197. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 31. avgusta.
XXIV. leto, 1891
Ishaja vsak dan iveier, izimBi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avttro-ogersk a dežele za vse leto 15, gld., za pol letA 8 gld., meaeo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez poftiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanj
na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko već, kolikor pofitnina znaSn.
za ćetrt leta 4 gld., za jedea je na đom računa se po 10 kr.
Za oznanila plaćnje se od ćetiristopne petit-vrste po 6 kr., će «e oznanilo jedenkrat tiska, po b kr., će se dvakrat, in po 4 kr., ce ae trikrat uli većkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih nlicah St. U p r a v n i 61 v ti naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vnblnao nw novo naroibo, »tare |(oapo<le n»ro£nik« pa, kis-terliu bo potekla koncem uiettecu naročnina, pronlmo, <ln Jo o pravem čnnu ponove, ilu potil-IJnn|e ne preneha In «la <Iob£ vae številke.
.SLOVENSKI NAROD
ii
velja ta L|ubljanike narocuike bres poallja«
n|a na dom l Vae leto . . .   «ld. ■»•— I Četrt leta   . •        . »'»O Pol leta ...     ,,    0*5O| Jeden mesec. l*IO Za pošiljanje na doin ae raeana lO kr. na mesec, »O kr. sa četrt leta. h pošiljanjem po pošti veljat Vse leto . . .  gld. 15*—I Četrt leta . . . k1«I. !• — I*ol leta ...     ,,    8*—I Jeden mesec • lio Naroeuje se labko s vsakim dnevom« a k krstu se mora poslati tudi naročnina, driifrače se ne oslramo na dotično naročilo.
Upravnistvo »Slovenskega Naroda".
Zabranjena lojalnost.
Posebni dvorni vlak pripeljal jo včeraj zjutraj presvetlega cesarja na slovenska tla, v ozidje starodavnega Celja. Lično mestece ob Savinji je tem povodom bogato okrašeno, po vseh ulicah vijejo se zastave, hiše ozaljšane so z zelenjem in preprogami, javni trgi odičeni bo ukusno, z jedno besedo, storilo se j« mnogo, storilo se je vse, da malo mestece dostojno vsprejme velike države slavnega vladarja.
Kdor pa beta po praznično okrašenem mestu, kdor je včerajšnji dan bival v Celji, moral je mej vsem tem sijajem opaziti kričeč nedostatek, glasno disharmonijo. Ako je še tako pazuo motril vsa poslopja, Se tako oprezno gledal raznoliko občinstvo, ga vender ni našel znaka, da v Celji bivajo tudi Slovenci, da je mesto Celje le otočič v slovenskem jezeru, f'ul je sicer naudušene in mogočne živio-klice, h katerimi so nadi rojaki izražali svojo uda-nost in zvestobo do najvišjega gosta, a niti na jedni hiši ni vihrala slovenska zastavica in slovenski živelj ni bil nikjer oficijalno zastopan.
Nagibov temu žalostnemu laktu ni iskati morda
v mlačnosti Celjskih Slovencev, ki so že premnogo-krat sijajno pokazali, da poznajo svojo sicer težavno ulogo in da jo izvajajo z železno doslednostjo in vstrajnostjo. Nagibi tiče drugej. Prepovedalo se je v obče, da se slovenske zastave sploh ne smejo razobešati, vrhu tega so pa gospodje Neckermann in drugovi Celjske Slovence kar „en block" potisnili na stran, da se pri vsprejemu in pri slavnostih nikjer neso mogli udeleževati „in corpore". —
In baš to nekvalifikovano ravnanje sili nam danes pero v roke, da javno izrečemo svoj gnev, ob jednem pa tudi odločen svoj proteHt, da se Slovencev lojalnosti skušajo staviti ovire, da Be dela osnovana razlika mej Nemci in Slovenci in da se poslednje, ker so v Celji še v manjini, skuša kar izbrisati, kakor da bi jih ne bilo.
Od dr. Neckermanna in tovarišev kaj druzega skoro pričakovati ni bilo. Saj so že tolikrat pokazali svojo strast in zagrizenost proti Slovencem in si stekli tudi že toliko blaraaž, da so že v tem oziru vrstniki s smešno-slavnimi Lamberžani. Osobito dr. Neckermann, ki je nekdaj na svojih prsih nosil slovensko trobojnico, ne zamudi nobene prilike, da bi z brezozirnim in neosnovanim svojim postopanjem ne izbrisal nekdanjega „ madeža", to tembolj, ker mu je njegova taktika, da je svojega politiškega konja presedlal, donesla in mu še donaša vse pogoje za gmotni obstanek.
Dočim od rečene gospode in bilo kaj druzega pričakovati, smelo bi se pa vsekakor zahtevati, da je politiško oblastvo imelo v tem oziru oprezno oko. Ker je dognana stvar, da politiško oblaBtvo postopa z izredno objektivnostjo, si stvari ne moremo tolmačiti drugače, nego da o vsem tem ničesar vedelo ni. Sicer bi bilo izvestno vrglo svoj avetotf vmes, ko bo se izključevala slovenska, zakonito priznana in potrjena društva, ko Be je od Blavnostij odrinila vsa slovenska manjina prebivalstva Celjskega. Storilo bi to bilo tem gotoveje, ker je Slovencev lojalnost vzvišena nad vsaki dvom, ker je znano, da presvetli cesar sam ljubi Slovence in je v jednakem slučaji 1882. I. na Primorskem z očetovsko skrbljivostjo sam uprašal: p Ali ni tu Slovencev?" Viteški naš vladar ima srce svoje odprto vsem  svojim   narodom, vsem je z jednako
očetovsko dobrohotnostjo naklonjen, zato je skrajna predrznost, ako kdo postopa tako, kakor gospod Neckermann.
Po našem mnenji pri tacih prilikah ni smeti delati nikakeršnih izjem. Vse mora biti jednega duha, drug mora pred drugim tekmovali, da je vsprejem kolikor možno krasen, sijajen, a da je luč in senca jednako razdeljena, da torej tudi manjšini ni zaprta pot pred milega cesarja obličje. Kdor naHprotno deluje, podpisal si je Bam spričevalo, da mu ni na srci lojalnost, ampak le strankarski šovinizem in to velja v polni meri baš o gospodu Neckermannu, ki je v tem slučaji hotel kazati nemške Potemkinove vasi.
Akoravno so se Slovenci tem načinom pot i -Bkali na stran in se jim je onemogočilo, udeleževati se korporativno in svoji lojalnosti dati pravega oti-cijalnega izraza, se veuder ne bojimo, da bi studna ta Neckermannova taktika sploh mogla vreči kako Benco na nas Slovence in na našo lojulnost. Celje je preneznaten „piou" na državni šahovni deski in če včeraj Slovenci v Celji neso bili vredni ofi-cijalnega zastopa, bode najvišji vojskovodja danes in jutri pri vajah videl pred seboj na tisoče hrabrih slovanskih sinov in si mislil, da mora navzlic Neckermannovi spletki biti še vender nekoliko Slovencev na svetu, ker je toliko slovenskih vojakov pri vajab.
