PROLETAREC JE I) E I. A V S K I LIST ZA MISLECE C IT ATELJE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
LETO—VOL. XI*
ST.—NO. 1959.
£ater«4 m
(Uu MllM. Dtc. «. INI. •« tb.
ua*»r tb« Act oi Cm|<*m oI March S. U».
p*»* «lfk« ChKM., IM .
CHICAGO, 23, ILL., 28. MARCA (Mafch 28), 1945.
Published Week)y at 2S01 8. Lawndale Av«.

KADAR SE VOJAK RESI IZ UJETNIŠTVA in dobi potem priloš itost priti k svoji druiini, je to sanj nedvomno največji užitek. Eden izmed njih. ki fa je doživel, je Lt. James F. Schildt is New Vorku. Bii je ujetnik v Nemčiji, a ruska armada (a je osvobodila saeno s drugimi, zii pa mu mogla pomagati, da bi takoj odpotoval. Pa se je vozil kot je it nanesla priložnost v Moskvo, od tam so ga poslali v Odeso in s nje pa je šel na ameriško ladjo, ki ga je pripeljala k družini v New Vork.
Volitve v Finski bile zmaga za mir in demokracijo
BARON MANNERHEIM DOIGRAL. VAINO TANNER NAPRAVI! SOCIAL-PEMOKRATSKI STRANKI MNOGO ŠKODE. - POLITIKA SOVRAŠTVA DO RUSIJE BILA PORAŽENA, A NE POKONČANA
Finska je bila v tej vojni prva dežela v Evropi, ki je imela volitve poslancev v svoj državni zbor Poročevalci ameriškega časopisja pravijo, da so bile svobodne, in da so sc vršile po demokratičnih pravilih.
Vlada v Moskvi za prijateljske odnošaje s Finsko
Volitve na Finskem so bile značilne zato, ker je to poražena dežela in ji je mir Moskva narekovala. To bi lahko pomenilo povečanje sovraštva do Rusije, toda finsko ljudstvo se je v teh volitvah sprijaznilo z resnico, da se mali deželi ne izplača živeti v sovraštvu z veliko, mogočno sosedo.
Finci imajo veliko vzroka mr-zeti Rusijo, toda pri tem so pozabili, da tisto, kar oni sovražijo, je bila carska Rusija, dočim jim je Sovjetska unija dala neodvisnost. Toda ko se je Finska v tem procesu spremenila kmalu po prejšnji vojni v reakcionarno državo in so finski fašisti pospravili s komunisti z bojem na nož, v katerem je bilo poklanih tudi veliko socialistov, so v Moskvi zaključili, da s to deželo nekega dne obračunajo
Finska slovi za demokratično deželo
Ko je končno ruska armada res udarila vanjo, je imela Finska na svoji strani simpatije vsega demokratičnega sveta. A izkazalo se je, da je imela vlada v Moskvi vzrok za svoj nastop proti nji, ker ji je ogražal^ Leningrad in njeno , obrežje
Finska je v primeri s Sovjetsko unijo siccr zelo majhna dežela,, a leži na takem kraju, ki je za Rusijo izredno strategičen. Rusija pod carji je to po svoje ra- | zumela in si Finsko podjarmila. A Finci, ki so svobodoljuben narod in zelo kulturen ob enem. so si znali celo pod carji izvoje-vati več svobode kot pa so jo
Rusi imeli.
*
Ko je carizem padel, so s? i Finci oklicali za neodvisno državo in Lenin jim jo je priznal. Ruski revolucionarji vseh levičarskih struj so simpatizirali in sodelovali v borbi proti cariz-mu. A po proglašenju neodvis-1 nosti Finske se je dogodilo, da ie zašla v sovraštvo še veliko bolj proti "komunizmu" kot pa je bila kdaj proti carski vladi.
Zmagovalec, ki mora popustiti
Finska reakcija je bila v takratni borbi zmagovalka. Nji na čelu je bil baron Manner-heim, ki jc maršal finske armade. Ko je bila Rusija še pod carji, je bil ta aristokrat častnik v carski armadi. Vzgojen reakcionarno, se je zbal boljšcvi-*ke revolucije toliko, da je bil
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Ljudstva v kolonijah ostanejo tudi po tej vojni v podjarmljenju in izkoriščanju
Na medzavezniški konferenci, ki se prične 25. aprila v San Franeiseo, da ustanovi novo društvo narodov, se bodo vprašanju podjarmljenih, zatiranih ljudstev v kolonijah ognili. Nekateri liberalno orientirani državniki iz malih detel, ki so brez kolonij, bi radi, da se reši predvsem problem teh najbolj brezpravnih ljudstev na svetu, a jim je svetovano, da ako to store, bo konferenca razbita še predno se prične.
Ko je vojna sreča za Anglijo najslabše izgledala, je Churchill svetu še vseeno poudaril svoj temeljni cilj—da on ni postal predsednik vlade njegovega veličanstva zato, da bi kumoval razkroju imperija Velike Britanije. Kar Anglija ima, to si bo obdržala, je rekel. In angleški imperij drži v brezpravnosti širom sveta več sto milijonov ljudi.
Nedavno je de Gaulle izjavil, da trancija ne bo dala stran niti enega kosa svojih kolonij, torej niti Zed. državam in Angliji ne, kaj šele, da bi dala svobodo podjarmljenim ljudstvom! Nizozemska hoče obdržati vse, kar je imela. Anglija se nadeja svoje kolonijalne posesti povečati, npr. na račun Italije. Zed. države si bodo pridobile posebno na Pacifiku novih posesti na račun tistih, ki jih je imela Japonska.
Mala Nizozemska, ki meri le 12,500 kv. milj, ima po svetu, največ na Pacifiku, nad milijon kv. milj kolonij, ki so bogate na svoji rodovitni zemlji, kavčuku in rudah, a ljudstvo v njih živi v ignoranci in bedi. Ako bo ta ljudsta in njihna bogastva Nizozemska dobila nazaj v izkoriščanje, se bo to zgodilo le s pomočjo zavezniške zmage nad Japonsko, v kateri one prispevajo vse, in Nizozemska skoro nič.
Če Francija dobi nazaj Indo-Kitajsko, in Anglija kar je izgubila v Aziji, in potem pa še nekaj japonskih in italijanskih v nameček, bo to pomenilo, da se bo svet zatekel nazaj v imperializem in v pripravljanje na novo vojno. Waltei Lippmann pravi, da če jo hočemo odložiti, namesto pospešiti, pu-stimo imperialistom zavezniških dežel prosto pot; kolonije, ki jih imajo, naj v San Franciscu ne pridejo na dnevni red. Vse to priča, da miru na svetu ne bo drugače kot kadar se imperializem in kapitala zem nadomestita z mednarodno socialistično ekonomsko uredbo.
Za relif je bilo lani nabranega nad 57 milijonov dolarjev
Zvezna vlada vzdržuje nad kolektami za relif v pomoč tujim deželam popolno kontrolo, ki jo vodi poseben urad, označen s President s War Relief Control Board. Sporoča, da so lani razne relifne akcije zbrale nad $57,000,000, od česar je ostalo pri nekaterih skoro polovico in več tukaj za upravne in agitacijske stroške, drugo pa je šlo v pomoč tistim, za katere sc ie kolekta vršila.
Vseeno, kolekta jc znašala 15 odstotkov več v namen pomožnih akcij, kot pa leto prej.
Na prvem mestu je ruski relif, ki je najboljše organiziran. Izjned jugoslovanskih pomožnih akcij prednjači United Yu-ogslav Relief Fund, ki je prejel lani samo .£ prispevkov v Com-munity and War Chest nad $700.000. Ta ustanova, ki je bila, in je morda še, pod Fotiče-viin vplivom, pomaga v glavnem jugoslovanskim vojnim u-jetnikom v Nemčiji, beguncem v Egiptu, v Švici in tudi v Ljubljano je lani s posredovanjem mednarodnega Rdečega križa poslala mnogo zdravil in zdravniških instrumentov.
Sedanja glavna kampanja za jugoslovanski relif vodi WRF-ASSD.
Predsednikov (vladni) relifni urad želi, da bi se relifne akcije združile, namestQ^ kljubovale druga drugi, posebno, ker
Kdo bo preskrbel delavcem delo, ko bo konec vojne?
AMERIŠKA LEGIJA ZAHTEVA, DA SE PO VOJNI DA PRVO PRILOŽNOST ZAPOSLITVE VOJNIM VETERANEOM. - CIO DELUJE ZA ZAPOSLITEV VSEH DELAVCEV, ENAKO TUDI AFL - A KAKO?
Nekje blizu Chicaga je mo-|na moč bo silno padla, kajti ako
derno tovarniško poslopje, ki je stalo par milijonov dolarjev. V njemu je delalo več ko dva tisoč delavcev. Sedaj je na tistih fabrikah napis, da so naprodaj, ali v najem.
Takih napisov je čezdaije več po vsi Ameriki in ko bo vojne konec, jih bo nešteto, kajti vlada jih je v interesu vojne industrije dala zgraditi za milijarde dolarjev.
Brezposelnost neizogibna
Vzlic sedanji zahtevi za draf-tanje delavcev vsakdo ve, da ko vojna mine. bodo mnogi dimniki ugasnili in na milijone delavcev bo ob delo.
Potem, ako bo vlada znala gospodarstvo voditi in jo bo kongres podpiral, se bo začelo s preurejanjem industrije iz vojne produkcije v izdelovanje potrebščin za civilno uporabo.
Ampak ob enem tudi za privatni profit. Sedaj, ko vse vlada plačuje, je kompanijam vseeno, koliko delavcev imajo najetih — saj stroške plačajo vojni bondi! Račune lahko pregle-
Lri	L^T:: d.jo vi.dni nadzorniki, ki ne
ga dolarja za relif ostane več za
morejo reči, da kompanija ni-
upravne in Prop«E«ndnc stro- ^	toliko stroikov, ker
ln ,e osUn<'- » ^ jiS res ima. A po vojni te vla-
dne zaslombe ne bo več in začel
Relifni odbor ZOJSA nabral v pomoč Jugoslaviji že nad $400,000
Lanskega 22. sept. je bil v: na dolarjev, a iz tega računa, ki Pittsburghu ustanovljen odbor smo ga prejeli sedaj, ni razvi-pod imenom War Relief Fund dno, da so bile zaobljube tudi of Americans of South-Slavic: že izvršene. Pričakuje se, da bo-Descent, ki je do konca febru- do skupine in posamezniki, ki arja nabral v pomoč Jugoslaviji so vsote obljubili, svojo obvez-
$403,762.73.
Velik del te vsote so prispe-
nost izvršile v teh tednih. Medtem je tudi nova jugo-
vali Slovenci, med njimi slo- slovanska vlada v Beogradu venska pomožna organizacija sklenila dogovor z UNRRA, ki JPO-SS $25,000, največ med jc zavezniška relifna organiza-
tjt za relif, pri čemur^ so upravni stroški.
Sovjetska unija bo s
časoma priznana od vseh
Se v pričetku tega leta je bilo okrog dvajset dežel na svetu, ki s Sovjetsko unijo bodisi niso hotele imeti diplomatičnih stikov, ali pa ona ne z njimi.
Večinoma so med njimi take, ki so imele odnošaje s Hitlerjem in Mussolinijem, ne pa z USSR. Sedaj, ko Hitler izgublja in Mussolini pa je že zato-njen, čeprav še na fronti, se polagoma približujejo resnici, da jc dobro, če ne ignorirajo tako velike dežele, čeprav je bila "proti veri" (kar je bilo pravilno*, in četudi je zavrgla ekonomski red, v katerem so na eni strani paraziti, ki vladajo, in na drugi taki, ki delajo za borni vsakdanji kruh.
se bo konkurenčni boj. Nakup-
povprečen delavec sedaj zasluži recimo $40 na teden, po vojni pa bo povprečen delavec na primer dobil le $25 na teden, bo to vrglo vso domačo trgovsko strukturo s tira in treba bo spet — šele ko bo ljudstvo v bedi, zateči se k WPA in k drugim takim ustanovam, namesto da bi nadaljevali s "prosperiteto", kakršno je vlada—sedanja vlada—zmožna ustvariti edino v vojni.
Veterani bodo najbolj upoštevani
Vlada se boji brezposelnosti, boji se jo kongres, boji se je AFL in CIO, najbolj pa delavci. Okusili so jo in vedo, da je v zadnji depresiji pomenila uničenje neštetih družin, pa tudi mnogi farmarji so prišli ob vse.
Ker kujemo načrte, kako rešiti svet, se nekaj ljudi v kongresu, v vladi in v unijah u-kvarja tudi z nasveti, kako obdržati 60 milijonov ameriških delavcev v zaposljenosti tudi ko bo konec vojne.
A načrta nima nihče, ker vsi, ki v teh prizadevanjih kaj štejejo, so za "free enterprise". Ta sistem pa deluje le za profite, ne za delavoev-blagor.
Pa se je k temu koncem mi-'Nadaljevanje na 5. strani.)
VVAUKEGAN, ILL.
Dramski odsek kluba št. f JSZ vprizori pod pokroviteljstvom waukeganskc relifne ak cijc za Jugoslavijo dramo "No rec" v nedeljo I. aprila v SND Pričetek sporeda ob 2. Petje, govori. Vstopnina $1.
Ves prebitek v pomoč bed nim v Jugoslaviji.
Slovenci pa je nabral SANS.
V omenjeni vsoti WRFASSD so všteti le prispevki v gotovini. A nabralo se je tudi veliko blaga, obleke in živil, kar vse jc bilo poslano v skladišče v Nov York in od tam v dalmatinska pristanišča.
Nedavno se je vršil v Nevv Yorkuwtudi banket Ameriškega odbora za jugoslovanski relif. na katerem je bilo v ta namen obljubljenega okrog pol milijo-
cija. Glavno besedo v nji ima ameriška vlada, ker tudi največ prispeva. Potrebščine v Jugoslavijo bo začela pošiljati 15. aprila, oziroma jih bo začela tedaj deliti, kajti par njenih ladij naloženih z živili, jc že v Splitu.
Delitev bodo vršili pooblaščenci nove jugoslovanske vlade, pod nadzorstvom uradnikov UNRRA Pomoč je sedaj mogočo poslati le v osvobojene kraje Jugoslavije, toda le v tiste, s ka-
terimi so prometne vezi že dovolj popravljene. Kajti skoro vsi mostovi v Jugoslaviji so bili porušeni in železnice ter ccstc pa toliko poškodovane, da bo vzelo šc dolgo, predno bo promet mogoče obnoviti kakor jc bil v normalnih časih.
Južni Srbiji in Macedoniji veliko pomaga Bolgarija, ki ,jc pod svojo novo vlado Jugoslaviji Jako prijateljska
Boj za "draftanje" delavcev končan s sporazumom
Po lanskih predsedniških volitvah jc Roosevelt izjavil, da kar ta dežela za svojo čim prejšnjo zmago posebno potrebuje, e postavo, s katero bo lahko i petdese# do šeštdeset milijo-li dclavci razpolagala tako, ka-ior z vojaki. Kamor ti je uka-ano, tam greš, hočeš nočeš.
Kongresu je takrat sporočil —na veliko razočaranje tistih .oditeljev unij CIO in _AFL, <1 so storili v volilni kampa-iji zan| vse, kar so zmogli, da |e takozvani labor draft skrajno nujen.
AFL ne soglaša, ne CIO, ra-cen kar je komunistov v njemu. Najbolj ognjevito piše
proti prisilnemu upoštevanju delavcev tednik železničarskih bratovščin "Labor" v VVashingtonu, ki je tudi najbolj razširjen in najbolj upoštevan delavski list v tej deželi/
Vse preiskave doslej so dokazale, da privatne kompanije. ki žanjejo vojna naročila, mislijo samo na profite. Založile so sc s delavci, ki jih siccr ne potrebujejo toliko, a vlada plačuje račun in potem Še določene odstotke takoivane provizije po vrhu, a vladni "inšpektorji" pa se puste rajše gostiti kot da bi nadzirali.
Rooseveltovo zahtevo za "draftanje" delavcev je po-
slanska zbornica sicer sprejela, a s^iat, ki je v nekaterih rečeh W»lj liberalen, je ni hotel odobriti v originalni obliki. Minuli teden pa je senatni In kongresni odsek vendarle skrpucal nekaj skupaj, kar ni zmaga za nikogar, razen madež na delavstvo.
Kajti od skupnega kongresnega odseka sprejeti načrt šc vedno pomeni, "delaj, pojdi v vojno, ali pa v ječo". Ako hi to zadelo parazite, ki žanjejo milijone, ne da bi delali zanje, bi bilo pošteno. Ni pa sedaj, ko samb na delavce gledajo, kakor zmerom. Po sprejetem sporazumu bodo delavci "zamrznjeni" kjer so. Sluibo bodo smeli me-
njati lc z dovoljenjem iz najvišjega urada. In če jim bo nka-zano iti tu ali tja — onim, ki so vojaške starosti, bodo morali ubogati, ali pa plačati deset tisoč dolarjev kazni in iti v zapor. Ali jc to kaj drugače, kakor pod Hitlerjem? Kje pa bo delavec dobil $10.000? Harold Laski ima prav. Zed. držaVe po-trebujejo mogočno socialistično stranko, kajti politika, kakršno je v lanski volilni kampanji vo-dil politični odbor CIO. nc po meni veliko. Agitirati lc sa "de-lavske prijatelje" namesto sa zastopnike delavcev jc za delavsko gibanje nesmisel. Morda se bodo unijski voditelji saj it svo-1 jih sedanjih skušenj kaj naučili.
Kaj je svoboda tiska, je odvisno, kako si jo kdo razlaga in kdo si
V	Sovjetski uniji je bila nedavno ameriška delegacija par časnikarjev, eden ali dva profesorja iurnalistike iz ameriških vseučelišč in nekaj tprem-I je val cev. Šli so tja, da sovjetsko vlado pridobe za svobodno izmenjavanje novic in dogodkov, in za izmenjavanje člankov ne da bi po njih cenzura mazala.
Pravijo, da so se posvetovanja med to depu-tacijo in sovjetskimi časniškimi krogi vršila prijateljsko in da so se skončala v "obojestransko zado-voljnost."
To ne bo držalo, ker "svobodo" tiska kontrolirajo bodisi vlade ali pa privatni interesi.
V	Sovjetski Uniji je tisk pod kontrolo vlade. Svoboden je le toliko, kolikor mu ona dovoljuje. Uredniki sovjetskega časopisja so naučeni pisati po navodilih. Svoje vlade nikoli ne kritizirajo, pa čeprav bi to čestokrat zaslužila.
Ameriški tisk lahko vlado kritizira kolikor hoče, posebno tisti, kar ga je v posesti največjih bogatašev. Multimilijonar Robert McCormick lahko udriha po "nevv dealu" in ščuva v vojno z Rusijo kolikor se mu poljubi.' On ima popolno "svobodo tiska."
V	Zed. državah imamo posebno v tej vojni zares pravico svobodno pisati. Ampak vso to svobodo kapitalizem kontrolira. In v kapitalističnem tisku je samo toliko svobode, kolikor posedujoči sloji smatrajo, da jo v njemu lahko dajo ne da bi prišli v nevarnost za svoje privilegije.
V	tej deželi je svoboda tiska zares le, ako imaš milijone, da lahko časopise izdajaš, in to ti je omogočeno, ako pišeš v interesu privilegijev, če ne, ne dobi oglasov. Tisto ameriško časopisje, ki ga masa zares čita, je posest velebankirjev in časniških sindikatov. Pravijo, da večino ameriškega dnevnega časopisja kontrolira kakih osemdeset bogatašev in banke. Kar je drugega tiska, lahko teh 80 bankirjev, kapitalistov ali kar že so v milijonar-ski družbi, svobodno kritizira, ampak koliko to zaleže, pa pokazujejo skušnje, šele, kadar se bodo unije odločile za odločno socialistično delavsko politiko, bomo dobili ali saj lahko govorili o svobodnem tisku tvcH v tej deželi.
Proletarec. march 2t, 1h».
PROLETAREC
UST ZA INTERESE Dl^AVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
*
ladij* JnftiloTaaik« Diltvilu TlibvM Druiba, Cbicag«, Iti.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih drlavan za celo leto $3.00; ta pol leta tl.fft;
aa četrt let« $1.00. Inozematvo: sa celo leto $3.60; sa pol leta $2.00.
Vai rokopisi in oglaai morajo biti v našem uradu najpotneje do pondeljka popoldne za priobčitov v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
f*ublished every Wedneaday by the Jugoslav Workmen'» Publiahing Co.,
Ine. Eatabliabed 100«.
Editor_______________
Business Manager.
...Frank Zaiti ____Charles Pogorelec
SUBSCRIPTION RATES:
Jnited States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Fortign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone t ROCKWELL 2864
Kaj bo z Nemčijo, ko bo poražena in kako jo bodo zmagovite sile uredile?
Čemu toliko prizadevanj za pobotanje med Vatikanom in Kremlinom ?
Ko je šel predsednik Roosevelt na sestanek s Churchillom in Stalinom v Jalto, je vzel s sabo tudi newyorškega katoliškega politikanta Edwarda J. Flvnna, ki je bil predsednik demokratske stranke. Torej je on v ameriški politični javnosti važna oseba.
A vendar se je javnost čudila, češ, le čemu jemati neuradnega politika na konferenco, na kateri ne bo ničesar pomenil!
Pa so ljudje kmalu uganili.
Roosevelt bi rad, da se pobotata Vatikan in Kremlin, ali drugače povedano, papež Pij XII. in maršal Josef Stalin.
Čemu je Rooseveltu toliko na tem, da se muči zbližati Moskvo z Vatikanom?
Mnogim je to nerazumljivo. Med njimi n. pr. zvezi protestantskih cerkva v tej deželi, ki so na svoji zadnji konferenci izjavile, da ne zapopadejo, čemu toliko laskanja s strani zvezne vlade katoliški cerkvi, ko je vendar ločitev cerkve od države tradicija te dežele! In to obojim v dobro! Zakaj torej Roosevelt priznava katoliško cerkev "za nekaj več" in ima pri papežu že več let svojega posebnega poslanika v osebi Myrona C. Taylorja, ki je v ameriški javnosti znan kot bivši glavar jeklarskega trusta?
Bodisi, da je Roosevelt, ki po veri ni katoličan, osebno naklonjen katoliški hierarhiji v tej deželi, v kateri ima precej osebnih prijateljev, ali pa se je zavzel po kdove kakšnih nagibih in motivih obvarovati to sredstvo mednarodne reakcije tudi ko bo mir sklenjen in se bo staro moralo rušiti na pritisk novega sveta, dejstvo je, da ima papež v Rooseveltu močnega prijatelja.
Rooseveltovo naklonjenost Vatikanu mnogi njegovi kritiki in tudi prijatelji tolmačijo z njegovo povezanostjo s političnimi mašinami demokratske stranke v tistih mestih,ki jih kontrolirajo irski katoliški politiki in poleg njih italijanski, nemški in poljski. Hoosevelt pod vplivom newyoršega nadškofa Spellmana morda tudi verjame, da je Vatikan ena največjih trdnjav bodočega miru, pa je dobro, ako smo z njim v prijateljskih stikih.
Kakor v prejšnji vojni, tako je tudi v sedanji Vatikan s svojo politiko na napačni strani. A v prejšnji je imel saj to prednost, da sta bili med zmagovitimi velesilami dve katoliški državi. Vrh tega so takrat tudi katoliške nevtralne dežele precej pomenile, med njimi n. pr. Španija, ki je v sedanji vojni vsled Hitlerjevega zatona in Mussolinijevega skrahiranja prišla ob ves vpliv. Iz katoliških političnih krogov je bilo angleški in ameriški vladi lansko jesen skoro naravnost svetovano, da katoliška cerkev na prihodnji mirovni konferenci mora biti zastopana, bodisi s papeževim državnim tajnikom, ali pa posredno skozi Španijo, ki •jo vlada ljubljenec cerkve general Franco.
V sedanji vojni je bil Pacelli, ali sedaj kot papež Pij XII., prva leta, in pa še predno se je vojna pričela, z Mussolinijem, Hitlerjem in Francom in z njimi vred klical krščanstvo v križarsko vojno proti "komunizmu". Njegov vpliv v tej takrat zmagoviti tovarišiji je bil velik. Ampak ko se je kolo vojne sreče pri Stalingradu zaobrnilo, in pa v Afriki, v Grčiji itd., je šel nadškof Spellman spet na diplomatično misijo v Rim, Madrid, Barcelono in k Lavalu in Petainu v Pariz.
Kako je zmešetaril, se bo iz vedelo kdaj pozneje. Kajti tisti, ki sedaj vedo, molče. A posledica tiste njegove poti je bila, da je italijanski kralj Mussolini ja zavrgel in v povračilo pa si je ohranil s pomočjo angleške in ameriške vlade svoj prestol. V to "poravnavo" je pristala potem tudi sovjetska vlada.
Ampak tudi če je bila Italija izvlečena iz vojne po taki kupčiji kot jo razlagajo kritiki Vatikana, si sveta stolica s tem ni veliko pridobila, kajti Italija ne bo na prihodnji mirovni konferenci pomenila nič drugega kot poraženo deželo. In v Italiji so sedaj glavni gospodarji Angleži, ki so Vatikanu mnogo manj naklonjeni kot pa mu je Roosevelt s krdelom svojih politikov, ki kontrolirajo katoliške glasove v ameriških velemestih.
Vseeno, Edward J. Flynn je bil dne 22. marca pri papežu kot poseben Rooseveltov zaupnik celo uro. Se več ur pa se je posvetoval z ameriškim veleposlanikom v Rimu Aleksandrom C. Kirkom in z Rooseveltovim osebnim poslanikom pri papežu Myronom C Taylorjem. Na poti na Jalto je Flynn z Rooseveltom veliko govoril. Ko so s konferenco tam skončal^ Je šel Roosevelt v Sredozemlje, Flynn pa v Moskvo.
"Cemu si ga poslal tja?" so vprašali Roosevelta časnikarji |)ovsod, kjer jih je hotel sprejeti. Odgovoril jim je, da je Flynna vzel s sabo zgolj iz osebnega prijateljstva, in pot v Moskvo mu je preskrbel, ker ga Sovjetska unija zanima. A-zanikal je, da ima Flynnova misija kak uraden značaj. A vendar vsi vedo, da ga je vzel s sabo edino zato, da bi premostil to dosedaj največjo vrzel v zavezniški strategiji — spor med Vatikanom in Kremlinom. Se vselej, kadar so bili odnošaji med poljsko zamejno vlado v Londonu in Moskvo najbolj napeti, je romal kak vodilni poljski general ali pa minister k papežu Ptju XII., kar je v diplomaciji pomenilo, da se gre med katoliško politično cerkvijo in Moskvo v poostritev intrig.
Roosevelt bi rad že zaradi pritiska ameriških političnih katoličanov. ki sovražijo Rusijo veliko bolj kal^f p* Hitlerja, oziroma samo njo, pripravil papeža in Stalina v spravo. Potem katoliški politični hujskači ne bodo imeli opore v Vatikanu in jih
KOLIN SLOVI POSEBNO* VSLED SVOJE KATEDRALE, ki je ena iimed najlepših na »vetu in «go-dovinska oh enem. Ampak vainost Kolina za Nemce ni radi te cerkve, pač pa vsled tega. ker je Kolin ogromen nemški industrijski center in ob enem mesto plovbe po Reni. Zato je bila itguba Kolina «a nacij-sko armado »ares več kot velika isguba. Na sliki je viden tudi most. ki so ga naciji na svojem umiku porušili.
KATKA ZUPANČIČ:
IVERI
Cvetna nedelja ...
Dokler me ni zaneslo izpod rojstne strehe, sem se čudila, zakaj pravijo ponekod svetno-nedeljskim 'žegnom' butara No, ko sem pozneje imela priliko videti butare', se nisem več čudila. Zakaj bile so v pravem pomenu besede butare
Bilo je pred kapiteljsko cerkvijo v Novem mestu, ko so se od vseh strani zgrinjali takile na tesno povezani koščki zele-noga gozda in se počasi pomikali in rinili skozi cerkvena vrata, ki so bila zanje jedva dovolj visoka.
Dečkov, ki so ta zelena bremena nosili, skoro ni bilo videti, tembolj se je pa slišalo njihovo sopihanje. Vse skupaj je bilo predvsem smešno mučno.
Pri nas v Beli krajini je zadostovalo, da si je dekle priskrbelo oljčno vejico, tri vrbove ši-bice — take z mačicami seveda, ali pa tri leskove, pa brinjevo vejico in nekaj bršljanovih vršičkov. Vse to je povezala s svilenim ozkim trakom in če je bila pentljica na vrhu, je bilo za šopek okraska dovolj.
Lepo jih je bilo videti, ko so s temi šopki ponosno korakale k fari in so fantiči nagajivo klicali za njimi: "2ena, daj mi obršljena . .
Ali ker še niso bile žene, niso smele dati bršljana. Nasprotno, čuvati so ga morale kot zenico svojega očesa. Zgubiti ga, je pomenilo skoro toliko, kakor zgubiti dekliško čast. In zato so skrbno pazile na roparske moške roke. Tu je brin jeva vejica igrala važno vlogo.
Vendar se je semintja primerilo, da so fantje kakšen žegen' osmuknili. Bršljan so si vtaknili za klobuk, šibje pa smeje vrnili jeznemu dekletu.
Tistih dob ni pač nihče slutil, kakšna črna bodočnost se pripravlja. Nihče ni slutil, kaj bo slovenskemu ljudstvu in vsem Jugoslovanom prinesla cvetna nedelja leta 1941.
Četrta obletnica te cvetne nedelje je tu. Ali smo se kdaj prav resno zamislili v položaj naših tamošnjih ljudi? Ali vemo. kaj se pravi stradati štiri dolga leta? Kako je biti štiri leta napol nag in bos in morda bl-ez strehe? Štiri leta živeti dan in noč v smrtni nevarnosti?
Ali si skušamo kdaj prav živo predstavljati razmere, v katerih žive otroci? Ali se kdaj do-
mislimo, da otrok gladovanje težko, veliko težje prenaša nego odrasli? Kajti otrok mora rasti, se mora razvijati telesno in duševno. Telesna podhranjenost ima za posledico duševno zaostalost!
Vse to pomislimo in dajmo, zbiraj mo, da bomo imeli pripravljeno. ko pride čas. da bomo pomagali rešiti, kar in kolikor se še rešiti da!
Naj ne gre ta cvetna nedelja kar tako mimo nas!
SLOVENSKI DELAVSKI CENTER
Chicago, IU. — Tf kolona je jako zaostala, dasi'je v nji veliko poročati. N. pr. o obiskovalcih. Bivši naš tajnik Frank Sodnik, ki je sedaj v mornarici, je bil na dopustu in se večkrat oglasil tu v uradu in v klubu. Emil Hrast je prišel na obisk iz VVaahingtona
Vrht tega so bili tu mnogi drugi obiskovalci, izmed katerih so se podpisali le Josephine Klarich iz Detroita, Mrs. A. Na-prudnik, Juiia Bogatav in Ber-chie Naprudnik od istotam, John in Anna Filipič iz Clevelanda, dalje iz istega mesta Joseph Grdina, in še precej drugih. Janko Rogelj, predsednik ABZ, Louis A. Ambrozich iz Chisholma, Minn , Frank Volk iz Willarda, Mary Kersishnik iz Ročk Springsa. Wyo . Leonard Alp-ner iz Milvvaukeeja in pa mnogi kegljači, ki so bili tu na zadnjem kegljaškem turnirju S. N. P. J.
Z one strani nam je pisal Os-car Godina, ki je zaposlen nekje na zapadni fronti. On je bivši tajnik SDC.
Frank Groser, ki se je v SDC veliko udeleževal in bil tudi še odbornik družabnega kluba, je bil na zapadni fronti ranjen že v drugič. Je v bolnišnici. Njegov brat Lucas pa je nekje na Pacifiku v bojih z Japonci. V Centru oba jako pogrešamo.
Ker smo že pri Groserjevih, lahko omenimo, da je odšla od tu tudi Anna Groser. Bila je v Centru mnogokrat v pomoč, a sedaj jo ima Michael Kumer, s katerim se je poročila. Preselila se je z njim na njegov dom v Pen no. Predno sta odšla, so jima prijatelji, oziroma društvo Pioneer št. 559 SNPJ, priredili odhodnico. Seveda v Centru. Ker takrat še ni bilo polnočne
bo njegovim (Rooseveltovim) politikom laglje ustrahovati. A izgledi za pobotanje so jako slabi. Prvič, Stalin je na Rooseveltovo zahtevo za "štiri svobodščine", med katerimi je svoboda bogoslužja izredno poudarjena, odgovoril z obnovitvijo pravoslavne cerkve, ki jo je spremenil v aparat sovjetske diplomacije in mu že sedaj služi bolje kot pa jo je mogla kdaj uporabljati tako izdatno v svoje namene carska vlada.
Jačanje pravoslavne cerkve pa pomeni za katoliško cerkev močno konkurentko, posebno še, ker se nič ne ve, kako daleč misli vlada v Moskvi uporabljati to orodje — namreč pravoslavno cerkev v boju « Vatikanom.
Listi v Moskvi so tudi po Flynnovem odhodu papeža in njegovo protiaovjetsko politiko zelo ščegetali. In če pride po vseh teh Rooseveltovih poskusih res do kakega pobotanja med Vatikanom in Kremlinom, bo sporazum zelo neiskren, kajti v smereh, ki jih zastopata, ni med njima ničesar skupnega. t(3
ure. je zabava trajala do jutra. In ljudi pa kolikor jih je moglo \ naše prostore.
frJaš prvi sosed je John Mar-tinjak. Ločijo nas od njega dve prazni loti. ki sta Cent rova last,, Ima veliko stanovanje, menda šest ali osem sob, ki pa mu ostajajo prazne druga za drugo. Hčere se ženijo, sin je bil odšel v trgovsko mornarico in se spet pripravlja kam na odhod. Nedavno pa mu je odšla hčerka Sophie, ki je graduantka iz Michael Reese bolnišnice, oziroma iz šole za bolničarke, v Be-verly Hills. Calif., kjer bo nadaljevala svoj bolničarski poklic. Uposlena je kot bolničarka pri dr. Levinthalu, pri katerem je delala tudi v Chicagu. Tako bo6ta ostala J. Martinjak in njegova soproga kmalu v prostranem stanovanju skoro osamljena.*
Slično se je dogodilo G rose r-jevima, ki imata tri sinove in dve hčeri, pa so že vsi z doma.
Vrt imamo in nekdo se bo moral brigati zanj. Prvo skrb je izvršil J. Hribar, ki je pripeljal grmičevje za živo mejo. Podaril* ga je L. Smalgaj. Luka Groser in Hribar sta ga sadila, John Težak pa ju je nadzoroval. Tudi Jack Vider je bil zraven.
Tako je ena skrb odstranjena, o ostanejo še rožne grede. Morda bosta spet Mrs. Trojar in Mrs. Martinjak pomagale, kakor lani, pa še kdo drugi, da bomo lahko držali prostor v redu, ki je bil doslej vzor vsej soseščini.
Cim je nastalo lepo vreme, so se pojavili tudi balincarji. Tolčejo in bližajo, da je veselje.
Leonard Alpner, ki je tu na počitnicah, pa je svoj čas porabil s čiščenjem klubovih prostorov. Prebarval jih je tako, da je vesel sam svojega dela in drugi pa mu delajo komplimente.
Naš tajnik John Rak je bil s svojo soprogo Frances in s hčerko na obisku pri tastu Johnu Langerholcu v Johnstownu. Pa.
John Chamazar je pisal, da izgleda, ali da bo morda izgledal klub SDC kot Slovene Old Peoples Home, ne pa kot Slovene Social Center. Cez teden res izgleda nekako tako, kot je on opisal. Ampak v soboto in v nedeljo; ako je lepo vreme, pa so poleg starih tudi mladi in precej naraščaja je vmes.
firez premoga bi bila vojna
ie vedno le z loki
Le s pomočjo premoga se je moglo vojno tako modernizirati kot se jo je. pravi Hanna Coal News v St. Calirsville, O. Vse štiri glavne eksplozive, ki se jih uporablja v sedanjih vojnah, so iz premoga. Phenol, toluene, ammonia in raphtalene, kot so označene v angleškem kemičnem jeziku, so iz premoga in rezultat premogarjevega dela, pravi omenjen list.
In brez premoga ne bi bilo današnjih jeklaren in stoterih drugih stvari bi ne imeli brez njega. A ker bi se vojne vseeno dogajale, bi se v njih še vedno borili s kopji,*s kovaškimi meči in s "fičafaji". Tako im« torej ta silno koristna prirodna snov tudi slabe posledice.
Poraziti Nemčijo je silno naporno, krvavo težko delo. A kaj storiti z njo, ko se poda, je za zaveznike tudi zelo trd, pa tudi sporen oreh.
Govoriti o demokraciji je eno. Toda kakšen ekonomski sistem naj se neguje v Nemčiji, ko se sedanji zruši? '
In kako ravnati z Nemci? Poročevalec Donald Bell, ki piše za časniško agencijo ONA, je napisal o tem vprašanju sledeči članek:
Težave okupacije bodo najbrže mnogo večje v zapadni Nemčiji kot v onem delu, katerega bodo zasedle ruske čete. Na vzhodu najbrže ne bo mogoče preprečiti izmenjave prebivalstva, kajti to preseljevanje se je v precejšnji meri že pričelo!
Nemški listi nimajo mnogo prostora za oglase, toda tudi to kar je najti v teh časopisih, nam priča o tem, da skušajo posestniki zemljišč in tovaren na vzhodu že precej časa prenesti svoje domove na zapad in zamenjati posestva vseh vrst, ki se nahajajo na vzhodu.
V nemških takozvanih višjih krogih imamo torej zdaj pred seboj nekakšen narobe "Drang nach Osten". Prej si je vsak premožnejši Nemec prizadeval uiti iz zapada in se nastaniti na vzhodu ali jugovzhodu, na Poljskem fcli v Sleziji, na Bavarskem ali v Avstriji. Nekateri teh predelov so sedaj bojišča. Skoro vsak Nemec danes ve, da kmalu ne bo nikjer na Nemškem več nobenega varnega kotička, toda vsak Nemec tudi domneva, da bodo razlike v enem ali drugem delu Nemčije velike in važne. Industrijalec ki ima tovarno na primer v Gu-benu. Kottbusu ali drugje na levem bregu Odre in prav do El-be, se ne more sprijazniti z mislijo, da bo ta okraj kmalu ve* pod rusko okupacijo. Mnoge ljubše bi mu bilo živeti v senc prapora Zed. držav ali Anglije.
Okupacija Nemčije bo izvrse na pod skupno oblastjo vseh treh velesil, toda nikdo ne ver jame, da bodo razmere v onih predelih/ katere bodo zasedli Rusi, enake, kakor v onih, ka tere bodo zasedli Amerikanci ali Angleži. Prvič je tu za Nemce vprašanje vojnih zločinov, k. so jih storili. Drugič, grožnjt prisilnega dela za reparacije Tretjič, bodoča gospodarski struktura poražene Nemčije Nikdo ne verjame, da bodo vs* ta vprašanja rešena na isti na čin v vseh predelih okupiram Nemčije.
Voj nim zločincem nekaterih vrst preti ista usoda povsod Profesionalni morilci vedo, di jim ne bo nikjer dobro. Tod i mnogo je bilo tudi drugih zlo činov. Takozvane "rekvizicije' strojev, surovin in drugega ma terijala v okupiranih deželah sc obogatile mnogo Nemcev, ki sc jih "kupovali" od nemških oblasti za malenkostno ceno, toda vseeno — tako vsaj trde — kupovali so jih na zakonito dovoljen in reden način. Umazani posel kradnje in ropanja njihovih rok ni umazal na neposreden način. In kaj z onimi industrijalci, ki so uporabljali ruske, poljske, belgijske in francoske delavce za sužnje? Ti prisilni delavci so jim bili poslani od nemških oblasti, morali so jih zaposliti — po mezdah, katere so predpisale oblasti, ki so tudi izdale natančna navodila, kako treba ravnati z njimi. Ali je bil to zločin? Zločin, da so izkoriščali te nesrečneže na naj-strahovitejše in najsramotnejše načine? To je seveda stvar definicije — Nemci so prepričani, da bodo zahodne velesile sodile drugače o teh vprašanjih kot sovjetske oblasti.
Upoštevati je treba tudi takozvane intelektualce. Zurnali-sti niso streljali talcev, advokati jih niso pošiljali v smrt. Toda kako so pomagali! Tudi ti so mnenja, da je bolje zanje, ako se nahajajo na zahodni strani Nemčije. Rusi bi utegnili biti bolj neprijetni.
Vsak Nemec ve, da bodo Rusi mobilizirali, delavske sile. V zasedenih krajih vzhodne Nemčije je rdeča armada Nemce ie poslala na delo. Mnogo nem&kih delavcev se danes že zgraža nad tem. toda to se utegne ie spremeniti, ko bo v zahodni Nem-
čiji nastala delavska kriza, ko mnogi ne bodo mogli najti nobenega dela. Takozvani višji in srednji krogi bodo seveda skušali uteči za vsako ceno, ker so boje "degradacije" ročnega dela Nemška buržvazija je vedno obžalovala svoje "izgubljene sinove", katere je zadela usoda, da so morali delati v tovarnah, češ, da je to najstrašnejša usoda, ki more zadeti takozvanega boljše vrste človeka.
Jasno je iz vsega tega, da bo poskušalo mnogo nemškega prebivalstva — in sicer ne samo vojni zločinci—najti pot v predele zahodne Nemčije, ki bodo pod okupacijskimi objastmi zahodnih velesil.
Sovjetska Rusija najbrže ne bo niti podpirala socializma na nemških tleh, niti dajala pobude privatnim podjetnikom Ljudstvo, ki bo prepuščeno svoji usodi, brez svojih starih industrijskih in političnih voditeljev, bo prejkone iskalo samo svojo rešitev v vsaj do neke mere kolektivnem gospodarskem sistemu. Industrijalci in denarni magnati pa bodo skušali držati stari red in najbrže dobili pri tem podporo zahodnih sil. To utegne torej privesti v Nemčiji do različnih gospodarskih sistemov, enega na vzhodu in drugega na zapadu.
ii
Norec

Zadnje opozorilo na prireditev, ki se So vršila 1. aprila v SND
Cikazani se pripravljajo, da bodo "Norca" dobro igrali in mi pa glejmo, da bomo dvorano na-oolnili. Pred igro nastopita dva govornika in sicer: Joško Oven in ga. Mray Mrnjec. Oba sta Ci-kažana. Joško bo govoril slovensko, ga. Mrnjec pa hrvatsko. 3ba sta ognjevita govornika in iskrena pirjatelja nove Jugoslavije in osvobodilne fronte. Program bo s petjem ameriške himne otvorila naša domača oevka Dorothy A. Judnich. Do-rothy nastopi tudi na programu s par pesmi Miss Edith Tews, njena učiteljica, jo spremlja na piano.
Nekaj se sliši, da bo veliko rojakov prišlo iz sosednjih mest. Z veseljem vas že vnaprej pozdravljamo. Poskrbeli x>mo. da ne boste ne žejni ne ačni. Naše vrle članice SANSa ;o že na delu, pripravljenega bo lovolj za pod zobe.
Opozoriti vas moramo le še, ia ne pozabite na prvega apri-a. to bo na Velikonočno nede-jo. Program se začne točno ob 2. uri popoldne. Vrata bodo odprta ob 1. uri. Vstopnina za osebo je $T. Igra in ves program se /rši v Slovenskem narodnem iomu, 424—lOth St. Ves čisti jrebitek te prireditve bo za nate brate In sestre v domovini.
Odbor.
Naročite si Ameriški družinski koledar 1945. Stane $1.25.
Tole mi ne gre v glavo?
Kako to, da je gospodom kot je Rev. Gahrovšek, za demokracijo v Jugoslaviji šele sedaj tako hudo. ni pa jim bilo takrat, ko so pod kraljevo diktaturo vladali Slovenijo po tiranskih metodah, te mi nikakor ne gre v glavo! Morda pa si demokracijo razlagajo le kot ščit za privilegije, ki so jih imeli v Sloveniji, a sedaj pa jih bodo U-gubili.
POVESTNI DEL
Vladimir Levstik:
Oblodovci
(Nadaljevanje.) "Sodnik in njegova družba so ga menda razvpili po Ljubljani, da je neozdravljiv ... Pred tremi tedni je prišla upokojitev." Zastrmela se je skozi okno in senca mrke bodočnosti ji je legla na ves obraz. "Edina pomoč," je vzdihnila čez minuto, odgovarjaje na vprašanje, ki ga nisem zadal, "edina rešitev zanj bi bil takojšnji beg iz tega nesrečnega kraja: beg v zdravilišče, ako bi imel vsaj tamkaj mir pred ljudmi. Toda s čim? Svojih knjig ne more napisati; s tem je propal poslednji up. Siromaka sva. Se bogatih prijateljev nimava, da bi jih prosila . . ."
Njen pogled se je vrnil k meni, žareč od jalovega očitka, ki je najhujša bol takih grenkih minut:
"Zakaj nisi bogat! Da imaš milijon, na golih kolenih bi te prosila za tisto pest tisočakov. Vrgel bi jih predme in Ivan bi bil otet! In moja sreča bi še sijala kedaj na tem svetu .. .**
Bilo je kakor blazna prošnja: stori čudež in pomagaj! A že je ugasnilo. Težke solze so curkoma planile iz njenih oči.
"Vse je izgubljeno!" je zapla-kala. krčevito pritiskaje roke na obraz, "Rešitve ni več in vse je izgubljeno... Saj ga vidite, kakšen je! Ali ste slišali, kaj obeta? 'Konec!' — to besedo ponavlja že teden dni. Nekaj strašnega se pripravlja v njegovi
da bi čakal mojega odgovora. Ko je postavil kozarec na mizo, sem vedel, da mu roka trepeče. Ali se je mar dotorej zapil?
"Eh, tako je, Senica, vidiš," je zamrmral po kratkem, mučnem premolku. "In to, kar ti vidiš, še davno ni... Ne, ne!" je vzrojil sredi stavka, zavračaje ugovor, ki mi bogme ni bil na umu. "Ni res! Ni res, da bi govorila iz mene bolezen. Ni res, da bi valil krivdo na nedolžne ljudi! Ti ne veš ti ne veš..
Pritiskal si je pesti na prsi, kakor bi hotel izžeti iz njih dovolj vseobjemno besedo.
"Ubožec!" sem vzkliknil od srca. "Daj, povej mi vse. Vidim, da se gode vnebovpijoče stvari."
"Če bi bile samo vnebovpijoče!" je srdito nadaljeval profesor. "Žalibog so več od tega. Blazne §o. Ali sem jaz ob pamet in se mi vse to blede, ali pa so Oblodovci hudobni norci in ves ta kraj ena sama strahovita blaznica ... Takrat sem te preklinjal," je povzel brez prehoda, "ker sem mislil, da si jih nalašč poslal. Zdaj vem, da bi se lotili vsakogar, kdor bi poiz kušal živeti brez njih."
"Lahko si mislim."
"Ne moreš si misliti!" je vzrojil. "Ti si ravnodušen kakor klada in zdrav kakor bik, a kakšen sem jaz prišel v to nesrečno hišo? Tak, kakršnega me je izpljunila granatna jama: strt. ves iznemogel, ves ubog! Mara je bila poslednje, kar mi je
glavi. Bojim se, tako silno se r . , . ^ ,' Z t »T	I ostalo iz moje zdrave proslosti;
bojim ...
O. kakšna brezdna so zevala pred mojim duhom, ko sem poslušal te bedne besede!
Toda nesrečnica je zdajci od-skočila v stransko sobico. Iz veže je vstopil profesor, držeč v rokah steklenico, v kateri je pljuskalo nekaj zelenega ...
V.
"Na, pij," je dejal, nalivaje kozarec; iz ust mu je dišalo po žganju. "Boljšega nimam. Ne
boš?" To rekši jc zvrnil sam, ne
prišla sva semkaj, da bi vsaj skupaj poginila, ako se skupaj ne rešiva . .. Takrat je bilo še vse mogoče. Potreboval sem le miru, ničesar drugega ne. Miril za zdravilo, za poslednjo možno rešitev, Bože moj ... Ako si moreš predstaviti, kako hlepi ranjenec v Sahari po kaplji hladne vode, tedaj veš, kako sem jaz koprnel po samoti. Tukaj sem jo našel in vse je bilo dobro, dokler me niso iztaknili. Moje misli so se urejale, volja
//
Pojdite z menoj zadaj
v Edisonovo poskusno kuhinjo
se jc vračala, jel sem pripravljati gradivo za svoje delo. Tisti dan, ko bi ga končal, bi šele mogla upati, da si kako urediva bodočnost," je zamrmral s turobnim glasom. Ni mu bilo treba pripomniti, da je šel up po vodi!
"Žalibog je prej napočil dan, ko je prihrumela Oblodova vojska: on, Cicigojka, Kosimica in še kakih petnajst ali dvajset glav. Streslo me je, kakor tistega, ki sreča krvnika in zdajci okameni od groze, čeprav še ne more slutiti, da mu bo odsekal glavo. Ves prepaden sem gledal te tujce, ki jih nihče ni klical v vas. Po kaj so prišli? Se prekmalu sem zvedel, po kaj! 'Spo znati vas želimo, zabavali bi vas radi . . Pokažite perpetuum mobile, gobezdajte z nami o višjih stvareh, razvedrite se, z eno besedo! Prežvekujte nam literaturo, naučite nas filozofije, izpovejte se, kako kihate in kašljate, razodenite, ali ljubite svojo ženo!' — in tako dalje ... To je bilo dan potem, ko si ti odpotovai. Tisti dan, brate, mi je palo pero iz roke. Ko so odšli, ni bilo v moji glavi nobene misli več razen strahu, da se ne bi vrnili, prav kakor po turškem najezdu ..
Nalil si je nov kozarec peli-novca, izpil ga. mlasnil z ustnicami ter nadaljeval, vznemirjeno blodeč z očmi po kotih:
"In res so se vrnili. .. Prihajali so sleherni dan; še opravičevali so se, kadar kdo ni utegnil, češ, vem, da ste me pogrešili! Prvi čas sem se nekako zatajeval; omikan človek, saj veš, je nerad surov z ljudmi, dokler še veruje v čudež, ki naj bi mu pomagal... Toda Oblodovci so raznesli glas na vse strani, tako da so jela pritiskati tudi druga zijala. Hodili so me gledat kakor šimpanza v menežariji: 4On-ga, spoznali bi vas radi.' — Zakaj, Križč božji, sem vpraševal; kaj sem vam storil? — Kar tako. Slišali smo. da ste izumili perpetuum mobile.1 Ali pa celo: 4Cuh smo, da ste blazni; kakot vidimo, imate še nekaj pameti Potolažite se saj bo bolje...' Take živine sem kajpak z vrati po nosu; a stvar se je razvedela in za vsakim je prilomastil naslednik, ki ga je mikalo poizkusiti,- kako mečem ljudi čez prag. Naš človek, prijatelj, hrepeni po brci kakor jelen po bistri studenčnici; vse svoje življenje išče dobrotnika, ki bi mu jo dal, in če jo dobi. je dopolnjen mi-sterij njegove duše!"
Udaril se je po glavi in škrt-nil z zobmi. Poznalo se je, da govori s čedalje večjim gnevom; zato sem ga prosil, naj
AMKR1SK1 UJETNIKI nekje na Pacifiku so morali na ukas Japoncev na gornji način prenašati svoje ranjene tovariše v bližnjo japonsko bolnišnico.
se razlezli po mojem ubogem življenju! ... Tedaj sem izpre-govoril naravnost, obzirno, ali vendar. In kaj se je zgodilo? Vsa vojska je pritisnila name, prav kakor kmečke babnice na bolnika, ako se brani soka iz konjskih fig, s katerim mu hočejo pregnati krče. 'Zabave vam treba, razvedrilo vam bo pomagalo!' so vpili, čeprav sem s solzami v očeh prisegal, da nisem bolan in ne potrebujem ne zabave ne druge pomoči, ampak £umo miru za delo in denarja za vsakdanji kruh. Brez družbe človek propade, zanemari se, prestane si čistiti nohte; zmešalo bi se vam brez nas .. Vse-gavedni Obloda je celo filozofsko utemeljeval neizogibnost mojega mučeništva. Osebnost, pravi, 4je vobče iluzija; profesor Mlinar je tako rekoč samo produkt svoje okolice in je ne
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Piše CHARLES POGORELEC
Danes začnemo te beležke z vzhodnim delom Ohio. Prvi, ki se je oglasil od tam je Joseph Snoy (Bridgeport). Poslal je 3 in pol naročnine in 7 trgovskih oglasov za v Majski glas. Njemu je sledil John Vitez (Bar-ton>, ki je poslal eno naročnino. Tam okrog je bil tudi Tone Zornik iz zapadne Penne in o-pravil svoje agitacijsko delo. Toda o njemu več ko pride na vrsto.
