r Glas zaveznikov Leto II. St. 427 Informacijski dnevnik A. L S. Cena 4 lire TRST, četrtek 7. novembra 1946 UREDNIŠTVO: Via S. PeUico 8 • Telefon it 93854 in 94443 OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski I* 27, mrtvaSki L. 56 (osmrtnice I* 100), objave L. 20, finančni in pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: S.P.I.. SocietS per la PubbUciti, in Italia, Trst. ul. Silvio PeUico št. 4, tel. 94044. Cena posamezne številke \ 4 (zaostale I* 8). Rokopisov ne vračamo. • . Jugoslavija predložila razširitev tržaškega ozemlja Zaslišanje Sitnica in Tarchianija NEW YORK, 7.*novembra — Deset minut po otvoritvi včerajšnjega zasedanja štirih zuna. njih ministrov so poslušali izvajan ja jugoslovanskega Vastopnika Stanoja Simiča in italijanskega veleposlanika v VVashingtonu Alberta Tarchianija. Po verodostojnih vesteh je Simič izjavil, da je Jugoslavija pripravljena dati dve novi koncesiji glede tržaškega ozemlja in glede njegove uprave. Stavil je ponudbe, da bi svobodno ozemlje razširili za 44 kvadratnih kilometrov (do potoka Ter), to je za tretjino ozemlja. Glede uprave svobodnega ozemlja je izjavil, da je zaradi demokratične rešitve vprašanja Jugoslavija pripravljena, da se odpove svoji •zahtevi, da bi bil tržaški guverner Jugoslovan. Strinja se, da guvernerja Imenuje Varnostni svet. Jugoslavija se odpoveduje tudi zahtevi, da bi imela v Trstu svojo posadko. Poleg teli dveh koncesij pa je Si- mič ponovno poudaril jugoslovansko stališče, da je francoska črta kot meja tržaškega'ozemlja nesprejemljiva. Poudaril je sledeče zaključke: j) Istra je nedeljiva; 2) leto in pol po koncu vojne narodi ne morejo zahtevati od svojega zaveznika, da «zapu'ti del svojega ozemlja, ki ga je osvobodil s prelivanjem svoje krvi.» Simič je dejal, da bi bila velika napaka, če bi Slovencem, ki živijo že 13. stoletij okrog tržaškega zaliva, vzeli dostop do morja. Koridor v smislu francoske črte med Trstom in Tržičem — je dejal — Simič — nima nikakega pomena za prospeh Trsta, ki je odvisen od zvez z zaledjem. Škodljivo bi bilo, če bi Gorico odrezali od pokrajine, s katero tvori že 1000 let celoto. Končno — je dejal, Simič —-francoska črta daje Italiji velike strateške prednosti v škodo Jugoslavije. Simič se je odločno uprl stališču, da bi dali tržaškemu guvernerju ■»diktatorsko oblost». Izjavil je, Ša bi to škodovalo ugledu Združenih narodov in bi vsililo diktaturo ljudstvu, ki je jg]e nedavno pobilo fašizem. Poudaril jE; ((Mislimo, da je najboljše zdravilo, kjer je fašizem uničil demokracijo, demokracija. To je tudi eden Izmed glavnih razlogov, da zagovarjamo ^statut, ki bo pod nadzorstvom in ‘ jametvom Varnostnega sveta dal ljudstvu njegove polne demokratske pravice.» Italijansko stališče Italijanski zastopnik Alberto Tar-chlani je izjavil; Po mnenju italijanske vlade bi bilo treba ln je še mogoče celotno vprašanje italijan-sko-jugoslovanske meje rešiti s ple-bitcitom na spornih področjih. Osnovno sredstvo za ureditev vprašanja — je nadaljeval Tarchia-cije, da ce pridružimo «mnenju vladanih)) in »pravični® in demokratičnim načelom Atlantske listine lij statuta Združenih narodov. Mejna*4 črta, o kateri so se sporazumeli 3. julija, predstavlja kru ' to okrnitev dednega imetja italijanskega-ljudstva, ker puv.a ve;ike množice italijanskih bratov pod tulim gospodstvom, ne da bi mogli demokratično izraziti tvojo voljo in ne da bi imeli mednarodno zaščito za svoje človečanske pravice. Bilo bi popolnoma protidemokratično, če ne b1* hoteli dati zainteresiranemu prebivalstvu pravice, da izrazi svojo voljo. Zelo težko in celo protislovno je, da bi m; stavili kon. kretne predloge bodisi glede mednarodnega statuta, bodisi glede notranje ustave svobodnega ozemlja, ker bi s tem prevzeli soodgovornost za njegovo ustanovitev. O predlogu za nadzorstvo Varnostnega sveta nad Trstom je Tar-chiani dejal: Sedanja organizacija in poslovanje Varnostnega sveta ne dajeta vseh potrebnih jamstev proti neposrednemu ali posrednemu vmešavanju v neodv.most in nedotakljivost svobodnega ozemlja. Pravica veta velesil bi v resnici lahko blokirala vsako učinkovito akcijo za preprečenje ali za,vrnitev tega vmešavanja. Italija je predložila, naj bi tržaški guverner imel potrebno oblast za jamstvo mednarodnega statuta svobodnega ozemlja. Vendar pa bi morali oblast guvernerja omejiti, da bi zagotovili popolno spoštovanje ustave svobodnega ozemlja. Ce. bo Svet zunanjih ministrov končno sklenil ustanovitev svobodnega ozemlja, bo treba postaviti načela, ki bedo mednarodno zajamčena, Prvo važno vprašanje je Jam> stvo, da ne bodo motili ali omejevali prometa med tržaškim pristaniščem in industrijskimi središči Avstrije, Češkoslovaške, Madžarske in vsake druge zainteresirane države. Države v naposredham zaledju bi se morale pod mednarodnim jamstvom obvezati, da ne bodo ovirale ali bojkotirale mednarodnega prometa v in Iz tržaškega pristanišča. Neka osebnost, ki je blizu italijanskega odposlanstva, je izjavila Reuterjevemu dopisniku, da jugoslovanske koncesije glede Trsta dejansko niso koncesije, ker 4 zunanji ministri niso sprejeli prvotnih jugoslovanskih predlogov. Po izjavi istega' je absurdno, da Jugoslovani govorijo, da £o popustili v neki točki, ko so pristali na to, da ni potrebno, da bi bil tržaški guverner Jugoslovan. Načrt za mednarodno svobodno, ozemlje, kakor so ga sprejeli 4 zunanji ministri, namreč izključuje možnost, da bi bil guverner Jugoslovan ali Italijan. Po zaslišanju italijanskega in jugoslovanskega stališča so zumviji ministri razpravljali o dodatkih k italijanski mirovni pogodbi. Dosegli so sporazum o dveh manjših klavzulah,*a glavna vprašanja so preložili na zasedanje v petek zvečer, Tedaj bodo preučili najvažnejša italijanska vprašanja, med njind vprašanje Trsta. Po zaključku izvajanja o italijanskem ctališču Molotov ni prikril svojega neugodnega vtisa in je pripor nil: »Italijanska izjava vsebuje strupeno grožnjo, ki Jo Imamo za nesprejemljivo.)) • •/V - * Takoj po zaslišanju obeh zastopnikov je Molotov stavil predlog, da bi celotno vpraša, nje italijansko - jugoslovanske meje dali ponovno v preučitev namestnikom. Byrnes je takoj ugovarjal, da namestniki nimajo ničesar preučiti, ker so zunanji ministri že sprejeli mejno črto. Molotov ni vztrajal na svojem in bodo nadaljnji razgovori o tem verjetno ob koncu tedlia. Ministri so se sporazumeli o sledečih dodatkih italijanske mirovne pogodbe: D pravice tujih zavarovalnih družb v Italiji; 2) veljavnost trgovinskih obvez last tujih državljanov, ki niso za-' padle ob izbruhu vojne; ' 3) revizija obsodb, ki so jih izrekla italijanska, sodišča, proti državljanom Združenih narodov. Včbraj je politični odbor Združe. nih narodov s 35 proti 8 glasovom zavrnil predlog češkoslovaškega 'zastopnika Duraja Slavina, da bi po' novno razpravljal; o argentinskem popravku za vstop novih članov v Združene narode. Po razpravljanju je 20 članov glasovalo za popravek in 14 proti, 15 se jih je vzdržalo. Slavin je izjavil, da Ima njegov predlog za ponovno otvoritev razpravljanja namen, da dosežrjo soglasen sklep ter «edinost in razumevanje*. Podprl ga je danski zastopnik Henry Kauffman. Ko so predlog, ki vključuje argentinski popravek, ponovno dali na glasovanje, so ga sprejeli s 46 glasovi proti 3 in z enim vzdržanim. Sovjetski • zastopnik Andrej Gromlko je glasoval za predlog, medtem ko je prej glasoval proti argentinskemu popravku. Izjavil Je, da ni nikake spremembe v sovjetskem stališču. Dejal je, da je včeraj glasoval za predlog, ker bi bilo treba glavno skupščino obvestiti o pred včerajšnjem postopku. Ukrajinski popravek, da bi razpravljal; o tem, da bi bil v Evropi sedež Združenih narodov, so odklonili s sedmimi proti dvema, medtem ko so se trije vzdržal; glasovanja. Sovjetski (predstavnik Andrej Gromiko, k; je podpiral ukrajinski popravek, je dejal, da se glavna skupščina ne bo mogla izogniti razpravi o tem vprašanju