Pri vsem tem pa polagamo našim državnim poslancem to zadevo prav toplo na srce. To je prav hvaležna snov za krepko interpelacijo.
Politični razgled.
Notranje <ltkžt»lc
V Ljubljani, 31- avgusta. 1*oih nožen je vojne sile avstrijske. Veliko pozornost vzbudila je haš na svetlo prišla, bržkone inspirirana brošura, katera predlaga pomnoženje naše vojne sile v vseh vojskinih oddelkih. Večji znesek bil bi po tem predlogu 16 do 18 milijonov na redne izdatke, ki bi se pa polagoma povekšaii, zato bi se pa izredni stroški zmanjšali. Splošno se sodi, da je ta brošura inspirirana po vojnem ministru, ki bi po njej rad pripravil javno mnenje na svoje zahteve, katere misli staviti
LISTEK.
Sodček.
(Francoski spisal Guy do Maupasmuit, poslovenil N. K.) (Konec.)
Ko je Šiko zopet prišel po odgovor, pustila se je dolgo prositi, liekla je, da neče. Pri tem pa je bila vedno v strahu, da§250 frankov na mesec ne bode dovolil. Ko pa le ni nehal siliti vanjo, povedala je svojo zahtevo.
On je osupel in odklonil. Da bi ga pridobila, začela je govoriti, kako dolgo bi utegnila še Živeti.
„Jaz imam vender k večjemu še kacih pet do Šest let pred seboj. Sedaj sem v triinsedemdesetem in nesem več trdna. Zadnjič sem že mislila, da je po meni. Zdelo se mi je, kaker da se je ves drob iz mene pobral. Morali so me nesti v postelj.*1
Toda Sik o se ni dal ujeti. „Pojdite, pojdite, stara zvijača, vi ste trdni, kakor naš zvonik. Vi boste gotovo sto let stari in pojdete še lahko za mojim pogrebom. Verujte mi."
Ves dan sta se pogajala. Ker starka ni od-jenjala, dovolil je naposled Prosper 250 frankov na
mesec.   Pismo podpisala sta drugo jutro in mati Marjeta dobila je petdeset frankov na račun. Pretekla so tri leta.
Vrli starki godilo se je dobro. Niti za jeden dan Be ni postarala in Slko* je bil že ves obupan. Zdelo bo mu je, da plačuje že petdeset let, da je osle par jen, uničen, da je že na nič. Včasih obiskoval je starko, kakor se v juliji hodi na polje gledat, je ii žito že godno za žetev. Vsprejemala ga je s škodoželjnimi pogledi — kaker da si čestita na dobri kupčiji ž njim. Hitro je vselej stopil v voz in mrmral: „ Al i imaš dušo privezano, kost stara?"
Ni si vedel pomoči. Najrajše bi je bil zadavil, kudar jo je ugledal. Sovražil jo je z divjo togoto, z jezo opeharjenega kmeta.
Začel je misliti, kako in kaj.
Necega dne prišel je zopet in si veselo mencal roke, kakor takrat, ko jej je prvikrat bil ponudil kupčijp-
Ko je nekoliko minut govoril o tem in onem, rekel jej je:
.Povejte mi, mamka, zakaj vas ni nikdar k meni na obed, kadar ste v Egrevilji? Govori se o tem. Ljudje pravijo, da je najino prijateljstvo pri kraji in to me žali. Pri meni vam ne treba ničesar
plačati, saj veste, da se za obed ne tresem. Dajte se videti, kadar ee vam ljubi, veselilo me bode."
Mati Marjeta si tega ni dala dvakrat reci in ko jo je tretji dau njen hlapec na njenem vozu peljal v semenj, postavita je pruv po domače konjička v prijatelja Sikota hlev iu se tudi zglasila za obljubljeni obed.
Gospodar se je kar svetil veselja. Ravnal je ž njo, kot s kakšno damo in jo gostil s piškarai, klobasami, in drugimi dobrimi jedili; a ona ni jedla skoro nič. Zmerna izza mladih let, živela je vedno le ob juhi in kruhu s surovim maslom.
Sik6 ponujal je in pouujal. Tudi pila ni, odklonila tudi kavo. On upraša:
„No, pa malo žganja boste pa vender vzeli?"
„To pa, — pri tem pa ne rečem, da ne."
In ou zaklical je na ves glas po sobi:
.Rozalija, prinesi finega, — posebno finega, najfinejšega!'
Dekla prišla je z veliko steklenico, okrašeno s papirnato vinsko trto. Natočil je dve Čašici.
Poskusite, mamka, ta je izvrsten."
Io Btarka pila je prav polagoma, v malo po-žirkib, da bi prav dolgo uživala slast. Izpraznivsi čašico, polizala je še zadnjo kapljico, češ:
morda že v kratkem. Morda bodemo imeli še priliko pečati se s tem važnim in globoko v žepe davkoplačevalcev sezajočim predmetom.
Zjedhijenje Dalmacije s Hrvatsko. Nemškim listom pridružili se bodo kmalu madjarski in počeli pisati o pauslaviBtičuih agitacijah v Zagrebu pri razstavi. Tem patronom je vsaka izjava slovanstva koj panslavizem, kateremu je seveda treba stopiti nasproti. Vladni madjarski orgau „Nemzet" pravi „da v taki obliki , kakor žele Starčevičijanci ali pa privrženci Strossmajerjevi zjedinjenje Dalmacije s Hrvatsko, naj si Hrvatje kar izbijejo iz glave. Proti takemu zjedinjenju je odločno „Nenizet", ker Ogerska ne mara Hrvatom še je-denkrat podajati belega lista, da nanj napišejo kako novo državnopravno. Madjari bi seveda radi celo Btvar tako uredili, da bodo: glavni dobiček imeli sami.
Offcrski židje in nedeljski mir.
Staroverski židje na Ogerskem skušajo se opirati novim odredbam zaradi nedeljskega pičitka. Te dni bil je v Budimpešti deželni shod starover-Bkih židovskih trgovcev. Vse staroverske občine /iduv.skc na Ogerskem so bile zastopano. Sklenila se je resolucija, v kateri se poudarja, da je zakon o nedeljskem počitku v svoji sedanji obliki za trgovce in obrtnike, posebno pa za izraelite, jako škodljiv, ker poslednji morajo zdaj praznovati dva praznika. Prosijo za spremembo, tako, da bi se začel nedeljski počitek ob 1. uri popoludne v občinah z manj nego 20.000 prebivalcev, pa ob 5. uri popoludne. Prodajalci živil, speceristi, mokarji in branjevci naj bi bili glede prodaje oproščeni nedeljskega miru, lato tako židovski tvorničarji in lastniki delavnic, če se izkažejo, da debi jo za skladišču in da so prazuovali sabat. Shod sklenil je poslati deputacijo do ministra, bode pa težko kaj dosegel.
Mejni konflikt mej Srbijo in Avstrijo.
