92. StevIItoi.
V Ljubllanl, v nedello 29. aprila I9Z1.
LIV. leto
Uhaja vsa* dan popoldne. UvuaUi a«dttl|« ta pra«ala».
Insarati i Prostor 1 mlm X M m/m za male oglase do 27 m! m dslne I K, od 30 mlm vISIne dalje kupčijskl in uradni oglasi \ m'it K 2*—, notice, poslano,  preklici, Izjave in reklame 1  mlm K 3'—. Poroke, zaroke HJ K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2-—n Pri večjlli naročilih popust
Vprašanjem glede inseratov nal se priloži znamka za odgovor.
Ppr?vni*tvo „Slo*. ffaradi«   ta   ,*Uriaii  Tls^irtu«1 linaflora
niica ti. 5, oritlldao. — Te letna si 314.
v Jag9iUvi|i3
celoletno naprq plačan . K 3^0 — polletno 150* —
3 mesečno.   •  .  .   #  . „ 75*—
1...... « 25*—
v  Ljttbija.i'  In po posti i
?  lUOiOJl.lvu i
celoletno    ......   K49J —
poUetao .  •......,24>—
3 mesečno ........1 -'0*—
.......40 —
PH morebitnem p.>vl)an)u se ima daljša naročnina doplačati. Novi naro.*«iikt na« poftlieto v prvič Mročrtiiio  vedno   M"V po nakaznici. N's sani nlsuen- naroMh brez »ostaive den-rla se ne morem > ozirali.
Dredniatvo „Slov. Naroda11 Knaflova nlloa at 9,  I. nad«irop|f
Telefon štev. 34.
Doplat »prejema le podpisana ln zadostno frankofana.
Rokopisov ne vrača«
Posamezna številka velia 1*23 K
PoStnni plačana v gotovi i!.
- ■ »    . i—
■BiM
Gašper, Miirn, Etoltežar.
Naš troimenski narod! Naša troedina kraljevina! Kako se to imenitno sliši! Človek se zmisli nehote na sv. Trojico. Tri osebe pa en Bog. Tri imena pa en narod! — Toda to je skoraj že blasfemiia. Da, blasfemiia je to. a blasfemiia je tudi, ako se zdaj kar naenkrat sramujemo Jugoslavije, ko smo se toliko časa navduševali zanjo, ko je bila toliko časa predmet naših najlepših sanj, ko smo tolikrat za* trjevali, da smo pripravljeni živeti in umreti zanjo! Tista lena, mlada, oboževana Jugoslavija, ki smo go* reli in plamteli za njo, tista mila, sladka, od zdravja kipeča devoika, ki je nekdaj razvnemala našo kri, se nam je izpremenila hkratu v iz* mozgano strašilo. Bog ne daj, Jugoslavija! Potem bi se ne vedelo, da so bili kdaj Srbi, Hrvati in Slo* venci — ne, da so bila kdaj ta tri imena na svetu! Kaka nesreča, ako bi se pozabila ta imena, ako bi se zabrisali sledovi preteklosti, izginili svedoki naše še nedavno tako ža* lostne zgodovine! Vsakdo naj ve, da nismo Jugosloveni, temveč Srbi, Hrvati in Slovenci, vsak hip pri* pravljeni, ločiti se drug od drugega ter skloniti iznova glavo pod ja* rem tujega gospodstva! Ne kralje* vinz. Jugoslavija, temveč kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, kra* Ijevina, ki se vsak Čas lahko izpre* meni v kraljevine. O bratje, .pogle* dite na zemljevid, pa sodite po* tem...
Še nadalje naj figurira torej ti* sta srčkana figurica SHS na vseh koncih in krajih ter priča o naši za* vednosti in našem ponosu — o po* nosu, ki ni ponos, ampak naivnost. Država SHS, da, država treh mrt* vih črk! Sicer pa kdo ve, če naša ljubosumnost še to prenese? Saj se bo Srb vedno bal, da bi ne čital kdo: Kraljevina Slovencev, Hrva* tov, Srbov! Kaka vzžalitev to med — tremi brati! Res, sinovi ene maj* ke smo, toda ... Hrvat vsaj te skrbi nima. Tisti H tiči tako ljubko v sredi — in začni od te ali one stra* ni, on ostane vedno v sredi — tako da res ne vem, kaj še hočejo Radie in njegovi drugovi. Krasna figura: dva stebrička, ob katerih se vijeta dve kačici! Srb, Hrvat, Slovenec — Gašper, Miha, Boltežar!
Pa grb! To je bilo nekaj za Bo* gove, kako smo se trudili, da bi tudi v grbu dobilo dejstvo izraza, da smo troedini in vendar ne — edini.
Emil Štefanovič:
Iz spominov 5 Dunaja.
V vojnem ministrstvu smo do* bili od nemško*avstrijskega držav* nega tajnika za vojno dr. Mavera sobe z vsem pisarniškim orodjem in v X. okraju Kundrathstrasse ha* rake za jugoslovenske vojake, vra* čajoče se čez Dunaj na razpolago. Obenem nam je dodelil več osebnih in tudi tovornih avtomobilov. Hra* no pa nam je obljubil neki jugoslo* vanski stotnik, ki je bil Še zapoved* nik bivšega vojaškega živežnega skladišča. Vse je šlo torej brez de* narja: pripomogel nam je tisti silni kaos v Avstriji, ko ni vedel nihče, kakor pravi Srbin, »Ni ko pije, ni ko plati!«
V vojnem ministrstvu smo ime* H zborovanje. Prišli so naši prija* telji in poznani jugoslovanski čast* niki, da organiziramo pisarno. Na* redili smo sledeči načrt: poverjenik kot civilna oseba, — pomočnik za zunanja dela, — pomočnik za no* tranja dela, — častnikarski in po* učni častnik, — pisarniška direkci* ja (pošta, exhibit), — prometni od* delek, sanitetni oddelek, duhovni* škj oddelek (katoliški*pravoslavnu
Oj ljudje, to je dokaz, da ne čisla* mo drug drugega in da mislimo vedno samo vsak nase. In to se mi vidi slabo, to se mi vidi žalostno1
(Jrb! Kaj pa je pravzaprav to: grb? Ali res ne bi mogli izhajati brez grba? Čemu nam ta srednje* veska navlaka tujega izvora? Za* stava, no, zastava mora biti, — sc* veda ena, ker tri ali štiri je preveč — toda grb ... Zakaj ne bi Jugosla* vija prednjačila drugim državam v tem, da bi se otresla te smešne kon* vencijonalnosti! Kje in čemu nam služi grb? Pa če že mora biti, zakaj bi nam ne zadostoval grb, kakršne* ga je imela doslej Srbija? Toda ne! Bog ne daj! — Človek bi zblaznel, če gleda in vidi, kaj vse nas skrbi in kaj nas ne skrbi. Kako nas skrbe brezpomembnosti in kako niti ne mislimo na najvažnejše stvari! Le* ga Jugoslavije je taka, da bi nas morale navdajati vse druge skrbi. Sovražnikov imamo krog in krog toliko, da bi moral dobiti vsak iz* med nas sive lase ob tej zavesti, ako jih še nima. Toda ne, mi sc prepiramo za ime. mi se prepiramo za to, kakšen bodi naš grb. Zares, ko sem čital vse tisto, sem sc neho* te domislil na one naše stare pran* ke, ki so imele naslikane na zunanji strani tri može. Prvi je imel citin* der na glavi in cepec v roki. Sicer si nisem mogel nikdar razlagati, zakaj bi moral kdo s cilindrom na glavi mlatiti pšenico, rž ali tudi le prazno slamo, pa mora že biti tako. Drugi je imel nizek, širokokrajen klobuk. Bil je oblečen v dolg plašč, v roki je držal lopato in prav raz* koračen je stal. Tretji pa — no, kak je tretji bil, se res že več ne spominjam. Če torej že moramo imeti tak grb, da bo odsevalo iz nje* ga svojstvo vseh treh naših plemen, zakaj bi ne sprejeli omenjene slike, ki smo ji bili že tako zelo privajeni, kot grb? In tudi želji, da bodi v našem grbu zvezda, bi bilo ustreže* no, ne da bi si jo bilo treba izpo* soditi pri nemških Celjanih. Kajti okoli glav omenjenih treh možicev je bilo raztreseno vse polno zvezd. Da, celo zvezda repatica je bila vmes. Ljuba duša, kaj hočeš še več! Seveda, nevarnost je velika, da se ne vname prepir zaradi tecja, kdo naj nosi cilinder. Pa jaz mislim, da se cilinder jerhastim hlačam Še najbolj prilega. In da so dvomi gle? de tega, stoji li Srb ali Slovenec na prvem mestu, za večno izključeni,
se vtakne lahko vsakemu izmed predstaviteljev naših treh plamen še kos papirja za klobuk z napisom, koga predstavlja. In čitalo se bo: Srh, Hrvat, Slovenec. — Cašpar, Miha, Boltežar! — Zares, človek mora postati norčav!
Torej ne: Jugoslavija, ampak kraljevina Srbov, Hrvatov in Slo* vencev! Ampak pustimo špIo na stran in zapomnite si, kar vam v vsej resnosti povem: ime kraljevina Srbov, Hrvato in Slovencev se nik* dar. nikdar ne udomači! Ne doma, ne v tujini! že zaradi tega ne, ker je preokorno in predolgo. Pisal sem že nekje, kake naslove bi si bila morala nadeti Itahia in Nemčija, in s kakimi naslovi bi se morala okititi prav zdaj tudi Avstrija, če bi bili drugod tako otročji, kakor smo pri nas. Toda drugod cenijo višje po* men edinosti, kot ga cenimo pri nas, pa tudi bolj praktični so kot smo mi. Smešno, če kdo misli, da
se bodo Francozje, Nemci, Italijani posluževali kdaj tega dolgega na* slova. Nemec ne bo pisal: »Laibach im Konigreich der Serben, Kroaten und Slovenen«, temveč: »Laibach in Jugoslavien«. Podobno tudi Fran* coz in Italijan. In ker pri nas od nekdaj to velja, kar pride od zunaj, nas tudi v tem nauče tujci, kaj je pravo, oni nam sčasoma dopove* do, kaj da smo in kako se imamo nazivati. Prepričan sem, da ne bo nikdar dolgo, ko se bo čulo samo Jugoslavija, ln pride čas, ko ne bo nikdo več vedel o tem, da so bili med nami kdaj ljudje, ki so se sra* movali tega lepega imena. Samo v naši ustavni listini bo morda, če ne zmaga še o pravem času pamet., še v poznih letih čital kdo: »Kralje* vina Srbov, Hrvatov in Slovencev.« Čital bo in se nasmehnil, pa si mislil po tihem: »Gašper, Miha, Bolte* žar!«
M* Mšltas S L* ii sat $g
Ko so klerikr.Ici v Ljubljani nregledovrdi listo svojih kandida* tov za občinske volitve, so se gra» bili za lase, oni, ki jih nimajo več, pa so sc bili po svojih - 'eš?.h, in godrnjali so soglasno: Kij takega! Kaj to bom jaz volil? Pri sestavi volilne listine so zmagali Novoča* sarji. Ti so avantrirda klerikalne stranke, ti mladini ukazujejo in mečejo v kot vse one, ki so doslej smatrali »Slovcnčevo<r besedo za merodajno. Novočasarji zabavljajo na »Slovenca«, ga devajo v nič, »mi pri .Novem Času', mi vodimo, mi ukazujemo.« Janezi Zgadarji krog »Slovenca« zabavljajo na »No* vi Čas«. Novočasarji pa na »Slo* venca«, kakor smo žc rekli. Prav im.?jo v tem ozira eni in drugi. Velik dirndaj je med klerikalci in nikjer je ni vodilne roke, ki bi jih brzdala. Starini pravijo: šusteršiča manjka, mladini pa: bomo že vam mi pokazali Šusteršiča! Prav mo* derni gosnodje so mladini in učeno govore o komunalni politiki. Janezi Zgagarji so bili doslej klerikalci v komunalni politiki, odslej hočejo biri še hujši zgagarji. Ako ima »Slovenec« Janeza Zgago v podlist* ku, ga ima »Novi Čas« pa že v svojih uvodnikih in tako dolg ie ta Zgaga, da se vleče skozi vso listo* vo nečednost. »Kapitalistično« je oblečen. Ves je posut s »kapitalom«, »kapitalizmom« in posebni našitki so iz »bank«, »bankirjev« in še več vrednih pridevkov.   Kakor so na*
wsTi *n r» *""CT
časa
mohamedanski), oddelek za prehra* no, oddelek za informacije, izvidni oddelek, zapovedništvo zbirališča, kolodvorski častniki in komandi* ranci v poedina ministrstva.
Tako se je razvil iz kavarni* šega uradovanja močan, dobro or? ganiziran aparat, kf }e bil snosoben opraviti ogromno delo. Delali so vsi brez razlike stopnje neumorno noč in dan. Med našimi ljudmi je vladala sokolska disciplina in brat? sko podpiranje drug drugega in r»i bilo sledu intrigantstva in nevošč* ljivosti. Delali so pač vsi nesebično za stvar in ne za odlikovanja.
V srednje evropskem časopisu smo objavili, da se zbirajo Jugoslo* vani, ki se vračajo v domovino, na Dunaju. Na dunajskih kolodvorih pa so jih naši častniki s patruljami v naših novih uniformah z jugoslo* vanskimi kokardami čakali noč in dan, da jih povedejo v naše zbirali* šče. To je bilo velikansko taborišče, ki smo ga preuredili za prenočišče za več tisoč ljudi. Imelo je svoje kopališče za novodošlece, svoje čevljarje, krojače, malo bolnico in tudi dobro oboroženo posadko od 600 mož, katere sem organiziral iz bivših srbskih ujetnikov.
Vladal je tukaj vzoren red in disciplina v najkrajšem času. V zbi* rališče prišli vojaki so se najnreie nahranili, odpočili, okopali, očistili usi in pregledali, da ne bi imel kdo kužne bolezni. Da bi preprečili vsa* ko širjenje boliševiških razornih idej. se je odredilo, naj se v^ak d*m poučuje moštvo po duhovnih in za* to določenih častnikih o narodnih potrebah, o p itrebi sloge, reda in dela, priporočalo sc je vsem častni* kom, naj drže železno disciplino, toda s trpini naj ravnajo blago in pravično. Naj pazljivo vplivajo na njihovo dušo, da se ne bi žalil njihov verski ali plemenski čut, kar bi mo* glo zmanjšati vseobčo navdušenost, ki nas je takrat navdajala.
Opasne elemente, ki so bili spo* sobni destruktivno delovati med ljudmi, smo odstranili v posebno barako. Da se vpliva in pomiri tr* pinčeno in po težkih mukah razbur* jeno vojaštvo, je izšel tiskan poziv.
Da ljudi, predno so odpotovali z Dunaja v domovino, tudi moralno zasiguramo naši državi, sem odre* dil, naj so zaprisežejo. Ker pa zapri* sege nisem imel, sem jo sestavil sle* deče:
sute po velikonočni potici vipavske rozine, tako je nasut po »Novem Času« »kapital«, »kapitalizem«. Se* daj bi radi, ta »kapitalizem« spra* vili tudi na rotovž. Ogrinov oče so pravi kapitalist. Oni posežejo v svoj žep pa lahko našteiejo ban* kovčke. No, zato pa so prvi na listi. Za njimi takoj je pa urednik »No* vega Časa«, Kremžar, to je tisti, ki sam nima nič pa seje kapital po svojem lističu. Po noči in po dnevi se mu sanja o kapitalu, sedaj bi rad sanjal o kapitalu tudi v občin* ski zbornici. Ta Novočasar je pravi nosilec klerikalne liste. Pred vojsko je bil na Goriškem in tam po* magal voditi novostruiarske zdraž* barije pa si jc bil nakopal le od* por pri staro* in novostmi ari i h. »Večernega Lista« so se oni kleri* kalci, ki še kaj drže nase in na stranko, sramovali, sedaj se sramu* jejo »Novega Časa«. Ali ti so v manjšini, ker so v stranki prevladali skrajni prenapeteži, najdrznejši hujskači in kričaški rogovileži. Iz teh vrst je sestavljena klerikalna lista, kar je zmernejšega, je vse za* postavljeno, to mora samo iti volit, kakor ukazujejo Novočasarji. Ali »lista je izraz socijalne opredelbe 'ljubljanskega prebivalstva.« In ta-co je mogel priti na listo na primer tudi mlad Orlic, ki doma sedi pa cigarete kadi. Poklicna označba je izmišljena. Klerikalni mož, ki je delal celo svoje življenje, naj odda sedaj svoj glas za takega mladiča,
Zakletva:
Zaklinjem se nebom i zemljom, očevim imenom i majčinom du» šom, krvlju prolivenom i krvlju na* še dece, da ču očuvati neslomljivu vjera i nepokoljebivo odanost kra» Iju svih Jugoslovena, Petru Kara» djordjovieu i njegovom sinu Aleksandru. Tako mi Bog pomogao! Amin.
Čitao i razumio (sledijo pod* pisi.)
Na to zgodovinsko znamenito in originalno prisego je priseglo okoli 70.000 ljudi, brez te prisege ni mogel nihče potovati v domovino, ker sem imel osebne vlake in tran* sporte za Jugoslavijo popolnoma v svojih rokah.
Ko so bili ljudje prehranjeni, očiščeni, poučeni in zapriseženi, smo jih organizirali po 1000 za tran* sport in jih poslali obskrbljene z le* gitimacijami in potno prehrano v dobro zakurjenih vagonih v domo* vino. Taki transporti so odhajali vsak teden dva do štirikrat, in delo je šlo gladko in hitro izpod rok.
Par dni po razpadu se je ogla* sil tudi monsignor dr. Evgen Lam* pe, da bi potoval v Jugoslavijo s transportom,   Rekel sem mu jako
sicer   mu   preti nevarnost, da ozmerjajo s »kapitalistom,   ki so sramuje delavca.«
Ker je med klerikalci velika nn* petost in odpor, kličejo na pomoč samega dr. Korošca. Ali kaj bo Ko* rošec, ta jugoslovenski izgubljenec! Zašel jc na napačna pota in dan na dan se vsipa nanj vedno silncjša krivda protidr/avnega rovarenja, Ta ne bo nič pomagal pa tudi Sim* rak ne. Kaj naša Ljubljana na i sto* pi na pot za Karlovimi čestilci? Ko* rošec in Simrak bosta kričala v »Unionu«, kričal bo »kapitalist« Kremžar. pridušali bodo volilce, da morajo iti volit vsi strankino listo, krika in vika bo brez konca in kra/ ja, na dan volitev pa se mora poka* zati, da je bil Korošec*£imrakov po* hcd v Ljubljano brezuspešen!
Voliici JDS, storite svojo dolz* nost, vsi do zadnjega! Prav vsi na volišče, da onemogočimo klerikalno omadeževanje Ljubljane!
=r Izenačenje prejemkov državnih nameščencev. Zagreb, 22. aprila. Danes jo Lila končana redakcija >u&uova zakona o prevedenju na dinarsko pluta državnik službenika van Srbijo i Crno gore«. Na predlog poslanca prof. Rila* nerja eo je osnova, kakor Je o njej t. ponedeljek obširneje poročal v Ljubljani, v § 2. dopolnila z doFtavkorn: S^uŽbenostaro -ine doklado ostanejo in se vzamejo v enakem iznosa edinic v dinarjih. Daljo se je popravila tabela 111, in IV. in sicer tnko, da Jo plača poduradnikov na 1. stopnji 1000 dinarjev in v vsaki višji stopnj-i po DO dinarjev letno više, plača shifc pa ua L 6topn}i £00 dinarjev in v v^aki vii>il stopnji po 80 dinarjev letno više.
= Za naziv »Jugoslavija«. Jugoslovenski akademiki v Brnu sestali so se v soboto, c!a skupno zavzamejo sta-liščo v popleV.u naziva nas© države in je s skupome odposlan konstituanti v Beograd tale brzojav: Jugoslov. ak^d, omladina v Bmu, zbrana na občnem zboru dne 16. aprila 1T>21. zaklinja odr govorno fnktorje, da ob 12. uri redijo imo > Jugosla vi-ac, kor v enem imcuu vidi edini znnk jedinstvene države.
sss Oprava] odbor drimnlh monopolov. Za čline tc?:a odbora so Imenovani: Hr. Milan Sr&tt, dr. Jovan Rnd'mjić, Ju«* raj Demetrovlć in dr. Clrcsor 2eriav.
= Odprlo nismo klrri^^inemn poslancu Pn^enjakn. Narodni poslanca Tvnn Urek priobeuie v >Krnrtii*kem 1L ptu< odprto pismo Vlr.tlimlrju Pusenja-ku, nekdanjeiita naprednjaku in sod/v* n:emu po=lar».^n raakeijonnme klerikalno stranke. Ker fo vpeMna pisma značilna za klerikalne politično in novino rsko metodo, priohčn'omo pi^mo V eeloti: Knkor Vam znnno. s^-m Vas spo-
prijazno, da lahko potuje, ali da mora preie priseči kakor vsi, ki pc*» tujeio v Jugoslavijo.
Poklical sem majorja, ki je po* navadi prisegal, da pred mojimi očmi izvrši tudi to operacijo. Dr„ Lampe je vziii^nil prste in govoril za majorjem že navedeno prisego. Podpisal je in težke znojno kaplje so padale temu nekdanjemu diktatorju Slovenije pod habsbur* ško vlado ...
Na to priseco jo prisegla cela vrsta bivših avstrijskih Generalov, sedaj Jugoslovanov, med drugimi tudi v stari Avstriji poznani Čiče* rić, Scrtič itd.
Zaprisego s temi bivšimi kapa* citetami som dal izvršiti pred 3 v d* jimi očmi in ko je prišla beseda Pc* tra Karadžordževiča in njegovega sina Aleksandra, se je pač mnogim stresel glas. Užival sem, ko sem gledal trepetati te lakajske duše, ki so gnale na stotisoče naših 1 i o Ji v smrt proti lastnim bratom. Prisesa in njihove podpise pa hranim še danes...