pa naj to točko dajo na dnevni red ali pa ne. Republikanci in demokrati Združene države so dežela dveh strank. Sicer ima tam vsakdo pravico in možnost ustanoviti svojo stranko — in v resnici je poleg obeh glavnih strank le nekaj drugih, ki pa so popolnoma nepomembne — vendar bo že kmalu poteklo stoletje, odkar se Američani delijo na republikance in demokrate. Kaklne so razlike med njimi? V zunanji politiki jih danes ni, kajti obe stranki sta sprijeli program, ki pojr.eni konec izolacionizma (t. j. včasi »e Amerika ni zanimala za dogodke v Evropi ali drugod po svetu, temveč je živela izolirana). Istočasno pa podpirata poizkus Združenih “narodov kot potreben in koristen za obdržanje miru na svetu. V notranji politiki so razlike večje: predvsem o globini državnega nadzorstva v povojnem gospodarstvu in o kompetencah V/ashingtona ter posameznih federativnih državic, ki sestavljajo Združene države. V razpravi so bile cene, dohodki, davki, socialna politika in splošna gospodarska politika, predvsem pa zaposlitev bivlih vojakov. Nobena izmed obeh strank — skupaj sta dobili vse glasove ameriških volivcev, razen popolnoma nepomembnega števila glasov, ki so Sli ostalim skupinam> — ni predložila in nima s svojem programu• nacionalizacije ključnih industrij v Ameriki. Nobena stranka ne pristane na izključno državno trgo-lino s tujino. Nobena stranka ni predložila, da bi zamenjali demokracijo z diktaturo, svobodo govora z ukinitvijo te svobode, državno gospodarttvo z ameriškim ustrojem zasebne in svobodne pobude. Osnovni spor med obema strankama je bil v tem, keko naj ameriški ustroj v bodočnosti deluje. prav tako uspešno, kakor je v dolgi preteklosti. Nihče v Ameriki ne misli izpremeniti starega. Volitve so bile trd boj. Toda bili so ga za ameriške domače zadeve in za način, kako naj Američani živijo. Politične stranke v Združenih državah imajo popolnoma drugačen videz in vsebino kot stranke v drugih držapah. Niso Stalne organizacije, ki bi slonele na točno določenih političnih doktrinah. Celo njuni imeni sta sčasoma izgubili prvotni pomen. Obe stranki pogostoma menjata svoj program, kakor se -pač menjajo razmere v državi in prilike v svetu. Ostale stranke pa. imajo samo krajevni pomen, ne vsedržavnega. Republikanci Imajo največ pristašev med konservativci srednjih in višjih slojev, medtem ko so imeli demokrati največ pristašev med delavci, To pa seveda ne drži vedno. Posebno pri ,sedanjih volitvah se je pokazalo,.da je zelo veliko delavcev, če že ne večina, glasovalo za republikansko stranko, ker se jim dozdeva, da bo ta stranka mogla boljše poskrbeti za njihovo blaginjo. Obe stranki sta že desetletja vodili usodo Amerike in obe imata v svojih zgodovinah nekaj slavnih mož: med republikanci je bil tak Abraham Lincoln, med demokrati pa lani preminuli Franklin Roosevelt. Ob 29. obletnici Oktobrske revolucije Proglas vojski v imenu maršala Stalina LONDON, 7. novembra. — Sovjetski ministrski predsednik Stalin včeraj ni prisostvoval proslavi obletnice oktobrske revolucije v Moskvi. Sklenili so poilati Stalinu pozdravno poslanico. Namesto Stalina je predsedoval tajnik sovjetske komunistične etranke Andrej Zdanov. Moskovska radijska postaja je sinodi naznanila, da so ob obletnici sovjetske revolucije izdali dnevno povelje v imenu generalisima Stalina, ki ga je objavil general Bul-garin, V katerem, izjavlja med drugim: «Sovjetski narod in njegove oborožene sile obhajajo danes to. obletnibo velike oktobrske revolucije. Sovjetski narod proslavlja to obletnico v ozračju velikega mirnega delovanja z uresničenjem načrtov nove petletke. «Tekmovanje socialističnih delavcev, domoljubno gibanje kmetovalcev in napori «razumnikov» pričajo o dejstvu, da ima naš narod v vojni veliko razumevanje za koristi drZa-ve, da pozna dolžnosti do domovine in da uporablja vse svoje sile za okrepitev sile driave. «Sovjetski narod se ne bori samo za to, da bi poljedelska proizvodnja dosegla v najkrajšem času predvojno raven, ampak tudi, da zagotovi nove in močne razvoje na novih področjih poljedelstva. oVelika sila velikega sovjetskega naroda in premoč naSega socialnega in državnega ustroja popolnoma zagotavljajo, da bomo vse te smotre dosegli z uspehom. «Sovjetske ustanove, ki sta jih postavila Lenin in Stalin so v letih velike domoljubne vojne jeteno pokazale svojo nezlomljivo moč ih svojo premoč nad kapitalističnimi ustanovami. Popolna politična izprememba v Združenih državah Presenetljiva zmaga Pričakovali vo sicer republikansko zrnato, toda ne tako velike Nadaljnji izidi, izjave politikov in komentarji svetovnega tiska WASHINGTON, 7.- novembra — Ob 22.35 uri (po tržaškem času) so bili znani sledeči podatki o volitvah v kongres: poslanska zbornica republik inči 235, demokrati 180, ameriški laburisti 1, še neodločenih 19; senat: republikanci 51, demokrati 42, še neodločeni 3. Glasovanje za izvolitev kongresa v Združenih državah je dalo republikanski stranki prevladujočo vlogo v reprezentančni (poslanski) zbornici z odločilno večlio ter z majhno večino v senatu. prvi Zidovski teroristi so položili bombo pred veleposlaništvo RIM, 7. novembra. — Načelnik političnega odseka rimske Policije dr. Carmone Bottino je izjavil, da so ga obvestili, da je Prispelo v Rim 20 .židovskih teroristov iz Palestine. Bottino ni objavil nadaljnjih podrobnosti o tej zadevi. Rimska policija še bedno nadaljuje s preiskavo o eksploziji na britanskem veleposlaništvu, sa katero je prevzela odgovornost židovska organi-Lacija «Irgun Zicai Leumi». . Or. Bottino je dejal, da so ugo-toviii, da je človek, ki je postavil kovček z bon.baml pred vhod v po shni;tvo, velik plavolasi neitalijan-"':i Zid, ki je pred dvema mesece-stanoval v nekem rimskem ho-Videli so ga, kako je bežal jfb etcsploztji s krvavim obrazom. Policija je zdaj posvetila pozor-nekemu tujemu begunskemu ab°rišču pod nadzorstvom ustanove vnrra. av zaporu, SO še trije poljski Zb * in 'dva Italijana, toda izpustili oseb liUdt' M S0 }ih prBJ Zl:prlL Pel henihki D *cp0rU“ ni,osum- t—s .pri. . oc-nnier. bombnem napadu, pač pa, da Jb po. m.agale teroristom. Policija nadaljuje z zcsllUvanjem oseb, ki so jih aretirali zaradi a-tenicta na angleško veleposlaništvo, toda doslej r.:so dosegli nobenega pozitivnega uspeha. Vendar pa se policija, je izjavil dr. Bottino s političnega urada, trudi na vse pro tege, da bi končala preiskavo. Glede pioma organizacije el r gum. Zwai Lsum.ii> je dr. Bottino izjavil, da ne verjame v njegovo verodostojnost, čeprav nekatere-osebe, ki so v rokah policije, potrjujejo pravilnost is j a mnenja. To glasovanja je pokazalo poraz demokratov, ki so bili na Vladi že od časa prve izvolitve Franklina D. Roosevelta za predsednika 1932. To je prvič, da so republi-kunei dosegli večino v spodnji zber-u ci kongresa od leta 1930 ter je prvič po 14 letih, da imajo večino tudi v senatu. Po do zdaj razpoložljivih podatkih bodo Imeli republikanci večino 50 sedežev v reprezentančni zbornici v novem osemdesetem kongresu. Voditelj stranke, ki jo doae-. gel največ ji uspeh, je Thomas E. Dewey iz New Vorka, ki cn ga ponovno izvolili v vlado z večino nad 700.000 glasov proti njegovemu demokratskem l nasprotniku senatorju Jamesu M. Meadu. S to odločilno zmago se je Dewey, ki je bil leta 1943 republikanski kandidat za predsedništvo, postavil ket glavni kandidat republikanske stranke za predsednika leta 1948. Ameriški Usti so objavili prve komentarje k volitvam. «New York Herald Tribune* pravi v uvedniku med drugim: «p0 štirinajstih letih nepretrgane demokratske vlade je drsiva odločno glasovala za spremembo. Ta list, ki je že skozi več rodov neodvisen republikanski list, pozdravlja volivni izid, ki daje stranki Lincolna in Theodorja Roosevelta, Roota, Hughesa In Will* kieja priložnost za . konstruktivno delo. Toda nad’ strankarsko zmago je zmaga ameriškega ljudstva. Vrnitev v dvostrankarski sistem ni majhna zmaga.