Kakor je pokazala preiskava, je bila naplav-Ijena zemlja, na kateri so jetniki iz Bele Cerkve rezali vrbove veje, po zemljiški knjigi srbska zemlja, katero Ogerska ni nikdar zahtevala kot svojo. SrbBka vlada je torej prosila avstro ogerski kabinet, naj na lici mesta priredi j>reiskavo, kaznuje krivce in povrne škodo
Jiosenski bntalijonl in lin sija.
Kako je zdaj dognano, ne bode ruska vlada protestovala zaradi udeležbe bosenskih batalijouov pri vojaških vajah. Kusko časopisje se izraža v tem zmislu in pravi „Novoje Vremja", da bi Rusija pač lahko protestovala zaradi bosenskih čet, da pa tega ne bode storila.
v u u n j c drŽave.
Francija in li a sija.
Minister vnanjih zadev, Kibot, povrnil se je nenadoma iz Švice v Pariz. Tudi Frevcinet je došel že nazaj. Da sta se vrnila ta dva miuistra oh jed-ii•■ m z admirulom Gervaisom in ruskim poslanikom Mohrenheimom, vzbudilo je občno pozornost. Rusko brodovje pod poveijništvom admiralu Korsakova pride 15. septembra v Cherbourg, da povrne Kron-stadtski poset. Gotovo bode francosko občinstvo vsprejelo ruske goste istotako, kakor rusko francoske in bodo nemški listi imeli zopet dovolj prilike s slabimi dovti pi hladiti svojo jezo, ko vidijo, da si pomagati ne morejo.
]*OtOV€MJe carice v I*ariv.
Nameravano potovanje ruske carice v Pariz, na katerem jo bode bržkone spiemljeval tudi car-jevič, zmatra se v Berolinu kot dogodek velike važnosti in vzbuja sezaeijo. Dozdaj sicer vest še ni oficijelno potrjena, vender pa se veruje v dvornih krogih. Na vsak način je očividno, da hoče Rusija s tem činom vnovič potrditi, da ima jednake iute-
„Da, to je izvrstno!"
Ni še izgovorila in Šiko natočil je že drugo čašico. Hotela je zahvaliti se, a bilo je že prepozno. Počasi jo je posrkala, počasi, kakor prvo.
Ko jej je hotel natočiti tretjo, branila se je. On pa je rekel:
.Glejte, to iii druzega kot čisto mleko. Jaz popijem deset — dvanajst teh malih čašič, brez težav. To vam teče po grlu, kakor sladkor. Človek misli, da se vse že na jeziku izgubi. Za zdravje ni nič boljšega.
Ker jej je pijača zelo ugajala, udala Be je, a čašico ispUa je le ua pol. Iu Siku v svoji radodar-uosti jej reče:
„Veste, ker vam žganje ugaja, poklonim vam ga poln Bodček v dokaz, da Bva še veduo dobra prijatelja."
Starka se ni branila iu se odpeljala precej dobre volje domov.
Drugo jutro bil je Šiko že pri stari Marjeti. Z voza potegnil je mul, z železnimi obroči okovan Bodček in dal jej pokusiti. Bilo je isto fino žganje, kakor včeraj.
Ko sta popila vsak po tri čašice, ustal je Šiko. .Sicer pa, kadar bude ta pri kraji, dobite novega.
rese s Francosko. Gotovo bode ruska carica sijajno vsprejeta v Parizu, kar se nemški cesarici, ko je sicer inkognito bivala v francoski prestolici, ni prisodilo, akopram se je morda na tihem nadejala boljega vsprejems, nego je bil v istini.
Rusko posojilo.
Kakor poroča francoski list „Gaulois", se bodo zopet pričela v drugi polovici septembra meseca pogajanja zaradi ruskega posojila v Parizu, ki so se pretrgala spomladi. Od druge strani se pa preklicuje ta vest. Počakati treba torej, kaj bode res. Italijanske finance.
Oficijozuo se priznava iz Rima na članek n Ti mesa" u italijanskih financah, da se ravnotežje ne da doseči s samimi prihranitvami, da je torej položaj jako težaven a ne neozdravljiv in da se mora najti pomoč.
Nemci na Francoskem.
Nemci v Parizu so zopet dali povod pritožbam, ker je v Tuillerijskem vrtu neki Nemec se izrazil proti Rusiji in klical „ A bas la Russie", za kar bi ga pa navzočna množica bila skoro Ivncbovala. Nekateri nemški listi sicer trdijo, da je bil to neki francoski socijalist, ki je klical na klic „Živio car" „Živeli narodi, doli s trinoštvom". Sploh preseda Ne m c »m rusomanija, kakor imenujejo vedno bolj in bolj pojavljajočo se simpatijo francoskega naroda za Ruse. A vse je zastonj, „ruska bolezen" se razširja vedno bolj po vsem Francoskem in vsi nemški doktorji ne ozdravijo je več.
Ustanek v Chile.
Po zadnjih poročilih iz Chilenskega bojišča bi bila zmagala popolnoma vojska predsednika Balma-cede uporno kongrc3ovsko vojsko. Vender je treba vsa ta poročila vzeti na znanje z neko gotovo opreznostjo, ker se je baš v tem boji že nekaterekrati pokazalo, da so poročila z obeh stranij bila jedho-stranska in ne posebno zanesljiva. Verojetna pa je zmaga vladinih čet, ker so se nahajale v dobrih in močnih postojankah, upornikom pa ni bilo labko umakniti se. Tudi se trdi, da je bil predsednik dobro poučen in je združil v pravem času vse svoje Bile za odločilen udarec.
Dopisi.
M 1*1 u.ju 30. avgusta. (Raznoterosti.) Neljubo nas je sredi meseca junija presenetila vest, ki so jo objavili različni časniki, da tukaj obče-Čislani gospod dr. Franc J u rte 1 a namerava tekom treh mesecev zapustiti naše mesto in otvoriti svojo odvetniško pisarno v Šmariji pri Jelšah. Nagibi, ki so napotili vrlega narodnjaka k temu koraku, nam niso znani, a zabeležiti in konstatovati moramo, da zgubijo Ptujski Slovenci svojega voditelja in da bode težko dobiti mu naslednika. Gospod dr. Jur-tela je, kakor narodnjakom znano, deželni poslanec, deželnega glavarja namestuik, načelnik tu-kajšnega okrajnega zastopa in član ravnateljstva hranilnega in posojilnega društva na Ptuj i.
Ne bodemo podrobneje razmotrivali neprecenljivih zaslug, ki si jih je pridobil navedeni gospod kot večleten predsednik tukajšnje čitalnice, kot načelnik okrajnega zastopa in kot deželni poslanec. Ko bi hoteli vse zasluge natanko navajati, napisali bi cele knjige, katere bi proslavljale delovanje tegu narodnjaka, konstatujemo samo toliko, da bode ostal gospod dr. Jurtela v ptujskem okraju v večnem spominu. Kot večleten predsednik čitalnice stori 1 in daroval je mnogo za nje prospeh in razvoj, istotako kot načelnik okrajnega zaBtopa in zaradi nje-
Ne bojte se! Jaz nesem skop. Čem prej se popije, tem boljše." Potem so je odpeljal.