7. jan. so se javili general ba* ron Rhemen in dve dami, od katetrih je bila mlajša v beograjskih krogih zaradi simpatije do tujih klavirjev dobro znana Rhemenova
štoval do zadnjega časa kot moža, ki Je
po moji dosedanji sodbi deloval s poštenim namenom, četudi na napačni poti. Spominjate se, da tam Vam izjavil nekako pred enim letom, d« vidim t Vas edinega poštenjaka med klerikalci. Sedaj ste mi ra vsilili prepričanje, da poštenjakov ori klnrikaleih ni. Čitam namrcć Vase ime kot odgovornega urednika na klerikalnih listih >Stražic in >Slovenskemu Gospodarju«, teh najsurovejših in najbolj nmaza-nia listih d^le zemlje. S svojo poslansko imuniteto ste zavarovali te liste, da morejo brezskrbno obrekovati in grditi poštene ljudi ter o njih lagati. Od česa, ko ste postali Vi odgovorni za početje teh listov, so ti postoterili svojo hudobijo in surovost, s katero obme-tujejo tudi podpisanega, — Za vse te hudobijo norite odgovornost VL, gospod Pušenjak, in od Vas bom terjal zadoščenje. Ako mislit©, gospod Pušenjak, da morete, skriti pod okriljem poslanske imunitete, uganjati zlobo nekaznovano, se kruto motite. Paglavec, ki meče kamenje zahrbtno na poštene ljudi v zavesti, da mu sodišče ne more do ftivega, mora dobiti za to plačilo tudi kot — paglavee.
=■ Klerikalci odpovednjejo pokorščino državnim zakonom. >Straža< piše o >kancelnarn grafu* ia pravi med dragim, da državne oblasti ne bodo nikdar dosegle, da bi duhovniki na prižnici priganjali ljudi, naj plačujejo krivične davke itd. Članek, ki je po državni oblasti konfisciran, končuje s trditvijo: Duhovniki pa se bodo držali tiste poti in tistih navodil, ki jim Jih dajo cerkvena oblast! Ne bodo si dali po kaneelparagrafih ne prepovedati, pa tudi ne za povedati, o čem naj na prižnici govorijo! —V avstrijskih časih ni pisala >Stražac nikdar v tem tonu proti državi. Tudi takrat ne, ko se je čutil dr Korošec kot šef 6tranke in glavni urednik listov v Ciril ovi tiskarni užaljenega zaradi eno Rli draere malenkosti, ki so jo zakrivili na Dunaju. Takrat so bili seveda zlati čaai za nas klerikalizem. Danes pa ni več ne Avstrije in no Habsburžanov, Rim pa nI ravno nreveč v sorodstvu z Beosrra-doro. Toda klerikalna reakcija vkljub »zmagoviti ideM« ne bo imela uspeha.
=   Klerikalna   volilna sr?drtva,
Maribor, 22. anrila. Danes je izšla posebna izdala >Stražec za Maribor, ki se je brezplačno razdeljevala po mestu. Vsa izdaja od začetka do konca je ostudno blatenie demokratske stranke in nI enih pristašev. Osebni napadi na vladnega komisarja dr. Pf^iferja so polni laži in natolcevanja ter presedajo vs*ko mejo dosroinosti volilne agitacije. Najosnidjietei pa je napad na dr. Semena, ki ie svojcawno na Javnem shodu očital klerikalcem taino »vezo z dr. RusterSlcem v Celovcu. Na koncu apelirajo klf»rik*lei na trgovee in obrtnike, katerim grozilo z bojkotom, eko ne bodo glasovali za njihovo listo. V tem delu plse >Stra?a«, naj trgovci in obrtniki ne pozabijo — da sedi za trn žico BLS znunnifv, ki ima važno nalogo. Ta grožnja je na silno omejevanje volilne svobode in tajnosti. -~ S takimi sredstvi terorizirajo klerikalci omahljive volilce, ki se ne zavedajo ▼ popolni meri svojih državljnn*kih dolžnosti, budimo «e. da državna oblast nI zaplenila htrjskafoce in lažnjive »Straže«, saj velja io za občinske volitve isti prednisi, kakor so bili za kon-ati tu a n to. To tem bolj, ker vsebuje >Srražac prestopek proti volilni svobodi.
= Po^ajan?a z Italijo. Zagrebška »Ivij<-č« piše med drusnm: V Času, ko so došli v Dcocrrad Italijanski delegati za trgovska podajanja, so pričele prihajati iz P!ma vesti, iz katerih je razvidno, da ifaHfanski službeni krosi ne smatrajo vpraSanla Baro^ke luke za rešeno. To zadevo je sprožila že italijanska komisija, ki naj »kuono z našo komisijo na licu m^ta določi meje med nami, Italijo in Reko. Znana nam je bistvena vsebina teksta italijanske komisije, ki nredla^a za reško in Baroško luko rešVo - Italijansko - jucroslovensko, nnravo. Haroška luka na i bi se izločila iz naše suverenitete. Snreiem tega preduga bi nomenil đovotjenve izpre-menJtve rapallske pogodbe in sicer čl. 4. in 5. Italijani izrazVo željo, nal se isedaj ne izvede definitivna določitev meie med nami in Reko, ampak šele
po Izvolitvi reške konstituante in definitivne reSke vlade. Tedaj naj se uvede ponovna razprava o Baroški Inki. našo državo pa naj se v tem vprašanju prisili na koncesijo. Še vedno upamo, da to ni oficijelno stališče italijanske vlade ia najmanj grofa Sforze in Oiolittija, ki vesta, kaj so podpisi in zakaj so podpisali in kaj je bilo v Ra-pailu na igri. Nasa vlada In naš narod na moreta v tem vprašaju popustiti, ker bi vsako popuščanja »grozilo največje narodne interese ter bi imeio ne-dogiedne posledice za naš notranji mir in za konsolidacijo odnošajev z Italijo. Smrtno obsodbe si vendar ne moremo podpisati. Ako pa pride ta ali oni član Italijanske delegacije s podobnimi zali ie vami, tedaj opozarjamo, da se vršijo sedaj v Beogradu trgovska vaza a-n]a in da bi pomenilo ogroženje političnega miru. ako bi se trgovski dogovor 8kJenII preje, nc^o se Izvede v te-ritorijainem oziru rapallska pogodba t a-i o. kakor je sprejeta in podpisana 12. novembra 1920. tudi z ozirom na Delto in luko C a ros. To je zahteva celokupnega naroda.
so Proglas dalmatinske vlade. Split, 22. aprila. Pokrajinska vlada za Dalmacijo je izdrla prosrlas. v katerem javlja, da dela centralna vlada z vso potrebno energijo, da se izvedejo obveznosti, ki pomeniio za italijansko vlado vprašanje morale in mednarodne časti. Prebivalstvo naj se ne vzne-miria in naj ohrani mir, da se ne bo kompromitiralo delo, ki se bliža svojemu koncu. Ta proglas ie v zvezi z vestmi o odgodirvl evakuacije druge in tret e cone dalmatinskega okupiranega ozemlja.
= Demokratski dan. Glavni odbor Jugoslovenske demokratske stranke je proglasil 3. maj za demokratski dan v vsej državi. Ta dan na; bi se na razne načine agitiralo za veliko idejo de-mokratizma.
= Volitve na Koroškem. Iz Celovca poročajo, da se vršijo 19. Junija volitve v deželni zbor in v narodno skupščino.
= Izstoo Iz radikalnega kk'ba. Beograd. 22. aprila. Danes ie definitivno izstopil iz radikalnega kluba g. Momčilo Ivanić. Kot vzrok Izstopa navala Ivanić okolnost, da mu ni bil do-volien načelni govor v imenu kTnba. V resnici Da ie nravi vzrok izstooa dei-stvo, da je Tvanić Pr^t'ćev pristaš" in da se ne strinja s noHrlko g. Pa*l*a.
= PCub musfimauHrh po^neev tz južne Srbiie je Isvolil za predsednika g. M^b^^da Ali''*. Klub bo. kakor ze-*a'1oradniški, načeloma glasoval za ustavo.
sat T>e!avsko vprašanle. Beograd, 27. anrila. V rninHtrsrvn za socJnmo pob'tiko se je vrnila konferenca načelnikov vseh oddelkov. Na konferenci še ie raznravValo o delavskem vtrrasVifa In o načrtu dela. ki le v zvezi z Otvoritvijo delavskih sind4V-»tov in organi-zacii. Ustanavffanle delavcVi^ orvant-zacii bo dovoPeno samo onim dravskim skiminam. ki teme'iro na čisto gospodarski osnovi.
=r Nov socialistični list v Vojvodini. V So^ot^H T^^o prišli porifalfsti Izdajati politični list v madžarskem jeziku pod naslovom >Voivodinei Neps-zava«.
— Združitev e>sTto«lovas1ee cerkve q srhsko. >Prarer Presse« poroč.a iz Olomuca, da se le na bunoinlom zborovanju v prisotnosti Pkofa iz Nis"< Do-siteja sklenilo, da se zedinita češkoslovaška cerkev na Moravskem in v 3lezi,i i s srbsko pravoslavno cerkvi:o.
=r Za avtonomijo Podkarrvat«ke Rusije. Guverner Podkarp^tske Pulijo dr. Zatkovič je podal ostavko, ker želi imeti ponolno svobodo pri izvedbi programa Češkoslovaško - rusinske federacije, v kateri bi Pedkarpatska Pusl-Ja dobila pravične meje in ponolno avtonomijo v kulturnem, političnem, gospodarskem in upravnem ozira. Češkoslovaška vlada še ni snreiola guvernerjeve ostavke, ker se ne strinja z njegovo avtonomi stično politiko. V sen aru je guvernerja napadel senator Klofač, katerega podpirajo rusofiUki in napredni krogi v Podkarpatski Rusiji. Zatkovič jo izjavil, da ima dokumente, ki sta jih nodpisali Beneš in Masarjk in v katerih je zasigurana Podkarpatski Rusiji široka avtonomija. — Tako poroča zagrebška >Narodna Politika«.
Rimska konferenca.
Na poziv italijanske vlade so se dne 4. t. m. sestale v Rimu dele* gacije nasledstvenih držav bivše avstro*ogrske monarhije, da se v zmislu či. 265 St. germainske pogodbe posvetujejo o rešitvi tistih vprašanj, nastalih vsled razpada Avstro*ogrske, ki niso bila rešena v mirovnih pogodbah in tudi ne spadajo pred reparacijsko ali kako dru^o komisijo.
Jugoslovanska delegacija, ki ob* stoji iz dr. Rvbara in dr. Spevca kot delegatov, in dr. Babnika, dr. Hacina, dr. Nagvja, dr. Pavlica, dr. Stražnickega in dr. Šišica, kot stro* kovnjakov, ter enega tajnika, je prispela dne 10. t. m. oziroma v na* slednjih dneh.
Konferenci predseduje bivši italijanski veleposlanik v Londonu, Impiriali. Ona se je razdelila v dve glavni komisiji, eno jur.*administra> tivno in eno fin.*ekonomsko. Prvi načeluje dr. Ricci, drugi pa dr. Brocchi, bivši odvetnik in mestni svetovalec v Trstu. Vsaka komisija imenuje odseke in pododseke, v katerih pretresujejo strokovnjaki precej obsežni, od Italijanov se» stavljeni program. Do sedai se je razpravljalo o vprašanju razdelitve, oz. prenosa arhivov, registratur itd.,
V Rimu, 15. aprila 1921.
o dvojnem obdačevaniu, dokument taciji državljanstva in o tečaju, ozi« roma valuti, v kateri naj se plačajo dolgovi med nasledstvenimi zavez« niškimi državami. Za Avstrijo in Ogrsko je namreč to vprašanje, četudi v precej nerodni obliki re* seno v mirovnih pogodbah-
Razprave napredujejo precej počasi. Italijanska vlada je sicer za konferenco izdelala program, kon* kretnih načrtov za rešitev posa* meznih vprašani pa pred konferen« co ni bilo. Vsled te^a so navodila vseh delegacij zelo pomanjkljiva in ne dopuščajo obveznih pogajanj. Konferenca ima na ta način le zna* čaj predkonferenc, po kateri se ho* de posameznim vladam moralo dati možnost, da h konkretnim predlogom zavzamejo svoje stali* šče.
Včeraj so bili vsi udeleženci rimske konference povabljeni v Kvirinal na dvorski obed.
Pri predstavljanju se je kralj informiral o zdravstvenem stanju našega kralja in omenil, da je bil ta zelo dober zanj. Po obedu pa se je posebno dolgo razgovarjal z našim prvim delegatom, dr. Rvbd* rem. Adriaticus.
.ti L. -i -J
Italija
pngasanj z
i jo?
i izvedbi rapallske pogodbe. — Ministrski svet.
— Beograd, 23. aprila. Po za* nesljivih informacijah na merodaj* nih političnih mestih o stališču vladnih krogov napram postopanju italijanske vlade z ozirom na izved* bo rapallske pogodbe se poroča: Naša vlada je preiela z Reke tajne brzojavke, da skuša ital. vlada preprečiti izvedbo rapallske pohode bebe z ozirom na luko Baroš. V po* litičnih krogih so mnenja, da se tr* govska pon*ajani"a z Italijo ne mo* rejo nadaljevati, dokler ne iroolni Italija svojih obveznosti. Istega mnenja so tudi člani n^5e deleča* ciie, ki se pogajajo z italijanskimi delegati. Naša vl^da v tem oziru še ni storila nobenega sklepa.
— Beograd, 23. aprila. Vaš do* pisnik doznava iz zanesljivega vira, da bo ministrski svet na današnji seji razpravljal o vprašanju nada* ijevanja trgovskih pogajanj z Itax lijo.
(Ako vlada sklene, da se trgo* vinska pogajanja z Italijo prekinejo dotlej, dokler ne da italijanska vla* da zanesljivih garancij, da bo izve* dla vse obveze, ki jih je prevzela v rapallski pogodbi, torej rudi one, ki se nanašajo na luko Baroš, do iav* nost samo nozdravila tak sklep. Dvolični igri italijanskih diploma* tov se da napraviti konec samo z energično gesto. Uredništvo.)
%t&®®tmm® sltsipSčina.
Oktroiranje ustave? — Apostoli edinstva.
— Beograd. 22. aprila Današnjo sejo ustavotvorne skupščine je otvoril predsednik dr Ribar ob 9.45. Početkom seje sta dobila posl. Ljuba Jovanovfč In Mihajlo Stnjić besedo k osebnim pripombam. Zatem je govoril minister dr. Velizar J a n-kovic, ki je nanašal, da mora sedanja skupščina ustvariti ustavo in da sta prošli že dve leti, odkar se Je pričelo Izvrševati to zgodovinsko delo. Naš narod živi že dve leti v b-ezprimemem kaosu pod devetimi zaVonodajstvi in enajstimi admin'stra-cf'aml. To ie taka velika mešanica, da se niti strokovnjašld pravnik ne more lahko IzpTznati v tem kaosu uredb Medtem ko pestoie v neka.terih občinah izvoljeni predstavniki, so Imenovani v dnigih za vodstvo poslov komisarji. Živimo v provizoriju, medtem ko so že vse d nuje države okc4l nas dobile svojo ustavo. Tak provizor?! postaja vsak dan večja nevarnost za državo In narod. Uedinienle našega naroda se nf lrvr*Mo z revolucijo, temveč s kanlrnlacijo Av^re na eni strani, In kompromisom na drncf strani. Mi ne belimo, da hI se n^ava oktroirala, toda reči moramo, da je v faksi tak oktron prrtreben. Ako re bomo državi dali »stave potoni snornzn^a In rJa-sovnn*a v prrkrnicntu. rot!?m pnVe »nofrns vn'?rs« — okfron. TežVoče irhaiato rdt^d. Ver se ni našlo snoraTnma med skvpinand, H so za mnna-M'o fVvomik 1© natr» p'-c-M na vr>ra*anie notran'e ureditve države, k! se mora izvesti pa nrvii^Ti centralizma ia ne avloHOmfjfl ter delal, da so v*l Srbi za unltarjrem in da je večji drl Hrvatov
in manjSi del Slovencev za f©derallzem-Feđcralistlčna Ideja se Je pojavila šele pri ustvarjanju konstituante. Prepričan )«, da so vse deklaracije Juzoslovenskeza odbora, Narodnega veća, srbske vlade m regenta prožete z željo po unitariitlčni ureditvi države. Omenja vaine politične akte sporazuma z vlado dr. Vesnića, o katerih ie govoril minister Draškovid Tedaj sta bila v vladi tudi dr Drinkovte m dr. Korošec. Nikdar se ni v teh aktih naglaSalo, da se naj država uredi na federalistični podlagi. Na kronskem svetu pod predsedstvom regenta jo bilo predloženo od Vesnleeve vlade vpraSanje vpričo vladarji. «11 naj urodimo našo državo na federalistični ali avtonomlstičnl podlagi. Govornik pravi, da Je dr. Laza Markovlč tedaj stavil rpra-£an?e: »Vlsočanstvo! Gospoda! Hočemo H uraditi državo kot prosto ali sestavljeno federacijo«. O. Vesnfć Je odkrito vpraiil, ali je kdo, ki je proti načrta dr. Laza Markom Iča. Vsi so ca odobrili, tudi z. dr. Drtn-kovlć In ostnll. fPloskanJe v centru, protesti pri Jugosloveoskem In Narodneni klubu ) To Je pismen državno-pollrleen dokument To značl, da smo vsi predstavniki parlamentarne saednlce stopili na teren proste države s Široko samoupravo V nadaljevanju svojega govora je poudarjal minister dr. Jartkovlć kot Srbijance a« zasluge onih Hrvatov In Slovencev v demokratski stranki In v dr. Vošnjnkovl skupini, ki v tem času tako krepko branijo Mejo edfnutva država. Oni so ploajrfl In apostoli edlnstva. katerim bodo gotovo sledile maso . naroda. Oni so čull ob tej priliki, da to iz- '
dajalcL Vprašam, komu se 11 hoče, da izdaja svoj narod.   Oni dv!:»jo za državo  NadaJje je govornik razlagal na določila v ustavi ter je končal svoj . -vor s velikim t . ' ravanjom skupščino, — Kot naslednji sl-^Hcnl govornik parlamentarni skupine je dobil    besedo u ec Triša Kaclerovič, ki |e govoril v Imena komunističnega klt:!^i    Razvijal jc clalne teorije o državi ' enega razreda. Pravi, da r~> Srbi 1903. vladali Ohrcnovi.';.           • pa, da |fl vso oblast prevzela vojska, In sicer prej črna, a sedaj bela roka. To ]* FaJ    m *V:\, ki dane« ustvarja ustavo. (Smel >-rl) OovoTnfk le nadal'e kri-načrt, pri čemer le došlo do Številnih med-klicev, ko je govoril o francosl i revoluciji In sovjetskem režimu. Seja m) ,c saklja* či!a ob 13.30.
Iz na£s hraijeaifžic.
— Vprašanje "n^.Tcir.-'.CT i \ Iz Beograda poročajo,    di    i 1 [O radikalci kot =ed< '■ !;aga
šča Booprad in ne Zagreb, kakor Je ui-
10 svojprnpno mlfiljeno.
— Za Izenačenje zakonov. B <-grad. 22. aprila. Te dni se bodo pričele v ministrstvu za pravo sodstvo s.:e zakonodajnih komisij, ki bodo r -Ijale o vprašanju izenačenja vseh pravnih zakonov v državi in o vpr organizacie naših sod
— Najdeni vaeoni dvomc«ra vlal i. Beograd, 22. ajirila. Po nmikn srb> pke vojske so Nemci in Dolg rl o
11 iz Srbije vagone dvornega vlaka kraJja Pet~a. i v Bolgariji, kjer jo plazil
stan generala Zekova, Ostalih vagonov pa 6o našli v raznih Lr Nemčija.
— Obsojeni *revo!ncijonarni r karet-Je. 20. t m. Re je končala pred p< sodiščem razprava prrti
ki po bili obtožen! upora in favn ;a
nasilja v okoliri Siska, N
je bilo obtoženih tudi zarr.di r
nja železniške prog'*, ki to fo razd<
zato, da preprečijo prevmiaiije vo :
Devet obtožencev je bilo opi
Glavni obtožene«^ Ivan Mr
obsojen na 6 mesecev težko ječe, 04
pa na 1 do 8 mesecev.
— S aakseati. posestva FHdr; Habsbnrskeira, >Hrvrr< '
sestvn nadvofvode Friderika v kjer je upravitelj pekvestra g^-of brinski. je odkrito veliko poneverjenja za okoli 13 milijonov kron. »Beograd-ski Dnevnik« dementira vesti dma:ih beogradskib listov, da je tudi grof brinski zapleten v to af>ro. Po* nje sta izvršila   ravnatelja sladk« tovarne v Belju Btetner in I sta aretirana, dočim Je tajnik uy r pobegnil. Interesantno Je,   da so spisi o tej aferi ukradeni v vlnkn med Vinkovd in Beojrradom. Sumilo, da je Izvršil tatvino sprevodnik, »Pravda** pa pise, da jih Je ukradel nekdo v vojaški obleki.
— Umirovljeni crnoeorskl ofi"
Z ukazom vojnega ministra je ui irov-ljenih okoli 50 bivših oficirjev črnogorske vojske.
— Pristanišče v Beocrradn. v* 71. cetka maja bodo pričeli z de! *ire-dltev pristanišča v Beogrndu. Stro] njaki trdlto. da bo beogradsko rr: nis^e po končani izgradbi največje ob Donavi.
— Novinarsko dm?itvo v Subotiel je imelo zborovanje, kat'^re«ra so »e udeležile redakeiie   vseh j
skih in madžarskih listov. Zborova Id. so sklenili, da se društvo razpusti in da 6e konstituira kot vojvodinska m -eija Udruženja jugo?loveurkih novinarjev-
Eleodr^fsna doirss-ulna.
Volilno gibanje na Gori5Ver»r. Vr5e se dan na dan zborovanji in volilni shodi jugoslovenske naro stranke. Tako so bili volilni sbnrli v Vipavi. Aldovščini, (^"ničah, kompasu, Dornbergn in drucih kra^ jih prav dobro obiskani. Na^ih vo* lilcev se je trdno oprijela misel, da je dolžnost vseh, držati se pri v o* Iitvah strogo narodne discipline. Na vseh shodih se naglasa upanje,
nečakinja, Micika Spetzler, ki je bila pravzaprav za časa avstrijske okupacije pravi guverner v Srbiji.
Tisti general Rhemen, ki je bil v Srbiji gospodar nad življenjem in smrtjo Srbina, ki je s svojimi na* redbami bičal sina srbske grude, je sedel zdaj pred menoj zbit in potrt; kakor stara bolna ženica je prosil, naj mu pomagam rešiti pohištvo, ki so mu ga zaplenili v Zagrebu.
Čutil sem v sebi zadovoljstvo, da se poigram s tem tiranom srbske krvi. Po daljšem pripovedovanju, v katero se je neprestano vtikal je* žični guverner, pravi Micika: »On* kel, Du wcisst es i a nicht... ich wcrde dem Bevollmachtigten er* aahlen ...« Jezik fi je tekel kakor nabrušen. Neprestano se je sklice* vala na svoje prijatelje in tudi na jugoslovanska častnika pri Narod* nem Veču v Zagrebu, Kvaternika in Ulmanskega.