* List pravi, da je z veseljem podpiral Franklina Roosevelta pri mnogih njegovih političnih naporih! Vojna je povzročila da so prekinili tradicijo, da nikdo ne sm3 biti več kot dvakrat zaporedoma predsednik. Volivni izidi dajejo republikanski stranki veliko priložnost, toda to je le priložnost. Stranka mora gledati nazaj na svoje najlepše čaše in »nora sprejrti novo ljudsko zaupanje tako, da bo podredila koristi ov«j» stranki) potrebam naroda. Zavedati se mora, da bi moral biti uepeh v letu 1916 poleg vsega še cmaga za Ameriko. «New Tork Times* pa piše v svojem uvedniku: «Prvič v 16 letih je republikanska stranka dobila večino v predstavniški zbornici. Ta uspeh je dobila na tak način ln Jc zmagala tako r.a spletno, da ni ni-kakega dvoma, da se je nared v veliki meri- obrnil prot; ■ dor.rr krat3ki upravi. Na koncu vojne se je .pogostoma zgodilo, da je konci, vojne sledila reakcija javnega mnenja. Združene države imajo danes pod vodstvom Trumana, Byrnesa, Van-derberga in Austina zunanjo politiko, ki so.opira na cbe stranki ter jo podpira velika večina članov obeh strank. Ne gre torej, za zunanje politiko, marveč za domačo, politiko. Pri sedanjih volitvah so v glavnem vodili borbo notranjepolitičnega značaja. Pri tej domači po; Ijtikl zdaj nastaja vprašanje, kako naj jo vodi demokratski predsednik z republikansko večino v predstavniški zbornici. Bivši ameriški predsednik Herbert Hoover je glede volitev v Združenih državah izjavil sledeče: «To je nekaj več kakor pa samo navadne volitve v kongres. Ves svet z Združenimi državami vred je že več let jadral na levo po totalitaristi-ni poti »načrtnega gospodarstva)). Amerika je pri teh volitvah bila prva država, ki je to pot zapustila, Mi smo zdaj ponotmo na poti, ki pelje proti smotru vseh svobodnih ljudi. Ta odločitev Združenih držav bo močno vplivala na narode, ki hodijo po poti na levo.* Rspubllkanaka zmaga je povzročila zaskrbljenost v nekaterih fran-vosltih levičarskih krogih, ki se boje, da bo ameriška uprava postala že bolj nepopustljiva proti Sovjetski zvezi. Ti krogi sicer vedo, da vlada med obema ameriškima strankama popolno soglasje glede soudeležbe Združenih držav pri organizaciji Združenih narodov ln glede politike do Sovjetske zveze, s čimer se strinjajo tudi politiki, ki so Izven otrftnk. Vendar pa čutijo, da bi zdaj megel nastati večji pritisk na zunanje ministrstvo in Belo hišo, naj bodo ti bolj »trtj^* do Kremlja. «Notranje in zunanje posledice volitev imajo lahko dale. kosežne učinke*, piše komuni-stičšii večerni list «Ce Soir*. Levičarski krogi tukaj so prepričani, da bodo Združene države postale bolj skope s svojo gospodarsko pomočjo evropskim državam, kjer so na vladi ali pa imajo upanje priti na oblast levičarske vlade. Glavno osebnosti dveh največ iih aracriških strr.ii!;, demokratske in republikanske, so se včeraj cbvcraJ«, da bodo sode- lovale pri zunanji politiki, ki bo posvečena miru in svetovni varnosti ter delovanju notra. njega trdnega in naprednega gospodarstva. To izjavo so podali, ko so volivni izidi pokazali, da nadzorstvo ameriškega kongresa prešlo na republikance, prvič po 16 letih. * Senator Arthur H. Vandenberg iz Michigana j; izjavil, da predstavlja republikanska zmaga odobritev skupne zunanje politike obeh strank, s katero »težimo k državni varnosti in pravičnemu svetovnemu miru na osnovi ameriških idealov.* 2astopnik iz Massachusettsa Joseph W. Martin, ki bo predsednik poslanske zbornic j pod republikan. skim nadzorstvom, je povabil narod, naj ««e združi za uresničenje miru ih procvita domovinb ter sporazume z vsem; narodi v ostalem svetu.* " ' Guverner države Nev Tork Tho. mas E. Dewey je vzpodbudil državo in nerod, naj «odstrani strankarski duh ter sporazumno reši skupna vprašanja*. Dodal je: «Mi Američani smo zaupniki enakovied. ne življenjske možnosti za vse, socialne svobode, gospodarske svobode, svobode človeka. Nadaljujmo skupno in združeni pri velikem de. lu obnove ;n miru!* Bivši guverner države New York in bivši generalni ravnatlj ustanove UNRRA Herbert fa. Lehman, katerega je pr; volitvah za mesto v senatu porazil republikanski kandidat Irving N. Ives. je Izjavil: »Po odkritem in lojalnem razpravljanju je prebivalstvo te države izrazilo svojo odločnost na tradicionalen ameriški način. Zdaj k'o se je kam. panja končala, je prišel trenotek za vse državljane, da sklenejo vrste v skupnem naporu, ki naj bo usmerjen k rešitvi vprašanj, ki stoje pred državo v svetu brez miru.* Govor Zdanova o moči Sovjetske z^eze in mednarodni reakciji LONDON, 7. novembra. — Po poročilu moskovske radijske postaje, je tajnik sovjetske komunistične stranke Zdanov v govoru, ki ga je imel pred sovjetom mesta Moskve, izjavil: «Sovjetska zveza je bila prva država izmed listih, ki so se udelpžile vojne, ki je izvedla prehod iz vojne v mir brez pretresov in brez krize. Kapitalistične države preživljajo zdaj niz kriz in težav, ki jih Sovjetska zveza ne pozna.* «V primeru Sovjetske zveze niso povzročile demobilizacija znatnih edinic Rdeče a ime de, preusmeritev vojne proizvodnje v mirnodobno ter znižanje vojaškega preračuna za tretjino, brezposelnost, zaprtje tovarn in gospodarsko nestalnost. Zdanov je izjavil, da je sovjetska vlada zelo zadovoljna zaradi obnove industrije iz' vojnih ruševin. «Ker Sovjetska zveza nima na razpolago brezposelnih kot kapitalistična države — je izjavil — mora poiskati nove načine, da si preskrbi potrebne delovne sile. Izgubili smo v vojni 7 milijonov pridnih delavcev, je dodal Zdanov. «V miru, kakor tudi v vojni, je Sovjetska - zveza predstraža narodov, ki se borijo za demokratsk. mir — je rekel Zdanov: Kaj je vzrok sporov med narodi gledč miru? Izvedba načrta za mir je naletela samo na odpor Velika Britanije in Združenih držav. Nekateri spori so nastali med velesilami in nekateri od teh večjih sporov se nanašajo na statut za Trst ;n internacionali-zacijo Donavš. »Na mednarodnem odru sta zdaj vidni dve težji.; Prvo predstavlja politika Sovjetske zveze, ki stremi k ustvaritvi močne organizacije med Združenimi, narodi in ki bi hiš la zmožna - kot ni bilo Društvo narodov - preprečiti napad ter zgraditi trajen mir. Sovjetska zveza skuša vedno ln na vsak način zgraditi trajen, pravičen In demokratski mir. Druga težnja je tista, ki se na oz‘ra na sve skupne izjave, ki so jih podali zaveznik; Se pred kratkim in izpodkopava sodelovanje štirih, velesil. Jasno je, da mednarodna reakcija ne vidi rada mednarodnega sodelovanja. N; samo sovjetska Zveza, ki se bori ZB-trajen in demokratski mir. V tujini je se na milijone ljudi, ki so se pridružili naši politiki. Demokracija se širi ne samo v državah, ki so bile demokratske že pred vojno, ampak tudi v tistih, ki so se priključile Hitlerju. »Laburistična zmaga v Angliji je pokazala značilno preusmeritev na levo. Isto lahko opažamo v Franciji in kolonijah. »V skoraj vseh 29 letih komuni, stične vlade v Sovjetski zvezi je bila država v .vojnem stanju. V kratkem času, ki je ostal za mirno delo, smo dosegli velike uspehe.* Ob zaključku govora je pozval Zdanov »k odobravanju naš.m voditeljem, k; nas vod jo v bodočnost*- ...... * »Po zaključku svojega velikega zgodovinskega pcslanstva v borbi za uničenje fuš zma, ss zdaj Sovjetska zveza dosledno bori za trajen demokratski mir po vsem svetu ter za varnost in pošteno sodelovanje med narodi. cZunaja politika Sovjetske zveze za mir je vzbudila naklonjenost in podporo pri usek, narodih, ker predstavlja njihove Življenjske ko nsti. Lahko upamo, da si bomo za gotovih pravičen in demokratski mir kljub odporu mednarodne rtakcije in sovražnikov miru. eObcrolene s le Sovjetske zveze imajo nalogo ščititi mir in. ustvarjalno delo naSega naroda ter nje-gtvo varnost in pas ti na narodne koristi Sovjetske zveze. elzvedba te častile naloge zahteva od vsakega sovjetskega bojevnika razumevanje vojačkih dolžnosti in strogo vdanost doUnostim in neprekinjeno iz]>opolnjevanje vojaške in politične vzgoje. «Odsotnost neposredne groinje vojne v sedanjem trenotku ne sme povzročiti čut brezbriinosti in raimoduShosti v naših vrstah. eStatno vojaško pripravljanje sovjetske vojske Ut mornarice je ot na ca varnost naše domovine in za Vrajt n tnir p b bšem svitu. DolZnaSt ljudi naše oborožene »ile, letalstva in mornarica je neprestano preučevanje naukov velike rodoljubne vojne, novih, pridobitev znanosti in vojaške tehnike. «Ysi.vojaki se morajo pridno učiti vojaške vede, okrepiti disciplino in vojaški red z vsakim sredstvom ter spoštovati vojaške predpise, ki so neizpremenjeni zakonil življenja oboroženih sil. «Poveljnik in politični dslavci morajo posvetiti večjo pozornost vojaški vzgoji podrejenih, da jim vcepijo sovjetski borbeni duh, čut vojaške dolžnosti in ljubezen do vojaške vede. «General ali admiral, častnik, podčastnik ali narednik, ki ne poučuje svojih podrejenih, ne izpolnju je svoje dolinesti. Vsi sovjetski bojevniki morajo pomniti, da bo vrlo delo posvečeno izpopolnitvi, borbi in politični pripravi v mirni dobi stokrat poplačano. i eNikakega dvoma ni, da bodo naše oborožene sile častno izvedle svoje naloge. .Tovariši vojaki in mornarji, podnaredniki in naredniki, tovariši častniki, generali in admirali, borci in demobilizirane!, čestitam vam ob 29. obletnici velike socialistične oktobrske revolucije. »V počastitev narodnega praznika odrejam, da bodo danes 7. novembra izstrelili 20 pozdravnih topovskih salv v prestolnici naše domovine, Moskvi, v prestolnicah republik Sovjetske zveze in v Kalinin-gradu, Lakiningradu (Konigsberg), Ltcom, Hcbarovsku, Klabivostoku, Vladivostoku, Fort Arturju in v junaških mestih L-ningradu, Sta-lingiadu, Sebastopolu in Odesi. sZivčla sovjetska vojska, živela naša slavna komunistina partija, živelo naše junaško ljudstvo, živela naša mogočna sovjetska domovina, Živel'veliki Stalin!* Sledi podpis namestnika vojnega ministra generala Bulgarina. Moskovska radijska postaja sinoči ni navedla Stalinovega imena med visokimi sovjetskimi funkcionarji, ki so se udeležili moskovskega sovjeta. Ndvadno je Strin imel govor_ na predvečer obletnice oktobrske revolucije. B0D0UH0ST AVSTRALIJE London, 7. novembra Vojvoda Gloucesterskl je govoril o veliki bodočnosti, ki čaka Avstralijo, ko Je oivorll kot glavni guverner novo zasedanje parlamenta Commcnwe',tha v Canberri. »Avstralijo — je dejal vojvodo — je osnovala svoj načrt povojne obrambe na priznanju dejstva, da bo iTe-la važno vlogo v obrambi britanskega Commonwealtha. Avstralija bo rada videla, da bi baze na Pacifiku uporabljala skupno z Združenimi državam:*. Ko je nato v govoru ptežel na miTovno pogodbo z JaponTko, je Izjavil, da ne bi smeli eesiiviti nikakega predhodnega osnutka brez udeležbe Avstralije. ZAPISKI SLOVAKI IN ČEHI V danih okoliščinah pa teži nesporazum med obema narodoma tudi k ideološkemu boju. C« bi bil nesporazum samo na narodnostnem področju, bj bili up; na končni sporazum zelo oddaljeni kajti do sporazuma ne bi prišlo, ker ni skupne zunanje nsvarnost;, ki bi oba naroda povezala. Strah pred komunizmom je imel že za posledico združitev slovaških katoličanov m pro-ttatantov. Demokratska stranka, ki je na volitvah porazila edinega resnega protikandidata, komunistično partijo, je bila sprva v glavnem protestantska stranka. Tr; četrtine Slovakov pa so katoličani. Tik pred volitvami so voditelj; Demo. kratske stranke naredili sporazum skupn; protestantsko^ katoliški nas!op a takim uspehom, da* je majhna disidentska skupina katoličanov dobila kot »Stranka svobode* samo trj s.deže »novem parlamentu. Moč slovaškega narodnostnega čustvovanja morebiti v Pragi podcenjujejo. To čustvovanje lažje opazite na deželi kot v Bratislavi. V najvidnejši obliki ga najdete v Turčanskem Svetem Martinu, privlačnem mestecu nedaleč od Banske Bistrice, kjer so med vojno dvignili zastavo upora. Turčianaky Svaty Martin je sedež »Matice Slovenske* (t. J. »Slovaška Matica*, -op. prev.), društva, ki tiska rodoljubno literaturo ln prevaja primerna dela tujih pisateljev, posib-no ruskih tn angleških. Priljubljenost angleške literature lahko ce-n'mo po dejstvu, da je neka zasebna slovaška založba med vojno pre. vedla roman »Kako zelena je moja dolina* (zslo priljubljeni medvojni angleški roman, op. prev.) ln ae j; je celo posrečilo pretihotapiti v Anglijo pismo, v katerem j« ponudila avtorju plačilo avtorskih pravic preko Švedske. Turclaqpky Svaty Martin Ima tudi slovaški narodni muzej, ki ima nalogo pokazati razvoj slovaške narodne zavesti najprej s pomočjo cerkve v srednjem veku, potem pa s pomočjo različnih rodoljubnih društev v l8. in 1&. stoletju. Muzeju 3e še ni posrečilo, da bi našel vas blago, ki so ga Slovaki skril; svoj čas pred Nemči, vendar ima že veliko najprivlačnejšlh vzorcev slovaške kmetske umetnosti. Posebni oddelek muzeja, ki je za obiskovalce 5e zaprt in na katerega pazijo z veliko ljubeznijo in spoštovanjem, vsebuje vse, kar je b;lo nekoč lastnina generala Stefanika, ki je bil skupaj z Masarjkom in Brnečem soustanovitelj Češkoslovaške. (Podob, no zbirko nekdanje lastnine Prešerna je desetletja z največjo ljubeznijo zbiral pokojni prelat Tomo Zupan v svojem gradiču pri Kranju, op. prev.). Drugi znak slovaškega narodnostnega čustvovanja je način, kako Slovaki delajo ni črte za gospodarsko obnovo Slovaške. Niso zadovoljni s tem, da bi bili zavisni od češke industrije, če lahko sami proizvajajo iste vriste blago. Tako *ma n. pr. znana Batova tvornica čevljev v Zlinu na Moravskem tekmeca v kraju Batovanl na Slovaškem, kjer Izdeluje 5.000 slovaških delavcev čevlje, škornje, nogavice in ostale proizvode. Na žalost pa delovna proizvodnja n| mogla slediti povišanju plač, ki so danes vsaj 200% višje kot pred vojno, čeprav je proizvodnja vsakega delavca občutno nižjo. To pa je vprašanje, ki se postavlja v enak; meri Cehom in Slovakom. Se. danji komunistični ministrski predsednik Češkoslovaške, g. Gottwald, ne bo naletel na noben odpor individualistične Slovaške, ča bo hotel izboljšati položaj. Želijo, da bodo lnd.vidualisti prigovarjali svoje pristaše k večjim naporom, kajti danes ja vsakomur jasno, da so komunisti najboljši delavci. Kakršno koli podporo pa bo g. Gottvvald v tis m pogledu dobil, mora vsekakor računati z največjim odporom, čs bo hotel vladati Slovaški iz Prage. Danes še ni mogoče predvideti, kakšni bodo bodoči odnošaji med obema narodoma. Slovaki soglasno odklanjajo federativno ureditev države. Pravijo, da ho. čtjo imeti unitaristično državo v kateri bot^o sami vodil; svoje posla na račun skupnega parlamenta v Pragi. Toda nočejo dopustiti Cehom,, da bi le-ti sami odločali, po kakšnih načelih naj bi Slovaki vodili svoje posle. T.'k pred volitvami so sklenili sporazum, po katerem mora večina skupnega parlament* — odobriti vsak ukrep, ki bi bil v zvezi s slovaškimi intertsi. Cs bodo ta sporazum dobesedno tolmačili, bodo Slovaki, ki so približno ena tretjina prebivalstva, lahko diktirali češki večini. Ce pa ga ne bodo tolmačili dobesedno, ali če bodo dajali pojmu »slovaški interesi* preozek pomen, tedaj bodo imeli Slovaki fcpet vzrok da ne bodo zaupali Cehom. To vprašanj« pa lahko rečijo samo državnik; večjega kova. IKonec). Stran 2 GLAS ZAVEZNIKOV 7. novembra 1946 Uspeh i in smotri laburistov Poslannc Turner-Samuels ob oblolnici vlado Kronski svetnik in posLaneo britanskega parlamenta M. Turner-Samuels je pod gornjim naslovom napisal članek, v katerem je prikazal delo, ki ga Je opravila laburistična stranka v zadnjem letu. P *ec pravi, da to sicer ni samo pregled dela, ki ga je sedanji parlament opravil v zadnjih dvanajstih mesecih, ampak da gre dejansko tudi za nadrt in smernice, katerih se bodo morali držati pri bodočem delu. Dvoje velevažnih nalog Laburisti so zasedli Westmlnster pred enim letom z nalogo, da opravijo ogromno delo, ali prav za prav dvoje velevažnih nalog. Prva Je bila v tem, da se otresejo mlinskega kamna sebičnih interesov lastnikov, ki so predolgo časa sedeli narodu na vratu. Druga pa Je bila v tem, da opravijo in izvedejo veliki program političnega napredka ln gospodarskega Izboljšanja za ves narod; skratka, to je program, s katerim se je laburizem obrnil do volivcev, od katerih je prejel plebiscitarno in eno izmed najpomembnejših števil glasov v britanski politični zgodovini. Podržavljanje premogovne industrije je zdaj* že izvršeno dejstvo-Pri reševanju tega vprašanja je bilo treba poseči prav do korenin, ker so morali odstraniti nered, za-puščenost in pomanjkljivo modernizacijo rudnikov. Prav tako so morali napraviti konec zagrenjenosti in skepticizmu delavstva v premogovni Industriji. Jasno je, da Sa-1 četna dediščina preteklosti in občutek moralne pobitosti a pomočjo podriavljenja nista mogla takoj lz-gniti. Vendar prej za kake izboljšave niti ni bilo možnosti, medtem ko so zdaj- utrdili pot, po kateri se utegne v rudnike ln med rudarje vrniti blaginja. * Prav tako so že Izvedli tudi podrfavljenje Britanske banke. V tem vidi britanski narod eno izmed svojih največjih zaslomb. Kajti od pravilnega ali napačnega upravljanja denarnega ustroja in nadzorstva nad trgovino zavial rešitev ne- J številnih vprašanj, kot so na primer gospodarska stiska, velike ' brezposelnost, slaba stanovanja, vi. sina ln raven dohodkov, ^tišina cen, način porazdeljevanja in še mnogo vsakodnevnih vprašanj ki so življenjsko važna. Nadzorstvo nad vsem tem j® končno resnično prišlo tja, kjer bi že zdavnaj moralo biti, to ** pravi v roke države in naroda. Eden izmed prvih ukrepov, ki Jih je izdala laburistična vlada, je bil tisti, s katerim so zagotovili, da cene niso postale blazno visoke, kot ** je zgodilo po prvi svetovni vojni. Upoštevati Je namreč treba, da stA pravilno porazdeljevanje in pravično dodeljevanje aurovln za •Vft, ki je zaradi vojne obubožal, največjega pomena. Podržavljanje je zmanjšalo pomanjkanje surovin ; Surovine, katerih je zelo malo, predstavljajo oanovo tega, kar je za blaginjo in vzdrževanje naroda življenjskega pomena: če bi vlada na tem področju pustila zasebni Podjetnosti popoldnoma proste roke, bl a tem aprav.la prebivalstvo v tetak položaj. Ravno to pa so torl-je\et vedno izvajali, kadar so imeli v parlamentu večino. C« bl pri zadnjih volitvah zmagali konserva-Uvei, bi se danes dogajalo to. kar so skoraj vsi konservativni govorniki Poudarjali le v volivnem boju. Pojejte Ameriko! Najprej so ukinili nadzorstvo nad cenami, keaneje pa 10 ga morali spet uvesti, toda za kakšno ceno! Življenjski stroški ie Kak hitro naraščajo in to, česar Be je narod najbolj bal — inflacija — H danes v Ameriki v polnem razmahu. Ce laburistična vlada ne bl uporabila vseh potrebnih ukrepov, ki bilo v Veliki Britaniji isto. Kljub težavam, ki nastajajo ob Prevedbi vojne industrije v mimo-debsko, je v Veliki Britaniji brez-Poselnost zelo majhna. Po vsej državi nastajajo nove tovarne; ■tare pa so tudi že skoraj v celoti vskladili s potrebami povojne proizvodnje. g tem ao tudi zagotovili Polno zaposlitev delovne sile. Torijevska pol,tika tega-ne bi mogla zagotoviti, ker bi to onemogočil že sam njen vodilni motiv dobičkarstva. To ao obsežne naloge, ki jih Je vojno uničenje naložilo na ramena laburistične vlade kot tudi na ramena vlade Združenih držav. Izrabljanje takšnega položaja v namene neodgovornega političnega in strankarskega boja, bl b lo na vsak način nedopustno. Narod se bo tega zlasti dobro zavedal tedaj, ko bedo minili časi najhujšega racio-niranja ln šele tedaj bo mogel uvideti, kaj bl se utegnilo zgoditi, če vlada ne bi imela poguma storiti tega, kar Je bilo življenjskega pomena za ohranitev možnosti zadostnega oskrbovanja vsega prebivalstva. Ravno tako važna pa je potreba stanovanj za prebivalstvo. Za rešitev tega velevažnega vprašanja bi bilo treba zgraditi nekaj milijonov novih hiš. Morda se bodo komu zdeli prvi ukrepi za izpolnitev tako dalekosežne naloge nezadostni, čeprav ao v popolni skladnosti z industrijsko ln gospodarsko sposobnostjo države. V prvem letu svojega obstoja Je laburistična vlada zgradila več hiš, kot pa jih je : gradila torijevska Vlada v celotnem petletnem načrtu. Pri preučevanju stanovanjskega položaja po dvanajstih mesecih laburističnega vladanja je treba vsa ta dejstva natančno premotriti in jih razumeti. Za gradnjo določenega števila hiš ni zdaj nobenega zakonskega zadržka. Vse težkoče' tičijo samo v pomanjkanju gradbenega materiala in delovnih sil. Proizvodnja materiala pa zdaj ža zelo hitro narašča, medtem ko vprašanje delovnih sil zaradi postopne demobilizacije, ki jo je treba izvajati previdno, vztrajno in z razumevanjem, še ni zadovoljivo rešeno. Ministrstvo za delo in javne zgradbe dela zelo živahno, seveda kqlikoc to dopušča ti enotni položaj prevedbe vojnih pogojev v mirnodobske. V dveh ali treh letih bo vlada stanovanjsko vprašanje že v celoti obvladala in po tem času bo to vprašanje prenehalo obstajati kot posebno socialno vprašanje. Pri vsem tem pa vlada ne bo smela izgubiti iz vida uresničenja načrtov in zamisli o narodnem ter industrij, skem zavarovanju, o dvigu javnega zdravstva ter o uvedbi splošnih družinskih doklad in podpor. Potni listi za begunce Dne 18. oktobra je v Londonu petnajst držav podpisalo dogovor, ki bo beguncem olajšal gibanje ln sjihovo dokončno naselitev. Dogovor je rezultat konference 25 držav, ki so se zbrale v o-kviru mednarodnega odbora za begunce. Odbor Je zasedal od 8. oktobra pod predsedstvom čilskega veleposlanika Bianchija. Konferenca je preučila osnutek dogovora, ki zadeva izdajo mednarodno priznanega potnega dovoljenja za begunce, ki ne uživajo zaščite kake države. Novi dogovor, ki bo stopil v veljavo po preteku treh mesecev od dneva podpisa, bodo lahko podpisale tudi ostale države. Verjetno Je, da bo mogel veh k del beguncev z zahodnih področij Nemčije in Avstrije pod pogojem, da Jih bodo sprejeli na seznam Mednarodnega odbora za begunce ali kesnejše Mednarodne organizacije na begunec, dobiti mednarodni potni list, o katerem so se sporazumeli v Londonu. Dejansko bo ta dogovor razširil izdajo Nansenovih potnih listov brezdomnim beguncem, ki jih je rodila druga svetovna vojna. Istočasno pa bo nova listina predstavljala večjo vrednost kot potni list in ne bo tako siaba, kot je bil Nansenov potni list, Irt je bil le kos papirja. Dogovor vsebuje važno točko, ki daje lastniku pravico, da se bo smel brez vizuma vrniti v tisto državo, ki je izdala potni list. Ta pravica bo trajala ves čas veljavnosti listine. « Kes bo le malo držav na svetu sprejelo priseljence brez zagotovila, da se bodo kesneje vrnili v domovino, bo ta točka v veliki meri pomagala beguncem, ki se želijo izseliti ter se stalno naseliti v drugih državah. Na konferenci zastopane države, ki ao ali pa bodo podpisale dogovor, sol Argentina, Belgija, Brazil, C'!*. San Domingo, E. quador, Francija, Grčija, Nizozemska, Indija, Luksemburg, Švedska, Švica, Velika Britanija, Združene države in Venezuela. Države, ki omenjenega dogovora niso podpisale, kljub temu pa bodo mnoge izmed njih priznalo na njihovih mejah predloženi potni list, so: Avstralija, Bolivija, Kanada, Češkoslovaška, Danska, Norveška, Poljska in Južna Afrika. Pol ure pri Novinarka Jitka Lonov, j v razgovoru z ministro Janu Masaryku Češkoslovaški minister zunanjih zadev Jan Masaryk je pred nedavnim slavil svojo šestdesetletnico. Jan Masaryk je brez dvoma ena izmed naj priljubljenejših ofebnosti na vseh mednarodnih konferencah. .Pred kratkim ga je obiskala češkoslovaška novinarka Jitka Lo-nova ter zabeležila zanimive^ Ma-sarykove nazore in poglede na mednarodne konference, sprejeme in tpinkete, ki so vedno v zvezi s konferencami. Kot običajno je minister Masaryk svoj razgovor vodil v zelo duhovitem tonu. V predsobi ministra Jana Marnska, ki je polna lepih cvetHc, leže na irrlzt ilustrirani časopisi. Urejeni so zelo skrbno; obiskovalci jih ne Jemljejo v roke, ampak, sede mirno ln tiho brez nervoznega prelistavanja ter čakajo, da bodo prišli na vrsto. Od časa .do časa se od-pro visoka bela vrata in videti je razigrane obraze odhajajočih in resne obraze tistih, ki vstopajo in ki so polni pričakovanja. Se trenolek in tudi žime so se odprla vrata. Vprašujoč pogled velikih oči in ta- n» Cep le, so gocen tenm ikspe odšla u 0 koj za tem prva oklevajoča vprašanja: o konferenci in njencih vsakodnevnem, življenju. »Imamo vsakovrstne konference — £e je razgovoril Masaryk, se u-debno spust .1 v globok naslanjač ter z užitkom kadil cigareto — recimo, popolnoma delovne, ko se se- Andrej Ždanov Mo% vulikih sposobnosti, ugloda in mn tli Stalinov naslednik di njegovega, žilavega odpora izgubili štiri divizij«, ki bi drugače lahko kjer koli pripomogle do /taoistične zmage nad Sovjetsko zvezo. Zdanov je ustanovil in vež bal mestno vojsko, ki je tedaj, ko je prišel njen čas, udarila nazaj In preprečila zmagovite načrte sovražnika. Leningrajska divizija je Nemoe pregnala iz Baltika v Vzhodno Prusijo In prva stopila na tujčevo zemljo. Zaradi tega je bil za Leningrajčane 1). november 19)1 dan, ko se je bojna sreča obrnila k Sovjetom. Po odbitju velikanskega nemškega napada so se pojavila v uradnih vojnlif poročilih i mena generalov, a Leningrajčani so govorili samo o Andreju Zdanovu, ustanavljati sovjete in snal s svojimi govori vplivati na mišljenje množice. Dvig oslabljenega ustroja stran karske hierarhije Je bil počasen in tetak. Kot član komiteja za zunanje zadeve v leningrajskem sovjetu je imel možnost vpogleda v mednarodne zadeve. Bil je zelo očaran in postal je tako ognjevit učeneo zunajih razmer, kot Se nikdar. Njegovo ostro razumeva- nje mednarodnih zadev ga je opozorilo »la Kitova, tedanjega političnega predstojnika Leningrada in enega izmed devetih članov Poliibiioja, telesa, ki je dejansko določ&lo smer domače in zunanje politike Sovjetske sveže. JCirov je določal usodo leningrajskega političnega okrožja in imel velik vpliv v Politbiroju. Kirova je vodil Zdanov tn Je v resnici on dajal navodila. Osebni prijatelj' Stalina Politični vodja general Andrej Zdanov Visoka odlikovanja Sovjeti danes gledajo na maršala Stalina kot na največjega in najspretnejSega izmed vseh voditeljev njihove delele, kar so jih kdaj imeli. Stalinova veličina j« v tem, da razume Sovjete tn da tudi ont razumejo njega. Naravno bi tore) bilo, da bl si Stalin vroče želel naslednika, ki bi nadaljeval njegovo delo ter tako razumel Sovjete, kot jih razume on. Stalin noče, da bi nastopili spori, ki so se pojavili po padcu Leninove vlade. Hoče ohraniti dediščino, ki so jo zgradili s trpljenjem in žrtvami. SploSno je znano, da je za časa krvavih decembrskih dni leta 19)2, ko so se bili boji ža Stalingrad, prlSlo do preolcreta v vojni v Sovjetski zvezi. Lenin-grajčani pa trde, da je bila za njihovo zgodovino okrelnlca V,, novembra 19)1, koma) pet mesecev po Hitlerjevem vdoru v Sovjetsko zvezo. Najtežje vprašanje pomanjkanje živil Eno izmad najtežjih vprašanj, ki as jih Je laburistična vlada Jtoora-j* lot.ti, je vprašanje pomanjkanja 1 Vzr°kl so zelo različni in navadno dokaj preprosti. Kajti uničevanj* letina ln gospodarskih po-■loPlj. prevoznega ustroja velikega dela sveta - zlasti Evrope — raz-prše vanj* delovnih sil in preselje-'anje ljudskih množic ne more o-***** nekaznovano, ampak nujno povzroča lakoto in pomanjkanje na velikih področjih. Vse to ima aa posledico dvoje žalostnih rezultatov. Možnost potrebnih dobav zmanjšuje na najmanjšo mero, po drugi strani pa zaradi preskromnih dobav povpraševanje neverjetno narašča in nikakor ni moči nasititi prebivalstva obubožanih mest. Za ugotovitev vsega teliš ni potrebno nkako znanje matematike. Zasedanje obrambnega sveta Tega usodnega dne se je v Leningradu v zgodnjih jutranjih utah sestal obrambni svet. Nemci so bili man) kot deset milj od mesta. VojaSki voditelji so bili mnenja, da ne bodo mogli braniti mesta, ker so zaradi pripravljajoče se nemSke velike ofenzive proti Moskvi vse čete, ki so bile na razpolago v Sovjetski zvezi, zbrali za obrambo sovjetske prestolnice. Na e jo je prižel tudi politični zastopnik leningrajskega okrožja Andrej Zdanov, ki ga je nato ministrski predsednik imenoval za vrhovnega obrambnega poveljnika leningrajskega področja. Zdanov je rekel: tLeningrati ne sme pasti! Branil st bo. Borili se bomo od hISe do hiše, od vogala do vogala. Nemci bodo kmalu pritll do točke, kjer se bodo morali ustai/iti. Ce bodo hoteli zavzeti v tem mestu vsako hiSo in vsako klet, bodo imeli velike težave in izgubili bodo preko milijon mož. Vzdržali bdmo obleganje. Držali bomo ta velevažni branik sovjetske fronte, Tu se bo zapečatila usoda nacističnih hord, kt so vdrle v deželo.» Prva zima je bila najtrja. Zmanjkale so zaloge goriva in vse konje v mestu so. že pobili za hrano. Zdanov je organiziral skupine žensk in otrok, ko so hodile v severna predmestja in tam podirale lesene hiie za kurivo. Možje so gradili utrdbe. V predmestju Leningrada so bile velike tovarne, ki so jih vse spremenili v utrdbe razen nekaterih, katerim so pustili stroje, da so lahko sproti delali orožje in strelivo •a leningrajsko vojsko. Utrdili so krog, za katerega j« Zdanov ukazal, da ne sme biti prebit. Nemoi , «0 s« mu na več mestih približali na neka) gardov, a prebiti ga niso mogli. Lenlngrajčani so bili pri dobavi streliva m opreme izključno navezani na preostale tovarne, M so delale s polno paro. Zenske in otroci so nabirali staro kovino, ki so jo potem predelovali v tanke, orožje in bombe. Močna velja Andreja Zdanova, ki jo je podkrepljevala diktatorska oblast, ki mu jo je podelil Stalin,' je držala mesto pokonoi. Nadel si je nalogo, da obdrži Leningrad in za izpolnjevanje ts naloge je uporabil vsako minuto svojega življenja. V itiri in dvajsetih urah je bil zmožen imeti devet mitingov tovarniških delavcev, obiskati tri frontne odseke, predsedovati izredni seji leningrajskega sovjeta, prisostvovati dolgi konferenci glavnega vojaškega odbora in splovitvi novtga rušilca — vse poleg svojega vsakodnevnega deta. Ce je bil kdo Črnogled, je vidno vzkliknil: kl primeru ni bilo tako. Takšne konferenci navadno podaljšujejo, kar je popolnoma odvei ;n utrujeni delegati se morajo poleg napornega dela udeleževati še tako imenovanega družabnega življenja. To pomeni, da vsaka delegacija — v San Franciscu jih je bilo 51, v Parizu 21 _ prireja vsa-kovretne sprejeme in bankete. Zaradi tega se mora ubogi češkoslovaški zunanji minister udeležiti 51 ali pa samo 21 sprejeirov, na katerih vidi vedno iste ljudi kot pri delovnih sejah In kjer dobiva same sandwiche ln različna druga okrepčila. Pri tako naporni konferenci, kot je bila pariška, je glavni ner men teh sprejemov ta, da že itaJ* utrujeni in izčrpani delegati odha-jajo domov se bolj. utrujeni in I* črpani. Odločno sem mnenja, da bilo treba po mednarodnem pravi prepovedati to vrsto družabne# življenja. Po drugi strani pa imamo družab ne prireditve, ki imajo tudi rvo]1 posebne namene. Tudi sam se# priredil kosila za posamezne delt gicije. Pri taki priložnosti sem p»| stregel tudi s praško šunko # plzenskim pivom. Takšno kosilo i# je dalo priliko, da sem se s prij»' telji razgovarjal v drugačnem in ®e tako prisiljenem ozračju, kot je vi*' dalo na konferenci sami, kadar je delala. . i. Včasih ao bili na programu »prejemi z glasbo, ki ml jako ugaja. Na'•nekem izmed zadnjih sprejemov je krasno igrala neka franc® ska pianistka, toda njenega imen* se Žal ne spominjam več. Jugoslirf vanski delegaciji je Igral slavni vi* linist Balokovič, Pri dobri glasbi tl prijetno odpočijem. Po vsem tei*. kar sem vam dejal, ml boste rad' verjeli, da nisem iskal družbe, ai«' pak da sem rajši ostal sam dom8, ce sem le utegnil. Zaklenil sem •• v sobo, da me ne bl motila niti m®" in delegacija ter sem prebiral ka* neuni Vanja nagli Imeli se jii I tila • d« n zadn vihai linijt Plezi j da s plezi poln inori lov tem, Volji se rr deni N bolj usp Ponovna mo *nu dogodki poku- . Ko »o ga. nalcoč vprašali o rte- »ali, da je imel prav. Zaradi nje- harju Je preposto odgovoril: Bo- govega političnega znanja sta njegov osebni vpliv in ugled izredno narastla. Danes ni samo odposlaueo Leningrada, temveč tudi baltiških držav in dejansko, če ne imenoma, tudi Finske, Prvotno je bil Zdanov tajnik komunistične partije leningrajskega okrožja. Priporočal je uradnike za vsa važneJSa mesta in njegova priporočila so upoštevali. Danes je njegova osebna moč velikanska. Kot član Politbiroja ima velik vpliv na domačo in zunanjo policijo Sovjetske zveze. Poverili so mu tudi predsedstvo zavezniške kontrolne komisij« za Finsko, zaradi česar mnogokrat potuje v Helsinki. Kot oseba je Zdanov dobre narave in prijazen. Ima velik čut za humor in Je pravi Rus. Prav nič ni nideti, da bi bil silen .vodja In krut politik. Je srednje postave in zastaven ter nagnjen k debelosti, čeprav Je pri jedi in pijači zmeren. cialistitna država nudi meni in moji družim vse, kar potrebujemo. Razen tega zame denar nima nobenega pomena.» Delo za utrditev prijateljstva Najbolj »i prizadeva za ustanovitev vehke Sovjetske zveze. Sovjetska zveza — zatrjuje Zdanov — pripravlja utrditev najbolj prijateljskih odnoSajev z ostalimi narodi sveta na osnovi enakosti in medsebojnega zaupanja. Sovjetska zveza ne bo zatočišče, ki bi Škodovalo kateremu koli svobodnemu narodu ostalega sveta. Na drugi strani pa ne smejo z njo več ravnati tako kot so ravnale določene sile do prtlomnioe te vojne, 'Kakor med Stalinom in Zdanovom, tudi v njuni politiki ni osnovne razlike. Kateri koli izmed obeh bo pač krmaril ladjo Sovjetske zveze, bo njen tek ostal vedno isti, piše IVtlliam van Nar-oig v ameriški reviji *Llberty». Pra Pre den Vih let sok kac njll naj detektivski roman ali pesmi. D*" tektlvskl roman človek prebere, pozabi na njegovo vsebino, knjig® pa vrže skozi okno. Sicer l*Mi» ob aruarih prilika* »lko11 “J berem, toda pri takšni duševni napetosti, ki je bila posledica političnih dogodkov, vam detektivski roman prija ln vsaj za trenotek pozabite na vse težave. 2e vnaprej se bojim tega, k® bom moral odpotovati v New York Gotovo se bo našel kak naiven človek, ki bo dejal: Ta pa zna i*ive**j iz Pariza v New York ln od to® spet v Moskvo. Verjemitp pa mi, <** bi .šel stokrat rajši v Branik (znan0 praško predmestje ob Vltavl) pečene ribe, kot pa ne vem na k**" stn banket, katerih se je treba to* Ukokrat udeleževati. Visoka postava je počasi vstala **■ naslanjača, še -en pogled vprašujočih In milih odi i« »tlak "roke. J predsobi nestrpno čakajo novi ®b sliovalci, ki ae že veaele, da so šli na vrsto. Zunaj rahlo dciU)e’ prod Cernlnsko (urad zunanj ministrstva) pa stoje dolge vr**® avtomobilov. Razsvetljena okna <*e lovnega kabineta češkoslovašk*8ft zunanjega ministra bolšče v teh1®, zakeanell Pražanl pa hite na »vole domove, zaključuje svojo reportažo novinarka Jitka Lonova. £ •nt soc so da vo pl! Kc sei oj de je .go je bc *y gc bi m ''»i P r CJaš vsakdani! 'krtih rnjiin n VlMVf' \ D ie daljnji Prelemov sorodnik, rojen 1871 v I I\/\iVU O. rl\/jl J A K Doslovifah na Gorenjskem. Po maturi Je ,/!/* vstopil v bogoslovje in je kot duhovnik deloval v različnih krajih Slovenije. Istočasno z duSnopastirskim delom se je bacil « pisateljevanjem. Iz prvih poizkusov, s katerimi je začel že v AlojzijeviSču se je povzpel do velikega pisatelja. Najprej je pošiljal v »Dora in Svet» pesmi, lirične ln pripovedne, med njimi planinsko idilično pesnitev «Triglav», potem pa se je vrnil k pri-pcvcdniStvu. Nastale so vaSke družbene povesti: «Deteljica» «KviSku», «Stara in nova MSas, -«cm. ki Jo je prepevala ob večerni molitvi zoran družina vsakdanjemu kruhu. Po obVJavi vesti, da je Churchill vložil tožbo zaradi razžaljen ja časti proti piscu ln izdajatelju knjige »Dinner at the .Whlte Houae» (Večerje v Beli hiži), so tisoči Angležev zamen oblegali knjigarne, da bi si preskrbeli vsaj en izvod omenjene knjige. Kor je zaradi deviznih predpisov uvoz ameriških knjig v Veliko Britanijo prepovedan, ln ker do zdaj ni izšle nobene angleška izdaja te knjige, je v Angliji i« malo ljudi, ki bi imeli to knjigo. Tenka knjižice veebuje poročilo o večerji v Beli hiži, ne katero sta bila kmalu po vstopu Združenih držav v vojno povabljene pisatelj Louis Adamič in njegova žene, in pri kateri je bil razen pokojnega predsednika Roosevelta navzoč samo še tedanji britanski ministrski pred-»edmk Churchill, Knjige vsebuje razen izredno napadalnega opisa navzočih tudi Adamičev prikaz, razgovorov, ki eo jih Imeli na tej večerji. Ozadje, ki je privedlo do tega povabila na večerjo, je bilo na-»lednje: Nekoliko prej je Adamič izdal knjigo «Two-Way Paasage« (kar bi nekako pomenilo »Pot tja in nazaj«), v kateri dokazuje, da bo po porazu Hitlerja Evropa zabredla v kaos. To bi bil potem trenotek, ko bi bila za skupine Američanov, ki kot on (po rodu je Slovenec) shajajo iz dežel pod vpiivem osi, primerna prilika za vrnitev v Evropo. Tam bi ti Arno. rlčani po eni strani izvlekli iz težav Nemčijo, Avstrijo, Romunijo itd., po drugi strani pa bi' preprečili, da bi »nezaželeni elementi« , boj odločili v svojo korist. K tem nezaielenlift elementom je Adamič prišteval »reakcionarje*,'kot r. v.riir.er frv^nln MU hajlov ca m « ičp.rlaltetlčnc* Veliko Britanijo. O komunističnih elementih je Imel Adamič manj pomislekov. Zaradi tega je upal, da bo Velika Britanija imela za pamotno, da bi Amer.canona za nekaj časa prepustila vsaj vodstvo trgovine v Evropi. Kot se dozdeva, sl je Roosevelt predstavljal, da se bo Churchill, kateremu je gospa Rooseveltova dala izvod knjige «Two-Way Pasaage«, da jo prebere, zanimal za Adamičevo zamisel. Kot pa ae zdi, je britanski minstreki predsednik sprejel pisca po ptičevih besedah kot »prekleto zgago« ln z nj m ni bil ravno prijazen. Adamič op suje Churchilla na najostrejsl nac n. »Privalil se je v sobo kot tank«, piše Adamič. Poleg tega Je vso njegovo pojavo ln izraz opisal na zelo žaljiv in nedostojen način. »Cteurchill, ki Je vzor zavojevalnega duha, je Roosevelta zavedel v prot’revolu-cijsko politiko«, pravi Adamič v svoji knjigi; ln v tem tonu gre knjiga naprej ter se v njej niti Roosevelt ne odreže predobro. V Londonu do zdaj še ni znano, na kateri del knjige je Churchill oprl svojo tožbo. Churchill s tcibo zahteva prepoved knjige in od-* skodnino. Po en izvod omenjene knjige so ze dostavili številnim elanom britanskega parlamenta. Adamičeva knjiga je Izšla v založbi Harper & Brothers (New York in London). llnii/nncalnn računalo Praifcl arhitekt pit. Rudolf Otta, ki je iznaš‘l znano logarit-mično računalo, ki ga nujno rabi vsak tehnik, je sestavil nov univerza!«* računski stroj. S tem strojem je moči hitro določiti ku-bafuro lesa in vseh lesnih izdel. kov. Poleg tega z njim lahko opr.-irlj-i,, - t•(■*.'K$k$ c, (razile, izračunavajo mezde, določajo Brlggsove logaritme itd. Stran 4 GLAS ZAVEZNIKOV OBSOJENI VOJKI ZLOČINCI! 7. novembra 1946 IZ JUGOSLAVIJE Beograd, 7. novembra Vojaško sodišče v Beogradu je iz-1 Ten ju g poroča, da bodo 17. t. m, reklo obsodbo s streljanjem nad | .zrocili svojemu namenu železniško nekaterimi nemškimi vojnimi zlo-1 progo prčko-Bancviči, ki jo je zgra-inci, častniki v taboriščih za voj-Idila jugoslovanska mladina. Proga ne ujetnike v Nemčiji. Na tort solBrčko-Banovlči je velike gcspodar-bili obsojeni: poveljnika taborišča Iške važnosti. Po zaslugi mladih de-v Osnabrucku polkovnik Ernstilavcev so jo zgradili v rekordnem ummell .n Friedrich Evcke, po-loasu: rab il so malo ved kot 6 me-veljnik taborišča v Strasbourgu Isecev. Mladinska proga pa ni samo , a\ ®ebm’ obrambni častnik I veliko delo jugoslovanske mladine, m stotnik Wehrmachta Friedrich ampak je tudi sola za mladi jugo-erracher, Fr^nz Kunze in Erich I slovanski naraščaj. Eden izmed naj-Er:nhaus„ preddelavec v tovarni zaB WmyeM°nJ jS*" enakega življenja je poglobitev pri- bolniJn-> ^'T’- Z^raVn'k.i V mesin; Ijateljstva ter okrepitev bratstva in Boclfin Hr Une^ur^ dr' Helmuth [cnctncsti jugoslovanske mladine. n,č^ j?Unvlh,er SChUlZ ln ^ M>adi ljudje iz vseh krajev Jugo-rtfarka v isti bolnišnici Margaxe- Lavlje> delavoi> kMetJe in razumni. a ?P0:'ne kaZnl in W so skupno delali. Poleg dela na pr.Silno delo fo obsodili stražaria I , . delovne komande v Linzu kaplana“ ie,“lad,na trudila; da bi Ericha Wilkensa loMgn.la kulturno raven. Od 5832 .... . ‘ Inepismenh se jih je 5112 naučilo Motivacija Smrtnih obsodb.nagla-I brati in pisati. Imeli so 1650' politič-da so števime izpovedi jugoslo- nih, 950 poljudnoznanstvenih in 968 ? ,nSmŠklh Prii’ ur*dnf: I pcsebni tehničnih predavanj. Cez listne m delno priznanje branite- 40 tisoč knjig so prečitali bodisi . ° aza€’ da. so zakrivili smrtIosebno ali pa v poedinih čitalnih nik^ rir VOjnih U^et’ j skupinah. Večina brigad je imeli nikov m da so v več primerih oseb-|svoje p, S«b0 ravnali m izvršili I skupine, ki so uprizorile 505 pred-ciie T ° !ga 50 P° ves^ Istav za graditelje in za prebivalstvo ?8’ °bt0ienci JU- okoliSkih vasi. Progo je obiskalo 30 ga.lovansktmpetokolonažem.častni-lgiedaliskih skupin, ki so uprizorile n azentnm jn Petra 1232 predstav. Mladi graditelji IZ SLOVENIJE Ob priliki volitev v ustavodajno skupščino LF.S je na volivni dan po ljubljanskem radiu govoril pesnik Oton Zupančič, ki je ^ejal: »Kaj nam pomenijo te volitve? S temi volitvami bo naše ljudstvo »» jasno odgovorilo na vsa vprašanja, hr<: a' domacef;a zajca ?n krta. Na, pod načrtno razdeljevanje in potrcfe-i ozko med seboj povezani in kako je absurdno misliti le na nevarnost nove vojne, ki ni v interesu nikogar, predvsem pa ne v interesu Sovjetske zveze. Združenih držav in Velike Britanije, ki so zdaj ušmerjene k vprašanjem mi-ru- dela in obnove. Ko je govoril o Industrija v Veliki Britaniji stalno narašča. Iz objavljenih podatkov za tekoče leto do 31. julija izhaja, da so v tem obdobju izdelali orodja v vrednosti za 18 milijonov funtov I šterlingov, to je približno dva in 'pol krat več kot so ga izdelali v letu 1938. Britanska industrija lokomotiv izdela približno 700 strojev na leto, izmed katerih jih izvozijo približno 600. Zdaj izdelajo 20.000 avtomobilov na mesec. Med Braz dom in Madžarsko so j se začela v Parizu pogajanja za izmenjavo blaga v vrednosti 2 ali.3 |milijonov dolarjev. Madžarska zahteva usnje, rii in manjšo količino kave. Pogajanja bi se lahko zaklju- vzhodnih mejah in o Jugoslaviji, |mla s podelitvijo začasnega kredita Je govornik izrazil željo, da bi se I Madžarski in bi oddajo blaga izvr-med italijanskim in Jugoslovan- l^ill na tej podlagi, ekim narodom navezali bolj prisrč-1 Pretekli teden so podpisali trgo-ni učnošaji razumevanja, tako ka-lvinsko pogodbo med Španijo in kor dajejo to domnevati zelo važna IArgentino. Španija bo prejela pše-Pogajanja, ki bi v tem trenotku Irico in koruzo, odstopila pa bo oliv. Mogla biti v teku med italijansko | ta jugoslovansko vlado. OBRAMBI ZAHODNE POIOBLE no olje, zamaške, sladkor, cigaretni papir in olive. Argentina bo imela prednost tudi pri nakupu številnih drugih španskih Izdelkov. Češkoslovaška poročevalska agencija javlja,, da so tovarne orožja in strojev »škoda* v Plznu, čeprav tei- Santiago CClle), 7. novembra Osebni zastopnik predsednika. . Trumana admiral W:ll:am D. Leahylko P^kodovane po bombardiranjih Po nekem prostovoljnem pozivu bivšega ameriškega trgovinskega ministra Henryja Wallacea bo prejela Indija živil v vrednosti 300.000 dolarjev. Z odhodom ameriškega prevoznega letala na progi Washingtcn-Lon-don so koncem preteklega tedna znatno znižali letalske peštne pristojbine med Združenimi državam in Evropo. • _ . vedene predmete je upravičeno ku-poVati in izročati v promet le državno podjetje za promet z usnjenim tekstilom »Koteks*. Pod načrtno razdeljevanje spada po novi odredbi tudi žagani gradbeni les in tesani tramovi iz lipovega lesa. Končno spada pod odredbo tudi različni gasilski materia*. Na svojem potovanju po Jugoslaviji je prispel v Ljubljano iz Zagreba znani violinist in jugoslovanski rojak Zlatko Bplokovlč. Z njim ja prispela tudi njegova soproga. Balokovič je gost maršala Tita. Na ljubljanskem kolodvoru ga je,sprejel prosvetni minister dr. Ferdo Kozak in predsednik ljubljanske mestne občine književnik Fran Albreht. Med svojim bivanj:m v Ljubljani je Balokovič priredil dva koncerta. TRŽAŠKA KRONIKA Burja ubila dva delavca in odnesla vojaško taborišče Burja, ki z močnimi in Zahrbtnimi sunki razsaja po mestu, je včeraj zahtevala prvi žrtvi, in sicer delavca Antonia Ppntinija, stanujočega v Ulici Molino a Vento, in Ettora Vaccarija, stanujočega v ul.cl Rapjcio 8. Ko j« ob 14.35 prišel iz arzenala Llcyd, je Pontinija zgrabil močan »sunek, zaradi katerega jc izgubil ravnotežje in z viška 'padel na tla. Pri padcu je dobil zelo težko rano na glavi. Na pomoč so mu priskočili tovariši in ga pre- Prctekli teden je »Kulturna brigada* z mladinske proge izvedla v ljubljanski Drami revijo »Mladinska proga*. VPčer se je po pisanju »Slovenskega poročevalca* spremenil v pravi praznik mladinskega delovnega poleta in bratstva mladine v?eh narodov Jugoslaviji. Predstavi je prisostvoval tudi Edvard Kardelj in predsednik vlade LRS Miha Marinko. Na vse svete je v ljubljanski' bolnišnici umrl vseučiliški bibliotekar v pokoju in eden izmed najvidnejših slovenskih slavistov, dr. Joža Glonar. Joža Glonar se je rodil leta 1385 pri Sv. Barbari pri Mariboru. Gimnazijske študije je opravil v Mariboru, univerzo pa v Gpazu. Po opravljenem doktoratu je leta 1911 nastopil službo v graški vseučilišči knj žnici, leta 1918 pa je postal bibliotekar vseučiliske knjižnice v Ljubljani, ge kot dijak je sodeloval z znanstvenimi in političnimi članki pri mnogih revijah in časopisih, posebno pri »Slovanu*, »Vedi* in »Ljubljanskem zvonu*; zadnjega je urejeval od leta 1919 do 1921. Fiaal je v dnevne I ste in »Časopis za zgodovino in narodopisje.* Izdal je kritično izdajo pesmi Simona nesli v ambulanto arzenala, fcjer je nesrečnež kmalu potem preminul. Po sodnem ogledu so truplo prepeljali v mrtvašnico. Vaccari je delal na pomolu št. 2 pri hangarju št. 14 v starem pristanišču, ko ga je ob 15.40 zadel kos pločevine, ki ga je podrl na zemljo in ubil.' V bližini Bazovice je, ali boljše je bilo, do predvčerajšnjim taborišče zavezniških čet. V taborišču je bilo v poletju 600 vojakov tretjega top-ničkega polka. V torek je bil tam eh častnik in 40 mož, toda burja je pričela silovito napadati šotore. Nenadoma oporniki niso več mogli kljubovati silovitemu vetru ter je šotore odneslo in raztrgalo kot papir, poroča Henry Thody, dopisnik glasila britanske vojske »Union Jacka*. Poleg Škode zaradi raztrganih šotorov in kuhinjske lope ter škode na posteljah in mizah je vrgla burja na tla več vojakov, izmed katerih sta Wla dva lažje ranjena* ter, so ju morali prepeljati v bolnišnico. Tudi častnik taborišča je bil lažje ranjen na obrazu. General Moore PREGLEDAL ČETE V TRSTU Poveljnik 88. pehotne divizije general Bryant E. Moore je včeraj pregledal dete S. bataljona 351. pehotnega polka. Pregled je bil dopotdne ob 8, uri v vojašnici 3. bataljona pri Sv. Ivce-n u. Generala Moora sta spremljala poveljujoti častnik S. bataljona podpolkovnik Victor W. Hobson in generalov pribočnik poročnik Jay C. Bortner. General Moore je Jenka in Prešernovo »Antologijo* , za Hrvate, uredil in izdal pa je tu-f k“?u PS Pregledu čet zapustil t JL I dl 15. in 16. snopič Slovenskih narodnih pesmi. V ljubljanskem kinu «U'!on» predvajajo prvi slovenski fijm »Mladina gradi*, ki ga je izdelalo domače filmsko podjetje »Triglav-film*. F,lm je zrežiral France Štiglic, besedilo je pripravil Sergej Vošnjak, glasbo pa je skomponiral Bojan Adamič. Trst. Je ob prevzeoiu službe čilskega pred-sedn.ka Gabriela Gonzalesa Videla 114 tisl