SLOVENEC Naročnina mesečno 15 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica! Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita ltaliana S. A., Milano. Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ln dneva po praznika. = Urednlitvo In apravat Kopitarjeva 6, Ljubljana. § i Redazione, Amministrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. = i Telelon 4001—4005, § Abbonamenti: Me«e 15 Lire; Estero, me-se 20 Lire, bdizione domenica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. P.! Lubiana 10.650 per gli abbonamenti: 10.349 per le inserzioni. I FllUlel J' Novo mectO, Concessionaria esclusiva per la pubblicitft di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. II Bollettino No 633 Mezzi blindati nemici distrutti Huattro apparecchi inglesi abbattuti J Quartiere Generale delle Forze Armate eomunica; In scontri di reparti esploranti, risoltisi a nostro vantaggio, abbiamo distrutto alcuni mezzi blindati nemici. Le condizioni atmosie-riche nuovamente peggiorate non hanno impe-dito alla aviazione di condurre prolicue azioni sulle retrovie nemiche mitragliando grossi concentramenti di mezzi meccanizzati dei quali gran numero e stato incendiato o dan-neggiato. E continuato ti martellamento di Malta dove basi portuali ed aeree sono state inten-samente attaccate. Sugli obiettivi ripetuta-mente raggiunti, bombe di ogni calibro sono esplose con visibili elletti distrutivi. Quattro apparecchi inglesi risultano abbattuti in combattimento, nel cielo della tsola, dala caccia tedesca. Lo avversario ha ellettuato, con deboli forze, incursioni aeree su Zuara, B c n -gasi e Tripoli: Non e segnalato alcun danno apprezzabile. Un nostro cacciatorpediniere, di scorta ad un convoglio in navigazione di ritorno dal-la Libia, ha colpito un vclivolo nemico che e precipitato in iiame. Vojno poročilo št. 633 Usiicena sovražna oklepna vozila Štiri angleška letala sestreljena Glavni stan italijanskih oboroženih sil objavlja: V srečanjih ogledniških oddelkov, ki so se končala uspešno za nas, smo uničili nekaj sovražnih oklepnih vozil. Vreme se je znova poslabšalo, a ni oviralo našega letalstva pri uspešnih napadih na sovražno zaledje, kjer je s strojnicami obstreljevalo velika zbirališča motoriziranih vozil, od katerih je bilo veliko število zažganih ali poškodovanih. Malta je bila znova bombardirana in pristaniške ter letalske naprave hudo napadene. Bombe vseh kalibrov so eksplodirale z uničujočim učinkom na ciljih, ki so bili ponovno zadeti. Štiri angleška letala so bila sestreljena v bojih v zraku nad otrokom po nemških lovcih. Nasprotnik je s slabimi letalskimi silami napadel Zuaro, Bengazi in Tripoli. Večje škode ni bilo. Naša torpedovka, ki je spremljala konvoj na povratku iz Libije, je sestrelila sovražno letalo, ki se je zrušilo v plamenih. Rim, 24. febr. AS. Včeraj je izvedla jata italijanskih lovskih letal posebno smelo in odlično dejanje. Pod poveljstvom kapitana Danteja Ocarsa je vzletela jata italijanskih letal iz nekega letališča v Cirenajki in presenetila Angleže na letališču Akroma, kjer je bilo 12 enomotornih in tri dvomotorna letala. Italijanska letala so v štirih strmoglavih naletih navalila na nasprotne obrambne postojanke sil, obstreljevala s strojnicami ter jih uničila. Pozneje so italijanski letalci napadali še angleške avtomobile in barake, jh zažgali, čete pa po očividnih izgubah razpršili. Kakor pravi vojno poročilo, so se vsa letala brez izgub vrnila na svoja oporišča. itgspr Japonca zasedli Pegu v Birmaniji in otok Bali Vedno bliže Rangoonu — Otok Java že četrtič bombardiran — življenje v Singapurju poteka ropet mirno Rim, 24. febr. AS. Angleži so sporočili, da so Japonci zasedli Pegu. S tem jc zelo poslabšan položaj liangoona, ker poteka fronta le šc kakih 00 km daleč od birmanske prestolnico. Tokio, 24. febr. AS. Srečno japonsko izkrcanje na otoku Bali in popolna zasedba Dempasar-ja, ležečega na skrajni jugovzhodni točki tega otoka, je še bolj približali Japonce Surabaji, od kalere so le še 350 km oddaljeni. Pomorski spopad v Lompoški ožini potrjuje, koliko važnost so Nizozemci polagali na otok Bali. Japonci bodo na tem otoku popolnoma odsekali nizozemski arlii-pelag od Baiigennassina in Balija, od Bangka in Palembanga. Bangkog, 24. febr. AS. Angleška brzojavna poročila iz birmanske prestolnice Rangoona pravijo, da se je položaj v zadnjih 24 urah hudo poslabšal. Izdani so bili potrebni ukrepi za primer, če bi bilo treba Rangoon zapustiti. Japoncem se je posrečilo prebresti reko Biling na široki črti. Vsi protinapadi jih niso mogli zavreti, da ne bi razširili in utrdili svojih mostišč. Zadnje straže varujejo umik zavezniških čet ob reki Zitang, ki tvori zadnjo obrambno črto, katero je mogoče držati pred Rangoonom. Sedanja bitka se razvija prav malo od tega mesta in sodelujejo v njej na obeh straneh znatne sile. Tokio, 24. febr. AS. Dopisnik lista »Asahi< poroča iz Singapurja, da se življenje v mestu mirno nadaljuje po aretaciji okoli 3000 Kitajcev, agentov Čungkinga, in po razpustu društev in pa družb, ki so delale v prid fangkajšku. Takoj so zopet odprli skladišča, ko so malajski gasilci popolnoma pogasili požare v dokih. Italijanski, nemški, francoski, romunski in madžarski državljani, ki so bili zaprti, so bili spuščeni na svobodo in so se v sodelovanju z japonskimi oblastmi podali na delo. Hotel »Cassevc so spremenili v vojaško bolnišnico, kjer je 4600 ranjenih angleških vojakov, 1190 angleških civilistov in 02 žensk, ki so vsi pod zaščito japonskih oblasti. Tokio, 24. febr. AS. Agencija Domci poroča, da je velik oddelek japonskih bombnikov včeraj že četrti dan bombardiral otok Javo. Sestrelil je 23 nasprotnikovih letal, med njimi 17 velikih letal. Na tleh pa je bilo zažganih še drugih 7 letal Eno letalo vrste »Blenheim« je bilo sestreljeno ob južni obali Sumatre, zažgane so bile vojašnice in skladi- šča na letališču v Bandoengu. Hkratu so spremljevalna lovska letala začela biti boj s 14 nasprotnikovimi letali. Ker so bile pri bitki navzoče zelo velike skupine oblakov, ni bilo mogoče ugotoviti nasprotnikovih izgub. Tokio, 24. febr. AS. Japonski oddelki na Sumatri napredujejo na jugovzhod od letališča Palen-banga in so včeraj ob 23.30 zasedli Lahad, važno vojaško železniško postajo, ki leži 80 km od gorskega grebena Barison. Ta greben obvladuje južno pobočje otoka Sumatre Tokio, 24. lebr. AS Agencija Donei poroča, da je bilo 18 nasprotnikovih letal uničenih na tleh, naprave na letališču pa zažgane, ko so japonska letala včeraj napadla holandsko letališče Buitenzor, južno od javanske prestolnice Batavije. Nad Bata-vijo je včeraj priletela velika skupina japonskih letal, ki so se razdelila v dve skupini. Ena je napadla mestno letališče, druga pa letališče Buitenzor. Bern. 24. febr. AS. Po novicah iz Sydneya j« položaj v Avstraliji tako težak, da v uradnih vojaških krogih izključujejo možnost, poslati pomoč na Javo. Boji na vzhodu se nadaljujejo Več sovjetskih vlakov uničenih — Letalski napad na Sebastopol — Pred ameriško obalo potopljenih zopet 8 sovražnih ladij Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 24. februarja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na različnih delih vzhodnega bojišča so oddelki suhozemske vojske in letalstva tudi včeraj onesposobili sovražne napade. Oddelki letalstva nadaljujejo z razbijanjem sovjetskih železnic. Jugovzhodno od Ilmenskega jezera je bilo uničenih več vlakov in težko so bili zadeti deli murmanske železnice. Pri nočnih napadih nemških bojnih letal na trdnjavo Sebastopol so nastali veliki požari. V času med 20. in 23. februarjem so Sovjeti izgubili 83 tankov. V Severni Afriki jc bilo pri spopadih med ogledniškimi oddelki uničenih nekaj angleških oklepnih vozil. Uspešni so bili zračni napadi na sovražnikovo zaledje in na njegove motorizirane kolone. Nemški lovci so v zračnih bojih sestrelili vzhodno od Solluma štiri angleška letala. Na otoku Malti so bile ponoči in podnevi bombardirano naprave na letališčih ter protiletalski topovi. Kakor je bilo že v posebnem poročilu omenjeno. so nemške podmornice na Atlantskem morju pred a m e r i k a n s k o obalo potopile osem nadaljnjih ladij s skupno 63.000 tonami, med njimi pet petrolejskih ladij. Pri poletih posameznih bombnikov nad Nemčijo je mornariško topništvo v zgodnjih jutranjih urah 24. februarja sestrelilo eno sovražno letalo. Berlin, 24. februarja. AS. Nemški daljno-strclni topovi so obstreljevali sovražile ladje v Rok/irskem prelivu. Berlin. 24. febr. AS. >Z\volf Uhr Blattc poroča, da so boljševiki 22. februarja na leningrajskem bojišču, kjer so ohkoljeni, izvedli zelo silovit nn-pad s topniško pripravo, toda po nekajurni besni bitki so bili sovjetski vojaki odbiti in razpršeni ter so zapustili na bojišču mnogo mrtvih in ranjenih. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča se bore nemške čele proti nasprotniku in so vkljub težkemu terenu in snežnim nevihtam obkolile sovražne sile. ki so se zarile v nemške črte. Sovražnik je skušal zlomiti obroč s 33 napadi, toda na koncu bojev so imeli Sovjeti 1600 ujetih in 3600 mrtvih. Berlin. 