Čez štiri dni prišel je zopet. Pred svojimi vrati rezala jo starka kruh v juho. Približal se jej je, voščil „Dober dan !u in jej govoril prav blizu v obraz, da bi duhal njeno sapo. Začutil je duh žganja iu obraz se mu je zasvetil.
„No, kako bi bilo z jedno čašico?" uprašal je on. In trčila sta dvakrat, trikrat.
Kmalu se je govorilo mej sosedi, da se je mati Marjeta žganju udala.
Zdaj našli so jo ležečo v kuhinji, zdaj na dvorišči, zdaj na cesti. Nesli so jo v hišo nazaj, trdo kot mrlič.
Šiko ni več prihajal k njej. In če se mu je pripovedovalo o starki, mrmral je z žalost nim obrazom : „To je hudo v njenih letih, navaditi se kaj tacega. Če je človek tako star, je ni pomoči več Le pazite, stvar ne bode dobro končala."
In res ni končala dobro. Stara Marjeta umrla je prihodnjo zimo o božiči. Pijana obležala je bila v suegu.
Šiko dobil je njeno posestvo in mnogokrat dejal: „Škoda vrle starke! Da ni pila, živela bi bila lahko še deset let."
govih zaslug bil je jako priljubljen in čislan pri vseh, ki so ga poznali. Kot odvetnik bil je blaga duša in usmiljenega srca in je čestokrat rajši sam trpel škodo, kakor da bi bil ubogemu kmetu radi borih dolžnih par goldinarjev napravljal stroškov. On kot domačin poznal je dobro razmere tukajšnih okoličanov in osi raje se na bedo nekaterih tukajšnjih vasij, skušal je vedno z dobrimi sveti stvar mirnim potom poravnati in tako kmete obvarovati neznosnih stroškov. Bil je, kratko rečeno, najboljši odvetnik, kar jih je kdaj Ptujsko mesto imelo in postavljamo ga nekaterim tukajšnjim odvetnikom v izgled.
Ljudstvo namreč ni povsod jednako premožno v tukajšnji okolici, nekatere vasi so bolj premožne druge zopet bolj revne iu posebno v B Halozah" vlada naj veča beda, ki si jo je mogoče misliti, kmet zanaša se v teh jedino vinogradnib krajih na branje, a toča pride in vse uniči. V takih slučajih je pač pomilovanja vreden posestnik, ki nima denarjev, da bi Bebe in svoje preživel, tem manje svoje plačilne dolžnosti spolnil in pri takih okoliščinah je gospod dr. Jurtela vselej postopal usmiljeno in ljudem ni delal nepotrebnih stroškov. Nikdar ni bilo slišati, da bi se bila kaka oseba kedaj pritožila zaradi stroškov in vsi prebivalci našega okraja so ga veduo čislali in hvalili.
Z neumorno ustrajoostjo deloval je vedno v prospeh slovenskega naroda in pridobil si "je v vseh tukajšnjih in višjih krogih občno spoštovanje. Ptujski Slovenci in prebivalci našega okraja žalujejo, da zgube tako uzoroega gospoda in čestitajo Šmarij-čanom, da pridobe vrlega narodnjaka, katerega naj Bog ohrani še mnogaja leta uarodu in domovini v korist.
Ix Si. Jakoba ob Savi dne 26. avgusta. [Izv. dop.j Preteklo nedeljo popoludne povabil je g. Štefan Lemut, mlinar, posestnik, predsednik bralnega društva itd. v Beričevem, svoje sorodnike, sosede in prijatelje iz Beričevega, Dola, Ihana, Št. Jakoba ob Savi in Ljubljane na svoj dom, da tu praznujejo ž njim in njegovo soprogo dvajsetletnica njunega zakona. Navzlic slabemu vremenu odzvali so se povabljenci v polnem številu, ker vsakdo spoštuje našega priljubljeuega Štefana.
Že od daleč si zagledal dolgo narodno zastavo, katera je vihrala raz streho prijaznega doma Štefanovega, ter oznanjevala, da tu prebiva narodnjak. Ko hojo si ogledali lepa poslopja in mlin, kateri je letos popolnoma prenovljen, sedli smo na uljudni poziv hišnega gospodarja k kupici izvrst-uega piva, prijateljski se razgovarjajoč. Gosp. F. P. iz Dola pa nam je v dolgem, jedrnatem govoru popisoval življenje današnjega slavljenca in njegove soproge. Kazal nam je g. Štofana Lemuta kot vernega kriBtijana, razumnega mlinarja in gospodarja ter vrlega narodnjaka. Ustanovil je pred nekaj leti v Dolu prekoriBtno bralno društvo. Bil je vedno predsednik in izdaten podpiratelj tega društva, ako-ravno ni bil nekaj let v tem kraji. Ker je za bralno društvo mnogo storil, izvolil ga je odbor svojim častnim članom, ter mu podelil diplom. Le žal, da tukajšuje ljudstvo premalo podpira to koristno društvo. K sklepu svojega izvrstnega govora je g. F. P. izrazil željo, du bi današnja slavljenca ne učakale Ramo sreberno, temveč tudi zlato poroko. Ko smo se uaužili tudi okusno pripravljenih jedil, pričeli smo popovati zdravice iu narodne pesmi. G. Št. L. ogovoril je slednjič vsacega izmej navzočih in ho gin jen zahvalil vsem skupaj za prijazni obisk. Še le pozno v noč smo se razišli, želeč Štefanu in njegovi soprogi Manici: „Na mnogaja leta!"
Še nekaj. V Dolu se snuje za tukajšuji kraj zelo potrebno društvo. Največjo zaslugo ima pri tem Dolski graščak g. Josip Fran Palme, kateri je v ta namen žrtvoval 20O gld., ter tako ustanovitelj gasilnega društva postal. Bog živi vrlega rodoljuba! Ako še omenim, da so v začasni odbor naslednji gospodje izvoljeni: Lemut, Palme, Kreč, Pevec; je razvidno, da je stvar v dobrih rokah.
R. Z.
Domače stvari.
— (Iz Škofjeloke) se nam piše, da so za včerajšnji shod „Katoliško-političnega društva" vabila pošiljali samo onim, ki so Globočnika volili. Shod bil je zelo slabo obiskan, domačinov bilo je k večjemu 40, mej njimi večji del primoranih. Največ je bilo „gospodov in lemenatarjev". Od tukajšnjega razumništva ni bilo nikogar. Udeležil pa se
je shoda deželni glavar Detela in tako zopet pokazal, da z dostojanstvom ne pride tudi takt.
— (Imenovanje.) Gosp. Anton Milavee, kancelist pri okrožnem sodišči v Novemmestu, imenovan je zemljiškim knjigovodjo v Kočevji.
— (Otvoritev deželne učiteljske konferencije) bode jutri ob 10. uri dopoludne v re-dutni dvorani, ne v mestni.