Frank Klun, Chisholm. Minn., je bil tu na Sansovi seji, vzel seboj še dva koledarja in pustil $1 tiskovnemu skladu.
V Chicagu ni bilo nič kaj iz-
rednega. Angela Zaitz je dobila sme zatajiti,' ker bi postal tisti i 2 obnovne in 2 nove naročnine, mah sam v sebi živ nezmiser— Ch*s- Pogorelec • dve obnovije-
tako nekako! In vendar jim nisem zamolčal ničesar, še tistega ne. kar sem ti pisal o ženinih copatah!" (Dalje prihodnjič.)
PIKNIK "PROLETARCA" BO 17. JUNIJA
Chicago, III. — Vzlic vojni se bomo še vseeno shajali tudi letos, posebno še, ker spet prerokujejo, da bo vojna končana morda že v nekaj tednih, dasi prerokom ni nič kaj verjeti.
A v prosto naravo gredo ljudje vseeno radi, bilo v vojni ali v miru. Morda v vojnem čaau še bolj.
Tako se bo tudi letos vršil običajni piknik Proletarca in kluba št. 1 JSZ. ki bo na Keglo-vem vrtu v nedeljo 17. junija, torej tretjo nedeljo v omenjenem mesecu.	*
O sporedu in o drugem glede priprav za ta piknik bomo poročali pozneje. S to notico obve-
Pot do vašega moia. Besedici DOBRA KUHARICA vplivata kakor čarovnija na večino*moSkih! Zato poskusite z Jane Foster tek vzbujajočimi predpisi. Jedila so zdravilna, imajo najboljši okus in so vedno dobra. Samo poglejte v Edisonovo poskusno kuhinjo, pa boste takoj vedeli, zakaj.
Kuharice si zavihajo rokave.
Pod vodstvom Jane Foster pripravijo ta Jedila v Edisonov! vse-električni poskusni kuhinji. Vsaka stvar Je odmerjena in zmetana natančno po navodilih« vročina za
• I
Pri "poskuševalni mizi." Jane Foster in njen fttab pokusijo jedila pripravljena v poskusni kuhinji. Ali je vsaka jed okusna'' DiSi ravno prav? Hranilna? Ali stane samo toliko kakor Je sorazmerno z mogočimi izdatki v vojnem času? Ali gre zanjo kar najmanj točk?
Nekaj dobrega prihaja! če
je mogoče katero jed izboljšati, Jo pripravljajo zopet in zopet, dokler popolnoma nc ustreza okusu. Ravno zato boste hoteli poskusiti Jane Foster predpise. Ugajali vam
kuhanje in pečenje izbrana .bodo, vaSi prijatelji Jih bodo ravno prav. Potem odnesejo i hvalili. Torej pazite na Jane jedila stran ..	Foster predpiae.
COMMON WEA L T H EDISON COM P AN T
ščamo društva da naj — ako rajši prestane, ako ga ti sporni-1 m0goče nimajo svojih priredb ni zelo razburjajo.	islc„a dnc ___ p Q
"Spomini?!" je zavpil. "Kaki ■ spomini! To niso spomini, ampak prokleta resničnost, ki jo boš videl še danes na svoje lastne oči. Ali ti mar preseda? O, le poslušaj do kraja; spoznaj, kaj me jaše in tepe. grize in vrta in žge! Poslušaj, čeprav ne vem, zakaj pripovedujem vse to človeku brez srca."
Minuto nato se je spet umiril in nadaljeval s tisto čudno iz-premenljivostjo razpoloženja, ki me je presenetila že od kraja:
"Vsako minuto sem si belil glavo, česa iščejo te stenice? Ali mar ne čutijo, da jih ljubim kakor črva v hruški? Da se ne spomnijo! Da ne izprevidijo! Prihajalo jih je toliko, da kljuke nisem videl od njihovih rok Podili so me od mojih knjig, bezali me iz postelje, lovili me po gozdu; enkrat so me obkolili v treh skupinah, da ne bi odnesel peta ... Groza me je obhajala, ko sem ugibal, kaj bo. Treba jih je bilo osvestiti. A kako? Kdor prvi dan ne najde prave besede, jo izreče kasneje tem bolj težko; šele obup mu razveže jezik, ko je zdavnaj prepozno ... Jel sem jim po ovinkih dopovedovati, kako strašno se mi mudi z delom in kako neznansko me nateza vsaka nepotrebna družba ljudi. Kaj misliš, koliko je zaleglo? Niti na um jim ni prišlo, da bi utegnili biti Qjii komu nepotrebni! Bili so, z eno besedo, moji angeli varuhi; sam Bog jih je poslal na svet, da bi me očuvali podivjanja. In so prihajali še bolj vneto in so ostajali še del j. Kakor ščurki so
KLIC ZA ZDRUŽENO DELO JUGOSLOVANOV
Chicago, III, — Tu obstoji že precej časa organizacija, v kateri so zastopana razna jugoslovanska društva, klubi in posamezniki. Posluje pod imenom "South-Slavic Americans of Chicago and Vicinity". V nji so zastopane vse jugoslovanske narodnosti. A aktivnosti v nji še niso tolikšne kot bi bilo želeti. Jih je treba dvigniti, da bodo res to kar je namen te organizacije.
Vsako društvo, ki želi pripadati omenjeni centrali, bodisi slovensko, hrvatsko ali srbsko, naj plača $3 letne članarine in pošlje tri zastopnike na skupni sestanek, ki se bo vršil v četrtek 12. aprila v dvorani Hrvatskega sokola. 1903 So. Racine Ave. Prične se ob 7:30 zvečer.
Frank Zornjak, tajnik.
SKUPNA SEJA ČIKAŠKIH SANSOVIH IN JPO-SS PODRUŽNIC
Prihodnja seja vseh čikaških SANSovih in JPO-SS zastopnikov in zaston pcise bo vršila v pondeljek 2, aprila pri Tomaži-nu na 1900 W. Cermak Rd. Pri-četek ob 8. zvečer. Vsak posameznik, ki je pripravljen sodelovati v enem aH v drugem oziru za uspeh priredbe za v nedeljo 29 aprila, bo na seji dobrodošel. Ker se ne bo "pošiljalo posebnih vabil, prosim upoštevajte to naznanilo.
Louis Zorko, tajnik.
ni in Luka Groscr 4. Žensko društvo "Nada" št. 102 SNPJ je naročilo 15 iztisov Majskega glasa. "Narodni vitezi" št. 39 SNPJ pa 10 in zraven je dalo oglas v Majski glas. Frances Vrechek je dobila 8 pozdravnih oglasov za Majski glas.
Anton Zugcl, Butte. Mont., poskuša svoje najbolje z agitacijo za list, toda ledina je izredno trda. Denar je za vse drugo, le za dober delavski list ne. omenja v pismu. Poslal je 4 naročnine in novce za prodane koledarje.
Iz Puebla, Colo., je Luduig Yoxey poslal 2 novi naročnini.
Anton Zornik je bil zadnje čase malo ven iz domače okolice. Obiskal je namreč nekaj naselbin v zap. W. Virginiji in vzhodnem Ohiu. kakor tudi okrog Girarda in Sharona, Bessemer-ja. Pa. itd. Uspeh povsod povo-ljen. Večina starih Naročnikov mu Je list obnovila ter mu pridobil več novih, vseh skupaj 32 in pol. pa tudi koledarja je precej razpečal.
John Spiller, St. Louis, Ma., noče zaostati za drugimi. Poslal je svoj petak v sklad 300-terih in obnovil naročnino.
V metropoli se jc "večni popotnik" Jankovich nekaj hudo-val radi cen oglasom za Majski glas, pa se ne da pomagati, Tone. Jaz bi rajše videl, da bi bilo obratno, pa ne gre. Cene vsemu, kar je v zvezi s tiskom, gredo kvišku, in mi jim moramo slediti radi ali neradi. Toda kljub vsem zaprekam je on pridno na delu. Do dne, ko je bila ta kolona v delu je poslal še 23 trgovskih in 13 pozdravnih oglasov. John Krebel je poslal 4 naročnine. On zdaj dela v tovarni kar po 10 ur na dan, pa mu bo težko toliko storiti v agitaciji kot jc doslej. Sc bo treba pa drugim malo bolj poprijeti agitacije za list. Posebno zdaj, ko obhaja svojo 40-letnico, pričakujemo vsestranskega sodelovanja vseh, ki se zavedajo njegovega poslanstva Felix Štrumbcl jc naročil še 5 koledarjev, poslal svojo naročnino in $5.65 v tiskovni sklad.
Naša bivša Cikažanka Kathy Horvatin. N. Y., se nas je to pot spomnila z obnovo svoje naročnine in priložila dve novi in zraven poslala tudi svoje članske prispevke za klub št. 1 JSZ. Pravi, da bo z agitacijo nada-1 ljevala, rada bi pa videla, da bi se tudi drugi zastopniki in naročniki malo bolj pobrigali za pridobivanje novih naročnikov. Ako bi se vsi poprijeli tega dela. bi Proletarec ob zaključku svo-
jega 40-letnega delovanja lahko izšel kot najbolj razširjen slovenski list v tej deželi. Kak triumf bi to bil za napredne ideje in socializem! Vsem priporočamo, da si vzamejo besede sodružice Horvatin k srcu. in delajo po njenem priporočilu.
Joseph Ovca, Springfield. 111., je poslal članske prispevke za klub št. 47 JSZ in zraven še priložil 4 naročnine.
Martin Judnich. Waukegan. 111., je poslal 2 naročnini, 2 pozdravna in 10 trgovskih oglasov za Majski glas.
Anton Shular, Arma, Kans., je poslal nadaljne dve naročnini in pa $6.50, ki sta jih prispevala v tiskovni sklad s Chas. Vorino (Edison, Kans.). Pravi, da razume naše potežkoče z Majskim glasom in je prepričan, da bodo znali naročniki to upoštevati, ako ne bi slučajno Majski glas izšel po načrtu, kot smo si ga zasnovali.
John Teran, Ely, Minn., je poslal dve naročnini. Tudi on opisuje potežkoče, ki' se mu stav-ljajo na pot. Je pač križ; teh se nikjer ne zmanjka.
Leo Zevnik, La Salle, 111., drži naše naročnike v redu v svoji naselbini, le s pisanjem je grozno skop. Največkrat opravi s
da so mu prstem delu pomagali Jote Radelj. Kristina Podjavor-šek in Helena Ambrozich. Vsem skupaj hvala za sodelovanje tudi od naše strani.
Alois Ocepek, Barberton, O., tajnik društva št. 48 SNPJ, je naročil 25 iztisov Majskega glasa in še dva koledarja.
Slučaj je spet nanesel, da se ta kolona zaključuje s Frankom ReinHzem, Ročk Springs, Wyo. Bil je zadnji, ki se je zglasil pred njenim zaključkom. Poslal je novce za prodanih 15 koledarjev. "Provizijo pa denite tja kjer bolj potrebujete", je omenil v pismu. Hvala zanjo, prijatelj Remitz, šla je v tiskovni sklad. Se ena novica je od tam in ta je, da se je društvo "Trdnjava" št. 10 SNPJ, spet pridružilo Prosvetni matici.
K tej ustanovi so se to leto pridružila še sledeča društva: št. 42 SNPJ, Sheboygan, Wis.; št. 153 SNPJ, Youngstown, O., in "Slovenski dom" št. G SDZ Euclid, Ohio.
Ko sem že vse lepo zaključil, pa mi pismonoša prinese pismo od s. Kduarda Tomšiča, Wal-senburg, Colo., v katerem pravi: "Mislim, da ne boš hud, ker se oglašam s tem." Poslal je namreč 8 pozdravnih oglasov za Majski glas. Ne "hud", pač pa vesel sem bil tega. Le še se oglasi na ta način, pa na kakšnega novega naročnika ne pozabi!
Vračanje poslanikov .
v Beograd .
Turški poslanik, ki je zastopal svojo vlado pri jugoslovanski ubežni vladi v Kairu, je dobil iz Ankare navodilo, da naj se preseli v Beograd, kjer sedaj funkcionira nova, razširjena jugoslovanska vlada na svojih lastnih tleh. Mnogo drugih vlad pa je poslalo svoje poslanike v Beograd že meseca marca.
Koliko Židov je v Evropi?
Direktor združene židovske pomožne akcije dr. Joseph Schvvartz pravi, da je izmed 6 milijonov Židov, ki so živeli v Evropi pred vojno, ostalo v nji samo še kak poldrug milijon, okrog pol milijona Židom se je posrečilo pobegniti, drugi pa so uničeni.
Trinerjevo grenko
par besedami. Pri agitaciji se .	L**-* 4.* _*
udejstvuje tudi Tone Udovič.jVHIO rODljO TlSOCefl —
Oba skupaj, upam, bosta nare-
dila dober uspeh tudi s pozdravnimi in trgovskimi oglasi za Majski glas.	\
Jack Bcrgant, Lisbon, Ohio, je poslal naročilo za Majski glas, štiri pozdravne oglase in $1.55 v tiskovni sklad.
John Kosin. Girard, O., jc poslal 4 naročnine. Tudi on je podoben lasallskemu Zevnikii, kar se pisanja tiče. Po navadi provizije ne omenja, kar pomeni, da se vse skupaj zabeleži kot naročnino. Pa bi človek včasih rad videl kaka daljša poročila od njih.
Louis Barborich, Milwaukce, Wis., je prav pridno na delu pri zbiranju oglasov za Majski glas. Do 22. marca je poslal že 16 trgovskih in 20 pozdravnih. Glede prodaje koledarja omenja,
poskusite ga še vi
Neki medicinski pisatelj je omenil: "Želodec je kakor avtomobil; odvisno je kako skrbite zanj. Oba imata omejeno hitrost, katere se ne sme prekršiti. Pokvarjen želodec je radi slabe oskrbe lastnika." Zato je zanesljivo in lahko odvajalno -sredstvo potrebno v vsaki hiši. Na tisoče in tisoče ljudi v Zed. državah in Kanadi že 58 let u-živa Trinerjevo grenko vino. Ako vi še niste med njimi, ga poskusite. Nove primesi, vitamini B-l, vam zboljšajo apetit. Rabite ga po navodilih na steklenici. Dobite ga v vseh lekar-nih, ako ne, pišite ponj naravnost na Joseph Triner Corp., 1333 S. Ashland Ave., Chicago 8, Illinois.
NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SLOVENSCl NE STA
iu:si:i>vi\k
Cena $5.00
IN
ANGLESK0-SL0VENSK0 BERILO Cena $2.00
Avtor obrh knjig jc DR. F. J. KKRN
NAROČILA SPREJEMA
PROL	Hi
2301 SO. LAWNDALE AVE, CHICAČO 23, ILL
* KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE -
Don Juan se je dne 22. marca proti diktatorju Francu javno oglasil. Posvaril ga je, naj neha sedeti na hrbtu španskega naroda, naj se umakne, ako noče druge civilne vojne in vlado pa prepusti monarhistom, nam-
Španiji, pač pa za ohranitev privilegijev v nji. Le zato so bile "demokratične" vlade v španski civilni vojni nevtralne in le radi tega sedaj dopuščajo monarhistom v agitaciji proti Francu "prosto pot". Kajti to,
reč don Juanu, ki je sin bivšega da je Franco na svojem mestu španskega kralja, pokojnega samo še po milosti angleške in
Altonsa. in pretendent za španski prestol.
Angleška diplomacija si veliko prizadeva, da bi Španija spet postala monarhija. Špansko ljudstvo je sicer noče, toda kdo v današnjih časih "demokracije" na ljudstvo sploh še kaj prida pora j ta!
Španija bi bila še zmerom republika in v tej vojni od vsega začetka na zavezniški ptrani, ako je ne bi bile pod krinko lažne "nevtralnosti" in politike "neumešavanja" izdale tri demokratične velesile, med njimi v prvi vrsti angleška vlada, v drugi predsednik Roosevelt s proglasom "nevtralnosti" Zed. držav in v tretji francoska vlada, ki pa je republikancem v Španiji vendarle saj nekoliko pomagala (na skrivaj), angleška in ameriška vlada pa prav nič.
Diktator Franco se je v prvih
ameriške vlade, je v Španiji vsem dobro znano. In pa španskim beguncem v Mehiki in Franciji.
Moskva je proti Francu. V civilni vojni v Španiji je bila vlada v Kremlu edina, ki ni hotela biti hinavsko nevtralna, pa je prodajala municijo republikancem in ob enem bila deležna silovite propagande "proti komunističnemu umešavanju" ne samo iz Berlina in Rima, ampak prav tako iz glavnih mest demokratičnih velesil.
Španski diktator je pred nekaj tedni storil še eno potezo, da reši sebe na svojem mestu. Bil je pri tem približno toliko neroden kakor Rudolf Hess. Churchillu se je zaupno ponudil za posredovalca med Hitlerjem in zavezniki, češ, za Anglijo je to življensko vprašanje. Ako Hitler in njegov tretji rajh
letih vojne ustil skoro tako ba- pade, bodo šape ruskega med havo kakor Mussolini in prero- veda padle prej ali slej po Veli-koval, da so zaveznikom ure ki Britaniji. Ali ni torej zanjo
štete. Ta Franco zdaj čuti, da je prišel na krmilo ne samo s pomočjo Hitlerjeve in Mussolini-jeve intervencije ter vatikan-j ske propagande, ampak tudi po zaslugi "nevtralnosti" Londona, VVashingtona in Pariza. V tisti "nevtralnosti" so namreč zalagali z municijo in drugim mate-rijalom firerja v Berlinu in du-čeja v Rimu in Vatikan z denarjem, le za španske republikance niso imeli ničesar, namreč vsled "neumešavanja" jim nismo smeli poslati niti ene puške, Je dobro,« da sedaj, ko se don Juan javno prizadeva priti na Francovo mesto, ne pozabimo tistih dogodkov.
Churchill je v enem svojih nedavnih govorov omenil tudi Španijo, češ, da je Angliji prav tdko malo potrebna, kakor Italija. Ampak Španija ji je. Od kar so zavezniki stopili Francu na prste, da Hitlerja z materi-jalom ne sme več zalagati, gredo španske rude večinoma v Anglijo. In sadje ter kar še drugega ima za izvoz. Naravno, da angleški toriji Španijo potrebujejo in da so delovali in delujejo sedaj v nji za tako vlado, ki bo po njihnem kopitu. Don . Juan ki se Španiji ponuja za
bolj pametno, da Hitlerja otme. namesto da Rusiji do kraja pomaga? Churchill, ki Rusiji in njenemu gospodarskemu sistemu osebno ni bil še nikoli prijazen, je Francovo ponudbo pustil objaviti in baje o nji sporočil diplomatično tudi Moskvi. Franco sedaj ve, pri čem je. dasi on in tudi marsikdo v Angliji smatra, da Churchill za bodočnost Velike Britanije ne dela prav, ker je napram Stalinu tako popustljiv.
Patriarh pravoslavne cerkve v Rumuniji Nikolim je izdal na duhovnike pastirsko pismo s klicem, naj molijo in pomagajo novi vladi, ki je bila ustanovljena vsled ruskega umešava-nja. Sovjetski podkomisar Višinski, ki je znan posebno kot proseftutor v znanem trebljenju starih boljševikov iz komunistične stranke, je bil v Bukarešti, preudaril položaj in odločil, da Rumunija mora dobiti novo vlado. Stari je načeljeval reakcionarni general, a nova pa je po mnenju londonskih in wash-ingtonskih krogov komunistična. Pravijo, da so komunisti v nji glavni faktor in za ščit so si vzeli v družbo social-demo-Hrate. Angleška in ameriška
kralja, ve, da se mu ambicija vlada pravita, da ti dve stranki uresniči edino, ako ga podpreta v Rumuniji nimata večine, to-angleška in ameriška vlada. "Iz rej je taka vlada nedemokrati-dobro poučenih virov" trdijo., čna, ker je manjšinska. A v in-
da sta obe zanje in tudi Pij XII. je tega izredno vesel. Kajti ne gre se jim za demokracijo v
teresu rumunskega ljudstva bi vendarle bilo, ako se odloči na primer magari za social-demo-
PRISTOPAJTE K
I SLOVENSKI NARODNI | PODPORNI JEDNOTI
§j USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET
f> CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO ■ ; -
kratsko stranko, namesto da sij pod plaščem večine obdrži stranke, ki so krive, da je Rumunija vzlic svojemu bogastvu dežela in ljudstvo pa kulturno zaostalo toliko kot le še malokje v Evropi.
Komunist Lucretiu Patrasca-nu je v sedanji rumunski vladi justični minister. Dne 17. marca je odločil, da se rumunskih industrialcev in bankirjev ne bo "preganjalo", čeprav so pomagali Nemčiji, In pomagali so ji vsi rumunski bogataši. Ako jih bi rumunska vlada hotela tirati na zatožno klop kot vojne kriminalce, bi jim zločin zlahka dokazala, zapleniti jim bi morala njihna bogastva in jih dati državi. A to bi bil "komunizem", ki pa ga London in VVashington nikakor ne dovoli-ta. Tako je torej komunistični justični minister v Rumuniji rešil stari sistem, kar je za ljudske koristi slino slabo, a v soglasju s politiko angleške in a-meriške vlade. In komunistični vodja Ercolli v Italiji pa ima poleg angleške vlade največ zasluge, da je savojska dinastija še na svojem mestu.
Kifhard Mowrer poroča v či-kaških Daily Nevvs z dne 19. marca iz Rima o grofu Giovan-niju Perdicariju, ki v Italiji širi nauk, da je bil fašizem odrešitev zanjo in se bo morala v svoje lastno dobro spet zateči v fašizem. Mowj*er pravi, da grof Perdicari tega ne pripoveduje izza rešetke v ječi, ampak svobodno v "najboljši" (bogataški! italijanski družbi, v kateri so ameriški in angleški višji častniki in diplomatje redni gostje. Na eni takih večerink je Američanom dejal,; "Bili ste veliki osli, ker sta se pustili zavleči v to vojno." Ko je Italija napovedala po japonskem napadu na Pearl Harbor Zed. državam vojno, je bil grof Giovanni Perdicari v Zed. državah in urejeval list "Voce DTtalia", ki ga je financirala Mussolinijeva vlada. Grof je bil aretiran, prebrskali so njegov propagandni materijal, a namesto da bi ga zaprli, so ga skupno z italijanskimi diplomati deportirali v Italijo. Mowrer pravi, da se temu grofu tudi pod zavezniško .okupacijo prav dobro godi, se norčuje iz naših vojnih naporov in oznanja, da bosta ameriška in angleška vlada fašizem še navdušeno podpirale, ker sta obe proti "komunizmu". Fašizem je po mnenju tega aristokrata edino sredstvo, ki lahko zajezi socialno revolucijo v Evropi. Gre se torej med privilegiji in bedno, brezpravno maso. Grof Perdicari to dobn ve in prav tako tisti angleški in ameriški častniki, ki jih gosti. Med gospodo in ma-
GLAVNI KOLODVOR V KOLINI', kakršen je bil. predno ga niso porušili zavezniški letalci Sedaj je v posesti savesniške okupacijske armade. Kolin je bil eno največjih šelezniških križišč v Nemčiji.
jih bi lahko poljubno preseljevala sedaj k temu sedaj k drugemu privatnemu delodajalcu
do tudi sodelovali pri progra-lro ne more popisati. Te žrtve mu, lahko trdimo, da bo bogat v starem kraju sploh ne upajo, in skoz in skoz zanimiv. Imena da še kdaj pride vstajenje in za njegov privatni profit. Via- skupin in posameznikov, ki so- pomlad. Veselo veliko noč! dni dekret, s katerim je prepo- delujejo, \bomo objavili kakor Vstajenje prihaja tudi tem tr-vedala konvencije, prav gotovo hitro bomo imeli ves spored pinom, toda na žalost zelo poni demokratičen. Njena prepo^ skupaj. Ker na takih priredbah časi, in nekateri ga sploh ne bo-ved za zaprtje gledišč in drugih ne sme biti brez govornika, smo do dočakali, javnih prostorov po polnočni povabili starosta vseh govorni- Kaj pa mi tukaj delamo? Ali uri je ena izmed mnogih regu- kov Etbina Kristana, predsed- se zavedamo koliko svet trpi** lacij, kakršne so v običaju v nika SANSa, ki se je odzval. Na Večina ameriških Slovencev se diktatorskih deželah. Je pač programu bo tudi za te čase in zaveda resnega časa. v katerem čudno, da ker smo v vojni za za to priredbo najbolj primerna živimo, toda veliko je pa tudi odpravo fašizma, se mora vlada j igra "Mati", ki jo je spisal nam takih, kateri samo sebe pozna-
ameriškim Slovencem poznani, jo in niti drobtin od svoje mize v stari domovini živeči pesnik ne privoščijo tistim, kateri se in pisatelj Mile Klopčič. Igra je borijo in dajejo življenje za enodejanka in je skoz in skoz Ameriko, in ne tistim, kateri napeta, ker je povzeta iz parti- umirajo lakote v njihovi rojstni zanskih bojev proti okupator- domovini Jugoslaviji. Z eno be-jem in domačimi kvizlingi. Od- sedo, bondov ne kupujejo; ka-bor je mnenja, da popoldanski dar je zbiranje za Community program ne sme trajati več kot j Fund ali Rdeči križ, nimajo ni-dve uri in pol. Po programu se kdar denarja Nikdar ne daru-pa takoj prične domača zabava jejo za reveže v starem kraju in ples. Seveda, pijače in jedače in niti kos stare obleke ne mo-bo tudi na razpolago.	rejo darovati za te siromake.
V pismih smo poudarjali, da Tudi tem Veselo veliko noč. ako mora biti ta priredba solidarna jo lahko imajo, demonstracija vseh čikaških in Čikaška društva se dobro za-okoliških Slovencev v korist na- vedajo svoje naloge in z veliko šim ljudem v stari domovini, večino vrše svojo dolžnost, kače ne bo, bomo po prireditvi tu- tero imajo do naše domovine
v ta namen posluževati stvari, ki sta jih najprvo Mussolini in Hitler uvedla. In še ^prej na svoj, način Lenin in za njim Stalin.
Fiorello La Guardia smatra, da je vladna prepoved proti ve-seljačenju po polnočni uri za mesto New York zelo slaba stvar, pa je odločil, da naj se ponočnjakom v newyorškem mestu dovoli rajati v gostilnah, klubih in glediščih saj do ene ponoči. IVavi, da če se javne lokale zapre, bodo šli pa ljudje v hiše prostitucije, ki so odprte celo noč, v privatna stanovanja in pa v skrite kote, kakršni so prospevali v času prohibicije.
so v Italiji je silen prepad. Ofi-
Prepoved proti ponočevanju po di lahko zabeležili. Koga bo za-polnočni uri sama na sebi ni delo, na to se ne bomo ozirali, slaba. Ampak tistih, ki največ- Kdor nasprotuje direktno ali ponočujejo. ki vzdržujejo tako- indirektno taki humanitarni ak-zvane nočne klube, ne bo dosti ciji, ki gre za tem, da se poma-zadela, ker si bodo zabavo pa v ga tistim, ki si sami ne morejo skrivališčih preskrbeli. Vlada pomagati in so najbolj pomoči bi storila prav, če bi se potru- potrebni, tak ni drugega vre-tiila te parazite pognati na de- den, kot da se ga postavi na sra-lo, namesto da žive u luksusu motilen oder, in kdor gre mimo in rajanju od onih, katerim po da mu pljune v obraz
vednih ljudi, kateri bi bili pripravljeni sodelovati, kadar se gre za dobrodelno ali narodnu stvar.
Ženska društva so priredila Bingo party. Čisti dobiček je šel za fante vojake in za reveže v starem kraju. Uspeh je bil zelo dober. Prav lepa hvala našitn zavednim ženskam. Prihodnja prireditev skupnih društev bo 29. aprila. Kot izgleda, je za to prireditev med tukajšnjimi Slovenci veliko zanimanja, in bo ena največjih prireditev, kar smo jih še kdaj imeli. Ves čisti dobiček je namenjen za takojšnjo pomoč v Jugoslaviji. Dolžnost vsakega Slovenca v Chicagu in okolici je, da se te prireditve udeleži. Kdor ne pomaga sedaj je zelo slab Slovenec in nima srca za trpeči narod. Program bo zelo bogat in bo pravočasno naznanjen v vseh slovenskih listih. Vstopnice lahko dobite pri vseh društvenih tajnikih in članih podružnic SANSa in JPO-SS. Vsi oglasi za programno knjižico morajo biti v rokah podpisanega ali pa tajnika do 5. aprila.
Ako je mogoče, da katera ženska speče v prid te priredbe potico ali krofe, ali daruje kako drugo stvar, se ji že vnaprej zahvaljujem. Prepričan sem, da ako bomo vsi sodelovali, bomo lahko ponosni na uspeh prireditve in bomo lahko z mirno vestjo rekli, da smo storili vse, kar je bilo v naši moči, da olajšamo vsaj nekoliko gorja, skozi katerega gre ubogi jugoslovanski narod.
Ako imate še kaj stare obleke, prinesite jo še ta mesec na Wolcott St. in Cermak Rd., da jo nam bo mogoče takoj poslati v New York. Vsem tistim, kateri kupujejo vojne bonde, darujejo za naše vojake, Rdeči križ in podpirajo svetovno znano armado maršala Tita, in kateri so že danes sklenili, da pridejo na našo prireditev, veselo Veliko noč!
Anton Krapenc, predsednik skupnih drušaev.
Kako je i vašim znancem, sosedom. prijateljem? Ste mu kdaj priporočili, da maj si naroči Proletarca? Poskusite, morda fa pridobite!
polnočni uri, ko gredo z nočnega dela, ni več dovoljeno iti na vrček piva
Nizozemska kraljica Wilhel-
cirji se med maso ne počutijo mina jc v tej vojni menda
dobro. Je raztrgana, pravijo, da kronana oseba, ki se je smela tudi umazana in ignorantna. A! vrniti
1 3

NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
99
Naročnina aa Združene driave (ia*en Chicaga) In Kanado $6.00 na leto; $3.00 aa pol la*i $1.50 aa #atrt Utaj aa CHicaSo in Clcera Z	$7.50 mm celo leto; $3.75 aa pot letat an ino.em.tvo $9 00.
| 2057
Naslov xo list in tajništvo je:
Lawndalf Avenue Chicago 23, lllinoi«
■ umazana in med italijansko gospodo pa se počutijo "kakor doma".
Žurnalist Boris Žiherl je angleškim in ameriškim poročevalcem v Beogradu dejal, da je miselnost jugoslovanskega ljudstva vojna povsem predrugači-la. Na svoje pobegle voditelje ne da nič. Zaupa pa tistim, ki so ostali doma in organizirali boj proti okupatorjem in kviz lingom. In zaslugo%za to organi-
ziranje si lastev prvi vrsti ko-^ijah< Kajti Nizozemska more
munisti. A 2iherl tolmači, da bodoča Jugoslavija ne bo komunistična v ruskem pomenu besede, pač pa si ohranila načelo privatne svojine in vlada bo demokratična. Ker bo vzlic vsemu veliko bogastva, posebno prirodnega, podržavljenega, bo torej bodoča Jugoslavija socialno demokratična. Pri Nevv Lea-dru tega gotovo ne verjamejo, a v Jugoslaviji je velikp ljudi, ki zares delujejo za zgraditev Jugoslavije na demoktatičnem in socialističnem temelju.
Vlada Zed. držav je demokratična, kar zmerom poudarja. A njeni kritiki dokazujejo, da od kar je v vojni, je kopirala že veliko Hitlerjevih metod. Najbolj prizadeti so delavci, ker jim je ukazovano, kje naj delajo in odvzeta jim je svoboda menjati službe po svoji volji. Po lanskih volitvah si vlada veliko prizadeva delavce še bolj dobiti pod svojo oblast s pomočjo "drafta"; taka postava bi pomenila, da bi vlada kontrolirala okrog 50,-
v svojo deželo z mandatom vladarske službe. Ko je postala kraljica, je bila 18 let stara. Nizozemci jo imajo večinoma radi, in tudi privadili so se je. kajti vlada jim že nad 40 let. Vrh tega je njen eden najožjih prijateljev predsednik Roosevelt in prijateljstvo takega človeka Nizozemska v tej vojni zelo potrebuje, še bolj pa ji bo prišlo prav na mirovni konferenci, ko se bo šlo o kolo-
dobiti svoje kolonije na Pacifiku nazaj le s pomočjo ameriškega orožja. V vojni za demokracijo se gre torej tudi za zelo nedemokratične, in tudi za proti-demokratične reči.
V NEDELJO 29. APRILA BO PRIREDBA V KORIST STARE DOMOVINE
Chicago, III. — Pisma za oglase v programno knjižico in vstopnice so bila poslana na vsa slovenska društva v Chicagu in okolici, za katere smo imeli naslove v korist prireditve, katera bo vriila v pomoč našim ljudem v stari domovini. Ta ve-levažna priredba se bo vriila v nedeljo 28. aprila, v ČeSki dvorani na 1838 W. 18th St. Priče-tek programa bo ob 3. popoldne. Celokupni odbor je mnenja, da to pot se bo točnost tudi upoštevala. Na občinstvo pa apeliramo, da pride v dvorano pred tretjo uro in sledi celotnemu
I programu. Kot je že dosedaj 000.000 ameriških delavcev, ki'razvidno od priglašenih, ki bo-
Ponovno apeliramo na vsa čikaška društva in posameznike, da sodelujete z odborom do in vključivši 29. aprila, da bo ta priredba velik moralen in finančen uspeh.
Za združeni odbor čikaških SANSovih in JPO-SS podružnic,
Louis Zorko. tajnik, 2657 So. Lavvndale Ave., Chicago 23, 111.
Veselo Veliko noči
Chicago, lil. — Veliki petek je tukaj; za nji^n pride vstajenje Kristusa. Zima Je pri kraju, pomlad prihaja in v naravi se vse budi in vstaja. Kajne, kako hitro nam mine zima, in že se veselimo pomladi. Srečni se lahko štejemo, da nam zima tako hitro izgine. Ako pa le malo pogledamo preko mej te srečne rajske doline Amerike, pa vidimo. da vstajenje in pomlad prav počasi prihajata in da so ljudje na svetu, kateri imajo že več let samo Veliki petek in zimo, in že več ne verujejo, da je vstajenje in pomlad. Veselo veliko noč!... Žalosti nas. da vam moramo poročati, da je vaš sin padel za domovino ...
Včeraj ste čitali, da Je bil sosedov fant težko ranjen v boju za domovino! Veselo veliko noč! ...
Iz Jugoslavije prihaja poročilo, da ravno iz vašega mesta in vasi je umrlo 250 ljudi od lakote, 21 hiš je bilo do tal požga-nih, 50 nedolžnih ljudi so Nemci ustrelili. Otroci so tako sestradani, da zdravniki sploh dvomijo, da Jih bo mogoče rešiti. Povsod teče kri. Pomanjkanje in trpljenje je tako grozno, da ga nobeno človeško pe-
Amerike in do rojakov v Jugoslaviji. V novembru 1944 so imela skupno prireditev za A-meriški rdeči križ, katera je prav dobro izpadla. Jaz se na tem mestu prav iskreno zahvalim pevskim zborom in posameznim umetnikom, kateri so sodelovali pri programu, vsem delavcem, posebno pa še Johnu Gottliebu. kateri je kot tajnik imel največ dela. Delavcev mi-slim4 dla ni potreba z Jmeni navajati, ker jih vsi dobro poznate. To so ljudje, kateri delajo pri vsaki priredbi in niso nikdar preveč zaposljeni ali utrujeni, da bi ne pomagali, kadar se gre za dobro stvar. Čast jim! Le škoda, da nimamo več za-
Ctosju^fScUtf
Ameriški družinski koledar 191.1
Je posvečen borbi slovenskega naroda v starem kraju za svobodo.
K.j pomeni osvobodilno gibanje v Sloveniji in v Jugoslaviji sploh, je razvidno iz letošnjega Družinskega koledarja, iz spisov, ki so jih oni tam napisali.
Ta borba sedaj tam zmaguje in stoletni tipi slovenskega
naroda se uresničujejo.
J
Ameriški družinski koledar
ki je lično v platno vezana knjiga, tiskana na najfinejšem papirju, stane samo $1.25, s poštnino vred.
Vsi slovenski listi v Ameriki, ki so kaj pisali o njemu, so ga pohvalno omenili. Ali ste naročili ie en poseben izt>od te knjige, da jo pošljete v spomin svojcem v stari kraj. potem. ko bo vojne konec in pošta v Slovenijo zopet odprta* Ako še ne. storite to čimprej! Veselili se bodo. ko bodo iz te knjige razvideli, da smo borbo naroda pravilno razumeli in mu pomagali. da bi bila njegova zmaga čimprej doseiena
Naročila sprejema PRČLETAREC
Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL
RESNICA 0 OSVOBODILNI FRONTI V SLOVENIJI
prebivalstvo globoko občuti. Ker se močno udeležujemo v osvobodilnem gibanju, smo mi katoličani veliko doprinesli za rešitev našega ljudstva pred narodnim uničenjem ter za narodno osvobojenje in bratstvo med našim narodom, — brat-
(Tonr Fajfar, tajnik Krščanskih mest v Osvobodilni fronti, v po obrtnih zadrug v Sloveniji in član litični kot vojaški organizaciji, pred&rdništva Antifašističnega ve- Kasneje, ko smo ustanovili sku-
ča narodne osvoboditve Jugoslav«	jugoslovanske reprezenta-,	, . . _
je. je bi. delegat na delavski 1 tivne odbore, so slovenski kato-W katerega so predvojni referenci v Londonu februarja tega " .	' ....	, žimi v Jugoslaviji globoko oma-leta. Ob tej priliki je .a cerkvene ^ani zopet dobili precej naj- * p^čani smo tudi, kroge v Veliki Britaniji napisal to| važnejših pozicij. Edvard Koc-1
vasno isjavo. ugledi so. aa do raj-j^ u...«	-	w jt krt6aiistva. Pokazali smo,
far v kratkem v Ameriki in bo pri Narodnem odboru osvoboje- J"J™"™	.
n^hn« noved-ti res- ni« Jugoslavije ali pri provizo- da krščanstvo, kot z vi v duši
vladi. (V novi vladi, ki je našega naroda, ni reakcionarno;
nem
vaino LJav«. U.l.di da bo r.J-|bek je danes minister «. pouk |
pri Narodnem odboru osv< imel priliko osebno povedati res- nja Jugoslavije ali pri provizo-nieo o položaju v Sloveniji.
Mirko G Kuhel, tajnik SANSa.) Napisal TONE FAJFAR Poslano iz urada SANSa Odkritje in spoznanje resnice. ki bi morala na podlagi našega verskega razumevanja biti zrcalo večne božje resnice, je predmet, za katerega se mora
bila po zaključku konference v'P0™*'1' *mu tudl I^V' !" J«lti sestavljena dne 6 marca, ^..v, k. so prevladoval, med
je Kocbek minister za Sloveni- •»■*»"•.	<*™«acneg« Pre-
o. Op prevajalca .	, Z fu«imi , vref sm°
Kaj je bil nagib nas, sloven-	m. katoličan, utrpelli naj-
skih katoličanov" da smo se od- več e rfce med naš,mi n.jbolj-
ločili zavzeti tako aktivnost v 41*nl ,n «u * osvobodilni borbi" Gnala nas je d»»es kretamo v "obodni Ju-
nje iskrenih odnošajev z Rusijo.
Ako bo vlada v Moskvi tej želji hotela pomagati, bo Finska svoje rane, ki sta jih ji prizadejali dve vojni, kmalu prebolela.
Volitve na Finskem bile zmaga za mir in demokracijo
(Nadaljevanje s t. strani.) I -:-
on eden prvih, ki je podvzel fa- J^JQ preskrbel šistično kontrarevolucijo. Kri v .	* . . .
tem boju med Finci je tekla v delOVCem delO, ko potokih, a Mannerheimova go- i	UAjnaO
spodujoča klika je zmagala, ker DO Konec VOjne . je imela orožje in pa zaslombo (Nadaljevanje s 1, strani.) vseh dežel na svetu, kajti ta- nulega tedna znova oglasila krat so bile še vse uverjene, da Ameriška legija, češ, na vsako je potrebno podpreti kogarkoli, prazno mesto, na katerem bo ki ruskemu boljševizmu izpod- delodajalec potreboval delavca, kopava tla.	naj mu b« ukazano najeti voj-
Vzelo je prilično časa, predno nega veteraha, in šele ako služb ' je Finska, ki je slovela za de- kaj ostane, naj jih dobe tisti, ki mokratično deželo, spet postala niso bili v armadi, demokratična. V svetovni jav- Kongresniki ploskajo. Ne pa nosti si je napravila znova u- voditelji unij. Pač pa s tem na-
jugoslovansko ljudstvo težko predvsem naša demokratična Koslaviji kot svobodni	^ v rafval|nah okupirala ga je ameriška armada
boriti na mednarodnem pozori- ,avest< je našla najmočnejši i ki smo storili svojo dolžnost
______....	t	...	-	______. .. I. »< 1 ......c I..trnn ■ in kal
enkrat prečital in videl, ^o^eja podružnice
SANSa it. 1
MESTO NEITSS blisu Duesseldorfa v Nemčiji (ob Reni) je tudi ^ed, posebno v Zed.'državah	svetom zelo soglašajo deloda-
A baron Mannerheim je ostal	jaici, ne zato, ker jim* je kaj za
_ na svojem mestu vpliva. Sov-	veterane, pač pa, ker vedo, da
jetski špijoni so zlahka dognali,	jjm bo to v boju proti unijam
____ ________da ga oblegajo nemški špijoni j Zborno služilo.
sem sam s sabo skoro vso noč fw - — \ in da spietkari proti Rusiji z	Država veteranom dolguje po-
Mi katoličani, ki smo se debatiral in tresk! sem vrgel JANSa Št. 1 vsemi, ki so ji riasprotni.	goje za preživljanje
osvobodilni SVoj dopis v koš. Kakšen je bil, * Ta aristokrat je postal v tej	Ameriška legija si sicer išče
imamo da- pa si lahko predstavljate. Detroit, Mich. — Ker je prva vojni predsednik finske repu-	s potegovanjem za veterane ka-
posebno zapadne demokratične mokratična načela i* so se o-! »f	vest medtem ko oni, j	*	L^L^S^M^ ^	ki S	Pita,a ^ a lahko Pa vsi Pri'
dežele pod vplivom svojih se- uriieli fašističnih navad	kl so narod udal1 in 540 lzkorl' Priznajmo. da smo vsi pod- bo seja nase podniziuce SANSa mirovno pogodbo s Sovjetsko t znamo, da ko se vojaki vrnejo
bičnih interesov. Medtem, ko je Naš druai nagib je bil krščan-	versk" «esb ko1 HU,er>e' vrženi napakam. In da za napa-1 v nedeljo 8. aprila ob 3. popol- unijo in njenimi zaveznicami. V	v civilno življenje, je dolžnost
zadnje čase svet spoznal resni- ski duh ki nas je vodil v borbi	vi zaslužijo resno ob- ke Vseh ljudi trpi vse ljudstvo, dne v Slo^nskem narodnem zadnjih volitvah v parlament,	države v celoti, ne pa kake po-
co o velikih vojaških in politič- za /mago osnovnih pravic in	<t,inic« sv- PavU: ***** Ampak naše napake vendar ni- domu ha 1/153 John R. ki so se vršile 19. marca, je iz-	samezne skupine, da jim damo
nih uspehih jugoslovanskega človeške osebnosti	ime * oskrunjeno mod neverni- so toliko^kosmate kot so zmote Društveni zastopniki in člani1 previdel, da Finska v bodoče ne	priložnost iti v normalno, v dru-
osvobodilnega gibanja, pa o pa- Naš tretji nagib je bila naša	kiradi vas" <R"*!jarii, 2, 24). j takozvanih narodnih voditeljev j po<h-užnice so prošeni. da se se- **> več dežela za aristokrate. ne	iinsko življenje, in to jim bo
šču. Več let je moralo preiti odmev med vrstami krščanskih kot Jugoslovani in kot kristja-
predno je resnica o pravem po- delavcev in je ostala močna sila | m-	*mo tu;t	: "
ložaju naše domovine mogla ludi med širšimi krogi katoli- naša dolžnosf storiti ^ukež. 17,
prodreti v širni svet — resnica, škega prebivalstva, in to vzlic ,0)\ Ml *alo,lcanl' * ki je razgalila vse laži onih, ki dejstvu, da so mnogi bivši ka- »^jstvovali pri o« so skusali obdržati vsakega in toliški voditelji zavrgli vsa de- \*»rbi našega naroda, n
žamo, da ostajajo še nekatera	njlrodna zavest, tisti občutek, ki	To Je resnica o stališču jugo in pa vojnih generalov,
vprašanja, ki niso bila rešena	]e prirojen narodnjakom vseh	slovanskih katoličanov in po- *
Nekaj nezaupanja napram novi	narodov	sebno ^ slovenskih katolikov Ko sem čital. da je imela ve-
Jugoslaviji še vedno trdovratno	Ti osnovni nagibi so nam po-	napram narodnemu osvobodil- lika trojica na sestanku v Jalti
obstaja v zapadnem katoliškem ^ali olajšati težave, ki bi	nemu Spanju. Veselilo me bo,|na Krimu tudi nekaj ^bave
svetu; nedvomno ga povzročajo drugače znale izvati nasproto-	^ **> mo)e Por^ilo med katoli-. čeprav je govorila samo o voj-
drugi vzroki — vsled dejstva, vanje za soudeležbo katoliča-	škimi kroRi ?ri[yomog\o k spo- nih stvareh, sem se spomnil na
da stališče, ki ga zavzema veli- i nov v Osvobodilni fronti z ljud-	znaniu naie«a Prvega položaja.! Lincolnov rek. da vojna ni biz-ka večina jugoslovanskih kattv mi nekatoliškega prepričanja. (Podpis) Tone frajfar. nis. a ob enem pa je, in med
ličanov napram narodnemu os- posebno s komunisti. Osvobo- --- voJno ljudstvo potrebuje nekaj
vobodilnemu gibanju, in vloga.! dilna fronta je osvojila načelo	Klolrni rlrnklTn	prisrčnega smeha. Upam, da
ki jo igrajo v Osvobodilni fron- spolne svobode prepričanja.	nwu|	M.IM	s«« ta nasvet dosedaj saj z da-
ti katoličani, še nista zadosti po- svobode vere in verskih aktiv- Chicago, III. — Neki nemški j ljave posnemal.
nosti. Ta princip je bil postav-	general je bil silno užaljen, ker .	ft
Skrb za zmago resnice in pa ljen takoj od začetka in se je iz-	s« jc moral podati ameriškemu Eden izmed dovtipov. ki je
znana.
želja pomagati k pravemu razu- kazal tudi pravilen v svojem oficirju, češ. tvoja šarža je ni- krožil po konferenci v Jalti je
—l -------i.i __ . ... . , — ^ i—	r«^;,. Mi cmočnn bil sledeči; "Churchill; Jaz sem
mevanju ,vseh vprašanj, ki se	praktičnem izvajanju. Tekom	žja od moje. Ali ni smešno, ker
tičejo novi? Jugoslavije, me na-	Vse borbe, ki traja do malega	se ta nemški general skozi 11
gibljeta, da podam to kratko	ie štiri leta. nismo katoličani	let ni spomnil, da je bil ves ta
pojasnilo o stališču večine kato-	pri osvobodilnem gibanju iaku-	čas pod komando avstrijskega
ličanov naše domovine.	sili nobenega vmešavanja pri	kaprola?
proti temu, da bi rdeča armada prva okupirala Berlin. Bojim se, da bo vse Nemce pomorila."
je gotovo udeleže. Kdor še ni-!*a reakcijo in fašizem.	omogočeno le, ako jim damo
ma SANSovega znaka, ki so Pojav nove stranke	priliko služiti si svoj kruh in
prav lični, ga na 9eji dobi. Zna- Volitev so se udeležile	vse za svoJe družine na časten na-
ki niso naprodaj. Vsak član in j stare stranke in ena nova	pod ne 2 relifi-
Po zaslugi nasprotne propa-	uresničevanju tega načela od
gande so katoličani v zapadnem	strani naših komunističnih so-
delu sveta pod vtisom, da osvo-	borcev.
bodilno gibanje v Jugoslaviji Dasi ni obstajal najmanjši
reprezentira popolnoma komu-	vzrok za bojazen pred sodelo-
nistični razvoj, kateri postopa samostojno z vsemi drugimi ideološkimi skupinami in ogro-
ža svobodo krščanskega, verskega in kulturnega življenja in razvoja
vanjem s komunisti v večini vitalnih vprašanj, ki so se tikala našega naroda, se je vseeno po- izTazil, da možje, kakršen je on.
Mogoče vam je Goebbels znano ime. On je propagandni minister tretjega rajha. Ko je imel po radiu nemškemu ljudstvu govor ob priliki 12. obletnice svojega nastopa v vladi, se je
članica, ki ima plačano , letno i označbo ljudske demokratične- Ako računamo, da je v arma-članarino najmanj $2, je upra- koaiicije< katero so ustanovili di	okro8 11 milijonov
vičen do znaka. Tudi zanimiva levičarski socialisti. Njihov vo- *antov in mož, ki bodo po vojni brošurica "Na potu v svobodo" dja je gero Vuori Komunisti, vsi kandidati za službe, in da bo brezplačno na razpolago. ki so bili na Finskem prepove- Je P°,e8	sedaj v ameriški
Kdor še ni član naše podružni- dana stranka, so naravno, pri- industriji, v pisarnah in rudni-ce, se vljudno vabi, da se nam st0pili v to zvezo in podpiral jo kiil zaposlenih okrog 60 milijo-prichruži m pomaga z svetom in je sovjetski tisk Vsled tega je nov oseb» potem vemo, kakšna primernim prispevkom, da bo- ta koalicija smatrana med vna- 60 brezposelnost, ko nastane mo skupno dosegli čiv več v do- njimi časnikarji, ki so nastanje- mir in 1x1 voine industrije ko-brobit naših bratov in sester ni v Helsinkih, za komunistom nec
V lepi, sedaj vsega oropani in naklonjeno, če že ne za komu- V zvezni vladl J,h Je bll° silno razrušeni Sloveniji.	nistično stranko. V resnici pa je Par 4<newdealovcev", ki so pro-
Bratje in sestre, spomnimo se ta demokratična zveza za spra-	,1a<:rt za vlad"a
Velike noči pred štirimi leti v vo med Finsko in Rusijo, in s de,a ~~ Jtl.1. vlada .ir1^ c. . . . .	.... , , naši stari domovini, ko so nem- tem za zavrženje Mannerhei-; zaP°sl1 na bilijone m milijone
uS1lr,C/ir	P1P° ln ški in laški bombniki znenada, j move politike, ki je slonela na ■ ^,avc®Y .v	<***> cemu
hladno odgovoril: Nikar se ne na	k proslavi Rristovega prijateljstvu z Nemčijo v naka-	bl ^oiiko laglje v mirni
razburja,! M. bomo pomorili vsU£nj Hbijali ni6 zla slut*e_ nah ti Rusiji>	dob. v prid splosne blaginje.
samo tiste kriminalne nacije ki | ^	^sah Mesto da w se Ty demokratidna koalicija je Toda v ^ngresu so tistih par
so pobili milijone nedolžnih fcjlg, ^^ irho je nedol i dobila v volitvah omenjenega propagatorjev ljudske blaginje tev. Ob enem tudi vse tiste, ki ^	^ ^ y	dne nad ^ mandatov ali eno ako zmcvar.li m nekaterim^ ce-
se simpatizirajo z naciji, in pa k-h MestQ blagoslovljenega ko- četrtino poslancev. Drugo četr- j ^ .^b<> odrekli, da bo imel po vse take. ki propagirajo, da naj | na M{ ^ J lež|la (>d tino. oziroma nekaj več, jih je!teJ voJni sPet lc <4P"vate enter-
javil sovražen odpor napram	niso narejeni temveč rojeni. Ko
osvobodilnemu gibanju med de-	hitro je on to spregovoril, se je
lom katoličanov in duhovščine	nekdo z druge vezi v istem ra-
Pravi položaj se bo najlažje — nastop, katerega so hoteli j	diu oglasil, "da. ampak ni to
ocenil, če vzamemo za zgled pojasnjevati z argumenti o ve-	naboljši argument, čemu v nem-
bližnjo mi domovino Slovenijo, ri, rekoč, da osvobodilno giba-	škemu narodu treba porodne
ki je poznana za eno najbolj ka- nje ogroža vero in cerkev, ker	kontrole?" toliških dežel Centralne Evro- uključuje tudi komuniste. Ti
pe, in brez vsakega dvoma je iz argumenti so bili popolnoma	Nedavno je bilo poročano, da kulturnega vidika najbolj raz- brez podlage, sd pa služili kot	tisti nasvet Hitlerju ni zalegel, viti del Jugoslavije. Od prvega spretno pripravljena krinka za	ampak da se ženi ali da se je že začetka našega narodnega odpo- dosego političnih in strankar-	oženil,in da je vzel v svoje skri-ra sem sodeloval v vodilni vlo- skih namenov. To je bilo stor-	vališčc nekaj drugih najzdra-gi pri Osvobodilni fronti sloven- jeno, ker je Osvobodilna fronta	vejših "arijk'\ 'ker hoče nemškega naroda, kot predstavnik eiektriziraia ftinoiice" sloven-	škerrrj narodu zapustiti zarod organiziranih katoliških delav- skega naroda, ki je videl v njej	novih hitlerčkov, ki bodo čez
cev, in danes sem član najvišje- uresničenje svojih demokratič-	kakih dvajset let nadaljevali v vojni proti fašizmu?
ga organa naše Narodne oblasti, nih teženj in rešitev ljudstva	njegovo delo, Morda je to pomanjkanju pa-
v bodoče Anglija vlada ves
svet.'*
*
Bilo je poročano o španski patentirani iznajdbi, ki omogoča vlakom v Španiji drveti 80 milj na uro celo po ovinkih. Radoveden sem. kolikšno brzino bo imel tisti vlak, ki bo rešil diktatorja Franca iz Španije. Ha-ha-ha!
lir
Ali ni nepatriotično. ko je v tej deželi na tisoče ton črnila in na milijone ton papirja požrla fašistična propaganda? In to ce-lo od tistega dneva, od kar smo
bomb raztrgana človeška tru- dobila soc.-demokratska stran-pla, po jugoslovanskih njpstih ka. V prejšnji zbornici jih. je
imela 85. Obe ti dve skupini torej tvo-
Znane so mi vse podrobnosti o pred uničenjem, ki jim je na celem razvoju sodelovanja med ravnost pretilo; istočasno so katoličani in Osvobodilno fron- ljudske množice pričele obra
j pirja glavni vzrok? In če ne bo Čital sem pismo, oziroma mo- vojne kmalu konec, bomo mor-litev vojaka, ki je dejal: Vsak da tudi mi deležni tega dikta-
to, torej lahko predložim naj- čati hrbet voditeljem prejšnjih dan prosim vsemogočnega, da torskega blagoslova.
bolj bistvene podatke.
Razpad Jugoslavije je spremljal razpad politične stranke, ki si je dotlej prisvajala monopol
nedemokratičnih strank, ki so pričeli sodelovati s sovražnikom. Stara strankina gesla so
bi razdelil tudi patrone in kro- A ob enem se lahko tolaži glje kot deli našo plačo. Naj mo, da čimvečji primanjkljaj bodo tudi oficirji deležni več papirja, toliko prej bodo šuštar-
in vaseh.
2e četrto Veliko noč v še ne osvobojenih krajih Slovenije, so naši ljudje v strahu, da ne pri-drvi požrešni gestapo in jim iztrga iz ust grižljaj, ki so si ga za Veliko noč, med letom pristra-dali. Mi pa, ki smo izbegli stra-
rita večino, a soglasje med njima še vedno v veliki večini onemogoča struja, katere glavni predstavnik je pionirski socialdemokrat Vaino Tanner. V mladosti je bil on Stalinov prijatelj
šni Golgoti, preko katere je naš |"" Prot. car.zmu sta se skupno
narod Tštirih letih moral iti. lx,r'la A sedaJ Pa 848 51 ostra smo oblečeni in nič nam ne oseJ?na "»»Potnika, manjka Zato naši ljudje z za- MnoS' flnskl soc.al.st. trdijo.
prise" veljavo, kakor jo je pod Hoovrom. In kapitalisti bodo sebi v podporo dobivali milijone in milijarde, dcb.vci pa morda nekaj "relifa".
Unije v skrbeh Unijski voditelji vedo, kaj čaka delavce po vojni. Ne samo odborniki unij CIO in AFL, pač pa tudi bratovščine železničarjev in unija premogarjev vedo, da bo za službe po tej vojni tekma kot je bila v zadnji veliki depresiji. Delodajalci bodo pod pretvezo pomoči veteranom
izgubila svojo privlačnost in patron, ne samo večjih plač. — ji primorani rabiti za poprav-nad (politično! aktivnostjo ka- učinek in vsled tega so se kola- Ali ni ta vojak morda tudi ne- Ijanje podplatov zopet usnje toličanov, in to je — Slovenska boratorji posluževali verskih kakšen prekucuh?	namesto papirja,
ljudska stranka; ta stranka je gesel, pričakujoč na ta način	^	Ali ni to za bosonoge zemlja-
izgubila pravico do katoliškega odtujiti verne katoličane od os- Mussolinijevih slik je še pre- ne "šuštarska smola"? imena vsled svojega sodelova- vobodilnega gibanja in si ohra- cej v Italiji, toda z njih so od-	^
nja z diktatorskimi in fašizmu niti med njimi svoj politični stranili šipe. da si ljudje krpa-| Rim in Wall Street — vsak
naklonjenimi vladami stare Ju-	vpliv. Zatem so ustanovili svo-
goslavije. Odklanjala je demo-	je kvizlinkovske čete in jih dali
kratična načela, katera dovolju-	na razpolago. V te čete so zdru-
jejo osebno svobodo, ki je za	žili nedemokratične elemente iz
krščanski smisel absolutno po-	katoliških in liberalnih tabo-
trebna, in se je oprijela načel in	rišč. Ko je Italija kapitulirala,
nasilja diktature, ki so od pra-	so izročili ostanke svoje kviz-
vega krščanskega duha tako od-	lingške vojske (Belo gardo!) v
daljena. Nekateri voditelji	Hitlerjevo službo in mu potom
stranke so pobegnili v inozemstvo, medtem ko so drugi vsto-
javne prisege obljubljali pokorščino. V tem protinaradnem in
pili v službo fašističnih in na-	bratomornem delu so imeli opo-
cijskih napadajcev.	ro pri bivših jugoslovanskih u-
2e prve dni okupacije so se	bežnih vladah, ki so jim tudi
sestali zastopniki Krščanskih	pomagale preslepili zapadni de-
delavcev, komunistov, demo-	mokratični in katoliški svet s
kratičnih narodnjakov in kul-	ponarejenimi poročili o položa-
turnih delavcev v Ljubljani,	ju v naši domovini. Pri tem ko-
prestolnici Slovenije, in ustanovili Osvobodilno fronto, ki je v kratkem zbrala okrog sebe veliko večino Slovencev brez ozira na njihovo prejšnjo politično in ideološko razdelitev. Krščanski delavci, demokratična katoliška inteligenca, kakor tudi veliko število vseučiliičnih dijakov in najširše struje kato-
laboracijskem delu so se jim pridružile nekatere visoke cerkvene osebnosti, katere so na ta način prevzele usodno odgovornost za nesrečno bratomorno klanje v naši domovini — klanje. kalrro bi s svojim vplivom lahko omejili ali celo popolnoma preprečili.
To je resnica o katoličanih v
jo razbita okna z njimi.	na svoj način, trepečeta pred
#	zmagami rdeče armade. Naš
Poročeni vojaki nc soglašajo! "slovenski Rim" se radi tega s sugestijo, da bi poslali tudi razburja prav po nepotrebnem, njihne neveste v vojno službo Belogarditi v Clevelandu naj se
-------—	da je Vaino Tanner največ kriv	^V^ . r ) . veieranom
upanjem prenašajo vse tezkoče [nemče finske reoubh-iskl4S^ll Mnlctti uniie< sprejema-
in pomanjkanje najpotrebnej- ,	...	,	ne bodo nove postave in širilo
x	i a j^u a	ker mu J* bilo sovraštvo do .^v,	.vt ,	ainio
šega v nadi, da dobe od svojih	'	interesi fim	* "*«**arstvo'\ kakor ga bodo
srčnih bratov in sester iz Ame- J^Vamda	že imenovali,
rike izdatno pomoč.	Zaeno z maršalom Manner-	, Kon«yes * *luh sk*P za
Nabirajmo pirhe po vseh slo- heimom je torej zatonila tudi	konstrukltvne načrte in unije
venskih domovih in podarimo Tannerjeva zvezda. Oba sta	pa s,ePe za delavsko politiko, jih z gosto ljubezni in prizna- sposobna, oba sta v zgodovini ~~ ~ rTTT" njem svojemu narodu, ki je to- Finske imela velike vloge, a po NarJ>čite si Ameriški družin-liko trpel in žrtvoval za svojo minulih volitvah bodo prešle v ko,edar	Stane $1.25.
in našo svobodo. Priborili so nove roke. Namreč če se bodo	-
nam sloves naroda bojevnikov, vsj prizadeti sprijaznili z iz-ki ga sedaj ves svet ceni in ob- jjom volitev, v katerih se je
čuduje.
Lia Menton, tajnica.
ljudstvo nagnilo na levo in ob enem izrazilo željo za ustvarje-
za njimi. Morda se jim zdi bojna fronta mirnejša brez njih.
A
V prejšnjem Proletarcu v moji koloni se je en stavek napačno glasil, namreč tisti, v katerem govorim in komentiram o napadih na bivšega podpredsednika Wallacca, ker ga dolže, da je klal prašičke, češ, ker jih je bilo preveč. Rekel sem, da sem ga takrat kritiziral, a zapisano je zraven napačno, "da nisem kritiziral vzrokov vojne". Pravilno napisano v mojem originalu je bilo. "ali nisem ob enem kritiziral tudi vzrokov vojne?"
M
Salamenska čikaška (sloven-
liškega prebivalstva so pristo- naši domovini, resnica, katera pile k Osvobodilni fronti. Slo- do danes še ni popolnoma pro-venski katoličani so tudi takoj drla v zapadni katoliški svet, a prevzeli precej najvažnejših i jo vseeno doma naše katoliško
kar sprijaznijo z resnico, da je njihov krik zaman. V bodoči Jugoslaviji bodo krmarili taki ljudje, ki so se preiskusili v borbi za njeno osvoboditev in ki so v socialnih vprašanjih voditelji ljudstva in realisti. Tisti, ki v poznavanju vsega tega ne sežejo niti do mačkovih brk, bodo in so že puščeni ob strani.
' ir Roosevelt je potoval 5,300 milj daleč k Stalinu in riskiral življenje, kot ga vsakdo, ki potuje z take razdalje. Verjemite, da ako bi bil StaliVi v resnici taka "zverina", kot ga slika klerikalna propaganda, in pa nekateri "socialisti", bi Rooaevelt gotovo rajše oatal doma pri gor-ska> ofenziva proti Stalinu in j ki peči, namesto da je odšel sre-Titu me je tako razburila, da di zime na tako pot Ye*. na mi-sem napisal pet strani pisem lijone zapeljanih ljudi Rusijo skega papirja kritike v veri, da še vedno sovraži, mnogi zato, ne bo nikdar zagledala belega ker Rusi **ne verujejo v Boga *! dne. Potem sem šel spat. Ko A meni se zdi, da Bog veruje v sem se prebudil, sem stvar še ruski narod —John t hamazar,
Krasni letoviščni prostori
Louise's Cottages
LOUISE HARMOND
215 Rex Ave.
lastnica I
SPRING LAKE, MICH.
Na razpolago samo stanovanje, ali pa s hrano vred.
Za pojasnita obrnite na zgorajinji notlov
POSLUSAJTE
vsakQ nedeljo pryo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. da 10. ure dopoldne, postaja Vodi jo Georqe Marchaiv WGES/ 1360 ki!ocycles.
Dr. John J. Zavertnik
PHYS!CIAN .nd SURGEON
3724 We»t 26th Street T«l. Crawford 2212
OFFIOE HOURS:
1:30 N> 4 P. M.
<!Cxcept Wed. and Sun.) 6:30 to S:30 P. M.
(Except Wcd., Sat. and Sun.)
Rrs. 2219 So. Ridc»w«y Ar«. Tal. Cr»wford 8440 M an«w«r — Cal Au.tin 8700
HMMMMMMIMWniH»
! BARETINCIC & SON j
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-361
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
>HMMMMMIMMM>HI#
A Yu gos k v Weekly Devoted to the Intercst of the Workers e
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION
CO-OPERATIVE
COM MON WE ALTH
NO. 1959.
Puhlui>«4 WecklT •» 2301 S*. L«w»4«U A v«.
CHICAGO 23, ILL., March 28, 1945.
VOL. XL.
Why a Divided Economy
There are* muny people who believe that thc postvvar ,economy will be a sort of divided affair — partly govcrnmcnt-sponsorcJ nnd partly private. We wouidn't be surprised if that forecast proved to be vvell founded. Indccd, wc alrcaJy are embarked along that line.
One example of thc extension of government into thc national cconomy i^ provided by a plan for pc^tvvar housing advanced by Senator VVagner of New York. Wagncr vvants a program of homc-building to the cxtent of $7 do $8 billion annually for IU years follovving thc v ur. And. since there are many Americans who live in sub-£tandar«. home«, nobody should fight with Wagner on that seore.
IIowever. we get another angle on thc matter when we ask "why?"
The purpose of government entry into home buildins is not primarily to provide homes for people. The number one motive is to prime the capitalist pump by taking unvvanted workers off the private iabor market and giving them an incomc vvhich vvill make it posslbc for them to become customcrs of private mdustry.
It is also wcll to note that, even before thc vvar, private cap.U' shicd away from home building as a profit-making enterprise. Ana from this wc can conclude that, once again it is demonstrated that thc government takes over only in sueh areas of human*activity us profit takers can't or won't enter.
And that gives us at least a glimmering of vvhat a divided economy vvill be trying to do.
It vvill be trying to preserve as much as possible the privileges of thc profit-taking ovvning class.
Perhaps it vvill vvork out for a vvhile if thc government gives e free hand to the corporations vvho ovvn the nation by saying "ex-ploit as many humans as you can and vve'11 take carc of the rest." But merely to say that sueh an arrangemcnt vvould "vvork" is not to say that it vvill be socially just or that it should satisfy the American people.
On the contrary, a divided economy should give Socialists a nevv issue vvith vvhich to go to the people. The qucstion can then be asked:
4 Do vve vvant our government to be used to bolster a rackct that othervvise vvould collapse?"
Also: "Why not go aH the way vvith government enterprise and produce ali vvealth for the general vvelfare?"
The latter question has been asked by Socialists right along. But it vvill seem more logical and be better undcrstood vvhen thc government becomes an employer merely to do vvhat private capital no longer can do. — Reading Labor Advocate.
THE MARCH OF LABOR
@E*ftAAL («C*EASt6 IM WAOt KATK S AMOU/mD -CD ONlV 165* FftOM
1 -R> APRIL. »944 - ABOOT HAlF T»4I iMCRJEASE IM "ME CO0T Of UVIM6.
V UMr ON IMM OMfi
fioc VoutseiF
A MMILV-
W i
— ANO OtoDti -MAflf/ -Jk«r51H£ UATWIT«
TW«	....
M&IOttH/
Politics in Brazil—Fascist, and Ofherwise
It is a story straight out of Brazil's recent pro-democratic somer-sault, vvhen elections vvere announced and the tight Vargas press cen- j sorship vvas suddenly lifted. It seems that after General Eduardo Gomez visited the Minister of War to announce his intention to run for the prcsidcncy, certain Brazilian generals vvho had been most intim-ately asociated vvith the dietatorship decided that thc rules of military \ strategy demanded a change of front. General Goes Montciro. chief of the General Staff and Vargass right arm in the 1937 coup, vvas the first to embrace democracy. He sent a statement to thc ncvvspapcrs urging a return to normal constitutional government and the cstabliah-ment of diplomatic relations vvith Russia. The Office of Censorship. part of thc Department of Propaganda. immediately barvned publication of the statement. Furious, Monteiro vvent to the Minister of War. It vvas the second time vvithin forty-eight hours that the Minister had icceived a protestihg general: first, the knovvn anti-fascist Gomez: then thc knovvn fascist Monteiro VVanting to avoid troublc. the Minister authorized the publication of the statement. Nevvs of the incident spread swiftly through the offices of the press. The liberal editors decided to be bold. One of them, just to explore the ground. prepared a strong anti-Vargas editorial and sent it to press vvithout submitting it to censorship. The editors vvaited for their paper to be clo9ed down. Nothing happened So an inquiring reporter vvent to the Office of Censorship to see vvhat vvas going on. He found the chief of thc office in a rage. The Minister of War had gonc over his head in thc Monteiro čase, and he no longer ga ve a hang vvhat the press did. Twenty-four hours later, ignoring the censorship, the entire pro-AUied and anti-Vargas press launched a campaign for the candidacy of Eduardo Gomez for the presidency of Brazil. Freedom of the press vvas a fact. Vargas evidently thought it best to accept the fact and put his signature to a solemn decree lifting the censorship.—The Nation.
Nice,Clean Daily Papers
Because they refuse to accept thc advertising of an industry that is legal and bona fide, the beverage industrv, and vve do not mean Coca Cola, Minneapolis, daily nevvspapers .preen themselves on their purity and virtue.
No, they do not accept liquor advertising, but regale their readers vvith accounts of petting parties vvhere a professor and his cnamorata in the pursuancc of science, vve presume, felt clothes a hindrancc to cducation. Novv and again these household svvcetcners and purificrs recount thc scxual activities of dogs.
Sure they are niče, clean daily papers They print just about ali thc nevvs that isn't fit to print.—Minneapolis Labor Revicvv.
Why Not Give the People Ali Sides?
The State Department has launched an elaborate campaign to lamiliarize the American people vvith the administration's foreign policies .and more particularly vvith the proposal to set up a nevv League of Nations.
Once a vveck top-noteh officials of the department gather around the "mike" and read the seript prepared by ArchibaJd MacLeish, novv an Assistant Secretary of State, and once head of the Congressional Library.
These chats are vcry interest ing Mr, Ma«tjMsh knovvs hovv to make the English language attractive. Hovvevcr. why shouldn t thc American people get aH sides of the story?
Mr. MacLeish and his collcagues champion the doctrines favored by President Roosevelt That is entirely proper But there are out-standing men in public and private life vvho feel the administration'« policy has serious defects Perhaps they are vvrong.
But wouldn't it be a good thing to give them a chance to present ticir vievvs? Then the Amcrican people could listen and make up their minds for themselves.
If something like this is not done. the people are likely to feel that Assistant Secretary MacLeish has started another propaganda bureau and they may tune out vvhen the State Departmenfs program is announced. — Labor.
Why Allways Choosing Between Two Evlls? Eliminate Both For Your Own Good
By RAVMOND HOFSES, Editor, Reading Labor Advocate
SOCIALISTS MEET
A confercnce of European So cialist parties mel last February in London under the chairmanship of Hugh Dalton, President of the British Board of Trade Socialist« From France, Belgium, Holland. Italy, Norway, Czechoslovakia. Spain and Portugal, as vvell a; Britain, participated.
The conference chargcd that Allied promises of relief to liber ated countries vvere not being kept. It demanded • drastic change in relief policy, vvith civilian need> regarded as equally important a? military, so that living standard> after liberation vvill not fall belo* those under enemy occupation. Not just soup kitehens, but also in-dustrial and transportation equip ment and materiali wcre request-ed, vvith tvvo percent of total Allied shipping tonnage carmarked to UNRRA to do the job.
JUGOSLAVS. OUTLINE RAW MATERIAL NEEDS
Hashington.—Ravv material re-
quirements of liberated Jugoslavia for the year's rehabilitation program include 27,000 tons of serap iron, 1,230 tons of rags. 4.500 tons of nevvsprint, 1,700 tons of leather. 2,100 tons of rubber, and 4,500 tons of glass the Belgrade radio said in a recent broidcast record-ed for th« Office of War Information by FCC monitor«.
French Labor Movement Rapidly Recovering
The French labor movement is not oni? recovering its strength rapidly but seems to be advanclng bcyond thc point of its pre-vvar nu mencal povver. The General Confederation of Labor claims 4,->00,000 memebrs, vvhich is 25 per ?ent more than in 1939. This figure is rcmarkablc on tvvo counts —first, millions of French vvork-?rs are stili in Nazi hands as pris-jners of vvar or as deportea slave labor; second, many industries are stili seriously lagging in produetion because of inadequatc coal output and disrupted transportation.
Another highly significant de-velopment in French labor Is thc formation of a farmers' organization, the General Federation of Agricultur«, vvith vvhich is affiliat-ed the Federation of Agricultural VVorkcr«, a braneh of the CGT. A firm worker-farmer alliance, sueh aj this seems to betoken, vvould funetion as s povvcrful pillar of French democraey. /
CAPITAL HEALTHIER
The Health Department of Wa«hington, D. C., proudly an-nounces that the Capital'« general death rate has dropped 30 per cent during the last 10 y«ar«
Don't say you haven't been vvarned.
We Socialists have told you so. This colunon has said it time and again until thc editor becamc tired of reading his own vvords But here it iaagain:
Either the Amcrican people are going to socializc thc cconomic processes upon vvhich their vcry cxistencc depends, or thcy will themselves bc socializcd in the scrvicc of a m oster class.
Ccrtainly thc people to vvhom this column always is addrcsscd failed to understand. If thcy had thcyd not have continucd to choose betvveen tvvo cvils, hoping that thcy had gucsed right in thc seleetion of thc lcsser one.
If thcy'd have undcrstood—
The unemploycd vvould not have been gra\cful vvhen. lockcd out of industr.v, they vvere made vvards of a government vvhich vvorked them and gave them meager doles rather than relcasc thc flood of abun-dance vvhich vvar has shovvn to bc possiblc.
The stepehildren of a patcrnal-istic administration vvould have been insulted rather than pacified vvhen they vvere offered food stamps vvhich means that thcy might cat vvhat private business could not casily seli.
Workers vvould have seen thc bar bed hook in the "freedom to organjze" unions vvhich a Labor Board novv dominates. \ Wagc frcczing, job froezing and ratiening vvould have been recog-nized as the devlces whereby thc cla«0 and profit society could be maintained—whercby a fevv could continue to dlctate to and cxploit the many — by fitting the many into a straightjacket of govern- j ment control.
Perhaps thc very bigness of thr j thing that vvas being done to this generation of Americans made understanding impossible—just as according to one Adolph Hitler the bigness of a lie blinds people j to the truth.
But novv the controls are being extended to little things, and one
may hope that the people vvill see hovv their lives are being pattern ed by ediets from abovc.
Novv people — "free" American people?—are bomg fashioned to a midnight curfcvv That fits people With thc paUcrn of exploitation.
Novv people are told hovv they MUST buy poultry—vvith the guts and fact and head fouling the car-cass That is.a small part of thc proccss of rcglmcntation and con-trf»l"of people... another step in thc road to thc socialization of humans along vvith factories and dvvclling houses and night clubs and dressod poultry .
AND NOW, WHAT?
Should Socialists vvccp because socialization i« on the march? No, for Socialists knovv that the course of evolution can not be dclayed by thc vvishcs of mankind nor yct by conccpts of freedom that clash vvith thc manncr in vvhich human-•ty produccs and distributes vvealth.
Our tears and our regrets are not that a nevv order is in the making, but that it is dominatcd and given charactcr by exploitcrs instead of by vvorkers.
The task for Socialists is not to save the old, but to shovv mankind hovv the nevv can be endovved vvith the špirit of freedom and democ-racy.
WORLD INSECURITY
Sir WHliam Beveridge. BriUsh Liberal vvhoac plans for full em* ployment have received vvide attention, charges that thc Yalta formula for votlng in the proposed vvorld security organization places the Big Flve above the law vvhich is to be established for ali other natioris.
"The inevitable result of this." he adds, "vvill be that the small povvers must seek securlty In an alliance or dependence on one or other of the great povvers. That, w!th spheres of influence, balance of povver, competitive armaments. and the rest of the old bag of trlcki, is a short way to a third World War.M
IN THE WIND
From THE NATION
A rtader passcs on to us an ar-ticle froin thc Gerinan propaganda magazinc * Signal" for January 1, 1944, vvhich has Just reached him. The magfzinc vvas found on1 the body of a dcad German soldier. The articie is a translation of America, the Land of Promises, by IIenry J. Taylor, in the September, 1943, issue of the Readafs Digest Taylors articie consistcd of ex-cerpts from his book "Men in Motlon.M The Reader's Digest pre-faced it with this editorial note: "America's policy of cxaggerated internaUonalism is as dangerou*, foolhardly, and destruetive as nar-rovv isolationism." Signal prefaced it thus: "In September, 1943, the Readcr's Digest published exccrpts from thc book Men in Motion.' Thc author, Henry J. Taylor, vvas a corrcspondcnt in Africa, Palestine, and Syria for North American ncvvspapcrs: his thoughts are of interest to us Europeans also. Thcy shovv that SignaTs anatysis of American affairs has paralleled that of clcar-thinking Američana themselves."
•
An astrologisl advertises in the Carnegie Hali program booklet tliat she "is novv speci al izing her practicc in post vvar rehabilitation cascs and vocational guidancc."
Thc Chicago Sun reports that * De vve y* and American of the Cen-tury.'* the officiai campaign bio-graphy published last year at $2.50, is novv on sale in Chicago at 10 cents a copy. Thc priče in Nevv
York is 49 cents.
. • ,	I
Application blanks for member-sliip in thc Gideons International, the organization that puts Bibles in hotel rooms, contain this note: "1MPORTANT: Thc object of thc Gideons is to associatc Christian business men (vvhitc) for service, and to carrv to the vvorld the Gospe l of thc Lord Jesus Christ" In ansvver to an inquiry N. F. Dcvvar. secrctary, vvrote. "We do not accept into our association any but those of thc vvhite race."
Fcstung Europa: A nevv vveapon in the Norvvegian s vvar of nerves against the Nazis is the "telephone bomb." A stranger phones to a fac-turv. business office, or public bpilding and vvarns that the plače is about to be blovvn up. There have been so many cxplosions that sueh vvarnings cannot be taken lightly. The disruptive effect is con8idcrablc... The cxtreme youth of thc ncw Nazi recruits in Den-mark has given rise to this joke: "They say Hitler has asked for a 48-hour armistice." "Why?M "Oh. they say he has tvvo divisions that are going to be confirmed on Sun-day." ... Licutcnant General Kurt Ditmar, Nazi military commenta-tor, cxplained thc sltuation thus in a recent teeture ki Bratislava: "We have taken our European task so seriously as to hold on to areas more than once solcly out of re-gard for this or that a11y or ncu-tral state in order not to endanger them. Our European conscicncc vvas so strong that for thc sakc of our allies vve undertook enter-prises vvhich werc often bcyond our strength."
CHAPULTEPEC CONFERENCE
The Chapultepec Conference has adjourned in a hazc of high-sounding speeches. Novv the vvork of translating the resolutions into aetion is on deck.
Tvvo actions stand out as crucial. Thc agreement for consultation in the event of a threat to the boundaries of any American state has received vvide notice. The U. S. delegates vvere caught unprepared for any sueh demand on the part of the Latin Americans.
Behind this move are tvvo facts not mentioned in any of the new»-paper reports: America's unilaterial stand on Argentina and the armlng cf the various countries, especially Brazil. U. S. has suppiled enough arms and animunition to Latin America to equip them for vvars be-tivccn themselves for decades.
There vvas universal dissatisfaetion vvith the one-sided procedure used in the Argentine čase. America adopted a stand and then notified thc other republics vvhat they vvere to do. It ignored the existing ma-rhinery and none of the other countries dared protest, although there vvas vvidcspread muttering in the cmbassies. The resolution then, vvas as much an attempt to get the U. S. to follo.vv thc "rulc of inter-American lavv" as it vvas an attempt to get an agreement to help guarantcc trontiers.
BACK TO ADAM
Thc economic resolutions presented by the U. S. delegation vvere typically Adam Smith laissez-fairc. They met vvith vigorous criticism, .ed by thc Mcxican delegates, and some changcs vvcrc made.
Thc Lktin Americans look upon the free trade agreement as just m much hogvvash vvhich always rebounds to U. S. benefit. When i: doesn't suit America to believe in free trade, the U, S. subsidizes vvhcat and cotton exports, tax sugar users to maintain a labor-cxploiting sugar beet industry, and deny Americans the right to cat thc superior, and chcaper, fresh becf from Argentina.
The parts of the economic resolutions on freedom of labor organ-zation may hclp in some of thc countries vvhere only statc-run unions are allovved.
TEXAS GENTLEMAN
There vvas a general resolution against diserimination on thc basis of religion or race. U. S. Protestant groups vvanted it, to help them combat the vigorous campaign being vvaged against them by the Catholic Church, the Falange and other Axis sympathizers.
Mexicans vvanted it as a vveapon against their treatment in this country. Haiti, the Negro rcpublic. presented a ringing resolution de-nouncing racism as anti-Christian. Congressman Luthcr Johnson 'Dcmocrat, Texas) raised strenuous objeetions and that phrasc vvas deleted. Who's Who lists the gentlcman from Texas as a Prcibyterian. —Thc Call.
/
An Encourciging //News// From Rome
The discovcry that a "Trade-union Pope" sits in the Vatican is very encouraging. When that Pope turns out to be Pacelli, it is more than encouraging; it is positivcly thrilling. At least it must have seemed so to thc Italian Communists, vvho announced their discovery on the occasion of Pope Pius'ss address before the Christian Workers Association. "Unita", the Communist publication, vvas profoundly moved by the liberal sentiments exprcssed by His Holiness and has probably greeted his talk on Sunday, March 18, attacking profitcers and religi-ous intolcrance, vvith even greater joy. For once Pacelli has decided to cnibracc the cause of the Common Man—novv that his former Fascist friends are on thc way out—none vvill surpass him in ardor. Undoubt-cdly, cacb of his Sunday pronouncements vvill be more radical than the last. But if "Unita" so easil> forgets the record of the present Pope, "Izvestia" remembers better. O« the same day that Rome vvelcomed Pius XII into the democratic fold, the Soviet paper mentioned him, together vvith other members of the former worldwide Clivedcn set. as an appeaser vvho w6uld bear constant vvatehing. We are inclined to agree vvith Izvestia rather than vvith Unita. And vve vvager that before many months have passed the very people vvho are novv singing psa 1 ms in praise of the ' Trade-Union Pope" w»ll again identify him for vvhat hc is—one of the high chiefs of intemational reaction. —Thc Nation.
Old Rome and the Old Deal
In Old Rome the fininciers of those days used to put on a free circus for the people, but vvhile the folks vvere at the circus the indus-tiy of looting their homes prospered. Wonder if the author of "Rise And Fall Of The Roman Empire," vvere he among those present. vvould iccognizc any similarity betvveen that free circus of Old Rome and the present free Radio programs of the Minnesota Resources Commission vvhich proposes thc legislaturc pass a salcs tax _______
^hich said salcs Ux recalls thc saying of thc vitriolic Voltaire, "Thc State is a device for transferring moncy from one set of pockets to another.—Minneapolis Labor Revicvv.
Cooperative Hospital is Great Success
UN-AMERICAN NO. 1
The Nevv Hart Commltec on Un-American Activities has not had far to look for a big juicy samplc of Un-Amcricanism. The first out-fit it has been asked to investigate is its ovvn predeccssor, thc Un-Amcrican Dies Committee.
Rep. Frank R. Havenner (D Calif.) has charged the Dies Committee vvith a falsc and un-Amcr-ican smcar campaign against him-self, and the Hart Committee has promised to investigate.
Labor unions and thousands of other patriotic and progressive Americans, In and out of public life, vvere similarly slandered and smeared in the Dies Committee's long campaign against the Ntvv Deal adminlstration, against labor and against progressive Amerlcan-ism gencrally.
The DicS Committee'« record places it st thc top of the list of un-American activities deaerving the now committce's attention. —-Thc CIO Nevvs.
SEEKS STRONG LAWS PROTECTING KIDDIES'
To protect childrcn under 16 and prevent them from competing vvith adults for job«, the National Child Labor Committee has sent out an appeal for th« enaetment novv of eff«ctive state regulation«. Proposal« dealing vvith th« mattor ar« b«for« 15 «tat« legislatures. the eommitto« revealed.
"Science has taught us to kili l»coplc vvholesale, but to savc live« only retail," some one once obse rved.
It vvould not be so bad if common people could at least obtain thc "retail" medical eurc. But 250,-000 babica are bom annually vvith no physician in attcndance. Prob-ably half of thc 60.000 lives lost annually to tubcrculosis could be saved if proper medical attention vvere given soon enough. Studics shovv that only about onc-fourth of thc dentistry nccdcd in Amcrica is actually obtained.
One of thc main difficultics is that people cannot afford proper medical carc on thc one hand, and doetor« ar# prevented by ethics from seek ing out patlcnts vvho may necd them. Tlius thc doctors' skills aro vvastcd and thc patienfs nccd goes unserved.
A second tragic fact is that about 98 per ccnt of doctors' efforts is devoted to curing pepole after they fall ill, and only 2 per ccnt devoted to kccping them vvell in thc first placc.
Finally. doctors* brcad is but-tered on thc side of people's mis-ery. Under thc cxisting syjtcm of medical carc, if cvcryone vvere hoalthy, doctors vvould starve. VVhat can bc done to right thcsc defccts in our systcm of medical carc?
Thc f«rmcr« around Elk City. Oklahoma. believe they have the ansvver. Inspired by Dr. Michael Shadid (vvhose avvareness of medical inadequacy caused him to re-nounce a $15.000 annnual practlce) 2,400 Oklahoma farmers invested $50 cach to establi«h a consumcr
cooperative hospital and clinic, '»ne of thc bcst-equippcd small* tovvn se tu p* in thc U. S.
A staff of full-tunc doctors and -•pecia lists vvas cngaged, vvhose so'arjc&_ range from $4,200 to $8.400, plus a 15 per ccnt bonus, and vvho cnjoy one month's annual vacation vvith pay.
Rclicvcd of financial worry and bili collccting. thc prime motive of ♦hcsc scientists becamc that of kccping the farmers and their amilics in the best of hcalth.
Each family pays from $24 to $27 per year, climinating doetor bills, but* must pay small daily ?hargcs for hospital carc and certain related scrvices. (Similar plans novv established clsevvhere chargc higher dues and climlnatc most or ali fces, thus compl«tely proteeting familics from the disas-ter of large medical bili« st times vvhen thc patient, if s brcadvvin-ner, is least able to pay them.)
Elk Clty is noVv able to «njoy thc scrvices of a *ull staff of specialist«, vvhcrcas prcviously no urologist, brain m&n, or orthoped-ist practiced nearer than 100 mile« away.
Through rcgular physical cxams, and becau«c thc financial barrier vvhich once kept pati«nU away is re moved, these doetor« src able to detcct and prevent ailment« In their carly stages. Today lesa than 10 per cent of appcndix čase« ar-rive ruptured; at fir«t, 75 per cent arrived In thi« condition.
Many a Elk C!ty farmer ovvn« hi« farm today because he vvas not forced to morgage it to pay doetor and hospital bills,—Hugh Reiehard in tl\e United Auto Workcr.