Poslušal sem nemo vso povest do konca. Nato sem jih odslovil z besedami svojemu pomočniku:
»Prosim, napišite protokol z gospodom generalom ia z gospo* tličnol«
Nekega dne se je javil na po* slaništvu sekretar gospe ministra Y. Prosil je, da bi se peljala gospa mi* nistrova s transportom. Rekel s.°m mu, naj se obrne na šefa oddelka za legitimacije, kjer se vse uredi. Ali vsiljivi Nemec je zahteval cel vagon za gospo, češ da vozi s seboj tudi stvari, ki jih je na Dunaju ku* pila. Odslovil sem ga: da dobi go* spa ministrova separaten kupć, naj se obrne na referenta za legitiman cijo.
Drugi dan pa je prišel zopet in ml razložil, da gospa ministrova želi, naj bi preložil transport, ki sem ga določil na soboto, na po* nedeljek, češ da gospa ministrova Še ni nakupila vsega. Odgovoril sem mu, da je nemogoče puščati 1000 za transport že pripravljenih ljudi čakati pozimi dva dni dalje zaradi tega. OdSel le užaljen. Po* sledica pa je bila, da se me je iz kroga gospe ministrove potem ostro kritiziralo.
Pač Bog pomagaj!
Sličen slučaj, vendar v popol* noma drugi luci se je dogodil že Prej* .
I       Soproga gospoda ministrskega predsednika Protića, ki je potovala ! kmalu po razpadu iz Karlovih va* rov v Beograd,   se   je oglasila pri j direktoriju   pisarniške^i oddelka, I majorju D.,   naj ji da legitimacijo. Zaradi veMke^a posla pa ie pozabil, me obvestiti, da interveniram tele* fonsko  na  železniškem ravnatelj* stvu, naj se rezervira kupe v vlaku, ki potuje čez Budimpešto   v Beo* grad.
Tako ie morala stara dama s svojo hčerko, sedeč na prtljagi na hodniku vagona, potovati v domo* vino, kar je bilo za staro ženico vsekakor zelo naporno.
Ko sem bil kasneje v Beogradu, sem se pri njej oprostil zaradi po* greška, ki ga je storil major neho* te. Ona pa mi je skromno odgovo* rila: »Znam, da ste imali onda sil* nog posla, g. Emilo, sa jadnimi na* šimi vojnici, koji su se napatili ga* dine i godine u ratu i kasnije još u rob stvu!«
V teh besedah je dovolj Jasno izražena njena skromna in pleme* Hita duiaeac
V dobi, ko sem bil poverjenik, je umrl v bolnišnici Pavliček, po* močnik poveljnika polka, v katerem sem služil kot reservni Častnik, moj prijatelj in brat znanega primor* skega narodnega borca dr. Pavlic* ka. Bil je aktiven častnik in z dušo dober Jugoslovan. Priredili smo mu svečan pogreb z jugotlovensko častno stotnijo pod zapovedni* štvom srbijanskega kapetana.
Slučajno smo zvedeli, da sa na* hajajo v bivšem zunanjem mini str« stvu z našega dvora ukradene dra* gocenosti. Po daljšem po Izvedo v a* nju in s premetenim manevriranjem z mastjo, ki je bila takrat na Duna* ju vrednejša kot Čisto zlato, se nam je posrečilo dognati resničnost vesti. S previdnimi mahinaetiami smo dosegli, da se nas je • strani državnega tajništva pozvalo, naj naša pisarna prevzame tri zaboje, ki so bili za časa okupacije odnese* ni iz Beograda. Prepričan sem: ko bi Svaba vedel, kaj se nahaja v tU stia lesenih umazanih zabojih, da bi se nehote v njem zbudil čut lju* bežni do dragocenih stvari!
Ko sem dal zaboje v prisotno* sti treh častnikov odpreti, da nare* dimo protokol o vsebini, so se nam zasvetile naproti dekoracije, katc* re sem le na sliki videl nositi kralja Petra, drago kamenje, zlate in src* brne posode itd., last družine Ka* radžordževićev.
Srca so se nam smejala, da smo iztrgali nazaj, kar je grabežlji* vi Švaba odnesel iz Beograda. Od* redil sem takoj deputacijo, da pelje stvari v Beograd in jih odda na dvoru. K deputaciji mi je na mojo prošnjo dodelil šef angleške misi i e Bethel tudi kapitana Fitz \Villi* amsa.
Dne 5. jan. mi je pisal profesor Begović, da so stvari oddali na dvo* ru v avdijenci. Njegovo Visočan* stvo regent Aleksander se najlepše zahvaljuje za naše delo na Duna* ju in za povrnjene dragocenosti. Na njegovo pomoč lahko v vsakem smislu vedno računamo. Veliko ve* selje je bilo med častniki, vojaki in uradniki, češ da le znajo ceniti naše požrtvovalno delo.
da se izvrše volitve v čast našega
naroda.
— K volitvam v Istri poroča »Piccolo« iz Rovinja, da je volileev v vsem okrožju 86.000. Sodi se. da se precej volileev vzdrži volitev, glasovalo pa jih bo za listo italijanskega narodnega bloka 32.000, ju* goslovenskih glasov bo okoli 2»\000, republikanskih in socialističnih pa okoli 4000. Po kvocijentu bi bili za* gotovljeni za kandidate h-oka štir* je mandati, dva mandata pa za ju* golovenske kandidate. Ne sodiio pa tako vsi Italijani v Istri, marveč mi* slijo, da razpolagajo bloku nasprot* ne stranke z mnogo večjimi množi* nami svojih volileev. Fašisti se na vse to drže trdovratno svoje misli, da morajo biti izvoljeni v Istri sa* mo italijanski kandidatje in sicer strogo nacijonalistični.
— Iz srednje Istre je pribežal pred nekaj dnevi v Sarajevo Jugo* sloven Janko Defar. Listu »Narod* no Jedinstvo« je poročal o straho* tah, ki jih trpi naše ljudstvo v Istri. V Tinjanu so razdejali fašisti nje* govo hišo, hišo njegovega očeta, kakor tudi poslopja nekaterih dru* gih uglednejših seljakov z bomba* mi. Vse njegovo pohištvo so zvlekli na cesto in vse uničili. V kleti so odprli sode in mu razlili nad 20 hektolitrov vina. V nekaterih vaseh okoli Pazina se drže ljudie noč in dan po štimah, spijo v šotorih in morajo biti vedno pripravljeni na samoobrambo proti italijanskim razbojnikom. V Žminju je neki Ita* lijanaŠ v svoji oporoki določil, da ne sme biti pri njegovem pogrebu
na pokopališču   nobene hrvatske
molitve. Ko je svečenik Filipič po izvršenem obredu pozval vernike v hrvatskem jeziku, naj molijo obi« čajni očenaš za vse mrtve na poko* pališču, so skočili nanj fašisti, ga pretepli in izgnali iz Žminja. V Pa* zinu so vse jugoslovneske hiše na* mazane s črnimi zlokobnimi znaki. Fašisti pravijo, da bodo vse zapalili in razbili. Defar pravi, da se pri* pravlja veliko število Jugoslovenov iz srednje Istre na selitev v Jugo* slavijo. Nameravajo se izseliti v Vojvodino, Srem in severno Bosno.
— Otok Pag je na slovesen na* čin proslavil svoje osvobojen je. Mno«4o pred odhodom Italijanov so bile izobešene po vseh hišah ju» goslovenske zastave in postavljeni slavoloki. Italijani niso hoteli oditi, dokler niso bile zastave snete. Ko so bili Italijani še v luki, je ljud* stvo pred njihovimi očmi zbilo z občinskega doma tablo z napisom »Oomune«. Ko so odšli, ie bila slo* vesna služba božja v cerkvi. £up» nik Palčič je imel krasen nagovor, v katerem je slikal velik pomen dneva osvoboienja in pozval narod na bratsko ljubezen in vdanost svoji narodni državi. Kaplan Felieinovič je nato zaprisegel prebivalstvo na zvestobo kralju Petru. Vse prebi* valstvo je bilo izredno navdušeno in ginjeno. Na trgu je imel nato dnevu primeren svečani govor don Rumora. Ljudstvo ie vzklikalo kra» lju Petru, Jugoslaviji in armadi. Tako lepo umejo svobodo hrvA^tski svečeniki, ki so trpeli pod italijan* skim terorjem.
Telefonska in Isrzelaona poročila.
CeškosfooaškD - Ifalfiaaskg sue&snĐsfi o Frzgl.
— Praga,  22. aprila. Italijan*
misijo, došlo k proslavi češko* slovaško * italijanske zveze iz mese» ca aprila 1918., je sprejel prezident Masarvk včeraj na Hradeinu. Princ di Scalea mu je izročil poslanico kralja Viktorija Emanuela. Di Scalea je izrekel imenom kralja njego* ve osebne simpatije češkoslovaške* mu narodu, poudarjajoč uspešno politiko mlade republike, ki tvori integralen element pomirievanja med mednarodnimi odnošaji nove Evrope. Prezident Masarvk je ome« njal organizacijo lesijonarjev s Btrani Italije, ki je pokazala s tem modro politiko. Vezani smo bili na italijanski narod ne samo po ču* stvu, marveč tudi ker smo poznali eni in drugi Avstro^Ogrsko. Zato se zahvaljujemo Italiji za njeno po* moč. Naše prijateljstvo ima abso* lutno miroljuben značaj. Naša re* publika ima edino svrho, to je, zagotovi temelj novi Evropi. Pri dineju je naglašal minister   za na*
ilsmška nota HtnerfbL — Hmerika odklenila pesrečs-
uanfe.
dvomno    odkritorČnostjo izroča
rodno obrambo, da 21. april 1018 pomeni važen dan za zgodovino češkoslovaške armade, ker je zbu* dil politično idejo za združitev rla* čenih narodov proti Avstro*Ogrski. Za to idejo se je dosegla veličastna končna zrnata, ki je privedla Itali* jo do soudeležbe pri urejevanju srednje Evrope. To je dalo bazo za srčno prijateljstvo med Italijani in Cehoslovaki. General Montefinale se je spominjal junaštva in požr* tvovalnosti italijanske armade ob Piavi in odločnosti in samozataje* vanja češkoslovaških Iegijonarjev, ki so vedeli, kaj jih čaka, ako pride* jo živi v roke Avstrijcem. General želi, da bi bilo orožno prijateljstvo plodonosno za stalno prijateljstvo. Praški župan je poslal v Rim župa* nu brzojavko, v kateri se spominja vojne zveze češkoslovaško * itali* janske in izreka čestitke materi kul* ture. Časopisi primerno komenti* rajo svečanost
s—d Berlin, 21. aprila. Državna vlada je s posredovanjem ameri* škega opravnika v Berlinu poslala predsedniku Zedinjenih držav to noto: V imenu nemške državne vlade in nemškega naroda imata podpisana čast, da predlagata na* vzlic še obstoječega vojnega stanja predsedniku Zedinienih držav Se* verne Amerike predlog, da prevza* me posredovanje v reparacijskem vprašanju in določi vsoto, katero ima Nemčija plačati zaveznikom. Nujno prosita, da se pridobi odo* britev zaveznikov glede takega po» sredovanja. Ob tem izjavljata slo* vesno, da je nemška vlada brez omejitve in pridržka pripravljena, plačati zavezniškim velesilam ono vsoto za obnove, katero bo srna* tral predsednik Zedinjenih drža*v po natančnem proučevanju in pre« iskavi za pravično. Obvezujeta se razsodbo, naj se glasi kakorkoli, v vseh podrobnostih po črkah in po duhu izvršiti. Globoko uverjen, da je ta prošnja upravičena, in z ne*
nemški narod po svoji ustavni vla* di predsedniku Zedinjenih drž iv svoj predlog. Nadeja se zaupljivo, da se njegova prošnja usliši, da sc razsodi po pravici, da so ugodi iskrenim željam vseh civiliziranih narodov in da se odvrnejo nedo* gledne posledice pretečih nasilnih sredstev in da se privede svetovni mir. Podpisa: Fehrenbach, dr Si* mons.
— Washington, 21. aprila. Vla* da je odklonila prošnjo nemške vlade, naj bi predsednik Harding prevzel posredovanje v vprašanju reparacij, privolila pa je v to, da bo, če predloži Nemčija take predloge, o katerih se bo dalo razpravljati, opozorila nanje zaveznike, tako da bi se pogajanja mogla čimprej pri* četi. Tozadevna nota državnega se* kretaria Hughcsa izraža upanje, da ho Nemčija v naikraišem času formulirala take predloge, o katerih bi se dalo razpravljati
Kazenske odredbe proti nem čil!.
Amerika odklanja posredos^ofe za Re:nEilD.
— d Berlin,   22.   aprila.   Član   na skorajšnji in pravični rešitvi te«
ameriške misije je izročil državne* mu ministru dr. Simonsu odgovor ameriške vlade na nemško noto. Nota ima to*Ie vsebino: Ameriška vlada ni v stanu privoliti v to. da bi
v obnovitvenem vprašanju tako do* sredovala, da bi morala pri uredit«
vi tega vprašanja sodelovati kot razsodnik. Prežeta pa po resnosti perečih vprašanj in po njin po» membnosti za ves svet, je vlada Ze* dinjenih držav močno interesirana
ga vprašanja. Ameriška vlada želi, da se nemudoma začno pogajanja in izraža ponovno svojo nado, da bi nemška vlada čimprej formulira* la svoje predloge, ki bi tvorili pod* lago za pogajanja. Ako bi nemška vlada nastopila to pot, bi se ameri* ška vlada začela baviti s tem, da predloži zadevo ententnim vladam v obliki, ki bi bila za Nemčijo spre* jemljiva.
Baranianie za £sorn!o Slszlja.
—d Beograd, 22. aprila. Presbiro poroča iz Pari7a: >Ch\cngo Tribun^c javlja, da je Imol nemški zunanji rnini-ster dva dolga razgovora z angleškim poslanikom v Berlinu in da jo o tem poslal poslanik daljše šifrirano poročilo. >Tribuna« sodi, da sporoča angleški poslanik v svoji noti. naj se ne podvzamejo nobo^" r>-:-n~- edr^be, dokler n° " ;
lecc~. ;. ____.... ft \ f
slanik, da se more o novih predlogih razpravljati. Predlogi bi temeljili na predlogu, naj ostane Gorenja Slezija pod Nemčijo.
—d Beograd, 22. aprila. Presbiro poroča iz Pariza: »Potit Parisienc piše, da bi v slučaju, ako bi Polivki pripadla Gorenja fcleziia, morala prevzeti Poljska v smislu versailleske po-#rvj|*e dal nemških obveznosti.
— d Pariz, 22. aprila. Na kon* ferenci, ki se je vršila danes dopol* dne in katere so se udeležili Briand, Foch, Buat, Weygand, Deumer, Loucher in Seydoux, se je razprav*
ljalo o mnenju francoskih Izvedencev glede kazenskih odredb, ki bi se eventuelno uvedle proti Nem* čijL
ZakijiiCcJi prometne konference.
—d Barcelona, 21. aprila. Pro* metna konferenca je končana. De* vetnajst držav ie podpisalo pogod* bo glede tranzita, trinajst držav je podpisalo pogodbo o režimu plov* nih rek, v kolikor se tiče mednarod* nih interesov. Danska je nodpisab
zapisnik, ki se tiče režima po vseh plovnih rekah in petnajst držav je podpisalo izjavo o pravici tk^ih petnajstih držav do mednarodne zastave. Končni akt so podpisali vsi udeleženci.
Tudi Ugarska ne misli Izpolnili Gfioez?
— d Beograd, 22. aprila. Bolgar* ska vlada je zahtevala s posebno noto od zaveznikov, naj se ji po* daljša rok za izplačila obveznosti,
ki je določeno za 1. maj. Naša vin* da je storila korake, da prepreči to izigravanje obvezncstL
Zarad! ab&faliltoe oolncga ntfsfsfra.
— d Pariz, 22. aprila. V danaŠ* nji seji zbornice je pri razpravi o zakonskem načrtu, ki predvideva amnestijo, prišlo do razburljivega incidenta. Ko je nastopil vojni mi* nister Barthou zoper pristavek za* konskemu načrtu glede amnestije mornarjev, ki so se izneverili zasta* vi v Črnem morju, je poslanec La* font prekinil ministrov govor in mu očital, da je svoječase hotel napo* vedati Angliji vojno. Minister je energično protestiral proti takemu
BollSeolSka Qrozode)stoa.
—d London, 22. aprila. Po br* zojavki iz Teherana gori mesfo Erivan. Prebivalstvo beži pred bolj*
Z osel! koncem sosfa.
— d Washincton, 22. aprila. Tajnik mednarodne svetovne Je* lavske zveze je utekel iz ječe in po* bednil v Rusijo. Začasno se nahaja v Moskvi.
— d Moskva, 22. aprila. T z Ba* ruma javljajo, da so trite italijanski parniki, natovorieni z različnim bla* gom, odpluli iz Carigrada proti Gruziji.
— d Pariz, 22. aprila. Po poro# čilu iz Carigrada, so Turki navzlic hudemu odporu prisili Grke, da so izpraznili Ušak.
— d Atene, 22, aprila. Komisija za revizijo ustave je danes z veliko
Akademski kolegi} o Ljublfanl.
Na inicijativo in pod vodstvom deželne vlade se je vršil včeraj zvečer v zbornici ljubljanskega vseučilišča ustanovni občni zbor stavbene in kon^umne zadruge »Akademski kolegij«. Poleg drugih predstojnikov in zastopnikov poverjeništev ministrskih oddelkov, univerze, akademske mladine, strokovnih organizacij in korporaeij. je posetil ustanovni občni zbor tudi predsednik deželno vlade dr. Vilko Baltič. Ustanovni občni zbor je otvori! in vodil poverjenik za socijalno skrbstvo Adolf Ribnikar, ki ie uvodoma obrazložil nujnost in potrebo ustanovitve akademskega doma v Ljubljani. Zadeva je postala najbolj pereče socijalno vprašanje. Ker živimo v narodni državi, je razumljivo, ako je smatrala deželna vlada za svojo dolžnost, vzeti Inicijativo za to akcijo v svoje roke. Naloga naroda — zlasti gospodarsko - krep-kejših slojev v narodu — pa je. da započeto delo z vso energijo s sodelova-n!em vlade nadaljuje in konča« Ideal onih, ki so dali inicijativo. Je bil: čim-preje zgraditi v Ljubljani zadosti veliko, vsem modernim zahtevam ustre-zajočo zgradbo, v kateri naj ee naži akademski mladini nudi stanovanje, hrana ter vse prilike za izpopolnitev izobrazbe in olike. Načelno naj bi sprejel akademski koiegij pod svojo streho vsakega slušatelja — Jugoslovana — posvetnih fakultet ljubljanskega vseučilišča, čegar pridnost in vedenje odgovarja strogim predpisom hišnega reda. Politike to vzgnjališče mladine ne sme poznati. Deželna vlada je dala ini-ciintivo za ustanovitev zadruge, ker je prišla do prepričanja, da je s to modernejšo, gibčnejšo in prožnejšo gospodarsko obliko mogoče naipreje in najsigur-nejše doseči zaželi^ni uspeh. — Nato je poročal o pravilih >Akademskega kolegijac predsednik odvetniške zbornice dr. Danilo Majaron. Stavbna in konsumna zadruga z o. z. >Akademski kolegij< ima namen, >da na podlagi skupnega gospodarstva prtskrbuie in vzdržuje svojim članom ► visokošol-cem in članom visokošolskih korpora>
cij. ki so včlanjeni v tej korporaciji, zgradbe in prostore za stanovanja, čitalnice in knjižnice, telesna vežbališča itd. ter jim tudi v skupnih jedilnicah pribavlja potrebno hranoc. Zadruga Akademski kolegij je čista humanitarna ustanova, nad katero si je vlada pridržala vea vpliv zlasti s tem, da se se sestavila pravila po njeni odobritvi ter da je deželna vlada predložila tudi spisek reprezentantov javnih korporaeij, ki smejo biti ustanovni člani >Akademskega kolegijac. Razven teh lahko postane član zadruge le oni. ki si je stekel s svojim delom za đlJaStvo posebno odlične zasluge, ter oni, ki nakloni zadrugi nenavadno visoko darilo. Premoženje zadruge nikakor ne more pripasti članom zadruge, temveč je tudi za slučaj razdružitve določeno drugi zadrugi ali instituciji, ki zasleduje isto cilje, kakor ta zadruga. Za sestavo zadružnih pravil je bila izrečena poročevalcu dr. Majaronu od občnega zbora topla zahvala. Nato so sledile volitve.
V načelstvo zadruge so bili izvoljeni i\pslednje gospodje: poverjenik za socijalno skrb Adolf Ribnikar, rektor vseučilišča dr. Rihard Zupančič, vodja poverjeništva za javna df In ravnatelj ing Anton K 1 i n a r, direktor oddelka ministrstva za prehrano dr. Bogomil SenokoviČ, mostni fizik dr. Otmar Krajoc, predsednik bančnega sindikata ravnatelj Avgust P r a -p r o t n i k. predsednik dijaškega podpornega društva na univerzi kand. iur. Aleksander T r a m p u š, arhitekt in vseueiliški profesor Ivan V u r n i k, realčni profesor Fran j e r a n. nad-upravitelj Gustav Nebenftihrer.
V nadzorstvo so bili izvoljeni gg.: predsednik višjega sodišča dr. Ivan K a v Č n i k, predsednik odvetniške zbornice dr. Danilo Majaron, prorektor vseučilišča dr. Jožef P 1 e m e 1 j, ljubljanski podžupan dr. Karol T r i 1 1 e r, vodja poverjeništva za uk in bogočast-je dr. Fran Skaberne, veletržec Alozji L i 1 1 e g. tajnik zveze industrij-cev inž. Milan S u k I j e.
Občinske oollfoe.
Volilni odbori Jugoslovanske demokratske strank« se nahajajo in sicer:
Za L volišče, poljansko predmestje v gostilni Oro*clJ. Poljanska cesta 7, za II. In Nt voUSče, Šentjakobski okraj v gostilni Lo7ar. Rožna ulica IS, g9 fv. voliSče. trnovsko predmestje v *o*tflnl Zupan, Krakovski nasip, za V*. vofHČe, dvorski okraj v gostilni Mrak, Rimska cesta, za VI. volišče, dvorski okra} v gostilni Pajn. Vegova ulica 10, za VII. vollSče, kollzejski okraj v gostilni OorSe ('Novi svet-), za VIII vollSče. kolodvorski nk»-a1 v Dhsrnl dr. Ornb-lovica S'x1na ntfea II. za IX In X. volišče, Sentpeterskl nkrnj v eostlln! Brezov-Sek, Komenskesa ulica 26, za XI. volišče, Vodaiat, gostilna Bizjak. Bohoričeva uL 16.
za XII. volišče, Barjo v gostilni ČeSnovar, Dolenjska cesta, za XIII. In XIV volišče, Sp. Šiška, gostilna Grčar. Gasilska ulica.