24. febr. AS. Nemška uradna poročevalska agencija objavlja, da je bilo v času med 15. in 22. februarjem uničenih 335 sovjetskih letal; dve tretjini so sestrelila lovska letala v zračnih bojih. V istem času so Nemci izgubili samo 22 letal. Vrhovni madžarski poveljnik na obisku v Bolgariji Sofija, 24. febr. AS. Včeraj je dopotoval v Sofijo na tridnevni uradni obisk načelnik glavnega stana madžarske vojske general Szombathelvi. Spremljajo ga še štirje drugi generali. Madžarskega gosta je na postaji sprejel načelnik bolgarskega generalnega stana general Lukaš, razen njega pa še poveljnik sofijske posadke, madžarski poslanik v Sofiji ter zastopnik bolgarskega zunanjega ministra. Pri prihodu so bili navzoči tudi italijanski, nemški in japonski vojaški odposlanec. Načelnik madžarskega glavnega stana je včeraj obiskal predsednika bolgarske vlade, zunanjega ministra in vojnega ministra. Vojni minister general Daskalov je madžarskemu gostu snoči pri- Maršal Keitel v Bratislavi V novi Evropi ni razlike med velikimi in malimi narodi Bratislava, 24. februarja. AS. Včeraj zjutraj je dopotoval v Bratislavo načelnik nemškega glavnega generalnega štaba maršal Keitel, ki sta ga na Slovaško povabila vlada ter vojni minister general Čatloš. Slavnega gosta, ki so ga spremljali visoki častniki iz vrhovnega poveljstva, so na postaji v Bratislavi sprejeli zastopniki slovaške vlade ter diplomatski zastopniki prijateljskih in zavezniških držav. Ko je nemški poveljnik pregledal častno četo ter oddelke nemške vojske na Slovaškem, je odšel v predsedniško palačo. Tam ga je sprejel predsednik republike, s katerim je imel dolg ir. prisrčen pogovor. Slovaški tisk kar najmočneje poudarja pomen tega dogodka in podčrtava, da gre za nov Roosevelt ni povedal nič novega Amerika in Anglija se bosta borili do zadnjega Kitajca in do zadnjega Rusa Rim, 24. febr. AS. Iz Rooseveltovega govora nismo izvedeli nič novega. Dopisnik agencije Štefani poudarja, da se je dobro vedelo, kakšne so ameriške skrbi, na katere se je trudil predsednik odgovoriti: to je velikanski napor Severne Amerike, podpirati svoje zaveznike z živežem in spremljati konvoje na morju in v zraku. Istočasno je Roosevelt sam moral priznati velike izgube, ki so jih povzročile na Atlantskem in Tihem morju podmornice trojne zveze. Roosevelt je tudi izjavil, da bi bile Združene države popolnoma izločene, če bi se posvetile samo lastni obrambi in je dodal, da bodo osredotočile svoje napore na poslednji obrambni črti in pa da se bodo Združene države ter Anglija borile do zadnjega Kitajca in do zadnjega Rusa. Položaj je brez dvoma tak, da bo treba še nadalje sprejemati udarce sil trojne zveze, dokler ne bo izveden oboroževalni načrt, ki bo ustvaril »združenim narodom« veliko nadmoč nad silami trojne zveze. Medtem pa morajo Ame-rikanci delati s čudovito vztrajnostjo in se odpo-veflati vsemu ugodju s tolažbo, da bo potem njihova žrtev tem slavnejša. Roosevelt je tudi napovedal posledice, ki bi jih povzročila izguba sedanje vojne Združenim državam in je priznal, da je bila. vojna proti Japonski strateški cilj Združenih držav že 40 let. Zato ga je treba vprašati, če je še umestna amerikanska propaganda, ki govori o japonskem napadu na Združene države. Še enkrat se je Roosevelt trudil verjeti in doseči, da bi verjeli tudi drugi, da bo vojna dobljena, ko bo dosežena nadmoč v oborožitvi. Treba pa je vedeti, da je vprašanje vojne tesno povezano s pomorskimi transporti in da morajo kljub dobri volji ameriškega delovnega ljudstva v zadostni meri prispeti surovine, ki jih potrebuje industrija in tudi to, če bodo sile trojne zveze dale Rooseveltu dovolj časa za izpolnitev njegovega programa. Pa tudi če bi predpostavili, da bi bilo tako, se je treba spomniti, da se vojna ne dobi samo s sredstvi, ampak da je treba imeti ljudi in sposobne vojaške voditelje. Roosevelt računa celo na možnost, da bodo Združene države voino izgubile. Drugi njegovi govori so se vedno končali z izrečno zagotovitvijo zmage in sovražnikovega poraza. Zelo zanimivo je, da tokrat Roosevelt zelo jasno misli na možnost amerikanskega poraza. Bolgari morajo iz Palestine Sofija, 24. februarja. AS. Angleške vojaške oblasti so zapoveduje Bolgarom, živečim v Palestini, da jo morajo zopu6titL dokaz orožnega bratstva med mlado slovaško državo ter med veliko Nemčijo, bratstvo, ki je posvečeno s krvjo v boju znper skupnega sovražnika. To je tudi jasen dokaz vsem nejevernim, da hijerarhični red v novi Evropi ne pozna nobenih razlik med velikimi in malimi narodi. Maršal Keitel je včeraj obiskal predsednika slovaške republike dr. Tisa ter predsednika slovake vlado in zunanjega ministra dr. Tuko. V Turčiji so vznemirjeni zaradi Crippsa Carigrad, 24. febr. AS. List »Batan*, ki v raznih okoliščinah ni skrival naklonjenosti do Anglije in Amerike, napada Crippsa, ki je govoril o Turiji, da mora imeti Sovjetska Rusija »strateške meječ. List piše, da vlada nemir po celi Turčiji, ki ima vzrok čutiti se-ogroženo, čeprav njene meje niso napadene. List dodaja, da tisti, ki so vrgli nemir med duhove govoreč, da mora imeti sovjetska Rusija strateške meje, niso pripadniki propagande narodov Osi, marveč je to angleško politično ime, ki še ni streslo ruskega prahu s svojih čevljev. Sovjetska Rusija in Anglija sta na napačni poti v času, ko bo pomlad prinesla številne važne dogodke. Prvi napad na ameriško celino Rim, 24. febr. AS: Angleška uradna poročevalska agencija poroča iz Newyorka: Sinoči je neka velika podmornica bombardirala neki kraj na kalifornijski obali. Podmornica je bila poldrug kilometer od obale in je streljala kakih 20 minut. Kalifornijski guverner je izjavil, da je izstrelila okoli 25 granat. Imela je pet- ali šestpalčne topove. Tako je bila ameriška celina v tej vojni prvikrat neposredno napadena. Bombardiranje je bilo v času, ko je Roosevelt govoril po radiu. Manevri na Švedskem Stockholm, 24. februarja. AS. Včeraj so sc na Jiitlandu začeli veliki zimski manevri švedske vojske, kakršnih po številu vojaštva in množini vojnega gradiva doslej na švedskem še niso videli. Uprizorili so navidezno bitko na sneženem ozemlju pri velikem mrazu. Nasto- Ipili so tudi smučarji, spccializiranc čete, tanki, topništvo in razno drugo moderno orožje. redil slovesno večerjo. Danes se bo vrhovni poveljnik madžarske vojske udeležil v Sofiji vojaške parade, jutri pa bo obiskal glavne vojaške naprave na deželi. Bolgarski kralj sprejel madžarske goste Sofija, 24. febr. AS. Kralj Boris je sprejel načelnika madžarskega generalnega štaba generala Szombatelyja s spremstvom. Kralj je madžarskim gostom podelil visoka odlikovanja. Vojni minister general Daskalov jim je priredil svečano kosilo, ki se ga udeležil tudi ministrski predsednik Filov, notranji minister Gabrovski, načelnik generalnega štaba bolgarske vojske, madžarski poslanik v Sofiji in druge visoke osebnosti. Potopljena ameriška ladja Ruenos Aires, 24. febr. AS. Mornariško ministrstvo Združenih držav poroča, da je bila na islandski obali potopljena stražarska ladja »Aleksander Hamiltonc, ki je imela 2141 ton. Le nekaj članov posadke so lahko rešili. Z vsega sveta Romunija ' Ob udeležbi generalnih guvernerjev Čezdnje-strja in Besarabije ter zastopnikov romunske in nemške vojske so odprli železniški most na Dnje-stru med Tigino in Tiraspolom. Francija V Marseillski plinarni je prišlo do silovite eksplozije. Število žrtev je večje kakor so v začetku mislili. Do sedaj so potegnili izpod ruševin 14 mrtvih, 30 hudo ranjenih in veliko lažje ranjenih. Pogrešajo mnogo delavcev iz plinarne. Ekspio-* zija je bila tako močna, da se je cela plinarna podrla. Španija Včeraj zjutraj je umrl v Madridu upokojeni general Nicola Franco Salgado, oče generala Franca, sedanjega španskega državnega voditelja. Pripadal je španski mornariški upravi. Kot upokojenec je živel v Madridu. 2e nekaj dni je imel gripo, ki se je prejšnjo noč nenadoma poslabšala, tako da je bolnik umrl. Po odredbi generala Franca so bili posmrtni ostanki njegovega očeta preneseni v njegovo rezidenco, kjer so postavili mrtvaški oder. Iz Lisbone se je z letalom pripeljal njegov drug isin Nicola Franco, španski poslanik na Portugalskem. Turčija V Turčiji so ustanovili poseben urad za zunanjo trgovino, kateremu nameravajo zvišati glavnico od 5 do 10 milijonov turških funtov. S tem denarjem si bodo nabavili živilske zaloge za morebitno stisko. Švica Italijansko-švicarski krožek v Luganu je poslal Duceju večjo vsoto denarja, ki so jo zbrali njegovi člani za sirote junaških branilcev Guu-darja, Uradni razglasi Ureditev telesne vzgoje v šolah pokrajine Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX St. 291 in smatrajoč za umestno, da se v pokrajini uredi šolska telesna vzgoja ter določi razmerje med šolo in Italijansko liktorsko mladino v Ljubljani, odreja: Člen. 1. Strokovno vodstvo telesne vzgojo v Šolah vseh vrst in stopenj v Ljubljanski pokrajini je poverjeno Italijanski liktorski mladini v Ljubljani (G. 1. L. L.-u). Člen 2. V vseh razredih ne glede na vrsto in stopnjo se poučuje telesna vzgoja |K> dve uri na teden, izvzemSi v 3., 4. in 5. razredu učiteljišča, v katerih se doda tedensko še tretja ura za teoretični pouk in zn poveljniški tečaj. Vaje, skušnjo in tekme na področju telesne vzgojo se lahko prirejajo obvezno tudi izven urnika in zunaj šolskih prostorov. Člen 3. Zaradi popolnitve v sestavu oddelkov se smejo k pouku združiti po dva ali več razredov, tudi iz različnih šol. Člen 4. Uporabljanje telovadnic in za telesno vzgojo določenih prostorov ureja GILL., ki odloča o tem sporazumno z upraviteljem šole ali poslopja, h kateremu spadajo. Člen 5. Učitejj telesne vzgoje se udeležuje razrednih konferenc in vseh zborovanj učiteljskega zl>ora zavoda, kateremu je dodeljen. Če je po izpitnem redu določena skušnja iz telesne vzgoje, je učitelj telesne vzgoje član izpitne komisije in se udeležuje vsega njenega poslovanja. Člen 6. Učenci in učenko si morajo med urami telesne vzgoje, za tekme, skušnjo in vaje obleči kroj, ki ga predpiše GILL. Člani Italijanske liktorske mladino v Ljubljani nosijo š|>ortni kroj tega društva. člen 7. Vse zunanje prireditve, pri katerih bi nastopali skupno z učenci javnih ali zasebnih šol, z izjemo strogo šolskih ali verskih prireditev, so morajo organizirati sporazumno z GILL-om. Člen 8. Popolne in delne oprostitve od pouka telesne vzgojo dovoljuje GILL. Učenci učiteljišča se nikakor ne morejo oprostiti. Člen 0. Določbe te naredbe se uporabljajo po-čenši s šolskim letom 1941-1942. Ljubljana dne 19. februarja 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. Imenovanje strokovnjaka pri Zvezi svobodnih poklicev Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi svoje naredbe z dne 19. februarja 1942-XX, št. 29, odloča: Fašist dott. Angiolo Fabbroni je odrejen, da kot strokovnjak podpora organe Pokrajinske zveze s vol tod ni h poklicev in umetnikov Ljubljanske pokrajine, kakor tudi podrejene sindikate. ustanove in zavode, in sicer s področjem, določenim v nnredbi z dne 19. februarja 1942-XX, št. 29 Ta odločba je takoj izvršno in se objavi v Slu/bcnejn listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 21. februarja 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. Ustroj športa v Ljubljanski pokrajini Visoki komisar zn Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. lir. ukaza z dne 3. maja 1941-XX št. 291, smatrajoč za umestno, da se preuredi šport v Ljubljanski pokrajini preko ustanove, ki bi vodila njegovo vključitev in delovanje, in smatrajoč, da gre ta naloga italijanskemu nacionalnemu olimpijskemu odboru (Comitato Olim-pico Nazionale Italiano — CONI), odrejal Člen 1. Slovenska športna zveza se preosnujc v »Pokrajinski odbor Italijanskega olimpijskega odbora — CONI« in deluje po