada, ako hoče zares dobiti prestiž v našem političnem življenju, staviti na denevni red v parlamentu zakon o izenačenju davkov. V vladnih vrstah so nekateri mnenja, da bi se volitve, ako bi jih izvedla ta vlada, razpisale nekoliko pozneje, ko bo že vlada lahko pokazala nekaj svojih uspehov. Sicer pa v vladnih krogih smatrajo, da ima sedanja vlada popolnoma stabilno situacijo in da bo stopila pred Narodno skupščino.
Interesentne verzije o spopolnitvi vlade.
Beograd, 26. aprila. V politični situaciji prevladuje zadnje dni vprašanje o popolnitvi vlade. O tem so se širile včeraj interesantne verzije. Trdi se namreč, da se bo rekonstrukcija izvršila po osebnostih, a ne po strankarskih in progra-matskih opredeljenjih. Vse to vprašanje je sedaj v stadiju, da se iščejo osebe. V zvezo s tem se spravlja tudi včerajšnji poset dr. Gregorja Žerjava pri zunanjem ministru dr. Voji Marinkoviču, ki je trajal od 12. in pol do 2. popoldne, in isto-tako poset dr. Šupirine, ki ga je napravil opoldne pri predsedniku vlade Velji Vukičeviču. Ne dr. Superina in ne dr. Žerjav nista hotela dati o svojih posetih nobenih obvestil. Samo to je znano, da ^-uperina ni dobil Vukičeviča v predsed-vu vlade in je izjavil, da njegov na~
J meravan poset ni imel nobenega političnega značaja.
V Beogradu je le malo poslancev. Zanimivo je, da se je opazilo te dni, da se razen skupine dr. Korošca mude prvaki vseh strank v Beogradu. Med temi prvaki se vrše važni sestanki, na drugi strani pa med njimi in predsednikom vlade. Zlasti živahen kontakt vzdržujejo tako-z\ani pašicevci s samostojnimi demokrati in demokrati. Politični krogi poudarjajo, da so s temi krogi v živahnem stiku tudi radičevci, ki se te dni pogosteje setajajo z Markom Trifkovičem in drugimi osebnostmi.
Govori se tudi, da je poslal Velja Vukičevič svojega brata v Ljubljano, da se dogovarja s predstavniki SLS.
FRANCOSKI IN ANGLEŠKI POSLANIK PRI MARINKOVIČU.
Beograd, 27. aprila. Včeraj sta poseti-]a ministra zunanjih poslov Vojo Marinkoviča francoski in angleški poslanik.
a poseta sta trajala precej dolgo. Prvi iiiPnHeJr^C0ski poslanik Darde, ki je
priše"h“m“OVo“teS	nJ,m	,e
se za-
mn aj0 ™Q1° P0litik0> smatrajo, da je to nadaljevan,« one intervenciji ki sta jo započela angleški in francoski poslanik v našem sporu z Italijo. Naglaša se, da so dosedaj vs! pologi za rešitev tega vprašanja ostali brezuspešni. Vpra-Sanje ankete, na katero smo mi pristali je zavrženo in je ostalo pir tem, da se izvršč direktna pogajanja med Rimom in Beogradom in da se pri teh pogajanjih revidira Tiranski pakt.
Politični krogi so bili mnenja, da nam
ka sporazuma sploh ne obstoji. Tem nujnejše pa je zato sodelovanje vseh onih, ki so za politiko sporazuma, ker ne more priti do popolne enakopravnosti v državi, če ne bosta Slovenija in rvatska celotno za politiko sporazuma, fo je proji politiki hegemonije.
bo šla Italija v tem vprašanju na roko in bo upoštevala naše zahteve. To se more upati na • podlagi službenih izjav italijanske vlade, da bo Italija spoštovala nezavisnost Albanije. Dokler je v Tiranskem paktu določilo, da se Italija obvezuje čuvati sedanji režim in da se bo mešala v notranje razmeer Albanije, pa se ne more govoriti o nezavisnosti Albanije. Zato treba, da Italija revidira Tiranski pakt.
Sinočnja poseta francoskega in angle-škega poslanika sta šla za tem, da vplivata na našo vlado, da bi bila popustljivejša in da bi zavzela v tem vprašanju čim milejše stališče. Enake korake bodo storile velesile pri italijanski vladi.
TUJI SVET ZAUPA JUGOSLAVIJI.
Beograd, 27. aprila. Včeraj je dospela vest, da je posojilo 12 milijonov dolarjev, ki ga je najela naša vlada pri skupini Seligman za Hipotekarno banko, podpisano za istotako kratko dobo kakor Blairovo posojilo 30 milijonov dolarjev. To se zlasti v vladnih krogih podčrtava kot zelo značilno in ta moment kaže, da se nahaja naša država v prav ugodni situaciji v tujem gospodarskem svetu. Vlada s tem mnogo računa v svojem nadaljnjem delu za ublaženje go spodarske in finančne krize.
Hindenburg bo odsfopii,
Dresden, 26. aprila. Tukajšnji »Tage-blatt« javlja iz najbližje okolice predsednika republike Hindenburga o njegovi nameri, da odstopi. Ta njegov sklep ni v nikaki zvezi s politiko. Hindenburg namerava ostati na svojem rneslu do začetka oktobra in kol predsednik proslaviti svojo 80-letnico. Po tej proslavi bo Hindenburg na vsak način odstopil, ker smatra, da mu fizične moči več ne dopuščajo, da bi opravljal tako ležak poklic kakor je poklic predsednika republike.
DEFINITIVEN REZULTAT AVSTRIJSKIH VOLITEV.
Dunaj, 26. aprila. Sedaj je definitivno ugotovljen rezultat volitev, po katerem bo v avstrijskem parlamentu 74 krščanskih socialcev, dosedaj 82, potem 71 socialnih demokratov, dosedaj 68, nadalje 11 velenemcev, dosedaj 10 in 9 poslancev kmetske stranke, dosedaj 5.
AMERIKA FINANCIRA EVROPO.
Newvork, 26. aprila. Po službenih statistiki je dala Amerika v preteklih 3 mesecih Evropi posojil v znesku 361 milijonov dolarjev. Ako se bodo dajala posojila tako, kakor se je pričelo, potem bo dala Amerika Evropi do konca ieta 1927 1 milijardo 400 milijonov dolarjev.
STROŠKI ANGLEŠKE EKSPEDICIJE NA KITAJSKO.
London, 26. aprila. Vojni minister je izjavil, da znašajo stroški za kitajsko ekspedicijo, ki jih ima Anglija do 31. aprila 1 milijon in pol funtov sterlingov.
INDIJSKI KNEZ PRI KRALJU.
Beograd, 26. aprila. Včeraj je bil pri kralju v avdienci indijski radža od Man-di Vogendrasen. Minister zunanjih poslov Marinkovič mu je priredil svečan obed. Zvečer je radža odpotoval v Budimpešto.
NEUSPEH NAŠE VLADE V ANGOR1.
Angora, 26. aprila. Tukajšnji poslanec kraljevine SHS je poselil turškega ministra zunanjih poslov Ruždi bega in mu sporočil pripravljenost jugosloven-ske vlade, da sklene prijateljsko pogodbo s Turčijo. Jugosiovenski poslanik je izrazil mnenje, da so interesi Jugoslavije in Turčije istovetni. Turski minister zunanjih poslov ni dal nikakega definitivnega odgovora, a je obljubil, da bo to vprašanje sprožil na prvi seji ministrskega sveta.
Po mnenju diplomatskih krogov mora Turčija čuvati svoje meje, a mora pazili na to, da ne krši miru s preranje-nimi koraki. Turški politiki smatrajo, da so turške meje v Evropi dovolj zavarovane in da zalo taka pogodba z Jugoslavijo sploh ni potrebna.
VPRAŠANJE PODSEKRETARJEV.
Beograd, 26. aprila. Sinoči okrog 7. in pol je minister za zgradbe dr. šumen-kovič posetil ministra zunanjih poslov dr. Vojo Marinkoviča in ostal z njim v daljšem razgovoru. Ta sestanek dveh demokratskih članov vlade se spravlja v zvezo z današnjo sejo ministrskega sveta, ki se bo vršila popoldne. Na lej seji naj bi se pretresalo vprašanje podsekretarjev, ki naj bi jih demokratska zajednica dobila v današnji vladi. To sta med drugimi položaja podsekretarja v ministrstvu notranjih del in v ministrstvu za agrarno reformo. Od teh naj bi prvi pripadel demokratski stranki, a drugi muslimanski organizaciji.
Vinico Kisič. |
V ponedeljek zvečer je v Splitu umrl glavni urednik splitske »Nove Dobe« Vinko Kisič.
Vinko Kisič se je rodil 1. 1879. v Dubrovniku, kjer je študiral gimnazijo, dokler ni bil 1. 1895. izključen iz srednje šole, ker se je kot govornik na dijaških zborovanjih zavzemal za radikalno starčevičanstvo.
Kisič se je izobraževal nato sam. Dozorel je v prvovrstnega novinarja. Odšel je v Split, kjer je služboval v raznih odvetniških pisarnah, medtem pa se tudi živahno udeleževal dijaških pokretov ter sodeloval pri tedanjih mladinskih listih >Nadi« in >Novi Nadi«, nato pa pri praški .-»Hrvatski misli«, karlovškem »Svijetlu«, splitskem >Novem Vi-jeku« in sarajevski >Nadd«.
Ko je bil izvoljen glavni urednik zader-ekega »Narodnega Lista« Jurij Biankini v parlament, je prevzel vodstvo tega lista tedaj komaj 21 let star Vinko Kisič, ki je urejeval časopis dobrih 18 let in ga dvignil do velike višine ter ugleda. Hkrati pa je bil redni izvestitelj zagrebškega »Otaora«, re-škega >Novega listam in Masarykovega >Ča-sa« v Pragi.