— (Vozni listki za posebni vlak v Zagreb.) Opozarjamo občinstvo tem potom glede nakupovanje voznih listkov, da naj se takoj obrne na odbor »Sokola" tukaj ali na Pavlinovo potovalno pisarno v Ljubljani, z opazko, koliko listkov in kakšne vrste želi. Nespečani listki se vzamejo nazaj. Vozni in Blavnostni program pošlje se na željo vsakemu zastonj.
— (Klub biciklistah „Hrvatskoga Sokola") prireja na čast slovenskim Sokolašem in članom in gostom „hrvatskoga pjevačkoga saveza" v ponedeljek dne 7. septembra na svojem drkališči v Zagrebu javno vajo (akademijo). Začetek točno ob 4. uri, konec okolu polu 7. uro popoludne. Program: Uvoz. Vožnja čez ovire. Redna vožnja na nizkih strojih. Umetna vožnja. Redna vožnja na visocih strojih. Umetna vožnja s telovadbo. Dirka: Handicap viBocih in nizkih strojih, 3000 metrov.
— (Iz pisarnice Dramatičnega društva.) Oglas, ki ga je izdalo Dram. društvo z vabilom v dramatično šolo, imel je povoljen uspeh. Oglasilo se je namreč do zdaj 34 dam in gospodov, kar je najbolji, dokaz o zanimanji za slovensko gledališča. Oglasilo se je tudi dovoljno število pevk, tako da bode imelo slovensko gledališče lep ženski zbor pri operah, operetah in pri igrah s peljem. Dramatično društvo osnovalo si je poleg tega krepak moški zbor iz najboljših pevcev društva „Slavec". Na tak način preskrbelo se ' ie torej Slovensko gledališče s prepotrebnimi stal« nimi zbori.
— (Dramatična šola) bode se pričela v sredo dne 2. septembra t. 1. v sobi Dramatičnega društva v Čitalničnih prostorih. Začetek ob 1 /§8 uri zvečer.
— (Vdovsko učiteljsko društvo) ima letos svoj občni zbor dne 4. Beptembra. Ob 8. uri je sv maša pri sv. Jakobu, ob 10. uri začne se zborovanje na Starem trgu št. 13, v I. nadstropji, (a ne kakor sicer ob 9. uri in tudi ne v mestni dvorani.) Na dnevnem redu je razgovor o udib, ki že nad 30 let uplačujejo. Taci h je 29. — Društvo imelo je od 1. septembra 18130 do 1. semptemra 1891. 1. 3530 gld. 78 kr. prihodkov, 3.117 gld. 23 kr. izdatkov. Vdovam in sirotam se je Splačalo 1.599 gld. 29 kr. Društveno imetje se je zoj>et pomnožilo in iznaša v gotovini 4.549 gld. 8 kr., v obligacijah 45.750 gld., vkupe torej 50.299 gld, 8 kr.
— (Okrajne bolniške blagajnice odbor) izročil jo pregledovanje in preiskavo vseh knjig veščaku, dež. računskemu svetniku Hofmanu, kateri je težavno delo že skoro popolnoma dogo-tovil in se bode računsko poročilo g. veščaka v par dneh že izročilo preiskovalnemu sodniku. Poue-verjona vsota je mnogo višja nego se je iz prva mislilo. Primankljaj iznaša nad 1800 gold , dasi se mnogo točk ne da dognati ker so dotičuiki deloma pomrli, deloma odšli, da se ne ve kam.
— (Poročil) se bode jutri gospod Auton Kaspret, profesor na gimnaziji Ljubljanski, z gospodično Marijo Henrijeto Paze lt, hčerjo bivšega višjega intendanta.
— (Včerajšnja nedelja) bila jo zuame-nita v tem, da mesto že dolgo ni bilo tako prazno, kakor včeraj. Z gorenjsko in Kamniško železnico odpoljalo se je okolu 5000 oseb, v Celje pa je odšlo do 500 Ljubljančanov. Vrhu tega bila je Šiška vsa polna meščanov, ker so včeraj ondu praznovali „ Komarje vo uedeljo".
— (Iz Kranja) se nam poroča: Večkrat emo že imeli priliko opazovati nestrpnost našega preč. gosp. dekana Antona Mežnarca, osobito pri pogrebih. No, včeraj^ t. j. 28. t. m, se je zopet izkazal. Zadnji želji tu na letovišči pri svoji sestri umrle mlade tujke — da bi jej namreč svetile ob krsti belooblečene deklice — protivil in upiral se je na vse kriplje, da si bi Ma to niti brigati ne imelo. Torej belooblečenih deklic ni pripustil in jih ni. Ker pa, hvala Bogu! g. dekan še ni zadnja instanca, kakor bi rad to bil, svetile so vender belooblečene deklice ob krsti in to vkljub dekanovomu „sic volo, sic jubeo", in to „brez zadržka" na knezoškofovo brzojavno dovoljenje.   Da bi poznal
naš preč. g. dekan malo več takta in dobrodušnosti, ne bi si bil nakopal s tem svojim nestrpnim obnašanjem zopet nove blamaže. Nadgrobnic ne mara, belooblečenim deklicam se upira, konečno morda še svojih drazih ne bodemo smeli k večnemu počitku spremljati!   O 4000!
— (V Teharjih pri Celji) imajo sedaj povodom velikih vojaških vaj imenitne goste. Stanujejo namreč ondu trije nadvojvode: Nadvojvoda Albreht v vili grofa Dzieduszyckega, nadvojvoda Rainer v gradu Englovem, nadvojvoda Viljem pa v Pečojakovi vili. V šolskem poslopji stanuje vojni minister ekscelenca Bauer, v Bežigradu pa korni poveljnik priuc Virtemberški. Kakor se nam od ondot piše, bile so velike priprave za dostojen vsprejem raznih dostojanstvenikov. Včeraj prižgalo se je na griči pri cerkvi sv. Aue več kresov in umetaleu ogenj. S tem so naši rojaki pokazali uda-nost in naudušeuje do presvetlega ceaurja, kar se Celjskim Slovencem na vsak način skuša zabraniti. Danes, ko se vrše manevri v okolici Teharski, bodo vso hiše z zastavami (slovenske seveda so prepovedane) okrašene.
— (Zaprlo) je mestno redarstvo pretekli petek do petdeset postopačev, ki so po Ljubljani prosjačili. V soboto so one, ki niso v Ljubljano pristojni, po odgonu odpravili, drugi pa so bili pri okrajnem deleg. sodišči zaradi vlacugauja kaznovani.
— (Nesreča.) V nedeljo dne 30. t. m. je bilo žegnanje pri podružnici na Iteli, župnije Pred-dvorske. Po stari navadi so fantje streljali b topiči. Jeden fantov, Ivan Rechberger, je šel z gorečo Bmodko tam, kjer so imeli shranjen smoduik, da bi zopet polnil topiče; ogorek od smodke mu pade v smodnik, kateri se je takoj užgal in omenjenega ter še dva blizu stoječa fanta jako hudo poškodoval. Za dva je malo upanja, da bi ozdravila, tretji je malo manj ožgan. Bi li ne bilo potrebno pri takih stvareh malo več previdnosti? Najbolje bi pa bilo, ako bi se streljanje prepovedalo, ker se zgodi toliko nesreč. O žegnanji so fantje večinoma nekoliko vinjeni in potem premalo previdni.
