116. številka.
Trst, v ponedeljek 21. maja 1900
Tečaj XXV
..Edinost'-theia enkrat na dan. razun neHelj in
prKTrifcoT. ob ft. uri zvečer.
"Naročnin* snaia i
Za celo leto........24 kron
za pol leta.........12
za. četrt leta........ lisa en mesec........ 2 kroni
Naročnino je plačevati nanrej. Na na-
ročbe brez pn'lnf(-np naročnin*' »p uuruvs r e mirk	_
Po tobakarnah v Trstu se prrnlajejo posamezne številke po G Ptotink (3 nve.*: izven Trsta j>a po 8 stotink (4 nvč.)
Telefon (it*. S70.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
v edinosti Je moč!
Ogl&Sl
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale »lomači oglasi itd. se računajo po pogobi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upruvništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. Uprsivuištvo, in sprejemanje inserato? v ulici Moliu piceolo štv. JI, II. im<l*ir.
Izdajatelj in cdgovorni urednik Fran Godni
Lastnik konsorcij lista „Edinost*
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost** v [*.' u.
V razmišljanje. |j
Zadnje »Novice« so priobčile uvodeft članek, v katerem slikajo sedanje razmere V deželnem zboru Kranjskem. Clankar trdi, <la se je nekdanja napetost ublažila in sicer zato, ker je nemška stranka opustila svojo narodno ag-resivnost. Vsled tega da so narodno politične debat« postale redke, a na njih mesto so stopile gospoda reko-politične.—Ako bi hoteli, bi lahko na široko razpravljali o sedanji agresivnosti, ali namišljeni neagresivnosti Nemcev na Kranjskem. No, te naloge nas je rešil g. člankar v »Novicah« sam, namignivši, da so Nemei na Kranjskem postali manje agresivni zato, ker vidijo, da se o pravicah naroda slovenskega ne odloča v Ljubljani, ampak na Dunaju. I seveda : Kranjski Nemci in ncmškutaiji ne bi bili tisti navihani taktiki kakor so, ako bi v deželnem zbora kranjskem hoteli izzivati narod no-politične debate, oziramo: odkrito nastopati proti vsakemu narodnemu pravu Slovencev. Na jedni strani vedo, da imajo v deželnem zboru Kranjskem d vetretjinsko slovensko večino proti sebi, da nimajo torej pričakovati vspe-hov od kakoršnjih si bodi narodno-političnih debat: na drugi strani pa vedo, kako lahko jim je z agresivnostjo — na Dunaju dosezati narodno-političnih vspehov na — Kranjskem. No, kakor rečeno, za danes se nočemo spuščati v ta razmotri vanja. Le dvojno bi hoteli izjaviti po svojem lastnem uverjenju. To bi bilo: a) da po tistem ublaženju nekdanje napetosti, oziroma po redkosti narodno-]>olitičnih debat, nikakor ni sklepati na manjo agresivnost kranjskega nemštva ; in b), da je le obžalovati — tudi če bi bilo res, da je kranjsko nemštvo postalo manje agresivno —, ako se v deželnem zboru Kranjskem na-ro Ino-politične debate postale redkeje. Kajti naše menenje'— in to menenje smo nedavno temu opetovano naglašali — je to, da deželni zbor Kranjski se ne sme dati stisniti na nivo upravne kor|>oracije dežele Kranjske, ampak stati mora na braniku interesov vsega naroda slovenskega, bodi raprezentant narodne celokup-nosti naše: to pa ne le zato, ker je zbornica osrednje pokrajine naše, ampak še posebno zato, ker slovenski rojaki izven dežele kranjske nimajo nikjer mesta za take manifestacije, kakoršnje so možne le tam, kjer se večina zbornice identifikuje z aspiracijami naroda!! A pri nas so take manifestacije potrebne tem bolj, ker nam v vseh zbornicah pokrajin, kjer bivajo odlomki našega naroda, stoje nasproti ljuto sovražne večine, ki sklepajo manifestacije — prot: nam! Deželni zbornici Kranjski bi bilo torej v sveto dolžnost, da skrbi za izdatno moralno in materijalno proti-težje vsemu, kar se godi na našo škodo in jH>gubo v zbornicah v Gorici, Trstu, Istri, Gradcu in Celovcu !
Obrnimo se sedaj k onemu, kar smo hoteli prav za prav zabeležiti iz članka v »Novicah« : k temu, kar govori o razmerju med obema slovenskima strankama v deželnem zboru Kranjskem. To ima v naših očeh tem večo važnost, ker oni — tako se vsaj govori in je tudi razvidno iz članka, o katerem govorimo —, ki pišejo v »Novice«,se svojim mišljenjem niso posebno daleč od prvakov narodne stranke.
Clankar v »Novieah« je naperil ost svojih izvajanj proti dru. Šusteršiču, valč na tega gospoda krivdo, da je bilo prišlo do tolike srditosti med obema strankama. Sedaj pa da so tudi katoliško-narodni poslanci začeli sprevidjati, da jih je dr. Susteršič le zavajal in spravljal v zadrege: njegova zvezda da je jela bledeti. Clankar v »Novicah« piše o tem :
»Nobena stvar ne kaže tega bolje, nego okolnost, da so dež. poslanci katoliške stranke
rdali narodni stranki popolno zadoščenje za 'žaljenje, katero so jej storili lansko povodom nameravanega skupnega protesta zoper nemški binkostni prCgram. Tedaj so se nemški klerikalci obrnili do dra. Šusteršiča in ga prosili, naj prepreči tako skupno manifestacijo. To je dr. Šusteršič v resnici storil in o tej priliki pisal v imenu vse katoliške stranke pismo, v katerem je narodni stranki naznanil, da katoliški poslanci z narodnimi niti k jedni mizi ne sedejo, vsled česar je potem prenehalo vsako občevanje mej obema strankama«.
Mi nismo dovolj posvečeni v misterije katoliško-narodne stranke na Kranjskem, da bi mogli vedeti, koliko je resnice na tem, kar tu pripoveduje o dru. Šusteršiču. Z nadaljnjo usodo politika Šusteršiča se torej nočemo bavit', ali zabeležiti moramo — to nas pa jako zanima —, kar piše člankar o klubu katoliških poslancev v deželnem zboru Kranjskem sploh. Piše namreč :
»Tekom minolega zasedanja je potem klub katoliških poslancev dal klubu narodnih poslancev za to žaljenje popolno satisfakcijo in to na način, s katerim je naj-oslrejše obsojeno postopanje dr. Šusteršiča«. — »V obče se da s katoliškimi poslanci j) r a v dobro izhajati. Mej njimi je jako poštenih, rodoljub g i h mož, ki britko obžalujejo sedanji boj in bi ga radi poravnali; ko bi v ozadju ne stali elementi, ki ščujejo neprenehoma in poostrujejo boj, bi zavladale kmalu bolje razmere.
Tako je bilo v minolem zasedanju razmerje mej deželnozborskirai strankami. Ugodno pač ni bilo, a vender ne tako sovražno, kakor v prejšnjih zaseda-n j i h«.
Koliko glos, apostrof, rekriminacij in vprašanj bi se dalo tu napisati o vsem, kar se je godilo v Slovencih na Kranjskem zadnja leta, in vse bi se združevalo v jedno veliko usodno vprašanje: ali je vsega tega treba bilo?! Ali ne bi bili mogli boj za nazore bfti v drugačnih oblikah?! Ali čemu rekrimina-cije?! Mesto da bi tožili, priporočamo rojakom, n«j razmišljajo o besedah člankarja v »Novicah« in naj izvajajo primerne posledice iz njega sentence v ta na meo, da se deželni zbor kranjski povzdigne na višino svoje naloge kakor zbornice vsega naroda, kakor predstavitelja narodnostne ceiokupnosti, kakor glasnika idejalov naroda, da bo mogel sleherni Slovenec — biva-li kjer-koli — z zaupanjem in ponosom obračati pogled svoj v središče Slovenije ! !
Politični pregled,
TRST, 21. maja 1900.
K položaju. O seji izvrševalnega odbora desnice, ki se je — sosebno menda vsled pritiskanja jugoslovanskih poslancev— vršila minoli petek, si poročila nasprotujejo. Nemška levičarska glasila poročajo, da so Poljaki in nemški konservativci žugali Cehom z raz-pršenjem desnice; Cehi da so si izprosili odlog do zopetnega snidenja državnega zbora, kar jim je bilo tudi dovoljeno. Mej tem da hočejo češki poslanci, ako izvrševalni odbor stranke v Pragi dovoli v to, zapričeti nova pogajanja z Nemci. Nemci pa da gotovo odklonijo taka nova ]>ogajaBja.
Vse drugače poročajo listi, ki niso v službi levice. Le ti zatrjujejo, da seje v seji izvrševalnega odbora desnice od petka desnica I zopet utrdila. Večina da je zopet vzpostavljena in nada do premaganja krize oživ-: Ijena. Nevarnost propada večine je odpravljena, ker so vse skupine še o pravem času spoznale, kake nevarnosti bi utegnile navstati žnjim vsem. Desnica ostane torej skupna!
Ob zmešnjavi, ki vlada na vse strani in ker ninauno avtentičnega poročila, ne moremo nrVVaSffi^ktera verzija je prava!* Vsi gospodje, Ta so bili "v seji, so se baje obvezali, da bodo varovali strogo tajnost.
Iz ogerike delegacije- Odsek oger-ske delegacije za vnanje stvari se je bavil danes s proračunom ministra za vnanje stvari. Poročevalec F a 1 k je rekel, da bi morala delegacija izraziti svoje veselje nad vnanjo politiko, to pa vsled radosti, s katero se je zadnje dni proslavljalo trozvezo. Govornika bi veselilo, če bi se uresničila vest o posebnem dogovoru med Avstro-Ogersko in Italijo glede Albanije, ker bi to bilo nekako ponovljen je pogodbe z Rusijo ter zagotovilo, da ostane v orijentu status quo ante. Poročevalec je predlagal, naj se ministru za vnanje stvari izreče popolno zaupanje in najtoplejše priznanje za sijajne uspehe v vnanji politiki ter naj se proračun sprejme nespremenjeno. (Živahno odobravanje.) Del. G j u r k o v i 6 je tudi slavil vnanjo politiko grofa Golu-ehowskega. Del. A p p o n v i je istotako izjavil, da je prijatelj avstro-ogersko-ruskega dogovora, na katerem temelji prijateljsko, in celd prisrčno razmerje s to sosedo; prosil je ministra, da se izrazi glede te točke ter s tem utrdi zaupanje v javnem menenju. Vprašal je tudi, da-li se je naše ministerstvo za vnanje stvari izreklo proti temu, da bi sklepom konferenee v Haagu lahko pristopile tudi države, ki na isti niso bile zastopane. Del. P a b s t in M o h a j sta govorila o raznih predmetih, ki se tičejo zlasti Ogerske, kakor o konzulih itd.
Potem se je oglasil minister za vnanje stvari, grof G o l u c h o \v s k i, ter je izjavil, da z Italijo ne obstoji nikakšen dogovor glede Albanije, a da so vse države jedine v tem, da se nikjer na Balkanu ne sme ničesar spremeniti, ako v to ne privolijo vse udeležene države. Dogodke na Bolgarskem da je novinstvo v mnogem oziru pretiralo. Bolgarska vlada se je večkrat obrnila do ruske, da bi jej ista poslala izkušenega finančnika, ki bi proučil finančni položaj dežele; s tem v zvezi so bile vesti o konvertiranju bolgarskih državnih dolgov in o najetju novega posojila. V tem oziru je sobranje sprejelo pogodbo z inozemskimi bančnimi zavodi. Ruska vlada je hotela le ustreči želji bolgarske vlade, ne da bi mislila na kake financijske operacije. Isto da velja glede potovanja bolgarskega vojnega ministra Papri kova v Pe-trograd v svrho proučevanja vojnih ustanov. V tem, da pošiljajo Bolgari svoje častnike v rusko vojsko v nadaljno izobrazbo, ni kaj posebnega, ker se godi isto tudi glede avstro-ogerske, nemške in francoske vojske. V Albaniji je bilo baš letos manj nemirov nego druga leta ter ni nobenega vzroka, da bi se bilo tamkaj bati kakih resnejših posledic. Turčija se zdaj pogaja z vlastmi glede zvišanja carine; v tem postopa naša država v soglasju z ostalimi velevlastmi. Izseljevanju v Ameriko poklanja ministerstvo za vnanje stvari vedno svojo pozornost. Glede prevoznih pristojbin, ki se pobirajo od tujih ladij v železnih vratih, proti čemur so spočetja protestirale Rusija, Romunska in Bolgarska, je minister izjavil, da Avstre-Ogerska ni mogla odstopiti od svoje pravice, zagotovljene jej v berolinski pogodbi. Te pristojbine se torej pobirajo, ne da bi sedaj kdo proti temu protestiral.
Glede sklepov konference v Haagu je minister izjavil, da se delajo vse priprave, da ti sklepi stopijo kolikor prej v veljavo ter da mednarodno razsodišče začne poslovati. Glede vprašanja del. A p p o n v i-ja o ruskih misijah na Bolgarskem je dejal minister, da je bil o istih obveščen ter da je
ruska vlada v tem oziru postopala popolnoma pravilno in lojalno.
Potem je bil soglasno sprejet predlog referenta, da se ministru za vnanje stvari izreče zaupanje ter da se proračun sprejme v podlago specijalni debati. Proračun so sprejeli v specijalni debati. Poslaniku grofu W o 1 k e n-s t e i n u v Parizu so izrekli zahvalo za velike zasluge glede svetovne razstave. Potem so zaključili sejo.
Iz kraljeve rodbine srbske. V »Information« pišejo iz Belegagrada dne 16. t. m. : Včeraj so slavili tukaj na svečan način rojstni dan kraljice Natalije. Po vseh cerkvah so bile službe božje, na katere so morali priti vsi uradniki in častniki ter šolska mladina. V katedralki je mitropolit Inokentije ob veliki i asistenciji pel zahvalno pesem, ali ne ob do-j ločenem času, ampak kasneje, kar se je sploh j opažalo. Kakor pa sem sedaj izvedel iz zanesljivega vira, je to čudno zakasujenje pripisati jako simptomatični reuitenci generalis-sima Milana. Kralj Aleksander se namreč noče odpovedati svoji ideji ljubljenki — spravi svojih starišev, ki se sovražita z vso ostrostjo — in je včerajšnji dan hotel podati svojim podanikom dokaz, da se je njegovo prizadevanje vsaj deloma posrečilo. Iz tega vzroka je dal po svojem dvornem maršalu obvestiti mitropolita, da na tedeum prideta on s spremstvom pa generalissimus Milan. Ali ko je včeraj zjutraj, kratko pred določenim Časom, obvestil o tem Milana, seje le-ta branil odločno in ni hotel iti v katedralko. Vse nagovarjanje ni pomagalo nič, Milan je trmasto odklanjal vse pametne razloge svojega sina in z veliko težavo so ga pripravili, da je šel vsaj v dvorno kapelo, tla je tam v ožjem krogu dvornikov dokazal svoja iskrena čutstva za odgnano in tolikokrati kruto žaljeno kraljico Natalijo. Kralj Aleksander je brzojavnim potom pozdravil kraljico Natalijo in je vplel tudi nekaj čestitk Milanovih. Ali n i bilo n i k a k e g a odgovora do v e-; č e r a. Še le pozno v noč je prišlo naznanilo, da je kraljica odklonila brzojavko. To kaže, da se odtujenje med materjo in sinom vedno pogloblja in da sestanek, ki ga je kraij Aleksander namerjal s kraljico Natalijo povodom obiska razstave v Parizu, najbrže izostane.
Tržaške vesti.
Kaka je javna vzgoja po tržaških 110-
vlnah! Mi smo že neštevilnokrati pisali o tej vzgoji, ki ne zastruplja le političnega življenja, ki ne neti le — in sicer na iniernalen način - sovražtva do drugače mislečih, ki ne poživlja le na brutalno proganjanje drugo-rodcev, ampak ki zistematično ubija tudi socijalno in osebno moralo, spuščaje kapljo za kapljo strupa demoralizacije v srca. Celft gostovanje slavnega virtuoza Kubelika je temu novinstvu prišlo prav, da so bili v obraz javni morali in pisali o ženah tako, kakor da so se iste že davno dvignile nad to, kar imenujemo zakonsko zvestobo. Kakor so poročali o koncertih Kubelikovih, to je bil že javen škandal. Tako je pisal jeden teh listov : »Sinoči ga Tržačanke kar niso hotele izpustiti več: mahale so z robci z galerij doli, iz lož, iz parterja; gnetle so se pod odrom, navalivale na oder, ploskale, klicale ga, ter so malone poljubljale novega čudotvorca ; in bis-i in tris-i, komadi izven programa, deliriji, kriki, k r č i, ovacije do zadnjega trenotka, do vrat gledišča, ob vozu, ki je vozil triumfatorja, ali prav za prav zmago-vatelja v ljubezenskem besnilu ženske množice. Ko je Kubelik došel v hotel, je tekel pred zrcalo, da vidi, da-li je še cel. Pošiljale so mu p o 1 j u b e, zahtevale
8 o o il ii j c £ a las, prosile a v t o £ r a f o v, kričale mu v obraz, čez ramena, od vseh strani so mu kričale »coccolo«, ali on se ni dal omečiti tudi to pot. Pisma so ostala brez odgovora, na povabila ni bilo odziva. Jutri odide on in Bog zna, kdaj se povrne zopet, možje se morejo oddahniti, ljubimci pričenjajo zopet upati, mladenke ga p o z a b i j o s k o r o!«
Ali vam je zadosti, dragi čitatelji ? ! Ali ni to — oprosti nežna čitateljica ! — l>ordel na ulici ! Tako pišejo naši listi o umetnosti in o umetnikih in o — svojem ženstvu ! Celo genij jednega Kubelika tirajo po svoji kaluži ! Kam smo došli ? ! Da, kam smo došli, kajti ne le v tem, da se tako piše, ampak in marveč v tem, da je mnogo, mnogo res, kar se piše, je znak, kam je izvestno laško novinstvo dovelo našo javno moralo ! !
Nas j>oročevalec je videl prizor ostuden 'n drastično komičen hkratu. Ko je Kubelik stopal v voz, so babe kar norele okolo voza. Zahtevale so, naj izprežejo konje, da bi ga menda same vlekle. Vsaka mu je hotela stisniti roko, in v tem besnilu si je neki gospod dovolil šalo, da je stezal svojo roko tja v kaos stotero rok in mnogokateri so šli mravljinci po životu, ko je menila, da stiska K u bel i ko vo roko ! !
O da, to ie — tržaško ! Da-li si je Dante mislil — tako kulturo !!
Zaroka. Gosp. dr. Branko I> o r č i <5, c. kr. fin. koncepist, se je zaročil včera j 20. t. m., z dražestno gospico M i r o, hčerko vrlega hrv. ro<loljuba gosp. viteza Polonio-Balbi na Reki. Mladima mnogo sreče!
Ruska oklopna ladija ^Aleksander II.c, katero smo omenili v sobotnem izdanju, ima ti28 mož pod poveljstvom kapetana vojne mornarice, vit. Hmelvskega. Na brodu je 38 topov. Druga ladija, torpedna križarica «Ab-rek» pod poveljstvom kapitana barona Molk-sen-a, ima 74 mož in (i topov. Na «AIek-sandru II.« je tudi veliki knez Mihajlo vic. V soboto popoludne se je istemu poklonil na krovu grof Goess, ob kateri priliki je bilo izstreljenih na « Aleksandru II.» ob prihodu in odhodu po sedem strelov v običajni pozdrav. Dalje sta obiskala istega visokega gosta ruski generalni konzul in admiral Perin.
Vojni ladij i ostaneta tu šest dnij.
Ruski pomorščaki. Pišejo nam : O priliki obiskov tujih vojnih ladij je po večih mestih grda navada, da se na prišlecih nesramno okoriščajo, osobito pa o menjavanju novcev. Tudi Rusom se je to dogajalo — nekdaj. Včeraj sem pa opazil, da so ruski vojaki prav dobro vedeli, koliko goldinarjev ali kron velja njih rubelj ! Doživel sem pa, da si ruski vojak z napoleonom v loki ni mogel kupiti niti — kilo črešenj, ker branjevec ni poznal — denarja!
Tatvina. Po noči sobote in nedelje so neznani tatje odnesli iz skladišča manifaktur v ulici S. Lazzaro št. »i znesek 1900 g-ld. in več vrednostnih predmetov. Redarstvo išče krivce.
Povožen. Josip Fletzinger, finančni stražnik na Katinari, je prišel v soboto pod neki tovorni voz, ki ga je povozil in na več mestih nevarno poškodoval. Ponesrečenca so spravili v bolnišnico.
Dražbe premičnin. V torek, dne 22. maja ob 10. uri pnedpoludne se bodo vsled naredbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: na Korzu 22, kože; v ulici Torrente 10, bicikli : v ulici Caserma 3, hišna oprava; v ulici ('oroneo 1. hišna oprava in dragocenosti.
Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 17.3, ob 2. uri popoludne 20 0 CM'. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7o6*7 Danes toplomer ob 7. uri zjutraj 15.5 C. — — Danes plima ob <>-15 pred p. in ob 4*45 pop. ; oseka ob	predp. in ob 11.7
|M>poludne.
Blagoslovi jen je zastave bratovščine sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v
Trstu se je vršilo včeraj, kakor je bilo javljeno v »Kdinosti«. Slavnost je bila pod takim pritiskom, kakor da smo v deželi najhujših divjakov. Zastavo so morali prenesti zaprto v ono slavno zakristijo pri sv. Jakobu. Bratje in sestre bratovščine sv. Cirila in Metoda — in teh je nad 700 — so se zbrali v slovenski šoli, da bi s častjo sprem-jali v cerkev svojo zastavo. Ali latinska cerkvena oblast, kakor je nekdaj zapirala v ječo sveta brata Cirila in Metoda in kakor ju še zdaj j »o pratiki podi kakor dva cigana
pravo pot, ter tako uravnati župnijo po božji in človeški volji in pravu.
Po d stenski.
X V pomislek — komu?! Iz Brega nam pišejo dne 16. t. m.: Koje dne 14. t. m. naš novi g. dekan Zupan šel skozi Boljunc, ga ni zaslepljeno ljudstvo niti pozdravilo, da-si je bilo mnogo ljudi zbranih na trgu, kakor bi čakali Pijemonteze ali kakega drugega sovražnika. Mimo dekana sta šla dva mladeniča ; tudi ta dva sta molčala. Gospod dekan pa ju je pozdravil : »Hvaljen bodi Jezus Kristu3!» Ker mu nista odgovorila, ju je vprašal, da-li sta kristijana?» In čujte, kakov odgovor je dobil: «Mi nismo kristi-jani, mi smo schiavoni \» Pumf I Kakor da naši pravoslavni bratje niso kristijani !
Seme je pognalo in gre v cvetje, a ti ubogo nevedno in zapeljano ljudstvo, kako I se zgublja v tebi spoštovanje do vsake avto-I r i tete !
X Kje smo? »Naša Sloga« piše pod tem naslovom: V sredo zvečer je imel frančiškanski propovednik v s t o 1 n i cerkvi v Pttlju propoved o škodljivih knjigah, ter je tožil, da je »I t a l i a n o s t r a« polna smradnih romanov, ki pogubljajo mladino. Ob zaključku pa je pozival poslušalce, da pripomorejo tudi oni k očiščenju »d e 11 a C 1 a s-s i c a t e r r a« od teh knjig. Rekel je tudi »q u e s t a patria n o s t r a maestra idel m o n d o«. To ni prvikrat, da smo čuli v tej cerkvi agitiranje v zmislu najdrz-neje irredente. Ali bi ne mogli priti temu v okom ? Smo - li T Avstriji — ali kje smo ?
Vesti iz Kranjske.
*	Z G o č pri Vipavi. Pogreb nepozabnega Frana Mercine je bil i mpozanten, je bil glasen svedok, koliko spoštovanje je užival pokojnik vsepovsodi, ne gledč na stranke. Ljudstva se je zbralo nepričakovano veliko in iz vseh slojev : z Goriške, iz vse vipavske doline in s Pivke. Med žalovalci je bil tudi deželni poslanec, gospod Božič. Čitalnica vipavska je prišla z zastavo. Za šolsko zastavo je korakala šolska mladina z Goč in Erzelja. Kondukt je vodil veleč. g. dekan Erjavec ob azistenci 4 gg. duhovnikov. Pevci-učitelji, združeni z vipavskimi pevci, so peli mile žalostinke pred hišo žalosti, v cerkvi in na g"robu. Na krsto je bil pričvrščen krasen venec svojcev milemu očetu, venca pa, poklonjena od občinskega zastopa in tovarišev pokojnika, so nosili pred duhovniki občinski možje, oziroma učitelji. Ko je po dovršenih obredih jela padati prst na krsto moža, ki je celih 31 let služboval na istem svojem rojstnem kraju, ki je torej vzgojil blizu vso sedanjo generacijo, takrat si mogel opazovati na potrtih obrazih, na biserih, ki so rosili po licih nizdol u, na tužnih pogledih, ki so se upirali tja v odprti sveži grob, kaj čutijo
j srca, ko se treba z zadnjim pozdravom posloviti od moža, kije bil pravi dobrotnik svojemu kraju, uzor-učitelj svojemu rodu, poštenjak v vsakem pogledu in izgled zvestega prijatelja vsem neštetim prijateljem. In sedaj naj izpolnimo še na tem mestu svojo dolžnost ter za-kličemo nepozabnemu pokojniku : Počivaj v miru, duša zlata, in snivaj svoj večni sen ! Odpočij se od mnogega truda in mučnih bojev, s katerimi je spojeno življenje vsakega človeka! Med nami ti je zagotovljen blag in hvaležen spomin !
*	Odličen gost. Kakor posnemamo iz «Slov. Naroda*, je prišel minoli petek na svojem potovanju po jugoslovanskih deželah v Ljubljano gosp. Valentin pl. Gor lov, sotrudnik petrograjskih dnevnikov «Novoj e Vremja* in «Svet». Njegov namen je, poučiti se osobno o narodnem življenji Jugoslovanov, da seznani z njimi rusko občinstvo, katero se od leta do leta živahneje zanima za slovanske brate, živeče zunaj njega velike domovine. — V soboto večer se je imenovanemu na čast sešla družba narodnjakov v mali dvorani »Narodnega doma*.
*	V Skofji Loki so zaprli ondotno dekliško šolo zaradi razširjajoče se vratice, ki razsaja med mladino.
*	Slovensko planinsko d rušt vo v Ljubljani priredi v četrtek, dne 24. t. m. prvi letošnji izlet na Mrzlico (1119 m).
*	Velika ljudska slavnost v Ljubljani, katero priredi pevsko društvo «Slavee» na Kozlerjevein vrtu na Binkoštno nedeljo, dne 3. junija, ali pa, ako bo ta dan neugodno vreme na Binkoštni ponedeljek dne 4. junija letos, bo, kakor poroča «Slov. Narod*,j.nko bogata, na raznovrstnem razvedrilu ter se bo osobito zunanjim udeležnikom nudila
lepa in prijetna popoln lanska zabiva. Aa to veselici* opozarjamo toraj vse one Tržačane, ki imajo namen o Bi n koš ti h posetiti Ljubljano. —
* Talijo za rešitev življenja v znesku 52 kron 50 vin. je priznala dežel, vlada kranjska pekovskemu učencu Josipu Martinaku iz Idrije, ker je dne 20. marea t. 1. z lastno nevarnostjo rešil iz vode 12-letnega učenca Frana Kokalja ; dalje posestniku Mart. Kovačiču iz Mršeče vasi ter brodniku Franu Rozmanu ravnotam, ki sta dne 21. marca potegnila iz vode Martina Slovenca iz Dolja.
—	je ukazala, da se mora zastava zaprta prenesti v zakristijo. Pol»ožne žene in dekleta so glasno jokale, ko so vidile tako sra-motenje slovanskih blagovestnikov — možje pa so jezno vzdigavali roke in škripali, a iz mnogih ust so prihajali ogorčeni vskliki: »Več ljubezni je v pravoslavju, nego v naši veri!« Kaj pa oni naš dobri »prijatelj« — župnik Hrovatin ? ! Z rokami in z nogami se je branil vsprejeti zastavo v cerkev. Le modremu in previdnemu postopanju odbora bratovščine zahvaliti se je, da ni prišlo do grdih izgredov.
Naroda je b;la ogromna množica. Neka tajnostna tišina je vladala med vsemi. To je bil mir pred hudo nevihto. Gorjč mu, kdor bi bil skušal le malo dregniti v to sršenovo gnezdo! Naš narod je prišel do zavednosti. On ne napada, ne izzivlje — ali zato tudi ne dovoljuje več, da bi igrali žnjim. In tako je prav. Točen opis blagoslovljenja in veselice prinesemo prihodnjič.
Za žensko podružnico družbe sr. Cirila in Metoda je poslal »Idealist« o i tal. lir, ker se ni mogel vdeležiti veselice v Ro-colu. V ravnoisti namen pa gosp. Vrabec 1 krono.
Vesti iz ostale Primorske.
X Odlikovanje. Gospodu Franu Doberletu ml., občinskemu svetniku, načelniku gasilnega društva in lastniku pogrebnega zavoda v Opatiji, je rumunski kralj podelil viteški križec rumunskega kronskega reda.
X Iz Doline nam pišejo dne 14. maja: Pričakoval sem, da spretnejše pero opiše vsprejem novega župnika-dekana v Bregu. Ali zastonj sem iskal kaj tacega v v predalih cenjene in nam toliko preljubljene »Edinosti«. Da se pa ne preide inemo dogodkov onega dne, opišem slovesnost, četudi le površno, po svojih slabih močeh.
Lepa in dostojna navada je bila sicer, da je novega župnika pozdravila vsa fara. Opomniti treba, da dolinski župniji pripadajo tudi kaplanije Ricmanje, Boršt, Boljunec, Klanec in Podgorje. Ta lepa navada se je po prizadevanju nekaterih opustila ! Mimo Ricmanj, skozi Boršt in Boljunec se je vozil dne 24. aprila t. 1. novi župnik g. Zupan v Dolino na svoje pastirsko mesto. Ali ni ga bilo človeka, ki bi ga bil pozdravil v imenovanih vaseh.
Drugače je bilo seveda v Dolini. Ni treba opomniti, da je vse že komaj pričakovalo novega župnika, kajti vzdigovali so se
—	vsled silnih viharjev — močni valovi in butali ob osiročeno župnijo. Veselje bilo je še veče, ker nam je milost Božja poslala res časti tljevega, pobožnega in delavnega moža. Kakor se je izrazil prevzvišeni biskup sam, ni bilo sposobnejega, nego je on. — Vsa vas je bila odičena z zelenjem in zastavami. Ob vhcdu v vas in v njej je bilo \ eČ slavolokov s primernimi napisi. Posebno pomenljiv se mi zdi (»ni: »Vodilo vedno naj pastir povdarja: »Vse za vero sveto, dom naš in carja!« »Mej veselim pritrkovanjem zvonov in pokanjem topičev šli smo novemu župniku ».nasproti. Sprejeli so ga : včg. Kom pare, dekan Ospa, č. g. Colja, upravitelj, občinsko načelništvo, učiteljstvo se šolsko mladino, odrašena dekleta v belih oblekah in mnogoštevilno ljudstva. Prvi ga je nagovoril č. g. župni upravitelj Colja, za njim župan, starešinstvo, a dekleta so mu izročila krasen šepek cvetlic in slavnostni sonet v znak ljubezni in sjk»-štovanja. Za ta preimeniten dan se je tiskal tudi (»rimeren slavnosten sonet, kateremu sledi še brušura o zgodovini dolinske župnije.
Vsi skupaj smo ga spremili v župno cerkev, ki je bila za ta dan premajhni. Preč. g. novi župnik je podelil v cerkvi svojim novim ovčicam blagoslov se presv. Rešnjim Telesom in je potem odšel v svoj novi stan
—	župnišče. Ni treba o|K>mniti, da se velika množica dolgo ni mogla ločiti ter raziti se na svoje domove.
S tem pa ni bil še konec slovesnosti. Zvo-nenje in streljanje se je nadaljevalo pozno v noč. Za tem so sledili bengalični ognji in razsvetljava vse naše, amfiteatralično sezidane Doline. Bil je res krasen prizor !
Da je novi p. č. g. župnik-dekan vreden našega spoštovanja, pokazal je že o prvem nastopu in v vseh cerkvenih govorih. V nedeljo dne 21». aprila mej njegovim govorom bilo je videti marši katero solzno oko in tako tudi v poznejih govorih.
Bog ga ohrani mnogo — mnogo let in mu daj svojo pomoč, da pomiri razburjene duhove, da privede svoje ovčice zopet na
Vesti iz Štajerske.
— A k a d. - t e h n. d r u š t v o «T r i -glav* v Gradcu bo imelo v sredo, dne 23. maja t. 1. svoje drugo redno občno zborovanje v letnem tečaju 1900 v društvenih prostorih. Začetek ob 8. uri zvečer. Vspo-red: 1. čitanje zapisnika zadnjega zborovanja ; 2. čitanje zapisnika br. društva «Slo-! venije«; 3. poročilo odborovo ; 4. Proračun za letni tečaj 1900; 5. poročilo revizorjev ; ^ 6. poročilo sabljaškega kluba; 7. slučajnosti.
_
Razne vesti.
Odvedeni redar. Neki znan pariški zdravnik je bil pred kratkim poklican na policijo, j ker je prehitro vozil s svojim avtomobilom in ker je o tem od vedel — nekega redarja. Dotični redar, ki je bil prideljen novi kolesarski brigadi, je stal na straži na Avenue de Bois de Boulogne. Naenkrat je zagledal avtomobil, ki je vozil tako hitro, da je bila kršena tozadevna odredba in ga jc moral ustaviti. Hitro je torej skočil na svoje kolo ter jo ubral za avtomomilom, neprestano kriče «stoj !» Avtomobil se je na to res ustavil in redar je začel z voditeljem avtomobila, možem srednje starosti, ki je imel v gumbniku rudeČ trak častne legije, sledečo zaslišbo : Kako se zovete? — Julij Cezar. — Koliko ste stari? — 18 let. — No, sedaj je redar uvidel, da ga ima gospod za norca in ukazal mu je, naj gre ž njim na stražnico. — Z veseljem, se je glasil odgovor, le vstopite v moj avtomobil. — Redar je sprejel ponudbo ; in v prihodnjem trenotku letel je automobil z brzino 30 kilometrov za eno uro — v nasprotno stran. K nesi-eči je zadel avtomobil v neki voz ter se moral ustaviti. Posledica vsega pa je bila, da je moral voditelj avtomobila priti na policijsko sodišče, ki ga je j obsodilo na 2 dni zapora in 15 frankov ; globe.
Štrajk na gimnaziji. Na gimnaziji v Nov. Sandecu v Galiciji so predminolo soboto dijaki začeli štrajkati in sicer štrajka ves 7. razred. Kakor vzrok navajajo dijaki okolnost, da je bil neki dijak 7. razreda izključen docela po krivem.
Strašno nesreča so je pripetila na jezeru Nieo, kakor poročajo iz Ronaglione. Sredi jezera Nieo je namreč majhen otok z romarsko cerkvico sv. Lucije, kamor kmetje radi romajo. Te dni pa se je Čoln z romarji prevrnil in prav tako tudi drug čoln, ki je potapljajočira se hitel na pomoč. Utonilo je vsega 39 ljudij. Ministcr-tvo je poslalo po-tapljavcev na lice mesta, da poiščejo trupla. Dosedaj so našli 11 trupel, po večini dekliških.
Zločin iz bede. V Slanih na Češkem je rudar Fran Jelinek postreljal lastne otroke. Podal se je s štirimi otročiči — najstarši je imel šc3t let, najmlajši 'tri leta —, v gozd, kjer jih je ranil z revolverjem. l-.e štiriletna hčerka je zbežala. Vsi ostali so smrtno ranjeni. Najmlajše dete je umrlo še tisti »lan. Dne 15. t. m. so Jelineka aretirali v Pragi, kjer se je potikal brez stanovanja in gmotnih sredstev. Rekel je, da je storil zločin v olm-panju, ker ni mogel nikjer najti podstrešja za svoje otroke. Tri dni je prebil ž njimi v gozdu, dokler ni dozorela v njem strašna misel. Jelineka so izročili kazenskemu sodišču. Isti je udovec in 32 let star. To je uprav strašna slika sedanje socijalne bede.
Preganjanje krlstijanov na Kitajskem. »Times* javljajo dne 17. t. m. iz Pekinga, da je na Kitajskem gibanje, sovražno tujcem, postalo vznemirljivo. Na polovici pota med Paktinfu in Pekingom so se pripetili tudi izgredi proti kristijanom. Mnogo premoženja je uničenega; 73 ranjenih kristijauov, med njimi žene in otroke, so umorili, mnogo njih žive sežgali. Katoliški misijonarji poročajo,da tako hudega preganjanja kristijanov ni bilo
že	Irr. Ir•» sr š<* lir/kotitr ra/.širi, kei"
je sedanja, mjcem sovražna vlada nasproti izgredom ravnxhisna, ali je še j»a na tihem sj»orazumijena z izgredniki.
Solnce mrkne dne 28. t. m. od 4. do 6.
m e. Pri nas se mrknenja vsekako skoro ne bo opazilo, pač pa v Ameriki in na Spanjskem.
Nov Salamon. K nekemu kitajskemu sodniku so prišli trije moški, ki so vsi trije hoteli imeti pravico do ene in iste ženske. Vsakdo je trdovratno trdil, da je dotičnica njegova žena. Mandarin jih je nekaj časa poslušni, potem pa je dejal resno: «Dobro; ker se ne morete zjediniti, moram ta spor poravnati tako, da pustim to žensko umreti.» Dal je takoj prinesti veliko čašo vina, v katero je vpričo vseh stresel neko črno tvarino ter ukazal navzoči ženski, da je vino spila. In res so se takoj pokazala znamenja delujoče pijače, žena je začela jecljati ter se sploh vesti, kakor da je prišla njena zadnja ura. Nato je mandarin ukazal prvemu možu, naj žensko spni vi domov. A ta se je sedaj premislil ter se pismeno odrekel vsaki pravici do nje. Istotako drugi mož. Tretji pa, ki je bil res pravi mož »sj>orne> ženske, je bil pripravljen vzeti ženo seboj. In sedaj se je obrnil k njemu modri mandarin ter rekel : «Ta modri sklep ne boš obžaloval. Kajti tvoja žena je samo pijana, ker ono, kar sem jej primešal v vino, bil je le rujavi sladkor*. Velike čestilke alkohola so hčerke Al-
biona, kar je obče znano. A tudi irske žene in dekleta so sila vdane uživanju alkoholičnih pijač. Da bi se pa to ne zvedelo in ne razneslo, — pijejo navaden špirit za kurjenje. Neki irski destilateur, ki je vsled navedene razvade svojih rojakinj obogatel, je končno vendar smatral za svojo dolžnost, da opozori oblaetva, kako se med ženskami vedno bolj širi nagne nje do te na jprostejše pijače. Da l>i se prišlo zlu v okom, so oblastva odredila, da se špirit meša z nekim ostudnim oljem in da se ga prodaja le v malih količinah. A to ni nič {»omagalo in ženske se opijajo prej ko slej z največjim veseljem. Rogate daine. ki bi si lahko držale najboljše likerje dajejo prednost špiritu za kurjenje, ker so doslej vedno mislile, da ni tako komprimitivno za nje, ako ga mnogo porabijo. Revnejše ženske pa so vesele, da imajo tako ceno sredstvo za opijanjenje j>od pretvezo, da ž njim kuhajo mleko in Čaj. Za dva pennie-ja se da že dvakrat pošteno upijaniti se. Cesto se celo lahko vidi, kako otroci, ki so bili od mater |>osla:4i po alkohol, v veži ali na ]wnu odpirajo steklenico ter si privoščajo dober j>o/.irek špirita. V takozvanih krogih » l pper Teu« so pa služkinje, ki hodijo za svoje milostive« po tako sumljivo mnogo špirita za njih toaletne potrebščine — ki smrdljivo pijačo »poskušajo* pred no jo oddajo gos|uxlinjam.
Loterijske Številke izžrebane dne 19.
maja :
Trst	82 22 39 78 47
Line	35 87 50 43 73
Brzojavna poročila.
Odhod velikega vojvode LuksenUiirskesm iz Opatije.
OPATIJA 21. (K. Ii.) Veliki vojvoda 1^'ksenburški in soproga sta se sinoči odpeljala iz Opatije, kjer sta bivala tri mesece. Ob odhodu so jih pozdravljali nam. svetnik in predstojnik zdraviliška Fabiani, profesor (i 1 ax ter velika množica gostov. Nad vojvodi nji so |x>klonili krasen šopek.
Nadvojvoda Itaiuer na Rakeku.
RAKEK 20. (K. P».) Nadvojvoda Kai-
ner in polovnik baron Salis sta prišla nadzorovat domobrance in kurs častnikov štaba. Sprejela sta ju okrajni glavar in polkovnik Keiler. Od tod odpotujeta v Cerknico. Petstoletnica krakovskega vseučilišča.
KRAKA V 20. (K. 15.) O priliki petstoletnice jagelonskega vseučilišča se je podalo <>d|taslanstvo, sestavljeno iz rektorja gr>fa Stanislava Tarna\vskega in iz dekanov štirih fakultet, na najvišji dvor v Budimpešti, da izroče cesarju udanostno adreso.
Mati ministra Rezeka umrla.
DUNAJ 20. (K. B.) Mati ministra dr. Kezeka je umrla danes predpoludne v 75. letu svoje starosti v Jindrichovem Hradcu. Odkritje spomenika Katarine II.
ODESA 20. (K. B.) Včeraj so tukaj svečano odkrili sjKtmenik cesarice Katarine II.
Sak na potovanju.
PETROORAD 20. (K. B.) »Novoe; Vreme« javlja iz Djulfe, da je Perzijski šah včeraj opoludne doepel tjakaj ter da so ga
tamkaj svečano pozdravili v to odrejeni ruski dostojanstveniki.
Volitve v občinske odbore na Fran-roškem.
PARIZ 20. (K. B.) V vsej Franciji soj se vršile volitve v občinske odl>ore brez re- \ snejših dogodkov.
Ooror Desehanelov.
PARIZ (K. B.) Descbanel je ua obč-; nem zl>oru trgovinskega društva pozival, da treba združiti vse moči, da bo Francija o odločnem trenotku pripravljena na vse; rekel je, da hoče Francija delati mirnim; potom.
Pogodba o varstvu divjih /ivali v Afriki.
BEROLIN 20. (K. B.) »Wolff* javlja iz j Londona, da so zastopniki udeleženih vlasti , podpisali mednarodno pogodbo o varstvu divjačine v osrednji Afriki.
Stavke.
KARLSRUHE 31. (K. B.) Sprevodniki in voditelji električnega tramvaja so danes stopili v stavko ter zahtvajo, da se jim zviša mezda in skrajša delo. Obratovanje električ-j ne železnice je sedaj omejeno.
BEROLIN 21. (K. B.) Včeraj so bili resnejši izgredi v okraju Rosenthal. Na nekih drugih mestih so bili manjši izgredi. Izgred-niki so bili večinoma mladi ljudje; delavci, ki so v stavki, se niso udeležilili izgredov. I Proti |>olnoči so imele idiee in trgi navadno lice. Razglas policijskega ravnateljstva prepoveduje vsako zbiranje ljudi. Glasom jutra-j njih listov sta bila včeraj dva redarja težko ranjena. Dva delavca, ranjena z meči, sta umrla v Im»1 hišnici. Nad 50 oseb je lahko j ranjenih in zaprli so 103 osebe. Streli iz občinstva niso ranili nikogar. Pravijo, da hoče prvi župan Kirsehner posredovati med delavci in električuim društvom.
BEROLIN 20. (K. B.) Popoludne se je vsled stavke tramvajskih uslužbencev zbiralo! mnogo ljudij na raznih krajih mesta ter je' metalo kamenje v tranvajske vozove. Prišlo i je do pretepa med množico in redarji, ki so rabili sablje. Na obeh straneh je več ranjencev. In nekaterih hiš ulice Heinbergweg so streljali. Tudi zvečer je bilo v fem delu mesta zbranih mnogo ljudij. Ob S. uri zvečer, so ustavili ves tranvajski promet. Večina redarjev, ki so imeli biti prosti, je morala biti v službi.
Vojna v jasni Afriki.
Transvaalski rudniki.
LONDON 19. (K. B.) »Dailv Mailc javlja iz Pretori je dne 17. t. m., da je iz-vrševalni svet imel tega dne dolgo sejo. Iz najboljšega vira čujemo, da vlada ne misli razrušiti rudnikov. Novine javljajo, da so Bo-erci razdejali železniški tunel pri Laingsneeku.
Boersko odposlanstvo v Ameriki.
\VASHINGTON 11». (K. B.) Boersko
odposlanstvo je prispelo semkaj ter je bilo navdušeno sprejeto. Na kolodvoru je Bocrce pričakoval sprejemni odbor, ki jih je spremil z vozom v hotel Arlvgto\vn.
Navdušenje v Londonu.
LONDON 19. (K. B.) Navdušenje londonskega prebivalstva zaradi osvoboditve Ma-fekinga še ni prenehalo. Na ulicah se drve neštete množice. Hiše in kočije so okrašene z angležkimi zastavami.
Pretnje Boe r cev.
NE\V-YORK 20. (K. B.) »Herald« javlja iz Lourenzo Manpieza: Transvaalska vlada je sklenila, da j»ošlj« lordu Robertsu uradno obvestilo, s katerim zahteva, rta se ustavijo I *>j i ter da se zagotovi boersksm vojakom iz Natala in Kapa varnost. Ako Angleži odklonijo ta pretilog, hočejo Boerci razstreliti rudnike ter uničiti Johannesburg.
Brani ha Joliannesburga.
PRETORIJA 20. (K. B.) Predsednik Krfiger je naznanil tujim konzulatom, da IkkIo branili Johanesburg ter da ne prevzame nobene odgovornosti za škodo osebam in lastnini. Kruger je Robertsu predlagal, da zamenjata ujetnike.
Pogajanja za mir.
LONDON 21. (K. B.) »Dailv Express< je zvedel, da je v zadnjih 24. urah prispela v zunanji urad brzojavka, v kateri predlaga predsednik Kruger lordu Salisburvu mirovne pogoje.
General Davel kapitulira.
LONDON 20. (K. B.) Listi javljajo iz Kroonstada : Boerski general Davel je naznanil, da se hoče jw>d izvestnimi pogoji podati z vsem poveljstvom. Mogoče je, da se zjedi-nijo glede pogojev.
Trgovina in promet.
Brazilska carina.
Glasom poročila iz Pariza so sedaj odstranjene vse težave glede ustanovitve uvozne carine na brazilsko kavo ter se kmalu zaključi pogajanje o carinski pogodbi med Francijo in Brazilom.
Italijanska trjrovina.
Italijanska trgovina se lepo razvija. V tekočem letu, uštevši april, se je glasom statističnih podatkov pomnožil uvoz za 10 milijonov lir proti uvozu v isti dobi lanskega leta, izvoz pa za 17 milijonov lir.
Tedensko tržno poročilo.
V Trstu, dne 21. maja 1900.
(Cene vseh predmetov veljajo brez carine.)
Kolonijalno blago. Kava. Prošli teden je minil zel<5 mirno z neznatnimi spremembami v cenah. Iz notranjosti je bilo le malo naročil, vsled tega je bil imel naš trg malo prometa. S trga se je vzelo : 450 vreč kave Santos od navadne do fine po 44 do 53 kron od 50 kg. Na skladišču je 13.450 q kave. Pop6l°. Tendenca še vedno trdna, promet neznaten. Izvorni in terminski trgi so zaključili z malimi spremembami v cenah. Cene so bile :
poper Hingapore K. 74.— - Tellicherrv ,, 72.50 „ Batavia „ 70.— Penang C „ 69.— Penang D „ 68.— Piment: O prihodnji žetvi še vedno priča-kujeje najboljše. Z Jamajke ponujajo blago na daljne obroke po nizkih cenah. Slabo vreme lahko spremeni ugodne izglede: zato priporočajo merodajne tvrdke špekulantom, da si nabavijo blaga. Gotovo blago je še vedno stalo 42 K. Klinčki: Položaj nespremenjen, brez kupčije, i Cassia lignea: Trgovina zanemarjena, nobenega prometa. Izbrano blago 52 K, novi Standard 49 K. Sladkor: Položaj je bil tudi prošli teden v obče nespremenjen, cene so se le malo spreminjale. Isto velja glede našega trga,! ki je imel jako malo prometa, ker ni došlo naročb s kousiimnih trgov.
Zaključili smo mirno o naslednjih cenah:
Za gotovo blago v tranzitu, carine prosto z 2°/0 škonta:
Centrifugalni pile . . . 27.--28.K
Melis-PiUS......28. V2— 29.— „ |
Concasse.......28.3/4—29.l/4 „ i
V	klobukih po 1.80—2 kg. 30.--31.— „ i
V	kockah v zabojih po
25 in 50 kg......31.--32,—
Za naročbe maj-juiij :
Centrifugalni pile . . . 27^—29.— K Melispilč...... 29--29.3/4 „ j
Iz notranjosti se je pripeljalo z železnico od 11. do 17. t. m. 17.200 q (proti 16.400 <1 v isti dobi prošlega leta). Zaloge je bilo 16. maja: 182.400 iit od tega 177.020 na skladiščih (proti 143.100 in 140.020 q v isti dobi lanskega leta). ŽitoTrg nespremenjen. Prodali so: 3000 4 turščice levantinske po 11.20 do 11.50 in 500 q amerikanske po 10.80 K. Zaloga znaša 533 q pšenice (333 q v skladiščih), 9528 <{ turščice (9028 q v skladiščih) in 400 q ovsa. Bombaž: Trg nespremenjen, brez trgovine. j Moka: Trg nespremenjen v cenah, kupčija zelo mirna.
JuŽnO Sadjo! Trg slab z i pomaranče, dober za limone. Prodali so 5000 zabojev pomaranč po 2 do 10 K in 400 zabojev po 4 do 10 K zaboj, 150 q fig kalamatskfh po 31 do 32 K in 50 q d to v malih vencih po 34 K, 50 q črnih rozin po 20 K. Volna: Trg slab, nič povpraševanja. Prodalo se je 150 bal oprane volne grške po 156 do 160 K, 50 bal jagnjetje po 184 do 190 K za q.
Olje oljki no: Trg nespremen jen z zelo omejenim prometom. Prodalo se je 100 q italijanskega polfinega do zelofinega v sodih po 124 do 164 K in 100 q grškega in le-vantinskega v bareli h po 74 K za q. RiŽ : Trg nekoliko trdnejši, promet še vedno slab, ker ni povpraševanja. Iz Akvaba sta prispela dva tovora s skupaj 79.272 vrečami arakanskega surovega riža, nadalje 1 tovor z 29.585 vrečami basseinskega surovega riža in 2098 vreč obdelanega Rau-goona.
Varjenje piva.
V mesecu marcu letošnjega leta je znašala množina piva, varjenega v deželah in kronovinah, zastopanih v državnem zboru avstrijskem, 1,752.616 hektolitrov; za to pivo predpisani davek, vštevši naknadni davek je znašal po odbitku davčnih
|K>pustkov 6,722.204 K. V okupacijskih deželah je bilo v imenovanem mesecu zvarjenega 5421 hektolitrov piva; predpisanega davka pa 23.435 K. — Od 1. septembra niinolega leta do koncem meseca marca letos je znašala množina proizvedenega piva v deželah. zastopanih v drž. zboru, 10,865.664 hektolitrov in predpisanega davka je bilo 41,326.548 K. V Bosni in Hercegovini pa je bilo v istem času proizvedenega 35.190 hektolitrov piva in predpisani davek je znašal 152.508 K.__
Tržne cene.
Cene se razumejo na debelo s carino vred.
Kolonijalno blago:
k\ ">0 kg. v kronah.
Km: Santos 1..............10(> —
„ n..............»s.—
Rio 1..............98.—
II..............93—
Santoa in Rio lavč 1........115.—
„II........113.-
Laguaira lavć I. ..........13(v—
Laguaira Iavč II........■ 101.—
Maracaibo.............107.—
Guatemala.............16H.—
S. Salvador............108.—
Costaricca.............141.—
Portoricco.............loti-—
S. Domingo............110.—
Jamaica..............99.—
Malabar Plant.......% . . . . 16«i.—
Java W. J. B............185.—
Moka...............152.—
Poper : iSingapore.............98.—
Penang...................9.'*.—
Tellicherv.............97.—
beli . . .............lin—
Piment:.................H5—
Sladka skorja : (cimet)..........84—
„ eleeta..........88—
Ri2: italijanski.....-.....16.75 24.—
Indijski............10.-25 15.50
Japonski ...........15.— 17.—
J n ž n o sadje:
Rožiči :............... 8.50 9-50
Datelji:...............— -35 -
SmokTe : (Calamata) v vencih.....17.5018*50
„	proste .....10.— 11* —
puljsko (Puglia).........12-50—.—
smirnske (v škatljicah)......2»!.-r>0 31 50
Mandeljni: sladki I. Bari...... 108*—109—
Lesniki : siciljski...........—"---•*—
istrski.............55"— 56 —
levantinski olupljeni.......78.— .—
Suho arrozdje (cibibe): Eleme..... 35.— 55*—
Sultanine...........3<>-— (J3.—
iz Perzije...... 39.— 49.—
„ crne Cismć..........25.--.—
„ „ M<vea.......... 27.50 28.—
„ „ Lipari..........—.--.—
Pomeranče (zaboj)..........3.— 12.—
Jaffa [zaboj]........5 — 12.—
Limone	„ ..............2.— 8.—
Olje oljkino italijansko I. Bari ..... 82.— fS8.—
„ albansko.........39.--.—
^ dalmatinsko........41.— 43.—
bombaževo amerikansko . . . . • .38.50 40.—
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
0000<£>00 od OOOOOOO
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg Siiii Oiovainii hšt. 5. (liisa l>iaiia). H^ Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese sredo
Proti kašlju,
grloboln. liripaTOSti, upađaujn glasu, kataru iti.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-
nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v skatljicah v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
j OBUVALA!
PEPI KRAŠSVEC
i pri cerfcri Sv. P^tra (Fiazza Rosario pod lindsiio šolo)
priporoča svojo
bogato zalogo raznovrstnega obu-I vala za gospode, gospe in otroke
Poštne naroćbe se izvrše v tistem dnevu. - Od pošiljate v je poštnine prosta. I	Prevzema vsako delo na debelo in drobno
ter izvršuje iste /. največjo" natanjenostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. I	Za mnogobrojne naročbe se priporoča
j	Josip Stantič
čevlj. mojster
Zala in tovarna
V pohištva vsake vrste- [
Ataandro Levi Hinzi t Trstu
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Bosrat Izbor t tapetarijah, zrcalili in slikah. Ilustriran cenik gratis in franko C	vsakemu na zahtevo.	^
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se na brod ali železnico brez da bi se sa to kaj zaračunao
ZAHVALA.
Podpisani rodbini se zahvaljujeti iz srca vsem onim blagim dušam, ki so se udeležile pogreba našega nepozabnega
ZAHVALA.
Nedostaje nam besed, da bi mogli primerno izraziti zalivalo svojo vsem o iim, ki so na tako ganljiv način spremili našega nepozabnega
Pavla.
Zajedno naznanjamo, da bo sv. maša zadušnica v rojanski cerkvi dne 26. t. m. ob li V2 nri zjutraj.
V R o jami, 21. maja 1900.
Rodbini Mikelič-Požar.
Tržaška posoji niča in hranilnica
registrovana zadruga z neomjonim pvroštvom.
Ker v smislu £ 49 zadr. pravil občni zbor dne 20. maja t. 1. ni bil sklepčen, vabijo se p. u. zadružniki v smislu iste na
VIII. REDNI OBČNI ZBOR
Tržaške posojilnice in hranilnice
rftriftroranc mdruge z omejenim poroštvom,
kateri bo
v nedeljo dne 10. junija t. 1. ob 10. nri predp.
t prostori! posojilnice (.Slovanska Čitalnica)
v ulici S. Francesco št. 2. I. nadstr.
DNEVNI RED:
1.	Letno poročilo in potrjenje letnega računa.
2.	Razdelitev čistega dobička.
3.	Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom.
4.	Razni predlogi*).
5.	Volitev načelništva.
6.	Volitev nadznrništva.
K obilni udežbi vabi
Načelnistvo.
TRST. dne 21- miija 1900.
Frana
k večnemu počitku, in onim, ki so v vseh teh težkih dneh tolažili pokojnika in so nam tako zvesto stali na strani. Hvala prečastiti duhovščini, hvala spoštovanim gg. tovarišem pokojnika, ki so došli iz vipavske doline, od Postojne, z goriške strani — na čelu vsem preblagorodni gospod nadzornik Tuma —, hvala pevcem in njih voditelju, gospodu Vinku Kreku, hvala gospodu nadučitelji Skali, ki "je vodil šolsko mladino, hvala slavni čitalnici vipavski, hvala občinskemu zastopu goškemu, osobita hvala pa gospodu žu-panu Žgurju, ki so je ves ča* bolezni uprav z očetovsko ljubeznijo brigal za nas, hvala dekletom, ki so kar tekmovale, da s cvetjem proslavijo blagega pokojnika, hvala vsem občinarjem in vsem onim, ki so prihiteli, da pokojniku skažejo poslednjo čast — vsem, vsem bodi iz dna duše izrečena zahvala. Bog jim povrni, da so na toli ganljiv način ulivali tolažbo v naše užaljene duše!
Na G o č a h, dne 21. majnika 1900.
Rodbina Mercina.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo : za večkratno insercijo pa se cena piemirno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
V Trstu.
Zaloga likerjev v sodčili in buteljkah.
PnrhoilP lol/nh uliea Acquedotto S
reriiduu jdKuu ZalogJl vsakovrstnih
vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Krčme.
Da4a nn j|# f t**) ti ima gostilno v ulici Ireneo rUlUbillK rictll 2., toči istrsko, dal-matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzel jedi. Odprto vedno do polnoči.
Obuvala.
Pohor PofftP ulica Riborgo št. 25.Velika ncilal roioi zaioga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi.
Pekarne in sladčičarne.
H. Stibiel
Domača obrt!
Velika zaloga raznovrstnega pohištva iz dobrega in osuše nega lesa iz tovarne pohištva v Solkanu
Antona Cernigoj
se nahaja v Trstu, Via di Piazza vec-Chia (Rosario) Št. 1. (hiša Marenci) na desni strani cerkve sv. Petra. Svoji k svojim!
Piazzetta S. Giacomo št. 3 [Corso> filijalka ulica Riborgo 14. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih biškotov. različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen lin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo.
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl
novo podružnico
svoje trgovine z jestvinami
in sicer v uliet Farneto Št. 8. V zalogi imam vsakovrstne moke, riž, sladkor, kavo in vsega česar potrebuje hišna gospodinja. V vbilni obisk se toplo priporoča z vsem spoštovanjem udani
Alojzij Vesel.
*) $ 50. Vsaki zadružnik sme na občnem zboru staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu.
O teh predlogih pa občni zbor ne more precej sklepati, ampak le odloči, če se sploh vzamejo v pretres. ali če se morajo izročiti posebnemu odseku, ali nadzorstvu, sili pa na čelni št vu, da se o njih poroča na bodočem občnem zboru. Ti predlogi se morajo potem postaviti na dnevni red bodočega občnega zbora.
V gradu Stermol
se oddajo za to sezono (za mesece junij, julij, avgust, september in oktol>er] stanovanja v najem. Grad leži na Gorenjskem med Kranjem in Kamnikom pri Cerkljah, na višini, ob gozdu in okrajni cesti, ima lep razgled, krasno, zdravo okolico, hladen planinski zrak in zdravo studenčno vodo; okolu gradu se vije ploven ribnik. V bližini se snuje veliko zdravišče, ki se l)o kmalu odprlo. d ima vozno poštno zvezo s Kranjem.
Oglasiti se je do konca majnika pri uredništvu -Edinosti", kjer se tudi več izve.
Restavracija Maličič
v Divači
z obširnim, krasnim vrtom z lopami z nekaj njiv in travnikov, z lepimi sobami za pttijee in letoviščnike z obširnim govejim in konjskim hlevom ter druzimi gospodarskimi prostori, odda se vsled maloletnih dedičev
v najem
Podudbe sprejema in natanjčneja pojasnila daje varuh Albin Ntrekelj v Škofijami pošta Divača.
Pomladansko zdravlijene.
ZDRAVLJENJE KRVI
Čaj ,, Tisoceriii cvet" (Milleliori),
Cisti kri ter je izvrstno proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavi j anj u in hemoroidanr — Jeden omot za ozdravljenje stane 50 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAIMARER „Ai dne Mori Y TRSTU, eliti trg.
Tndi za 55 nvč. v markah dopošljese frauko.
Jak. Perhauc
Ulica Stadion št. '20, pekarna in sladeičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Poštrežba točna.
Ivan Pahor
Na Opcinah
je oddati v najem 2 sobi s kuhinjo brez oprave in 1 sobo z *? posteljama. Obrniti se je do Mirka Perhavca v Vipavi.
ulica Conti št. 2 ima veliko pekarno in sladčičarno 3 krat na dan svež kruh. Prodajalnica moke ter sprejema naročbe za vsakovrstno fino pečivo za bližajoče se praznike ter druge svečane prilike. Se priporoča cenji trgovcem za zalaganje kruha. Cene zmerne postrežba točna.
x Kwizdov Korneuburški prašek za krmljenje živine
Kavarne.
Anton Sorli
ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slo
priporoča svoji kavarn. »Commercio« in »Tedesco<
venski in mnogo drugih časnikov.
Trgovci.
Ulica Barriera vecchia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo.
Novak Mihalj
rina štev. 9, priporoča svojo zalogo kolonijalnega blaga na debelo in na drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju.
Oglje in drva.
Miihn In^in v ulici del Torro štev"12
IVI UI lil ^Usjifj priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim !
3Ilin na par.
Valentin Skočir r«^-0^
kjer melje vsakovrstne turščene moke Trgovcem pošilja na dom točno in po najnižji ceni. Za zasebnike melje po nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči.
Pohištvo.
Prva slovenska loga zaznovrstnega
pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 (zadej c. kr. deželne sodnije.)

Na prodaj
je po zmerni ceni v krasnem položaji na Greti ob cesti na P rose k ležeče posestvo (kampanja) s hišo, gospodarskimi poslopji, vrtom, travnikom in vinogradom s površjem 5768L] sežnjev Slovenski kupci imajo prednost; mešetarji so izključeni; natanjčnejsa pojasnila daje upravništvo «Edinosti
Fran \YiIhelmov
ulujijiti čaj
Dr. Rosa Balsam
»•I iz lekarne B. Fraper-ja v Pragi
je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani.
Fran Hittv
Veterinarno - dijetetično sred- ^ 3 stvo za konje, eroveco in ovce. f Rabljen skoro :*>0 lel žo v umorih tile-vih, kedar živina uoče rada j<sti. kedur sHj slabo prebavlja v zboljšanje in pomno-žitev redilnosti mleka pri kravah.	S—*1
Cena 1jl škatljiea kron 1 40. '/- ; kllt- ^ ljice 70 sto t. Pristen je le >e zraven stoječo varnostno znamko ter je r,:i prodaj v vseh lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga
Fran Ivan Kwizda,
c. kr. avstr. ogerski, kralj, rumunski In
knežje bolgarski dvorni zalagate!]. Okrožni lekarnar, Korr.ouburr; pri Dunaju.

--—IB
Praško domače zdravilo fc
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
[varilo! Vsi deli embalaže nosijo
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje iu bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
s;

zraven stoječo, postavno po-loženo varstveno znamko.
Glavna zaloga:
Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. dvomeča zalaptelja „pri črnem orln'
Praga, Malastran, opel Spornerjeve uiiee.
Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah : G. Lueiani, E. Leiteiiburg, JJ^	P. Premliui. S. Serravallo, A. Snttina, i'. Zanetti, A. Prasmarer.	f5
Šivilja.
Slovenska šivilja
se priporoča e. slovenskim go-spem in gospicam. Točna postrežba. Nizke cene.
Ulica Commerciale 12. II. nadstr.
V Gdrici.
C. kr. priviligirani kroji
Civilni in vojaški krojač.
vsakemu ifoj razumljivi krojiti
Martin Poveraj v Gorici na Travniku Št. ±11, n
ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek,
dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi.
Frana Wilhelm
lekarnarja v Neunkirchen
fSpodnja Avstrija).
Se dobiva v v*eli lekarnah v zavitku po 1 gld. av. velj.
SAUNIG & DEKLEVA
GORICA - ulica Mnnicipio 1. - GORICA
(Mehanična delavnica v Nunski ulici št. 16.)
imata v zalogi na dobroti in trpežnosti neprekosljive šivalne stroje „PFAFF", kakor tudi raznovrstne druge stroje za šivilje, krojače, čevljarje, sedlaije in stroje za umetno vezanje (Strickerei); nadalje velik izbor dvokoles iz prvih avstrijskih in inozemskih tovarn in sicer od 90 gld. naprej.
Vs^ka konkurenea nemogoča!
Se toplo priporočata z odličnim »potovanjem udana
Saunig & Dekleva.
Voščene sveee.
svečar v Gorici ulica Sv. Antona št. 7 izdeluje sveče iz pristnega čebelnegra voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu.
J. Kopač
Voščil« (liiks) in usnje.
Glavno zalogo
tvorniško zalogo vsakovrstnega usnja ter vseh potrebščin za čevljarje ima Ivan D r u f o v k a v Go-r i c i na Travniku štev. 5. Podružnica v Sežani in Komnu. Naročbe se točno izvršč.
Pohištvo i li mebl j i.
J Novoporocenci pozor! ^
i vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledal, stolie za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijami in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadaj očih del-Aulou Ureščak, Gorica, Gosposke ulice štv. 14-Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.