Leta 1918. je prevzel uredništvo novoustanovljene splitske >Nove Dobe«. Čeprav je
»Nova Doba« provincialni časopis, ga je znal Kisič dvigniti do velike višine in uvažffva-nja. »Nova Doba« naglaša sicea- politične smernice Davidovičeve stranke, ima pa neodvisno stališče. Radi svoje objektivnosti je ta časopis zelo čitan od pristašev vseh strank.
Kisič se je znatno bavil tudi s publicistiko ter z beletristiko. Med drugim je prevajal iz italijanščine pisatelje Zuccolia, Fogar-zara in pisateljico M. Serao iz španščine pa Blasca Ibaneza.
Poleg tega je priredil več konferenc o literarnih, socialnih in političnih temah.
V stanovskem novinarskem življenju je bil Kisič eden med najaktivnejšimi tčlani. Sijajno uspeli novinarski kongres leta 1921. v Splitu je v glavnem njegova zasluga.
Radi svojega poznavanja francoskega jezika je sodeloval tudi pri novinarskih konferencah Male antante v Sinaji, Bukarešti in lani na Bledu. Za svoje zasluge je prejel več odlikovanj.
Umrl je za težko boleznijo, ki ga je mučila skoro celo leto.
Odličnega tovariša in zastopnika svojega stanu si bodo ohranili novinarji v trajnem spominu.
»Magna charta" dela v faSistovski Italiji.
Ob priliki praznika ustanovitve Rima, dne 21. t. m. je veliki fašistovski svet odobril besedilo listine dela z naslovom »Korporativna država in njena organizacija«. Listina ima 30 členov, ki določajo funkcije države, delodajalcev, delojemalcev ter njihovih sindikatov pri organizaciji dela v Italiji.
V čl. 1. povdarja listina, da je italijanski narod organizem, ki ima višje cilje in višja sredstva za svoje udejstvovanje, kakor posamezniki. Člen 2. določa, da je delo v vseh svojih oblikah socialna dolžnost in le kot tako ga ščiti država. Končni cilj produkcije je razvoj moči italijanskega naroda. Čl. 3. določa sicer, da je stanovsko ali strokovno organiziranje svobodno, vendar 'pa ima samo postavno priznati in državni kontroli podvrženi sindikat pravico postavno zastopati vso kategorijo delodajalcev in delojemalcev pred državo in pred drugimi stanovskimi organizacijami, sklepati kolektivne delovne pogodbe, ki so obvezne za vse pripadnike kategorije, nalagati prispevke ter vršiti napram njim poverjeno jim nalogo v službi javnih interesov. Členi 4., 5. in 6. definirajo kolektivne pogodbe, določajo funkcije delovne magistrature in nalagajo vsem v sindikatih udruženim delojemalcem kakor tudi delodajalcem disciplino produkcije in dela tfer določajo enakopravnost med obema akujrinama. Sindikalne organizacije so državno priznani organi.
Člen 9. naglaša pomen privatne inicijativc na polju produkcije kot najuspešnejšega in
najkoristnejšega v korist naroda. Delojemalec, bodisi tehnik, uradnik ali pa delavec, ima vedno značaj sotrudnika gospodarskega podijetja, ki ga vodi delodajalec, ki odgovarja za podjetje.
Osfali členi so splošno socialnega značaja ter vsebujejo večinoma določbe, ki so v za-padnih državah že davno uvedene.
Bistveno važen pa je člen 23., ki pove, kaj je fašizem s to >Magno charto« pravzaprav nameraval: -^Posredovalni urad, ki temelji na paritetni pMlagi, je pod kontrolo korporativnih organov. Delodajalci morajo sprejemati delavce le iz liste, ki jo jim ta urad predloži, dajajoč prednost onim, ki so vpisani v fašistovskih sindikatih ter po vrstnem redu vpisa.
Veliki fašistovski svet je sklenil dalije resolucijo, Iti poživlja vlado oziroma njenega predsednika, da ukreneta vse potrebno za uzakonitev te listine. Resolucija določa dalje, da naj se. v letu 1927. sklepajo, obnavljajo in spreminjajo delovne pogodbe v skladu z načeli, ki so izražena v tej listini. Podjetjem naj se da na razpolago daljši čas, da se prilagode novemu finančnemu položaju in težkočam, ki jih povzroča mednarodna konkurenca.
Avtor te listine, ki jemlje italijanskim delavcem zadnji košček združevalne svobode in ki dejansko izroča delavce na milost in nemilost podjetniškim kartelom, je baje sam Mussolini.
Politične vestL
= Ljuba Jovanovič stopi zopet v politično življenje. Včeraj smo poročali, da je Ljuba Jovanovič popolnoma ozdravil in da stopi }>o kratkem bivanju v tujem zdravilišču zopet v politično življenje. Ta vest je gotovo razveselila vse številne prijatelje odličnega srbskega politika, ki je po svojih sposobnostih, svoji poštenosti in širokogrudnosti naravnost poklican, da zavzame vodilno me-st(T v jugoslovanski notranji politiki. To tem bolj, ker pomeni nastop Ljube Jovanoviča proti nezdravim razmeram v radikalni stranici in sploh v našem javnem življenju naravnost prvi resen znak, da je krenila naša notranja politika na pravilnejšo pot. Z Ljubo Jovanovičem je zmagala politika sporazuma formalno, treba pa je sedaj, da bo tudi njena izvedba zasigurana in da pridemo vendar enkrat do one srečne dobe, ko bo ves jugoslovanski narod združen deloval za konsolidacijo države, kakor se je združen boril za njeno ujedinjenje. Zato pozdravljamo povratek Ljube Jovanoviča v aktivno politično življenje in zato ga pozdravlja vsa rodoljubna javnost.
= Dr. Nikič snuje v Dalmaciji blok proti St. Radiču. O bivanju dr. Nikiča in njegovih razgovorih s federalisti in hrvatskimi republikanci se doznava, da je Nikič na‘teh sestankih razlagal potrebo hrvatskega revizionističnega bloka, ki naj bi bil naperjen proti Stjepanu Radiču: Nikič veruje, da so
zadnji napadi Radiča v zagrebški oblastni skupščini njega definitivno likvidirali v Zagrebu. Radič je izgubil tam, kjer je začel voditi svojo zgrešeno politiko. Ni in ne bo politične kombinacije v Beogradu, v katero bi mogel priti Stjepan Radič (?) Njegov vstop v kakršnokoli vlado je izključen. Nikič je izjavil, da so šibeniški disidenti HSS pristali na njegovo akcijo. Nikič je prejel telefonsko obvestilo, da naj se takoj povrne
v Beograd zaradi važnih stvari. Še včeraj je odpotoval v Split, kjer bo imel nekoliko konferenc s pristaši hrvatskih strank. -Optimistično mnenje dr. Nikiča potrebuje seveda precejšnjih korektur.
= Zagrebški veliki župan dr. Kramaršič je odklonil potrdilo večini sklepov, ki jih je storila zagrebška oblastna skupščina in predložil vse te sklepe državnemu svetu, da ta odloči, če so sklenjene uredbe v soglasju z obstoječimi zakoni. Radičevci so zaradi nastopa dr. Kramaršiča seveda silno jezni in zahtevajo njegov odstop. Toda iz Beograda se poroča, da ta zahteva ne bo uslišana, ker noče vlada izvesti zaenkrat nobene važnejše izpremembe v uradništvu.
= Francosko časopisje za Jugoslavijo. Francoski tisk krepko nadaljuje svojo kampanjo v korist Jugoslavije. Tako piše »Pe-tit Pa-risien«, da ima italijanska politika dvojno lice. Na zunaj je silno korektna in pametna, na znotraj pa je hujskajoča. Ta po-
litika pomeni silno nevarnost za mir, ker more povzročiti, da postane tako italijansko, ko jugoslovansko javno mnenje močnejše od svojih vlad. List povdarja, da želi Francija, da pride do sporazuma med Italijo in Jugoslavijo in zato apelira na Mussolinija, da ostane^ miroljuben. List povdarja tudi veliko važnost obnove francosko - angleške antante, ki je najmočnejša garancija, da bo mir tudi ohranjen. — Drugi listi povdarjajo, da je Italija nesposobna, da bi vodila vojno proti Jugoslaviji, ker ji za vojno vsega manjka. Samo volja boriti se, ne zadostuje. — Francoski listi razpravljajo tudi o vprašanju intervencije Zveze narodov v sporu med Italijo in Jugoslavijo. Listi 'pravijo, da se ni čuditi, če noče Italija pred Zvezo narodov, ker bi bila tu popolnoma osamljena. Pač pa je kriva evropska diplomacija, ker ni imela hrabrosti in dovolj uvidevnosti, da bi pravočasno intervenirala in poskrbela, da se najde pravočasno kompromisna točka za rešitev italijansko-jugoslovanskega konflikta.
rr Češkoslovaški list o madjarsko-italijan-skem prijateljskem paktu. Poluslužbeni list »Československa Republika« piše v uvodnem članku o madjarsko-italijanskem paktu prijateljstva ter pravi, da pakt niti najmanje ne ogroža srednjeevropski mir. To pa seveda le pod pogojem, če odgovarjajo Bethlenove izjave o vsebini in cilju prijateljskega pakta resnici. £ato bi bilo želeti, da madjarski ministrski'predsednik razkropi vse dvome in pomisleke in da jasno pove, kaj so madjar-ske namere. Zlasti pa bi moral grof Bethlen nastopiti proti onim pretiranim nadam, ki se goje na Madjarskem, da bo namreč po tem paktu mogoča revizija mirovnih dogovorov. Če grof Bethlen tega ne stori, potem je odgovoren za nemire, ki bi nastali vsled vseh teh pretiranih madjarskih nad.