— (Podražeuje kruha v Trstu.) Pekovska zadruga v Trstu je sklenila podražiti ceno kruha od 12 oziroma 14 kr. na IG kr. za kilogram. To je vzbudilo veliKo nevoljo mej občinstvom, ker se je življenje v Trstu že itak dovolj podražilo. Dva peka pa sta se izjavila, da bodeta oBtala pri dosedanjih cenah. Jeden misli celo odpreti tilijalke v raznih delih mesta.
— (Izpred porotnega sodišča.) Na obtožni k lopi sedi 44 let stara Šivilja Marija Hiu-terschweiger, hči bivšega čevljarskega mojstra, rojena v Ljubljani. Zatožena hodi že od rojstva po berglah, ker ima samo kose nog. Zitožena je neoženjena, a porodila je že šestero otrok, katerih pa sumo jeden dečko živi. Kaznovana je^bila zato-lenka že večkrat zaradi hudodelstva goljufije, zadnjo kazen je prestala 1. 18Š8 v Begunjah na Gorenjskem. Prišla je potem v Ljubljano in spravila najprvo svojega sina, kateri je čevljar, v službo k čevljarskemu mojstru Mirku Spanu, kjer je dobila tudi zase stanovanje. Kmalu začela je lagati Španovi ženi, da je v kaznilnici v Begunjah stregla v bolezni neki sozaprti iz Gorico, katera ji je volila veliko posestvo, izročila pred smrtjo srečko, na katero je zadela mnogo tisočakov. Potem da ima strijca na Koroškem, kateri ji je zapustil več nego 9000 goldinarjev. Cecilija Špan izdajala je Mariji Ilinter-sch\veiger polagoma ves svoj prihranjeni denar, putem vzdignila v kranjski hranilnici Marka Špana naloženi denar, več stotakov. Zatožeua spravila je tudi sestro Cecilije Španove ob 12 gld., vse vkupe torej izsleparila nad 900 gld. Zmotila je Mirka Špana tako, da je poklical svojega brata Franca Špana iz Zagorja na Štajerskem, češ, da ga bode imenovala za oskrbnika na svojem posestvu {pri Gorici. Fran Špan čakal je na to službo dva meseca i u pohajal po Ljubljani. Tla pri Španovihj pa so postala za zatoženo zdaj že prevroča , kajti Španovi terjali so zmirom nujneje svoj denar. Zatorej jo je Hinteršvveiger popihala v Mengiš, ker se je nastanila pri neki rodovini Prelovšek. Meseca decembra 1890. 1. prišla je Marija Hinteršvveiger k zlatarju Josip Sparovitzu v Ljubljano in mu pripovedovala, da za odlično gospodično v Mengši veze kar treba za balo in da bode ta nevesta potrebovala tudi nekaj zlatnine. Ker pa bogata nevesta ne utegne sama priti, poslala je njo, naj ji da zlatar Sparovitz zlatnino za izbero. Sparovitz, kateri je zatoženo od mladih nog poznal, da je jako
spretna v šivanji in vezenji, dal ji je za 316 gold. zlatnine, katero je Hinteršvveiger takoj propodala in zastavila. Zatožena vse dejanje obstoji rekši: „Ich wollte mir meine Existeoz verbessern!" Ker so porotniki ua stavljena jim uprašanja potrdilno odgovorili, obsodilo je sodišče zatoženo Marijo Hinteršvveiger na šest let težke ječe. Na uprašanje predsednikovo, je li ima zatožena še kaj opomniti, odgovorila je Hinteršweiger kot izkušena kiminali-stinja: „Bora že jutri povedala."
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Celje 30. avgusta. Danes zjutraj ob 7. uri došel semkaj cesar z mnogim spremstvom. Na kolodvoru pričakovala ga nadvojvodi Albrecht in Viljem, obdana od načelnikov vojaških, civilnih in duhovskih oblastev. Zraven tega neizmerna množica, ki je z „živio" iu nhochu pozdravila došlo Veličantvo. Mestna godba pa je zasvirala cesarsko pesem. Mestni župan nagovoril vladarja, kateri je milostno odgovoril, da Ga veseli, če more prilikom manevrov ogledati si napredek Celjskega mesta. V tem, ko je Veličanstvo počastilo nekatere osebe, med njimi opata Ogradi j a z ogovori, razgovarjala sta se nadvojvodi z doktorjem Serncern, katerega je predstavljal namestnik Kiibeck. Cesar se potem odpeljal med gromo-vitiini „živio"- in „lioch"-klici v Svoj Najvišji stan, v poslopje okr. glavarstva, bil dopoludne pri sv. maši v nemški cerkvi in vsprejeinal potem deputacije: mestno duhovščino, dvorne dostojanstvenike iz Celja, načelnike oblastev, mestni zastop, okrajni zastop Celjski z načelnikom drom. Serncern, kateri je odgovarjal na milostna uprašanja glede okrajnih cest in naklade. Popoludne ob 2. uri si je cesar ogledal mestne zanimivosti, a ob 8. uri šel peš v mestni park, kjer je prisustoval petju in igri šolske mladinu ter odlikoval šolskega voditelja z milostno polivalo. Občinstvo je tru-moraa zdaj pa zdaj zaorilo „živio" in „hoch". Nepopisno natidusenjo po vsem parku, v katerem Be je Veličanstvo s spremstvom mudilo dolgo časa. Predno se je cesar vrnil iz parka »reko kapucinskega mostu, vsprejel je milostivo pri tem mostu ovacijo Slovencev iz Celja in okolice. Povsod drugje bil oflcijalni pozdrav Slovencev zabranjen, šele zadnjo uro in nekako izven programa so si Celjski Slovenci priborili z energičnim zahtcvaiijem v Gradci in posredovanjem namestnika Kiibecka čast in veselje nastopiti na napominaneni mestu. Pevci Celjske Čitalnice in slov. pevskega društva so v impozantnom zboru pričakali ob polu 5. uri Nj. Veličanstvo ter zapeli Mu krasno „Mojo Avstrijo". Nedostojna množica je zadej hotela petje motiti s hoch-klici, tako da je moralo samo cesarjevo spremsto na vse načine opominjati k miru. Po petji stopil cesar k Mihu Vosnjaku ter županu okolice GrlinŠeku in oba odlikoval z mnogimi uprašanji, tako tudi pevovodjo, nadučitelja Jurkoviča iz Snia-rija, kateremu je milostno pohvalil krepke glasove in naročil Svojo najvišjo zalivalo za pevce. Gromoviti „Živio" so ga potem peljajočega se odtod čez most v mesto spremljali. Slovenske množice, katerim je celo tu „arrangement" hotel skazo delati, bili so nepopisno naudušeni po cesarski milosti Nj. Veličanstva, s katero so tu bile osrečene. Po dvornem diner-ji pri „Ehfantu" razsvetlilo se je v mahu celo Celjsko mesto z okolico vred. Razsvetljava bila nepričakovano lepa, na slavolokih in nekaterih poslopjih naravnost čarobna. Cesar se je vozil po vseh večjih ulicah in spremstvo za njim. Množice so bile povsod razgrnjene ter burno pozdravljale vladarja z „živio", da si so se reditelji drznili nagovarjati za „hoch" ali celo napadati Slovence. Tudi bakljuda. ki se je naposled ustavila na cesarja Jožefa trgu pred stanom Nj. Veličanstva, posrečila se je izvrstno. Velikanska je bila tu zbrana iu akkla-mujoča množica. Ko sta se zapeli dve nemški pesni, umaknil se je cesar z okna k počitku in razšlo se je tudi občinstvo ogledovat si razsvetljavo, v kateri bilo mnogo slovenskih napisov. Slovenci zbrali so se v gostilni „pri zelenem travnikuu in ostali mej sabo ob petji in govorih dolgo časa. Mesto je zavito v najlepše ukrase, trobojnice prepovedane.
Celje 31. avgusta. Včerajšnji sprevod cesarjev po mestu vršil se je mej naudušenimi ©vacijami ogromne množice iz mesta in z dežele. Cesar bil dlje časa pri slavnosti v parku. Po dvornem obedu ob 6. uri začela razsvetljava mesta, pozneje baklada in serenada. Danes zjutraj ob 6 V« uri zjutraj od jahal cesar na lice manevrov, kamor sta nadvojvoda Rainer in vojni minister že došla.
Dunaj 31. avgusta. Mejnarodni žitni semenj otvorjen. Generalnega tajnika Lenikaufa izvestje o letošnji letini v Avstro-Ogerski ceni, da se bode na Ogerskem pridelalo: pšenice 100, rži 71, ječmena 116, ovsa 111, v Avstriji: pšenice 93, rži 83, ječmena 109, ovsa 108 odstotkov dobre letine. Skupni pridelek obeh državnih polovic ceni se na 51 milijonov kvintalov pšenice, 34 rži, 31 ječmena, 44 ovsa. Za izvoz bode ostalo 3Va do 4 milijone kvintalov pšenice, 3 do 3 Vi ječmena, l/i do »/• milijona kvintalov ovsa, Rži bi se le tedaj moglo kaj izvažati, ki bi se za domačo potrebo in za obrtne svrhe mogli uporabljati drugi pridelki in surogati. Letošnji žitni semenj je številneje obiskan, 5000 udeležencev.
Razne vesti«
* (Eifflov stolp v Pragi.) Te dni odprla Be je nova zgradba železnega ra/glednega stolpa na hribcu bv. Lorenca blizu Prage. Stolp je izdelan po vzgledu Pariškega Eitllovega stolpa in ima vrhna galerija impergantuo višavo 60 metrov. S tega stolpa uživa se krasen razgled na stovežato zlato Prago in njeno prelepo okolico. Zgradbo dovršil je posebni konsorcij s pomočjo podpore, katero je dal mestni zastop. Škoda, da se delo ni dogotovilo že poprej.
* (Nova poraba fonografa.) V Ameriki rabijo fooograf zu korektno naučenje tujih jezikov, glede na izgovarjanje. V gotovo število cilindiov govori se konverzaciJBki kurs francoskega in nemškega jezika. Vsak stavek ima svojo Številko in ima tiskan ključ za razrešitev. Tako se ob jednem vadi uho in oko tujega jezika.
* (Edison vegeterijanec ) Slavni izumitelj postal je vegeterijanec iu se zdržuje popolnoma uživanja mesa. EdiBou pravi, da vegeterijanaka hrana nikakor ne oslabi telesa, nego da ima celo velik upliv na inteligenco.
* (Nesrečena železnici.) Nesreč na železnici ni konca in kraja. Na Bavarskem dogodila se je zopet jedna. Pri vasi Untervveisseubaum mej Bi-schoHheimom in Neustadtom skočilo je več vagonov s tira. Dve osebi sta mrtvi, jedna pa ranjena. V severni Carolini v Ameriki je ponesrečil dve milji od Statesvillea železniški vlak na mostu, visokem 80 metrov. Mnogo ljudij je bilo ubitih. Dozdaj bo našli že 30 mrličev.
* (Američanska biciklista) Stevens in Mithell došla sta v Sarajevo. Ker je dežela precej gorata, vozila sta le počasi. Po n m h poročilu so ceBte izvrstne, bolje nego na Štajerskem.
* (Visoka starost.) V Lomnici pri Jičinu iia ĆVškom umrla je te dni zidarieva udova Barbara Tehnik, ki je doži vela jako redko, visoko starost 122 let.
s Anatheriaova ustna voda in zobni prašek s
ohrani uata, krepčti  čeljustno meso   tor odpravlja slabo sapo iz ust.
Jodna steklenica ustno vodo volja 40 kr. •, jodna Akatlja Zobnega  praska 'jo  kr.;   1j steklenic 4 gid.;  13 skatelj samo *2 gld. (81 — 107)
Lekarna Piccoli, „pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta.
NaroČila so izvršujejo z obratno posto proti povzetju zneska.
„LJUBLJANSKI ZVON"
■toli
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
i' il 1 H t i i 11 i i i i i i^l i'i i 1'
Meteorologično poročilo.
S C	Cas opazovanja	Stanje barometra v min.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo- j krina v min. 1
L o« oi	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	73H-1 mm. 736 9 mm. 7370 mm.	13f)0 C SQ-2° C 19 2° C	brezv. il. svz. bi. SVZ.	megla jasno jasno	000 mm.
30. avg.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	737"<> mm. 73ti"h mm. 737*3 mm.	lti'5'C brezv. »•O« 0   si. svz. Iia* C j brezv.		obl. obl. obl.	000 mm.
Srednja temperatura 19-3U in 19-71, za 1*9* in ii-4' nad i.oiiiialuiii.
Tržne cene t IJubljanl
dne 29. avgusta t. 1.
		fl. kr		
Pšenica, bktl.    .   . .		H 94	Špeh povojen, kgr. .	pm
Rež,	9 ...	7 16	Surovo maslo, „	— 70
Ječmen,	• ...	4 03	Jajce, jedno :   .   , .	j—i 2
0 Tee,	■ ...	2 92	Mleko, liter ....	M 8
Ajda,	• ...	5 2f	Govejo       meso, kgr.	- ti2
| Probo,	n ...	5 04	Telečje	.—,62
nora za, ■ Krompir,	• ...	, 640	Svinjake        , „	— 60
			Koatrunovu    „ „	— 40.
Leča,		10 -	PiAanec......	—'sv
Grah,	9 ...	10 -		-17
! Fižol,	s ...	• 9 —	Seno,  100 kilo.   . .	1 78
i Maslo, Mast,	kgr. .	— 98	Slama,   „     ,   .   . .	214
	■	- 6«	Drva    trda, 4 □motr.'	e so
Sprh frifieu n		— 58	„    mehka, 4     , j	4 20
dne" 31. avgusta t. 1. (Izvirno tel (-grafično poročilo.)
Srebrna renta .....
Zlata renta ......
5"/, marčna renta .... Akcijo narodne banko Kreditno abcije .....
London .......
Napol.........
C. kr. cekini......
Nemške marke ..... 4°/, državne srečke it 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlat* renta 4"/, . . Ogerska papirna renta 5*/, • Dunava reg. srećke 5°/0   . .
Rudolfove srečke . . . Akcije auglo-avatr. banke
včeraj	— danes
Kiti.   90 55	— «1.1. 9O-10
,     90 20	—    ,     90 20
.   \10 75	—   „ 11050
„   102 10	—   p   102 05
. 1011-	—   . 1012 —
.   274 -	—   . 27325
.   117 55	—   . 117-55
9 35«/,	—   . 935«/,
5-60	—   .      o 60
57 80	—   ,    57 80
250 Kld.	135 Kld. 50 kr.
100 ,	179   .   75 ,
	102   ,   B5 „
	100   ,   30 ,
.    100 gld.	1*0   .   50 .
tast. listi . .	115   „   50 ,
	189   .   - ,
•     io ,	»   .   - s
.    120 „	151   .   - .
a. v.   .   . .	2i0   .   — .
'-4     -4 /°\ A^*" l?** l^3* Iž9*
i •••vv •••vv »*e\V •••vvJ.i/^*'*        \r<r9*» ^/v*«» \
V torek dne 1. septembra
se bode
otvorila znova
KAROLA KMELNIGER-ja
trgovina
z
ženskim konfekcijskim bkgom
v Ljubljani
na Mestnem trgu št. S
in sicer kot filijala Graške trgovine. Velika zaloga
konfekcijskega blaga za dame in otroke. (713-3)
Pisarja
(721—t)
z lepo pisavo, slovenskega in oemSkega jezika v pisavi in govoru zmožnega, vsprejme takoj Oton Plof, c. kr. notar v Gorenji Radgoni.
dr. Karol-a Ahazhizh-a
(720—1)
je od 25. avgusta t. 1. v
Frančiškanski ulici št. 8.
r
KARO L TILL~1
Ljubljana, Spitalske ulice 10. 1
Pismeni papir s kuverti v kasetah in mapah, v formatu četrtinke ali osmerke, žalni pismeni papir, žalni kuverti in žalne karte, blanco, vlzitne in naslovne karte, lluetrovane dopisnice, humoristične karte za turiste, pismeni papir za voščila v osmerki, četrtinki ali celi poli, vosčllne karte, obedne karte in vizitnlce v najelegantnejil in najmodernejši ■ obliki. (456—14)
I>r. Frideriku Ijeu^le1>»
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta 'njeno deblo, jo od pamtiveka znan kot najizvrstnejfie lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako Be nainažo zvečer i njim obraz ali drugi deli polti, lot-l|o h« i« drugi d m u ii*--iiiatn*> lOMklne o«l polil, ki puNtune VHled le k* *i*tt> beiM In neina.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gubo in ko-z&ve pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-luje beloto, nežnost in čvrstost; odBtrani kaj naglo pege, loltavost, ogerce, noano rudečino, zajodco in druge nosnaznoBti na polti. — Cena vrču z navodom vred »Id. 1.50. (119—13)
Dr. Friderika Longiel a
BENZOE-MILO
Najmilej&e in najdobrodeineJHO milo,  za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad «»» kr. Dobiva se v I.(ii1>I|huI v Um. pl. Trnkoca> -Jas lekarni in v vseli večjib lekarnab. — 1'oštua naročila vsprejema W. Heun, Dunaj, X.
TiiJ<;l:
30. avgusta. Pri Mallei: Kiedl, Mora-wetz z Dunaja   — Kdelman iz ('elovcA. — Sobreinor, 1'ee*
m. 1'ulja. — Gjuradtnpvl c iz
Spleta. — Moro\vicb i Ki;k«.
— Schlager, Herlitz z Gorenjskega. — Mar.dič it Travnika.
— KrepHcb \l Krapine.
Pri Mmiii: Vudadi, Ale-Tondi, Misutntzzi, Magnis Trani iz Tr«ta. — Urbančič Wild iz Gradca. — Blaflet z Dunaja. — Jabttl i/. Zsgrcba. Krrath iz Mokronoga. — Dr. Ustcrtag iz Sežane. — Win-ter iz Pefnba. — TrHiit«» iz Kamnika.       Dr. Itak a 1'tuJH.
— Miezocb iz Prage.
Pri a v Miri«, * k «-ui eeaarjl: LepAina iz Brežic.
Pri liHtarMlitiii dvoru : Krkor iz Srednje vasi.
Umiril so i
29. avgusta: Kuiil Štefan, uradnikov siu, 7'/i let, Poljau-ska cesta At. 1..', davica. — lluruiau Luckman. posestnikov sin, u mesecev, Frančiškanske ulice At. IG, oclauipsie. — Friderika Terglau, želetniAkuga uradnika bči , 11 mesecev, Gospodske ulico At. 3, ente-i itis falllcularis.
V deželni bolnici:
28. avgusta: Marija KraSo-vic. kajžarjeva žeua, 35 let,
Stev. 6251.
III. 1891/167.
prostovoljne javne dražbe zemljišča.
Vsled privoljenja veleslavnega c. kr. okrožnega sodišča v Itudol-fovem se na prošnjo c. kr. okrajnega sodišča v Velikih Laščah z dne 24. avgusta 1891, štev. 4205, prostovoljna javna dražba zemljišč ml. Matija Kočevar-jevih otrok iz Podturjaka, zastopanih po materi kot varhinji Ani Kočevar in sovarhu Matiji Kočevar iz Velikih Lašč, vlož. štev. 11, 12 in 13 davč. obč. sv. Duh v Škrabčah, ležečih (občina Nova vas-Bloke) po posameznih parcelah ali tudi skupno, določi na
ttt. in 17. seutciiil)!'«* ISJ)I
na lici posameznih delov zemljišča v Škrabčah, vsak dan počenši od 9. uri dopoludne.
Parcele gruntne in stavbene se bodo izklicale po cenah inventarnoga zapisnika de pr. 12. maja 1887, štev. 3679, in se le opomni, da znaša vrednost vseh treh zemljišč vkup 5740 gld.
Upnikom, na teh posestvih zavarovanim, ostane prihranjena njih zastavna pravica ne glede na piodajno ceno.
Vsak kupec ima takoj plačati 10°/0 kupnine kot varščino in položiti 5°/0 skupila za pokritje dražbenih troškov v roke sodnega poverjenika. (717—1>
Sicer se pa zamorejo vpogledati natančni dražbeni uveti, zemlje-knjižni izvleček in posestni list v navadnih urah pri tem sodišču.
C- kr. Okr.  SOdiŠČe   LOŽ, dne 27. avgusta 1891.
Izdujatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tmkarne'
3266