Skrinjica Jugoslovanske demokratske stranke je prva. V nio vrzite krozljlco. Volitve se vrše nepretrgoma od 8. zjutral do 5. popoldne VoMIno pravico imajo samo oni, kt so volili v ustavotvorno skupščino dne 28. novembra 1920. Volilni okraji so Isti kakor za usavotvorno skupščino. Vsakdo voli na Istem volišču, kakor Jo volil 28. novembra. Somišljeniki Jugoslovanske demokratske stranke pozlvllamo, da pridejo čimpreje na volišče. Za slehernega demokrata velja volilna dolžnost Ko ste volitev opravili, Javite se pri volilnem odboru svojega volišča.
očitku in izjavil, da I fnnt laže. Poslanec Lafont je odvrnil, da rekel samo, da je minister pjede Anglije veliko govoril. Vojni mini? ster je nato med odobravanjem zbornice izjavil, da se še nikoli ni tako izrazil r.anram deželi, katere usluge občuduje. Zbornica ie nato s 365 pioti 195 glasovom odkloni1! pristavek k zakonskemu načrtu, ki predvideva amnestijo mornarjev v Črnem morju.
ševiki, ki so več poslancev H več znanih pristašev armenske der^ kratične vlade pobesili in postrelili.
večino sprejela načelo za žensko volilno pravico.
—d Pariz, 22. aprila. »Matiric poroča, da jo pogreb pokojne nemške cesarice dal priliko Nemcem, da izrazijo čustva /za Hohenzollernce. Nepregledna množica jo frenetično aplavdirala prisotno člane bivše cesarske družine. Prisotni so bili generali, premagani od zaveznikov, in več kot 10.000 častnikov v znanih pikelhavbah. Kakšno zaupanje se moro imeti v narod, ki še vedno časti Tirpitza, začetnika podmorske vojne. Ludendorfa in Hinden-burga pod krinko republikanstva in pacifizma.
V Lubifunt  23. aprila 1<*2L
— Konture poKtične zveze? Pri deželnem predsedniku dr. Vilko Baltiču se je z;;lasi'a včeraj deputa* cija zastopnikov klerikalne, soci* jalno-dcmokratske in komunistično stranke ter zahtevala, da se volilni čas za občinske volitve v Ljubljani podaljša do 19. zvečer, utemeljujoč to svojo zahtevo s tem, da ie edino s tem d?.na mo/nost. da se lahko vsi volilci udeleže volitve. Deželni predsednik je odgovoril, da so mu vezane roke, ker določa občinski volilni red izrecno v § 25.. da traja doba za glasovanje neprekidno od 8.—17. ure. Ali naj to skupno inter* vencijo klerikalcev, socijalnih dc* mokratov in komunistov tolmači* mo tako, da mislijo imenovano stranke v bodočem občinskem svetu nastopati skupno? Ni torej lz-kij učeno,« da pride v bodočem občinskem svetu do klcrikalno*soci-jalr.O'dcrnokratsko * komrnistično alijanse, katere konture se že ka* žejo.
— Našim somihl icnikom! Pozivamo vse somišljenike demokrat-* ske stranke, da se v torek vsi brez izjeme udeleže volitev in vržejo glasovalno kroglico v prvo skrinjico. Udeležba pri volitvah je strankarska dolžnost! Abstinenca je nedopustna! Osebnosti naj ostanejo v ozadju, vsa* komur bodi na srcu interes stranke in blarior lji:bljanskegfl mesta. Ako bo vsak naš somišljenik storil svojo dolžnost, bo s tem preprečil, eta ne preide mestna uprava v klerik kalno » komunistično roke, kar bi bila prava katastrofa za Ljubljano in vse n?eno prebivalstvo.
— VflCilao hujskanje, V Ljudskem domu ie bil včeraj ob 5. popohino pro-to~tni shod vpokojencev In vpoknjonk tobačne tovnme. katerega Je sklicala klerikalna delavska oreranizacija tohno* nega delavstva. Na phodu je govoril tudi klerikalni občinski kandidat Krem-žnr, v hnjskajočeta tonu jo slikal dozdevno vpokojencem pretečo nevamoet, da bnjo namerava finančna uprava znatno znižati pokojnine tobačnemu de> lavetvu. V svojem demagoškem govoru je serviral delavkam tudi to izmišljotino, dft bodo pokojnine ra 75% zman^ žane. Naravno, da je nastalo mr\\ Interniranimi vpokojoncl in vpokojenkaml velikansko razburjenie, katero hočejo klerikalci z vso rafiniranostjo izrabiti v tvoje politične namene. Kolikor smo se informirali, na merodajnih mestih oficielno ničesar ne vodo o tem, baje nameravanem zmanjšanju pokojnin. Sedaj uživajo vpokojenci tobačne tovarno enake nokoinine kot javni uslužbenci nižiih kategorij. Stvar je torej samo volilni manever klerikalnih agiuv torjev.
— Ukaz Železniškega ministra. Minister žele?nlc dr. VeMzar Jankovlč* Je Izdal ukaz, da moralo Imeti vsi 2e'eznlčar|l Y roku 15 dni predpisane kape In da ne sme«*' Jo več nositi starih avstrl.'sklh In maJ^ar-* skfh V Istem roku morajo Imeti tudi vse posta'e v na^l kraljevini napise v latinic! In cirilici. Va7neJSe postaje na meji moraj io Imeti tudi francoske napise.
— Posnrovelnrt   In oSihovSčlna, Pišejo nam: Zndnjo časn se mnogo govori in piše o posurovelopti zlnsti med mlajčim IjađatvOfB, Hudobni klerikalci pripisujejo to zlo naprednim strnnkara in njihovemu Saeoplajn. Ne mislilo pa« da so Irreli doslej v deželi vso moč V, rokah klerikalci, njim na čelu duhov« fičiiia. Kdo drugi Je odločeval o Soli ln o vzgofi kr«kor duhovnik? Moč in veljava učitelja Je bila zelo majhna, posebno na deželi. Skoro vsa društva na kmetih eo bila odvisna od klerikalno volje. Na de?elo so prihnlali predvsem klerikalni lieti. zlasti »Domoljub« la slični. Torej ne morelo biti no napredno stranke in ne nanredno časopisje vzrolć podivjanosti. Sokolskih društev Je bilo doslej mnlo, kjer pa so. tam ee siri la red ln di^cipMna In dobra vzgoja. Vso« kar ftvekafo klerikalni listi, ni drugega nego krinka, s katero hočejo zakriti svoje grehe. Res fe, da jo vojska prinesla v ljudske sloje veliko posurovo-lost, ali namesto da bi se delalo skupno proti tej posu ro vel os ti, večina duhov* nikov hulska dalje ln se siri posuro* velost.   V spovednicsh celo ščuvajo* proti svojim starišem, ki so naprednega mišljenja.    Župnik Tavčar v Poljanah je imel zadnjo nedeljo propovod, v ka> teri je več ali manj odkrifo pozival svo* ie pristaše, da naj se ogibljejo političnih nasprotnikov, da ne smejo Imeti nO njimi nobenega stika, da ne smeio nO v prodajalne ne v gostilne ljudi, ki niso pristali SLS. Marsikateri poslusaleO je ostro obsodil župnikov govor. Povemo mu, da svojega cilja ne doseže. Sploh divja sedaj po vseh cerkvah politika. Kaka vzgoja je to?   Vsej tej politiki gre le za posvetno oblast in   moč duhovščine. Zunaj cerkve naj Ji pomagajo zla-sti orlovska   dmfitva   in orlovski znak. s katerim se očitno postavlja naša mlajša duhovščina povsodi v cerkvi, soli. na cesti. Jnnez Knlan naj si ogleda in nrouči klerikalno surovost, pa naj spišo proti njej primerno brošuro.
— Stalite, no uapravljaijte! Pišejo nam: G. P. namerava v ponedeljek iz-dnti svoje glasilo v 15 do 20 000 izvodih večinoma brezplačno. Ako ima denar za to. kdo bi temu ugovarjal? V nasprotnem slučaju pa bi priporočali stade nje in ne zapravljaxu>t
— Kmetijska dražba za Slovenijo trna
prvi občni zbor v četrtek, 28 aprila 1921 ob 11. dopoldne. Ta občni zbor se bo vršil za delegate iz Kranjske v dvsrani hotela »Uniona«, za delegate iz štajerske, Prek-ffiu! ja in Koroike pa v dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani. Edina točka vsporeda Ja: Volitev predsednika, I. in II. podpredsednika, 18 odbom'Uov In 2 pregledov a (cev računov po določilih I. odstavka § 18 od deželne vlade potrjenih pravil. PovertJnlce In glasovnice se zastopnikom dostavijo po-tem okrajnega glavarstva. Osta'e podrobnosti so obla vi j en© v 6. In 7. Številki »Kmetovalca«. Podružnični odposlanci na družbeni občni i bor samoobseN umevno ne doba od Kmeti ;ske družbe povrnjenih stroškov za potovanje Polovična vožnja na vseh Železnicah v Sloveniji Je delegatom eovo'jena.
— Mesto živi od dežele in ne de* fela od mesta! Tako trdi »Kmetij*-ski list« v dolgem članku, v kate* rem se zavzema za neomejen izvoz Sivine. List ima popolnoma nrav. Kako naj se mestno prebivalstvo preživlja brez deželnih pridelkov? Zato ie vendar opravičena začasna prepoved izvoza živine, ki so jo naši sebični mesarii kupovali i*f deželi in jo brez ozira na *kr*Ho pomanjkanje mesa po mestih izva* zali v sovražno inozemstvo, pred* vsem v Italijo. Huiskanie »Kmetic skega lista« na organiziran šrraik. ki naj bi povzročil po mestih abso* lutno pomanikanie mesa, so nam zdi silno neumestno. Naše napred* no kmetsko liudstvo cotovo ne bo nasedlo temu huiskaniut ker ve, da se trditev »mesto živi od dežele ln ne dežela od mesta«, tudi lahko obrne, kajti mesto živi ravno tako od dežele, kakor živi dežela od me* sta. Zdi se, da se hočejo gosnodie
ri SKS posluževati znanih kler1W alnih metod, kar pa naibrž ne bi bilo v njihovo korist. Tudi v lokalni gospodarski politiki morata uvidev* nost in stvarnost biti na prvem mestu.
— Pomembno priznan ie. Cla* silo klerikalne bunjevačko*šokačke stranke »Neven« v Subotici priob* Čuje na uvodnem mestu nastonno priznan ie našemu Sokolstvu: Res* nico edinstva so pokazali Sokoli, ko so se zbrali na Vidov dan 1. 1919. v Novem Sadu, kjer so izvršili uie* din j en je vseh sokolskih zvez v edin* stveni Jugoslovenski sokolski savez. Drugo obletnico ujedinienia bodo proslaviti Sokoli z velikim pokrajin* akim zletom v Osijeku. Tudi tukaj morejo Sokoli pokazati, kaj so ln kaj morejo. Za časa prevrata je bilo tam vse navdušeno za edinstvo, to* da pozneje se je morala navduŠe* nost umakniti indiferentizmu, stran* karstvu, sovraštvu posameznih raz* redov, plemen in veroizpovedanj. Edino Sokolstvo, ki je nad vsem tem, more pokazati, da mu je nepo* znano vsako strankarstvo, vse ple* menske in verske razlike. Sokolstvu je samo za edinstvo in popolno de* mokraći j o. To lepo idejo hočejo Sokoli na Vidov dan manifestirati v Osijeku. Naj vidijo Osječani, ta* ko naši kakor renegati in tujci, da so še ljudje, ki niso pozabili na svoj jezik in na svojo kri, ki so ohranili skozi stoletno borbo čisto zavest, prosto vsake zlobe in mrž* nje, ki so ohranili jezik svojih prednikov, ta največji in najtraj* nejši zaklad vsakega naroda. V Osijeku se bodo sestali tisoči Soko* lov in Sokolić iz kršne Sumadije, ponosne Bosne in Hercegovine, Dal* maci je. Vojvodine, Slavonije, Hr* vatske in Slovenije. Koliko želja se je rodilo v srcih tolikih Sokolov in Sokolić, naj bi ta zlet pomenil kon* čno zmago sokolske ideie! Naj bi tu Sokoli za vedno razširili svoja krila in pokrili ž njimi tisoče in ti* soče, ki se hočejo povzpeti nad vse nizkotnosti življenja, da kakor so* kol odletijo v sinje višave, kjer vladajo pravica, bratstvo in ljube« zen. Morda bo velika manifestacija sokolske ideje zmagala ravno v Osi« jeku. Morda bo pripeljala v sokol* ako kolo ljudi, ki do sedaj niso pra« vilno razumeli sokolstva, toda kdor ga bo videl na Vidov dan v njegovi popolni veličini, ga bo razumel in vzljubil kajti, kdor ga popolnoma spozna in razume, ga mora vzljubiti. Ponosno pričakujemo veliki in po* membni dan, ko se bo spustilo kr* delo krepkih Sokolov in Sokolić nad mesto, da mu prinesejo življenja, svežosti, mladosti in poleta, ki bo prevzelo vse one, ki ne veru ie jo v naše življenje in v našo bodočnost. Spominjamo se napisa nad vhodom velikega vežbališča VI. vsesokoU skega zleta v Pragi: Bili smo in b o m o 1
— »Učit Tovariša«. Priporočilo k razpisa učiteljskih služob v Istri Je napisala tržaška »Edinost« in naprosila v posebni notici, da na) ingoslovenikl tisti ponatisnejo njeno objavo. Zato le neumestno očitani«, da gonimo mi učitelje v bel s nilskimi f a Pisti Tozadevno naj se obrne »Učit Tov.« na tržaško »Edinost«. 1» mu že pove svoje mnenje.
m. Češka Obee v Ljubljani porodi dnes v sobe tu v 8. hod. večer v KsUuračnich  mistnosiech Narodnih*
domu zabavni večer pro Členy a uve-denć hosty. Vstup voln^.
— Imenovanja w področja poverjeništva ga kmetijstvo. Agrarski stavbni
svetnik Josip P e 1 k o je imenovan sa višjega agrarskega stavbnega svetnika v VI. čin. razredu. — Franc Tram-pni, kmetijski potovalni učitelj, je imenovan za poljedelskega višjega nadzornika v VII. Čin. razradu. — Vladni tajnik dr. Franc Spillor - M n y s je imenovan za okrajnega glavarja v VII. čin. razredu. — Ini. Albin C ot i 6, provizorni asistent državnega kmetijsko - kemijskega zavoda v LJubljani, Je imenovan za definitivnesra asistenta v X. čin. razredu. — Alojzii Z a r n i k, deželni živinozdravnlk ▼ Trnovem pri Ilirski Bistrici, jo spreiot v državno službo sa provizornoga državnega ži-vinozdravnika v IX. čin. razredu.
— Ii sodno službe. Imenovani so: ra višjo pisarniške oficijnle preko sistemi z i ranega stanja na dosedanjih službenih mestih pisarniški ofioijali-Vincenc G a J s e k v Celju, Milan K 1 e-m e n o i e v Ljubljani, Ivan Rozman v Volikib Lofcčah/Frane W o i t z v Celju, Josip Skerlavij v Liubl nni, Franc F 1 u x v Gornjem gradu, Frane V ogni d c v Novem mestu, Franc 8 b riza j v Ribnici, Ivan Kolina, sedaj v Radovljici, Josip D r a S 1 e r v Novem mestu. Juri 5 i 1 e e pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, Anton Grafe n a n e r na Vranskem, Josio V o v k v Skofji Loki, Valentin R u p n i k v Llnbljani, Franc Podboj v LiuMiani, Franc H u d © v Kočevju, Martin Pen v Sevnici, sedaj v Murski SoN>ti. Leon Terstenjak v Ljubljani ln Rom.n Nemec v Ljutomeru; za viftlega pisarniškega ofiri'flla na »istemiziranem mestu pisarniški ofieijal Iv*n 2 m a -her v Ptuju; za vUfn pisarniško ofi-cijalinjo preko sistem i ?A ranega stanja in brez določenem slučbeneira m^sta začasna pisarniška oficijalinja Julija A r h v Ljubljani.
— Iz sodnonisaraiSke slu*"He. Imenovani po za pisarniške oficir le preko slstemiziranesra   stania na dosedanjih mestih knncliett: Srečko Komen v Radovljici, Iv. Jarc v Novem m^tu. Ar-puštin Grešan v Mariboru. Tvan Gro-belnik v SI o ven i prod m, Martin Znrjan v Kranjski gori, Alojzij Bir?ak v Trebnjem, Franc Podroršek v Mar^nberru. Iran Zaeore v Višnji rori, Ivan Relko v Kamniku. Frane Kopi? v Mariboru, Gregor Rožič v Ptuju. *ntc*n Predika-ka v Šmarju. Franc Ferenčak v Kozjem. Juri Karba r Mariboru. Tvan Pin-kovec na Vrhniki, Josip Čaama v Ljub-llani. Anton Sikošek v Brežicah. Prago Schmidt v Trebnjem, Franc Bezlaj v Kranfa. Iv. Hnmar, sedal v MnriVora, Henrik Toplak t Celju, Mijo Potočnik v Gornji Radeoni. Božidar Krvi v Ljutomeru, Rudolf Rotter v Ljubljani, Anton Dokler v Sevnici. Jos. Lašič v Ormožu, Franc Knštrin v Lhibljsni, Alojzi! JuriiČ v Gornjem trrpr\n. Rnjko Fa-ninger v Mariboru. Ivan Semrov v Preval j ah, Martin Bajde r Mariboru. Av-enštin Masrnak r Konjicah in Josip Brouč v Radovljici. Kanci isto Rudolfu Habjanu v Višnji gori jo pridržan čin. Dalje so imenovani: za pisarn i ske ofi-cijalo preko sistemiziranega stanja in breg določenega služb^necra mesta: za-časna oficijala Josip Mozetič in Drngo I rank, oba v Ljubbanis začasni kan-clisti: Janez Štrukelj na Brdu, Josip Cernlvec v Ljubljani, Ignacij Klopčič v Radečah, Viktor Stegnar v Ljubljnni, Avguštin Juh r Ljubljani, Franc Robida v LJubljani, Ign. Košeak v Novem mestu, Ivan Budnar v Ljubljani, in Josip Turk v Ptuju; za kanci Iste (kanclistinje)    preko sistemiziranega stanja in bron določenega službenega mesta začasni kanclisti (kanclistinje): Franc Woschnigg na Vranskem, Albin LUleg v Krškem, Ivan Tiller v Brežicah, Alojzij Breskvar r Ljubljani. Martin Trojner v Maribora, Josip K i auta v Kranju, Franc Rom r Kočevju, Karel Mahorčič v Novem mestu.  Anton Go-stisa ▼ Radečah, Pavel Sattler v Slovenski  Bistrici,  Jo*ip  Pann  r Celiu, Andrej Huttor v Kočevju, Gašper Fl:ok v Črnomlju, Rudolf Knoll v Novem mestu, Jakob Zevnlk r Kamniku. Fran Tvačlč v Krakom, Emil Grill v Ljubljani, Ivan Strehovc r Ribniri. Josin Mcr-var v Novem mestu, Rudolf Bi žal v Slovenski Bistrici, Janko Miš'ca v Črnomlju, Toussaint 01j*ak v Ljubi lani. Janez Skvarra   na   Vrhniki. Viktor Bonča v Mariboru,   Anton    Zorjan v Kozjem, Anton Novljan v Novem m*-stu, Jakob  Z ar H  v Kostanjevici. Albert 8aIomon v Trebnjem. Ivan Rupnik v Šmarju pri Jelšab. Angela I>apajnr.r v Ljubljani. Ljudevit Fiirst v ftmnrrn pri Jelšah, Josip Koro^ak v Ljutomeru Ana Cerček v Tijubljanl, Varko RnkuS v Gornjem gradu, Dra?o Prežel j v TJ-tljl, Konrad Losehdorffer   v Sevnici, Matija Meznarič v Ormožu. Julko Mar-čič v Preval jah, Maks Pavi i ček v Laškem, Bernard Mikuletič v Ptufrn, Josip Fereno v Konjicah, Ivan Bernobič v Ormožu, Alojzija Palonz v Liubljnni. Karel Novak v Celju, Henrik Kopač v Lft&krtn, Jos4p MedveWek v T/fubBenl, Viktor Nemec v Murski PeSoti, Frano Kovaoovlc v etevnlel, Alojzi! Punio v Mariboru. Anton Kramar v Oelfu. Andrej Mi bel in v Novem mestu. Stanko Cnk v Kranjski gori. Fraor Naglic v Radorljiei, Janko Frao v ftinarju pri Jelšah. Joško Ziherl v Ljubljani ia Karal FisehoT v Kostanfaviol.
— 701 stnlee pmnnnJe v torek 96. t. m. g. Martin Radovan. Čevljarski mojster v Linhlianl, ▼ Gradišču. Du-fismo ln telssno čvrstemu rodovniku, ki jo bil vedno svest nas somišljenik, is na mnoga leta!
— lajava. Prejeli svpo ln priobeu-iemo: G. Anton Zorko je kot kandi-
dat NS5 govoril na shodu v Mestnem
domu dno 21. aprila v imena nižjih uslužbencev in nižjih državnih nastav-Ijencev. Zoper nastop Antona Zorka člani »Društva državnih uslužbencev«: odločno protestirajo. Anton Zorko jo sicor predsednik imenovanega društva, ki je povsem nepolitično, toda za njegov nastop ga ni nikdo pooblastil. Nastop Zorkotov aa shodu v Mestnem domu jo zloraba predsedniškega mesta, zoper katero člani društva najodločneje ngovarja;o. q Zorltota društveni Člani poživljamo, da naj miruje in v enakem zmi?la več ne nastopi, ker bodomo člani primorani pruti njemu podvzeli korake, ki mu no bodo ljubi. Dosedaj smo marsikatero nerednost v notranjščini društva potrpeli, s takim nastopom pa bodo minulo naše potrpljenje Trdno smo f rrpričani, da l»ode ovll^or sk>ril svojo ilolžnost in izrekel Zorkotu za njejr,- nastop >zahvf lo«. LJubljana, dne 2 rila 1021. Člani »Društva državni!, iisluihancevc.
— Govor o sv. pismu (slovenski) so vrSi v nedelio «b pol »• zvečer v evangeljski cerkvi na Gospo« veteki cesti.
— Jiilcvanje na Gradu se vsled neatMneca in mrzlejra vremena preloži od nedelje 24. aprila na praznik 5. maja. Združeni po.lružniei CM. sentr petoraka in šentjakobsko - trnovska pri Ino delujeta za to praznovanje in vabita vse prijatelje družbe, da se prireditve nnojGToMe\ ilno udeleže.