predpisih naslednjih členov. Člen 2. Pokrajinski odbor CONl-ja je podrejen nadzorstvu zaupnika CONI-ja, ki biva v Ljubljani in čigar naloga je, skrbeti za ustroj, razvoj in ureditev športnega delovanja v pokrajini po navodilih Visokega komisarja. Člen 3. Vse športne zveze Ljubljanske pokrajine, in to: Lahkoatletska zveza, Nogometna zveza, Zimsko-športna zveza, Kolesarska zveza in Lovska zveza so podrejene Pokrajinskemu odboru CONI-ja. Temu odboru so poleg tega podrejeni pokrajinski predstavniki tistih športov, ki nimajo svojo zveze, in dobe naslov športnih komisarjev, in sicer za plavalni šport, tenis, težko atletiko, sabljanje, streljanje na golobe, jahalne športe, veslanje in čolnarjenje, telovadbo, boksanje, motociklistiko, košarko, hokej in koleščni tek. Pokrajinskemu odboru so podrejeni tudi predstavniki športnih služb: športne naprave, športniški zdravniki in časomerci. Člen 4. Nobeno novo športno društvo se ne sme ustanoviti v pokrajini brez izjave zaupnika CONI-ja, da ni zadržka po dobljenem mnenju Pokrajinskega odbora in brez predhodne odobritve kr, kvesture. Prav tako se ne smejo športna društva spajati brez odobritve zaupnika CONI-ja po dobljenem mnenju Pokrajinskega odbora. Člen 5. Za vsa športna društva je obvezen vpis pri ustrezni zvezi ali pri ustreznem športnem komisarju za šport, ki ga gojijo. Kdor želi nastopati na tekmovanjih, mora biti vpisan v kako športno društvo in mora imeti za udeležbo pri tekmah dovolilnico, ki jo izda pristojna športna zveza ali pristojni športni komisar. Člen 6. Za vsakršno športno prireditev je potrebna odobritev Pokrajinskega odbora Coni-ja. Prošnjo v dvojniku in vidirano po pristojni zvezi ali pristojnem športnem komisarju, jc treba pravočasno vložiti pri Pokrajinskem odboru, ki jo po svoji odobritvi najmanj pet dni ( pred prireditvijo pošlje kr. kvesturi zaradi potrebne policijske dovolitve. Člen 7. Pokrajinski odbor CONI-ja sestoji iz predsednika, tajnika, predsednikov športnih zvez, športnih komisarjev in predstavnikov športnih siužb. Člen 8. Predsednika in tajnika Pokrajinskega odliora, predsednike zvez in športne ko- misarje imenuje Visoki komisar na predlog zaupnika CONI-ja. Predsednike športnih društev imenuje zaupnik CONI-ja na predlog Pokrajinskega odbora. Člane upravnih odborov zvez imenuje za-uipnik CONI-ja n« predlog predsednikov ustreznih zvez po dobljeneim mnenju Pokrajinskega odbora. Člane upravnih odborov športnih društev imenuje Pokrajinski odbor na predlog njihovih predsednikov. Sedanji voditelji bivše Slovenske športne zveze, zdaj Pokrajinski odbor CONI-ia, š|K>rt-nih zvez in športnih društev kakor tudi sedanji športni komisarji ostanejo na 6vojih položajih. Člen 9. CONl-jev zaupnik izdela pravilnik o poslovanju Pokrajinskega odbora in o njegovem bodočem delovanju ter ga predloži Visokemu komisarju v odobritev. Člen 10. Ta naredba stopi v veiljovo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 20. februarja 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko ipokraj;no: Emilio Grazioli. Imenovanje predsednika Zveze svobodnih pok'icev Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podlugi svoje nuredbe z dne 19. februarja 1942-XX, št. 29, odloča: Za predsednika Pokrajinske zveze svobodnih poklicev in umetnikov Ljubljunske pokrajine se imenuje g. inž. Milko Pirkmajer. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu zu Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dno 21. februarja 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio GraziolL Ustanovitev Zveze svobodnih poklicev »Službeni list« za Ljubljansko pokrajino objavlja v svoji 15. štev. z dne 21. lebr. 1942-XX med naredbami Visokega komisarja naredbo o ustanovitvi Zveze svobodnih poklicev in umetnikov in preureditev zbornic in društev svobodnih poklicev in umetnikov Ljubljanske pokrajine. Naredba obsega 11 členov in jo bomo v celoti objavili v prihodnji številki. Za predsednika Zveze je imenovan inž. Milko Pirkmajer, za strokovnjaka pa fašist dott. Angiolo Fabbroni. Novomeški študent je bil nekdaj velik gospod Novo mesto, februarja. V prvih desetletjih 18. stoletja o nekdanjem blagostanju Novega mesta ali Rudolfo-vega, kakor so ga takrat uradno nazivali, ni bilo več sledu. Gospodarstvo je šlo rakovo pot, nekdanji mestni privilegiji niso več donaša>li lepili dohodkov in mesto ter meščanstvo sti se znašla v veliki revščini, iz katere sta 6e hotela za vsako ceno izvleči in sta zato neprenehoma pritiskala na cesarsko oblast, da bi jima pomagala. Na neprestane prošnje Novomeščanov jim jc Marija Terezija leta 1744 poslala svojega odposlanca vicedoma Orzona, ki je obupanim meščanom svetoval, naj zaprosijo za gimnazijo. Meščani so se te misli oklenili ter cesarico takoj prosili, naj l>i jim v frančiškanskem samostanu osnovala javne latinske šole, s čimcir bi jim bilo zelo pomagano. Dijaki bi jim namreč použili poljske pridelke, ki jih doslej niso spravili v denar in marsikateri meščan bi si prislužil svoj kruli, ker bi mogel jemati dijake na hrano in stanovanje. Meščanom bi pa bilo pomagano tudi zato, ker jim ne bi bilo treba več svojih dijakov pošiljaj v druge kraje in denar bi osta'1 doma. Cesarica je iprošnjo meščanov uvaževala, zahtevala je Ljubljansko Barje bo letos cvetelo Velike prednosti, ki se obetajo od gojenja sončnic na Barju Ljubljana, februarja. Jeseni lanskega leta je ljubljansko časopisje mnogo pisalo o pomenu Ljubljanskega barja, ki predstavlja sedaj, ko je Ljubljanica že regulirana ter se pospešuje tako regulacija hudournikov, kakor tudi izboljšanje zemlje, eno samo veliko poljedelsko rezervo Ljubljanske pokrajine, rezervo, ki je bila dosedaj sorazmerno le malo izkoriščana. Poljedelske kulture so se na Barju gojile bolj ekstenzivno, manj pa intenzivno. Res je sicer, da so odveč razne domneve, da bi se na Barju dale vzgojiti velike žitnice, tako, da bi na Barju pridelali dovolj pšenice, rži in drugih žitaric. Niti eden posestnikov dandanes na Barju ne pridela zase žita dovolj, temveč ga mora vsakdo še kupovati. Barjansko zemljo bi bilo treba na debelo pognojiti, da bi uspevalo žito na njej, pa še tedaj le bolj slabo. Bolj primerna je barjanska zemlja za koruzo, ki je res precej pridelajo na Barju, toda koruza zahteva tudi tam dovolj gnoja in dela. Bolj pa se bo izplačala in bolj koristna bo nova kultura, ki jo bodo letos na veliko gojili na Ljubljanskem barju. To je kultura sončnih rož ali sončnic. V današnjih časih bo nova kultura izredno mnogo prispevala k prehrani Ljubljanske pokrajine. Za druge oljarice, kakor za ogrščico in repico, Barje ni primerno; nekoliko bolj primerno je za buče, najbolj pa za sončarice, Sončarice dajejo izredno okusno olje in zelo velik odstotek, okoli 35% od semena. Iztisnjene pogače pa so močno krmilo za vse živali. Ker olje obstoji samo iz ogljika, kisika in vodika, se s pogačami vrnejo vse rudninske snovi kmetskemu gospodarstvu, stebla sončnic so izvrstno kurivo, preostali pepel pa zopet izvrstno gnojilo. Da, celo listje sončnic je izvrstna piča za vse živali, od domačih zajcev do krav in konj. Za Barje je sončna roža že zaradi tega primerna, ker tako rekoč osušuje barjansko zemljo. Potrebuje namreč zelo veliko vode, ki jo izhla-peva. Kjer raste sončnica, kmalu izginejo nezdrave luže in mlake. Povrh tega se jc na Barju močno razrasla preslica. Preslica je trdoživ plevel, ki ga je bilo dosedaj na Barju vsako leto vedno več. Nobeno sredstvo ni pomagalo proti preslici, zakaj cim je puijedvlčc očisti! nekaj kvadratnih metrov zemlje preslice, je je na drugi strani zrastlo dvakrat toliko. Sovražnik preslice pa je zopet sončnica. Sončnica odvzema preslici vodo, njene ko- renine more korenine preslice in ko poljedelec pobere sončnice z njive, ni na njej nobenega plevela. Sončnica pušča njivo za seboj prazno. Vse te prednosti so barjanski poljedelci sedaj spoznali, zlasti pa glavno, namreč, da bodo pridelano seme sončnic dobro in zaneljivo prodali. Neka ljubljanska tovarna olja je razvila zelo živahno propagando za sajenje sončnic, preskrbela je tudi seme in odziv je bil prav ugoden. 2e sedaj moremo računati, da bo na Barju zasajenih okoli 2500 hektarjev zemlje s sončnimi rožami, tako da . bodo sončni nasadi prav od Vrhnike pa do Škofljice. Po pet ur se bo mogel torej človek sprehajati med samimi sončničnimi nasadi. Ako bo ta kultura uspela in nedvomno, da bo, potem bo imela Ljubljanska pokrajina dovolj močno rezervo lastnega olja. Ako k temu prištejemo še olje buč in drugih oljaric, kakor ogrščice, repice, žira in raznih drugih semen ter nekoliko uvoza, potem moremo računati, da bomo prihodnjo zimo z oljem preskrbljeni v zadostni množini. Za to akcijo sončnic, ki bo spremenila dosedanje puste pašnike in travnike, kjer je rastlo le nekaj konjske krme, v bolj plodovita polja, so se poleg omenjene tovarne toplo zavzeli tudi posamezniki, zlasti požrtvovalni g. Tit Grčar, šolski upravitelj na Barju, v vsaki vasi pa posamezni zaupniki. Vrsta, sončnic, ki jo bodo sadili, bo besarabska z enim samim cvetom. Taka se najbolj splača na Barju. Tudi v drugem oziru bo letos za Barje preskrbljeno. Letos bodo na Barju sadili res primeren krompir, kakor Bintje, Akerzegen in podobne vrste, ki se najbolj obnesejo, od krompirja Oneida pa tako vrsto, katere semenski krompir je zrastel na trdini, ker le tak se obnese na barjanski zemlji. Preskrbljeno bo tudi za dobre sadike zelja, drugih kapusnic, paradižnikov, buč, kumaric in podobne zelenjave, zlasti pa fižola in graha. Pospešeno bo tudi vrtnarstvo. Razne ustanove, kakor kmetijska preizkusna postaja na Barju, Sadjarsko in vrtnarsko društvo ter barjanska šola na Barju so preizkusile, katere mladike in vrste sadja so najbolj uspešne. Ob jarkih in potokih pa bo zasajenih mnogo mladik medečih vrb, kar bo pospeševalo čebelarstvo Tudi to akciio vodi d. Grčar. Tako se naše Barje dviga in napreduje in upajmo, da bomo že letos občudovali popolnoma spremenjeno sliko na Barju. ie le. da gimnazija državi ne sme naložiti nobenih stroškov in du se morajo zato meščani Zavezati, da bodo frančiškanom sami plačevali posebno odškodnino. Skraja so se meščani skušali plačevanju odškodnine izmakniti, kasneje pa so s težkim srcem le prevzeli obveze, da ihmIo frančiškanom letno plačevali 300 goldinarjev in poleg tega gimnazijskim učiteljem vsak teden pošiljali 12 funtov mesa. Prvo šolsko leto se je pričelo 3. novembra leta 1746, torej pred 1% leti. Takrat je gimnazija imela samo še tri