= Po avstrijskih volitvah, če kdo prebira avstrijske časopise, kako pišejo o nedeljskih volitvah, potem mora nehote vzklikniti, da pišejo tako, kakor pri nas. Vsi listi so namreč z rezultatom volitev zadovoljni in skoraj vsi pišejo o zmagi. Socialni demokrati so zadovoljni, ker je bil odbit od dr. Seipla napovedani »Ruck nach rechts«, meščanski listi pa so zadovoljni, ker je meščanska večina ohranjena in se je soc. demokratična ataka ponesrečila. V resnici pa ni z rezultatom volitev nihče prav posebno zadovoljen, zakaj nade vseh so se izjalovile. Je sicer res, da so socialni demokrati silno napredovali, za celih 212.238 glasov ali za okoli 16 odstotkov. Toda položaj je bil za nje tako ugoden, da so bili upravičeni upati še ija večji napredek in celo na večino v Nationalratu. In na to so tudi dejansko računali. Volitve pa so dokazale, da je tudi v najugodnejšem položaju večina za socialne demokrate nedosegljiva in po vsej pravici se socialni demokrati lahko boje, da ne bodo mogli ohraniti sedanjega velikega napredka. Bančni polomi se najbrže ne bodo več ponavljali, razkol med meščanskimi strankami bo verjetno, tudi premosten in slavni Mieterschutz, ki je odločil soc. demokratsko zmago na Dunaju, najbrže v prihodnjih volitvah ne bo igral več tiste vloge.
Glavno pa je, da bodo meščanske skupine pridobile na elanu, ker bodo videle, da ni boj s socialnimi demokrati nikakor brezupen, temveč da more postati celo zmagovit. — Na drugi strani pa tudi meščanske stranke nimajo nobenega vzroka za zmagoslavje. Izgubili so 3 mandate na socialne demokrate in meščanska večina, če se pridružijo še Landbiindlerji sedajni vladni večini, bo štela samo 23 glasov večine, dočim je štela preje 29. Še hujši je rezultat za kršč. socialno stranko. Ta je imela preje 82 mandatov in manjkali so ji do absolutne večine samo 3 mandati, sedaj pa ima krsč. socialna stranka samo 71 mandatov, ker je žrtvovala v dosego Einheitsliste nekaj svojih sigurnih mandatov velenemcem. Ker so bita že preje nasprotja v vladni večini precejšnja, bo stališče dr. Seipla v novi vladi zlasti težavno in zato se tudi že govori, da bo dr. Seipel odstopil. Vendar pa te govorice niso dosti verjetne, ker ravno sedaj vladna večina potrebuje dr. Seipla bolj ko kdaj preje. — Da bi prišlo do koalicije med soc. demokrati in kršč. socialci ni verjetno, čeprav bi bila ta koalicija v danem trenutku gotovo najbolj potrebna. Na vsak način bo imela nova vlada zelo težko stališče, zlasti še, ker bo socialno demokratična opozicija nad vse silna in bo mogel parlament skleniti zakone le, če bodo soc. demokrati na nje pristali. Zato ni niti izključen ponoven apel na volivce.
— Kitajski dogodki. Razkol med Ciang-kajšekom in kantonsko vlado se nadaljuje. Čete Čianga so večino kantonskih uradni-
Iz Churchillovih vojnih spominov.
Večini oficielnih krogov so se serije velikih bitk, ki so izpolnjevale te tedne, zdele kakor dolgi napadi blaznosti. Toda tako so sodili ljudje, ki niso opustili svojega prejšnjega posla. Jaz pa, ki sem bil v tesni zvezi z armado in njenimi poveljniki, nisem mogel nerazumeti pomena in obsega posameznih dogodkov. — Kljub kritiki in kljub vsem mojim nazorom o Somme in Paachendaele sem vendarle cenil delo poveljnika angleške vojske in 12. aprila sem mu brzojavil sledeče: »Moram vam izraziti svoje simpatije in odkritosrčno obzidavanje sijajne obrambe, ki jo vodite dan za dnem in reči moram, da imam neomejeno zaupanje v nadaljnji razvoj.t — Prejel sem sledeči odgovor: Najpri-srčnejša hvala za vaš prijateljski brzojav. Armada je pogumna in na vse pripravljena. Vaša stara divizija je pod Tudarem izvršila čuda. Hvala za sijajno pomoč, ki nam jo je dal vaš departement.
Griž Kemmel. (Mont Kemmel.)
Dne 25. aprila se je zgodilo nekaj neprijetnega. Francoska divizija, ki jo od 18. apri-
la stala za našo pozicijo, je prevzela del pozicije, okrog 3000 yardov. V tem odseku je francoska 28. divizija branila charpenbergake in kemmelske višine. Kemmel je poleg tega branila tudi stotnija 99. polka. Ob svitanju so osredotočili Nemci na grič in jarke ob njegovem vznožju velik napad. Francoske maske so le deloma varovale vojake pred učinki strupenih nemških plinov. Francoski oddelki na drugi strani griža so odbili tri napade nemške pehote in imeli velike izgube. Četrtega napada niso več vzdržali in so se umaknili ob 7. zjutraj. S tem umikom so bili pa odrezani oddelki na vrhu, z možnarji za jarke in s težkimi baterijami vred. Ista usoda je doletela angleško brigado, ki je branila jarke na lovi strani Francozov.
Niti eden od njih ni ušel smrti ali ujetništvu. Nesreča bi lahko imela še hujše posledice, če ne bi bila ;>ri rokah highlandska brigada.
Odnošaji reiod francoskim iu angleškim vodstvom seveda niso bili v času bojev, ki so pričeli 21 marca, bogvekako dobri in nesposobnost obeh armad je bila medsebojno podvržena ostri kritiki. Francoski generalni štab je bil mnenja, da so Angleži odpovedali in povzročili katastrofo na skupni Jronti in se je popolnoma javno izražal, o sili angleških oddelkov, ki da je bila srednje.. An;') -ži
so bili pa po drugi strani uverjeni, da je bila pomoč, ki so jo jim poslali Francozi v času velikega nemškega napada, le slaba in zelo počasna in da je poseganje francoskih pomožnih divizij v boj končalo skoro zmerom z novim umikom.
Pod cepccm...
Kljub temu so pa za angleško armado — dasi se sama tega ni zavedala — najhujši dnevi že minuli in ostali del vojne z vsemi bitkami in z vsem trudom je 'obsegal zanjo le še nade in triumfe. Osvojitev gore Kemmel je bil zadnji nemški uspeh v tej bitki. Celih 40 dni, od 21. marca do konca aprila je imela nemška armada en sam cilj: da bi uničila angleško armado. 120 nemških divizij je brez prestanka napadalo 50 angleških divizij, sekalo angleško fronto, doeezalo velike uspehe in pridobilo več kakor 1000 . pov in 70.000 do 80.000 ujetnikov. V 40 dneh je angleška armada izgubi častnikov 2161, ki so padli, 8619, ki	,
ranjeni, in 40G3 pogrešanih ali uI,71g moštva pa je bilo 25.967 mrtvih, 172.71» ranjenih in 89 380 pogrešim ^Uh- V celoti je torej izgubila 14.803 “j1?*150 ln 2JS8.066 mtTo je več od četxtine cele armade k; se ’ >d 21. marca borila pod Haigovim .	,V( ,	_ Toda te grozne izgube, pri-
kov odstavile in tudi zaplenile denar kan-tonske, oziroma točneje, sedanje hankovske vlade, ki je vsled tega prišla v težke ne-prilike. Na drugi strani pa tudi Čiangkajšek nima onih uspehov med Kitajoi, kakor je pričakoval. Ko je sklical konferenco za skupen nastop proti boljševikom, je doživel po-polen neuspeh, ker se skoraj noben kitajski nacionalist ni odzval njegovemu povabilu. Čiangkajšek je zalo moral konferenco odpovedati. — Mnenje zaveznikov o Čiangkaj-šeku ni več tako enodušno ugodno, ko preje. Tako poroča »Reuter« iz Šangaja, da je položaj v Nankingu čisto nejasen. Nova vlada Čiangkajšeka uživa le malo avtoritete in tujcem sovražna agitacija se v nezmanjšani meri nadaljuje. Tudi Čiangkajšek da ima pri sebi še vedno ruske svetovalce in njegovo nasprotje z Borodinom je zgolj oseb-nega značaja. — Iz Kinkianga se poroča, 4* so kitajske obrežne baterije obstreljevale d« britanska in 1 ameriškega torpedolovca, ki so z ognjem iz težkih kanonov prisilile obrežne baterije k molku. — Pred Hankov sta dospeli dve veliki angleški križarki in splošno mislijo, da hočejo Angleži z vojaško silo osvojiti nazaj svojo izgubljeno koncesijo.
NAKUP ZEMLJIŠČ OB MEJI PO INOZEMCIH
Zadnji čas se je »Giornale d' Italia« jako zaletaval proti čl. 94. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij. Ju' lij 1925 oziroma proti členu istega v novem finančnem zakonu. °
Glasom ravno navedenega člena je nakup nepremičnin po pripadnikih tujih držav ob meji kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v razdalji 50 km od meje ali od morske obali prepovedan, če ga ne odobrita ministrstvi za vojsko in mornarico ter za notranje posle.
Gori navedeni rimski dnevnik piše, kot bi bilo to nekaj nečuvenega, nekaj sovražnega, da naravnost nekaj agresivnega proti Italiji'
Predvsem pozabi časnikar, da ta prepo-ved ne velja samo za Italijo, temveč tudi za j vse druge na našo kraljevino meječe države, in ta prepoved nima torej nikake posebne osti proti Italiji, temveč je naravna obrambna postava, kakor iste obstoje J.”*11 v drugih državah ter še posebno v
Laška vlada je bila že s kralj.	.	’
zakonom z dne 23. maja 1924, St. llM, * dala še ostreje odredbe kot so naše, g-e prometa zemljišč ob meji.
Glasom ravno navedenega kr. dekreta-z kona (čl. 7.) je vsaka odtujitev oz. obremenitev, da celo prepustitev posesti in tudi zakup nepremičnin ob meji prepovedan.
Tozadevne pogodbe ima oddbriti spor^7;’ umno z vojaško oblastjo pokrajinski prefekt.
VI. JUGOSLOVANSKA UMETNOSTNA RAZSTAVA V NOVEM SADU.
Srbska Matica v Novem Sadu je sklenil« prirediti ob stoletnem jubileju svojega obstoja splošno jugoslovansko umetnostno razstavo. Slovenski umetniki se bodo prireditve celotno udeležili, kakor je bilo sklenjeno n«V skupnem sestanku, ki mu je prisostvoval-.' tudi delegat Srbske Matice g. M. Petrov, ki je obrazložil pogoje in način razstave.
Otvori se razstava 1. junija. Sestavil se je pripravljalni odbor za Slovenijo, ki je obenem žirija, ter sestoji iz 6 članov: R. Jakopič, Fr. Kralj, A. G. Kos M.3^^^: Tratnik in N. Vidmar. Z»^3°,orov pridejo ve in omejenih razstavni«	p0gameznih
v poštev kar najbo J*« ahko razgtavi naj-unietnikov. Posamezni* d grafik do 10 b-vec 3 slike ah kipar^	81jejo 8v01a
stov. Umetniki v Slo	R	Jakopi^ Tur-
dela v Ljubljano na	majnika in
jaški trg št. 2	ki	jih žiraja sprej-
me
in
nazaj Srbska Matic« popravljalni odbor.
KRATKE VESTI.
Predsednik Masarjk se po oficielnem sporočilu poslanika Sebe ne ustavi na svojem povratku v domovino v Beogradu.
Izvolitev Masarjka za predsednika češkoslovaške republike 'je zasigurana, ker bodo zanj glasovale poleg nemških in čeških vladnih strank, razven narodnih demokratov W klerikalcev, tudi socialistične stranke. Sicer pa do danes še ni postavljen proti Masaryku noben protikandidat.
S 1. majnikom bodo povišane na Nemškem poštne pristojbine za 50 odstotkov.
Razorožitvena komisija Zveze narodov zaključi danes svoje delo. Do sporazuma v komisiji ni prišlo.
zadejane v tako krat^[yie “njenih" majhni armadi, niso ““‘Vr i:	1	‘
skih sposobnosti..^^ ge ni j g n bene vazne pozicije-.Vctrni M, niti
i,M,	o	t«,.1,	S«
“	iz	niee«	Anglija	kot.*®*
ja, namreč zmer0ln g	držnini
«:*kir«m SO Angleži Jrizadeli »»"»J , c' m še tetje i^ube, kakor so jih pa nretrpeJi- IW»be.. ki so bile v tem fesu vol ue nenadomestljive, izgube, ki so zlori Dremo* nemške armade in bile mrtvaški z^g Nemčijo. V teh 40 dneh je padlo 9>' nemških častnikov, 9305 je bilo ranjeinb d. 427 pogrešanih ali ujetih. Od moštva je lo 53.564, 242.881 mož je bilo ranjeni« 39.517 pogrešanih ali ujetih. Iz tega j® ^ vidno, da so za vsaka dva angleška voj padli trije Nemci.	.„	--
Zdaj je prišla na vrsto naša zaveffli Francija. Cepec, ki je toliko časa	pa
nas, se je kmalu obrnil proti njej. ce ^ vedeli poprej, kakšno ognjeno prei*« flle£ni, pripravlja usoda, *>i ji bili že takrat ^ jahko da je Medila s svojimi silami, da di of postavila sovražniku po robu taKO, bilo potrebno.	(Dalj« P*8*-)
Štev. 94.
»NARODNI DNEVNIK* 27. aprila 1927.
■BUSMtOiKaHBBBBHMKnanHaHBHaMaM
Stran 3.
Dnevne vesti-
LOVCI ZA MANDATI.
Hrvatski politik je prišel te dni v neko mesto in na večer se je sestal v • ?uc*‘ z nekaterimi slovenskimi na-Putiki. Seveda se je potem tudi Mg*) govorilo o politiki in zlasti gospodje napredne politike so vedeli mnogo podati o Škodljivosti klerikalcev. To je bila £ zaprav edina stvar, o kateri so vedeli ^ Povedati. Zato jim je na koncu govora 181 hrvatski poslanec: »Vse lepo in vidim, Tod!%V resn'c* pošteno proti klerikalcem. 3itiv • 8mem vprašati, kaj pa je vaš po-opj?1 Program, kaj pravzaprav hočete, ker vem samo to, česar nočete?« uUWy°^e °d napredne politike so nato “ai v64o\menca'‘ vse niogoče, toda niti eden >jai0 . pedali, kaj pravzaprav hočejo, lite, pa ! deial hrvatski politik: »Ce dovolil iov Vain povem jaz. Vi hočete mandate GoSp0j®andati je vaša edina politika.« liti	so	nato utihnili in niso mogli
Hiti
del	ker	je	hrvatski	politik	za-
Mora bit “ vzorno negativne politike -Ali gj,-H, ze leta vsa Slovenija v prepiru. luJcsu2 ^Sati, da si lahko privoščimo tak
Pr
m ^ kongresa Zveze jugoslovenskih
_	mest.
t>ne 7 g
k°ngres Zev?*1 niaia se vrši v Zagrebu I. fres je povahv luS°9lovenskih mest. Na kon-iave. Definitji^’1' okoli 100 mest iz vse dr-!an, vsekako na vPr°gram sicer še ni izde-Kongres hn .v glavnem sledeči: grebžki žunan nVori* *n mu predsedoval za-
. V.gIavnePm b?emzel-
iernu pravilnik., razPravljal kongres o spre-Zasedanje	in o zakonu o mestih.
b:?i- Najpr^e 6^"^ dne 7. maja ob 7. zju-vilniku Zvez«, .po a‘prellmui kongres o pra-zakon O mestih.. Da btSIf e 1)0 Pa r>re1resil
s ”, •«««jsr«SS3
pn i dan od strani mesta n0S?ai«, ne bo
■sta	i’	®a!?°	zve2er bo slavnoatn°Rebnih
stava v gledališču.	slna	pred-
ane 8. maja se bo nadaljevala razprav* Mkonu o mestih. Ob 11. se podajo udeležb avtomobilov, nakar bo slavno-T^?ted v mestni hiši' Ce bod° razprave Offfedali11 t Ze d°P°ldne končane, si bodo ciip 7 udeleženci po obedu mestne institu-Dn Iei' bo z0Pet gledališka predstava. $ves .maja, zadnji dan zasedanja, bo kon-dali yj'c,ieJno zaključen, nakar si bodo ogle-st0 sa„e .encr ostale mestne institucije, me--obed v'n okolico. Zvečer bo poslovilni
Račur,r«ini Janjini zdrn» -u se udeleži kongresa in ž °-^eb. fi n,h slavnostnih priredb okoli 300 M°ni v. ®n delegatov mest bodo povab-Preds(avniki er0s-u^ndift mestni zastopniki in nih	na i gospodarskih in kultur-
K.ongres b0 x
TavneaU ** V	" ab^aci. bodo
-stiiT ®estni komisarji. Načrt zakonu « »arjev6 v^1^6 P03^'8^* mestnih komt *tva vodi oh« \U raZP,UStf ,mestnega zastop-P°džupan nske P°sle dalJe župan oziroma
«ki velfk^žun Ca 0 zakouu o mestih. Zagreb-PodroSja in ra? razP°slal mestom svojega ■<°na o mestih rilm str°kovnjakom načrt za-^azven teeaa<£d<?aj0 0 nJem svoje mne-? /ju. zagrebške nkile ,vršil° te dni v pre-katerih se je razpravi?8!1 ve° konferenc, na
™ konference ? tenl zak°nu- Ude-
Iel>a dati mestom ° so&lašali v tem, da je svrim u; , ,’tom cim v^io	V
dne 30. aprila t. 1. posetijo izletniki Postojnsko jamo med 10. uro dopoldne in 2. uro popoldne, nato pa odidejo dalje proti Ljubljani. Pričakuje se, da prekoračijo prvi mejo pri Planini kmalu po 1. uri popoldne. Ljubljano pasirajo po Bleivveisovi cesti, zavijejo nato na Aleksandrovo cesto, po Prešernovi ulici na Miklošičevo cesto in po Dalmatinovi cesti na Gosposvetsko cesto ter nadaljujejo pot proti Bledu. Zvečer se vrši istotam oficijelni pozdrav gostov v hotelu Toplice. Drugi dan, to je v nedeljo 1. maja, pa obiščejo izletniki Bohinjsko jezero, nakar zapustijo zopet našo državo preko Kranja in Jezerskega sedla. Avtomobilski klub Sekcija Ljubljana, ki je prevzel aranžma te vožnje prosi vse člane, ki se želijo udeležiti sprejemnega večera na Bledu in nameravajo tam prenočiti, da nemudoma javijo tajništvu Avtomobilskega kluba v Ljubljani, koliko sob se naj za nje rezervira. Tudi naj javijo, če so pripravljeni prevzeti na Bledu kakšno funkcijo. Ljubljansko občinstvo pa se naproša, da v soboto popoldne ne hodi brezobzirno po sredi gori navedenih ulic, kar bi napravilo na nemške avtomobiliste, ki so vajeni reda, zelo slab ut is. Hišni posestniki pa naj bi ta dan laobesili zastave, da bo napravila Ljubljana na tujce čim lepši utis.
— Novoustanovljeni krajevni odbor društva Rdečega križa kraljevine SHS v Tržiču je sklenil poslati letos o počitnicah za štiri tedne čim več revnih in slabotnih otrok k morju. V to svrho prireja s prijaznim sodelovanjem tržiških in zunanjih dam dne 1. maja cvetlični dan. V Tržiču izrazito industrijskem kraju imamo premalo solnca in sploh ne primerne vode, kjer bi se deca mogla kopati in gibati na prostem. Kako naj deca dobi čez počitnice primerno okrepčilo! Edino na ta način, da gre ona tje, kjer
j je več solnca, kjer je več priložnosti za gibanje na prostem. Premožni sloji tudi delajo s svojimi otroci tako. Da bo tudi revnim možnost dana uživati naravna okrepčila, posegajte pridno po cvetlicah na cvetlični dan. Vsak najmanjši dar je dobrodošel.
— III. književna tombola Jugoslovenske Matice. Pokrajinskemu odboru Jugosioven-
Matice v Ljubljani je bilo vposlanih do le t1' m' tombolskih tablic, ki so zade-dob^tk^0'0' ^ slrds^u razP*sa se je vršilo za
ln vrstni red še ožje žrebanje, ki je
f° svrlio bi
01 hi Ja r,'‘1w‘," večjo avtonomijo. V ktu nekoliko W £ h v zakonskem pro-" Staral?,i^ktur.
Poročajo • v* Iakoni neveljavni. Listi Sodiščem'	oil	te	dni	pred	zagrebškim
zaStonnib-	proces,	ki se je vodil med
C0J.J-V , Sta roka toliSke in rimsko-katoliške' Po S de veljavnosti zakonov, sklenjenih Vo,. arokatcliškem obredu. Mnogo nezado-liSt eŽev ie namreS Prestopilo v starokato-ni KiVero’ se dal° pa storokatoliški cerkve-0plasti ločiti in sklenilo nov zakon. Sodi-
WJe. sedaj razs(>dilo> da starokatolišlia cer-
p^nima pravice izrekati ločitev in da so na 'leve^ . toeitev nanovo sklenjeni zakoni davnoa'Sli'c 0 tej zadevi smo poročali že na de itakrat se je postavil stol sedino-*akonf^ ^ata edino pravilno stališče, da ija namrej J)ravno veljavni. Pri nas ve-^811, ki doloma. vedno o. d. z. iz leta zur Zen der EhL^Qaa auch nur ein Teil
der katholischen
n1',	6'1	der Eheschlio1111 auch nur ein Teil
'gion angehort sn^T1® der katholischen
S Th Untren^^.° Poznef£-Ehe dem Ban' k° drugo cerkev je torei } prestoP v ka‘
,	—^-iKev ie	, i)re9top v Ka-
Poznejo, ko dobimo i lre,e^nten. Kako ^ ^ pa veIjal “™>. nov >bračni zakon«,
0 samo pro luturo h'PU’ običajnogoto-
Pripomniti rl?anes seveda še ne ve-V^vne oblasti veliko <iram?’ da 80 storile t0l?6 toliko časa trpeie !£0’ker s.° te za;
ljudi nesrečnih, ker i^, ,ar sedaj v ^ve v pravnoveljavnem ”?otovljeno, da
kotikubinktu.	akonu'	temveč
KnUspeh slovenskega znanstvcnika v
V%esnaf 7*™°? dok2a3.rm
rVi w eksperimentalno psiholoei^'
1	?e je udeležilo nad 300 psihologi - ov sveta, med njimi tudi Slovenec
iUniverzo	Rostoliar, ki je zastopa! brneko
Pgresii r- Mihajlo Rostohar je imel na Pre(Javanje, za katero je žel veliko , ^ y Udeležencev.
^.'H6n,C/?lški avtomobilisti |>osetijo S’oveni-„ !re<li Avtomobilski klub v Monakovem Sp fvojimi člani daljši izlet po Italiji, 'rfta n«,.1 vračko ipreko Slovenije in Av-
Ua» •	^ra(:a"0	preko Slovenije in .
"NeinŠijo. Vožnje se udeleži bitov in 15 motociklov. V wb
ca soboto
.	J |	4 U ij v	iJJ V ■< I v 1^/ CtllJ v 4 i Vi J v*
padlo sledeče: Prva tombola: Ivanka Čo-
va, Ljubljana; druga tombola: Anton Mr-Kun, župnik, Homec p. Radomlje; tretja tombola F.ranjo Zupančič, Selo pri Ljublja-m; četrta tombola Vinko Sire, Ljubljana; peta^ tombola Olga Očko, Ruše pri Mariboru. S tem je igra za III. književno tombolo končana in Jugoslovenska Matica se vsem, ki so pri njej sodelovali z razpečavanjem in nakupom tablic, najiskreneje zahvaljuje. Seveda ni bila tudi pri tej igri vsakomur sreča mila; ima pa naj zavest, da je z nakupom tombolskih tablic podprl Jugoslovensko Matico, odnosno svoje neosvobojene brate.
— Šolskim upraviteljstvom sporoča Jugoslovenska Matice, da ji je. prva naklada razglednic za otroke, ki so prispevali k zbirki pirhov, že pošla. Druga, večja naklada trenutno pa še ni dotiskana, kar pa se bo zgodilo še tekom tega tedna, nakar se jim zahtevane razglednice takoj pošljejo.
m— Društvo jugosl. akademikov v Mariboru. iNa iIX. rednem občnem zboru 'D. S. A. dne 20. aprila t. 1. je bil izvoljen sledeči novi odbor: Predsednik: Vodeb Miro, tehn.; podpredsednik: Spinder Metod, med.; taj-] nik: Grasselli Andrej, iui\; blagajnik: Luk-| man Branko, med.; knjižničar: Glusič Ante. j med.; arhivar: Zinauer, eksp.
— Policijsko nasilje v Pašičevu. Te dni so je mudil v Pašičevu neki Viljem Eins iz Budimpešte s soprogo. Prišla sta, da uredita neko zapuščinsko zadeov in obiščeta hkiatu svoje sorodnike. Ko je Eins zadevo uredil se je podal s svojim bratrancem v gostilno. V gostilni se je nahajal med drugim tudi
v Vla?v*®’ ki je Einsa poznal že od pro-’ £r.- yiaovič i® Einsa precej surovo pozdravil, ?dzdravil z istimi besedami, ven-
ie s tem stvar k8kxm tonu- Zdelo se je, da JC, s tem stvar končana. Ko na se ie hotel
Lins vrniti zopet v Budimpešto, je prižel 7a njim na kolodvor Vlaovič, se ga dejansko lotu ter ga dal končno po službujočem stražniku aretirati. Stražnik je vtaknil Einsa' v občinski zapor. Zjutraj ga je občinski sodnik Dušan Nakič zaslišal in obsodil na globo kjP Din‘ °d tega zneska bi bili imeli dobiti reveži 100 Din, 900 Din pa Vlaovič
mudilo v^ucTimSto meV', k!" f-jf so ga izpustm^ S ’ Je.gl?b0 ,p\acal’ na1‘ vJLisivo in ‘j. em Je izvedelo o zade”i oi oznistvo in vodja orožniške postaje je hPel , občinsko hišo. Na pragu j e s re&i 1 Einsa
ki je prišel ravnokar .	s^eč<^1 Em,
zaslišanju je peljal orožnik Einsa nn7<ii k nb črnskemu sotoiku, katerega je prav ‘pošteno oŠtel m pozval, da Einsu globo vrne. To se je zgodilo.
_ Otvoritev podzemskega plovstvenega kanala Marseille "trassbourg. Predvčerajšnjim se je vršila v Marseille-u slavnostna otvoritev podzemskega plovstvenega kanala ki evže Marseille z Rono tej tvori zadnji del’ vodne zevze Marseille Strassbourg. Novi kanal je dolg 9 km, širok pa 22 m. Slovesni otvoritvi je prisostvoval predsednik Doumer-gue. Opazilo se je, da je predsednik v svojem govoru posebno povdarjal edinstvenost Francije, kar se interpretira kot odgovor na pokret, ki skuša izigravati severno Francijo proti južni. Pristaši lega pokreta, ki se je pričel šele nedavno, širijo namreč v ogromnih množinah letake, v katerih povdarjajo, da je nositeljioa francoskega bogastva severna Francija, da plačuje severna Francija največ davkov, ter da je pripisovati depo-puiacijo Francije južnim pokrajinam.
.. i . *em in nagrobni spomeniki. Policij, ki ravnatelj v Milanu je odredil, da se imajo vsi nagrobni spomeniki, ki vsebujejo
kaj zoper državo, vojno ali pa zoper današnje razmere v Italiji uničiti. Ker je v Italiji navada, da protestirajo ljudje baš na nagrobnih spomenikih zoper vojno, si lahko predstavljamo, koliko nagrobnih spomenikov bo padlo kot žrtev te policijske naredbe. Policijski ravnatelj pa je šel še dalje. Možakar zahteva, da so sestavljeni napisi nagrobnih spomenikov v gotovem stilu. Pri vsakem citatu na spomeniku mora biti naveden avtor. Ce se razlikuje citat le količkaj od originala, jo je na odredbo cenzorja odstraniti. Vzpostavljena je posebna komisija iz duhovnikov vseh konfesij, ki ima v bodoče napise natančno kontrolirati še predno pridejo na nagrobne spomenike.
— Clo-vvn — akademik. Skoraj bi se zdelo, da se rušijo v krogih francoskih intelektualcev stare tradicije: Te dni je podelil francoski prosvetni minister nekemu clownu palmo akademika. To se je zgodilo tokrat prvič. Bela vrana, ki so jo smatrali vrednim te odlike je clovvn Coco in pariške »Cirqua«. Doslej se je podeljevala ta odlika le znanstvenikom, pisateljem in umetnikom. Novi akademik je pričel svojo cirkuško karijero kot desetleten otrok. Njegov »clou'< je bil skok na konju iz 10 metrov visoke cirkuške kupole v vodni bassin arene, vratolomna produkcija, ki jo je pa pariška policija prepovedala.
— Aretacija sovjetskega komisarja na Dunaju. Na Dunaju je bil aretiran svetnik tamkajšnjega sovjetskega poslaništva Jakopen-ko. Pravijo, da radi nerednosti pri poslovanju z denarjem. Vsekako je pa zavita zadeva zaenkrat v tajinstveno meglo. Sovjetsko poslaništvo zatrjuje da aretirani ni njegov član, kar pa najbrže ne ustreza resnici, kajti Ja-kopenko je imel svoje pisarniške prostore v poslopju poslaništva. Zatrjuje se, da je osleparil Jakopenko nekega trgovca pri dostavljanju konj iz Madjarske za velike vsote denarja.
— Ponarejaki jetonov igralnice v Monte Carlu aretirani. Svoječasno smo poročali, da
je prišla igralnica v Monte Carlu na sled velikopoteznemu ponarejanju igralnih znamk (jetonov). V zvezi s tem so bili te dni are-tiarni na Dunaju:	hišnica Julija Olbrich,
skrahirani juvelir Filip Nussbaum in zlatarski delavec Jakob Sanger. Aretiranci imajo še več sokrivcev, ki pa še niso v rokah pravice. Nussbaum je priznal, da so se ponarejali jetoni po njegovem naročilu ter da je spravil v promet takih ponarejenih igralnih mark za preko 100.000 frankov. Cela družba je prirejala izlete v Monte Carlo in igrala s potvorjenimi jetoni. V Monte Carlu namreč ne igrajo za gotovino, temveč za jetone, ki se kupijo pri tajništvu igralnice, kjer se v slučaju potrebe tudi zopet zamenjajo za gotovino. Vsa stvar je prišla na dan, ker je imela zadnjikrat hišnica Olbrichova na meji smolo. Znala je sicer dobro markirati elegantno damo in mogoče bi je vsled tega carinski organi ne bili dosti nadlegovali, da vzbudila njihovega suma s tem, da je zamenjala pri kontroli svoj kovčeg z drugim kovčegom, ki je bil že preiskan. Ker so jo pri tem zasačili, so posvetili njenemu kovfe-je imel kovčeg dvojno dno, v dnu pa so na-gu parv posebno pozornost. Ugotovili so, da šli 300 ponarejenih jetonov. Morala je plačati globo, vrhutega pa so jo še nekoliko zaprli. Ko so jo izpustili, se je vrnila na Dunaj, med tem pa se je ugotovilo, da so njeni jetoni, ki so jih našli financarji v njenem kovčegu, potvorjeni. Sledile so nadaljne poizvedbe, ki so vedle do razkritja cele zadeve in aretacije. Dunajska policija je izsledila tudi delavnico v kateri so se jetoni fabricirali. Nekatere se-ske™6 S° dobavljat‘ sleparji iz Madjar-
— 50 ljudi utonilo. Ob vzhodni obali otoka hahalma je trčil neki potniški parnik, na čigar krovu se je nahajalo 500 oseb z veliko ledeno goro. Po karambolaži se je prevrnil eden od rešilnih čolnov s 50 ponesrečenci. Vseh 50 oseb je utonilo. Glede usode ostalih pasažirjev še ni ničesar znanega.
Ljubljana.
1— Kontrola dalmatinskih vin. O potvorjenih dalmatinskih vinih smo že pisali. Te dni so izvedle kompetentne oblasti pri nekaterih gostilničarjih, oziroma trgovcih, preizkušnjo, ki je imela za nekatere od njih žalostne posledice. Zaplenili, oziroma izlili so jim več sodov vina, vrhutega se bodo morali zagovarjati radi potvarjanja živil pred sodiščem. — Skrajni čas je že bil, le škoda, da ni za-°™ opore zato, da bi se preiskala vina t-0?,. T “e glede na pristnost, zakaj v Ljubljani pijemo v splošnem slaba vina, katerih cena blagu nikakor ne odgovarja. Skoda je pa tudi, da eksistira za »Wein-pantscherje«: takorekoč samo mnogo premili živilski zakon, mesto da bi se kvalificirali ti delikti vsaj v slučajih, v katerih bi bilo to mogoče, kot goljufija.
1— Nadaljevanje in zaključek dr. Kugyje-vega predavanja. Dr. Kugi je po dovršeni turneji v Nemčiji, kjer je bilo povsod veliko zanimanja za njegova predavanja, prišel k nam, da obdrži v Ljubljani, Zagrebu in Mariboru predavanja. Kako velika je njegova ljubezen do planin, posebno pa do Julijskih, kjer je preživel takorekoč svoje najlepše ure, se je lahko prepričal vsakdo, ki ga je poslušal na prvem večeru. V petek ob 8. uri zvečer nadaljuje in zaključi svoja predavanja v Unionski dvorani. Vstopnice se dobe v predprodaji v pisarni Slovenskega planinskega društva,- Selenburgova ulica 7/II. levo.
1— »Merkurjevi« pevci prirode v slučaju lepega vrejnena v nedeljo 1. maja izlet na Katarino. Zbirališče ob pol 7. uri zjutraj pred kavarno >Evropac, odhod točno ob 7. uri. Prijatelji vtbljeni. Pevski odsek.
t*— Opoait.-jamo na prvi letošnji koncert Narodno žuozničarskega glasbenega dru--8 I. (i <J E« v ipondeljek, dne 2. maja t. 1. u* 20. uri v Unionski dvorani pod taktirko g. H. Svetel-a. Pri koncertu sodelujejo: operna pevka ga. Ribičeva, društveni mešani zbor ia operni orkester, pomno-
odcLleL
za
m
^©fpoclc
kUuta'
Pcnfo
kravale Modne PofrsL/cin? P[«tenitte
Palice
r\ s a ' Dczmtf!
cu
oss
žen s Člani društvenega orkestra. Spored je jako zanimiv in vlada za koncert veliko ra-nimanje. Vstopnice v Matični knjigarni.
1— Tombola. Dne 1. maja priredi, kakor običajno vsako leto, Osrednje društvo nižjih poštnih uslužbencev, krajevna skupina v Ljubljani, svojo veliko četrto dobrodelno javno tombolo Z 10 glavnimi in več manjšimi dobitki v korist onemoglim, bolnim članom, vdovam in sirotam. Tablice prodajajo vsi pismonoše in trafike za ceno 2 Din. Dobitki bodo na ogled od 28. t. m. dalje v trgovinah Elite, Prešernova ulica, Gričar & Mejač, Še-lenburgova ulica, in J. Goreč, Dunajska ca-sta. Prosimo tudi letos blagohotne naklonjenosti slavnega občinstva. — Odbor.
1— Mestna zastavljalnica, v soboto 30. t. m. radi snaženje uradnih prostorov ne posluje.
1— Nesreča na Celovški cesti. Včeraj ob dveh popoldne se je zaletel neki avtomobil v koleselj, v katerem sta sedela Lucija Pokorn, služkinja iz Žabnice pri Škofji Loki ter njen gospodar, ki je prišel ponjo v bolnico, kjer so ji povili pred nekaj dnevi zlomljeno nogo v mavec. Avtomobil je perkucnil koleselj na tla Pir padcu si je Pokornova zopet zlomila ranjeno nogo in povrhu tega še drugo zdravo nogo. Tudi njen gospodar je težje poškodovan. Po nesreči je avtomobil brezobzirno oddrvel naprej, ne brigajoč se za svoji žrtvi, katerima je mogla nuditi pomoč šele rešilna postaja, ki je Pokornovo zopet prepeljala v bolnico, številko avtomobila so ugotovili.
1— Bela, rujava kotenina, šilon, kambriki, deleni itd. po solidnih cenah pri FRANC PAVLIN, Gradišče 3.
Ravnokar so dospela:
Pravi kraški teran
a liter Din 36.—.
Mardešičev vičan - črnina
4 liter Din 14.—.
Viški opolo
^ liter Din 12.—.
Ta in druga pristna vina toči
restavracija »LJUBLJANSKI DVOR«.
Abonente na hrano po zelo nizkih cenah.
OBONI ZBOR »LJUBLJANSKEGA ZVONA«.
Sinoči se je vršil v društvenih prostorih 19. redni občni zbor agilnega pevskega društva »Ljubljanski Zvon«. Občni zbor je hil prav dobro obiskan, znamenje, da prihaja v društvo zopet novo življenje.
Občni zbor je otvoril predsednik g. Drenovec, ki je uvodoma pozdravil vse navzoče, posebno pa tajnika Jugoslovanskega pevskega saveza g. Premelča ter častnega predsednika dr. Šviglja. Nato ee je z lepimi besedami spomnil vseh članov, ki so v prejšnjem društvenem letu preminuli, zlasti društvenega gospodarja in najbolj marljivega delavca v »Ljubljanskem Zvonu«, pokojnega g. Gartnerja. Spomin preminulih je občni zbor počastil s tem, da so navzoči vstali * svojih sedežev.
V svojem poročilu je predsednik omenjal najbolj svetlo točko v prejšnjem društvenem letu — izlet v Zagreb. »Ljubljanski Zvon« je bilo po vojni prvo slovensko društvo, ki je imelo pogum, da je nastopilo s svojim koncertom na vročih zagrebških tleh. Uspeh ni izostal. Društvo je imelo letos tudi priliko, da se je moglo revanžirati bratskemu pevskemu durštvu »Obiliču« za vso gostoljubnost, ki jo je »Ljubljanski Zvon« užival pred leti v Beogradu.
Predsednik je med drugim tudi naglašal posebne zasluge društvenega zborovodje g. Prelovca, ki se z vso vnemo trudi, da artistično vzgoji društveni zbor.
Društvo je moglo letos le deloma izvršiti ves svoj program, ker ga je tlačila mora v obliki stanovanjske krize. Po zaslugi prijateljev »Lj. Zvona« pa je društvo dobilo nov društveni lokal v poslopju dijaške kuhinje »Domovine«. Svoje nove prostore si je društvo okusno in primerno preuredilo. Ker je »Lj. Zvon« rešen svoje glavne skrbi, se mora sedaj članstvo zopet vreči na delo. Predsednik poživlja vse članstvo k vztrajnosti, marljivosti in discipliniranosti, kajti društvo čaka udejstvitev obsežnega programa za bodoče leto.
Tajniško poročilo g. Mat ul j a navaja številne prireditev »Ljubljanskega Zvona« v prejftojetn letu. Poleg koncerta v Zagrebu je društvo priredilo še koncerte v Zagorju, " H ir-!n:ku Ln v Laškem, dalje velik cer-
kveu koncert v frančiškanski cerkvi v počastitev svojega častnega člana, komponista Antona Foersterja. Društvo je poleg tega sodelovalo pri številnih drugih prireditvah in akademijah, med drugim tudi na novinarskem koncertu na dan narodnega praznika dne 1. decembra 1926. Na Silvestrovo je društvo priredilo prijetno zabavo, ki je dobro uspela.
Blagajniško poročilo je podal g. Lombar. Sledila so še poročila arhivarja, gospodarja, upravnika /Zborov« in društvene založbe skladb.
Zborovodja g. Prelovec je poročal o položaju zborov. Njegovo poročilo je bilo dokaj povoljno. Iz programa, ki ga je navajal za bodoče leto, naj navedemo le, da namerava društvo prirediti na jesen velik koncert naše narodne pesmi, pozimi pa koncert slovenske moderne vokalne glasbe.
O »Zborih«, ki izhajajo v društveni založbi in pomen ja jo edino slovensko publikacijo te vrste, je omenjal, da je zanimanje zanje nekoliko padlo, posebno na Hrvatskem, kjer je pričel izhajati »Zborom« popolnoma podoben časopis, ki pa je neprimerno dražji. V Sloveniji bi zaslužili »Zbori« mnogo več pozornosti, kot pa jo uživajo sedaj. Vrzel za njimi bi bilo zelo težko izpolniti. Ker je 'Ljubljanski Zvon-- strogo kulturna in nepolitična pevska organizacija, bi bilo zelo hvalevredno, če bi oblastna skupščina naklonila za »Zbore« kako dotacijo.
. Govoril je še častni predsednik dr. Švigelj, ki je vzpodbujal člane k marljivemu vežbanju grl, ter g. P r e m e 1 č , ki je s svoje strani obljubil pomoč društvu za >Zbore«.
Sledile so volitve. Za predsednika je bil izvoljen g. Dreovecza predsednika, pevo-vondjo Z. Prelovec, za revizorje pa:
J. O r i 1 c in L. H a r t m a n. V odbor so bili izvoljeni:	Marica Ramškova, Danica
P e 1 a n o v a , Jože Jamnik, L. Lombar, L. Gabrovšek, J. Artač, J. Bučar, G. Kobilca, L. Pip, A. šulc, L. V o h i n c.
Gospodarstvo.
DRŽAVNA TROŠARINA NA VINO LN VINSKI MOŠT IN OBČINSKE DOKLADE K TEJ TROŠARINI V SLOVENIJI.
V št. 47 z dne 30. aprila 1927 »Uradnega lista« objavlja delegacija ministrstva financ
v. Ljubljani statistiko o državni trošarini na vino in vinski inošt ter peti jot in o občinskih dokladah k teij trošarini v Sloveniji za leto 1926. Iz tabele 1. je razvidno število občin, ki pobirajo doklade,-ter odstotna obremenitev v posameznih občinah, iz tabele II. pa količine vina (petijota in vinskega mošta), ki so bile zatrošarinjene v posameznih davčnih okrajih ter zneski državne trošarine in občinskih doklad, ki so bili pobrani od do-tičnih količin.
Na ozemlju ljublanske oblasti je bilo za-trošarmjenega vina (vinskega mošta in pe-t j jota) 197.313-39 hi, od tega odpade na Ljubljano 67.C62-79 hi.
Napram letu 1925 s 197.544-46 hi, odkate-tnh je_ odpadlo na Ljubljano 59.488-48 hi, je torej Ljubljana sama napredovala, vse ozemlje ljubljanske oblasti pa nekoliko nazadovalo.	■
Na ozemlju mariborske oblasti je bilo za-trošarinjenega vina (vinskega mošta ter pe-lijota) 144.368-16 hi, kar znači napram letu
1925 s količino 129.229-80 hi precej več. Državne trošarine (35 Din oziroma za mošt 25 Din od hi in 0.50 Din za steklenico od C.7 1) je bilo plačane na ozemlju ljubljanske oblasti (vštevši Ljubljano) leta 1926 skupaj 6.709.615-15 Din, v mestu Ljubljani sami pa 2,249.812-25 Din. Napram letu 1925, ki je vrglo 6.6 (v Ljubljani 1.98) mil. dinarjev, še je donos kljub zmanjšani množini tudi v oblasti zvišal, kaj- je pripisovati činjenici, da se je količina zatrošarinjerieira mošta s postavko 25 Din znižala,' količina vina s postavko 35 Din pa zvišala.
. Na ozemlju mariborske oblasti je bilo leta 1926 pobrane drž. trošarine 4,958.924-50 dinarjev. — Napram letu 1925 z zneskom 4.362.455-85 Din se je tudi tukaj donos zvišal. Obremenitev vina in vinskega mošta z občinskimi dokladami se je gibalo v letu
1926 v splošnem kakor leta 1925’med 25% in 250%. Višje doklade in sicer do 650% sta pobirali 102 občini, v letu 1925 pa samo 61. Pobiralo je doklade v Ljubljanski oblasti v letu 1926 332 občin, leta 1925 pa 326 občin, v mariborski oblasti leta 1926 504, leta 1925 pa 503 občine.
Skupaj se je na občinskih dokladah k trošarini na vino in vinski mošt pobralo leta 1926 pobralo v ljubljanski oblasti 16,875.444 Din 35 p, od tega zneska odpade na Ljubljano 6,579.828 Din, v mariborski oblasti pa 9.050.918-79 Din.
Vsi ti podatki se nanašajo samo na navadno vino od soda (inklusivno petiot), na vinski mošt in na navadna vina v steklenicah, ne pa tudi na šampanjec in ostala takozvana »lina vina«, kakor malaga, sherry itd.
X Strokovno pekovska razstava. V Essenu se vrši od 13. do 31. julija t. 1. strokovna .pekoviska razstava. Razstava bo razdeljena na naslednje oddelke: 1. -s i rovi ne za pekov-sitvo in slaščičarstvo; 2. tehniške naprave za pekovske, slaščičarske in sorodne stroke; 3.
I izdelki pekovske in slaščičarske obrti; 4. pripomočki in blago pri razpečavanju pekovskih in slaščičarskih obrtov; 5. znanost, gospodarstvo in kulturna zgodovina pekovske in slaščičarske obrti. Točnejše informacije in prijavnice dobijo interesenti pri Zbornici za trgovino, trt)rt in industrijo v Ljubljani.
BORZE.
6. aprila.
Ljubljana. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vradnole:	investicijsko posojilo
83.50—86.50, Vojna škoda 339—340, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195—197, Ljubljanska kreditna •banka 150—0, Merkantilna banka 98—98 (98), Praštediona 850—0, Kreditni zavod za trgovino in obrt 160—170, Trboveljska pre-mogokopna družba 0—500, Papirnica Vevče, Goričene in Medvode 135—0, Stavbna družba 55—65, šešir 104—0. — Blago: Tendenca za les in deželne pridelke neizpremenjena. Zaključenih 6 vagonov lesa.
Zagreb. Newyork ček 56.75—56.95. Praga 168.3—169j1, Švica 1094—1097, Dunaj 800.5 do 803.5, Berlin 1350—1353, Budimpešta 993 do 990, London 276.2—277, Italija 325.55 do 327.55.
Curih. Beograd 9.13, Nevvork 519 in petnajst šestnajstink, Berlin 123.25, Dunaj 73.1375, Bukarešta 3.35, Sofija 3.76, Praga 15.40, Budimpešta 90.65, London 25.25 in pet osmink, Pariz 20.365, Milan 29.35.
To in one.
RAZKRINKANI KOLUMB.
Krištof Kolumb je ena najslavnejših osebnosti v zgodovini. Španci se prepirajo z Italijani glede njegove prave domovine. Pred kratkim se je pričela akcija, ki stremi za teni, da bi bdi proglašen Kolumb za svetnika.
Sedaj pa ga hoče razkrinkati provansalski pesnik Mari us Andree kot lažnjivca in sle* pa rja.