— Sianovaiiii*!,o vprašanje in državni uradniki! Prejeli smo ln priob-ču;emo: Državni uradniki breaatinšili-ki! Da 6e n?»m krivica godi, ln smo vsled tecra nad VSe ogorčeni, ni treba več povdarjati. Saj bi nam to tudi nič no pomagalo, ker bi nas nikdo ne slikal. Boračenfa smo sedaj do grla siti. No pričakujemo več odporrioiM od druge strani. Nafta la tna moč je sedaj do skrajnosti napeta in nam da dosti ener-žije. da napravimo sr>mi kon<»c stanovanjske bede. Znčnimo takoj groma-diti stavbeno kamenje za temelj nače streho, brez k n tore no moremo in nočemo več živeti. Vsak naj javi vižino zneska, ka*erem bi mosrel prispevati enkratno ali (če to ne bi bilo mogoče) mesečno. Tudi vsi drusri, kateri hočejo pomaerati. naj se i'1 vi jo na naslov: Inž. Matevž K o 1 a r i č. stavbeni svetnik, Poštno ravnateljstvo (tehnični oddelek).
— Tis*tan$e učnih knjig. V prosvetnem ministrstvu jo podpisan pravilnik o tiskanju učnih knjig za srednje in ljudske sole.
-r Iz Maribora nam pišejo: Ste li že slišali o tisti veliki prelevitvi učiteljska v najnovejšem času? — Pričakuje jo najbrž višji šolski svet po svoji čudni narodM o izpitih spodobnosti prihodnjega meseca maja. Visjl sol. svet zahteva, da moraio prebiti izpit sposobnosti vsi nemški učitelii in učiteljice iz slovenščino, če še hočejo daljo službovati v Sloveniji. Ali misli kdo, da se prelevi kdaj tiger v ovco? Nisem še slišal. Volk ostane volk, četudi dlako spremeni; zamorec ostane zamorec, če se še tr.ko umije in elegantno obleče. To ve vsak človek. Enako misli vsak človek, da bodo ©stali nemški učitelji, kakršni so: zagrizeni sovražniki Slovencev in naše države, četudi narod© izpit sposobnosti iz slovenščine. Tistih par besod ln stavkov, katerih so je kdo naučil iz slovenščine, mu ne bo vcepilo slovensko narodno zavednega čuta v njegovo dušo, ampak ostane, kar je bil in je ter bo deloval naprej po svojem starom nnčinu zoper slovenski narod in nn.šo državo. I7 ^or misli dru en če. ni normalen. Da se no bo skrivil las kakemu nemško mislečemu učitelju pri skušnji, so jo že poskrbelo; saj so fo vršili neki kurzi za pri-učitev slovenščine. V por mesecih se no more Nemoo priučiti slovenščine. Pred obrrstem je delala neka u^it^ljica izpit za meščansko šolo prvo skupino. Tnkratna komisija (nemška) ji je priznala snosobnost, a 1© za slovenski učni jeaik s pripomobo: za nemški učni jezik Vam manjkajo potrebni izrazi, vaja v po vonj in sploh nemško mišljenje. In glej, ti nemški učitelji in učiteljico so so naučili vsega v parmesečnem kurrul — Obložimo venrlar ie napram svojim najhujšim narodnim sovražnikom rok« v i™ J Delajmo po zgledu Nemcev na Koroškem! Tam no pomaga skušnja iz nemščine — ima jo vs.ik vapoaobljoa učitelj —, taspak velia ge-elo: Slovenec sil proč in konec I Kdor hoče dela. mota biti Nemec! To nam bodi zglrd, — rokavica pa v žop.
— Mariborske novice. Kavarno Meran ie k'ipil za pokiru£l miliion b.aje neki Ljubljančan — kavarno Balkan pa je nrevzel dosedanji k*# varnar v ljubljanski »Zvezdi« g. I v a n č i č.
— Aretiran komunistični agent. Mariborska policija je aretirala iz Gradca došlega komunističnega agenta, pri katerem so našli 6 k^ težek zavoj z agitacijskimi letaki za občinsko volitve v Mariboru in okolici. Iz Gradca je prišel čez me* jo peš in brez dokumentov.
— Aretirana hujskača. V Mari* boru so aretirali Furiia Hartla, last* nika tovarne za zrcala v Zagrebu, in Ivana Popovlća na Korožkl cesti, ker sta po gostilnah hujskala proti ras! državi,
— Iz Maribora, Pretekli teden Je bij v Plzeueki dvorani v Mariboru občni sbor društva »Jadran«:. Izvolil ee jo novi odbor, Predsednikom j© bil izvoljen g. dr. F-osIjnnoič. Novi od!>or in zsnimanif drustvenikov sta porok, da bo društvo uspevalo v ponoa ia no4-rilo jadranskim Primorcem.
— Narodni enUlui«* v Celju je da-
rovalo ministrstvo aa presveto 1000 dinarjev kot odskodaioo za Akodo, ki jo jo imelo društvo sa časa vojne.
— Ia Gradca. Na obenem zboru »Čitalnice«: t Gradcu, Klostervriesgus-so 6/11 se je Izvolil dne SO. januarja t 1. ta odbor: Predsednik g. fiogs; odborniki gg.: Boman, Krajne, Maroevič, Milanović 6kreblin, ar. Vrsie, Zwicker, Posivljamo tem potom vse Jugoslove-ne v Gradcu, da pristopijo k društvu kot člani. Naie rodoljube v domovini pa prosimo, da nas podpirajo mor&Jno in gmotno
— Reganeem so nassnanjs, da so ta ono, ki se hočejo vrniti v svojo domovino in ki so ros potrebni, zopet dovoljene brezplačno vožnje. Begunci naj pri svojem (krajnem glavarstvu čim prej zaprosijo za nakaznico za brezplačno vožnjo. Oni pa. ki so i© prosili, dobo nakaznico istotam v prihodnjih dneh. Begunci naj no jemljejo no živino no večjih količin živil s seboj, ker je Italija prepovedala uvoz živine iz našo države in ker jo izvoz živil iz državo na splošno zebr&njen. — Natar<* nejša navodila in pojasnila da ekrajna glavarstva in podpisani za zaščito beguncev v Ljubljani.
— Radi izgubljenih po&l}at' ujetnikov. Vse osebe in društva, ki z -btevajo odškodnino za izgubljene denarne pošiljatvo avstro - ogrskim ujetnikom v Rusiji, se prosijo, naj prijavijo svojo pritožbe likvidni"nkemu odseku kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na Dunajn ali ne]>osre<irto, ali r°* tem oddelka sa izvedb metlnarodi; I h pogodb v Beogradu. Iz oddelka za . ved bo mednarodnih pogodb.
— Kdo pustoši tivolske nasade?? Pred enim tednom jo »Slov. Narod« ostro ožigosal vandalsko pustošenje tivolskih nasadov. Z vso ostrosijO smo že takrat obsodili to vandalstvo ln zahtevali, da ae po možnosti izslede pravi krivci. V nekaterih fcro^ih so dol-/iii akademike, da so oni bili povzročitelji teh pobalinskih devaetaeij. To očitanje pa je bilo popolnoma neutemeljeno. Dognano je, da so ono noč, ko so bili nasadi opustošeni, okoli 1—2 ponoči silno rjoveli in tulili po parku številni ponočnjaki. Ob pol 2. ponoči je policijska straža aretirala zaradi kajenja nočnega mira sledečo osobe: Marka Beliča, Ivana Tonija, privatnega uradnika, Kazimirja VVolfla, Albina Hrova* ta, V i adi mir j a Himmslrechta, kleparskega pomočnika, Gustava Puca, Drago: i na Ackermanna, mehanika in Kovačevi ča Aleksandra, inštaleterja. Povečini eo ti gospodje Zagrebčani.
— Požar in velik snežni metež. V nedeljo 17. t. m. okoli 4. popol* dne je med velikim snežnim mete* žem nastal požar v Strahomeru na Igu. Ob tem času je gospodar Ma* tevž Glavan s svojim pastirjem Janezom Turkom, 91etnim, slabo* umnim dečkom, krmil v hlevu ži* vino. Velel je pastirju Janezu, naj gre na kozolec po seno. Pastir J** nez je odšel na kozolec. Čez nekaj časa pa je Glavan presenečen za* pazil švigniti iz kozolca velik pla* men. Ves obupan in zmeden je te* kel proti kozolcu in klical pastirja, misleč, da zgori tudi on in postane žrtev ognja. O pastirju pa ni bilo niti glasu. Obupanemu kmetu so prihiteli vaščani na pomoč in po ž ir po dolgem gašenju udušili. Pastir Janez je po izbruhu požarja pobe* gnil v bližnji gozd. Bežečega so opazili vaški otroci, hiteli za njim v gozd, ga prijeli in pripeljali nazaj h Glavanovim. Pred orožniki jo mali pastir priznal, da je on zažgal seno na kozolcu. Vprašan, zakaj da je zažgal, je malomarno odgovoril: »Res je, zažgal sem, ker sem mislil sneg topiti.« Glavan ima 40.000 K škode na kozolcu in senu. Mlade4a požigalca so izročili materi v Novo* mesto.
— Strašen zločin? Na kose razsekana
ženska? Snočl je imela Ljubljana novo senzacijo. Za bivšo filharmonijo so delavci na škarpi ob Ljubljanici naill stopata navidezno srednje velikega človeka. — kakor se jo domnevalo, bričaa ženske, Naila so se le odrezana stopals a prsni A kje je ostalo truplo? Kdo Je žrtev? Kdo le strašni morilec? — Razburjeno Je bilo občinstvo, a aeki modrlja" js končno zanesel r uredništvo »Jugoslavije« vest, da se je »iz rezanja posameznih členkov rn iz parfumlra-nja (?) takoj spoznalo, da Je Imel najdene dele v študijskem sedranjn kak medici-mo.« — Torei čtoveika stopala odnesena iz javne bolnice! Modrijan pa Je bil slab anatom ter nas čisto spominja slavnih turskih glav, ki so se Izkazale kot oklepi 2e1v. Zakaj ob Ljubljanici so lahko naili kar 4 stopala ne le dveh. toda ne razkosane Ženske, nego — medveda! Grof Anersperg Je namreč astrelfl to dni tako zverino v svojih gozdih ter Jo prodal krz-narju Krtlčemu v VVoIfovl nllcl. a Krejčl le moral seveda medveda deti Iz kofuha ter Je najprej odrezal stopala Ta stopala Je vrgel mačkom, W love ob Ljubljanici podgane. Mački pa so zanesli oglodana medvedja stopala prav tla za Filharmonijo. Tako se torej ni zgodn noben zločin tn tudi noben mediclnec ni zagreSfl ničesar pro« taktu, pieteti In higijeni, kakor Je domneval  poročevalec »Jugoslavije«.
— Nesreča. Delavec v tovarni »Indus« na Vrhniki, 341etm Ivan Sluga jo Šival transmisijski jermen. Pri tem ea je transmisija zagrabila in ga m!la proti stropu. Dobil ie težke notrtnje in tunsnie ooškodbe
— Nevaren pes.  Franceta Ko* I tazja, gozdarja pri baronu Lichten*
bergu na gradu »Habah« pn Tr7inu jo popadel baronov pes in ga močno obklal v nogo. Kotar je težko po* škodovan in so fia morali prepc* ljati v bolnico.
— Izgnan. Iz rale kraljevine je Izgnan nevaren vlonvi'e: Alo|at] ! .'laucr, rodom Gorl'an, po poklicu leier in mehanik.. Kot vsi zločinci je tudi on močno tosoviraa s raznimi orli ln kronami.
— Tatvine v mestn! k!j\r.;.;. Dan za i dnem se ponavljajo tatvine v m ml klav-j nlcL Neznani tatovi krade;o goveje joiiito, ! goveje in teleć'e slave ln d
— Ukradeno kolo. Krmarju CIlglHl Fbber Je bih) na Starem t~gj v io kolo »VVaifenrad«, VTedno 2000 K. Na ! o-lesu Je bila tudi prltriena   zračna Črpalka.
— L>o<Ja krr.cčko  InbkožIvLc.  A« j^Ija Lavrič, 25'etno kmečko dekle. d'--n<a v To-rolu na Ritkah, le v;tks ra^ri. čedne i njostl. a re'o lahkoživega življenja, te leta 1920 Je pobegnila od svo)e matere Fr:in-
l č"j*ke In «e ni voč vmfla.   Vse dosedanje p^lzved^e za njo ?o ostale breze spevne.
— Bera^»n<e v vtaferjL Na sli vnem kolodvoru je bil aretiran b*r?n^.-»'n! iteklaf Valentin KremJar, ker !e pornlVe nadlegoval In n^ačil po vajrnnih med vožnjo,
— frrnblleno vcrlilcn. VzfO]lteT11ca rvlfa Dohrovnljska je v rr>?*ii'i z^u-blia ecrnato verižico, vredro 2" K) T^
— Tatvina p**rPn. MarPi ?^d?en Je j bilo ponoči ukradeno perilo. Pustila je čez j noč perfo zraven ri;?^ na ograji,
— Veffl a Knlfofrla v Zaarehu. 7a-ebn! j nradnfk Jovfn r*^i^<ff ki se skriva rn n^d • nat>a^nlin h^en^*-"« Mavre A^o le ZKlcten j m'adenlč V Zagreha j- Izvrfll pri t '
rame golVfije v znesku 3SO.OO0 K. ti;i slg i Je pobegnil.
— Smrtna lre*a. V T^nne^rd To-)fn jo nmrl v 74. leto ct.-^ropti p Antnn
V e n g u « t, Tolonooeetnik in gostilni« čar. — V LJahlfonl, Galjetica it E |e
; umrla pa. Pavla A r k, soproflpa višjega j kontrolorja v ministrstvu saobraćaja. —■
V Por.ikvi jo umr1* cnnrr>Ta vi1-, rev, ln postain^ira vr**^'^-* -ja, Amalija Franka, roj. fiircelj. P. v m.!
— Risarska in slikarska v LJubljani. G. akademlČni slil r Franjo Sterle namerava v področju novo ustanevlieneca društva »Pro» buda« otvoriti meseca maja 8 lo za risanje ir. slikanje na ter h ' srednji šoli v Ljubljani. .coln bode trajala do konca juniia in bode t vos rila glavne predmete: nortret in po naravi, kostimi (draperija, Sa), modeliranje in prot Sevanje na* rodne ornamentike in komp dalje teoretične predmete: mi j a, perspektiva, barvna 1 arhitektura (oblikoslovje^ rika in umetna sgodovina. Poučevali bodo razen g. akad. slikarja Frana Sterleta tudi gs. akad. slikar prof, Saša Sante!, akad. medalier prof. Ant. Sever, prof. Grebene, predjed* ni društva, prof. VolavSek, pr-)f. arhitekt Kredar ln akad. slikar Maksim Gaspari, ki gotovo jamč i kot sami umetniki in znanstveniki za najboljši uspeh in i ,d te i šola bode imela v prvi vrsti namen dati splošno naobrazbo v umetnosti s predavanji in deli in tudi za pri* pravljanje v kako umetniško viso* ko šolo. Sprejemajo se dame in £o« spodje in tudi mlajši s primerno šolsko izobrazbo civilnega ali vo» jaškega poklica. Zdasiti se je treSa čimpreje pri tajništvu društva »Pro*
■ bude« g. prof. Volavšku na »Tehni* ški srednji šoli«, ker drucače se društvo na prepozno priglasitev ne bi moglo ozirati. Čas pouka in bo* norar se določi pozneje po številu in želji skupnih obiskovalcev, v ko* likor se jih bode moglo vpošrevati,
— Dijnk - akademik, ki ne more plačati stanovanja in knjig, prosi, da sc ga spomni kaka bL^a duša. Darila sprejema naša uprava.
—Raspisana dr^a. Razpisana bo tesarska in kleparska dela pri Ftik !niči elektrarne r Žirovnici. Dosodaj so Je ni zedasil nob<m ponudnik. Potrebna pojasnila daje odd. IV. b gTad^eno direkcije in gradbeno vodstvo v Zirovni-ek Ponndma obravnava se \Tdi drt^ 25. t m. ob 11. dopoldne pri gradbeni direkciji v Ljubljani.
— Pražba lova. Dne 30. aprila t. L ob 10. dopoldne se bo pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani v sobi 6t. 8 potom javne dražbo oddajal v zskup lov občine D. M. v Polju za petletno doho, t. J. Od t julija 1921 do 80. junija 1. _
— Kffvor smo doznali, je ustanovil j Balkan d. d. za mednarodne transporte
v Ljubljani na Rakeku, svojo ekspozituro. Ustanovitev moramo z ozirom na domače podjetje toplo pozdravljati.
— Affitacijrfki sklad. Za a£itarij*ki sklad JDS. je dnroval zaveden naprednjak Ivan Petric. sodni podurndnik iz Ljubljane 100 K. Srčna hvala 1 V posnemanje dragim!
Opozarjamo vse p. n. trgovce ln tobakarne na današnji odas na zadnji strani Ciril in Metodovih vžigalic, ki jih priporočamo. Nos ben trgovec in nobena tobakarna ne sme biti brez njih! Konsumeat* je, zahtevajte edino le to vrsto!
teiliiliKliaolii!
Skrinjica, Jugoslocens^e demaliratiSe srranbe le
pruaS
1
Kultura.
Reportoir Narodnega gledališča v Ltabliani.
Drama.
pobota, 23. aprila: Gospodična Julija
Boo Pietro Ca ruso. Red A. Nedelja, 21. aprila: Bobrov kožuh. Po
znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 2j. aprila: Borba. Red D. Torek, 26. aprila: Zaprto.
Opera.
Sobota, 23. aprila:     Ruski umetniški
večer. Red E. Nedelja, 24. aprila: Carmen. Red B. Ponedeljek, 25. aprila: Zaprto.
— Iz gledališke pisarne. Predstava »Gospodične Julije ln Don Pietra Carusa« je naznan ena v časopisih ln v Gledališkem listu za soboto, 23 t m. pomotoma za obo-nement A. Opozarjamo in popravljamo, da se vrši omenjena predstava za abone-nicnt B.
— Iz opere. Vsi člani opernega gledališča (solisti, zbor ln orkester) so včeraj naslovili na poverjeništvo prosvete daljšo vlogo, v 1-aterl se izjavljajo za ravnatelja g. Rukavino, mu izražajo simpatije ln so prioravljeni v slučaju njegovega odpustta zapustiti soTidarno vsi opero.
— Gostovanje pospe Trme Polakove ee vrši prihodnji teden v torek in četrtek. Umetnica nastopi en večer v opereti >M Nitouchec, a drupi v operi s Prodana nevesta«. Prednrodaja vstopnic se prične v nedeljo 24. t. m.
— f'c?'ca kritika o Josipu R Mavcu, jpraška kritika se izraža zelo povoljno o Rijaveevem gostovanja v operi Narodnega d i mola. Pri njegovem gostovanju v »Prodani neve?tic le dirigiral šol opere, ki je iz svojih posebnih namenov razdelil vloge med najboljše moči     rodnega divodla,
— Kriza  v bcogradsfcem  ln Uubfjnn-
fckc;n gledališča. i-Epcba« prinaša Članek, v katerem se bavi s krizo v beogradskem ln ljubljanskem gleda'išču. V članku prvotno konstatira s kakimi težavami sta se Imeli boriti obe gledališči po prevratu, ko Je manjkalo vse^a. Edino zagrebško gledališče je bogato opremljeno. Bosna in Hercegovina ne mere ostati v bodoče brez skmmne^a. a dostojnega g'cdnli'ča v Sarajevu. Kirturno-narodni razlogi, ki jih ni mogoče prezreti, zahtevajo, da bodo stalna
gledališča tudi v Splitu, Mariboru, Novem Sadu, Osijeku In Skoplju — Koliko varčnosti tudi zahteva minister financ, vendar nikdar ne more zahtevati, da se uničijo že obstoječa gledališča. Vprašanje ie le, kak sistem financiranja se uvede, kaka bodi kontrola in kaka državna pomoč. Danes v tem pogledu ne vlada nikak red niti enotnost V tem trenotku so pod državno kontrolo samo gledališča v Beogradu, Skoplju In Ljubljani. V Beogradu n. pr. se niti naj-skromnejših Izdatkov ne more kriti brez vizuma glavne kontrole. Vsi dohodki in izdatki so strogo predvideni ln omejeni. Država krije sicer vse izdatke, ali pobere tudi ves dohodek. To je malenkostno postopanje, ki sega preko meja. V Zagrebu Je zopet ravno narobe Gledališče ne porablja ne samo vse dohodke, marveč tudi državno subvencijo. Zagrebško gledališče z dohodki predstav ne krije niti peti del izdatkov, medtem ko iznašajo državne dragin-ske doklade ogromne svote. Plače v Zagrebu znašalo 50 do 60 kron (celo 30 K), d-žavna draginjska doklada pa po 1500, 2000 do 2500 kron. Očividno je. da ministrstvo v bodoče ne bo dalo niti zagrebškemu, niti kakemu drugemu gledališču tako svobodnih rok~v razpolaganje z dra-ginskiml dokladaml. »Epoha« dostavlja: Mi veruiemo. da se more nekaj popraviti, a nikdar šteditl. ker bi se s šitedenjem ne Prišlo do ravnotežja.
— Slovenska Matica je prejela od češkoslovaškega konzulata znesek 2500 kron — kot prispevek za izdajo dr. Lar hove. ČeSke antolosrije. Darovala pta: Ljubljanska kreditna banka K 2000, neimenovan 500 K. Vsem prisrčna hvala I
— Lmetniška razstava. Meseca maja so vrši v Jakopičevem paviljonu običajna splošna umetniška razstava. Prijave in pošiljatve sprejema R. Jakopič, Turjaški trsj 2. Zadnji rok za vpo-šiljatev je 22. i m.
— »Nove Evrope«, br. 4, ima tole vsebino: Jugoslovenska strujanja CL. Popović), >Rakić na Kosovemc (M. 0.), > Zavod Svetog Jeromina v Rimuc (T>r. V. Novak). — >Debata o tri elova< (J. Fenešić). — >Nauka i politika«. — Ekonomski pregled. — Književni pregled. — Knjige i listovi. — Beležka.
Prof. dr. BTilan Vidmar:
Strojna industrija o Sloveniji.
Za narodno gospodarstvo države /6 umetno dolo eden najvažnejših faktorjev, in potreba posameznika že daleko preseda delozmožnost človeka. Umetno delo strojev mora izvršiti veliko večino dela narodnega gospodarstva, in stroji 6toje vsled tega na prvem mestu produkcije.
Naravno je, da je vsled tega vsaki državi razvoj strojne industrije, torej industrijo, ld proizvaja umetne delavce, silno važen. Država, ki je navezana na inozemstvo pri dobavi svojih umetnih delavcev je trajni dolžnik inozemstva in mora s svojimi produkti trajno kriti pasivno postojanko trgovske bilance. Pri kupovanju strojev iz inozemstva se seveda ne gre samo za honoriranje tujih delavcev, temveč tudi za kritje trgovskega dobička inozemskih trgovcev, torej ga dvojno iigubo.
V Jugoslaviji se kot vsaki državi Evrope koncentrira industrija v zapadnem delu njenega ozemlja. Slovenija je in bo brez dvoma industrija!ni del državo ne le zaraditega ker jo nerodovitno 31 zemlje sili k industrijskemu delu, temveč tudi zaraditega, ker ima promog, vodne silo in potrebno indu-Strijalno osobje.
Po prevratu so v Ljubljani iz nekdanjih manjših strojnih tovarn nastale vStrojne tovarne in »livarne, d d.« Ta delniška družba je pričela s 6,000.000 kron akcijskega kapitala, dvignila Je v kratkom ta kapital na 10 000.000 K. Že v tem brzem razvoju se kaže, kako nujno potrebna je domača strojna industrija za razvoj našega narodnega gospodarstva in kako važnim potrebam odgovarja novo narodno podjetje.
Jugoslavija je dežela velikih gozdov in vsled tejra dežela močne lesne industrije. Za inozemstvo imamo v lesu naših gozdov močne kompenzacije za vse ono, kar moramo uvažati. Naša trgovska bilanca stoji pod vplivom eksporta lesa naših gozdov. Naravno je vsled toga, da je treba obračati vso pozornost na ta eksport, če je inozemstvo ln pred vsem Italija, nas sosed, navezano na naš les, potem je naravno, da ne gledamo samo na to. da eksporti ramo lo3 kot tak, temveč, da ekenortira-mo obdelan les, ekrrttka no samo material, temveč tudi delo naših delavcev. Nujno potrebno je torej, da povsod v krajih, ki imajo bogate gozdove, naeta-ftejo žage, ki so dobro opremljene a stroji za obdelovanjo lesa. En korak dalje je, da nastanejo tvornice, ki izdelujejo flnej^e lesne izdelke, od lesenih cvekov, do fineera pohištva. Za vse te tvornice so potrebni stroli za obdelovanje lesa različnih konstrukcij z ozirom na različne potrebe lesne Industrije, Izdelovati te stroje in s tem preskrbovati lesno Industrijo z umetnimi delavci je postala prva in najvažnejša naloga »Strojnih tovarn in livarn d. d-«.
Juroslaviia je tudi dežela vodnih sil. Lesna Industrija potrebuje povsod za pocon svojih strojev naravno energijo. Istina Je, da imamo premog. Važnejši neero premog pa ie vodna sila, ker je cenena, ker Je trajna, ker njene zaloge niso izčrpljive, kot so izčrplji-ve zaloge premocra.
Za vodne sile, ki morajo priti polagoma v obrat potrebuje industrija turnine in vodna kolesa*  Te gonilo*
stroje bi morala dobiti iz inozemstva, če bi se domača strojna industrija ne bila stavila naloge, da izdeluje potrebne turbine in vodna kolesa sama.
Da je domača industrija zadostila tej svoji nalogi, kažeta iz množice slučajev, dva fakta: velika turbina za 1500 k. a. v elektrarni na Završnici in turbina za 300 k. s, v novo sezidani elektrarni v SkofjilokL
Podpisanima dvema točkama programa domaČe strojne industrije se pridruži automatično če tretja, izdelovanje transmisij. Povsod v tvornicah, kjer tečejo parni stroji, turbine, vodna kolesa, so potrebni oni strojni deli, ki prenašajo energijo do delavnih strojev, do stružnic, do skobelnikov, do polno-jarmenikov, do vrtilnih strojev itd. Transmisije so torej neobhodno potrebni del strojne opreme vsake tvornice in naravno je, da so »Strojne tovarne in livarne« tudi izdelovanje vseh transmisijskih delov poetavile na svoj program. S tem, da je domače podjetje svoj delavni program prilagodilo potrebi države je objednem seveda črtalo vse drugo iz svojega programa. Da postanejo izdelki, prvo vrst, je bila potrebna specijalizacija in nova orgn. podjetja mu kaže pot. Domače podjetje se je takoj opremilo s prvovrstnimi tovarniškimi stroji, tako da je zajamčeno precizno delo in prvovrstna Izvršitev konstrukcij. Vrhutega si je podjetje zgradilo ln izpopolnilo lastne livarne za železne ln kovinske odlitke tako da je v istini popolnoma neodvisno od tuje industrije.
Kovinska livarna ime pred seboj posebno in važno nalogo, katero ji je zapustila svetovna vojna. Znano je, da je Avstrija svoječosno oropala vse naše cerkve zvonov, ker je potrebovala bionovino za svojo vojno industrijo. Vse naSe cerkve imajo prazne zvonike m naravno je, da bo Imela stara, dar leko znana zvonolivarna »Strojnih tovarn in livarn« ogromno dela, prodno bo zopet nadomestila to. kar je vzela svetovna vojna. Zvonolivarna >Stroj-nih tovarn in livarn« se razvija tako rapidno, da je domače podjetje pravkar pričelo graditi novo moderno zvonoli-vamo, da bode moglo nadoeti potrebam. Vkljub temu, da se je obrat zvono! i vame potrojil ln vkljub temu, da bode nova zvonolivarna podjetja dovolila Se veliko večjo fabrikacijo. Ima ta del podjetja pred seboj naporno delo aa najmanj 10 let.
Kako nujno potrebno je đomaoe stro ino podjetje za državo, kaže najjasnejše to, da svetovna kriza strojne industrije, pod kntero trpe vse zapadno ev* ropske države, ni pustila občutnih sledi pri nas. Istina Je, da je delj časa pa» dajoča nemško avstrijska krona pro-vzročila ostro konkurenco Nemške Avstrije. Istina je tudi, da je Nemčija ▼ pretočen ero letu z velikim uspehom začela dobavljati svoje stroje Jugoslaviji. Nemška Avstrija pa je pri svoji konkurenci imela uspeha samo zaradi toga, ker njeno državno goapodarstvo nima realne podlage, ker njeni delavci ne plačajo sami svojih živil, temveč v veliki množini država sama. V zadnjem času pa cene strojnih izdelkov v Nemški Avstrji rapidno naraščajo, ta konkurenca te države postaja polagoma brezuapeftnn, Na dnigi strani Nem-
čija dolgo časa ne bode mogla motiti razvoja domače industrije, ker je prišla sedaj pod velikanski pritisk kazenskih sankcij entente, katere je pravkar pričela izvrševati tudi naSa država Medtem ko glavni dve inozemski konkurenci izgubivata bolj in bolj svojo moč, se dviga domača industrija bolj in bolj. Država sama se je pri zadnjem zasedanju gospodarskega »osveta odločila postaviti se na staličc** zaščite domače industrijo in te zaščite bode deležna samo ob sebi umevno tudi strojna industrija. Na posamezne njene izdelke kot n. pr. prod vsem na zvonove sklenila je tako visoko zaščitno carino, da jo vsak upad inozemske konkurence izključen.
Vse kaže, da bodo pod zaščito države in vsled inicijative domačega kapitala in domačih in. enjerjev strojna industrija Slovenije v kratkom Času postala tako močna, da bode z usp* hora prestala vsak boj z in<-»7emstvom. Značilno je, da je že veliko specijalnih strojnih izdelkov našlo tudi sedaj v najtežjem času svojo pot v inozemstvo. Z upravičenjem se lahko računa s tem, da bo v nekaj letih domačo podjetje ne lo okupiralo ves domači trg, temveč, da bo tudi uspešno pričelo izvažati domači materijal in delo domačih rok v inozemstvo.
AK^H \jJ   \k   fes'!a Borze.
— Zagreb, 22. aprila. Devize: Rerlln 200—20$, Italija 675—677. London Izplačilo 561 50—0, London ček 553—555, Ne\v York kabel 142—0, New York ček 140.50—143, Pariz Izplačilo 1040—1043, Pariz ček 1030 do 1035, Praga 189—191. Švica 2465—2470, Dunaj 2130—0, Budimpešta 53—54. Valute: 139.25—139.75, carski ruMji 70—80, napo-leondor 475—4S0. nemške marke 200—205, rom. Ieji 213—216, iral. lire 655—660, bolg. levi 160—0, turška Ura v zlatu 500—0, češkoslovaške krone 191—193
—d Dnnaj, 22. aprila. Devize: Amsterdam 23.375.-23.47:), Zasrreb 463 do 470, Beograd 18C0— 1S30. Berolin 983 do DS9, Budimpešta 240—248, Bukarešta 1015—1025, London 1650—1670. Milan 3160—3185. Novi Jork 669—673, Pariz 4855—4895, Prasra 893—899, Sofija 782.50—792.50, Varšava 77—79. Curih 11.673.50—11.6S7.50. Valute: dolarji 663—667, bolgarski levi 792.50 do 802.50, nemške marke 983—9S9, angleški funti 2640—2660, francoski franki 4S30—4880, holandski goldinarji 23.300 do 23.400, italijanske lire 3150—3170, dinarji tisočaki 1850—1S70, dinarji sto-taki 1840—1860, poljske marke 8*1—33, romunski left 1010—1020, carski rublii 242—24S, švicarski franki 11.757 do 11.625, češkoslovaške krone 893—899, madžarske krono 227.50—229.50.
— £ Ljubljanski trg. Mesno vprašanje se je rešilo na sledeči način: Mestna občina bo dobavljala v bodoče poljubno število volov, tako da bo lahko krila celotno potrebo Ljubljane. Za te vole se bo določila vsak teden prodajna cena. ki bo ko'1-kor mogoče nizka. Za prihodnji teden je določena cena 28 K prednji del in 32 K zadnji del. Za vse one mesarje Ljubiiane, ki ne bodo lemali volov od mestne občine, velja Istotako maksimalna cena 2S drv 32 kron kg volovske ga mesa ter 20 ?n 24 K za kg kravjega in bikovega mesa Za Četrtek, dne 21. t. m. objavljena proda*a mesa po 28 do 32 K se je za dva dni zakasnila, rac* pa se vr5i v soboto, dne 23. t. m. v večjem obsegu. Tvrdka Popnvič se le Iz lastnega nagiba zavezala, prodajati na svoji stojnici v Šolskem drevoredu volovsko meso po 28 in 32 K kg. Olede kvalitete mesa se nora izključiti iz trga kravje in bikovo meso, dovolilo se pa bo prodajati to blago na posebno označenih stojnicah po močno znižanih cenah. Mesa vseh vrst je bilo prete-čeni teden na trgu dovolj, samo svinjskega mesa nekoliko primanjkuje, ker slanina močno zaostaja in vsled tega cteJkočuje klanje prašičev V trgovini z mastjo vlada po celi državi precejšnja kriza. Vsled domnevanega naraščanja cen pri masti pred nekaterimi moseci so se rakopiči'e velike zaloge masti, ki se dane> težko prodajajo. Tržna tena pri prodaji v veliki množini je padla na 43 K za kg. Olede kvalitete ie treba biti skrajno previden. V ostalem je trg dobro založen. Na cene špecerijskega blaga upiva visoki kurz lire zelo neugodno. Moka se vzdržuje Se nadalje na ceni 17 50 K za kg.
— g Zborovanje »Finančnega sveta*. »Jugoslavenski Llovd* poroča, da se bo vr&Uo dne 27. t. m v Beogradu zborovanje finanCnega sveta. Člani so v njem, kakor že znano, iz Srbije, Bosne. Hrvatske, Vojvodine, Dalmacije In iz Slovenije dr. G Žerjav, narodni poetaHSS, Dragotin Mribar, Industrijalec in Ivan Mohorič, pristav trgovske zbornico v Ltubllnni. Svet ima resiti razna važna finančna vpra^nnfa, tako glede novega državnega proračuna, novfr davkov, povijanja taks, dalje k vprašanju nove uvozne tarife d i ta svet svoje mnenje, ali se zviSaio stavki uvozne carinske tarife na ta način, da odpade davek na poslovni obrt ali pa da se zvišajo In ostane io nadalje v veljavi davek na pos'ovnl obrt, ali končno da ostanejo ?e nadalje do-sedanii stavki uvozne carinske tarife bi dosedanji predpisi o načinu plačila in večine davka na poslovni obrt pa da se samo današnja ažiia zviša od 100 na 100.
— g Semen} v St Jurja. V ponedeljek 25. aprila Je v St. Jurju ob Južni železnici veliki se j m za goveio živino, konje ln tudi kramarski sefm.
—g Izvoz bombaža iz ©elčkoslova-Ske. Ministrstvo za trgovino in industrijo Je prejelo od naSeca generalnega konzulata v Pragi obvestilo, da Je v Češkoslovaški od 1- aprila naprej znižana carina za bombaž.
-—g Velik uspeh »Slovenske banke« v Clevelandu. Pred letom dni se je ustanovila v Clevelandu
v Ameriki Slovenska banka »The North American Barkine; & Co« V enem letu je narastlo število vla; gatcljev na 2500, slovenske podpor* ne organizacije in veliki zavodi ima* jo naložen svoj denar v banki I la» Ije se poslužujejo šolske oblasti države Ohio tc banke za deponira* nje svojega denarja in ima samo šolski odbor v Clevelandu vlo/cnih v banki nad 100.000 dolarjev. Skup* no premoženje banke znaša nad 1,220.000 dolarjev. To je ogromna svota za slovenske razmere in za tako kratko dobo, ksze veliko zaupanje ne samo slovenskega n.-roda ampak sploh ameriškega do slovenskega denarnega podjetja.
—e Leluja setev v na^i državi
je podlagi uradnih poročil precej Qg< l-na. Koncem marca jo bilo ponekod nekoliko mraza in slane, toda večjih elementarnih nezgod ni bilo. Oslmina je dobro vzdržala, toda vsled pomanjkar nja mokrote jo zaostala v ra^ti. Plenica, ječmen, rž in oves se eo BOjejo. Zemlja jo izorana. Splošno jo vrome zrlo ugodno za obdelovanja zemljo. Tudi sadje kaže dobro.
—g Dohodki državne tratariMb Po btatiatiCnih podatkih generalne direkcije indirektnih davkov zn^ajo dohodki državno irosarino meseca marca v vsej državi 21*727.216 d .*. J
ho ti dohodki enaiaii ? Istem meaeeii 8,713244 dinarjev. Od l. iun-y\ 1930 do konca marca U-l je bilo aktu do, pla* ćonih 125,451.203 dinarje.. A' aržavnaai proraennu jo Liia za ta Saa predviden« samo v so .a 112J837.106 dinarji .-. Kako* po vidi, jo pre?eiek v tej vrt-.i IriiVLua dobodkov zniton.
—3 Kdaj zapade dave': na voj« ne dobičke. Kakor je finančna do* lctfaciia dognala« ie uy i al* davčna administracija v L. ii za plačil ^.e naloge O davku na voj# ne dobičke v več nrimerih ftare ti* skovine, kr.tenh podatki o doeped losti niso već veljavni. Zato so uradno ugotavlja, da zapade v treh obrokih, in sicer prvi v zreški' 5\) odstotkov odmerjenega davka y 30 dneh po vročitvi plačilnega na> loga, druči v znesku 25 odstotkov v nadaljnjih 2 mesecih in pcr'cd* nji zopet čc.c dva meseca. — Dru* gačni podatki o dospelosti v rliCiU nih nalocih so brez izieme r.cpra*
tal
PROTI TUJIM PODJETJEM V JUGOSLAVIJI.
— Rim, 22. aprila. Očitni so temelji, po katerih hočejo delovati j u goslo venski delegati e na rimski konferenci. Na konferenci *c bo razpravljalo o poživljenju društev, zavodov in ustanov širom teritorija bivše monarhije. Jugoslovanski (*ea lerjatje bodo za to. da ne sme eksi* srirati v Jugoslaviji nobeno dru* stvo, nobeno finančno ali drugo podjetje, ki ima svojo upravo in sedež izven državnih mej. Zahte* vali bodo izgon vseh onih oseb, ki so se zatekle v Jugoslavijo, zlasti
v one kraje, katere je znala Avstri* ja tako dobro kolonizirati s tujim elementom. Dalje bodo zahtevali ekspropriacijo zemljišč za ustano* vitev narodnega prebivalstva. Noa
vi odnošaji med Avstrijo in O^r* sko se urede na novi podlagi; opu* sti se kolikor mogoče dosedanje razmerje.
FAŠISTOVSKE DEMONSTRACIJE PROTI JUGOSLOVEN* SKEMU GENERALU.
— Trst, 22. aprila. Fašisti, ki stalno pregledujejo železniške po* staje, so sinoči izvedeli, da se haja na centralni postaji jugoslo« venski general Garbenović. Takoj so se zbrali in priredili generalu so-vražno demonstracijo. Karabinjer ji so videli, kaj nameravajo fašisti, ali niso posegii vmes, marveč so šele na generalov protest napravili konec demonstracijam. Fašisti so se razšli med grdim zabavljanjem na Jugoslavijo. General, ki je pri* spel iz Beograda, je mogel na to mirno odpotovati. Aretiran ni bil nihče. Take sovražnosti do Jugo» slo veno v se vrse v času pogajanj, ki so za Italijo tako važna!
IZ CERKVE IZGNANA SLO* VENSCINA.
— Trst, 22. aprila. Italijanska duhovščina je dosegla na posveto* vanju v Škofiji, da je odpravljena v cerkvi starega sv. Antona sloven* ska služba božja, slovenska pridiga in petje. Med slovenskimi verniki vlada velika razburjenost. Tako dela škof Bartolomasi, o katerem pravi ljubljanski »Slovenec«, da je napram Jugoslovenom jako pravi* čen škof,
FRANCOSKI DEMENTI O ZVEZI Z JUGOSLAVIJO.
— d Pariz, 21. aprila. Kakor javlja »Fisaro« na -Ouai d' Orsavju« ni niče-
sar znanega o nofrajanjiti M s veze med Frjjiciio. Celkoalcvalko :.t Jugoslavijo. V ciidalnih In parlamentarnih bco2r.i's!wh krojili se jo namreč raširila vest, da se je nri zaduiili r a-r.jih med Poličem ter franccxsL.m m .o* škoslovaŠkini poslanikom izdelala podlaga za pogodbo, katere glavni nameti jc, da se prepreči združenje Avstrije ia Nemčije in onem sroči povratek lians-buržanov. Zveza bi se dopouiila s tr^o« vinskimi pogodbami.
AVSTRIJSKA VLADNA KRIZA.
— Grsdec, 23. aprila. Krščaru sko socijalni voditelj in namestnik! deželnega glavarja dr. A h r e r in poslanec G ii r t i e r sta o.'k i^.ila vstop v dunajski kabinet. Dunajska »Reichspost« komentira to odklon4 nitev na ta način, da stavita oba pogoje, katerih ni mogoče izpolniti«
»ZVEZA NARODOV« IN NEM* CIJA.
— London, 2jl aprila. Izvršilni
odbor Zveze narodov je sklepal o stališču glede reparacijskih za.:tev napram Nemčiji. Odbor vstraja prt svojem nazoru, katerega je razvil premier minister 7. marca t. L, da se od Nemčije zahteva izpolnitetl pogojev odškodnin zaveznikom s primerno akcijo, ne pa z oboroženo silo, Z nezadovoljstvom sprejo* majo v Zvezi narodov poročila o gibanju vojaštva v ruhrskera ozem* lju. Odbor je mnenja, da se od* škodninsko vprašanje proti Nemčiji predloži razsodišču, ki naj bi dolo* čilo definitivno celokupno odškod* ninsko svoto, katero bi imela Nem* čija plačati zaveznikom.
KOLIKO MORE PLAĆATI NEMČIJA?
— Frankfurt, 23. aprila. »Frank* furter Zeitung« javlja iz Newyot* ka: Predsednik Harding je objavil francoskemu odposlancu Vivianiju« da bi bila svota 15 mili ionov dolar* jev najvišja, katero zmore Nferačijd plačati kot odškodnino zaveznJU kom,
BOLJŠE VISKA OFENZIVA SPO-MLADI?
— d Kodani, 22. aprila. Kakcr fš HclsinKibrsa poroč&io, so sc vojaikd in civilne vodilne osebnosti sovj< tki vlado sestale h konferenci v Moskvi. Na tej konferenci so razpravlja!i o možnosti pomladanske ofonzive. Za to ofenzivo so bile določene 4., 5., 9., !<). in 11. armija ter čete, ki imajo svoia carniziie na vzhodu.
Isskelsnm
— Sokol I. Legitimacije in znaki se bodo Izdajali v^akl dan od 4. do 7. popoidne v društveni sobi Tre Tabor št. 2, "pričenši z 23. t. m. Ob nedel'ah In prazr.ikfk pa od 9. do 12. dopoldne. Seboj Je prinesti sliko v velikosti 6 : 9 cm in dokazilo o članstvu.
— Telovadno druščvo »Sokol« v Otepanji vaai priredi na praznik dne 5. maja telovadno skftdemijo pri bratu si Iv. Briccljnu v Stopanji vasi, nakar vsa bratska društva opozarjamo. Natančni spored  priobčimo pravočasno. k
— Dramatični odsek »Sokola« v Ijfiitomerm je vprizorll zopet gledališko predstavo in sicer v soboto 16. t. m. in v nedel)o 17. t m. ie tako eaželjeno >8rwineko muhoc. Igra je uspela obakrat najsiiafneja. Vse vloge so bile v rokah najboljših igralcev ln Isrralk. Zlasti je učinkoval g. Stopar v z^lo težki vlopri >Nežnepa Henrika*. Čim se jo pojavil, je dvorana že odmevala od smeha. Res, to pot mu kar najtopleje čestitamo. Izvrstno je pogodil svojo vlogo tudi g. Sersen kot tovarnar Cekin, dobra ata bila tudi g. Horvat v vlocri strica Tidemajerja in g. Kotna« kot predsednik aa varstvo devistva. — Tudi ženski vlogi zaljubi ione Pavlo ln Gusti sta bili v najboljših rokah gdč. Inke Karbove in Anice Horvatove. Prav dobro jo je tudi pogodila gospa Orvenikova v vlogi gospa Cekinov*.
—1
Vsa čast novesnu režiserju g. sodniktr dr. Turatu in priznanje sploh VRem ljutomerskim diletantom. Pričakujemo, da vidimo v kratkem zopot, nase diletante in diletantinje na delu ivmh v raz* vedrilo in znbavo. k
■■ -r-
Dralfosns oesf?.
— Gasilno društvo Tacen priredi maf«! nfkovo veselico dne 1. maja ob 3. popoid.iS; pri ge    Ivani   Struke'j v Smartnem po<l Šmarno goro s sledečim sporedom: Srečo*; lov, godba, ples la prosta zabava. Veselica se vrSl ob vsakem vremenu. (k)
— Za dramatski odsek Šentlakobskeca napredne^ dru.^-rva v Ljubljani su nabrali Cdč. M. Pezdirjsrva lo edč. JaiJca Lfko/ar-jeva 1092 K In sicer so darovali: trgovec Pr Kamene 200 K. trgovina Pr. Cašnovar 100 K. gostUuičar Fr. Kavčič 100 K, tvrdka M- Franci. 70 K. trgovec A. Jerančifi 20 K. trgovec Avg. Hrastnik 40 K, avtodelavnica Puch 50 K. Bogataj 10 K, Kavama Zalazalll 20 K, trgovec Trdina 40 K. trgovec Ska-bome 80 K, M. Dermota 12 K, M Novak 20 K. trgovka Jola Lozarjeva 20 K, trgovina Bomatovic 20 K. meaarlca P. Čc$e\ 30 K. trgovec F. BatleJ 40 K, trgovka V. Ster« niša 30 K, *a. M. pl Trnkoczy 100 K. trgovina Cernak ln Kom p. 100 K. Požrtvovalnima nablralkama in darovalcem najlepša avala.
15. stran
.SLOVENSKI NAROD", Sne 24. aprila 1921
§tev. 9<£.
Dopisi.
i- Iz Poljansko doline. Občinske volit-ys so v teku. Agitacija Je še dosedaj nekako zmerna To se pravi zmerna zunaj, a ne v cerkvi. Kakor prejšnje čase, tako se tulil sedaj agitira v cerkvi Najhujše deluje
Klanski župnik Tavčar. Pa kaj vraga! jegova prerokovanja, da v Poljanah liberalci niti liste ne bodo spravili skupaj, so se izjalovila temeljito, kakor sedaj, upamo tudi v prihodnje. Volitve se vrše v dolini aačetkom maja. Le občina Javorje Je postavila eno listo ln tedaj odpadejo v tej občini volitve. To je majhna občina v hribih. Ko, pa rudi v tej občini bi se bila lahko postavila nasprotna lista Ker Je pa občina vseskozi kmotska, tedaj bi bla dolžnost SKS, da Je posegla vmes, ker pri kmetu Ima v prvi vrsti le kmet zaupanje. Nekaj mandatov bi se bilo le pridobilo. V drugih občinah so se zedlnlle vse napredne stranice na on program in na eno listo. Splošno Si sodi in ne pričakuje nobene posebne smage aa nobeno stran. Da bi SLS še neomajno gospodarila še odslej kakor do sedaj v nekaterih občinah, o tem pa ni govora, izid seveda Je zavlsen od de'a zadnji leden. Možje, ki vam je mar občinski bla-tor, na noge!
— 2 Bleda Tudi pri nas na Bledu se }e narava zbudila Iz zimskega spanja. Čas bi bil.   da bi se tudi   naš   občinski odb>vr
zbudil Iz spanja ter za bodočo sezljo kaj poskrbel. Park pred zdraviškim domom je v&s zapuščen, v adraviškem domu vidiš marsikako ubito okno, pristanišče se udira v jezero, ponoči je tema na Bledu kakor v kozjem rogu, nikjer ni po cesti v električnih svetilkah žarnic, po cestah ceh kupi prahu, pešpota zanemarjena, — pač pa gredo cene vsak dan kvišku, slaba perspektiva za bodočo sezijo. Voznik iz Lesec na Bled zahteva že 60 K ali pa še več, cene sobam sploh še niso določene, delal bo vsak svoj maksimalni program za odiranje. Mnogo je Rusov-bcguncev tu, katerih pa Blejei nič kaj radi ne gledajo, ker so precej varčni, kuhajo sami ter ne popivajo ceie noči po beznicah, kakor domači, ki tulijo ponoči po cestah pijani, tudi za tujce neprijetna prikazen, ki hočejo ponoči blažen mir. — Zadnji čas ne dostavljajo nadalje poštni seli več časopisov ln pisem ob nedeljah ln praznikih, tako da romajo cele procesije po poštne stvari sami na pošto. Baje pismonoše »štrajkalo«, da dobi'0 prosto nedeljo! Če ne greš sam na pošto, dobiš sobotne časopise šele v ponedeljek — kaj imenitna naprava za naš Bled, prvo letovišče Slovenije!
Raznoterosti.
• Spori med kritiTvi in nmctnikl se
rHV'ivliaio tudi druerod.   seveda malo
drugače, kakor pa je to v navadi zadnje čaae pri nas. Nekega kapelnika v Monakovem je časopisna kritika tako užalila, da je očital kritiku pomanjkanje strokovnega znanja in mu ni dovolil već pristopa h koncertom z novinarsko vstopnico. Obrambna zveza mo-nakovskih novinarjev Pa ie izrekla svojo solidarnost s napadenim kritikom ter ustavila priobcevanje kapelni-kovih notic in inseratov. Kapelnik je nato pri koncertu razdelil listke, v katerih je govoril o t-ojkotu in označil to postopanje kot nemornlno. Spor je prišel končno pred sodišče, ki je odvrnilo tožbo. Sodišče je konstatiralo, da so obrambni ukrepi časopisja upravičeni in da redakcijski f k lepi niso proti morali. Sodišče je izjavilo, da je odtegnitev novinarske vstopnice prestopek proti časti kritika.
iS
,?5
— Olimpijada v Pragi. Za olimpijado ki se vrši meseca junija v Pragi, so je priglasilo več francoskih zastopstev in več danskih sampionov ter ox-ford.ska in cambridgeška univerza. Poleg tega so bilo rudi ameriška okupacijske Čete ob Reni pozvane, naj bi se udeležile olimpijskih tekem. Posebno
veliko tekmecev se je priglasilo iz Slovaške.
Upravi našega Usta so oddali za:
Jugoslovonsko Matico. Gdč. učiteljica Kristina Demšar je nabrala na veseli svatbi g, nadgeornetra Leopold Jurana z gdč. Marico roj. Marinčck v Cerkljah pri Krški vasi 144 K.
Revno dijake (»Domovina«)« Rodbina Logarjeva daru e mesto venca na krsto umrle gospe Puc 140 K.
— Darila. Gospod Rihard Torv, poslovodja tvrđke I. Medved je da* roval podpornemu fondu trg. dr. Merkur K 100 in Jugoslovenskl Matici 100 K mesto venca na krs^o g. Kramerja. S tem popravljamo včerajšnji izkaz daril, kjer je g. Medved imenovan kot darovalec.
— Darilo. Namesto venca na t umrlega predsednika Ljudske posojilnice v LJubljani g. Franc Zajca Je darovala Ljudska posojilnica za mestne reveže v Ljub'jani K 1000 in za mladinske domove v Ljubljani K 1000.
Srčna hvala!
— Cenjene naročnike, ki so za* ostali z naročnino, opozarjamo, da se jim dopošiljanje lista prekine v sredo dne 27. t. m. Prosimo torcjf da ne bo nepotrebnih reklamacij.^
Poizuedoe.
— Izgubljeno stvari. Oni, ki Je pustfl meseca februarja pleteno košaro z žensko obleko v vrednosti 2 do 3 tisoč kron pri posestniku Kralju na Dolgem I rđu, pc£ta Prevalio, Koroško, naj se zglasl ->ri županstvu Libuče Gugoslovtaskj del) p Prc-valje
— Pri tvrdki Ak in Val. Accefto, Trnovski pris*an št. 14. je bila ukradena, velika vozna plahta* Pred nakupom so svari. Kdor bi jo izsledil, dobi nagrado.______
Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik:
Božidar Vodeb.
Muči Vas elavobol? Zobobol?
Trganje v udih? Malo Fellerievesra urave^a Plza-fluida in odDravlicne so bolečine! 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej. Felleriev Elza mentolni črtnik en komad 12 K.
Pravo
„Schichi0VO milo"
znamka „Jelen*
BOtf poleg tlofečo varstveno enemko.   Patite pri nakupovanju na njo In ne d-.Ji« »1 vsilil] cenejših pralnih sredstev, ki so Schlchl-ovcmu milu samo na vide s podobna.
Zastopstvo m Slovenijo ima tvrdka l Globočnik in drug v IjubiJanL
Schicht
Prcšickc, L-^odST piT.M:.-ri3 plemenske tdce,
Cesta ? mestni log 31. 2851 Poljanska cesta 55.
voiene, so naprodai
2853
■t
Vsem sorodnikom, znancem in prijatelj'em naznanjamo žalostno vest, da je naš oče stari oče, tast itd. g.
Mengusf
veleposestnik, gostilničar Itd. v LJubeCnl pri Celju,
danes po kratki bolezni v 74. letu starosti v Gospodu zaspal.
Pogreb se bo vršil 21. t. m. pop. 3 uri iz hiše Žalosti v LjubeČni na pokopališče v Vojniku.
Ljubečna, 19. aprila 1921.
Jernej Vengust, višji pošt. oficijal, sin, — Franc Vengust, sin; — Tita Ven grist, roj. Zettl, sinaha.
V brezmejni boli naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam preminula naša skrbna žena, mamica, hčerka, sestra in svakinja je gospa
Amalija Franke roj. Širteij
soproga tU. rev. ini. tal. In post na«, v Ponikvi
Zemski ostanki nepozabne pokojnice se prepeljejo iz Celja v Ponikvo, kjer se vrši pogreb v nedeljo, dne 24. t. m. ob polu 4. ure popoldne.
Ponikva, dne 23. aprila 1921.
lalojo'e vMz: Fran':?. Slrcelj. Ta?'ar.
Vetji število telil in niHil za-Wii proda tt.lKa Ivaa Paisjaa v Litiljuj._3«e
M iradaik liti starale s ^do
eventualno samo sobo. Ponudbe na R Resko. Frančiškanska nI. 10 1.     28 ^2
lepi temnomodra mm
za 18 let starega mladeniča se prola Naslov pove ueravnistvo Slovenskog* Naroda. 2333
lik w.m ni
pl2či!n. In am svoje oroc!je in popravim vsa hišna popravila še brezplačno v prostem času. — Jerse,  mizzr mestna sristav*,  Octa na  Kode!; evo š:ev. S 2834
Voziček za ponija £cLr*£*
daj pri sedlarju, Rimska cesta St. 11.
2852
so-
0
profa se pohištvo ^S«
o ebo. Iz trdega lesa. mramornate plošče, vse dobro ohranjeno. Tudi stelaža za jajca. Og'eda se vs*k dan od 3.— I. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 2854
1
■ettil pefreb«! zarol r LfuMjanl.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša srčnoljublje-na. nepozabna soproga oz. sestra, svakinja in teta gospa
v petek dne 22. aprila 1921 mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek dne 25. aprila 1921 ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Galjevica št 5, na pokopališče k Sv. Križu.
V LJubljani, dne 23. aprila 1921.
Franjo Ar k,
višji kontrolor v tninisterstvu saobraČaja, soprog.
Rodbine: Ermpotič, Badikon, VoooL
Po vsej Sovcniii jEŠ^E
se proti proviziji potniku, kaerl potnic po vsej Sloveniji, tvrdkalvan 2»ard?n v L abhaai. 2856
t/t"if,S ZiiTZ<*i  opustitgosfi'ni-
fl\*\Ja d£ ke obrti več vinske posode v dobrem slanju, več miz za gostilniške sobe, vrtne mize, 41 sto.ov, steklena stena za pregra-litev sobe, ko-za;ct, ial ce za kavo, nekaj kuhinjske posode, omara, več vrat, stojal- ik z napisom. — Vse po ugodni ceni. Po;zve se Kolodvorska ulica 26. 2850
a
Ii*avl{am, da nisem plačnik nsorcbitae doigsve  evo a tene Angele 3te!o*ana.
J9SEP STE .U^AKN, Cesti na Lcko 22
2833
'mm Bii
Naroda.
se  srrejme tako) K e, pove upravništvo Slovenska-2832
«KefflRI
blizo  cerkve  na prometnem  kraju za ob tnfke, se po ugodni e^ni rroda. N. '-n.-n-Mc  pri Stoald   Efiivei'.jn, -■. Črnomelj. 2345
lužbo iščem
Lakoj aH pozne le za vratarja, slug0, m"8-ika ali kaj si čnega. 81 let star, oženjen z 1 otru cm, dovifil 2 letno obrt-no solo, zmožen treh jezikov, lepo pisavo it J. Naslov v upr. SI. Nar.    .8 5
Kčsera plačnih zn dolgove, kf fcS ffh kdorkoli capra< vil aa mejd ime.
Zadnek st,
fvofa
rf) radi družinskih razmer po-hiitvo komplet na spalna soba. Cena in na ogled on J Ambrožič, Gosposvetska cesta 14/1. Novi svet. 2857
Khr bi prevzel v drestro
15 mesecev s'arega psa-ptičarja proti dobri plači, naj pošlj- naslov na uprav. Slov. Naroda pod .Lavec 2S59"
/Jlasivaa ob.d.iica tlT^.
I^totam se proda 7e ena svi'ena obleki in nekaj znamk. TOMŠE, RlT*sXac23. 2850
Na prodaj je
velika dvonadstropna, močno zidana h-ša z velikim vrtom za sočivje v neposredni bližini mesta Ljubljane. Kje, pove uprav. Slovenskega Naroda. 2 18
Zenitna ponudba!
Samec s 450.000 kronami premo žen a želi poočiti dekle  ali vdovo 25 do 35tih let s primernim posestvom. — Resne ponudb* na upiavništvo Slov. Naroda pod štev. „450 2337".
Ivan Lertovet
trgovec
Anica LesKovBC roj. [sme poročena Šmartno pri Litiji Lj.^jja.ia
Sv r rt m lavni), tfslo 4obro znano -s :a-... da preneha 8 nodSo bo-res c:"^eocop aiser bodem poeto-
pz-.l BOdml|fl tO.
Eobl Ho7ak.
Podpisana   si   uso*a   naznaniU p. n. damam
ženski krojaški obrt
ter se Tri^oča za cenjena naroČila FRANK OLOA Spodna S^kaf Jer-nelera cesta 62./I. (Čitalnica) 2^36
trgovsko naobražen, se išče do I. maja s kapitalom do 50 000 kron za dobro vpeljano trgovino. Ponudbe pod .Družabnik 2S04" na  upravništvo   Slov. Naroda.
6 dobro ohranjenih stolov
za v s'-bo se prod3. Naslov pove uprav. Slovenskega Naroda. 286S
5e brez državoslovnetja
ga
names\"er.ja. Ponudbe ped ,DEL0 2*<17* na upravniStvo   Slovenskega Naroda.
nrnmvb 5e brez državoslovne . |JIdVllln, Izrita. i§če rrlne-nei
Ramol naniRtu ouseitn °V
lov do 42. Cena 90 000 do 40O.00O K. Pojasnila daje Janez Drofcoig, gcst'lafcar. Poljčane. 2550
dobra moč, ae sprejme
Tantenj-ki tvrdki Tinko Saraik, Radovljica, Oorenjsko. Prednost imajo z &<frl plača po dogovoru. 26"s2
rnjovska ari, E^rS.j&£
posebno v slov. literaturi, ter ima tudi neka' prakse v papirni stroki, se spreme s 15. ma;em t. I v knjigarni fn pa. pirni trgovini Vi ko Weixl, Mtrilnr. 2669
Klavir is vel nišae oprave n radi selitve £212 prsila ? Građffi 11/11.
2S45
Proda se biša • ccsMna s ilslaiStes in hlevom.
Pel:ve se allca 7.
Zoiodvoraka
2847
n^ln&fS L|ub'lanakc kredlt-W«51933 >€*! m banke [a naprodaj. Ponudbe na uprav. Slovenskega Naroda pod šifro: .Delnica 2S44".
AlMftii^   s Pre^a'- (Shcublad-' ? \ i C - s1 >5m   kasi c n   e naprodaj
Naslov pove  upravn'štvo Slovenskega
Naroda pod M$t. 2843". 284J
proda ccn6 dobro ohranjen klavir.
Naslov pove Siov. Nar.
UpMV.
2855
Proda se zlata nafta ora ktfES
žica ter poro!ni prstan. Naslov p we jpravništvo S ovenskega Naoda. 2787
liraftlf^ ve5f slovenskega, n?m§ke-Hl«U*UUy ga jn italijanskega jezlKa v govoiu in p savi ter vseh p sarni^kih del iSče primerne službe. Dopbl na pc-Stni predal 124, Ljubljana. 2813
Trstle za sirooe izdeioje in predaja
na debelo in drobno m* po K 4*20 pri večjih naroČilih zna:en popust. Stelner Antoa, Ljabljana, leflaota nI. 13, Trnovo.
25
Sprejmem kcncTpIIenfa j sniislifocij-
"tn nra:/irn pača 4()<)0 k- vs'°p
>)ftlf illdi/lLU. čmprej. Odvetnik dr. Ivan Lovrenćio, Ljubljane, aiiklo-6lće-s cesta 8. 2800
jskih emer
p skokolo, novo, ^
5 m, širokost 2 m, kakor tudi zraven pripadajoči gonilni de'i, se ceno prodi. .Bistra', valjčni mlin, Domtale. 2861
2 dvojna valjčka za mlin,
komrletna s stolom vrrd. 340 mm dolgost', rabljena, v dobrem, atanju ina naprodaj »Bistra*, valjčni mila, Domžale.
2862
'<---—*
Ha?arna „Central1*.
Danes in vsak dan
oncert
salonskega orkestra. Vstopnina prosta.
Sprejms se vež
z inventarjem pisarne, pripraven tudi za majhno trgovino, se ugodno odda. Ponudbe na upravništvo Slovenskega Naroda pod „Lokal s trgovino 2805*.
na prometnem kraju večjega mes?a Slovenije t stanovan em, popolnoma za lastno uporabo, 8 izložb, velik inventa , za fo omanufakturo. edma trgovina te stroke v celi pokrajini, staro, iako do-bičkanosno podjetje, se odda tako! z doleo'etno pogodbo v n3iem. Trgovina n fotogr atelier v polnem obratu. — Oglasi: Ing. Petrowicz, Ljubljana, CeUv ška cesta šter. 66. 2823
ProstovĐiina
vi
Proda se posestvo v Podr-čah §t. 31. ležeče 21 /j ure nad Ljub'jano, bi zo Mi dvod. Posetve je do 45 mernikov. Več zaraščenih gozdov in travnikov ter dva I pa sadna vta s poslopjem. Dražbi se \ r§l 26 apr ta 1921 na I cu me-bta ob 9 u i dop Idan. Boli natam'no se po:.'ve na okiajnem sodiiCu v Krm u Gorenjsko. 27/2
iovenskega Naroda.
kojom stavljam do znanja cj.   mušterijama,   da sam moju
Objava preseljenja
veletrgovinu vina
prssslio u Bsris'avićevu ul. 2, telefon 10-76. Poslovnica: lurišićeva ul. 10, telefon 20-16.
Nadam se, da ie moje ej. mušterije i nadalje počastiti me sa svojim mnogobrojnim naru- bama.
HHDRIJH GOLUBIĆ, ZHGREB
trgovina vina veliko 1 na malo-
NOTTER i DRUG Zagreb,
nalazi se privremeno u sklad 5tu Illoa 21. Tel. 9-27. — PreporuČa \ Eontlnental   pisače  strojeve   i sve potrebštine.  — Blagajne sig ;rne pToU rvati i provali u svim veličinama   8>r leve za nmnoievanje  smJu sustava sa  pripadajočim priborem, kao i sve ostale uredske pou\b$t.nc — Uz naj-
umje enije cijene.
Originalno amsrlkaoshl rehtlficlranl bencin
4>4
v labojih po dva vrča Iz ljubljanskega skladišča prodaja
VACIIUM 0!L C0MPANY D. 0. Karlovac.
Brzojavi: VACUUM, KARLOVAC.   — Zastopnik za Slovenko: E. Leskoveo, Liublianat Lirika ulioa 29>
92. štev.
„SLOVENSKI iN/arTOD", dne 24. aprila 1921.
7. strzn.
Trnovski wsM le'eznlir.
se takoj sp^jme. Ponudbena poštni predal 112. 2807
mlajša
moč
Trgovski pomočnik. £°W,e%i,
pn tvrdki Traso Pičel*, Ribnica, Solen sko. 2826
Rabljena kolesa lJtŽnin
najvišji ceni M. Sterniia
ru
po
Glince A!. 90.
2819
TroovsKi mtfM sli presta
izvežbana v vseh strokah mešane trgo vine, zlasti v maimfjktuit, pridna in poštena, se sprejme takoj v treovini mešnneea blaga Franc Vodecik, Poi Cane Slovenija- 283*
Išče se boljša devojka
k 4 (četvero) male dece v dobi od 2 5 let let. Vprašanje na naslov: o'ga Zlotkvić, Vukovar, Slavonija.
Meri nffoa vr/erng. terllnica predilnica
flnt. Šinkovoc. Krani-Gras idUs,
kupi
in ii[\mh\ tehtnici
Ponudba v tovarno G?osupSje>.
Oskrbnik (ekonom)
išče primerne službe star 35 let, absolvent srcdnj h kmetijskih Sol, z večletno pr.ikso v kmetijstvu in gozdarstvu, vc.'č slov., hrv. in nemškega jezika v govoru in pisavi. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 2825
I5če se za  večle Indus'rijsko podjetje
kanSairlsftiaifa
2 večletno pr kso, spretna v slov. ln nem k! korespondenci ter tesnopisju. Ponudbe z navedoo plače pod .porab-na moč/2796" na uprav. Slov. Naroda.
279b
Pređa sa 43 k rtičih metrov
gisenega apna
a kub. Čevelj 25 K. Proda se na drob-all skupno. Z&FtSia Perko, Ig. Š>ska, Celovška cesta 121  Telefon št. 572.
2778
Ssiii Knjlgnvodia
veSč tudi korespondence in strojepisja, znanje sbohi va^čine prednost, se Sprejme pod umodrimi pogoji. Istotam se sprejme dober stenograf ln strojepisec.
Ponudbe zavedlo plače In dosedanje službe na: Ljubljana 1. poštni predal 163. 2761
naibolfše sredstvo proti vlagi in vod; za vsakovrstne stavbe In zgradb? priporoča trgovina z železnino A. Snsni'*, Ljubijiioa, Zaloška cesta it. 21. Navodila
o porabi so na razpolago!
Proda se hiša
v dobrem stanju s sadnim
vrtom in njivo, oddaljena 10 minut od N-jveca mesta in 2 minuti od kolodvora Kandija, Na ančnejša pojasni!4 daje J. Zrimšek, Kan J.i;a št. 59 ri Novem mestu, tventualno vVillenrart, Rožna dolina 268 pri Ljubljani, vila .Čel:'. 2^07
Prileten samec prikupljive vnanjosti 8 premoženjem do 70.00 I K, vešč slovenskega jeziki ter nekoliko hrvaščine, pol -čine, nemšMne in angleščine, želi stopiti s svoj m kapitalom v kako do-bičlcanosno p< djetje. Voljan je pri podjetju sam pomagati. Morebitne ponudbe naj se blagovolijo nasloviti na uprav. Slov. Nar. pod šifro .Samec 2762 V
O O SPODIM J A,
vešča kuhanja in vseh domačih del, ter nemškega jez ka, se išče k Slovencu v Bački v tra»no služba. Privesti ima s seboj tudi sprejo ctafcto, katera jI bode v pomeč. Potni sti'ški se ob pri-hoda povrnejo. — Ponudbe z označbo na naslov, katerega pove uprava lista. 2746
\llm t lepem frajn na taliteni
fflhft z dvema posteljama, vso oskrbo lUUu v hiši ali vporabo kuhinje za dobo 5 mesecev Dopisi pod .Letovišče/ 2772* na upravo Slov. Naroda. 2772
gostilničarji, pozor!
Vsled ugodnega nakupa ponudimo iz naše kleti v Brežcah pristna dobra vi na Iz tukajšnjih goric Bitelisko-Sromlje Pišece Itd. rdeče po K 15 — do K 16— ih belo po K 16.— do K 18.— franko Btcžicc Za slučaj potrebe posodimo sode piotl kavcijL Olobastrj dr. s i. t Brezice ob Savi. 2*58
jubljani, velika enonadstropna, z m vrtom in dvor ščem, zaradi pre-• e  takoj  n* rodaj.   Naslov pove ništvo Slovenskega Naroda. 2840
O sS
lj (f -j
alnco In jedilnico Iz mecesnovega raztezna m:za, osma za knjige 3 čniki) popolnoma novo, prpiavno no za vile, se zelo poceni proda rast Prelesnikn. Rimska cesta St. 15.
PoIsiilDitl 'iiM-
D ti biagovi.
Velika zaoga vseh vrst RUN3TADT
Wiafl, I., Fleischraarkt 26,
poleg boteti Post Prva dunajski vsetržnica
zi svilo.
I
Knjigovodja
popo'noma samostojna moč, bllančnik lil zmožen za pisarniškega vodjo, se iSče za takojšnji nastop v večie indu-s:riisko podjetje v Ljubljan*. Ponudbe z zahtevo plače na uprav. Slovenskega Naroda pod .Industrija/2753". 2753
Cigaretni papir
.Riz Abadie", .Tabu^v obeh oblikah ?n .Samum" vse U9,!eo postavljene v Li ubijano se oddalo poedini zavoji po 165— K 100 knjižic. Pismena naročila sprefema Kresalk, trgoveo v Mi« riboru,  Državna  cesta ŠU 24.
:encl!i » pelrolej
rafiniiani in olje za
01 SE LOVE MOTORJE
kakor Ia Covotna masti koloma« itd
• d. z o. z. LlD&llana.
Bcna'sks cesta 33.
Po ceni In velika aalega
oaulfi duokoles
različne pnevmatike tudi za otročje vozičke, šivalni strofi, in vsakovrstni deli pri Batjeln,   Ljub jana. Stari trg
28. Sdrejemdjo se dvokolesa, otrofiki vozički, šivalni stroji i.t.d. v popravo Mehanična delavnica  Karlovška  c 4.
uice
z znamko »ključ* in brez nje uri Tvornici čarapa, Sarajevo Samo na veliko 1 Cenik zastonj. Par nogavic znamke »ključ" traja kakor 4 pare drugih.
Tovarna za lepenko
na Količevem, pošta Dob pri Domža-•ah, sprejme ključavničarja, ki se razume na parne in električne stroje n ki samostojno izvrši vsaka popravila, 4 delavce, ki so Že delal v tovarnah za lepenko, aH karton. Ponudbe lsmeno sli ustmeno na gornjo tovarno
Kuharica
se sprejme takoj, ki pa mora znati dobro kuhati. P-ednost imajo z daljšimi zpr čevali. Plača dobra. Istotam se sprejme šivilja na dona. Naslov popove uprav. Slov. Naroda. 2788
Rendez-vous du rronde chic
internationale.
Casino des Etrangers.
Proda se kobila
145 cm visoka, rjave barve, 5 let stara, vročekrvna, izvrstsa za tek; voz ta-- ravijlvćek na oljnate osi in 4 peresa v zelo dobrem stanju ter sani z usnjem tapecirane in na peresa. Istotam se rroda Zoveprafir.nl aparat znamke .Nettei*, 0 X 12, dal nooled za eno oko in citre s notami. Vprašati je na Sušte.ilč Slavko, Radovljica.
nj igo vodja
vešča slovenskega in nemškega jezika v besedi ln pisavi, sprejme Prič Žemljic, veletrgovina z vinom v Ljutomeru, Slovenja. 2829
Specialist v gospodarskih zadevaš, (to-čssno oskrbnik v č S R), izboren ekonom in mlekar, pa tudi v mlinarski in lesni stroki, vešč konzerviranja in sušenja sadja, knjigovodstva in bilance, rodom Čeh, popolnoma zmožen čeSčine in nemSčine, deloma pa tudi lasčine in s'ovenSčtne, star c6 let, krepak, energičen, l5če primernega mes-a vSHS. Blagohotne ponudbe pod .Izboren strokovnjak/2815"  na oprav,  tega lista.
Da»ira gre prat na dom dnevno r elita Ponudbe pod »Peerica 2806-na   upravništvo  Slovenskega Naroda
Klavirje
Felita PovSe,£r,,aBa'
uglašuie in popravlja
solidno in toino
Tf iaska 45.
Žaga in mlin
z večjo stalno vodno močjo v Savln-ski dolini se proda. Resni kupci naj iavilo svoje nas'ove pod .Lepi dohodki- na upravo Slov. Naroda. 275S
na drobno in debelo, cem. cevi plošče za tlak stopnice iz umetnega kamena in dr. cem.  izd    dobavlja najceneje
Betonska tvornica J. Cihlar Izubijana.
Izvrševanje hišnih kanalizacij. 2574
Lepe, bele, točene, drobne sicilijanske soli vsako množino se dobi pri
Leopold Grlinfe!dt Ljubljana
Prisojna ulica 1. 2158
Najstarejša slovenska
pleskarska m ličsrska
delavstica
IVAN ERJCELJ Dunajska ces. 1S9
se   priporoča.    Izvršitev   točna cene
zmerne.
12:0
nafpggja zaloga
klavirjev in pianinov v Ljubljani. Tvrdka J. Dolenc, Ljab-Ijana, Hildereva nI. 5, priporoča v nakup najbolj*še inštrumente prvovrstnih tovaren po solidnih in zmernih cenah.
Kupujem
po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. — VIKTOR GLASER, lesna trgovina, Ruše pri Mariboru. 230
Polnogumijasti obroči
za tovorne avtomobile
Pnevmatika
sa kolesa in avtomobile
Kolesa Avtomobili
Oosposvetska cesta itevtika 14.
slsdno kavo ~W
kaiine konzerve s iMMm, Kovine konzerve brez sladkorja, mar-
mohrifl puđl P° dnevni BIKIdUD toni In v vsaki mnotlnl
Del. dražbo „Triglav"
tovarna branil v Smarci pri Kamnika.
Ropale tudi tozadevne jorovioe.
Mesta! sta-rbsaik
Joroslnu Breuer
L]3bl]sna,   Vojaška nI. 18a
(za prejšnjo be!gijsko vojašoico) izvriuje vse podtalne ln visoke stavbe
ter Izdeluje zadevne pro)ekte. Brzeja?: Brenestsvba. lat tel. 447
VADILO
na
Pojojfliite za Laiki polok, Draga io Travo
r. s. s o. s.
M so bo vršil v nedeljo, dne 1. mojo 1991 ob 3. popoldne v preatotrtn posojilnice.
- DNEVNI RED t
1. Poročilo načelstva.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1930.
4. Volitev načelstva.
5. Volitev nadzorstva.
6. Slučajnosti.
Pripomba: Ako bita občni zbor ob 3. ne bi! sklepčen, se bo vršil isti dan in v istem prostora ob 4. uri drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne* glede na fctcvilu navzočih zadružnikov.
ffaoelatvo-
V trgovini
0. Bernatoulć
L!nbl]ftnat Mestni trg 5,
je največja zaloga  moških   in Ženskih oblek po najnižjih cenah.
114
fc£!ešcra!ee eli'sovir'ev ia tr^o vec i glasbili
Lgubljana Wolfova ul. 12
ERJAVEC & rURK
krnim z 12
(fprl Zlati lopeti4* (prej Hammerschmldl)
Ljubljane, Vali/azorjev trg 7
nesprott krlževniike cerkve. Zalega cementa.
Hi, podiiioe. stenice. m\
in \sa golazen mora poginiti, ako d. - hitate moja najbolje pre zl:u?c::a in splošno hvaijena sredstva, kot proti pol^si-im mšin;) K 10, za podiane lo m'.ši K 12; za s*nr£e por>ebt o močna vrsta K 20; tinktura za s cr.':e K 15; uničevalec BBOllOV K 1 ; prašek pr ti mreeSTOSB K 10 in 20; mazilo proti uuana pri Ijndeh K 5—12; mazilo za nsl pri tlvlnl 6—12; praš k ta usi v obZekl !n peri n K 10 in 20; ti K>ura proti mrCesom na sadiu in salOB|adl (unlčev. rastlini K 10. Prašek prot mravljam K 10. Poiliap) povzetju Zavod za eksport M Jfinkcr Petnnjska ni. 3. Zagreb 19. Trgovcem pri veCiem odjema popust
Meno polletje
L'abljsaa, R6s!!gv3 ce3in 0
se pr poroča za vsa v to stroko spadajoča dela. 235
riuud al Kiij i uiJi.jui] ii
na en konec Z m aastretjs z > r. v o nerabo C-m 5c <z e Vnti Hev.7f Pavel Štrekclj, St. Vid nad Ljubljano.
Zahtevajte
/F? ■ ii
it
VJ aTT "
i
si ,
n pos;nine prosto
P C •
-
i o
i
Nsjvi rja za o^a ur, zlatu ne in s. ct>r- n» Lastnu protokol liana tovarna si v b.«ci
G
Pugružnica:
[J ^ereb, Snga ulica 6.
I £ ubijana, fil&srl:j I Jlaribor, Ocsnosk^ nI. 7. i ?cćtt!t, Kra! svsta ulica 19.
Nudim brozo!ivnzno
Iri! - r^c • aclcvs yiioaiicB
T jbRAVA^^VŽlGALICE^I
drurbe* sv. cirii^ m r.Vniia, ]
;dV2 c. 1 t
h5- To vžisralico
f,    ••»prid c.-Lifti av Cirila in MtfSS '
h_______ v LJU^LJM^i.
Pri posameznih rj»hojih ikatljira K 1 03 od skladišč* Ljubljana. En r rusisti imajo primeren popast
J. Percian, Ljubljana.
m bi
Cenj. takojšnje ponudbe z navedbo lege in najemnine na Leđerer, VZIbti !S-, Lfchtcas^inutf. 41«
Soba ali kabinet za neko mmo Dodjctje, da namesti k^ji-■ ga govods'vo, se išče. Najemo-H H j*J a dajalec ne I o moten, r.- ijhna ^ "J    ;j obraba,   velika najemnina
bbs
inrflirai
ii
ki bi mogel samostojno voditi podružnico neke avstrijske tirm^ in lahko dokaže uspehe pri nakupa in manipulaciji, zlasti pri pragovih bo sprtim«) ob v:sok! pl'žr.   Izborne referer.ee
nepogojno potrebne. Ponudbe z referencami in zahtevo plače na E. £ečerer. 7kTieii       Llcch* ^n-
Dovoljujemo si Vam naznaniti, da je upravni svet sklenil na podlagi pooblastila občnega zbora provesti zvišanje delniške glavnice
od E 109000.000a— na S 15,000.000-—y
z izdajo 12.500 novih delnic po K 400#— nom. v skupnem zneska K 5.090.000*—
katero glavnico se bo porabilo v prvi vrsti za zgradbo nove zvonarne fn sploh za razširitev obrata.
Občnemu zboru se bode predlagala za L 1920 7% dividenda, kar dokazuje primerno rentabiiiteto v podjetje naloženega kapitala.
Javna subskripcija se vrši pod sledečimi pogoji:
1. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi treh starih po 0^0 bovo delolco po K 60O— tekjuel, ki se morajo takoj pri podpisu polno vplačati.
2. Novi delničarji dobe delnice po K 850*— telquel, ki se morajo takoj pri podpisu polno vplačati.
3. Nove delnice so deležne čistega dobička za leto 1921 ter opremljene s kuponom za leto 1Q21.
4. Subskripcija se vrši od 15 do 25. aprila 1921, in sicer pri:
a) Jadranski banki, in sicer pri podružnicah: Ljubljana, Kranj, Celje, Maribor, Zagreb, Beograd, Sarajevo, Split;
b) Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani ter pri podružnicah Ptuj in Brežice;
c) Zadružni zvezi v Ljubljani;
d) Zadružnih zvonarnah v Ljubljani, župnišče sv. Jakoba.
5. Za nedodeljene delnice vplačani zneski se povrnejo subskribentom takoj po izvršeni dodelitvi brez obresti,
6. Reparticijo delnic si pridržuje upravni svet po končanem subskrip-cijskem roku.
V LJUBLJANI, dne 15. aprila 1Q21.
i "
I 1 I
■ ■v 1
Strojne tovorne ln Iivorne d. 1 u Lja&ljani.
985
8. stran.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 24. aprila 1921.
S2, štev.
Jadransko morsko
kopališče
otok Orader (Grado) pri Trstu,
aajlepSe obrežje Italije.   Veliko kopa-Hščo la 1400 obalnih Šotorov. Prvovrstni hoteli, pen;i one,  privatne hlSe, kavarne. Pojasmia:
lfffflSiIi!r-lliBi(niifiJiEDfr«le Wen I.. KiitlmeiiDS 6 in Korkomksias Grado.
april*oktober.
i
Edina tovarniška zaloga Siv. strojev za rodbinsko in obrtno rabo, v vseh opremah, m a terjal predvojni. Dalje igle, olje, posamezni deli za vse sisteme na veliko in malo.
JOSIP PETELINC
Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 1.
Večletno jamstvo. — Ugodni plačilni po-—   goji. — Popravila se sprejemajo. —
j up
1 swr •'
ska preja, toaK tne potrebščine, mo luo blago,  pletenine  i. t. d.
I
Velika zaloga klobukov in slai.*.-nikov se dobi pri
Franc Cerar
torarnar v Stobn  » oata Domt?'
Prevzemajo se tudi stari klobnki in slamniki v popravilo  pri Kc vaCević i Tršan v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5.
?nre eiiipnie v sredo  In sobote.
Kap'tal E 20,000.000.
Interesna   skupnost   s   Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu.
NSKA ESiCOMPTNU BANKA
LJubljana, Selenburgova ulica štev* 1.
Rezervo oUrog E 6 003.000
Izvršuje vs^ bančne transakcije neikulantneje.
Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz,  valut — eskompt menic, terjatev, faktur — akreditivi — borza.
?.mm
samostojen bilančnik, starejša moč, se sprejme pod ugodnimi po goji takoj pri večjem industrijskem podjetju v Sloveniji. Stanovanje preskrbljeno. Ponudbe z detallnimi podatki in pogoji na upravo Slovenskega Naroda pod .podjetje/2865*.
Tovarna
Barva vsakovrstno blago.
ISjI'lpfLfl Kemično   Cisti obleke.
—   —       •     s^l^i^^i Si#etioHka ovratnike, za-
Ljubljana, Pelianski naosi tU 4      T"    i-\-
Podruintc, : Selenbnrgova ulica 4.     PgStmCe In Sra'Ce-PODRUŽNICE: ftlSTTO K0ČEVJ3
Gosposka nI. 38.        Glavni trn; štev. 39.
Priporoča
največja iitai
spomladanskih klobukov čepic in slamnikov.
Popravila se točno izvršnleio.
na obroke in na posodo!
Ndi»i.w tejSI  ohntni in harmoniji :  forster, Stolz-hitmmar.  Helttmaaa. — Jiia.i uu a ta po nravila stroUovn}asko !n ceno. ■ -
mm mi ZHiKf Glasb. Matice,
LSublJana, Kongresni trg 13 (pri on isti cerkvi)
Violine9 citre, harmonike.
Strune is:!] vrst u dsinlo in drobno. — Vslikaaska zalaga.
Ljubljana
Židovske? ultea I£e^. 3. Dvorski trg štev. 1«
Šivalne stroje Mtf in MW
vozna kolesa in pnevrnst ke najftfiej*e kakovosti no njijnf? Ifi cenah razpnSntam pr> vsej Jugoslaviji z Izvoznico. A. Ws siberg Wlei II-, Oitara Donausir. 23 S. — katalog o šivalnih s;ro h alt voznih  kolesih po jK 2'— v znamkah
Hrvatska koresnor denca. 1033
ta si klobnki v zalogi-
O OPICE
ra trgovino In industrijo dobavila ceno
B E C K, KOLLER  & Co.,
! Wien I„ Fichtengasse 2 a. — [BfliH za t0"| ID PCJtOlOB PlOitO.
Vsakemu patniku, kateri je namenjen v Ameriko potovati, te priporoča,  đa s*, ako se hoče nepotrebnih potov ^ stroSko? liogoiti, zaradi teh pojasnil pravočasno potrnif.
m
a a
Pojasnila daje ta voz it liste prodaja:
paropfovna družba v Trstu
prevaža potnike ? 'Jntno in Severno Ameriko z najmodernejšimi btzoparniki redno 3 krat mesečno
glavni zastopn'k ra Slovenijo v
Ljubljani, Kolodvorska ulica 28
' mas—in rr^nmMiMJim^ i**r>.
Kdor se želi naužiti morja in solnčanja na morski obali, naj ve, da „Ba$ka na otoku Krku" otvarja konališčno sezono s prekrasno obalo 2000 m dolgo, najlepšo vsega Jadrana.
Pobližja navodila daje
^_Kotel Srag, Ijjh na Bj
.. ensko zdraviliške
topSIse O^^rna pri
Mcratoterma 37° C, izredno begata na rad-ju In ogljikovi i.2sllri. Jzvanredrv uspehi pri ženskih in Sivtnin boleznih, boleznih  sica, ledlc, slabokrvnosti, rev«
ma*;zmu, protina in vseh pojovfn oslabelosti. Termalne naravne ogljikove kopeli, želtznati vrelec, masaža, električne, solnčne in zračne kopeli ter kopali v vročem zraku. Krasen park. Srrrekovi gozdovi. Divni Izleti. Nikdar megleno 1 VojaSka zdraviliška godba.
Sexv?f nas?-oktober. Prospekti zastonj pri upravi korallŠČa.
Atav^oM^iKgi^s   sveza  CeSja  — Dobrna.
šivalni stroji
so najpopolnejši I Največja za- | g        BJ       *B flLf lojja za vsakovrstno obrt od na- g        g^J #     yg Brno
vadnih   do    najfinejših   oprem. . .  ... r  j J
Večletna garsnclj^       lL|UDljanay 300na UllCa 7,
n
itlgam. W
rzojavi: Fahrzaujvrtrka Punt1*am.
Brzojavi: Farziogirtrlra Puntlgam.
avtomobilov B
Največje, na]moderne]o opremljeno delavnice, garate za 200 avtomobilov; vsi obratni po-močki za avlomobile. — 200 delavcev. — Ka-vodova glavnica 7 5 milijonov. — Industrijski tir. — Prav blizn meje.
Steirische Fahrzeugwerke, Puntigam Graz.
SIMON RMCTCC,
PARAM0N
ČehosčOvaški izdelek
U silil
Zajamčeno mirovna kakovost! Ne-dosežna stanovitnost!
= Tvornica: Bratislava-Petržaika. =
Prodajna pisarna: Paramon-Snnilindostrie Wi2n,!!., Mami
enonadstropna, na vogalu v sredi mesta Nova Gradiška (Slavonija) meje hotel pri Orlu, obstoječa iz 26 sob, kuhinje, velike kleti, velikega dvorišča in gospodarskih poslopij, se cend proda. Kupec se vseli lahko takoj. — Vprašati pri lastniku: Ivan Sonaolder,
K>va Or&diska.
ki
ra
0«ws VT7
fO £
ai s
izvrlaje oajtotieje ;d po zmeroib cenah
leiDia družna za mednarodne transporte V UM! MARIBORU. BEOGRADU in 2
Centrala:
. r^a$trin
Tehn^nf, elekfrot^kis^ni !n gn-isif]eni predmet! oseh rrst"ga drobno tel det-s?a. — eisons zasUc^sfoa p-=!nifi gnmlje^flii oSsrfifeu za fncmvne abtomr^lle fovasHs VšzlizT &T(sr*^^. Ki3!o-
Saražs in antode!«irj7!3ce s stis-alnko ra moni!!ran]e gumlle-Dlh onrnCsn pod nodstnnni ing. n centrali, Rimska cesta St. 2. Prenozno podjetje za prenoz blaga celih oagonoo na ose
8
____J
OTTER i DRUG Zagreb'
stručna trgovina uredskog namještaja, blagajna, pisaćih strojeva svih potrebština, preporuča svoje bogato skladište stolaca i fotelja kao i ostale proizvode iz savijenog drveta uz vrlo povoljne cijene, na malo i veliko. Nalazi se privremeno u skladištu Uioa
21. Telefon 9—27.
V. Marsano Telefon 226
9»
66
ZAGREB
likoiitna l 8.
Moderne tvorniške oprave, stroji za vse industrije, precizijsko in grobo orodje, zastopniki   prvovrstnih tvornic, prodajna pisarna za Jugoslavijo tvrdke 6. flot, 0. 6., Wlen III. Hidravli-ške naprave, motorji vseh vrst opreme za mline.
omanjkanje
bencina
odpravljeno
i
Podružnice:
LJUBLJANA, MARIBOR. BEOGRAD.
Dnnalska c 23. JnrClCena nI. 0. Knez Uliliallona tel. St. 470.        ML Sten. 133.        nllca St. 3,
Vsi, bencinovi motorji od 4 HP naprej se prenarejajo na Ob Z ogljem. Novi bencinovi in motorji na surovo olje in se? plin od 4—100 HP. Nove mlatilne lokomobile. Motoren- u f*4otorpt!ug*Fabriks-A. G. Osers & Bauer, Ufien, Bezirk, Oresdnerstrasse 81-85 n. ?
Ljubljana. Prešernova ul. 9.
Največja zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečke  in otroke.
Blago  za  oble ke in plašče.
OaicKe po meri se zgotovijo ločno no didMo,
onfekciia
7
ha
"S
t4jjtlanss ia ii&k »Narodne tiskarna*
Za inseratni ud odgovoren V&ieuiia Kopitar«
80
EMX