profesorje. V prvih dveh razredih je poučeval p. Romuald Laurin, v 3. in 4. p. Ildefons Karne-r, v 5. in 6. pa p. Chry-solog Ra;ichel, prefekt ali nekak ravnatelj pa je bil takratni gvardiun p. Bogomir Pfcifer. seli šest razredov so odprli istočasno. V vseh razredih pa je bilo vsega skupaj le 66 dijakov, od teh le 16 Novomečanov, nekaj Hrvatov, Štajercev, Ljubljančanov in celo Tirolcev. Nič čudnega ni, če je med prvimi dijaki bilo tako malo Novomeščanov, saj so meščani cesarici jasno povedali, da jim do gimnazije ni zairadi šolanja njihovih otrok, marveč le zaradi gmotnega dobička, ki so si ga od latinske šole obctaili. Novomeščani so svoj cilj dosegli, v mesto so dobili študente in bili so zadovoljni. Za gimnazijskega predstojnika in za mestnega sodnika pa 60 s študenti prišle hude skrbi. Takole namreč zgodovinar popisuje življenje prvih novomeških študentov: Dijaki, ki so zahajali prvi čas v gimnazijo, niso bili najboljši. Njihovo vedenje je bi'lo zelo slabo. ?.e v drugem letu so morali zavod zapustiti trije šestošolci in en petošolec, ker so bili ponočnjaki, pijanci, pretepači, trdoglavci, ki so se svojim profesorjem po robu postavljali. Vsi trije 6o bili pritcpcnci z drugim gimnazij. Mlada gimnazija se je morala boriti z marsikatero težavo, med katerimi so eno povzročili ljubljanski jezuiti, ki jim nikakor n,i bilo po volji, da so novomeški frančiškani dobili svojo gimnazijo. Zato so jim ob vsaki priliki delali sitnosti, tako je vsaj sumil tokratni novomeški gimnazijski prefekt, ki je ljubljanskim jezuitom očital, da bi radi ugonobili no-vomešico gimnazijo. To nnsprotstvo med ljubljansko in novomeško gimnazijo je šlo tako (ialeč, da so na ljubljansko prav gotovo spre-jetli dijaka, ki je bii izključen iz novomeške šole. Hude skrbi je novomeškemu gimnazijskemu predstojništvu povzročal tudi prvi giavar okrožnega glavarstva, ki je bilo v Novem mestu ustanovljeno leta 1749. Ta okrožni glavar, Wolf Adam pl. Eireberg, si je namreč prisvajal tudi nadzorstvo nad gimnazijo in s tem povzročil nemalo sporov, ki 60 profesorjem in prefektu grenili življenje in šolsko delo. Hudo preglavico jim je povzročil letu 1758, ko je ukazal tedanjemu mestnemu sodniku Ignaciju Polcu zapreti mestna vrata, meščane pa pozvati, naj se s ccpci in poleni oboroženi zberejo pred rotovžem. Mestni sodnik je res mestna vruta zaprl, meščani pa so se zbra'!i pred rotovžem, odkoder jih je mestni sodnik vodil po mestnih ulicah in z njimi z žaljivimi vzkliki demonstriral proti dijakom, ki so zaradi pozne ure že povečini bili doma. Slabši dijaki in oni, ki so liili iz drugih krajev, pa so sedeli v krčmi pri kozarcu vina in se poslavljali od šolskega leta. Ko so zaslišali krik in vik po mestnih ulicah, so radovedni stopili na cesto pogledat, kaj se dogaja. V tistem trenutku pa jc že razjarjena množica navalila nanje in nekatere od njih odpeljala v ječo. Naslednji dan jih je mestni sodnik dal pripeljati predse, ko pa jo spoznal, da so nedolžni, jih je poslal domov. To razburjenje proti dijakom je povzročila črna deska pred rotovžem. na katero so nabijali magistralne in cesarske ukaze. Noč pred to meščansko demonstracijo jc to desko Gospodarstvo Revija o ljubljanskem velesejmu Ljubljana, 24. februarja. Visoki komisar je sprejel fašista Rodrigu-eza in Nicotera, ki st« mu iziročila posebno številko revije, ki je bila izdana ob priliki ljubljanskega velesejma. Visoki komisar je izrazil svoje zadovoljstvo nad to izdajo, ki podaja jasno in zadostno sliko in sestav velesejma v Ljubljani, ki je bil prvi pod pokroviteljstvom Lik torij a. Svetovna letina pšenice 1941 Mednarodni zavod za kmetijstvo v Rimu je izdal pregled o letini pšenice leta 1941, iz ka-tereea posnemamo: V vsej Evropi so napravili vse potrebno za povečanje domače proizvodnje pšenice. Kljub raznim težavam je bil tudi ta cilj dosežen. Računajo, da je znašala površina, posejana s pšenico, 31 milij, ha, dočim je leta 1935 32 milij. hektarjev. Računajo, da ie znašal evropski pridelek pšenice lani 400 milij. met. stotov, dočim je leta 1940 znašal 6amo 360 milij. Pridelek na 1 ha cenijo na 12.9 met, stota, dočim je leta 1940 znašal 12, leta 1939 pa celo 14.8 stota pri skupnem pridelku 465 milij. stotov na 31.3 milij. ha. Za ostale celine so objavljeni bolj redki podatki, vidi pa se, da st« imeli severna in srednja Amerika 6labšo letino, isto velja tudi za južno Ameriko. * Bolgarska narodna banka izkazuje v lanskem letu povečanje obtoka bankovcev od 6.5 na 13.5 milij. levov, zlati zaklad pa se je povečal od 2 na 2.5 milijairde levov. Izredno so se povečale pa devizne rezerve banke, in sicer od 2.3 na 10.4 milijarde levov. Ravno tako 6o se znatno povečale naložbe na žirovnih računih, in sicer od 2.5 na 8 milijard 'levov. Zagrebški Sin per je dobil komisaričnega voditelja. Pri Prvi hrvatski štedionici, k! se jo konec leta 1941 odpovedala zaščiti, je bil izvoljen nov upravni odbor, za katerega predsednika je bil izvoljen Josip pl. Josipovič, prvi podpredsednik pa je inž. Gjura Stipetič. V upravi so ostali samo oni upravni svetniki, ki so doma na Hrvatskem, odpadli pa so člani iz Ljubljane, Belgrada In Sušaka ter nekateri iz Zagreba V upravnem svetu se nahajajo tudi zastopniki Batinih tvornie in paroplovnih družb iz Dubrovnika. V trgovinski register je bila vpisana novoustanovljena družba Lesnn industrija in trgovina d. d. z glavnico 2 milij. kun. — Dalje je bila vpisana v trgovinski register >Hoyerc, industrijska in trgovska d. d. v Zagrebu, ki se bo pečala s proizvodnjo in prodajo raznih predmetov iz elastičnega betona po patentu Hoyer. Sana. d. d. za industrijo gipsa in umetnih gnojil v Zagrebu, izkazuje za leto 1940 izgube 777.732 din. dočim je leto 1941 dosegla Čistega dobička 2.241 kun. Mlekarska centrala v Osijeku. Mlekarska zajednica v Zagrebu je sklenila zgraditi mlekarsko centralo v Osijeku. Novosadska Srbska trgovska banka je iz-premenila svoj naziv v Bačka trgovska banka d. d.. Novi Sad. Kovine, ki so važnejše kot zlato. Veliko zanimanje je vzbudila ve6t, du je avstralska vlada sklenila začeti proučevati vprašanje ustaviti proizvodnjo zlata, da bi na ta način oipro-stila delovne sile za proizvodnjo kovin, ki so za vojno važnejše ko zlato. Omeniti je, da je znašala leta 1940 avstralska proizvodnja zlata 1645 milij. unč. »Umetne« srebrne lisice. Iz Osla poročajo, da so norveški rejci napravili poskuse križanja pri srebrnih lisicah in so dosegli novo vrsto kože, ki je dejansko podobna srebrni lisici. Zajčjereja je bila na Norveškem vedno v časti. 2e leta 1907 so imeli na Norveškem okoli 41.000 zajcev, leta 1933 pa že 300.000, danes pa jih je gotovo že pol milijona. Računajo, da so zajci dali lani 15 milij. kg mesa in so za kože rejci dobili okoli 45 milij. kron. Povprečna cena za navadno kožo znaša 5 kron. Načrt za srbsko kmetijstvo. Poročali smo že, da je srbska vlada izdelala načrt za povečanje kmetijske proizvodnje. Poleg že navedenih ukre-kov namerava zvišati tudi površino pod pivovar-skim ječmenom na 4000—5000 ha. Vsak kmet mora obdelati 5% svojih polj s krompirjem, ker je bila doslej proizvodnja krompirja v Srbiji zelo majhna. Japonski valutni sklad je po odredbi pristojnih oblastev stopil v likvidacijo. Ustanovljen je bil leta 1938 z glavnico 300 milijonov jenov, da se loči od zlate rezerve Zaradi zmrznjenja japonskih terjatev v Angliji in Ameriki je sedaj ta skad izgubil svoj pomen. Poleg tega je večina tega sklada šla za nakupe Japonski nujno potrebnih nabav, vzela, našli pa 60 je drugo jutro privezano na »pranger«, na katerega so ziločince privezovali občinstvu v posmeh. Ker burkežev, ki so si privoščili to šalo z razglasno desko, niso gloli iz-takniti, so dejanja obdolžili študente. V eno-nočnem zaporu študentom sicer ni bilo nič hudega, toda iprefekt se je čutil svojih pravicah. Kaznovanje dijakov je bilo namreč dovoljeno le njemu, sar mu je bilo zagotovljeno s privilegijem Marije Terezije. Ker sta okrožni glavar in mestni sodnik segla v njegovo področje, se je pritožil pri najvišji deželni obla«ti, ki je uvedba preiskavo in poslala zaradi tega v Novo mesto svojega komisarja. Na podlagi njegovega poročila ie deželna oblast okrožnemu glavarju poslala odlok, s kaj zanimivo vsebino, ki je brez dvoma bila prijetno mazilo ne le za prefekta, ma/rveč tudi za takratne študente: Takole se glasi znameniti odlok: »Skrb za odpravo ponočnega rogoviljenja je sama na sebi prava in dobro, a preiskava ie jasno dokazala, da vizitacija, ki ee je vršila 18. seiptembra po povelju okrožnega glavarja na tako nenavaden način in s pomočjo mestnega sodnika in več meščanov, ni bila odrejena s pravim razumom in iz dobrega namena, ampak edino s pristransko mislijo, da bo nenavadni ponočni vrišč privabil več fantov na prosto ter ponudil priliko, da nekatere znpro. To se je tudi zgodilo; res so nekatere dijake po krivem prijeli, jih drugi dan zaslišali, in ker I se jim ni moglo nič slabega dokazati, so jih spet izpustili. K temu naj se še dostavi, kar je priznal mestni sodnik sam, da se ie namreč I oborožil « puškami in da ga celo ni bilo sram, j s pištolo streljati zu enim izmed študentov.