Pesnik Andree, ki si je pridobil že z raznimi historičnimi deli renome, je izdal pravkar učeno knjigo z naslovom: »Kolumbova avantura v pravi luči.« V tem delu karakfe-rizira junaka tolikih historičnih spisfiv 'kot sleparja, ki ni imel niti pojma o umetnosti navigacije, ki se je pečal s trgovino s sužnji in ki je ogoljufal vsakogar, kdor je prišel ž njim v dotiko. Andree priznava sicer Kolumbu , da je odkril Antile, 'pravi pa, da je bilo to samo ponovno odkritje, ker je bil pred Kolumbom že nekdo drugi tam. Amerike Kolumb po zatrdilu ikonoklasta niti videl ni. V splošnem priznava Andree Kolumbu samo en talent, talent pesnika, toda tudi glede tega se postavlja na stališče, to je stališču, ki ga zastopa Lombroso v knjigi'. »Ze-nij in blaznost« prav blizu.	ia
Sicer pa francoski pisatelj ni prvi, ki S®-;
^a razdreti »legendo o Kolumbu«. Ugledni ameriški diplomat, Henrv Vignaud je vpora-I ves. svoj prosti čas za študij Kolumbovfr zgodovine. Spisal je tri debele knjige, v katerih vso tradicijo o Kolumbu ostro kritij ra in trdi, da si je Izmislil podatke o Kolu®' bu Kolumbov sin. Tudi neki drugi državnik. Mehikanec Charles Pereyra, ki je živel nazadnje v Španiji kot izgnanec, se je bavil v s\oji zgodovini romanske Amerike s Kolumbom. Tudi on zanika, da bi bil odkril Ameriko Kolumb.	.	••	i
Vsa ta raziskavanja je vporabil Andree, ki p.-i je študiral vrhu tega tudi vire same, hive, posebno pa Kolumbov dnevnik. Vse i® vire Andrče astro kritizira. Zbral je vse ugovore zoper značaj in delo velikega odkritelja, toda človeštva tudi on ne bo prepri&1'-
: Iz česa sestoji atmosfera velemesta.
dimpeštanski strokovnjaki so ugotovili, se nahaja v zračni plasti nad enim hektar«® mestnega teritorija okrog 4 kg nečisto**-Ker obsega pomerij mesta Budimpešte ” tisoč hektarov, računajo, da vsebuje nad Budimpešto celih 50 ton, I. j. pet tov®1' nih vagonov nečistoče in kužnih bacilov. .
: 60.000 ljudi na enem filmu. Sovjate** filmski režiser Eisenstein je izjavil, dt> ®<> nastopilo na novem filmu, ki ga sedaj Pr ' pravlja, 60.000 ljudi. Film se pripraVp-*T proslavo 10-letnice sovjetske revopuj*' Glavni dogodki, ki jih bo film predvaja'* odigravajo v Petrogradu.
Marcel Prevost	3
Don - ] uanke
Pri isti mizi sedi mlad možak, oblečen v staromoden smoking, z lepim, a bolestnim obrazom in ogromno črno grivo. Vsekakor njegov krojač in njegov brivec nista prvovrstna umetnika. Vendar pa je lep dečko in »dame«, ki hodijo mimo, ga vse radovedno ogledujejo, kakor da bi jih magnetično privlačeval.
Gospa Saulnois slednjič opazi, da komtesa An-derny neprestano fiksira njih mizo.
— Guilloux, danes pa lepa komtesa samo vas gleda.
— Kaj še! Saj je komaj odgovorila na moj pozdrav, ko sem vstopila. Nadzorujte rajši mojega bivšega profesorja, vašega cenjenega soproga! Albina Andera.v je v stanu zatreskati se v kakega filozofa. To je številka, ki še menda manjka v njeni zbirki.
— O, jaz konteso dobro poznam, je dejal profesor Saulnois. Parkrat sem jo srečal pri Berti Lorande.
— Kaj, vi pustite svojega soproga, da obiskuje Berto Lorande? je dejal <3uilloux in začudeno pogledal gospo Saulnois.
Toda to vprašanje ni imelo zaželjenega uspeha. Jeanne Saulnois je nežno pogledala svojega moža in odgovorila:
— Moj soprog lahko obiskuje, kogar hoče, in predvsem genijalno žensko kot je gospa Lorande... To tembolj, je dodala z nasmeškom, ker se govori, da Rerta nikakor ni nevarna ženska.
— Take govorice razširja sama, se je jezil Guil-loux. Ona je silno spretna ženska... Poznal sem na primer v Londonu damo, ki je v dogovoru z lepim ginekologom prepričala svojega soproga, da bi jo četrt ure ljubezni umorilo.
Tretji gospod, ki sedi pri mizi, mladenič v starinskem smokingu z bujno črno lasuljo in ki je dotlej nemo poslušal ta pogovor, dvigne glavo, rekoč:
— Ali je ta komtesa Anderny galantna dama?
Guilloux se dela, kakor bi bil užaljen.
— O, moj bogi Vaugrenier, kako vendar govoriš. Galantna dama! Vdova grofa Anedemyja, ki je bil diplomat, kot jaz! Ona je iz stare francoske plemiške rodbine, skratka iz najboljše hiše. Ni bila dolgo poročena. Danes je vdova, zelo duhovita, umetniško nadarjena, kajti naslikala je nekaj lepih pokrajinskih slik, in ima dostop skoraj v vse kroge.
— Skoraj v vse, to je pravilna beseda, ga je prekinil Saulnois.
— Ah kaj, je odvrnil diplomat, danes se vendar ne sme gledati toliko na družbo!
Profesor pa je nadaljeval v čisto profesorskem tonu:
— Komtese Anderny gotovo ne morem 8©®^. za galantno damo, kajti o njenih pustolovščin®^ ^ ja\ no nič znanega. Vendar pa je ženska, ki stoji izve£ splošne morale. Danes imamo nekoliko takih žen8* v Parizu, že samo v tej dvorani jih je več: ena pri®^ kneginja Hilda, potem tamle Kamila Engelmann, ravnokar pleše z Dutrierom, svojim zaupnikaifl v bančnih zadevah...
— ... in Berta Lorande, ga je prekinil Guillo®* z napol vprašalnim glasom, toda pfofesor Saulnois 7 je hladno ugovarjal:
— Oni, ki tako govore, vedo, da je to obrekoval^ Navedite mi ime samo enega moža, ki je bil ljubili* Berte Lorande.
— Prav, prav! je odvrnil Guilloux, saj ste vi o te*11 bolje poučeni kot jaz.
In znova je ironično pogledal profesorjevo S°P10 go, toda ta mu je prešerno kazala vse svoje ^raV zobe:	g
— Kaj imate vendar zoper to gospo Lorande’ . „a
mi je zelo simpatična,, ker iskreno občuduje J®01
Alberta in dela zanj povsod navdušeno reklamo . ■ • ...
cer pa pustimo te stvari, kajti drugače bomo ^PraVU
v obup ubogega Vaugreniera, ki ima boljševiško p
rifansko dušo. V njegovi notranjosti kar vre in knia*
bo eksplodiral.	■_	..	..	,
(Dalje prihodnjič.)
Najboljia v materijatu in konstrukciji so:
Josip Peftelinca
kolesa in šivalni stroji
mamk«
Gritzner, Adler ,n Phdnix.
i Najlepie opreme, posamezni deli, pneu* malika, igle za vse sisteme — samo v
cene. — Tudi I IIIDI mili *»••*»• Preiemovega aa masažna odplattla. LJ UP LIHIH spomenika ob vodi.
e
c
VINOC
tovarna vlitsliaga kisa, d. z o. z., Ljubljana
naifineiSi in najokusnejii namizni kis is vinskega kisa.
Zahtevajta ponudbo. i—i Telefon Itev. 2389. Tahnliito In ltlgl|«nl(no najmodarneje Krajana kitama v Jugoslaviji.
O »farna« Ljubljana, Dunajska cesta St. la, H. nadstr.
bureau
»GROM«
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41
1 Naslov brzojavkami „GROM“.	Telefon 3494.
PodruZnlcat Maribor, Jesanlce, Rakek.
Obavfja vse v to stroko spadaJoCe posle najhitreje
tn pod kulantniml pogoji.
Zastopniki drulbe spalnih vos Z. O. K. sa ekspresno
poilljke.
r
POMLAD!
Nogavice, leravate, srajce, rokavice, naramnice, žepni robci, nakit za oblelce, otroške majice, nahrbtniki, palice, dežniki, klotl v vseh barvah, Sifoni, Snllngen Škarje, noži, potrebSClne za krojače, čevljarje, tapelnlke, Šivilje in sedlarje. Razna dISeČa mila — samo pri
Josip Peteline
blizu regn spomenika,
Ljubljana
blizu
Prešernovega spomenika, ob vodi
NaJnUJe cene.
Tolnn p®
TISKARNA
MERKUR
L J UBLJ A NA
SIMON OKBOORČIČBVA ul'
V
9e priporoča
4
MALI OGt*Sl
Za ,s*ko besedo 50 par. Za debelo pa Din !.—•
Kontoristinj*
samostojna moč, knjigovodstva, koresp”^, dence. stenonisia in •*
dence, stenopisja jepisja, iSče službe. nudbe prosi na lista pod »nafiko ,v
za naročila o tiskarsko stroko spadafočlh del
letna praksa<-^>-
Simon . Kllmiii®
LJUBLJANA j Selenbui-*«*« ■H** 1
izdeluje obleke za 00%
de po najnovejši ro\
in zmernih cenah. logi ima vedno na^po-žoSko in  -----------
Premog
W«lltn i/n.
ISCO*** .
“ i,1"1'1	1
d0“*
h!” » MPravi “■»
Izdajatelj: AJeksaader 2eleioikar. — Urejuje: Vladimir Svetek. — Z« tiskarno »Merkur* odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani