Lito LXVIII
Poštnina plačana * gotovini
V Ljubljani, v petek, dne 28. junija 1940
itev. 146
tfena 2 din
Naročnina mesečno 23 Din, ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce* loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111

VENEC
telefoni uredništva tn apravei 40-01, 40-08. 40-03, 4U-04, 40-05 — Izhaja vaak dan ijntraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Čekovni rafnn Ljubljana številka io.o>u in 10.349 a« inserate.
U pra »a: Kopitarjeva ulica številka 6.
Premirje na zahodu
Od 1.45 dne 23. junija tega leta je na evropski celini spet mir; kaj bo v bodočnosti, j)a še ne vemo. Sicer se nadaljuje vojska med Anglijo in njenimi dominijoni ter kolonijami na eni in Nemčijo na drugi strani, s prebivalstva ostale Evrope pa je padla mora, ki ga je doslej tlačila, vsaj v neki meri, Bliskovita vojnu na zahodu je sicer zahtevala velike žrtve, pa izdaleka ne tolikih, kakor bi jih bila zahtevala dolgotrajna vojna. Nemčija, Italija in Anglija bodo seveda morule doprina-■šati še velike žrtve, če se ne zgodi zopet kaj nepričakovanega, tako imenovano glavno delo pa bi bilo z udajo Francije opravljeno. Ali bo zasedba Besarabije po Rusiji evropsko vojno podaljšalo ali pa morebiti le pospešilo njen čim prejšnji konec, zaenkrat še ne moremo vedeti — to se prepušča prerokom, ki so drugod in pri nas v obilnem številu na razpolago tistim, ki jim hočejo verjeti.
Pogoji premirja, ki sta jih Nemčija in Italija postavili Franciji in jih je bila le-ta primorana sprejeti, so težki, niso pa tako pretirano težki, kakor se je splošno pričakovalo; avtoritarni velesili očividno nista hoteli Francije popolnoma potlačiti, kar bi bilo s stališča količkaj dalekovidne politike tudi nespametno. Tako zasedba dela francoskega ozemlja |)oseb-no na obalah, kakor tudi razorožitev, demo-bilizacija ter uničenje vojnega materijala, kakor tudi onesjjosobl jen je trdnjav in vojaških oporišč naj služi samo vojaškemu namenu, da se ne bi mogel poraženi nasprotnik v kakšnem ugodnem trenutku upreti in ovirati vojne operacije velesil osi proti Veliki Britaniji. Nemčija tudi »slovesno in izrecno« izjavlja, da francoskega vojnega brodovja ki bo v svojih pristaniščih pod nemškim nadzorstvom, ne bo uporabljala za svoje lastne vojne namene in si ga tudi po sklenitvi bodočega miru ne lasti.
V^ italijansko-francoski pogodbi o premirju je rečeno, da se bodo obsežni deli na francoski celini in v kolonijah za ves čas premirja po-]>olnoma nevtralizirali. Ker gre pri tcin za ozemlja, kakor je na primer najvažnejše vojno pristanišče Francije v Sredozemskem morju, Toulon, en del Alžira in za 50 km širok pas ozemlja od tiste črte dalje, kjer je ob sklepu premirja stala na svojih položajih italijanska alpska armada, ne smemo iz tega sklepati, du bi šlo že za končno odstopitev teh ozemelj, ampak ima to, če se držimo točnega besedila pogodbe, zaenkrat samo pomen vojaško nujne odredbe, ki omogoča s tega področja nadaljevanje vojne od strani Italije proti kakemu nasprotniku, ne pomeni pa po besedilu pogodbe že končne odstopitve, čeprav je jasno, da bo v primeru zmage avtoritarnih velesil pač velik del tega ozemlja in pred njim ležečih otokov in morda še kaj drugega prisojeno Italiji. Razlika od premirja, ki ga je bila primorana skleniti Nemčija s Francijo, oziroma njenimi zavezniki leta 1918, je ta, da so nemški pogoji od leta 1940, ki jih je zdaj naložila Franciji, težji v toliko, ker je Nemčija zasedla brez primere večji del Francije kakor so ga bili zasedli zavezniki po sklepu premirja novembra meseca pred 22 leti. Vzrok pa je v tem, ker takrat francoske in angleške čete niso stale na nemškem ozemlju, ampak je narobe imela Nemčija zaseden znaten del Francije, dočim je danes nemška armada prodrla v Francijo tja do Loire.
Velike in male sile Evrope več ali manj upoštevajo izredno težki položaj francoske vlade in sivolasega maršala, ki je bil pri-moran, da potegne posledice iz hudega vojaškega poraza svoje hrabre domovine. Ne botno se pečali z raznimi vzroki, ki jih je francoska vlada, ki stoji pod avtoriteto predsednika francoske republike Lebruna, navedla kot vzrok poraza, kakor so na primer nezadostna pomoč od strani Anglije, velike napake, ki so jih zagrešili vsi prejšnji francoski režim , ker so zanemarjali tako moralno obnovo Francije, kakor tudi njeno vojaško pripravljenost, ter nemožnost, da bi se od strahovite vojske popolnoma izčrj>ano oboroženo in neoborožer.o francosko prebivalstvo, ki se nahaja v nepopisni bedi, borilo dalje — ampak hočemo beležiti samo to zanimivo ugotovitev maršala Petaina, da »vojske ni mogoče dobiti samo z zlatom in surovinami, ampak de jo je treba dobiti tudi z orožjem.« kar 'f bilo seveda naslovljeno na zaveznika, ki po mnenju maršala Petaina ni )>olagal na to stran vojnega problema zadostne važnosti. Tudi ni naša naloga, da bi na široko navajali in presojali, kaj odgovarjajo predsedniku francoske vlade angleški listi in beležimo samo priznanje »Eve-ning Standarda«, da Anglija Franciji v kritičnem momentu ni mogla priti na jx>moč z vsemi svojimi silami, čeprav je treba na drugi strani priznati upravičenost angleških kritik, ki predočujejo francoskemu državnemu in vojaškemu vodstvu celo vrsto težkih in neupra-vičljivih napak. _
Zaenkrat stoji to. da bo zdaj morala nositi vso težo vojske Velika Britanija in še ne vemo, ali in v koliko ji bodo na razpolago tiste francoske politične in vojaške sile. ki jih premorejo francoske kolonije, ker zaenkrat ne moremo presoditi, ali bo obveljala velika avtoriteta predsednika francoske republike Lebruna in predsednika njegove vlade maršala Petaina, ki sta pozvala vse Francoze, da se pokorijo neobhodni nujnosti, ali pa bo uspelo prizadevanje francoskega narodnega odbora v Londonu pod vodstvom generala Gaula, ki ga je angleška vlada sicer priznala, obenem pa iii prekinila diplomatskih zvez z legalno francosko vlado. Za Ameriko velja danes zn gotovo, da na njen poseg v evropsko vojno vsaj do izvolitve novega predsednika, to je do konca tega leta. nikakor ni računati in dn tudi njena materialna pomoč ne bo prekoračila iz-vestne meje. Ali in kdaj bi se ta položaj iz-premenil, tega pa danes še nihče ne ve.
Na vsak način Francija, čije hrabrost je tudi nasprotnik priznal v polni meri, ni utrpela ničesar na svoji časti in more stopiti v novo dobo zgodovine, če bi ostalo pri tem. kar se je zgodilo, kot zelo važen in vreden soči-
Sovjetski ultimat Romuniji
Romunska vlada je morala snoči do 22. ure odgovoriti - Sovjeti zahtevajo Besarabijo in severno Bukovino ter oporišča v Konstanci
i
p
IV
Bukarešta, 27. jun. AA. DNB. Po vesteh, ki do zdaj še niso zanikane, je sovjetska vlada izročila romunskemu poslaniku v Moskvi ultimat, čigar rok poteče nocoj ob 22. Ultimat se nanaša na odstopitev Besarabije in severne Bu-kovine Sovjetom. Razen tega se govori, da Sovjeti zahtevajo pomorska oporišča v Konstanci in v drugih donavskih pristaniščih.
London, 27. jun. t. Reuter. Po poročilih iz Bukarešte, ki jih je objavila italijanska uradna agencija Štefani, je sovjetska vlada zahtevala vrnitev Besarabije in severne Bukovine Sovjetiji.
Po novicah iz nevtralnih virov, ki še niso potrjene, je Molotov včeraj poklical k sebi romunske-
Kronski svet na sovjetske
Budimpešta, 27. junija. AA Tu so se razširili glasovi, da je romunski kronski svet sklenil sprejeti sovjetske zahteve glede gotovih teritorialnih vprašanj.
Bukarešta, 27. junija. AA. DNB: Danes ob 12.30 je zasedal na dvoru kronski svet. Pred tem je Nj. Vel. kralj sprejel nemškega, nato pa italijanskega poslanika. O posvetovanjih kronskega sveta dozdaj ni bilo objavljeno nobeno poročilo. S pristojnega mesta se je zvedelo, da je kronski svet razpravljal o sovjetski zahtevi, da se Besarabija odstopi Sovjetski zvezi.
Uradno poročilo o seji kronskega sveta
Bukarešta, 27. junija, o. United Press poroča, da je bilo po seji kronskega sveta objavljano naslednje uradno poročilo:
Kronski svet jo pod predsedstvom kralja Karola sprejel na znanje sovjetske zahteve, da prepusti Sovjetski Rusiji Besarabijo in severni del Bukovine. S tem želi Romunija ohraniti dobre odnošaje s Sovjetsko Rusijo in je vlada zaprosila sovjetsko vlado, da imenuje kraj, kjer se bodo nadaljevali nadaljnji podrobni razgovori.
Zakaj je Romunija pristala na ultimat
Bukarešta, 27. junija, o. »United Press« poroča, da je bilo v Bukarešti objavljeno uradno poročilo o seji kronskega sveta.
a poslanika in mu sporočil to zahtevo, na katero i morala romunska vlada odgovoriti do večera.
Sovjetska letala so letala nad romunskim ozemljem in poročajo, da je v romunskih političnih krogih zavladala velika vznemirjenost.
Bukarešta, 27. junija. AA. Štefani: Romunski oslanik v Moskvi je prejel včeraj ob 10 noto od dolotova, v kateri sovjetska zveza zahteva od Romunije vrnitev vse Besarabije in odstopitev vsega severnega dela Bukovine Sovjetom. Romunska vlada mora dati sovjetski vladi odgovor do nocoj. Romunske oblasti se posvetujejo ter pričakujejo sestanka kronskega sveta, ki je sklican za danes.
Časopisi ne objavljajo nobenega poročila niti vesti o tem vprašanju. Ni mogoče vnaprej vedeti, kaj bo sklenila romunska vlada.
pristal zahteve
Uradno poročilo je bilo izdano ob 20. uri romunskega časa, to je ob 2?. uri ruskega časa.
• Uradno poročilo pravi, da jc romunska vlada sprejela sovjetski ultimatum in pristala nanj. Romunska vluda izjavlja, dn želi Romunija ohraniti dobre stike s Sovje-tijo in ugoditi vsem njihovim zahtevam, ki se bodo razčistile pri nadaljnjih pogajanjih.
Uradni krogi izjavljajo, da je Romunija pristala na ruske zahteve zlasti zaradi tega, ker hoče zdaj vse svoje sile prestaviti na madžarsko mejo. Na Madžarskem sc namreč pospešeno širi propaganda zn madžarsko Transilvanijo. Vse romunske čete so
zdaj zbrane ob tej meji, ker hoče Madžarska izrabiti sedanjo zmedo. Kralj Karol je sprejel sovjetske zahteve zato, da lahko vse čete zbere drugod.
Romunska vojska odšla na madžarsko mejo
Bukarešta. 27. junija, o. United Press: Vsi tuji vojaški odposlanci v Romuniji so bili obveščeni. da jo poldrug milijon romunske vojske, ki je hil t Besarabiji in Bukovini, odšel v smeri proti Transilvaniji.
Splošna mobilizacija še ni bila oklirana, pač pa vpoklieujeji) druge rezerviste posamično pod orožje. Tudi ti odhajajo v Transilvanijo.
Mihalake izstopil iz kronskega sveta
Bukarešta, 27. junija. AA. Rador: Kralj Karol je sprejel ostavko Milialakeja na članstvo v kronskem svetu.
Prvi spopad na romunski meii
Bukarešta, 27. junija, h. Sovi sovjetski poslanik Lavrentijev ho izročil jutri kralju Karolu svoja povcrilua pisma. Medtem pa je prišlo snoči do jn-ridenta na rusko-roniunski meji, ko so se nenadoma pojavila štiri letala in pregledala zemljišče na romunski strani. Eno izmed teh letal so sestrelile romunske protiletalske baterije.
Nevvvork. 27. junija, b. »Press Associationc poroča iz Bukarešte, da so ruska letala izvršila ogledne polete nad Besarabijo.
Vojna grozi tudi Sovjetiji
Besarabija je pokrajina vzhodno od Moldavije med Prutom, Dnjestrom in Črnim morjem. Dežela jc silno rodovitna, velikanski gozdovi pokrivajo deželo. Poleg tega pa so tam izredno plodovita polja, kjer uspeva zlasti koruza, pšenica in pa tobak. Glavno mesto pokrajine je Kišinev (romunsko Chisinuu) in leži v sredini dežele. Strateški pomen Besarahije jo v glavnem v tem. da so skozi tn deželo najlažji prehodi iz Srednje Evrope v južno Rusijo. Dežela meri 44.442 km1 in ima 2.957.000 prebivalcev. Dne 8. aprila 1918 se je v Kišincvu sestal revolucionarni narodni svet. ki je proglasil priključitev dežele k Romuniji. Sovjeti tega sklepa niso nikdar priznali, pač pn je pravilnost priključitve Besarahije k Romuniji priznala veleposlaniška konferenra v Parizu s pogodbo z dne 20. oktobra 1920. Ob Besarabiji so Sovjeti v letu 1924 ustanovili sovjetsko republiko Molda-vijo in jo vključili v Zvezo sovjetskih republik.
nitelj pri miru in napredku Evrope in bo mogla svoje obnovljene sile zopet zastrviti za blazen-vsega človeštva.
Moskva, 27. junija, b. Današnji uvodnik »Pravde« jc izzval v inozemskih diplomatskih krogih v Moskvi največjo pozornost. V članku med drugim poročajo:
Nad polovico ljudstva na svetu je že v vojni. Mednarodni položaj je izpolnjen t. neprestanimi iznenadenji. Vojna nevarnost za našo domovino postaja vedno večja.
Delavstvo v Sovjetiji naj hitreje izdeluje orožie
Moskva, 27. junija. DNB: Uradno objavljajo ukrepe, ki jih je včeraj predložil centralni sovjet delavskih sindikatov o prehodu v osemurni delovni dan za delavce in nameščenci, kakor tudi o prehodu v delovni teden s sedmimi dnevi. Ti ukrepi so že dobili svojo uradno moč z odredbo predsedstva vrhovnega sovjeta. Novi predpisi so stopili v veljavo že 27. junija; s tem zakonom je prepovedano svojevoljno zapuščanje podjetij in ustanov kakor tudi prehod iz enega podjetja v drugo. Istočasno je objavljena tudi uredba, da ostane dosedanja delavska tarifa in mesečni zaslužek delavca in nameščenra navzlic povečanju delovnega časa isti. Delavstvo in tovarne morajo pospešeno izdelovati orožje.
Delavska milica v Litvi
Kovno. 27. junija. AA. DNB: Z ukazom notranjega ministra bodo v vsej Litvi vpeljali delavsko milico, ki ho imela nalogo v sodelovanju z vladnimi krogi skrbeti za javni red. Milica ho polomila prisego in ho prav »ako kakor tudi policija oborožena.
Sovjetski tisk o odno-šajih z Jugoslavijo
Moskva, 27. junija. AA. Tass: List »Trud» piše o priliki upostavitve diplomatskih odnosov med Sovjetsko Rusijo in Jugoslavijo sledeče:
Vest o upostavitvi diplomatskih odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo je bila sprejeta z sedanjem položajem, ki je skrajno zapleten, z veliko radostjo in globokim zadovoljstvom pri narodih obeh držav. V|x>stavitev diplomatskih odno-sev ustvarja hitro nov temelj za normalno in plodno ustvaritev vseh vezi med obema državama. Trgovinski ustroj Sovjetske Rusije kakor tudi Jugoslavije odgovarja koristim obeh držav. Sovjetsko-jugoslovanski gospodarski odnosi so bili urejeni s
sporazumom ter se razvijajo normalno ter imajo vso možnost, da se kasneje še poglobe. Ni dvoma, da bo vpostavitev diplomatskih odnosov vsemu temu prinesla še nove koristi. Jugoslovansko javno mnenje spremlja z velikim zanimanjem življenje v Sovjetski Rusiji. Vpostavitev normalnih diplomatskih odnosov je omogočila tako Sovjetski Rusiji kakor Jugoslaviji, da dosežeta še bolj tesne zveze na raznih popriščih tako državnega kakor narodnega življenja.
Sovjetska komisija prišla v Berlin
Berlin, 27. junija. A A. DNB: Zaradi pogajanj, ki bodo v zvezi s sklenitvijo nemško-sovjetskega obmejnega sporazuma, sta prispela v Berlin šef oddelka za zahodno Evropo v komisariatu za zunanje zadeve Aleksandrov in sovjetski polkovnik Lcventijev. Na železniški postaji sta sovjetsko delegacijo sprejela v imenu nemškega zunanjega ministra poslanik v. Sauckcn in veleposlanik Sovjetske Rusije Skvarčev.
Anglija Romunije ne more ščititi
London, 27. junija, b. Reuter: Do 5 popoldne angleška javnost še ni bila obveščena o sovjetskem ultimatu Romuniji. Velika Britanija je .kot je znano, dala Romuniji jamstva, toda zaradi neugodnega položaja jc sedaj sama v takšni ncpriliki. da njena vlada očividno še ni mogla zavzeti stališča v tej zadevi, ker jc angleški minister za informacije izjavil, da Seli Velika Britanija ostati v dobrih odnošajih s Sovjetsko Rusijo in zaradi tega tudi odobrava stališče Turčije, ki ga jc zavzela kot nevojskujoča se država, napram Sovjetiji.
Romunski zunanji minister odšel v Moskvo
Wasliington, 17. junija, b. »United Press« poroča iz Bukarešte, da je ultimat, ki ga jc dala Sovjetska Rusija Romuniji, potekel danes ob 19. Prvotna romunska vlada je sklenila, da ultimat odkloni, navzlic temu pa sta se oh 1(1 sestala kabinet in kronski svet pod predsedstvom kralja Karola. Medtem pa je romunski zunanji minister odletel r. letalom v Moskvo, kjer hoče rešiti vsaj Bukovino.
Turčija ne gre v vojno
Carigrad, 27. junija. AA. DNB: Med sejo v parlamenlu je predsednik vlade Refik Saidam izjavil, da vstop Italije v vojno ni povzročil nobene izpremembe v turškem stališču. Nato je predsednik vlade rekel, da je turška vlada novi položaj podrobno prerešetala. Turška vlada je sporočila me-rodajnim silam, da se v skladu z drugim protokolom pakta, ki je bi! podpisan v Ankari, ne čuti prisiljeno, da bi stopila v vojno, dokler Turčija ne bo napadena. Vojaška rezerviranost Turčije ni naperjena proti nikomur, temveč je potrebna zaradi ohranitve miru.
Carigrad, 27. junija. A A. DNB: Narodni poslanec iMusniandi razpravlja v »Džunhurietu« o včerajšnji zunanjepolitični izjavi turškega predsednika vlade in jo smatra kot potrebno obvestilo turške javnosti in sveta. Ta potreba se je čutila že davno. Sklep Turčije, da zavzame stališče nevoj-skujoče se države, je treba pozdraviti. Vojna je opravičena in sveta le, če služi obrambi narodnih koristi.
Carigrad, 27. junija. AA. DNB: Notranje ministrstvo namerava uniformirani policiji dodati orožniške oddelke.
Vidovdanska svetinja
Pomen zgodovinskega Vidovega dne pred 551 leti, ko je srbska država podlegla ogromni premoči osmanske velcdržave, ni danes samo tako velik, kakor je bil skozi vse vekove od takrat, marveč še večji. Spomin nanj, ki se je neizbrisno zapisal v dušo srbskega naroda, je oblikoval vso njegovo miselnost pa se razširil po čustvu prirodne skupnosti na vse Jugoslovane ter postni najmogočnejši nravstveni čini-telj v borbi za njihovo osvobojen je ter zedinje-nje v današnjo državo, ki je združila Srbe, Hrvate in Slovence. Vidovdansko i/.poročilo je pripravljalo vstajenje vseh, ki so ene krvi, da v bratski vzajemnosti trpljenje in preizkušnje ter borbo z močnejšimi pretvorijo v vir duhovne sile, ki inore in mora zmagati po neizmernem idealizmu, pripravljenosti za vsako žrtev in odločni volji do čim krepkejšega in lepšega življenja. V vidovdanski misli, ki je tako globoko krščanska, kakor je narodna, se druži vse, kar je drago srbskemu, hrvatskemu in slovenskemu narodu v osobitosti njihove prirode, z hlngrom vsega omikanega človeštva, ki more prav živeti in se dvigati nravstveno pa hkrati ustvarjati največje zemske dobrine in duhovne vrednote le v spoštovanju svobode vsakega njegovega dela, če vsak ima in uživa svoje, če je pravica nad golo silo in če se nikomur ničesar ne krati, kar nujno potrebuje, marveč sc išče in tudi najde soglasje družine narodov v medsebojnem sodelovanju. Kar je v jugoslovanski ljudski duši prirodno vedlo do zadružnega življenja manjših občestev, to je vedno tudi čutila kot edino pravo podlago državnega življenja in skupnosti vseh narodov pa to svoje gledanje na javno življenje še poglobila v nravstvenem nauku krščanstva, ki nam je postalo taka svetinja, kakor je narod, in je podpiralo ter dvigalo vsa njegova idealna stremljenja. Kako lepo nam o tem priča narodni ep, ki ga je jugoslovanska duša spesnila baš ob tragediji, ki je zadela srbski narod leta 1*589 na svetem Kosovem polju! Rekli smo, da postaja ta tako pomenljivi dogodek v usodi jugo-slovanstva danes še pomembnejši. Budi vnovič vero, okreplja zaupanje in dviga našo nravstveno zavest, tako potrebno v našem času ter nas spomni, da ni mogoče ustvariti ničesar trajnega, da ni mogoče ničesar obdržati in se koristno udejstvovati, če snovnih sil ne vodi duh, ki se more uspešno upreti vsemu, kar nasprotuje pravici, pravemu človečanskemu redu in vzajemnosti kulturne družbe ter svobodi narodov v soglasju ined velikimi in malimi, ki-so si enako vredni. Zmaga je končno le na strani velike nravstvene sile, Jti seveda spričo dejanskih razmer ne sme zanemarjati sredstev snovne sile, ampak jih skrbno gojiti. Ta sila je hraber narod, junaška armada in fizično ter nravstveno zdrava mladina, ki izhaja iz družin, ki se ne bojijo žrtev, da se narod bolj in bolj množi in prav iz svoje borbe za življenje tudi v najtežavnejših razmerah črpa sile za čim večje napore in podvige. Tudi to je vsebovano v vidovdanski misli, v misli naroda, ki noče izhirati in umreti, ampnk vedno krepkeje živeti, iz žrtev ustvarjati sebi čim svetlejšo bodočnost in se utrjevati v poštenem in pridnem delu, da se nikoli ne pomehkuži. Kdor pa je bil v taki misli vzgojen in jo sam skrbno goji, sc more iz zgodovine jugoslovnnstva učiti tudi, da mora politika naroda in države sloneti prav tako. na dalekovidni modrosti, kakor sloni na neomajni hrabrosti, ki sili vsakega do spoštovanja. Tako moremo krmariti svoj čoln tudi skozi najhujše viharje in bomo, ko se bodo postavljali temelji novega sveta in reda, uvaževani, kakor gre narodu, ki si je znal ustvariti svojo svobodo, jo uspešno braniti in jo rabiti v prid vseh kot ustvarjajočo silo soglasja omikanih narodov v urejenem mednarodnem življenju. In tako bomo to vidovdansko misel izročali iz roda v rod, da bo živela vekomaj!
Zanimiv politični sestanek v Vukovi gorici
Dragiša Cvetkovič, dr.Maček, hrvatski ban in več ministrov ob obletnici sporazuma
Zagreb, 27. junija, b. Davi |e z belgrajskim
vlakom prispel v Zagreb predsednik vlade Dragiša Cvetkovič z ministrom dr. Konstantinovičem. Snoči je prišel v Zagreb tudi finančni minister dr. Šutej.
Danes dopoldne oh 9 so odpotovali ministri Cvetkovič, dr. šutej in Konstantinovič z banom dr. šubašičeni na posestvo poslednjega v Vukovi gorici. Tja je odpotoval tudi dr. Maček že popreje. Ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič in minister Konstantinovič bi se morala že nocoj vrniti iz Vukove gorice v Zagreb, nato pn v Belgrad.
Zagreb, 27. junija, b. Danes je bil napovedani sestanek zastopnikov vlade in zastopnikov banovine Hrvatske v Vukovi gorici. Tja so se odpeljali podpredsednik vlade dr. Maček, dalje podpredsednik IISS inž. dr. Avgust Košuti* ter glavni tajnik HSS dr. Juraj Krnjevič. Davi oh 6.30 sta prispela v Zagreb predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in minister Konstantinovič, ki sta ostala v salonskem vozu do 8.30, to je do prihoda dr. Subašiča in Šu-teja. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič se je nato vsedel v avto bana dr. Subašiča, minister dr. Konstantinovič pa v avto finančnega ministra dr. Jurija Suteja ter so se vsi odpeljali v Vukovo gorico, kjer je prišlo do sestanka vodstva HSS, Cvet-koviča, bana dr. Subašiča, fin. ministra dr. Suteja in ministra dr. Konstantinoviča.
Karlovac, 27. junija, b. Danes dopoldne so prispeli na posestvo bana dr. Subašiča v Vukovo gorico predstavniki vlade in HSS. Goste je sprejel ban dr. Subašič. Okrog 11 jim je priredil malico, na kar so šli gostje na sprehod. Ban dr. šubašič je povabil vodstvo HSS, predsednika vlade, ministre in svoje ožje sodelavce, da se odpočijejo na njegovem posestvu, ki leži pod Žumberaškimi gorami. Na banovo posestvo so prispeli ob 9.30 predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, ban dr. Šubašič, lin. minister dr. Šutej in minister dr. Konstantinovič. Tam jih je že pričakoval podpredsednik vlade in predsednik IISS dr. Maček.
Po pozdravu in kratkem razgovoru na bano-vem domu so odšli ministri pred hišo, kjer so imeli razgovor s časnikarji.
Na vprašanje časnikarjev, kakšen je razlog današnjega sestanka v Vukovi gorici, so bili vsi gostje dobro razpoloženi in so v šali odgovarjali.
Predsednik dr. Maček je prvič dejal: »Danes je poteklo leto dni, odkar sva se midva (poleg njega je stal predsednik vlade Cvetkovič) prvič tukaj sešla.<
Medtem je prišel finančni minister dr. Šutej, ki mu je predsednik vlade dejal: »Pokažite jim nove kose po 25 par.<
Razgovor je bil tu prekinjen, ker so nato vsi odšli z banovega doma na reko Kolpo.
Nato sta prišla z avtomobilom inž. Košutič in Krnjevič, ki sta se prav tako pripeljala na Kolpo. Pri Kolpi so se pričeli razgovori med ministri enkrat skupni, drugič zopet ločeni. Predsednik vlade Cvetkovič se je pogovarjal s Krnjevičem. dr. Maček z dr. Šutejem, inž. Košutič z dr. Konstantinovičem in banom dr. Subašičem.
V trenutku, ko so se z brega spustili časnikarji in prosili bana dr. Subašiča kot domačina, da jim pojasni vzrok, današnjega sestanka*.., je g. ban odgovoril: »Zanimivo je, da smo še dantjs spet srečali v Vukovi gorici, ravno istega dne in istega datuma, ko so v mojem domu bila važna pogajanja Seveda je bilo tedaj v največji tajnosti. Morda bi tudi sedaj ostalo tajno, če ne bi vi zvedeli za naso pot semkaj. Sami smo imeli tukaj v Vukovi gorici prvi sestanek 27., drugi pa je bil 29. junija.
Časnikarji: »Ali bi lahko zvedeli za namen današnjega sestanka?«
Ban dr. šubašič: »Skrb za narod. Več vam ne morem reči. Tukaj sta oba predsednika, vprašajte jih.«
Časnikarji so takoj začeli razgovor s predsednikom vlade Cvetkovičem: »G. predsednik, za-pažena je bila vaša izjava, ki ste jo dali v Belgradu in napovedali spremembe v naši socialni in gospodarski strukturi.«
Dr. Šutej vpada: »Bolj v gospodarski!«
Predsednik vlade: »Kakor slišite, bodo nastale spremembe bolj v gospodarski strukturi države.«
Dr. Sutej: »Potrebne bodo nagle reforme. Ne morem razumeti, da je zaradi pomanjkanja kreditov brezposelnost in pomanjkanje. Dolžnost vlade in vseh, ki to lahko spremenijo, je, da odstranijo to bolezen iz današnje družbe.«
Časnikarji: »Kakšna pa so sredstva za odstranitev te bolezni?«
Dr. Sutej: »To je drugo vprašanje. Sredstva? Sodelovanje vseh, da se odstrani zabloda družbe.«
Časnikarji: »Kako si zamišljate konkretno to sodelovanje?«
Dr. Sutej: »Mislimo, da nismo prišli samo zato, da odpravljamo svoje posle, marveč zato, da ustvarjamo. Prepričani smo, da je v tej državi dovolj moči za vse vrste dela in da je dovolj surovin, ki jih je treba predelati, kajti poleg drugih nalog
Državna železnižarska šola
Belgrad, 27. junija, m. Državna prometna že-lezničarska šola objavlja v današnjih »Službenih Novinah« natečaj za sprejem 70 kandidatov za šolsko leto 1940-41. Kandidati morajo izpolniti naslednje pogoje: da je državljan kraljevine Jugoslavije, da je dovršil najmanj 7 razredov realne ali klasične gimnazije, ali pa trgovsko akademijo z završnim izpitom, da je telesno in duševno res zdrav, da ni mlajši od 18. leta in starejši od 22. leta, če je pa služil kadrski rok v vojski, ne sme biti starejši od 23 let, da ima dovoljenje staršev ali varuha za vstop v službo državne prometne ustanove, da je dobrega vedenja, in da je položil izpit v srbohrvaščini ali slovenščini ali aritmetiki in geometriji, splošnega zemljepisa, predvsem pa zemljepisa kraljevine Jugoslavije. Lastnoročno pisane prošnje je treba izročiti ali osebno, ali pa poslati na upravo državne prometne šole v Belgradu, Vojvode Mišiče 2, najkasneje do 31. julija 1910 z navedbo točnega naslova prosilca in najbližjo železniško postajo. V prošnji mora prosilec navesti točno ime in priimek staršev, njihov poklic, njihovo družinsko stanje (število članov v družini), priložiti originalne listine (prepisi so izključeni), izpričevalo o predhodni šolski naobrazbi, krstni ali rojstni list, potrdilo o državljanstvu izdano na podlagi § 4 zakona o državljanstvu odobritve staršev ali varuha, da kandidat vstopi v to-šolo, kakor tudi obvezo, da bo povrnil stroške za kandidata, če bi bil ta po njegovi krivdi ali zaradi neuspehov izključen iz šole. Besedilo odobritve obveze je objavljeno isto tako v današnjih 'Službenih Novinah« ter mora biti samo tako. Priložena mora biti tudi obveza kandidata, da bo no končani šoli ostal najdalje 6 let v službi državne prometne ustanove. Besedilo te obveze mo-
ra biti prošnji priloženo tudi potrdilo, da kandidat ne prihaja neposredno v to šolo iz prejšnjega učnega zavoda. Prošnje kandidatov, ki ne bi bile pravilno sestavljene in izpolnjene, se sploh ne bodo jemale v poštev. Kandidat ima v šoli prosto stanovanje in hrano ter poleg tega še prejema mesečno po 100 din v gotovini.
Regulacija Save
Belgrad, 27. junija, m. Na podlagi odobritve ministrskega sveta je gradbeni minister dr. Krek podpisal odlok o regulaciji Save od Tacna do Svetega Jakoba. Regulacijska dela je prevzelo podjetje Aleksander Pretner iz Ljubljane. Za njihovo izvedbo prispeva država 900.000 din, banovina pa 55.406 din.
Belgrajska novice
Belgrad, 27. junija. AA. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je danes sprejel v avdienco ministra za trgovino in industrijo dr. Ivana Andresa.
Belgrad, 27. junija m. Z jutranjim vlakom je potovalo skozi Belgrad osebje egiptskega poslaništva v Rimu. Skupno je potovalo v dveh vagonih 26 oseb.
je naša dolžnost skrbeti, da bo naš narod zdrav in
da se pravilno razvija.«
Predsednik vlade je poslušal razgovor in je pripomnil: »V napredku vsega narodnega gospodarstva se bodo razvijali naši napori.«
Dr. Sutej: »V povzdigi vse narodne proizvodnje.«
Cvetkovič: »V vseh panogah narodnega življenja.«
Časnikarji: »Ali je pričakovati, da se bo v najkrajšem času zgodilo kaj konkretnega?«
Dr. Sutej: »Ko bo gotovo, boste pa zvedeli. Ce izdelujejo načrt, o njem govorijo, pa ga ne izvedejo, to ni dobro. Ko načrt izdelaš in si prepričan, da ga lahko izpelješ, šele potem lahko govoriš o njem in ga lahko objaviš.«
Časnikarji: »Ali gre samo za vprašanje organizacije dela, ali vsega narodnega ž;.Ijenja? Ali bodo ustvarjene kakšne nove politične formacije?«
Predsednik vlade: »Nismo za oblike, temveč za stvarnost, za realno življenje. Naše reforme so lahko samo proizvod našega narodnega življenja, naše gospodarske strukture in v mejah naše do-
movine. Tako kot doslej ne more iti dalje. Življenje zahteva nekaj drugega, boljšega in lepšega. V prvi vrsti morajo biti zadovoljni široki ljudski sloji, delovni svet v mestih in na deželi. Reforme jim morajo dati boljše življenje in boljše pogoje za življenje. Sedanje mednarodne razmere so toliko spremenile celo vrsto gospodarskih načel in doktrin, da se seveda morajo tudi pri nas vse starejše teorije in prejšnji pogledi na življenje iz temelja spremeniti. To bo naloga in skrb vlade. Danes pa smo 3e sešli tukaj, da obnovimo spomine na skupno delo, na stvarni sporazum med Srbi in Hrvati, brez katerega skupnega dela ne more biti, niti ne more biti solidne bodočnosti, niti lepšega življenja v naši skupni domovini. Pred enim letom je bilo pričeto delo v Vukovi gorici, ki je bilo uspešno in srečno izvedeno in današnje razmere temu dajejo še poseben pomen.«
S temi besedami je bil govor končan in gostje so odšli zopet na sprehod.
Belgrad, 27 junija, m. Popoldne se je z letalom vrnil v Belgrad predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič.
Ob obletnici sklenjenega sporazuma v Vukovi gorici
Belgrad, 27. junija, m. S snočnim vlakom se je odpeljal v Zagreb na posestvo bana dr. Subašiča predsednik vlade. Z njim je odšel tudi minister dr. Konstantinovič, finančni minister dr. Šutej je pa odpotoval že popoldan. Politiki so se odpeljali na Vukovo gorico, kjer sta lani o«orej Dragiša Cvetkovič in dr. Maček sklenila sporazum. Zanimiv je ta sestanek ob obletnici sporazuma, ki je bil dosežen prav v Vukovi gorici.
Na Šubašičevem posestvu sta se g. Cvetkovič in dr. Maček sporazumela v vseh vprašanjih, ki so dobila svojo rešitev v sporazumu z dne 26. avgusta. Kakor znano, sta se g. Cvetkovič in dr. Maček prvič 6ešla v Zagrebu. 2. aprila 1. 1. Prvi delovni sestanek je bil prav za prav šele naslednjega dne, to je 3. aprila, ker je imel prvi sestanek več ali manj informativni značaj. O drugem sestanku je bila izdano poročilo, ki je zatrjevalo, da je dosežena soglasnostč Po tem sestanku so 6e pogajanja za nekaj časa odložila ter ie med Cvetkovičem in dr. Mačkom prišlo do ponovnega sestanka šele 15. :n 17. aprila. Dan med 15 in 17. aprilom je pa g. Cvetkovič izkoristil za obisk pri g. dr. Korošcu, eri katerem je bil tudi pokojni dr. Spaho v Rogaški Slatini ter ju je obvestil o dosedanjem razgovoru z dr. Mačkom. Nadaljnih pogajanj med g. Cvetko-
vičem in dr. Mačkom ni bilo več, ali pa so bila tajna Dne 27. aprila sta g. Cvetkovič m dr. Maček menjala obojestranske predloge za sporazum in jih izdelala na podlagi dosedanjih razgovorov. Po tej izmenjavi obojestranskih predlogov je nastalo zopet daljše zatišje, ki sta ga obe stranki porabili za proučavanje vseh problemov, ki 60 spadali v kompleks hrvaških vprašanj. Proučavanje teh predlogov je trajalo dober mesec dni.
Dne 27. junija je prišlo do ponovnega sestanka med g. Cvetkovičem in dr Mačkom v Vukovi gorici na posestvu bana dr. Šubašiča. Cvetkovič se je na t* sestanek pripeljal z Bleda. Sestanek je trajal 4 ure. Od 10 do 2 popoldne. Na tem sestanku sta se g Cvetkovič in dr. Maček načelno sporazumela o vseh vprašanjih za rešitev hrvatskega problema ter sta izročila vse gradivo v nadaljnjo izdelavo strokovnjakom. G. Cvetkovič je od svoje strani za ta posel določil sedanje.ga ministra dr. Konstantinoviča ter vseučiliška profesorja dr. Iliča in dr Tasiča. Dr. Maček pa sedanjega finančnega ministra dr. Šuteja, sedanjega pomočnika finančnega ministra dr. Filipančiča in sedanjega podbana v Zagrebu dr. Krbeka. Strokovnjaki so za tem dali sporazumu pravo formo, nakar se je ta sporazum podpisal 26. avgusta I. 1.
Zagrebške novice
Zagreb. 27. junija, b. Danes popoldne bi morala biti seja univerzitetnega sveta in izvolitev novega rektorja. Ker pa je danes popoldne v Službenih novinah izšla nova uredba o univerzah, ki določa drugačno organizacijo univerz in njenih uprav, je bila volitev rektorja odgodena.
Jugoslovansko-bolgarska zadružna razstava zaprta
Belgrad, 27. junija, m. V Belgradu je bila danes zaprta jugoslovansko-bolgarska zadružna razstava, ki jo je pred 10 dnevi odprl predsednik Glavne zadružne zveze dr. A. Korošec. Razstavno gradivo bodo prepeljali v Bolgarijo ter bodo zadružno razstavo, ki je v Belgradu v vseh ozirih uspela, na novo odprli v Varni in morebiti še v nekaterih drugih bolgarskih mestih. Ob tej priliki bodo jugoslovanski za-drugarji vrnili obisk bolgarskim zadrugarje;n.
Reis ul ulema odpotoval iz Zagreba
Zagreb, 27. junija, b. Z brzovlakom ob 12.55 je odpotoval iz Zagreba verski poglavar muslimanov reis ul ulema Fehim efendija Spaho. Na postaji so se zbrali številni predstavniki oblasti in društev, narodni poslanci, župan dr. Starčevič in številni muslimani, ki so se poslovili od visokega gosta.
Hryatsko zadružništvo
Zagreb, 27. junija, b. Danes ob 10 dopoldne je bil peti letni občni zbor Glavne zveze hrvatskih gospodarskih zadrug v Zagrebu, kateremu je prisostvovalo veliko število članov in delegatov iz vseh krajev države. V imenu Zadružne zveze je govoril tajnik dr. Juretič, nakar je govoril dr. Gortan o delovanju te gospodarske zadruge.
Obrazci za trošarino na vina in žganje
Belgrad, 27. junija. AA. Zaradi pravilnega izvajanja določb uredbe od 22. decembra 1939, s katero je uvedena državna trošarina na vino in žganje, je finančno ministrstvo predpisalo in natisnilo potrebne obrazce, ki jih je razposlalo finančnim ravnateljstvom. Te obrazce morajo finančne direkcije takoj dostaviti podrejenim oddelkom finančne kontrole, tako da se bodo uporabljali sami uradni obrazci.
Mladi zločinci umorili staro gospo
Zagreb, 27. junija, b. V Bakru so našli zadavljeno Amalijo Cepulič, zdravnikovo vdovo, ki je bila zadušena. Preiskava je ugotovila, da gre za zločin. V zvezi s tem zločinom so bili aretirani 17 letni Dušan S., sin carinskega poslovodje iz Zagreba. Branko M., 17 letni sin trgovca iz Zagreba ter Anton R., sin železničarja iz Zagreba, prav tako star 17 let. Vsi so
Cropadli dijaki srednje šole, ki so te dni po-egnili z doma proti Bakru, bržkone v namenu, da pridejo čez mejo in da se skrijejo v inozemstvu. Razen tega je preiskava ugotovila, dn je Branko M. svoji materi ukradel 1200 din. Branko M. in Anton R. sta že priznala da sta sodelovala pri davljenju Amalije čepulič, branita pa se, da bi zločin izvršila «ama. ker sta le sodelovala pri njem, starko pa je zadušil z robcem njen nečak Jakob B iz Bakra, prav tako propali dijak srednje šole, star 19 let. Policija vodi preiskavo, da gnusni zločin čimprej razjasni.
Osebne novica
Belgrad, 27. junija, m. Z odlokom prosvetnega ministra so prevedeni dr. Josip Hohnjec, profesor bogoslovja v Mariboru v 3-2, dr. Peter Sorli, profesor verouka v Ljubljani v 3-2, Josip Žužek, učitelj verouka v Kranju v 6. položajno skupino z drugim poriodskim poviškom, Anton Anžič. profesor verouka v Ljubljani v 4-2.
Bolgarske in srbske zdravico v Sofiji
Zastopniki Jugorasa so obiskali Bolgarijo. Kakor poročajo iz Sofije, je zadnji dan bil banket, kjer je zastopnike Jugorasa pozdravil bolgarski minister za trgovino g. dr. Zagorov, ki je takole de^al: »Zbrali smo se tiikai' ne le kot bratje po krvi, marveč tudi kot ljudje, ki imalo skuprie cilje- V- boju za socialno pravico in stanovsko zaščito. Nenavadno me veseli, ker sem v vaši sredi ter vas pozdravljam v imenu bolgarske vlade in dvigam svojo čašo na zdravje vašega kralja Petra II. za uspeh velikega dela, našega slovanskega dela.« Odgovoril mu je g. Ljubomir Mitič, ki je naglasil pozdrave predsednika vlade g. Dragiše Cvetkovi-ča, nakar je dejal: »Imamo le eno željo, da bi namreč naš obisk v Bolgariji še bolj okrepil prisrčno prijateljstvo z bolgarskimi delavci in da bi se okrepile vezi med obema bratskima narodoma. S tem svojim obiskom smo — upamo — storili prvi korak do ustanovitve bolgarsko-jugoslovanske delavske zveze, ki naj nacionalno in socialno vzgaja delavce obeh držav ter mirno gradi socialno pravico v okviru naše nacionalne celote.« Nato je napil bolgarskemu kralju Borisu ter na zdravje vsega bolgarskega naroda.
»Hrvatski Dnevnik« o politiki Sovjetske Unije
Zadnji Hrvatski Dnevnik prinaša uvodnik, kjer med drugim o sovjetski zunanji politiki takole pravi: »Sentimentalne zveze, sloneče na slovanstvu in na spominih na preteklost danes v politiki Sovjetske Rusije ne igrajo prav nobene vloge. Zato bi bilo docela napak spominjati se teh zvez ter iz njih delati kake sklepe. Danes je vsakomur jasno, da Sovjetska Rusija ne vodi nobene slovanske politike, marveč edino le politiko svojih interesov. Ti njeni interesi pa 6e — kolikor gre za ohranitev miru na Balkanu — zlagajo z našimi interesi, kar je najboljše jamstvo, da bo sodelovanje pri tem delu rodilo sadove,«
Zoper komuniste na belgrajski univerzi
»Slovenski Jug« ostro napada komuniste na belgrajski univerzi, ki se skrivajo pod »akcijskim odborom«. Komunistični študentje — pravi list — zmerjajo dijake z »banditi, razbojniki in podobno«, kar se malo zlaga z univerzitetno izobrazbo, ki jo daje belgrajsko vseučilišče, ki letos končuje 35 let svojega delovanja. »Slovenski Jug« dalje pravi, da tako govorjenje kaže, da komunistom kultura in red nista nič mar niti takrat, ko so kričali »za mir v tem najbolj mirnem delu Evrope«. Končno list pravi, da bi bilo treba ukiniti tako avtonomijo, ki omogoča take izgrede. Vkljub temu terorju pa so narodni dijaki komunistom vendarle Iztrgali »Aeroklub« in »Jugoslovansko-bolgarsko ligo«.
Drobne novice
Bern, 27. junija. AA. Havas: Izve se, da bo plovba po Renu v kratkem odprta, in sicer najprej do Diela, nato pa do Basla. Plovba do Basla je še otežkočena, ker so bile zaradi vojnih razmer številne naprave ob obali porušene.
Newyork, 27. junija. AA Štefani: V Brooklin-skem arzenaiu so začeli graditi novo ameriško bojno ladjo »Jova«, ki bo imela 45.000 ton nosilnosti.
Stockholm. 27. junija. AA. DNB. Danes se ponovno začno nemško-švodska trgovinska pogajanja. Nemško delegacijo vodi direktor v ministrstvu \Valter.
Zemunska vremenska napoved: Zjasnilo se bo od _ zahoda proti vzhodu. Vendar bo na vzhodni polovici države prevladovalo še večinoma oblačno vreme s prehodnimi nevihtami.-Toplina se bo dvignila.
Najnovejša poročila
Po odločitvi v Romuniji
Izjava romunskega ministra dvora
Italijanski letalski napadi
Nairobi, 27. junija. AA. Reuter: Poročilo, ki Je bilo objavljeno nocoj, pravi, da bo italijanska letala yčeraj izvedla napad na britansko mesto Mojale.
Vrženih jo bilo 15 bomb, ki p niso naredile škode. Dve letali sta danes napadli Vajir. Vrgli sta 15 bomb oziroma granat, ni pa bilo nobenih izgub, niti tvarne škode.
La Valetle, 27. junija. AA. Reuter: Davi je bilo dano sedmič v 28 urah znamenje za pripravljenost. Pri peteui napadu, do katerega je prišlo včeraj, je bilo ubitih 23 civilistov, mnogo pa ranjenih. Letala so vrgla 70 bomb. lina bomba je padla na avtobus, poln potnikov. Britanska lovska lelala in protiletalske baterije so bombnike pregnali«. Pri ostalih nocojšnjih napadih je večina bomb padla v morje ali pa na nenaseljene kraje,
Angleško oboroževanje
London, 27. junija. AA. Reuter: Pred tajno sejo, na kateri naj bi razpravljali o vprašanju preskrbe, je minister za preskrbo Herbert Morrison dal izjavo, v kateri je med drugim dejal, da znaša povečanje proizvodnje poltežkih in pehotnih tankov v mesecu juniju 115% v primerjavi z mesecem aprilom. Kar se tiče raznih vrst topov, se povečanje proizvodnje giblje okoli 50%, pri nekaterih vrstah tojiov pa doseže celo 228%. Proizvodnja novega orožja se je povečala od 49% na 180%, proizvodnja municije raznih vrst pa izkazuje povečanje od 35 na 420%.
Končno je Morrison dejal: Ne morem še reči, da bi bilo stanje proizvodnje v splošnem zadovoljivo. Hočem povedati, da se vedno bolj približujemo zadovoljivemu stanju. Izvršena so bila velika naročila surovin v Ameriki in v drugih državah.
Oltarna, 27. junija, t. Keuter: Britansko ministrstvo za nabavke je odredilo vsoto 12,500.000 funtov za gradbo tovarn za munieijo. V to svrho se je spojilo 32 kanadskih družb. Te tvornice bodo izdelovale letno za 02,500.000 funtov municije. (V našem denarju okroglo za 12.500,000.000 dinarjev.)
Amerika se oborožuje
Washington, 27. junija, t. Reuter: Roosevelt je danes podpisal dodatni obrambni zakonski predlog, s katerim je odobreno za vojaštvo in mornarico 1.000.480.000 dolarjev. K tej vsoti je bilo primak-njenih nato še 289,000.000 dolarjev. Ta slednja vsota je dodatek k rednemu znesku 2.800,000.000 dolarjev, kar je kongres izglasoval za vojsko in mornarico za sledeče proračunsko leto. Dodatni obrambni zakonski predlog bo omogočil vojni mornarici izdelavo 22 novih bojnih ladij in hitro izgradnjo nad sto manjših enot. Vojnemu zrako-plovstvu pa bo mogoča v kratkem času izgraditev na- tisoče novih letal.
Afera grofice Moriš de Rola končana
Ljubljana, 27. junija.
O grofici Moriš de Pola in o njenem spretnem izvabljanju denarja od slovenskih sester usmiljenk v Radečah srno obširno poročali že pred mesecem. Vsa poštena slovenska javnost je po točnih informacijah v našem listu bila prepričana, da so imelo sestre usmiljeuke v Kadečah opravka s pretkano sleparko, kateri so nasedle, vendar prišle še pravočasno na sled. Na spreten način in s pomočjo številnih priporočil uglednih osebnosti se ji je posrečilo izvabiti od sester lepo vsoto denarja in nekaj menic, vse to pa pod pretvezo, da mora dvigniti skoraj 40 milijonov svojega denarja v Kairu, kjer ima denar naložen, nakar bo vstopila v samostan. Dve leti je slepila sestre in tudi ugledne osebnosti, ko pa je začutila pod nogami vroča tla, je izginila in se preselila v Trst, kjer je kupila vilo in lep grad. Ker se je zadolžila, je napotila svoje upnike v Kadeče, češ da jim je izročila ves svoj denar. Grški časnikar Konstantin Nikola Tsiinbas je zahteval od sester 200.000 din kot kritje svoje terjatve proti grofici, od katere je dobil dvo menici. Ker sestre niso izplačale zahtevane vsote, je vložil Tsiinbas tožbo pri okrožnem sodišču v Novem mestu, ki pa je menični nalog razveljavilo. Razsodbo je utemeljevalo, tla gre v tej zadevi le in nesjiorno za lastno menico, ki jo je podpisala sestra Vinconcija Kaplja na prigovarjanje grofice Moriš de Rola, češ da so te menice formalnega značaja. Ne glede na to je bilo to menico razveljaviti tudi zaradi tega, ker sestra Vincencija Kaplja s samim svojim podpisom ni niti mogla obvezati zavoda. Po čl. 4. statutov družbe zastopata provincijo vizitatorica provincije in ravnatelj. Zanimiva jo bila ugotovitev sodišča pri razlogih, ko navaja, da je zavrnilo predlog za preložitev razprave v svrho zbiranja novega materiala za nadalje navedbe in pojasnila o poštenosti sester pri izpopolnitvi menice itd., s pristavkom, da so ti pomisleki brezpredmetni.
Tsimbasov zagovornik dr. Grossmann je vložil priziv in je o tem danes razpravljalo apelacijsko sodišče v Ljubljani. Razprava se je pričela ob pol 12. in je trajala triČelrt ure. Senatu je predsedoval dr. Vičar, prisedniki pa so bili dr. Dolinar, dr. Sloj-kovič, dr. Verbič, dr. štempihar, zapisnikar pa dr. Artnak. Po navajanju razlogov razsodbe okrožnega sodišča v Novem mestu in priziva dr. Gross-manrta je spregovoril dr. Voršič J. kot zastopnik Družbe sester v Radečah namesto rednega zastopnika odvetnika g. Vebleta iz Novega mesta, navedel stvarne in utemeljene razloge za zavrnitev priziva. Veliki senat je po 15 minutnem tajnem rai-pravljanju zavrnil priziv.
Otroški kotiček
ZAČARANI GOZD
< i.. i. ■ftl. -S - ..C, ' ... ..
t- i itn r.v v olr.\
(209) Kača je obrnila glavo tja, od koder je prihajal glas. Tudi Ančka se je ozrla ... in ... tam je stala čarovnica iz starega grada
(210) Sedaj si Ančka sploh ni znala nič več pomagati. Čarovnica pa se je krohotala. Zavihtela je
svojo palico in kača je šla zopet mirno ležat na svoje mesto, zaprla oči in zaspala.
Bukarešta, 27. junija. Rador. Minister romunskega dvota sporoču: Danes ob 12.1« je bila pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralju Karola seja kronskega sveta v dvoru v Buku-resti. Svet je razpravljal o noti, ki je bilu od sovjetske vlade izročena sinoči, 26. junija, romunskemu poslaniku v Moskvi in v kuteri Sovjetska Rusija zahteva izročitev Besarabije in severne Bukovine ter zahteva odgovor Romunije se v teku 27. junija. Kronski svet je v želji, da ohrani mirne odnose s Sovjetsko Rusijo, odobril sklepe romunske vlade, da zahteva od sovjetske vlade določitev mesta in datuma, kjer bi se mogli sestati delcgaciji obeh vlad, da vzamejo v razpravo sovjetsko noto.
Mnenja diplomatskih krogov
Bukarešta, 27. junija, m. V zvezi s sovjetsko zahtevo napram Romuniji je bilo mogoče zaznati tudi sledeče podrobnosti: Nekoliko ur pred izročitvijo note romunskemu poslaniku v Moskvi je g. Molotov o sklepu sovjetske vlade obvestil tudi Berlin preko nemškega ambasadorja v Moskvi. Zdi se, da je po tej poti bila tudi Romunija že v naprej obveščena o sklepu sovjetske vlade, da bo z noto zahtevala^ ureditev besarabskega vprašanja in da je zato že v naprej pripravila potrebne ukrepe. Samo tako se da razlagati, da je bil že včeraj ustavljen romunski civilni letalski promet z Besarabijo in Bukovino. Po sprejemu sovjetske note se je romunska vlada brzojavno obrnila na prestolnice balkanskih držav kakor tudi na Berlin in Rim ter jih obvestila o koraku Moskve ter jih istočasno zaprosila za odgovor o stališču, ki ga mislijo zavzeti.
Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da so bili vsi odgovori, ki jih je romunska vlada prejela iz teh mest, sestavljeni v smislu želja, da se nastali spor po možnosti reši mirnim potom. Posebno Berlin in Rim sta vztrajala na tem, da se obvarje mir na jugovzhodu Evrope. To dejstvo je bilo tudi odločilno na potek in sklepe današnjega kronskega sveta v Bukarešti. Ta je zasedal od 12.30 do 17 in je končno z večino glasov sprejel gori omenjene sklepe, ki dajejo upravičeno upanje, da se bo načeto vprašanje mirno rešilo.
Zanimivo je tudi, da bo prav jutri izročil na romunskem dvoru novoimenovuiii sovjetski poslanik v Bukarešti g. Lavrentijev svoje poverilne listine kralju Karolu. To gesto tolmačijo politični krogi kot željo Rusije, da po mirni rešitvi besarabskega vprašanja prijateljsko sodeluje še v naprej z Romunijo. Kar se pa tiče sovjetske note same, pa poudarjajo, da je posledica položaja, ki je nastal s hitrim reševanjem odprtih vprašanj, in zaradi ustvaritve solidne baze za sožitje med evropskimi narodi. Sovjetska Rusija želi sporazumno pristopiti k likvidaciji besarabskega vprašanja z Romunijo zato, da osigura prijateljske sosednje odnose z Romunijo. Rusija se ni nikdar odrekla Besarabiji, ki je bila z njo že od davnine združena. Kar se tiče zahteve po odstopitvi severne Bukovino, pa jo motivirajo z dejstvom, da je zgodovinsko in etnično zvezana s prebivalstvom sovjetske Ukrajine. Ker je bila sovjetska nota izročena sinoči ob 22, smatrajo merodajni krogi, da pričakujejo v Moskvi odgovor že danes ob 22. V primeru, da pride do sporazuma, ki ga pričakujejo vsi politični in diplomatski krogi, tedaj bo Romunija pristala na izročitev Besarabije v mejah iz lela 1917. V tem primeru bi šla meja po reki Prut do Suline ob izlivu Donave.
Romunski narod složen
Bukreita, 27. junija. A A. Štefani: Zasedanje kronskega sveta, ki se je začelo ob 12.30, je trajalo do 14.30. Nova seja kronskega sveta je bila sklicana za 20. uro nocoj1?, namenom, da se sprejmejo končni sklepi, ki jih je treba nocoj sporočiti sovjetski vladi kot odgovor na noto, ki jo je snoči Molotov izročil romunskemu poslaniku v Moskvi. Splošno prevladuje prepričanje, da romunska vlada smatra za potrebno vzpostaviti neposreden stik s sovjetsko vlado in imenovati v tem cilju komisijo, ki bi proučila zahteve, stavljene od strani Sovjetske Rusije, v duhu miru, t. j. v duhu ohranitve dobrih odnošajev med Sovjetsko Rusijo in Romunijo. Ta komisija bi bila pooblaščena voditi pogajanja.
% druge strani se doznava iz vladnih krogov, da je romunski narod složen in zbran okoli svojega kralja in da bo sprejel vse sklepe romunske vlade, kakršni koli bi bili. Iz tega sledi — pravijo vladni krogi — da je Romunija pripravljena v duhu sodelovanja razinotriti sovjetske zahteve, da bi se na ta način preprečila večja škod& od tiste, ki bi mogla nastati zaradi zavrnitve more-
E. Claesj	22
Pokojni župnik Kampens
Da, še jih vidi, kako prihajajo, vsi njegovi dobri prijatelji, katerih je samo še nekaj ostalo. Stari Testelt, »sladkosnedni Tine«, kakor so mu rekli, z vedno smehljajočimi se očmi, z žarečim okroglim obrazom, z velikimi nogami — (sto šest kil brez čevljev, »zaklane teže«, je rekel Rillnar) — ki ga je tako rekoč vedno želodec bolel, pa je znal tako imenitno »pospravljati« iz mize. Z enim samim pogledom je videl, kaj je bilo na mizi, zadovoljno pokimal in rekel kot za blagoslov: »Disposnit omnia suaviter«. (Vse je prijetno razpostavil). Drugi pogled mu je povedni, kaj je še stnlo v kotu ob peči. In ko so sedli, je zapel s težkim de — profundis glasom: »Si omnes illas hibi-mus — Domine quis sustinee - - e e - bit.« Molenstee pa mu je odgovoril: »Bonum vinum laetificat cor pastoruin — in saccula saeculoo * - - oo - . . rum.«
Kakšni lepi časi so bili!
In potem takrat, pri župniku iz Dicsta pri Begijnhofu? To je bil še najlepši dan iz tistih časov in kolikokrat so si o tem še pozneje pripovedovali. Den Dries iz Diestn je za svojo pet in dvajsetletnico mašništva priredil gostijo in povabil nanjo svoje prijatelje: celo monsig-nor generalni viknr naj bi prišel. Kdo je že pravil, da je monsignor i>ostal zadnje čase zagrizen abstinent, da je zato tako strog v svojih pismih; da nikakor ne dopušča, da bi se na duhovniških pojedinah pilo vino, k večjemu kozarček piva? Begijnhof, sicer vrl človek, a ne preveč bister, je zvedel za vse to v zadnjem trenutku in se do smrti prestrašil. Ilitro je naročil svoji sestri, ki je pripravljala mizo: same kozarce za pivo! Toda župnikovn sestra in stara, napol onemogla dekla sta mislili, da mi-
bitnih pogajanj od strani Moskve. Končno potrjujejo, da se sovjetske zahteve nanašajo na celotno Besarabijo in severno Bukovino. Z ozirom na to je treba zanikati vesti, da bi bil Molotov v svoji noti sploh kaj govoril o Konstanci in donavskih pristaniščih.
Nemško mnenje
Berlin, 27. junija, t. United Press poroča, da nnmški uradni krogi izjavljajo, da jih dogodki v Romuniji niso prav nič presenetili. V Berlinu menijo, da so tudi ti dogodki obračun s starim svetom, ki se bo prej ali slej v vseh ozirih povsod preuredil. Glede Balkana menijo v Berlinu, da so koristi Nemčije v tem delu Evrope predvsem gospodarskega značaja in dokler gospodarski promet v tem delu Evrope ne bo oviran, toliko časa Nemčija nima razloga spremeniti svojega dosedanjega stališča napram Balkanu.
Italijansko mnenje
Rim, 27. junija, m. Celokupno italijansko popoldansko časopisje na prvih straneh objavlja poročilo agencije Steafm o ultimatumu Sovjetske Rusije Romuniji, v kateri Sovjetska Rusija od Romunije zahteva Besarabijo in Bukovino. Italijansko časopisje za sedaj še ne objavlja komentarja o tem najvažnejšem zunanjepolitičnem dogodku. Toda v javnosti in političnih krogih je ta vest odjeknila kot največja senzacija, čeprav so ti krogi pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do te zahteve od strani Sovjetske Rusije.
Italijanski politični krogi so zadnji teden obračali precej pozornosti na stališče Sovjetske Rusije. Zgodovinski dogodki na vzhodu so šli precej ne-opaženo mimo italijanske javnosti. Ob priliki okupacijo baltiških držav so italijanski uradni krogi izjavili, da so ti dogodki na Baltiku izven italijanskih interesnih sfer, s čemer so mogli samo poudariti, da je Italija indiferentna napram dogodkom v severni Evropi. Toda že tedaj so italijanski politični krogi poudarjali, da je Sovjetska Rusija zaključila in uresničila svoje namere defenzivnega značaja na tem delu Evrope ter da bo Sovjetska Rusija vsekakor pričela v kratkem uresničevali svoje načrte na evropskem vzhodu, da tudi v tem delu Evrope zadovolji svoje naravne težnje. V Rimu so prepričani, da te težnje tangirajo samo Romunijo.
Toda kljub temu z zanimanjem isti krogi pričakujejo, kakšen odmev bo današnji korak Sovjetske Rusije izzval na stališče Madžarske in Bolgarije, ki sta zadnje čase ponovno izkoriščali prilike za poudarek svojih aspiracij na nekatere romunske pokrajine sedanje Romunije. Italijanske politične kroge je na sedanje dogodke opozorila že notranja sprememba v Romuniji, predvsem pa ustanovitev nove stranke, kar je vse napovedovalo važne dogodke. Po današnji senzaciji so italijanski uradni krogi zelo rezervirani in ne dajejo nobenih pojasnil v zvezi s sovjetskim ultimatom. Toda na prvi pogled je lahko opaziti, da v Italiji z izredno pozornostjo zasledujejo položaj v Romuniji.
Italijanski politični krogi smatrajo, da bo sedaj la sovjetska iniciativa ostala omejena samo na Besarabijo in Bukovino in da bo ostala na romun-sko-sovjetskem pasu. Madžarski krogi v italijanski prestolnici ne verujejo, da bo kakšna madžarska iniciativa mogla iti vzporedno s Sovjetsko Rusijo. Politični krogi mislijo, da se spremembe ne bodo zaustavile samo na tem, in kažejo, da se bo Romunija v bližnji bodočnosti znašla v novih težavah.
Italija ni bila obveščena
Bim, 27. junija, t. United Press poroča, da v Rimu izjavljajo, da Sovjetska Rusija ni nič obvestila Italije o svojem postopanju proti Romuniji.
Odmev v Bolgariji
Sofija, 27. junija. A A. Štefani: Vest, da je sovjetska zveza izročila Romuniji ultimat, ki za- I hteva vrnitev Besarabije in odstopitev severne Bu- j kovine, je zbudila na Bolgarskem globok vtis, če- • prav so tukajšnji krogi že dolgo pričakovali takšen korak. Stališče bolgarske vlade do novega položaja, ki na ta način nastaja na Balkanu, še ni določeno.
Francosko zastopstvo potuje v Italijo
Bordeaur, 27. junija. AA. Havas: Francosko zastopstvo, ki bo sodelovalo v francosko-italijanski komisiji za premirje, bo jutri odpotovalo v Italijo.
za brez vinskih ča.š in brez visokih šampanjskih »piščalk« ni ničemur podobna, pa sta postavili na lepo belo pregrnjeno mizo vse kozarce, čaše in čašice; k vsakemu krožniku tri. lo ti je bila čudna pojedina! Sedeli so okrog lope mize, s praznimi kozarci pred seboj in niliče ni vedel nič povedati. Poslušali so mon-signorjn, mu pokimavali in pritrjevali, ne da bi vedeli o čem govori; menda je bilo nekaj o tem, kako lep dogodek je danes za den Driesa, ko obhaja svojo 25-letnico posvečenja, den Dries pa je tako žalostno pokimaval. kot bi hotel reči: »Možje, jaz tudi ne morem nič pomagati!« Rillnar jc govoril v svojih kokoših, Iestelt o svojih cvetlicah; toda vse brez ognja. Molenstee je bil tako zmešan, da je nekajkrnti med klepetanjem prinesel svojo prazno vinsko čašo prav do ust in šele v zadnjem trenutku opazil, da ni nič v njej, nato pa vedno ves preplašen pogledal po ostalih. Vecrle je vlil v svoj visoki kozarec za šampanjec pivo »samo zato, da bi se zamotil, da je kaj drugega.« Monsignor pa je kar naprej žlobudral j nek-diinjili časih, o semenišču, o starih prijateljih in pri tem vedno pogledoval na Testelta, ki je sedel ravno nasproti njemu, tako da je revež zardeval prav do ušes in do tilnika ter mislil, da mora že zaradi dostojnosti prikimavati, dasi so bile vse njegove misli samo pri praznih kozarcih. Toliko zaskrbljeni Testrltov obraz je spravil Zeolhema v tak smeh, da si je moral pod okriljem nnmizncgn prta skrivaj odpeti zgornji hlačni gumb: kajti Zceclhem se je spioli smejal bolj s sjrojim trebuhom kot z obrazom.
Ko je monsignor ob štirih odšel stisnivši vsakemu posebej roko, so se nekaj časa vsi nemo gledali, dokler ni gospod Van Reeth zaklical dekli: »Punco, začni kar od začetkal... Juho gor!« To so se smejali!
Ah. da, pokojni gospod Van Reeth, tako prisrčno vesel človek, ki jc bil že v P« i mu in pri na*>i ljubi Gospe v Lourdesu, ki je videl
deželo sonca in vina in znal tako prijetno pripovedovati in tako lepo opisovati, kaj vse je v kozarcu vina, da ti je bilo, kot bi ga pokušal. Kje je tisti čas! K je je tisti čas!
Na dan, ko je gospod Van Reeth umrl, se je zdelo župniku Kumpensu prav tako kot bi nekaj izginilo z neba.
Seveda, košček sonca in sreče, ki je ležal v kozarcu vina, je bilo res nekaj naravnost iz neba, ki ni človeka samo ogrelo, ampak približalo njegovo dušo Stvarniku in Trositelju vsega dobrega. V mirnih večerih te je lahko spravilo v tako razpoloženje, da si videl same angelčke; da si mislil, da ni slabih ljudi več na svetu in da boš še dolgo, dolgo živel.
Župnik Kampens je stal sedaj v senci cvetoče jablane ob županovem dvorišču. Od tu vzdolž mlina je videl razprostrto zeleno pokrajino Demerja kakor ogromen odprt molit-venik. Nikjer nobenega hrupa ljudi, nikjer nobene njihove postave, — redek trenutek, ki ga človek včasih doživi. V jablani med belimi in rdečimi cvetki je slišni brenčati čebele od zadovoljstva nad lepim vremenom. Tedaj je župnik Kampens nenadoma začutil bližino Boga in pokojnega gospoda Van Reeth a.
Kaj čuda torej, če je župnik Kampens lako rud govoril o ženitnini v Kani? Pa ti pride takle umazan strgnč in s svojimi računi o dve sto štiiidoset litrih zasenči prekrasno sliko, najsvetejši čudež vode in vina in vse. kar jc v srcu župnika Kampensa s tem v zvezi.
Oh, morda pa Žef ni mislil tako hudo!... Ampak tri litre na osebo, pa še na vrh onega prvega, bi tudi s koščkom holandsk^ga sira celo za kakega župnika... Ne, treba bo vprašati Molensteeja, kaj on misli o tera.
O ti nesramni strgač! Ce bi ga imel sedaj pred sabo. bi mu jih z lahnim «rcem prisolil kakih pet,.šest. Da, tako bi storil; in župnik je tesneje stisnil svoj brevir, kot bi hotel začeti.
Ti salamenski, nesramni strgačl Takole po-
kvariti gospodu župniku njegovo edino nedolžno veselje!
Neka otožnost je objela srce gospoda župnika, ko sedi v svoji mali jedilnici oh dvorišču. v ecerno sonce meče mehko rdečino skozi odprto okno po mizi, po omari ob zidu, na katerem visi slika sv. Petra in čaka, da se bo v sobi kaj zgodilo. Gospod župnik gleda sanjavo skozi okno na vrt, na cvetočo hruško, na cer-kovnikove golobe, ki se podijo po strehi in velika žalost se mu splazi v srce.
Rozalka prinese na mizo večerjo: košček mesa, ki je ostal opoldne, skodelico mladega graska in nekaj pečenih krompirjev, iz temne steklenice pa mu natoči poln kozarcc vina.
»Prosim, gospod župnik!«
Župnik Kampens malomarno pogleda čez pogrnjeno mizo in hipoma reče: »Rozala, punca! Steklenico vina lnhko odneseš!«
Rozalka osuplo pogleduje z župnika na steklpnico.
»Zakaj gospod župnik? Saj ga je samo se za tri kAzarčke. Mar ni dobro?«
»Kar proč jo wemi, Rozala, in tale polni kozarec tudi ter prinesi enkrat gospodu župniku kozarec vode!« Kako žalostno govori gospod župnik I Rozalka ga gleda odprtih ust
»\odo, gospod župnik? Vodo?... Vam je slabo?... Ne pijete več vina?«
»Ne, Rozala, punca; in mislim, da ga nikdar nikoli več ne Ihiiii pil.«
Vse to je rekel s tako presunljivo Žalostnim glasom, kot bi ga nekje v grlu tiščala debela kepa solz. Rožnika stoji, kot bi jo božja rokn zadela, z rokami v bokih. •
»Ampak, gospod župnik vendar! — Se je mar kaj pripetilo? Vas je v želodcu kaj prijelo?«
»Ne, punca, moj želodec je sedaf še kar dober, ampak stori tako kakor pravim. Ce pride kak siromak, mu lahko mirne duše daš stcklenico vina.,, tistega cenejšega.«
Nagradna križanka
Tvrdke, ki iele delati reklamo ia»<- po križankah, naj iiroče ivoja naročila en teden popreje v upravi »Slovenca«.
Rešitev križanke je treba poslati na upravo >Slovenca< pod značko »Križanka do četrt k a prihodnjega tedna. — Rešitev križanke bomo objavili prihodnjo soboto.
Med one, ki bodo pravilno razdelili križanko, bomo i žrebanjem rezdelili 4 nagrade in sicer za vsakega list »Slovenec« za en mesec zastonj.
■	1 | 2 j 3	4	6 1018	7	H | 1. | 10 ■
■	11 1 1		10!12		I 1
■	131 10	14	I1510	1«	1 1 !■
■10101171			1 h		I0I3H
■	19 | 20 |	101		10132 123 B	
■	24		2-, |0| :i		271 1 ■
■	28 |		101 *		i m
BESEDE POMENIJO:
Vodoravno: 1. Prodajalna dvokoles in motorjev v Domžalah. 11. Žensko ime. 12. Največja rastlina. 13. Struja, gibanje. 14. Prva posteljica.
15,	Slov. reka. 18. Sedež čutila. 19. Hitro prevozno sredstvo. 21. Sleherni. 25. Začetek, prvi del. 26. Ptica. 28. Pevska nota. 29. Vrsta tkanine. 30. Povratni osebni zaimek.
Navpično: 1. Namizno pregrinjalo. 3. Bufet v Ljubljani. 3. Žensko ime. 4. Veznik. 5. Tekoča voda, primorsko mesto. 6. Odmev, uspeh. 7. Številka. 8. Svod, ozračje. 9. Oblika moškega krstnega imena. 10. Ceneno in potrebno vozilo. 15. Nočna ptica. 16. Najbolj razširjena tekočina. 19. Del ženskega oblačila. 20. Orožje. 22. Začimba. 23. Napla-čilo. 24. Moralen maček. 27. Medmet, beseda, s' katero prigovarjamo.
Rešitev sobotne križanke.
Vodoravno: 1. Union (pivovarna v Ljubljani). 5. Amen. 6. Ar. 8. Smem. 9. Ogon. 11. Cep. 12. Skupaj. 13. Ležak (unionsko pivo v steklenicah).
16.	Bok (črno unionsko pivo). 17. Rak. 18. Tat. 19- Roman.
Navpično: L Ume. 2. Nem. 3. In. 4. Naguban. 5. Amper. 7. Ropot. 8. Sel. 9. Ok. 10. Nak. 12. S.K. 14. 2ar. 15. Ako. iS. Ta.
Izžrebani nagrajenci:
Med rešilcl, ki so pravilno rešili sobotno križanko, so bili izžrebani:
Rop Adolf, Lormanje 13, p. Sv. Lenart v Slov. goricah;
Trampuž Ilijca, Henina, p. Jurklošter; Živec Viktor, odd. fin. kontr., Negotin-Krajina, moravska banovina;
Kelhar Helena, Vodnikova cesta 126, Ljubljana VII.
Dobivali bodo 1 mesec »Slovenca« brezplačno. *
Opomba! Pristojbina za tiskovino je sedaj 50 par. Nezadostno frankiritne pošiljke se ne bodo
sprejemale.
Steklene plošče in ogledala
vseh vrst in velikosti za pohištvo, urade, avtomobile, napise in slično. Matiranje šip po lastnih in danih vzorcih. Zasteklevanje novih stavb,
..SPECTRUM" D. D.
tvornica ogledal in brušenega stekla
LIUBLJANA VII . Celovška C. 81
Telefon 23-43
—
Mali oglasi
V malih oglasih Telia vsaka beseda I din: tenltoranjskt ■Klasi idla. Debela tiskane naslovne besede te računajo ivojno. NaJmanJAl inesek ia mali oglaa U din. • Mali •glasi se plačujejo takoj pri naročilu. • Pri oirlaslb reklamnega inaf.aja se račnoa eaokolonska. S mm rtaoka aatltna »rstlea po I din • Za plamene odgovore slede malih oglasov treba prllotltl inarako.
Službodobe
Krojaškega pomočnika
sprejme Mrak, Ljubljana, šelenburgova 6.
Vodovodnega instalaterja
ln kleparskega pomočnika sprejmo Gustav Puc, Tržaška 9.
čevljarskega pomočnika
ki zna prtkrojevatt, sprejmem takoj. Franc Plev-čalc, Celje, Gosposka 9.
Prodajalko
pridno, pošteno tn zanesljivo, vajeno tudi gostilne, sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9503.
Viničarsko družino
z najmanj 4 delovnimi močmi, sprejmemo za SI. gorice. Prejemki znašajo gl. vlnlčarske pogodbe: 200 din mesečno v gotovini za vlnlčarska dela, prosto stanovanje, mes. t zl. m. drv, 30 1 sadjevca ter deputatno zemljišče v Izmeri 1 In pol ha ln odpadajoča dnina. — Obširne ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj Je poslati v upr. »Slov.« pod »Graščina« št. 9455.
Logarja
sprejme večje gozdno posestvo
Obširne ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj Je poslati v upravo »Slov.« pod »Graščina« št. 9456.
Vsemogočni je odločil, da je končal svojo zemeljsko pot v 78. letu starosti naš dragi oče, brat, stric, gospod
Franc Šfraus, pd. Hrastelj
Pogreb bo v soboto ob H8 zjutraj na Dolu pri Hrastniku. Dol pri Hrastniku, dne 27. junija 1940.
Sinovi: Franc, Tone, Ciril, Jože; hčerki: Milka, Julka.
Krajevne zastopnike
sposobno ln agtlne, sprejme zavarovalnica »Sava«. Ljubljana, Sv. Petra c. 2.
Hlapca
h konjem, vestnega, poštenega, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 94S9.
i	I	l	
Izurjena kuharica
Išče službo v Celju ali v okolici. Naslov v upravi »Slovenca« pod 9175. (a
msm
Pekovskga vajenca
sprejme parna pekarna Jakin Ježlca.

Strojepisni pouk
večerni tečaji, prlčetek 2. julija. Chrtstofov zavod, Domobranska 15. (u
Privatna šola Josephinum
Zagreb, lltca 35-11. Dva razreda letno, temeljita izobrazba v vsem, zlasti pošteno in vestno delo. Brez razočaranja! Internat. Pišite I
I
Aufomotor
i
DKW avto
limuzina, 32.000 km, radi odhoda k vojakom ugodno naprodaj. Zor, Brezovica 16 pri Ljubljani.
Neizprosna usoda nam je danes iztrgala našega dobrega soproga in očeta, sina, brata in svaka, gospoda
dr. Josa Jurkoviča
univerzitetnega prolesorja in dekana pravne fakultete unizerze Kralja Aleksandra v Ljubljani.
Pokojnikov pogreb bo v soboto, dne 29. junija, ob 16 iz hiše žalosti v Fiignerjevi ulici 15 na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo za tiho sožalje.
Ljubljana-Colnarji, dne 27. junija 1940,
Soproga Marija s sinom Jožetom
in ostali sorodniki.
l»JgiTlEi:.T1l
Sveže goveje noge
po 3 din kg — v vseh
Slamičcvlh mesnicah.
Fižoi
od 3.60 din dalje — pri Sever & Komp., Ljubljana.
Izrabite priliko!
Partija prvovrstnih šivalnih strojev, koles ln otroških vozičkov — pri »Prometu«, nasproti krt-ževniške cerkve.
Dospela je zadnja pošiljka francoskih koles zn.
»Aiglon«
Ker je le malo število Istih na razpolago, vabim interesente, da si to priznano Izvrstno znamko čimprej ogledajo, ako želijo imeti res lahko ln vendar močno ln trpežno kolo. - Viktor Eohlnec, Ljubljana, Tyrševa 12, dvorišče.
^Prios^
koks, drva nudi I. Pogačnik
Ljubljana, Bohoričeva B
telefon 20-59 PoatraSba brezhibna
itanotanja
ODDAJO:
Trisobno stanovanje
sončno, s pritiklinami in komfortom, na Poljanah, takoj oddam. Vseli se lahko takoj. - Vprašati: Povšetova 38, Ljubljana.
Vtiajeifi
ODDAJO:
Skladišče
Tri suha skladišča, vsako posebej ali skupno, takoj oddam na Poljanah. Poizve se : Povšetova št. 38, Ljubljana.
Naročajte in širite »Slovenca« !
VAŽEN JE REZULTAT!
Ta Je zajamčen, ker FLY-TOX
zanesljivo In hitro uniči molje, muhe, komarje, bolhe, stenice, gri-le, mravlje in vso drugo golazen.
,SLOVENEC", podružnica: Miklošičeva cesta št. 5
V globoki žalosti naznanjamo vsem, ki so poznali našo nadvse ljubljeno, vzorno in skrbno mater, gospo
Terezijo Pinterič, vd. Bogovič
da nas je zapustila po težki in mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti, v 73. letu starosti, danes, 27. junija ob 10.45.
Pogreb blagopokojne bo dne 29. junija ob treh izpred hiše žalosti v Brežicah št. 37.
Sveta maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, 1. julija ob %7 zjutraj v farni cerkvi v Brežicah.
Brelice, Maribor, Gradec, dne 27. junija 1940.
Globoko žalujoči: Terezija, Zofija, Franc, Feliks, Pavel, otroci; Tichy, zet; Greta, Hilda, Zofija, snahe; Pepi, Erika, Ililda, Tea in Dila, vnuki in vnukinje, ter ostalo sorodstvo.
toiMStlMltfiKtaiiiiaaiiHtli
REKTOR UNIVERZE KRALJA ALEKSANDRA I. IN PROFESORSKI ZBOR PRAVNE FAKULTETE
SPOROČATA TUŽNO VEST, DA JE DNE 27. JUNIJA 1940 UMRL GOSPOD
DR. JOSO JURKOVIČ
REDNI UNIVERZITETNI PROFESOR IN DEKAN PRAVNE FAKULTETE V LJUBLJANI
VELEZASLUŽNEMU ČLANU PROFESORSKEGA KOLEGIJA BO OHRANILA UNIVERZA TRAJEN IN ČASTEN SPOMIN.
POGREB BO V SOBOTO, DNE 29. JUNIJA OB 16 IZPRED POKOJNIKOVEGA DOMA V LJUBLJANI, FOGNERJEVA ULICA 15 NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU.
Za Jugsslovansks tiskarna v Ljubljani: Jsž: KramariS
izdajatelj: inž. Jsž« Sodiš
Urednik: Vkior Cenčič