« Tako je višja oblast dala prav gimnaziji, kar je med novomeškimi študenti gotovo izzvalo veliko navdušenje in veliko zbadljivih opazk na račun okrožnega glavarja. ie novice. Koledar Sreda, 25. februarja: Kvatre; Valburga, devica in opatica; Feliks III., papež; Cezarij, spoznavalee; Serapijon, mučenec. Cetrt-k. 26. februarja; Matilda, devica; Viktor, spoznavalee; Aleksander, škof; Nestor, škof in mučenec; Sebastijan, spoznavalee. Pogreb pesnika Silvina Sardenka Ljubljana, 23, t. m. Danes dopoldne je bil pogreb stolnega kanonika dr. Alojzija Merharja, znanega slovenskemu književnemu svetu pod imenom Silvin Sardenko. Krsto s telesnimi ostanki pesnikovimi je izpred njegove kanoniške hiše pospremil v stolnico prevz. škof dr. Rožman v družbi celotnega zbora stolnih kanonikov ter je tudi prisostvoval v koru slovesni maši zadušnici, ki jo je daroval generalni vikar Na-drah. Pogrebne svete maše v stolnici so se udeležili sorodniki pokojnega, njegovi prijatelji in znanci, ter mnogo občinstva, ki je vzljubilo pesnikovo živo besedo pri raznih kongregacijah in v knjigah. Tudi mnogo književnikov se je tu poslovilo od tvojega tovariša. Videli smo dr. Preglja, dr. Lov-renčiča, prof. Šolarja, Jalna, Šalija, urednika Doma in sveta; od njegovih davnih srednješolskih tovarišev pa pisatelja Kraigherja itd. Po sveti maši so kreto položili pred stolnico na avtofurgon, in jo v spremstvu stolnega kapitlja v avtih prepeljali v Dravlje, kjer je želel biti pokopan ob svoji materi na tamošnjem pokopališču. Pogrebne obrede v Dravljah je vodil tudi generalni vikar Nadrah ob asistenci vsega kapitlja. Krsto so iz romarske cerkve sv. Roka, kjer je bilo kratko opravilo, prenesli na lepo pokopališče ter jo položili v zemljo ob stran pokojnikove matere. Pogreba v Dravljah so se udeležili predvsem nje- govi sorodniki in rojaki iz Jezice in Stožic ter književniki F. S. Finžgar, dr. F. Koblar, Janez Jalen, Severin Šali za Ljudsko knjigarno, dr. Tine Debeljak za Dom in svet in »Slovenca« in drugi. Po končanih molitvah se je v imenu književnikov poslovil od pesnika Silvina Sardenka njegov prijatelj, predsednik društva slovenskih književnikov, prof. France Koblar. V kratkem, a zato polnem in iskrenem govoru se je prof. Koblar spominjal Sar-denkove samotne pesniške poti v življenju in tudi smrti, ko želi počivati na tem samotnem pokopališču. S svojo pesmijo je prinesel v slovensko poezijo svoj svet s cerkvicami in oltarji, romarskimi potmi, in mladimi jutri, s Posavjem z zvonenji in molitvijo, predvsem pa z Marijo. Ni hotel označevati njegove poezije ob tem slovesu, samo poudaril je, da Silvin Sardenko ni iskal takega življenja kakor drugi njegovi tovariši, temveč je iskal v življenju to. kar je večno. Tako je postal pesnik večnega v nas, kar noj nas spominja Boga in vodi k Njemu. Zdaj počiva ob materi, ki ji je posvetil toliko pesmi. Poslovil pa se je s pesnikovim melodičnim verzom: Oj z Bogom in Na svidenje na rajskoblaženih vrtžh, spoznala bova se takoj po teh objokanih očehl Med naletavanjem dežja in snega so se Sar-denkovi prijatelji, znanci in tovariši poslovili od krste v grobu ter vrgli nanj nekaj te njegove posavske prsti, ki jo je tako ljubil. • — Telefonsko in brzojavno omrežje v Albaniji ie začela sedanja uprava širiti. V večjih podeželskih krajih je uredila več novih poštnih uradov in jih med seboj povezala z odgovarjajočim omrežjem, zlasti v tiste kraje, ki so bili Albaniji nanovo priključeni. Obenem je bila vpeljana tudi neposredna brzojavna in telefonska zveza s Črno Goro. — Velosejmnv letos ne ho. Vlada je sklenila, da se za letos odpovedo vsi velesejmi in podobne razstavne prireditve. Izjemo tvorita le velesejem v Milanu, ki bo od 11.—27. aprila, in obrtniška razstava v Firenzi, ki bo konec aprila. Ti dve razstavi sta bili že dobro pripravljeni in bi sedanja odgoditev povzročila prirediteljem preveč stroškov, poleg tega pa je vzorčni velesejem v Milanu mednarodna gospodarska prireditev. — Vladni sklep utemeljuje odpoved s tem, da je treba vsa razpoložljiva prevozna sredstva prihraniti za druge važne stvari, prvenstveno pa za potrebe vojske. Za obiskovalce milanskega vele-sejma pa ostanejo v veljavi vse ugodnosti, katerih so bili vsa druga leta deležni. — Na realni gimnaziji v Kočevja bo dogovorno s politično oblastjo otvoritvena služba božja v sredo, 4. marca ob 0 v župni cerkvi. Nato se bo dijakom v šoli prebral in obrazložil disciplinski in hišni red ter razglasil urnik. V četrtek, 5. marca se bo pričel ob 8.30 redni pouk. Naroča se dijaštvu, da se brezpogojno in točno udeleži otvoritvene službo božje. — Ravnateljstvo. — Revna družina s 7 otroki prosi za kakršne koli darove v denarju in dr. Rada bi si nabavila semena za njivo, ki jo bo brezplačno dobila v najem, pa nima nikakih sredstev. Darove sprejema uprava »Slovenca« pod »Revna«. Ljubljana 1 Inšpekcija. Včeraj dopoldne je zvezni podpoveljnik GILL-a spremljan po vodji urada za športno telovadilo, pregledoval fizično-vzgojne tečaje, ki se vršijo v raznih telovadnicah mesta. Za časa inšpekcije se je voditelj zadrževal v prisrčnem razgovoru z učitelji in gojcuoi. I V vrtnarskem tečaju podružnice SVD Ljubljana 1 odpade predavanje v sredo 23. t. m. 1 Darovi. G. Martinčič Avgust je namesto venca na grob gospe Lampič Marije daroval 200 lir za Mladinsko zavetišče na Viču. Bog povrni! Nameščenci in uslužbenci tvrdke Schumi so v počastitev spomina gospe Novak Ivanke darovali 254 lir za Mladinsko zavetišče na Viču, za kar se najtopleje zahvaljujemo. 1 Socialno gospodarski odbor za rejo prašičev poziva V6e 6voje člane na izredno važen sestanek, ki bo v 6redo, 25. t. m. ob 15 v sprejemnici Mar-janišča na Poljanski cesti. Udeležba obvezna za vse člane in odbor. 1 Sv. maša zadušnica za pokojnim Jožetom Arharjem, tovarnarjem iz St. Vida, se bo brala v soboto dne 28. februarja t. 1. ob 7 zjutraj v cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani. 1 Pravljično igro »Pogumni krojaček«, uprizori v nedeljo, 1. marca ob 5 pojx>ldne Frančiškanska prosveta. Za to prvo mladinsko predstavo v letošnji 6ezoni vlada veliko zanimanje. Igra je namenjena predvsem našim najmlajšim, zato vabimo starše, da pripeljejo v nedeljo v frančiškansko dvorano tudi svoje otroke. Vstopnice dobite od četrtka dalje v trgovini A. Sfiligoj, Frančiškanska ulica 1. I Na koncertu znamenitega čelista N. Brunel-lija bomo slišali več skladb svetovnih mojstrov napisanih za čelo in klavir, ki 6e bodo v Ljubljani povečini prvič javno izvajale. Bnmelli je velik umetnik čelist, ki mojstrsko obvlada svoj inštrument ter ima za seboj veliko, lepo in uspešno koncertno pot, ki ga je vodila iz njegove domovine po vseh kulturnih središčih 6rednje Evrope. Na programu so zastopani skladatelji raznih narodnosti, zato bo program izredno pester in visoke umetniške vrednosti, ki bo dal umetniku priliko, da pokaže čustveno in virtuozn-glavarstvo ter bo dražba gradiva iz gramoznic v sredo it. marca ob 10. dražba gradiva iz kamnolomov pa v petek 15. marca ob 10. na mestnem cestnem nadzorstvu v pritličju na Vrazovem trgu št. 4., kjer interesenti dobe tudi vsa pojasnila in razpisane prij>omočke za 5 lir. Razpis izide v prihodnji številki »Službenega lista«. 1 Za mestne reveže je arhitekt g. Josip C o -staperaria mesto cvetja na krsto gdč. Leono-re Dev podaril 100 lir, poleg tega pa še 100 lir namesto cvetja na krsto g. Avgusta Praprotnika, Mestno poglavarstvo izreka dobrotniku najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi delil 1 Zadnji nastop altistke Mile Kogejcve, ki odhaja na angažman v Zagreb, bo 26. t. m. v IZŠLA JE 12.KNJIGA ..SlOVENfEVE KNJIŽNICE" Knjigo dobite ▼ vseh trafikah in knjigarnah IONCA IZ Naročniki jo bodo dobili skupa, LONCA paj « „Drutino v ledeni dobi" četrtek ob 16.30. Pela bo Amnerido v Verdijevi operi »Aida«. Predstava bo izven abonmana. Na zadnji nastop te odlične in priljubljene pevke opozarjamo občinstvo, ki mu jo tekom let, odkar je delovala v Ljubljani, s svojimi pevskimi stvaritvami nudila celo vrsto dogna-nih partij. Gledališče Drama: Sreda 25. febr. ob 17.V): »človek, ki je videl smrt« Bed A. — Četrtek 26. febr. ob 17.V): »Voda«. Bed Četrtek. Opera: Sreda 25. febr. oh 17.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron Red Sreda. — Četrtek 26. febr. ob 16.30: »Aida«. Izven. Rokodelski oder Občinstvo vljudno obveščamo, da bo na splošno željo v nedeljo 1. mnrca ob 5 popoldne Rokodelski oder ponovil odlično uspelo komedijo »Matura«. Igra je zajeta iz študentovskega življenja. Zaradi velikega povpraševanja si nabavite vstopnice v predprodaji, ki ho v nedeljo od 10 do 12 in od 2 dalje v društveni pisarni, Petrar-kova 12, I. nadstropje. Lekarne Nočno slnžbo imajo lekarne; mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Ramor. Miklošičeva c. 20 in mr. Murmayer R„ Sv. Petra cesta 78. Radio Ljubljana Sreda, iS. febr. 7.30 Poročila v slov. — 7.45 Pestra glasba (med odmorom napoved časa) — R.15 Poročila v italij. — 12.15 Konoort saksofonista Miloša Zirherla — 12.40 Orkester pod vodstvom mojstra De Anitelisa — 13 Napoved časa, poročila v Itnlij. — 13.15 Uradno vojno poročilo v slov. — 18.17 Oodha kr. letalstva pod vodstvom mojstra A. di Miniello — 13.50 Valčki — 14 Poročiin v italij. — 14.14 elnsba pod vodstvom mojstra Arlnndijn — 14.45 Poročita v slov. — 17.15 Koncert skupine Favnretto — 19 Tečaj italij., vodi prof. dr. Lehen — 19.30 Poročila v slov. — 19.45 Koncert kitarista St. Preka — 20 Napoved časa, poročila v Italij. — 20.20 Komentarji k dogodkom v slov. — 20.40 Simfonični kone. pod vodstvom mojstra F. Ferielija — 21.25 Ljubljanski kvartet — 21.50 Romance in melodije — 22.10 Radijski orkester pod vodstvom Šijanca « sodelov. sopranistin.ie \idali-jeve in tenorista Francla — 22.45 Poročila v talij. Najlepll In najianlmlvalll slo vonskl Uit Je po »ploJni sodbi Ilustrirani druž. mesečnik letna naročnina »amo<0- — lir Naroča ie pri upravi, ljubliana, Kopltarjava ulica stev. t šport v kratkem Italijani bodo nastopili spet na mednarodnih nogometnih tekmah. Zadnjo mednarodno tekmo so igrali decembra leta 1040 v Genovi z Madžari. Zatem so imeli samo domače in prijateljske tekme. Nedavno smo čitali, da pripravlja načelnik italijanske nogometne zveze za letošnjo sezono zopet močnejše mednarodne stike na zelenem polju. To nam potrjuje tudi najnovejše j>oročilo, da bodo nastopili Azzurri 19. aprila v Milanu proti reprezentanci Španije. Švedski nogometaši bodo tudi letos odigrali nekaj mednarodnih tekem. Nedavno so se o tem posvetovali v Stockholmu in sklenili, da bodo poslali svojo enajstorico v dvoboj z Danci, Finci in Nemci. Ladoumegue, bivši svetovni rekorder v teku na srednje proge, bi rad postal spet amater. Iz Pariza poročajo, da je zaprosil Ladoumegue francoskega športnega voditelja za pomiloščenje. Precej časa je namreč že od tega, ko so mu prepovedali nastopati na športnih prireditvah in ga | proglasili za poklicnega tekača. Kaznovan je bil ' zaradi tega, ker je prejemal gmotne nagrade za i svoje nastope. Ladoumegue se sklicuje v svoji I prošnji na slučaj znanega igralca tenisa Cochet-ja, I kateremu so vrnili amatersko izkaznico. Prizade-| vanje slavnega francoskega tekača je tem bolj zagonetno, ker je že v letih in je komaj verjetno, I da bi lahko še vedno zmagoval v tekih. KBLTDRNI OBZORNIK Slovenski učitelj št. 1—2 Pedagoška revija in glasilo Slomškove družbe v Ljubljani, »Slovenski učitelj«, je izšla v dvojni številki in na 24 straneh. Letošnji letnik bo posvečen stoletnici Slomškove znane pedagoške knjige Blaže in Nežica, katere naslovno stran je revija prinesla v celostranski reprodukciji ter z lepim člankom, ki se bo nadaljeval. V njej je še enkrat poudarjena zveza slovenskih katoliških učiteljev s Slomškom, katerega so dali tudi v ime svojega društva. Ob stoletnici Slomškovega rojstva je revija začela izhajati (19001), sedaj pa hoče tudi stoletnico njegovega najboljšega pedagoškega spisa Blaže in Nežica počastiti z razlago Slomška pedagoga. V tej številki je podan uvod v znamenito knjigo, dobeseden uvod Slomškov, ter njega pedagoška razlaga, iz katere se vidi, da je bil Slomšek moderen učitelj ter veljajo še sedaj njegove učne metode za najmodernejšo delovno šolo. Sola naj ne bo mučilnica, temveč učilnica z veseljem. Napredek po veseljul, geslo, ki je danes tako udarno in moderno, je podal že tudi Slomšek z besedami: »Pri setvi mora sonce sijati, da se da lepo orati, tudi pri nauku bodi veseli« Tako je Slomšek zgled domoljubja in tudi pravega poučevanja in po pravici so ga naši učitelji dali v svoj prapor, Po tem slavnostnem uvodu k stoletnici Bla-ieta in Nežice sledi tajnikovo poročilo z občnega zbora Slomškove družbe 27. decembra 1941. Nato slede razni članki. Peter Golobič je napisal poziv Na delo za treznost naroda!, v katerem kliče učiteljstvo v boj proti alkoholizmu. S. F. podaja neka pojasnila k učnemu načrtu gospodarskega značaja. Kulovic Viki daje prinose k učnemu načrtu gospodarskega znanja. I. B. govori o čitanki za višje ljudske šole, kakšna ne sme biti, in kakšna naj bi bila, da bi nudila do-raščajočim otrokom primerno čtivo. Kot praktičen reševalec naloge podaja tudi pregled snovi, ki naj jo taka čitanka vsebuje in obdeluje. S. Lj. govori o slovenskem kmečkem naraščaju. Dr. Vinko Bru-men pa primerja meščansko šolo z gimnazijo ter je mnenja, da bodi meščanska šola, kakor se je pri nas razvila — srednja šola, ali pa je ni treba. Pisatelj jo torej traktira kot srednjo šolo ter jo tudi kot tako obravnava z ozirom na izbor učencev in popravne izpite. Članek se bo nadaljeval. To so glavni članki te revije. Slede poročila iz šolskega življenja in sicer odlomek iz tretjega zapisnika učiteljske konfercnce, ki govori o poročilu šolskega upravitelja. V knjižnih novostih pa je ocena Ušeničnikovih Izbranih spisov X. zvezek in jo je napisal Lojze Potočnik. Na platnicah so slike iz učiteljskega življenja, ki jih piše A. Z. Slovenski učitelj izhaja mesečno. Odgovorni urednik Ivan Štrukelj. Cena letno 25 lir. Knjige društva sv. Jeronima v Zagrebu Zagrebška Založba sv. Jeronima, ki opravlja med Hrvati podobno poslanstvo kot med nami Mohorjeva družba, je tudi letos poslala svojim udom devet knjig ter s tem f>oudarila svoj preporod v novih razmerah, pa tudi na svoj način praznovala 75 letnico svojega obstanka. Ustanovil jo je leta 1867 zagrebški nadškof in kardinal Jurij Haulik, ko je sklical na posvet k sebi- zagrehške duhovnike z namenom, da ustanove društvo za izdajanje dobrih knjig. Tedaj 60 napravili osnutek in izvolili pripravljalni odbor, do ustanovitve pa je prišlo šele naslednje leto 1868. Zato bodo Hrvati tudi drugo leto slovesno praznovali 75 letnico; uvod pa pomenijo že letošnje knjige. Te so naslednjo: 1. Danica, koledar za leto 1942, ki je že tradicionalna izdaja pri družbi ter prinaša izbrano berilo in podobe, med katerim jih je veliko, ki ilustrirajo današnje razmere ua Hrvatskem. 2. Iz- brane novele Mila Budaka pod naslovom Vufja smrt. Je sedem novel iz raznih koledarjevih in Matičnih knjig, ter z njimi hoče sv. Jeronim razširiti Budakovo ime med najširše plasti naroda. — 3. Dr. Fr. Binički: Moje stanovanje, ki je tudi izšlo med rednimi knjigami, smo tudi že omenili v naši rubriki kot najbolj brano delo hrvatskega duhovnika v tem polletju, ker opisuje ječe, kakor jih je doživljal pod diktatorskimi režimi prejšnja leta, — 4. Knjiga je pesniška zbirka Nikole Kor-diča: Zemlja patnjc i ponosa. Pesnik je kmet ter predstavlja ta zbirka duhovni svet navadnega hrvatskega kmeta. Spada torej v okvir propagande kmečke prosvete, ki jo sedanji režim podpira in naravnost neguje, saj ima glavni tednik »Hrvatska Straža' redno -literarno prilogo, ki jo pišejo hrvatski kmetje. — 5 Glavni urednik teh knjig dr. Josip Andrič jc izdal kot peto knjigo opis Irske in njenih bojev za enakopravnost in svobodo. Je to podobna knjiga, kakor jo je svoj čas pri Slovencih napisal dr. Ehrlich. Andrič je knjigo napisal že pred leti f>o svojem obisku na Irskem, pa je v prejšnji državi biia konfiscirana. — 6. knjiga predstavlja biologijo, napisano za ljudstvo, jx>d naslovom Osnovne pojave života. Napisal jo je o. Marijan Blažič, znani raziskovalec naravoslovnih pojavov, ki je pred kratkim napisal veliko znanstveno kritiko darvinizma in razvojne teorije sploh. — 7. Važna je sedma knjiga dr. Miia Lehnamerja, ki govori o kmetu pred sodiščem (Seljak pred su-dom) ter je to knjiga pravnih zadev in nasvetov. Že svoj čas je isti avtor napisni nekaj podobnih poljudnih pravnih del, ki imajo velik odmev med ljudstvom in so zelo potrebna. Tudi pri nas bi takih knjig zelo jiotrebovali. — 8. Dr. Vinko Mandekič: Uljevito i predivo bilje, je knjiga o rastlinah ter predstavlja važno gospodarsko knjigo. — 9. knjiga pa je posvečena duhovnemu čtivti ter govori o izvorih duhovnega življenja (Izvori dnhnvnog Života) tor jo je spisal Dragutin Kuknlj. To so torej knjige hrvatskega društva sv. Jeronima, o katerih smo poročali še vsako leto. Tako tudi letos. Z Gorenjskega Zborovanje občinskih komisarjev kranjskega okrožja. Deželni svetnik dr. Skalka je te dni sklical v Kranj občinske komisarje in jim dal navodila za nadaljnje upravno delo. Opozoril je občinske komisarje na važnost njihovega uradovanja in dela ter jih |>ozval naj se še naprej uspešno udej-stvujejo. Sledila so še [joročila raznih strokovnjakov. Kuharske tečaje so v zadnjem času priredili v Skofji Loki, v St Vidu nad Ljubljano in v Medvodah. Poštni urad v Poljanah se je preselil iz poslopja hranilnice v poslopje nekdanje Dolinarjeve trgovine. S Spodnjega štajerskega Umrl je v Mariboru 40 letni strojni mojster Teodor Bastar. Nepoštena služkinja. Marija Schrammel Iz Smartna pri Celju je bila v službi pri neki ugledni družini kot služkinja. Lahkomiselna deklica pa si je tam nabrala kar celo halo oblek, perila in drugih reči. Sodišče jo jc obsodilo na štiri meseco za [>ora. Dunajski otroci-pevri bodo nn povabilo štajerske domovinske zvezo nastopili 4. marca v Mariboru. Iz Gorizije Novice iz spodnjcMrijske župnije. Prejšnji teden je bil teden nesreč. Ka>r tri smo imeli. V ponedeljek 9. febr. je plaz odnesel in zasul proti domu^ se vračajočo l(>letno Pavlo Sveti i k, podoinaec Kalarjevo. N a -1 i so jo šele drugi dan. Pokopali so jo v petek ob lepi udeležbi sorodnikov in znancev. Nenadna smrt tako mladega dekleta jc pretresla vso okolico. V četrtek 12. febr. okrog tretje ure z j utiraj so zvonovi zbudili ljudi in oj»zarjali, da gori hiša Lojzeta Carla. Domača |M>žarna bramlvi jc biln takoj na mestu in je pričela z reševanjem in gašenjem. Pridno so pomagali tudi drugi ljudje. Prihiteli so tudi ognjegasci iz Idrije. Čeprav «o ljudje takoj priskočili na pomoč in reševali, kar so mogli, je ogenj vendar docela uničil streho z ostrešjem in kar je bilo raznega orodja in drugih stvori pod streho. Hišno opravo so spravili na varno. Vsa staviva je zaradi ognja in gašenja zelo trpela. Pogorefec je zavarovan za malo vsoto. Vsa zavarovalnina ne bo zadostovala, da bi mogel v teli dragih časih jjopraviti hišo. Prav bi bilo, da mu dobra in usmiljena srca priskočijo na pomoč. Kako je o^enj nastal še ni pojasnjeno. — Isti dan bi bil pri srednjeknomeljskem Bratušu velik plaz, kj se je utrgal, kmalu pokopal pod seboj l51etnoga fanta Janezu Kenda. K sreči so bili v bližini vojaki, ki so opazili nevarnost in fantu takoj priskočili na pomoč ter ga izvlekli izpod sne/ne odeje. Ker je plaz nosil s seboj veje, ie fant dobil (udi poškodbe na telesu, tako na so morali klicati zdravnika. — Tudi iz gornjekanomeljske strani |>oročajo, da bi tam plaz, ki je pridrčal izpod vojsknrskih gričev, skoraj odnesel neko deklo. K sreči je za- grabila za grm, se obdržala in se tako rešila. — Zaradi mraza je mnogim omrznil krompir po shrambah. Ker je zima tako hitro pritisnila. mnogi v hribih niso mogli napraviti zadosti stelje in setlaj pri več kmetih nimajo kaj na-stiljati. In znihe noče biti konec. Z nekim strahom mnogi zrejo v bodočnost. — Na Marofu ie konec januarja v 82 letu starosti umrla Marija Kobal, na idrijskih Krnicah pa 29. januarja Marijana Kobal, ena med najstarejšimi v spodnjeidrijskj fari, rojena je bila nanvreč leta 1852. — Pust nam je prinesel nov sneg. Ves dan je snežilo. Dv-"> zanimivosti iz letošnje zime. Poročali smo, burkasto se je ob zadnjem snegu ponašala pri nas zima ki je zasula s snegom goriško nižino, ni pa pobelila soške in baške doline. Celo 1000 m visokemu predilskemu sedlu je ostalo prizaneseno. Prelaz je zaradi sneženih žametov strahovito poznan in je bil vsako zimo navadno več tednov zaiprt za vsak promet, dokler niso stotine delavcev prekidale sneženih skladov, letos ni bilo na njem skoraj nič snega — par prstov — in je bil ves čas prehoden. Rabeljsko jezero v njegovi soseščini je doseglo nižino kot le redko v stoletjih. Ker že par mesecev ni dežja, se je jezero tako stisnilo in izsušilo, da so se prikazale iz vode skale, na katerih so zapisane stare letnice, ko je bila gladina jezera tudi- tako nizka ko letos. DNEVNIK PALČKA 47 odrijančka «že zdavnaj 6em 6anjal o tem, kako me nc«i slon,« je dejal. • Ali bi govoril z menoj telefonično?« 6e je oglasil Pikec, pocenil k rilcu in ga držal kot telefonsko slušalko. • Halo! Ali je to centrala? Dajte mi zvezo z g06 podom Skočkom!« Dva druga palčka sta cukala slona za uhlja. Ne vem, kako bi se bilo to končalo, če ne bi bil zdajci zavpil Cukec: •Stojte! Brž pojdite s slona dol! Saj ta slon sploh ni Modrijančkov, ampak je ubežni 6lon iz zverinjaka. In ime mu je Bum, pa ne Traml« ( Franeasco Perrii 70 Neznani učenec Zgodovinski roman lz Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža Lovrenčič. Šli 60 torej dalje proti Betsajdi, kamor 60 prispeli, ko je že minila polnoč. Izza Hermona je v žila luna, ki je že pojemala, in razlila po jezeru svoj blesk. Obala je bila tu tako blizu, da 6e je slišalo neprestano jx>šumevanje vode, kakor črpanje in srkanje, ko se napaja čreda. Zdaj pa zdaj se je pognala kaka riba iz vode, se zalesketala in pljusknila 6pet v jezero. 2e 6e je videla Magdala in v tišini je bilo slišati žalostno petje vaških žena, ki so vstale, da bi mlele žito. Enakomerni ropot mlinskih kamnov in otožne žalostinke 60 samoto noči širile kakor v neskončnost in jo polnile z neizmerno tesnobo. Nenadno se je iz gozdne goščave, ki je tam zakrivala grič, oglasil oster žvižg. Abner 6e je takoj ustavil in dvignil 6ulico v zrak. Kakor na dogovorjeno znamenje je polovica njegovih planila pred Varilijinega konja in zastavila pot. Istočasno se je dvakrat zaslišal krik, ki je bil kakor bojni klic: »Eli... Eli!...« In že je od V6eh strani navalilo kakih petdeset mož, ki so obkolili karavano. «Eli... Eli!...« so [ponavljali, ko so prihajali iz gozda. Bili so vsi oboroženi 6 sulicami in palicami. •Gospodarica, kaj naj to pomeni?« je vprašal Kiparis in se približal gospodinji a že ga je zadela 6ulica v hrbet in ga treščila na tla. V istem trenutku je omahnil tudi Simon konju jxxl noge, zakaj nekdo ga je udaril s palico. Oboroženo spremstvo je tedaj v migu izginilo. Varilija je ostala z loeso 6ania 6redi drliali obsedencev, ki 60 6opihaIi kakor volčje ob plenu. loesa je medlela in klicala vse bogove svojega rodu. Tudi Varilija je bila V6a iz 6ebe, a 6e je le ojjogumila in vprašala jjo grško — grščina je bila tedaj mednarodni jezik — najbližje, kdo 60 in kaj hočejo. Nihče ni odgovoril. Dva, ki sta zgrabila loeso za roke, sta vprašala dozdevnega jx>veljnika, ki je prišel zadnji na konju iz gozda: »Ali naj vzamemo s seboj tudi to?« »Ne,« je odgovoril jx)veljnik, »umorita jo!« In v tem trenutku 6e je zgodilo. Eden teh dveh jo je zgrabil za lase in jo pred Varilijinimi očmi prebodel. loesa 6e je zgrudila z obupnim krikom. »Pojdimo,« je ukazal poveljnik, »ob teh krikih 60 se morali magdateki ribiči zbuditi.« Tedaj 6ta dva moža prijela Varilijinega konja za brzdo in ga priganjala in poganjala proti gozdu. Prestrašena žival je vsa drgetala in 6e spustila v dir po kameniti 6tezi v reber. Na me6tu, kjer je bila karavana napadena, so obležala na sredi ceste iztegnjena trupla treh sužnjev. Varilija je imela od razburjenja in 6trahu grlo tako 6uho, da ni mogla niti prav dihati. Nenadni bliskoviti napad, r>obeg oboroženega spremstva in zlasti jx>boj vseh njenih sužnjev — vse jo je tako prevzelo, da je onemela. Kdo naj bi bili ti ljudje in kam jo peljejo? Dvakrat, trikrat je poskusila, da bi vprašala, a glas ji je obtičal v grlu ob obrazih neznancev, ki so jo 6opihajoč obdajali in govorili v neumljivem jeziku. V trenutku je pomislila na vse možnosti, da bi si razložila nenadni rop. Najprej je mislila, da 60 jo ugrabili, ne da bi vedeli, kdo je. in menila, da je bila preobleka zanjo usodna. Nihče bi si je ne upal dotekniti, če bi vedel, da je rimska matrona. Pa so vendar umorili njeno sužnjo in ono oboroženo spremstvo — zdaj razume zakaj — je planilo, čim je bilo dano znamenje za napad, pred njenega konja, da bi preprečilo beg. In potem Baraba ki je izginil nekaj ur prej, in okoliščina, da spremstvo ni niti poskusilo, da bi 6e branilo, — vse to je tudi kazalo, da ie bil napad iz zasede pripravljen. Verjetno &o bili ti ljudje iz Eleazarjeve tolpe, o katerih ji je poročal Marko Adonij v svojih pismih, in so se hoteli maščevati nad njo in jo zgrabiti, preden bi prišla v Jeruzalem. Toda, ali 60 vedeli za skrivnost njene preobleke, ali so mislili, da so ujeli najljubšo sužnjo, prijateljico 6vojega sovražnika? Prvo domnevo je po njenem V6e izključevalo. Za njeno skrivnost ni vedel nihče razen Marka Adonija, Klavdije, Prokule in Simona. Izmed teh treh je gotovo nihče ni izdal, zlasti ne tej tolpi. Ne, hoteli so 6e je polastili, da bi jo imeli v rokah kot talca in bi mogli jootem jx>gajati se z Markom Adonijcm. In kaj naj zdaj napravi? Ali naj se razodene in pove, kdo je, in tako doseže, da jo takoj izpustijo? AH naj ostane nepoznana in pričakuje v obleki svoje 6užnje, kaj vse ji prinese usoda? Toda če bi 6e razodela. bi njeno priznanje težko da ostalo 6amo v krogu teh roparjev. Razneslo bi se in, ko bi bila skrivnost izdana, bi bil njen fjoložaj in Marka Adonija nevzdržljiv. Misel o poti v neznano ji je v primeri z drugo, kaj bi z njo napravili divjaki, če bi mislili, da je 6užnja, vzbudila tak strah, da 6e je odločila, 6e razodeti. Umor uboge Ioese in dobrega Kiparisa pred njenimi očmi je zapustil v njej neznansko tesnobo in grozo, blazen 6lrah, ne toliko pred smrtjo, temveč da bi z njo kruto ravnali in jo mučili kot kako kupljenko. Ne, ostati nejpoznana ne bo mogla in bi ji tudi ne koristilo Z rimskim imenom bo v teh ljudeh vzbudila strah, dojiovedala jim bo, da itnajo v rokah eno najodličnejših rimskih žen in da je torej zanje koristno, ako ji ne prizadenejo nič takega, kar bi jim nakopalo grozovito kazen. Bolje da je, ako bi se zmenili glede njene osvoboditve in bi si pridobili njeno milost s spoštljivostjo m uslužnostjo. Prepričana, da se bo vse tako zgodilo, če pove, kdo je, se je nekoliko opomogla. Njen močni in pogumni znača| je premagal silo čustva. Odločila 6e je, da bo govorila. Medtem ko 6e je vzpenjala v bledem svitu mesečine med poraslimi pečinami, je nenadno zadržala konja, se obrnila k dozdevnemu jx>veljniku, ki je jezdil spredaj, in rekla: »Ustavi 6e in jx>vej mi ki vodiš te ljudi, kdo 6i in kako da 6te se drznili zgrabiti me?« Njen odločni in skoraj ukazujoči glas je vzbudil med roparji vesel krohot Poveljnik se je tudi ustavil in 6e obrnil: «Kar za menoj,« je rekel mrzlo, »nimamo časa, da bi spoloma f>oslušali razne pogovore«! »Toda ali veš. kdo sem. da si mi upaš tako odgovarjati?« je rezko odvrnila Varilija. »Ce ti povem, te bo strah tega. kar si storil mojim služabnikom in meni.« »Dobro, dobro,« je odgovoril ropar posmehljivo, »torej me ne straši med jx>tjo Ko boš pred mojim fjoglavarjem, poveš lahko vse, kar boš hotela, in videla boš, da se ne bo nihče prestrašil ob tvojih besedah. Sinovi Judovi se ne bojijo drugega razen Najvišjega.« Nekoliko jx>nižana, a drhteča od srda in zaničevanja, je Varilija živčno nate£rn;la vajeti in pognala konja. Kamenita 6teza se je vzpenjala med mlečnobelimi pečinami, ki so bile gole in le tu in tam porasle e kako skupino dreves in bodečim grmičjem ter so jih ločili globoki prepadi, iz katerih je glasno odmeval konjski topot. Sicer je bil vseokoli najtišji mir in šele proti jutru je bilo tu in tam slišati bevskanje lisic, ki so plesale v medli mesečini. " .-■nr^au*. f -^.a^am Sv. Matija je led razbil Ljubljana, 24 februarja. Sv. Matija je danes res pošteno začel razbijati led. Vse se naglo taja. Včeraj je bila huda in nevarna poledica, ko so skoraj ves dan padale zle-denele deževne kaplje ali kakor pravijo >babje pšeno<. Čez noč pa je zavel močan jug, ki je povzročil, da se je začel sneg naglo topiti in 60 je po cestah in ulicah pojavila neprijetna in silna brozga, ki znatno ovira vozovni in drugi promet, kajti ceste sedaj niso dobre za sani, pa tudi vozovi se s težavo prerivajo naprej. Naglo tajanje snega prinaša s seboj nevarnost večjih povodnji. Zemlja za enkrat še lahko vsrkava vodne množine, toda je že nevarnost, da se bodo začele valiti vode po hudournikih s hribov in gora v nižave, tako da se bodo razlile po ravninah. Nekoliko se že pozna, da so vode za nekaj centimetrov višje od preteklega tedna, ko so v januarskem in februarskem mrazu dosegle najnižje stanje po raznih strugah. Davi so na univerzi zaznamenovali najnižjo jutranjo temperaturo —0.2 C, čez nekaj ur pa je toplomer že prekoračil mejo na ničli in dosegel + 3 C. Včeraj je znašala najvišja dnevna temperatura + 1.8 C. V Trnovem so davi zaznamenovali prav 0.0 C ob zgodnjih jutranjih urah, včeraj popoldne pa + 2.4 C. Trnovska vremenska opazovalnica je sporočila, da je tam bila davi snežna plast še 43 cm visoka, ko je bila še nedavno dosežena višina 72 nn. V zadnjih 24 urah je meteorološki zavod zaznamenoval 15.8 mm padavin. — Barometer je danes izredno nizek. Zaznamenuje prav rekordno nizko stanje, namreč 741.7 min, ko je bilo včeraj 758.2, torej padec za 16.5 111111. Zjutraj je v mestu in okolici vladala visoka in gosta megla, iz katere je jx>časi rosilo. Jug je tudi po deželi močno stisnil sneg, lako poročajo iz Kočevja, da je tam snežna plast še do 1 111 visoka, jk> drugih krajih se je v zadnjih 24 urah sneg znižal za 15 do 25 0111. Ceste še sedaj niso dobre za avtobusni promet. bilo blaga preveč in bi se zelenjadarji bali izgube, bi zelenjavo brez dvoma radi pripeljali na trg, da se obvarujejo škode. Sezona je pa že zelo pozna za jeseni pridelano zelenjavo ter smo si tudi prejšnja leta meseca februarja in marca pomagali z uvoženo zelenjavo. Domačim zelenjadarjem hi delali krivico, če bi jim očitali, da zelenjavo prikrivajo ter jo hranijo samo za izbrance. Zalo pa moramo poslušati tudi mnenje zelenjadarjev. Zaradi slabe jeseni in še slabše zime, ko so vsi vrtovi globoko zamrzli že tedaj, ko še ni ležal sneg, sta brez snežne odeje pozebla motovileč in špinača. Čeprav je pozneje sneg pokril grede, vendar bo tej zelenjavi šele pomlad spet dala novo rast. Tako torej naši zelenjadarji nimajo več mo-tovilca in špinače ter ju ne morejo pripeljati na trg, čeprav bi bila cena še tako zvišana. Upoštevati pa tudi moramo, da v teh razmerah porabimo znatno več zelenjave kot v mirnih časih, ker je na mizi pač znatno manj spremembe. Pomisliti moramo tudi, da se je število prebivalstva v našem mestu precej zvišalo, a zelenjave smo pridelali manj ko druga leta. Radi smo zelenjadarjem tudi očitali, da Izbi rajo gospodinje ter jim hranijo zelenjavo, druge gospodinje je pa ne dobe pri njih. Vsak trgovec pač mora postreči svojega stalnega odjemalca, zato pa tega ne smemo zameriti zelenjadarjem. Ne smemo se tudi čuditi, če po Krakovem in Trnovem vidimo pogoste obiske gospodinj iz mesta, saj imamo takih obiskov po deželi toliko, da jih komaj prepeljejo vlaki. Stvar je namreč taka, da bo zelenjava v kratkem pošla, saj vendar že čakamo novo povrtnino. Naši zelenjadarji se pridno pripravljajo na pomlad, da nam bodo čimprej postregli z nežno zgodnjo zelenjavo. Kleti in druge shrambe za zelenjavo so že skoraj prazne, zato pa ne moremo več Čakati na jeseni pridelano zelenjavo, pač bomo pa potrpeli do toplih dni, da nam naši zelenjadarji spet pripeljejo novo zelenjavo na trg. CORA INFIUINZA.' *ORAVI HRIPO. NE-NEVRAIGIE, REUMATISMI VRAIGIJE. REVMATIZEM 10MBAGGINE e ropida- TRGANJE V LEDJIH in naglo mente ne calmo i dolori pomiri bolečin* »sen ieh boieznL lab. O. MANZONI * C. • Milana • rta Vala.S Zelenjava je jela pohajati Kakor druga leta tudi letos niso zelenjadarji ob najhujšem mrazu vozili zelenjave na živilski trg, saj tudi zelenjava naglo zmrzne, poleg tega pa v ietošnjem hudem mrazu nikdo ni mogel obstati na trgu. In kakor prejšnja leta so tudi letos v najhujši zimi nekatere gospodinje same hodile v Krakovo in Trnovo k svojim stalnim dobaviteljem po najpotrebnejšo povrtnino. Ko je pa mraz ponehal, je bilo vedno manj zelenjave na trgu in mestno poglavarstvo je moralo zelenjadar-je vabiti na trg, da bi bilo čim največ gospodinjstev preskrbljenih s povrtnino. Trdno smo prepričani, da bi zelenjadarji gotovo radi pripeljali svoje pridelke na trg, če bi jih imeli toliko kot so jih imeli nekatera druga leta še o tem času. Na drugi strani pa tudi tržno nadzorstvo nikdar ni nameravalo, da bi zelenjadarje sililo na trg, če svoje blago lahko oddajo kar doma. Če bi iz Srbije Poroka v Belgradu. V Belgradu sta se poročila tesarski in mizarski mojster Janez Mustar in kuharica Marija Škorjanc. Mladi par je poročil nevestin brat Jože Škorjanc, kaplon v Smederevu. Na novi življenjski poti želimo obema mnogo sreče in božjega blagoslova. Preskrba delavstva s hrano v Boru. Delavstvo in ostali privatni nameščenci v borskem rudniku so si ustanovili lastno menzo, v kateri vsi dobivajo hrano za 550 dinarjev. Spominska slovesnost za umrlim srbskim časnikarjem. Dne 21. t. m. je bila v Belgradu na ta-mošnjem pokopališču spominska slovesnost za umrlim zunanjepolitičnim urednikom belgrajskega dnevnika »Obnova« Miodragom Svetovskim. Slovesnost je bila ob polletnici njegove smrti. Belgrajska policija dobila zastavo. Nanovo organizirana belgrajska policija je dobila prejšnji teden od Nediča zastavo. Pri tej slovesnosti je bil navzoč srbski notranji minister Ačimovič ter mestni župan in upravnik policije Jovanovič, kakor tudi vsi ostali člani srbske vlade. Pločevinast štedilnik dva okna ter pečico prodam »za 200 Ur. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 1350. <1 I a »Biondo« pomaranče v košarah po ca 17 kg napn-daj na Ja-nežtčevl cesti 61. IS po 4.70 lir za kg. Kličite telefon St. 87-14. Damski krzneni plašč Ftillen — skoraj nov, naprodaj. — Krojačnlca na Sv. Petra nasipu št. 29. Filatelisti pozor! Najugodneje kupite ln vnovčlte znamke vseh kontinentov do poslednjih okupictjsklh znamk v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva t. in-ii i i Motocikelj rabljen — v najboljšem stanju, kupimo. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »P/Pomlad« št. 1356. (k LJUBLJANSKI amiuF^^injaji Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15. ob ne-Jeltah In praznikih ob 10.30.14.30.16.30. 'p 1P.30 Dogodivščine malega dečka v oretekli svetovni vojni po romanu Salvatoria Gotte MALI PLANINEC E. Sannangelo, M. Ferrari. M. Artese itd. M\TIC» TFI,. i>?.« Nesmrtno delo Viktoi Hugo leve drame ki jo ie uglasbil slavni G. Verdi v opero RIGOLETTO Michel Simon. Paola Barbara, Rosano Brazzi kinu inion . rfi.. 27-21 Nupete ko\vooiske pustolovščine Nevarna vožnja Eden proti vsem Jack llolt • Ken Maynard od 25. II. dalje KINO SLOGA . TEL. 27-30 Prodamo vež prašičev Ogled od 28. febr. dalje vsak dan od 9—12 tn od 14—18 v Marljanlšču na Poljanski cesti. — Cena ugodna. (j Berite \Slovenca in oglašujte v njem! Danes nam je umrl naš dobri in skrbni soprog in oče Franjo Glažar višji nadzornik proge v pokoju Njegovo truplo bomo prenesli v sredo, 25. t. m., ob šestnajstih, iz stanovanja na železniški postaji, na tukajšnje pokopališče. V Dolenjem Logatcu, 23. febr. 1942 Žalujoča družina: soproga Iva in otroci Miran, Danilo in Igor Rabljen krojaški stroj kupim alt vzamem v najem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Stroj« št. 1362. (k Kože domačih zajcev veverlo, lisic, dihurjev, kun, vider lr domačih mačk kupuje t. ROT, krznarstvo — Ljubljana, Mestni trg 5. k Vse vrste antikvaričnih knjig od najstarejših do najnovejših kupuje knjigarna Janez Dolžan v Ljubljani, Stritarjeva 6. Telefon 44-24. Steklenice šampanjske, butelje, bor-do ln chiantl kupi vsako množino, plača najbolje ln pošlje ponje na dom M. Cesar, Gasilska ulica 3, telefon št. 23-69. k Krojaške odpadke volnene tn bombažne ple-tllske ter Šiviljske odrezke, kakor vse tekstilne odpadke kupuje Gerk-man. Hrenova ul. 8. k 25 Oporoka osmih bojevnikov Bazil zamrmra nekaj, česar Ilammond ni razumel, ter poslej pazi zgolj na cesto pred seboj ter na voz, ki po njej drči. Več ur prijatelja ne črhneta niti besedice. Ko pa slednjič Bazil svoj voz ustavi pred gostilno, kjer jima postrežejo^ z dobrim obedom, se Hammondu jezik kar razveže. »Kaj pa prav za prav ti sodiš o vsem tem?« načne jx>govor Hammond. »Te ure, kar sva se vozila, sem vse mogoče ugibal. In vse te moje kombinacije bi mogle biti približno enako prave, čeprav mi bodisi pri eni ali pa pri drugi še vedno manjka kak člen. Rad bi že imel eno samo teorijo, tisto pa seveda tako, ki bi držala.« »Ena reč mi ne gre v glavo,« poprime Bazil. »Le čemu se je morilec tolikanj trudil, da je svojo žrtev nosil po stopnicah, da je mrliča potem vrgel skozi preduh v globočino?« »Da bi prikril, kdaj je hudodelstvo storil. Da bodo umor prej ali slej odkrili, je mož kajpada vedel. Upal pa je, da bo dotlej že dosti vode preteklo po Temzi, nakar bi niti približno ne bilo več mogoče vedeti, kdaj se je to zgodilo. Saj vidiš, da si zdravnik že zdaj ne upa več povedati kakor le: šest do osem dni. Kaj bi še bilo, ko bi bili truplo odkrili na primer čez mesec dni ali še več! Morilec se je torej bal, da ga ne bi osumili, zato je vse storil, da bi bilo dan umora težje dognati. To pa mi spet kaže, da je med obema umoroma vendarle nekaka zveza. Kak drug nidrilec bi bil truplo kar tam pustil, sam bi se pa naglo pobral, ko je našel, kar je iskal.« »Meniš torej, da je kaj določenega iskal?« »Kajpak da je iskali Iskal je Thompsonove osebne listine in jih je tudi našel! Celo sliko, ki Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii je visela nad Thompsonovo posteljo, je odstranil, ker bi bila mogla o umorjenem marsikaj pričati.« »Čemu neki bi morilcu moglo toliko biti do tega, da bi Thonipsonova identiteta ne bila do-gnana? Tega res ne razumem.« Hammond zamišljen ogleduje ogorek svoje cigarete. »Na tvoje vprašanje ni lahko odgovoriti, Bazil,« končno spregovori. »Imam misel — morda je nespametna — morda pa tudi ni... Kaj deš, Bazil, ko bi umorjeni bil Leslie Cambell?« »Kaj?« »Da, da prijatelj! Si že prav slišal. Leslie Cambell sem dejal, tisti mož, ki je, že pred devetnajstimi leti nenadno izginil. Njega mislim. Marsikaj govori za to mojo domnevo. Pa le nikar ne misli, da mi je kako navdihnenje dalo to misel! Tisto ne. Pač pa le malo pomisli, kaj je Bartlett pripovedoval o Thompsonu!« »Prav res ne vem. — Tisto meniš, da sta se z vojvodom malo sporekla?« »Ne, tisto ne. Morebiti bi nama drobci njunega pogovora, ki ga je Bartlett za vrati ujel, tudi utegnili pokazati isto smer — vendar pa mislim najprej na Thompsonove polletne obiske pri vojvodu. Kakor je Bartlett pripovedoval, je Cambell vedno prihajaj 10. junija ter potem sam odhajal. Drugič v letu pa je vedno prihajal 10. novembra, nakar se je vojvoda drugi dan vsekdar z njim odpeljal v London.« »Aha — In 11. november je ... dan premirja!« »Dobro si povedal, Bazil! Zdaj se ti jasni? Recimo, da sta vojvoda in njegov oskrbnik bila stara sobojevnika — ali ne bi bilo razumljivo, ko bi tak dan skupaj preživela in se skupaj udeleževala slavnosti ob grobu neznanega vojaka?« | »Prav res, to se vsekakor verjetno sliši. Am-I pak čemu se je potem Cambell tako izogibal dru-' gih svojih sobojevnikov?« »Na to vprašanje pa Ti moram ostati odgovor dolžan. Saj moja domneva morda ne drži — morda je Cambell še zdaj čil in zdrav.« »Gromska strela! Imam dobro misel!« »Kar povej jo!« »Saj si slišal natakarja, ki je pripovedoval, da je Thompson cele ure stal na grajskem stolpu ter strmel tja proti Dartmooru!« »Slišal sem — kaj naj bi to pomenilo?« »Tam je Thompson nekdaj bil zaprti Zato je strmel tja. — Ali mar Ti ne misliš' tako?« XVI. Ozračje v salonu je polno elektrike. Zravnana kakor kak grenadir sedi lady Finsbury na robu svojega stola ter s svojimi pogledi kar pre-bada gospoda Kennedyja in gospoda Crevva. »Vse to se mi zdi vsega obžalovanja vredno, gospod inšpektor,« z vsem jioudarkom naglaša. »V tem sva povsem enih in istih misli, my-lady,< suho odgovarja inšpektor. »Napačno me razumete gospod — prav gotovo nalašč napačno. Obžalovanja, največjega obžalovanja vredno je, da se preiskave v tej hiši izvršujejo ob tolikšnem pomanjkanju takta.« Odvetnik hoče nekaj reči. »Ne, gospod Crew — bodite tako dobri in molčite, -kadar jaz govorim. Vem, kaj hočete povedati. Inšpektor mora preiskovati, kaj ne? S kakšno pravico pa, če smem vprašati?« »S pravico, ki jo nalaga postava, mylady,« suho odvrne odvetnik. »S pravico, ki jo nalaga postava? — PahI — Se Vam pač vidi, da ste odvetnik, gospod Crew. Ali smem vprašati, kdo je gospodar v tej hiši?« »Vaš sin, mylady, lord Roy Finsbury — po oporoki, ki je pred nekaj urami bila odprta,« odgovori odvetnik ter se ironično prikloni. »Izvrstno, gospod Crew! In moj sin ne mara nikakega vmešavanja v našo družinsko zadevo.« Kennedy vzroji: »Družinska zadeva! — Ali mar ta umor imenujete družinsko zadevo, my-lady?« »Kolikor vem, je bil umorjen moj svak, ne pa Vaš — torej je to naša družinska zadeva.« Inšpektor se sesede na stol ter si z robcem briše vročo glavo. »Prav — pa naj bo — imenujmo torej to družinsko zadevo ...« »Ne! — Jaz ga imenujem družinsko zadevo!« »Pa ga Vi imenujte družinsko zadevo! Ta je pa dobra! Ali smem vprašati, mar hočete tudi umor Vi razjasniti, mylady?« »Morda bi- se meni to mnogo laglje posrečilo, ko Vam, gospod — ker pa ste za take reči z visoko plačo in s pravico do dosmrtne, pokojnine od države nagrajeni, bo ostala pač Vaša naloga — ne pa moja!« In presunljivo ga gleda skozi svojo lorgnetto. »Sveta nebesa!« zastoče inšpektor. »Saj to nalogo pravkar skušam rešiti!« »Da, da, — poskušate res. Več od poskusov pa ne dosežete!« Tedaj pa Kennedy kakor nor plane k svoji zopernici: »Zdaj Vam pa nekaj povem, mylady — in to je moja zadnja beseda. Odslej naprej ne trpim niti najmanjšega vmešavanja več v svojo preiskavo. Ali ste me razumeli? Ko bo vse končano, se lahko mirno priložite zoper me — zdaj pa od Vas ne maram slišati niti besedice več — in če se mi bo zazdelo potrebno zaslišati tudi Vašega srčka — sina — ga pa bom!« »Srčka! Lord Finsbury! Vojvoda Standlordskil Srček!« »Vdjvoda gor, vojvoda dol, to rneni nič mar ...zdaj gre za umor! In če je Vaš sin desetkrat vojvoda — moje preiskave to nič ne brigale Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčlč