±j konoplan
induplati glasilo delovne organizacije ■	induplati jarše
leto XXVIII.
Rezultati dela delavcev in poslovanja TOZD in DSSS v obdobju I. - IX. 1979
TOZD Proizvodnja:
. Količinska proizvodnja v primerjavi s planom v celoti ni bila dosežena. V predilnici je bila proizvodnja nižja za 7 %, v sukalnici za za 8 %, v tkalnici merjena v 000 votkih za 3 % in v oplemenitilnici merjena v tm za 15 %. V primerjavi s preteklim obdobjem pa je mla proizvodnja presežena v predilnici za 5 % in v sukalnici za 7 %, medtem ko je bila v tkalnici merjena v 000 votkih nižja za 3 %, v oplemenitilnici merjena v tm pa za 12 %. Nedoseganje količinske
proizvodnje je predvsem posledica pomanjkanja materiala in delovne sile, ki pa je bila v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta le za 4 % nižja.
Vrednost proizvodnje obračunane po variabilnih stroških je bila v obravnavanem obdobju za 3 % nižja od vrednosti predvidene po normativih.
Vrednost zalog materiala, nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov je na koncu obravnavanega obdobja za 4 % večja od vrednosti Nadaljevanje na 2. str.
ŠT. 11, NOVEMBER 1979
PRAZNIK
REPUBLIKE
Sredi vojne vihre, ob izrednem razvoju narodnoosvobodilnega boja in Hitlerjevih porazih se je morala odločiti tudi nadaljnja usoda jugoslovanskih narodov. Zato je izvršni odbor AVNOJA sklical H- zasedanje AVNOJA (I. je bilo leto prej) v Jajcu, kjer se je zbralo 142 poslancev iz vse Jugoslavije. Sprejeli so mnoge zgodovinske sklepe in postavili temelje novi demokratični, federativni republiki. Najvišji zakonodajni in izvršni odbor pa je postal AVNOJ. Že takrat je ureditev temeljila na enakopravnosti narodov in ljudski oblasti. Ena pomembnih nalog AVNOJA je bila tudi ponesti v svet resnične vesti o naši borbi in osvetliti dogajanja v domovini. To ni bilo lahko, saj je v tujini stara vlada širila lažne vesti o Jugoslaviji. Kmalu se je pokazal uspeh, ko so nam zahodni zavezniki prišli na pomoč. Vendar se je bilo treba boriti še celo leto in pol, dokler ni 9. maja 1945 okupator dokončno klonil- šele po osvoboditvi smo lahko začeli uveljavljati sklepe AVNOJA, kar je pomenilo nadaljevanje aktivnosti.
Vseh teh dogodkov iz NOB se bomo na praznične dni spominjali, ko bomo poslušali borbene pesmi in številne govore. Vendar naj nam ne bodo pesmi le v spomin, ampak tudi v opomin in opozorilo, da revolucije ni konec, da ni dovolj samo pasivno čuvanje miru in svobode, temveč da se moramo nenehno boriti za utrjevanje miru v svetu in razvijati gospodarski in socialni položaj delavcev domovine. P. B.
OB PRAZNIKU REPUBLIKE VSEM DELAVCEM ISKRENO ČESTITAMO!
družbenopol. organiz., samoupravni organi, vodstvo DO in uredništvo Konoplana

Bazno taborišče z našimi šotori (makarska, kuhinjski šotor in ponjave) Everest 1979
Rezultati dela delavcev in poslovanja TOZD in DSSS v obdobju I.- IX. ’79
Nadaljevanje s l.str.
predvidene z normativi v letnem planu. Preseganje vrednosti zalog v primerjavi z normativi ugotavljamo pri zalogah pomožnega materiala, kjer je ta vrednost za 12 % večja in pri zalogah gotovih izdelkov — tkanine, kjer ie vrednost zalog za 36 % večja. Kljub splošnemu povečanju cen v mesecu maju so bile dejanske cene materiala v obravnavanem obdobju v povprečju še vedno za 2 % nižje od predvidenih v letnem planu. Pri določenih materialih pa so dejanske cene že presegle s planom predvidene, in sicer pri bombažni preji za 2 %, pri sintetični preji za 3 % in pri embalaži za 15 %.
Pri prodajah gotovih izdelkov je bilo v obravnavanem obdobju doseženo 80 % načrtovane vrednosti. Slab rezultat je dosežen pri prodaji tkanin, kjer je doseženo le 72 % načrtovane vrednosti, medtem ko je pri prodaji skupnega proizvoda načrtovana vrednost presežena za 19 %. V zvezi s prodajo pa je potrebno pripomniti, da smo v skladu s sporazumom o določanju najvišjega nivoja cen tekstilnih izdelkov v mesecu maju povečali tudi cene naših izdelkov, in sicer v povprečju za 9 %.
Celotni dohodek ugotovljen po plačani realizaciji je v primerjavi s planom dosežen le 79%, ker je približno 2,1 % fakturirane realizacije ostalo neplačane. Materialni stroški so v obravnavanem obdobju znatno nižji od načrtovanih, saj so doseženi le v višini 71 %, tako da je dohodek v primerjavi z načrtovanim dosežen 93%.
Dohodek je bil razdeljen na del za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb družbe, ki je bil v primerjavi z načrtovanim dosežen v višini 88 % in čisti dohodek, ki je bil dosežen v višini 96 % načrtovane vrednosti. Del čistega dohodka za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev je bil v primerjavi z načrtovanim dosežen 99%, del za zboljšanje in razširitev materialne osnove dela in rezerv pa le 66%.
TOZD Konfekcija:
Proizvodnja merjena v Nh je bila v obravnavanem obdobju v povprečju za 3 % večja. Znatno je bila presežena v konfekciji in oddelku za izdelavo kovinskih konstrukcij, medtem ko pri težki konfekciji in proizvodnih storitvah ni bila dosežena. Tudi proizvodnja obračunana po maloprodajnih cenah je bila v obravnavanem obdobju v primerjavi s planom presežena za 13,6 %.
Vrednost zalog materiala, nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov je na koncu obravnavanega obdobja za 42 % večja od vrednosti predvidene z normativi v letnem planu. Preseganje vrednosti zalog v primerjavi z normativi ugo-
tavljamo pri zalogah materiala, kjer je vrednost za 76 % večja, nedovršeni proizvodnji, kjer je vrednost presežena za 20 %, medtem ko je vrednost zalog gotovih izdelkov v primerjavi z normativom za 9 % manjša.
Dejanske cene reprodukcijskega materiala so bile v obravnavanem obdobju v povprečju za 1 % večje od predvidenih v letnem planu. Odstopanje je predvsem posledica povečanja cen pomožnega materiala za kovinske konstrukcije, ki so bile v povprečju za 2 % večje.
Pri prodaji gotovih izdelkov je bila dosežena vrednost, ki za 15 % presega načrtovano, kar je posledica večje proizvodnje, nizkih zalog gotovih izdelkov, delno pa tudi povečanja cen gotovih izdelkov v mesecu maju.
Celotni prihodek ugotovljen po plačani realizaciji je za 12 % večji od predvidenega s planom, pri čemer je približno 2 % fakturirane realizacije ostalo neplačane. Ker so materialni stroški preseženi le z 3 % in amortizacija obračunana po minimalnih stopnjah le za 2 %, je dohodek v primerjavi s planom presežen za 21 %.
Dohodek je bil razdeljen na del za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb družbe, ki je v primerjavi s planom za 57 % večji in čisti dohodek, ki je presežen za 12 %. Del čistega dohodka za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev je prav tako presežen za 14 %, medtem ko je del za zboljšanje in razširitev materialne osnove dela v primerjavi s planom za 9 % nižji.
TOZD Maloprodaja
Celotni prihodek je v primerjavi s planom presežen za 16 %. Zaradi večjih materialnih stroškov, ki so preseženi za 19 % pa je dohodek le za 7 % večji od predvidenega s planom.
Dohodek je bil razdeljen na del za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb družbe, ki je v primerjavi s planom za 7 % večji in čisti dohodek, ki je v primerjavi s planom prav tako večji za 7 %. Del čistega dohodka za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev je na višini predvidenega s planom, del za zboljšanje in razširitev materialne osnove dela in rezerv pa je presežen za 11 %.
TOZD Restavracija
Celotni prihodek dosežen v obravnavanem obdobju je v primerjavi s planom za 13 % nižji, dohodek
pa za 9 %. Dohodek je bil razdeljen na del za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb družbe, ki je v primerjavi s planom za 12 % nižji in čisti dohodek, ki je za 8 % nižji. Del čistega dohodka za zadovoljevanje osebnih in skupnih
potreb delavcev je v primerjavi s planom za 12 % nižji, medtem ko je del za zboljšanje in razširitev materialne osnove dela in rezerv za 12 % večji.
Delovna skupnost skupnih služb
Stroški poslovanja delovne skupnosti so bili v primerjavi s planom za 2 % manjši, v primerjavi s preteklim obdobjem pa so za 29 % večji.
Jože Klešnik, ing.
CAMPING TURIZEM JUGOSLAVIJE
Posvetovanje v Rovinju 18.
in 19. oktobra letos
V organizaciji revije »Sam svoj mojster« in Turistične zveze Jugoslavije je bilo 18. in 19. oktobra v Rovinju delovno posvetovanje CAMPING TURIZEM JUGOSLAVIJE. Poleg delegatov turističnih zvez in revije so se posvetovanja udeležili tudi predstavniki jugoslovanskih kampov in predstavniki proizvodnih organizacij kamp opreme.
Na posvetovanju smo slišali zanimive številke o razširjenosti kampiranja. V Jugoslaviji je v kampih 250.000 mest, kar je četrtina vseh nočitvenih kapacitet. Struktura gostov v kampih je 66,5 % tujih in 33,5 % domačih turistov: v letu 1978 je število nočitev domačih gostov poraslo glede na leto 1977 za 26,6 %. Iz teh podatkov lahko zaključimo porast zanimanja za ta način preživljanja počitnic domačega turista.
Naš delež h posvetovanju je bila razstava kolekcije šotorov »1980« in predprostorov za prikolice. Ob tej priliki smo naredili tudi posnetke za izdajo ustreznega prospekta.
Vsi udeleženci posvetovanja so sc pohvalno izrazili o naših izdelkih.
C. Černe, dipl. ing.
OBVESTILO
Starši, pripeljite svoje otroke na tedensko rekreacijo, ki bo vsak torek od 15.30 do 16.30 v dvorani Induplati v Jaršah.
Telovadba je brezplačna!
TVD Partizan Jarše
iz dela samoupravnih organov
Delavski sveti so sklenili
Zadnje dni oktobra letos so zasedali delavski sveti TOZD in DSSS ter zbora delovnih ljudi TOZD Maloprodaja in TOZD Restavracija. Glavna točka obravnave so bili devetmesečni rezultati dela delavcev in poslovanja TOZD in DSSS (ki jih objavljamo v posebnem članku). Poleg omenjenih devetmesečnih rezultatov dela, so delavski sveti obravnavali še: nekatere akte samoupravnih interesnih skupnosti, predlog za sestavo komisije za najboljšega ponudnika za razširitev računalniške opreme (TOZD Proizvodnja), pritožbe v zvezi z vračilom stanovanjskih kreditov (TOZD Proizvodnja, DSSS), vlogo POZD Plastenke za odstop del zemljišča naše DO v Radomljah (TOZD Konfekcija), sklenitev aneksa k narejeni pogodbi za poslovne prostore v Mokronogu (TOZD Konfekcija), predlog za odprodajo UTA črpalke in posode za higrofor (TOZD Konfekcija) in imenovanje računovodje DO (DSSS).
Sprejeti so bili naslednji sklepi:
—- Sprejmejo se rezultati poslovanja za obdobje januar—september 1979.
—	Vrednost točke za izplačilo OD v 4. tromesečju ostane nespremenjeno, t. j. v višini 0,06.
—	V javno obravnavo se posredujejo:
Predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi enote za upravljanje z zemljišči v okviru SKIS;
Predlog pristopne izjave k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju Ob Domžale.
Predlog za sprejem aneksa št. 1 k samupravnemu sporazumu o temeljih plana OZS;
Elemente za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih planov telesnokulturne dejavnosti za obdobje 1981—1985.
— Sprejme se predlog o pristopu k spremembi samoupravnega sporazuma o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za leto 1979.
— Imenuje se komisija za izbor najboljšega ponudnika za dvostopenjsko razširitev računalniške opreme (razpis v UL. SFRJ 28/79, 22. 6. 1979) v sestavi:
Branko Novak, dipl. ing. — vodja OEOP,
Franc Puhar, vodja operative EOP,
Janez Zajec, dipl. ing. — Cer.'.er za računalništvo VVŠ Lj.
— Sklepanje o pritožbah v zvezi z vračilom stanovanjskih kreditov se preloži na naslednjo sejo DS.
— Na podlagi javnega razpisa se na dela in naloge računovodja DO s 1. 12. 1979 imenuje lov. Stanislava Zabret, do sedaj zaposlena na delih in nalogah računovodja TOZD Konfekcija.
— Zavrne se vloga POZD Plastenke za odstop zemljišča DO In-duplati pare. št. 1025 k. o. Radomlje.
— Sklene se aneks k narejeni pogodbi za poslovne prostore v Mokronogu št. 50 z najemodajalko Ivančič Ano, kateri določa povišanje cene najemnine omenjenih prostorov.
— Sprejme se predlog za odprodajo UTA črpalke in posode za higrofor Domu počitka v Mengšu.
— Delno se ugodi pritožbi za izplačilo OD v mesecu avgustu delavki ROPIČ LJUDMILI, zaposleni na delih oz. nalogah živilja v OE Mengeš. Obenem se ugotovi, ali je prišlo do podobnih primerov pri drugih delavkah, in kolikor je prišlo, se tudi v teh primerih enako popravi izračun OD.	SI
rezervirano za mlade
Znanje je najboljša obramba
Ali se sploh zavedamo, da živimo v samoupravni in socialistični domovini? Najbrž ne, saj vse premalo »izkoriščamo« prednosti našega sistema, namreč aktivnega vplivanja na dogajanja okoli nas. Na nas mladih je naloga, da pretrgamo spone, ki nas vežejo. Ne smemo misliti, da smo tako ali tako nemočni, da bodo že drugi odločili. Potem, ko je vse storjeno, imamo pa spet kup pripomb. Morda je krivec za tako mišljenje tudi to, da se vedno čutimo premalo poučene, zdi se nam vse nerazumljivo, komplicirano. Prav zato, da bi to spremenili, premaknili naprej, bo Občinska konferenca ZSMS Domžale organizirala tako imenovano mladinsko politično šolo, ki bo »prišla« k nam, v našo sredino. Mladinci, ki se bomo za to šolo odločili, se moramo zmeniti le za najprimernejši čas 1 kraj predavanj.
Pogoj, da šola bo, je najmanj 10 slušateljev. Predavali bodo v glavnem mladinci in drugi usposobljeni
predavatelji, in kar je najpomembnejše za dosego cilja — na ustreznem vsem razumljivem nivoju, z mladinskim nadihom. Vedno se vendar ne moremo skrivati za tem, da nič ne razumemo. Na OK Domžale so nam zvesto obljubili, da tokrat ne bo tako.
Program obsega 20 tem, od tega je 8 tem neobveznih, oziroma na izbiro. Teme so zelo zanimive, ne predolge, dopustna bo možnost debate. Šola naj bi se začela v decembru.
Kratek povzetek programa:
- od SKOJ do ZSMJ — organizacijske oblike ZSMJ — Sestanek
— Splošni ljudski odpor — Družbenopolitični sistem SFRJ — delegatski sistem — Samoupravno odločanje in obveščanje za odločanje — Komunisti in mladina, lik komunista
— Mladinske delovne akcije — Organizirano preživljanje prostega časa — Informiranje — Samoupravno planiranje Neobvezne teme:
— Inovacije
— Naša politična emigracija in politični terorizem v svetu — Družbenoekonomske značilnosti sodobnega sveta — Meščanski parlamentarizem in samoupravni socializem ter centralistični socializem — Kolektivno vodenje — Marksizem
— Religija (kot družbeni pojav) — Neuvrščenost
Na koncu bomo slušatelji opravili preizkus znanja in dobili priznanje.
Poučeni bomo lahko uspešno delovali v mladinski organizaciji, ki je najboljša podlaga za delovanje vsakega mladega človeka v delegatskem sistemu širše družbenopolitične skupnosti. In kar je tudi zelo pomembno, tudi svoje otroke bomo lahko vzgajali v samoupravnem duhu.
Več se bomo pomenili na sestanku. Zdravo.
Bernarda
S TISKOVNE KONFERENCE V INDUPLATI
Naši na Everestu
17. 10. letos so našo delovno organizacijo obiskali člani jugoslovanske alpinistične odprave na Mount Everest in nam posredovali svoje izkušnje z opremo, ki smo jim jo za ta podvig izdelali.
Sestanka so se poleg naših strokovnjakov — ing. Orehka, ing. Puha-nove, ing. Černetove, ing. Matičiča, ing. Rainerja, Staneta Pislaka in Minke Šimenčeve ter članov odprave — Toneta Škarje, vodja odprave, Klemenca, Tomaža Jarnika, Staneta Belaka-Šraufa in drugih, udeležili tudi predstavniki tiska in RTV Ljubljana.
Uvodne besede je spregovoril dipl. ing. Avgust Orehek, šef komercialnega sektorja, ki je »Himalajcem« iskreno čestital za uspeh v alpinistični odpravi in se jim zahvalil za odziv na naše vabilo. Pri tem je tudi sporočil čestitke in zahvalo tov. direktorja, ki se sestanka ni mogel udeležiti.
Tov. Orehek je povedal, da so naši delavci z zanimanjem spremljali ta podvig, zlasti ker so pri njem sodelovali posredno z našimi izdelki (šotori, obleko idr.). Sestanek je torej namenjen pogovoru o tem, kako so se šotori in drugi izdelki obnesli v odpravi.
Odgovoril je tov. Tone Škarja, ki je povedal, da so že od nekdaj zadovoljni z našim sodelovanjem in da je bila letošnja oprema za odpravo izredno dobra in je presegla vsa pričakovanja, saj je kljubovala vsem najhujšim vremenskim prilikam.
Vsi tabori so bili postavljeni na grebenu, razen zadnjega, ki je bil na pobočju, in so bili dosedaj najbolj izpostavljeni vetru. Kljub temu so imeli v tej odpravi najmanj škode
V bazi je bilo 30 šotorov (25 bivalnih, med njimi šotori makar-
ska). Makarska se jim zdi zelo udobna (celo razkošna za tiste prilike), obnesla se je dobro (stene šotorov so pri tleh obložili s kamni in snegom), pripombo so imeli le na nekoliko preživo rdečo barvo. V taboru 2 (6770 m) so postavili 8 visokogorskih šotorov, v taborišču št. 3 (7170 m) so imeli 4 visokogorske šotore, v taboru št. 4 pa
2.	V zadnjem taboru, št. 5 (8100 m) so imeli postavljen le en šotor (posebej izdelan za to odpravo), enega pa v rezervi. Šotore je potrebno ob straneh vkopavati v sneg tako, da primrznejo in onemogočijo vetru vdor pod šotor. Izkušnje so pokazale, da so se najbolje obnesli škatlasti šotori (bolj kot polkrožne oblike), ki so proti vetru in snegu najbolj odporni.
Tov. Škarja je pohvalil tudi ostalo opremo, zlasti vetrne komplete, za katere je rekel, da so bili sploh najboljše in naj lepše od vse opreme.
V nadaljnjem razgovoru so z odgovori na posamezna konkretna vprašanja, kot na primer: kako se je obneslo krzno na kapucah ve-ternih jopičev, če so ob močnem deževju obleke prepuščale vlago, če se je zaradi mraza blago lo-
Inženir Orehek pozdravlja v naši sredi alpiniste s Himalaje
Nahrbtnik na ramah enega od članov ekspedicije na Mount Everest, 8,882 m
Transportna vreča in gamaše za ekspedicijo na Himalajo
milo, kako so se obnesle gamaše in protektorji (posebni škornji), kako je bilo z naramnicami pri nahrbtnikih, kako se je obnesla makarska in podobno, sodelovali tudi drugi člani ekipe. Odgovori so bili v glavnem pozitivni, pripombo so imeli na vrvice za privezovanje šotorov, za katere bi se še morali dogovoriti, kako jih poenostaviti. Privezovanje je namreč hudo nerodna reč v tistih prilikah (veter, razredčen zrak, sneg, rokavice na rokah!) in predstavlja hud napor.
Po ogledu diapozitivov s posnetki z odprave, so pogovor nadaljevali pri kosilu v naši restavraciji.
STANE BELAK-ŠRAUF — O NAČRTIH ZA PRIHODNJO ODPRAVO
Cilj je Lothce
Sestanek lahko ocenimo kot uspešen, saj bomo izkušnje, ki so nam jih na njem posredovali naši alpinisti, s pridom uporabili za izboljšanje specialne alpinistične opreme, kakor tudi opreme za serijsko proizvodnjo.
Urednica
STANE PISLAK —
KONSTRUKTOR
VISOKOGORSKIH ŠOTOROV
Rad imam to delo
Tov. Stane Pislak, tehnolog za razvoj proizvodov je o svojem delu za visokogorsko opremo povedal:
»Zelo rad imam to delo. Res je zahtevnejše kot drugo, je pa tudi zanimivejše. Vsaka nova stvar je zanimiva; če ti pri tem nekaj uspe, je zadoščenje neprecenljivo.
Ne vem natančno, kako dolgo že sodelujem z našimi alpinisti pri konstruiranju novih modelov visokogorskih šotorov in druge alpinistične opreme. Začela sva s tov. Kunaverjem. Alpinisti so prišli k nam s svojimi idejami, spraševali, če bi se dale uresničiti in tako se je naše sodelovanje pričelo. Vsaka naslednja ekspedicija je bila zahtevnejša, z njo pa tudi oprema in priprave. Zadnja je zahtevala največ časa, največ priprav. Tudi po količini in raznovrstnosti modelov je bila najobsežnejša:	pri-
pravili smo 3 vrste visokogorskih šotorov, 2 vrsti makarske, nahrbtnike, gamaše, protektorje (zaščitne škornje), specialne vetrovke in hlače več vrst cerad za prekrivanje tovora, ki so jih obenem uporabljali tudi kot streho za kuhinjo.
Bistvene lastnosti visokogorskega šotora so:
—	da je lahek,
—	zdrži j iv,
—	da je enostaven.
Dogovarjamo se tudi o sodelovanju v pripravah za naslednjo ekspedicijo. Izdelali bomo še finese na dosedanjih modelih, pri čemer bomo upoštevali izkušnje in želje alpinistov. Izdelati šotor tako, da bo imel manj vrvic za privezovanje, pa da bo zdržal proti vetru, bo težko izvedljivo. Vprašljiva je tudi ideja šotora s trdnim dnom. Bomo videli. Vsekakor se bomo potrudili, da naredimo vse, kar je v naših močeh.
Zunaj meja s temi našimi specialnimi modeli niso seznanjeni. Mogoče bi bilo res dobro, kakšen tak naš šotor razstaviti na nekem svetovnem sejmu, vendar je potrebno o tem temeljito razmisliti.«
ISE
Ob obisku naših »Himalajcev« v Induplati, smo tov. Stanetu Belaku-»Šraufu« postavili nekaj vprašanj, na katera je takole odgovoril:
Koliko časa alpinisti sodelujete z našo delovno organizacijo?
Mislim, da od leta 1962 dalje. Prejšna leta smo uporabljali tujo opremo, največkrat francosko (šotore). V hinduški odpravi smo imeli Macklerjeve šotore, ki so bili neprimerno slabši od vaših. Doma smo na tem področju zelo napredovali. Veliko bi se dalo še narediti z materiali, ki sedaj predstavljajo največji problem, saj je nekatere specialne tkanine treba iskati na tujem. Ko bo naša industrija tudi na tem področju napredovala, lahko rečem, da se bomo približali k idealu.
Višinski šotor; Everest 1979
Pri konstruiranju opreme ste vi letos prvič sodelovali s svojimi idejami?
Da, kot idejni konstruktor sem letos prvič sodeloval. S tov. Stanetom Pislakom se da čudovito delati! Je zelo požrtvovalen, težko je v neki delovni organizaciji najti tako požrtvovalnega delavca. Res mu gre vsa pohvala!
Domenjena sva, da mu bom posredoval tudi pismeno poročilo z vsemi podrobnostmi tako, da bo ta šotor, ki sva ga nazadnje konstruirala (ki je bil v zadnjem taboru na M. Everestu) in ki je načeloma ustrezal, dodelala do brezhibnosti.
Kako so reagirali tuji alpinisti in poznavalci na vaš podvig v Himalaji?
Reagirali bodo najbrž šele sedaj, ko se bo o tem bolj pisalo v revi-
jah. Za opremo, ki jo uporablja alpinistična ekipa, je tak podvig prav gotovo garancija za dobro kvaliteto, obenem pa tudi dobra reklama.
Kdaj in kam načrtujete naslednjo odpravo?
Prvo naslednjo odpravo načrtujemo za leto 1982. Odprava bo spet v Himalajo in sicer v steno južno od Mount Everesta. Vrh se imenuje LOTHCE (»Južni vrh«) in je pravzaprav njegov sosed. Visok je 8501 m. Ima zelo strmo, še nepre-plezano steno, ki je najtežja točka planincev. Že prihodnje leto mislimo v izvidnico, če bodo pogoji ustrezali, pa bomo Lothce že tedaj naskočili.
Boste tudi za to odpravo uporabljali našo opremo?
Seveda. S tov. Pislakom bova dodelala dosedanje modele šotorov. Kot sem že omenil, bova zlasti izpopolnila letošnji šotor, mogoče bomo celo uspeli narediti kaj novega. Alpinisti smo razmišljali o modelu šotora, ki bi imel fiksen plato, vendar so to za enkrat le želje. Vsekakor bo potrebno sodelovati.
Tov. Belaku se za odgovore zahvaljujemo, celotni ekipi pa želimo v prihodnje še veliko uspehov.
Urednica
POZDRAV IZ JLA
Tov. Franc Avbelj, ki služi vojaški rok v Titogradu, nam je pisal in prosil, naj objavimo v Konoplanu njegove pozdrave sodelavcem Induplati Jarše. Posebej še pozdravlja svojega sodelavca Antona Prosenca in mojstra Vinka Makovca ter ostale delavce prejemarne.
Delavcem Induplati želi dober finančni uspeh in pa posodobitev prejemarne.
Vabi vas k pisanju!
Naslov: V. P. 8897, TITOGRAD 81002, Črna gora
novice iz obratov
PREDILNICA
BOLNIŠKI IZOSTANKI DOSEGLI 12 %
Za novembrsko proizvodnjo je značilno zelo veliko izostankov, ki že močno ovirajo normalno delo. Bolniški izostanki so dosegli tako številko, da se bo treba zamisliti, če smo res toliko bolni? Treba je omeniti še posamezne primere neodgovornih članov kolektiva, ki brez javljanja predpostavljenim izostanejo od dela. Potem se pa zatekajo ali po bolniško ali redni dopust, če ga še imajo.
Zastoji na strojih so bili zaradi večjih okvar strojev. Na gotovi del stroja je treba čakati, da ga izgotovijo v mehanični delavnici, saj vseh rezervnih delov ni mogoče imeti na zalogi.
Začeli smo tudi s selitvijo sukal-nice. Najprej smo preselili sukalni Savio. Ce se pri selitvi ne bodo pojavile večje izrabe strojnih delov oziroma okvar, bo ekipa, ki je prevzela selitev do novega leta preselila vse stroje.
Obratovodja,
T. Ručigaj
Prvi sukalni stroj v poslopju predilnice
TKALNICA
JESENSKE NOVICE
V mesecu oktobru se je proizvodnja tkanin odvijala bolj umirjeno kot v septembru. Kolekcije so bile večinoma zaključene. Zelo pa je proizvodnjo motilo pomanjkanje bombažnih prej Nm 50/2 in vseh vrst poliesterskih. Posledica tega so manjši izpadi proizvodnje in kot slednje ukinitev tretje izmene v ATR tkalnici.
Na brezčolnične statve smo, zaradi trenutnega pomanjkanja fila-mentne preje, vložili bombažno prejo za izdelavo bombažnih tka-
nin za šotore. Splošna ugotovitev je, da se dajo pri večjem številu obratov tkati tudi take tkanine le pod enim pogojem: da je kvaliteta prej na naj višji ravni.
Zaradi ukinitve tretje izmene in izpadov proizvodnje zaradi pomanjkanja prej, se bomo morali še posebno potruditi, če bomo hoteli doseči letni plan.
Kronično pomanjkanje delovne sile se je v tem mesecu številčno omililo. Vedeti pa moramo, da novinka ni že jutri dobra tkalka, temveč šele čez mesec, dva ali več; da novinec, ki prične z deli pomočnika, postane pomočnik mojstra šele čez več mesecev.
Zato se ne smemo zadovoljiti s trenutno situacijo, temveč moramo proizvodni kader tudi v prihodnje načrtovati, saj vemo, da v prihodnjem obdobju — 1981 in 1982, večje število delavk odhaja v pokoj.
Obratovodja, Janez Kotnik
OPLEMENITILNICA
»PLAVI«
IN »BOLNIŠKE«
Čeprav nerada, moram na prvem mestu spet omeniti, da pregledo-valne mize (razen ene), še vedno ne služijo svojemu namenu. Kljub vsakodnevnem »preganjanju« se vse skupaj le počasi premika naprej. Pri treh mizah je potrebno prestaviti števce metraže, ker jih je proizvajalec namestil ob strani miz, kar ni dobro. Praksa je namreč pokazala, da na tem mestu števci vlečejo blago postrani, zato jih morajo prestaviti v sredino.
Razen tega ena miza nima mat stekla, ker se je, žal, rabilo. Pri steklarju v Mengšu pa je vedno velika gneča, še zlasti pred zimo, tako da stekla še nimamo. Nameščeni tudi še niso vodilni valji pod lesenimi podstavki. Torej urediti je potrebno le še nekaj malenkosti in mize, upam, bodo končno novembra nared.
V mesecu oktobru se je v našem obratu zelo povečalo število bolniških izostankov (poprečno 9 izstankov na dan — 10 %), istočasno pa tudi število neopravičenih. Čudno je tudi to, da vsi ti »plavarji«, ko po enem ali več iz-ostalih dneh, ponovno pridejo na delo, nimajo toliko odgovornosti, da bi svoj izostanek mojstru opravičili, ali pojasnili, zakaj jih ni bilo na delo. Skrivnostno molčijo.
Zelo težko je organizirati proizvodnjo, če delavci (poleg neštetih »bolniških«) tudi nepričakovano izostajajo z dela, »rezerv«, s katerimi bi manjkajoče delavce nadomestili pa nimamo. Pri vsem tem seveda trpi tudi kvaliteta opravljenega dela, saj neštetokrat dela za strojem človek, ki je na začasno prestavljenem delovnem mestu novinec. Ne le, da nimamo rezervnih delavcev, obstajajo določena delovna mesta, kjer nimamo niti enega zaposlenega na izmeni kot npr. transportni delavec. Ker tovornjaki večinoma pripeljejo nepričakovano in morajo biti takoj razloženi in naloženi, to delo opravljajo mojstri in delavci, ki sicer delajo za stroji. Zaradi tega smo morali že večkrat stroje ustaviti. Je to gospodarno? Nikakor ne, toda kako dolgo bo pomanjkanje delovne sile v proizvodnji še trajalo, nam nihče ne zna odgovoriti.
Obratovodja,
K. Kham
Zavese Induplati so, zavoljo pomanjkanja ustreznih strojev v Induplati, dodelali v Mariboru
LAHKA KONFEKCIJA
Novi koridor
SODELOVANJE SE NADALJUJE
Sodelovanje, pričeto lansko leto med tovarno Induplati in nemško firmo Gotschalk, se po nekajmesečnem premoru spet nadaljuje.
Zadnje dni oktobra smo, po obisku predstavnikov omenjene firme, dobili večjo količino blaga, iz katerega bomo izdelali okrog 1000 kosov šotorov tipa club luxus. Gre za manjši strmostrešni šotor. Razen omenjenega šotora, so načrtovani še šotori club super 1500 in club super 1800 (vsakega po 2000 kosov) ter šotor palma (1200 kosov). Slednji je večji družinski šotor z dvema spalnicama.
Zanimiva novost pri omenjenih šotorih je, da bomo razen vloženega dela, prispevali tudi del osnovnega materiala, tj. našo tkanino (art. 2140 — 170 in 3343 — 200 Pp) •n nekaj razpoložljivega pomožnega materiala kot rinke, trakovi, markize t in podobno. S tako povečano soudeležbo, bomo povečali prepotreben dotok deviz za uvoz nujnih surovin pri naši vsakdanji proizvodnji.
Šotore bo izdeloval naš oddelek v Mokronogu, ki ima s tovrstno proizvodnjo že precej izkušenj. Pomembno je, da ta proizvodnja čim-prej steče, ker so izdelovalni roki kratki. Razen tega nam je začelo Primanjkovati osnovnega materiala za izdelke posebnega namena, ki jih je med drugim tudi izdeloval Mokronog, tako da je uvedba tega nemškega izdelka prišla v proizvodnjo v pravem času.
Obratovodja, G. Gardaševič
TEŽKA KONFEKCIJA
USPEH
ZA NOVO EKIPO
V preteklem mesecu smo zaključili popravilo — zamenjavo platnenega dela koridorja z merami: 15x60 m za DO Jugotehniko iz Ljubljane. Popravilo je omembe vredno zaradi naslednjih dejstev:
— Po naročilu kupca smo prvič opravili zamenjavo le »svetlega dela« platnene strehe, brez stranskih sten.
— Menjavo strehe smo opravili brez standardne montažne ekipe, ki je bila v tem času na drugi montaži (zračne hale). Nova ekipa je bila formirana iz delavcev obrata težke konfekcije.
— S pravilnim pristopom k zadani nalogi smo uspeli zmanjšati že tako previsoke stroške zamenjave platnenega dela koridorja.
Obratovodja,
T. Videnšek
Veliko govorimo in pišemo o nezadostnem, da ne rečem slabem informiranju delovnih ljudi in občanov. V tem tudi naša DO ni kakšna blesteča izjema. Iz tega razloga sem se tudi namenil, da vam napišem nekaj o našem novem koridorju. Marsikdo najbrž še ni ničesar slišal, da bomo izdelali prototip tega koridorja. Razlog je prej-kone v tem, da ima s tem proiek-toin opraviti le relativno malo ljudi, prototip pa bodo izdelali v obratu kovinskih konstrukcij in težke konfekcije v Radomljah, ki je ne samo organizacijsko, temveč tudi prostorsko ločen od matične tovarne.
že pred približno 10 leti so se pojavile močne potrebe našega tržišča po šotoru večjih dimenzij, ki bi bil uporaben za industrijske namene. Po težkih »porodnih krčih«, saj je bilo treba začeti iz nič, je prišel na svetlo prvi koridor, ki se do danes ni bistveno spremenil. Še vedno je obdržal širino 15 m in dolžino mnogokratnika treh metrov. Tudi proizvodni proces izdelave in montaže koridorja se je v teh letih lepo utekel in poteka že precej nemoteno. Z razvojem tehnologije skladiščenja pa so se pojavile zahteve po novem koridorju, saj ima stari koridor samo 4 m uporabne višine. K izdelavi novega koridorja je sedaj pristopil konstrukcijski oddelek našega razvojnega oddelka, ki je izdelal njegov projekt in maketo. Sodelovali smo tudi z Biro 71, ki je za nas opravil statični izračun na računalniku FAGG. Novi koridor se bo razlikoval od starega po tem, da bo imel namesto klasične novo ločno obliko, kar daje veliko prednosti:
—	širina 20 m; v bodoče pa tudi 25 in 30 m,
—	celotni prostor bo možno izkoristiti,
—	odpade sidranje, kar pomeni, da okoli koridorja ne bo štirime-trskega mrtvega pasu,
—	lažja montaža, ki jo bo možno izvesti na več načinov,
—	lažji transport, saj sklopi niso daljši od 4 m,
—	sodobna oblika.
Pri konstrukciji ogrodja smo glede na izračun in tehnološke pogoje, kapacitete ter dosegljive materiale, skušali doseči optimalen učinek. Veliko delov smo uporabili tudi od starega koridorja, ki ga bomo v prihodnosti še naprej izdelovali. Konstrukcija novega koridorja je takšna, da bo koridor uporaben v vseh klimatskih razmerah. Kot sem že omenil v uvodu, je bila obratu kovinskih konstrukcij in težke konfekcije v Radomljah že dana naloga za izdelavo prototipa. Vsi, ki smo imeli z njim opraviti, zdaj pa najbrž tudi tisti, ki doslej niste vedeli zanj,
nestrpno pričakujemo, da bo zagledal luč sveta in pokazal na morebitne hibe in pomanjkljivosti. Kot zanimivost naj omenim tudi to, da se že javljajo interesenti za novi koridor, kar je dokaz več o potrebnosti tega članka, saj bi bila sramota, če bi drugi hitreje izvedeli zanj, kot mi sami.
M — V
Vzgled naj bo
MARIJA PETERKA
Marija je Pečanka. Dela v našem oddelku konfekcije v Pečah že od njegove ustanovitve. Z delom, pravi, je zadovoljna. Blizu ima do obrata, tako da je tudi popoldne kmalu doma in se lahko posveti družini. Normo z lahkoto dosega in celo presega. Povedala je naslednje:
V začetku smo konfekcionirale prte. Sedanje delo je zahtevnejše. Mi je pa to, kar sedaj delamo, veliko bolj všeč; ne vem zakaj. Novi artikli zahtevajo za izdelavo nekoliko več časa, ker še nismo dobro utečene (vsebujejo nove prijeme, ki jih nismo navajene). Zato tudi težje dosegamo normo. No, jaz jo tudi tu dosegam. Mislim, da čez čas tudi pri teh artiklih ne bo problemov. Saj tudi pri krilih v začetku ni šlo brez težav.
Najvažneje je to, da imamo dela dovolj, da nismo vsak dan sproti v skrbeh, kako bo, ko bomo prišle na delo.
Tudi odnosi med delavkami so se popravili. Močno se pozna, da delamo v eni izmeni in da nas je manj, tako da tu sedaj ni problemov. Rada pridem na delo, teden tako hitro mine, sploh pa, kadar imamo prosto soboto.
Tudi z osebnim dohodkom sem zadovoljna (mesečno zaslužim približno od 4500 do 5500 din). Seveda se pri OD pozna odstotek realizacije, ki je različen od meseca do meseca, krepko pa se tudi pozna vsak odstotek preseganja norme.
Po službi me čaka delo doma in na vrtu. Imamo novo hišo. Delala sva jo sama (z možem). Ne vem, če bi še kdaj gradila, pri tem je ogromno garanja.
Tu pri nas je problem varstvo otrok. Jaz imam sedaj to urejeno. Hčerko imam že tako veliko (11 let), da tudi malega popazi. Doma je tudi mož (invalidsko upokojen), ki tudi kaj skuha tako, da kar gre. V prostem času hodimo pomagat kolegu na kmetijo, kadar so kakšna večja kmečka dela.
Urednica
nas razgovor
vprašanj o naši prodaji
Odgovarja: dipl. ing. AVGUST OREHEK, šef komercialnega sektorja.
Zadnja, še posebno živahna dogajanja v naši komerciali, so me spodbudila, da zastavim nekaj vprašanj dipl. ing. AVGUSTU OREHKU, šefu komercialnega sektorja.
Na zastavljena vprašanja je odgovoril takole:
1.	Zadnje dni septembra ste imeli sestanek z našimi komercialnimi zastopniki. Ahmed Zaimovič, komercialni zastopnik za območje BiH, Črne gore in Makedonije, ga je v prejšnji številki Konoplana omenil, nakazal pa je tudi nekaj problemov, o katerih naj bi se na omenjenem sestanku pogovorili. O čem ste razpravljali in kaj ste sklenili?
1.	Sestanek s potniki imamo pred začetkom vsakega četrtletja. Tedaj pregledamo delo v preteklem obdobju, zahteve trga in njihova prizadevanja, naloge za naslednji kvartal, kontingent, ki ga bodo morali plasirati, pravočasnost naročil, odprem in še mnogo drugih operativnih problemov, ki se pojavijo na relaciji komerciala — potnik — kupec in potrošnik. Konkretno je tovariš Ahmed Zaimovič predstavnik za BiH, Črno goro in Makedonijo želel v svojem članku, da bi se udeleževali tudi sejmov v Sarajevu, Skopju itd. Spričo planiranih sejmov in sredstev njihovi želji ne moremo ustreči. Razstavljamo v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Zagrebu in Beogradu. Sklenili smo, da je potrebno pravočasno prodati naše zavese v širini 260 cm, ki jih izdelujemo na širokih statvah. Sklenili smo tudi, da nam morajo kupci, s katerimi imamo podpisane samoupravne sporazume, le-te pravočasno vrniti, da bomo sodelovanje poglobili. Zahtevajo se novi ekonomski odnosi, ki bi nam zagotovili, da bi lahko tudi materialno izvedli naše tržne naloge.
2.	Pred nedavnim so nas obiskali člani jugoslovanske himalajske odprave, ki so nam posredovali izkušnje glede naših izdelkov v tej odpravi. Kakšni so izgledi za nadaljnje sodelovanje na tem področju in koliko je možnosti vsaj nekatere teh specialnih izdelkov posredovati na širše tržišče (naše in tuje)?
2.	Izdelovalci športne opreme po vsem svetu iz določenih razlogov zelo radi izdelujejo športno opremo za vrhunske športnike. Tako smo tudi mi izdelali šotore za našo, že 6. himalajsko odpravo, ker nam .njihove izkušnje vsekakor koristijo. Zlasti pa je zelo ugledno, da
naši in inozemski kupci vidijo te dosežke in nam pri tem priznajo visoko kvaliteto izdelave. Najpomembnejše pri tem obisku pa je, da so zmagovalci Everesta obiskali delovno organizacijo, ki je zanje izdelala šotore, in da smo jim poleg prijateljskega razgovora tudi čestitali k velikemu uspehu.
3.	Pripravljamo se na obravnavo devetmesečnega obračuna poslovanja. Bi o tem lahko kaj povedali s komercialnega vidika? Smo lahko zadovoljni z našo prodajo v tem obdobju?
3.	Ne povsem. V devetih mesecih bi morali prodati več, toda morali bi tudi izdelati zlasti tiste izdelke, ki so naročeni. Očitno bomo o razlogih za nerealizacijo plana razpravljali. Zadovoljni smo pa z odprtimi naročili in upamo, da jih bomo realizirali.
4.	Vemo, da je izvoz eden važnejših činiteljev naše uspešnosti. Kako je z našim izvozom in kateri naši izdelki imajo največ možnosti za uspeh na tujem tržišču?
4.	Do sedaj smo izvažali mnogo markiznega platna, nato nosilno tkanino, sedaj pa prihajajo vedno bolj do izraza konfekcionirani izdelki. Tu se odpirajo velike možnosti in upamo, da jih bomo realizirali. Za uspešnost je poleg prodaje pomemben rok izdelave oz. iz-dobave in kvaliteta izvoženega izdelka.
5.	Koliko pomembnejših kupcev imamo v tujini? Kakšno ceno iztržimo za izvoženo blago?
’* Koliko prodamo na domačem trgu?
5.	V tujini imamo 15 pomembnejših kupcev. Cena, ki jo iztržimo na zunanjem trgu je nekoliko pod planirano, vendar najvišja, ki jo je bilo možno doseči. Od izdelka do izdelka se giblje cena različno glede na kupca in področje, na katerega izvažamo. Vendarle imamo v perspektivi dovolj možnosti, da naš izvoz držimo na nivoju, ki je potreben za našo delovno organizacijo. Na domačem in zunanjem trgu smo prodali v devetih mesecih za 389.045.000,00 din po maloprodajnih cenah.
6.	Vedno aktualno vprašanje je naša kvaliteta izdelkov. Koliko popustov dajemo našim kupcem na leto za manjvredno kvaliteto? Koliko je bilo popustov na kvaliteto v letošnjih devetih mesecih? Dajemo popust tudi za pošiljke, ki jih izvažamo?
6.	Kvaliteta je resnično vedno aktualno vprašanje, zlasti v času, ko se na našem področju pojavlja vedno več konkurence. Še vedno ima naša kreacija in izdelava najuglednejše mesto, kar potrjujejo tudi naše cene. Vendarle je v zadnjem času kvaliteta izdelave močno popustila. Od planiranih 2,5 % popustov smo dosegli kar 4,3 % slabe kvalitete. Običajno za pošiljke pri izvozu popustov ne dajemo.
7.	Je naša raziskava tržišča, zlasti konvertibilnega in dežel v razvoju, zadovoljiva?
7.	Vprašanje je zelo kompleksno. Trg, zlasti inozemski, je zelo gibljiva kategorija in kljub našemu prizadevanju ni nikoli dovolj razi-iskan. Na to vplivajo administrativna merila, kakor tudi ostala gospodarska gibanja; v zadnjem času zlasti energija, saj se je sodček nafte, ki je stal v 1. 1973 2,70 US $ je sedaj že 23 US $. Konec leta naj bi bil kar 28 US $. Tudi v dežele v razvoju kar precej izvažamo — tržna raziskava na tako velikem področju pa ni v obsegu naše delovne organizacije, za to obstajajo večje institucije.
8.	Ste zadovoljni s kadrovsko zasedbo v sektorju?
8.	S kadrovsko zasedbo v sektorju nisem popolnoma zadovoljen, saj bi spričo obilice intenzivnega operativnega dela potrebovali še koga. Zadovoljen pa sem s sodelavci, ker vidim, koliko naprezanja in prizadevanja ter osebnega angažiranja je potrebno za vsak izdelek, za vsakega kupca in za končni celotni uspeh izvrševanja nalog in opravil delavcev delovne organizacije.
9.	Kakšni so izgledi za prihodnje obdobje? Bomo plan prodaje dosegli, presegli?
9.	Plan prodaje je odvisen od realizacije proizvodnje in ustreznega asortimana, ki ga v zadnjem kvartalu že prodajamo. V kolikor bo to izpolnjeno, bomo dosegli tudi letni plan.
Urednica
Dobrovoljne Pečanke
Z novejšimi artikli še nekaj težav
V ponedeljek, 22. 10. letos smo obiskali našo organizacijsko enoto lahke konfekcije v Pečah. Dr. medicine dela Marija šiška je opravila svoj redni tedenski obisk, medtem pa sem se z delavkami pogovarjala o njihovem delu. Preddelavka Marija Dolinar je povedala, da imajo dela dovolj. Delavke so bile sproščene in so rade sodelovale v pogovoru.
Tov. Dolinarjeva je še povedala, da jih je v enoti štiriindvajset. Tedaj sta bili dve odsotni. Delajo le v dopoldanski izmeni, kar je vsem všeč. Delavke so večinoma iz bližnje okolice, tako da prihajajo na delo peš. Le ena je iz bližine Moravč in se pripelje z mopedom. Tudi glede delovnih pogojev nimajo pripomb, saj so proizvodni prostori dovolj veliki in svetli, šivalni stroji jim sicer včasih nagajajo (nekateri trgajo nitko), vendar bodo to popravili. V glavnem so sedaj zadovoljne in pravijo: »Da bi vsaj še tako bilo!«
Milka Skokova je pripomnila: »Če prideš v službo, se vsaj malo razvedriš! Pa ušesa se ti ohladijo... doma je kar naprej: mami, mami, mami!«
Nekoliko jih pestijo norme pri novejših artiklih.
Tov. Dolinarjeva je povedala, da so približno pred dvema mesecema začele izdelovati zahtevnejše artikle posebnega namena. Seveda imajo izdelovalne faze nove prijeme, kar jim dela še težave. Delavke se trudijo, tako da misli, da bodo v kratkem delale tudi te artikle brez težav. S pričetkom proizvodnje teh zahtevnejših artiklov so dobile dvo-igelne šivalne stroje.
Med bentenjem je Milka Skokova zaklicala: »Stroj mora delati kot ura — ta me pa že celo dopoldne zafrkava!« Potem je od tu in tam med smehom še katera zabentila, medtem ko drdranje ves čas ni potihnilo.
Zaradi kvalitete svojih izdelkov se vsak dan sproti bojijo, da bodo
kregane, pravijo. Pri težjih artiklih se je že zgodilo, da so dobile nazaj v popravilo, pri krilih, ki so jih navajene, pa ne.
»Saj ne delamo napak namenoma,« pravijo, »ampak zaradi hitenja. Včasih napako opaziš, vendar jo moraš takoj popraviti, drugače kasneje pozabiš nanjo!«
Predsednica osnovne organizacije sindikata je povedala, da nimajo kakšnih posebnih pripomb. Da je sicer bila sindikalna organizacija včasih bolj aktivna in da se sedaj močno pozna zmanjšanje števila delavk, zlasti še odhod nekaterih, ki so bile sindikalne poverjenice ali pa delegatke v samoupravnih organih. Ta povezava je sedaj slaba. Obvestila pridejo precej pozno. Nasplošno je težko komunicirati, saj tudi telefona nimajo in so vezani predvsem na obveščanje preko delavcev, ki po službeni dolžnosti prihajajo v organizacijsko enoto. Konoplan in občasne biltene dobivajo redno. Konoplan rade preberejo, saj od tam, pravijo, zvejo kaj je v tovarni novega.
Malico jim pripeljejo enkrat tedensko (največkrat v ponedeljek). »Bolje je bilo, ko so nam pripeljali iz naše menze v Jaršah toplo malico, vendar razumemo, da so s prevozom preveliki stroški.«
Stroji, ki so za trenutek potihnili, so spet zadrdrali, ko sem odhajala.
Urednica

Zopet dovolj dela za konfekcijo v Pečah
Zlaganje gotovih izdelkov, Peče 1979
Motiv iz šivalnice v Pečah
S seje delavskega sveta TOZD Proizvodnja, Jarše, 29. oktobra
SREČANJE JUBILANTOV
Trideset
in več let zvestobe
Kot vsako leto je bilo tudi letos (26.10.79) srečanje naših jubilantov v restavraciji INDUPLATI Jarše.
Letos se je zbralo okoli 60 jubilantov, ki so v našem kolektivu delali deset, dvajset ali trideset let.
Najprej je povedal nekaj besed tov Ručigaj, nato pa je jubilante pozdravil tov. direktor dipl. ing. Bergant in se jim zahvalil za zvestobo kolektivu in izrazil željo, da bi ostali zvesti še naprej. Sledila je podelitev priznanj in darilnih bonov.
Po uvodnem delu je sledila slavnostna večerja. Ob omizju se je kmalu razvil prijeten klepet (»Micka se še spominjaš...«), ne dolgo zatem pa se je tam v kotu že oglasila pesem »deklet«. Namenoma pravim »dekleta«, kajti naše jubilantke so bile resnično videti mlade, le kdo bi jim bil prisodil, da so že toliko let v podjetju. Močno so prevladovale ženske! Kaj to morda pomeni, da smo ženske zvestejša bitja od moških?
Ko je tako prijetno vzdušje naraščalo, sem nekaj naših jubilantov povprašala to in ono.
Tov. DANA PAVLIN uvozni referent, v kolektivu 30 let, mi je povedala naslednje:
»30 let, več kot pol življenja! Hitro so minula, skoraj prehitro. Takrat so bila prva povojna leta, leta obnove, industrija se je pričela obnavljati.
V	Induplati sem prišla z dekretom Generalne direkcije za tekstilno industrijo Slovenije iz Ljubljane, ki je spadala pod ministrstvo (takrat so bila ministrstva za razne panoge).
V	času mojega službovanja pri Induplati sem bila 15 let v komerciali, 3 leta pri izvozu in sedaj 12 let v nabavi, kot uvozni referent. Dela sem imela vedno veliko, včasih tudi preveč. Vendar sem ga imela rada, prav zaradi pestrosti, ki je povezan z delom v komercialnem oddelku, kakor tudi sedaj pri uvozu. Veliko je korespondira-nja (samo letos imam oštevilčenih 1.300 dopisov), kontaktiranja z zunanjim svetom, reševati moraš razne probleme (posebno s carino), ki so z delom povezani. Poznati moraš barve, kemikalije, prejo, rezervne dele in še marsikaj drugega.
Iz Domžal sem se prva leta vozila s kolesom, potem z vlakom, nato z avtobusom, no danes pa z osebnim avtomobilom.
Tako je šel razvoj naprej, kakor povsod. Spominjam se, kako smo proizvajali in prodajali le nekaj artiklov, da o konfekciji sploh ne govorim. In danes? Koliko jih je!!!
Družabno življenje pa je bilo takrat bolj na višini kot je danes (ni bilo TV), vedno smo se pripravljali za kakšne igre. Na primer ples smo
imeli najbolj »gala« v vsej domžalski okolici. Tudi športno življenje je bilo precej razgibano; spominjam se, da sem tudi sama zastopala Induplati za pokal Domžal in tekstilne industrije v namiznem tenisu.
Kaj naj povem za konec? Vesela sem, da še danes po 35 letih skupne delovne dobe in 30 let v Induplati, pri delu ne čutim nobenih težav in da lahko še vedno intenzivno delam 8 ur. In sedaj še pesmica, ki si jo lahko zapojejo vsi jubilanti, posebno 30-letniki. Utrnila se mi je zadnjič, ko sem poslušala Ota Pestnerja in njegovo (»Že dneve in tedne in leta stojim na postaji ...«).
že dneve in tedne in leta, delamo
v Jaršah,
pri strojih, v pisarnah in drugih
obratih,
oko je uprto nazaj v pretekle čase, in že se zavemo, da delamo že trideset let.
To je bilo takrat, ko smo bili še
mladi,
ko tovarna Induplati rasla je z
nami,
takrat smo se z raznimi problemi
srečevali,
sedaj le spomin na tiste čase živi.
Tov. ANTON PLAZNIK voznik viličarja, v kolektivu 10 let mi je dejal: »V kolektivu sem 10 let in sicer sem zaposlen na delovnem mestu voznik viličarja. Pred tem sem delal pri Agrokombinatu. S svojim delom sem zadovoljen, želel bi si le, da bi se polagalo več pozornosti na nas viličarje, saj moramo delati v vseh vremenskih prilikah, to se pravi poleti, pozimi, v dežju ali mrazu. Sedaj smo dobili nov baterijski viličar. Želel bi, da bi se čimprej nabavila streha zanj in pa novi polnilec. S sodelavci v garažah se dobro razumemo, tako da do nekih konfliktov med nami še ni prišlo. Želje? Želim, da bi bil zdrav, da bi lahko dočakal še 20 let v kolektivu in da bi lahko še vnaprej delal tako, kot sem do sedaj.«
Vrisk! Pogledam okoli, vidim, da so se ženske že krepko zavrtele ob »Slakovini«. Komaj sem utegnila potegniti iz gruče plesa željnih ju-bilantk tov. Jožeta Kranjca, ki je v kolektivu že 30 let.
Tov. JOŽE KRANJC, vratar je z menoj takole pokramljal:
Danes praznujem 30 let v kolektivu, od tega sem samo 10 let za-
poslen na delovnem mestu vratarja, vse ostalo pa sem delal v stari barvarni, današnji oplemenitilnici in sicer na delovnem mestu bar-var. Takrat, tako presneto dolgo je že tega, smo pretežno barvali ja-drovino z žveplenimi barvami. Bilo je neznosno vroče, barvarna nizka, slaba klima naprava. Včasih je bila od izparevanja taka megla, da nisi mogel videti niti sodelavca. Sedaj je vse drugače, vse je modernizirano, včasih pa je bilo resnično težko.
Na sedanjem delovnem mestu sem zadovoljen, z vratarji se dobro razumemo, tudi z osebnim dohodkom sem zadovoljen. Želel bi le, da bi nas vratarje večkrat sklicali in povprašali, kako in kaj. Veliko je na primer delavcev, ki imajo slab odnos do vratarjev, češ da si sami izmišljamo določen režim. Pa ni tako, samo da tega mnogi ne razumejo. Mi samo opravljamo svojo nalogo! V teh letih, odkar sem vratar, se mi je primerilo že marsikaj, posebno v nočni izmeni. Nekoč se je krepko po polnoči oglasil močno »nadelan« možakar, pomolil glavo čez vratarsko režo in zahteval dva deci vina. Komaj sem nasekanemu tovarišu dopovedal, da to ni buffet, marveč vratarnica in da naj se odpravi domov. Drugo jutro pa sem ga našel v bližini, kako je spal spanje pravičnega pod smreko.
Še marsikaj bi lahko povedal o svoji dolgoletni vratarščini. Zahvaljujem se za pozornost ob jubileju podjetju, mlajšim delavcem pa pravim, naj še naprej tako nadaljujejo z delom in včasih je treba malce potrpeti.
Takole so povedali naši jubilanti o svojem dolgoletnem delu. Pogled na uro, škoda, treba je domov. Bila je že nekaj čez enajst, ko so se jeli odpravljati še tisti najbolj trdovratni. Mi vsi skupaj pa vsem jubilantom želimo še veliko let v naši sredi.	Majda šoštarič
ZAHVALA
Ob boleči izgubi najinega dragega očeta
Pavia Vernjaka
se iskreno zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem iz pripravljalnice ter sodelavkam in sodelavcem iz oplemenitil-nice, ki so darovali rože na grob najinemu očetu in nama z denarjem pomagali v tej žalostni stiski. Vsem omenjenim, hvala!
Hčerki Marija in Zofka
Akcije naših gasilcev
Štirideset let IGD Induplati
Kronike in tovariš Drago MR-DžENOVIČ beležijo podatek na čas, ko je bila v Induplati ustanovljena prostovoljna gasilska desetina. Razno-razni zapiski potrjujejo, da so bili ustanovitvi naklonjeni tudi nekdanji lastniki Induplati in prostovoljcem kupili motorno brizgalno, s katero so nekajkrat aktivno nastopili pri gašenju požarov. Tistim, ki bodo v prejšnji vrstici našli navzkrižje glede letnic zaupajmo, da so se prvi gasilci zbrali okrog sedaj že pokojnega Franca Pirca, leta 1936. Motorno brizgalno pa so kupili leta 1938. Točnost tega podatka je neizpodbitna. Pred štiridesetimi leti pa so naši prostovoljci prijavili svojo desetino, zato ji gre letos 40-letnica.
Od prvih dni do danes je poteklo že veliko časa in veliko gasilcev je sodelovalo v teh letih. Prvi po vojni leta 1946 so bili: Albin Hribar, Jože Kobilica, Franc Levec, Drago Šimic, Pavle Vidergar, Jože Raspet, Matevž Burja, Miha Matičič in Slavko Osolin. Ugibal bi, če bi moral še podaljšati spisek, zato sem morda naredil komu krivico, za katero se že v naprej opravičujem.
Prvi tajnik je bil tovariš Franc Panjan in od leta 1957 naprej je gasilce vodil tovariš Ivan Majhen. Gasilci so bili najmočnejši v petdesetih letih in na gasilski olim-piadi so leta 1963 v Milhausu v Franciji osvojili srebrno kolajno. Na olimpiadi v Karlovcu so bili deseti.
Pred več kot dvema desetletjema je bilo v vrstah prostovoljcev tudi /7 žensk, ki so sestavljale strumno m nadvse disciplinirano četo. Ponašali smo se tudi z mladimi gasilci, ki pa so danes že vsi odrasli. S tem trdim, da je to že daleč za nami.
O tej dolgi poti so naši gasilci Pripravili na strelišču poleg restavracije Induplati zelo uspelo razstavo, ki si jo je ogledalo nekaj stotin obiskovalcev. Poleg številnih slik so razstavili tudi svoje trofeje m diplome. Kar lepa zbirka, na katero smo lahko vsi ponosni. Ne-gasilci lahko ob jubileju gasilcem za dosežene uspehe in za prostovoljno pripadnost tej neizmerno veliki družini iskreno čestitamo.
Do konca tega leta se bodo gasilci sešli še enkrat na slavnostnem delu tega praznovanja. V soboto, 27. oktobra letos pa so organizirali vajo, ki je odlično uspela.^
Ta dan, bilo je čemerno in hladno vreme, nas je iz enolične sivine tega jesenskega dne zdramila sirena, ki je klicala »na pomoč, gori!« Hitro so prišle edinice iz Slovenijalesa, iz Leka, iz Papirnice na Količevem, prostovoljci iz Jarš ter Helios iz Domžal, skupaj 8 edinic, na
kraj požara. Pripravljen (na najhujše) sem s štoperico v rokah stal v neposrednem središču dogajanja in izmeril čas, ki je potekel od danega znaka za preplah do takrat, ko je voda pritekla iz dvanajste cevi, toliko je bilo vseh. Nameril sem 7 minut in še nekaj sekund. Hitreje res ne gre. Ali pa če bi šlo za resničen požar — op. p.
Potem, ko je bilo vaje konec, so se gasilci zbrali v strumno vrsto ter pozdravili delegata tovarne Induplati tovariša Inga Paša. Tovariš Paš je naslovil na gasilce čestitke k uspeli vaji in izkoristil priliko, da pozove vse, da toliko složnosti pokažejo vsakič, ko bi se za to pokazala potreba.
Medtem ko so ostali avtomobili, s katerimi so gasilci pridrveli, mimo vseh pravil o hitrosti vožnje, vendar z vklopljenimi sirenami in z modro utripajočimi lučmi, poravnani na dvorišču pred našo restavracijo, so gasilci izkoristili predah, da se v prijetnem vzdušju medsebojno še tesneje spoznajo in navežejo nova prijateljstva.
Že v prejšnji številki smo zapisali, da so naši gasilci bili uspešni tudi pri izvedbi vaje NNNP. Z nastopom v soboto na koncu oktobra pa so še enkrat dokazali, da so pripravljeni braniti nas in našo imovino takoj, ko bi jih dosegel klic NA POMOČ!
Otmar
Na lestvi — vaja 27.10. 79
Gasilci po uspešno opravljeni vaji
obvestila iz kadrovske službe
POROČILO O GIBANJU OD ZA SEPTEMBER 1979
TOZD PROIZVODNJA
Vstopi:
1.	Bacanovič Kata, previjanje v predilnici, vstopila 3. 10. 1979,
2.	Tasič Slobodanka, previjanje v predilnici, vstopila 10. 10. 1979,
3.	Černivec Franc, not. tran. v pripravljalnici, vstopil Ih. t0. 1979.
4.	Bratun Marjan, pom. moj. v tkalnici, vstopil 22. 10. 1979,
5.	Kostreševič Miladinka, tkalka, vstopila 26. 10. 1979,
6.	Pestotnik Daniel, pom. mojstra v tkalnici, vstopil 26. 10.1979,
7.	Bojkovska Ljubica, tkalka, vstopila 29. 10. 1979.
Izstopi:
1.	Kolarič Franc, mikan j e v predilnici, izstopil 24. 9. 1979,
2.	Zrinski Milena, dvoj en j e v predilnici, izstopila 6. 9. 1979,
3.	Pestotnik Frančiška, dvoj en j e v predilnici, iztsopila 5. 10. 1979,
4.	Oštir Jože, not. transp. v ople-menitilnici, izstopil 10. 10. 1979,
5.	Svetlin Marija, čišč. sur. tkanin, izstopila 13. 10. 1979,
6.	Svrzič Janja, tkalka, izstopila 19. 10. 1979,
7.	Hafner Ljudmila, čišč. sur. tkanin, upokojena 31. 10. 1979.
TOZD KONFEKCIJA
Vstopi:
1.	Osolin Bojana, del. v konf. obrat Radomlje, vstopila 8. 10. 1979,
2.	Stupica Marija, del. v konf. obrat Radomlje, vstopila 8. 10. 1979,
3.	Peterle Ljudmila, šivilja v obratu Mokronog, vstopila 1. 10. 1979,
4.	Pleskovič Danica, šivilja v obratu Mokronog, vstopila 2. 10. 1979,
5.	Panič Zdenka, šivilja v obratu Mengeš, vstopila 29. 10. 1979.
Izstopi:
1.	Seiko Polde, del. v cer. oddelku, izstopil 3. 10. 1979,
2.	Ržen Marica, šivilja v obratu Mokronog, izstopila 13. 10. 1979.
DSSS
Vstop:
L Aleš Silvo, odprema blaga, 15.
10.	1979.
Izstopi:
L Burgar Valentina, mat. knjigo v., upokojena 31. 10. 1979,
2. Cerar Ivanka, glavni knjigov.,
upokojena 31. 10. 1979.
POROČILI SO SE:
Murko Marija, DSSS, poročena SITAR,
Škrbec Karmen, DSSS, poročena ŠKRBEC-FLEGO,
Sušnik Olga, konf. >in Benda Franc, kov. konstr.
Iskrene čestitke!
Vrednost točke za mesec september je ostala v isti višini — din 0,0600.
Stimulativni del osebnega dohodka se je gibal sledeče:
R-D-Z za TOZD-1 in DSSS je znašal 110,5%,
R-D za TOZD-1 je znašal 109,0 %, TOZD Maloprodaja s prodaj, v Jaršah 115%,
in Beogradu 107 %,
TOZD Restrav. in počit, domovi 100 %,
TOZD konfekcija Radomlje R-D-Z 110,5%, R-D 109%
Pri izplačilu OD za mesec september se obračuna tudi razlika za
mesec avgust, in sicer:
R-D-Z 5,5 % in R-D 4,5 % Povprečno izplačani osebni dohodki so se gibali sledeče:
TOZD Proizvodnja din 6049.— TOZD Maloprodaja din 7520,— TOZD Restav. in poč. domovi din 6384,—
TOZD Konfekcija Radomlje din 5976,—
Del. skup. sk. služb din 8867.— Pregled osebnih dohodkov za mesec september za delo v polnem delovnem času, ob normalnih delovnih pogojih in polni oceni zahtevnosti del oz. nalog:
TOZD Proizvodnja
Razred	•d Pi	prip.	tkal.	oplem.	vzdr.	TOZD Malop.	TOZD Rest.	TOZD Konf.	DSSS
4000—4500		2	4	1				12	
4500—5000	16	14	28	1	1		4	33	7
5000—5500	18	22	60	16	2	1	2	59	8
5500—6000	20	41	38	26	7	2	4	39	7
6000—6500	11	15	37	13	6	6	4	27	16
6500—7000	2	6	12	11	10	6	2	25	14
7000—7500	7	4	13	12	4	3	1	12	10
7500—8000	1 '	2	8	6	3	1		5	20
8000—9000	2	1	7	4	7		2	5	14
9000—10000	1		2			1		1	14
nad 10000	1	1	2	2	4	2	1	11	52
Skupaj	81	111	211	92	44	22	20	250	162
Najnižji OD	4174	4136	4255	4475	4897	5227	4888	4343	4529
Naj višji OD	11846	10515	10386	11777	12305	13453	11220	23632	19330
Povprečni OD	5777	5696	5916	6404	7163	7205	6384	5973	8867
	Bolniški	izostanki v		mesecu	septembru 1979			
TOZD	Štev. zaposl.	Izost. zaradi bolezni	Izost. zaradi nesreč	IZOSl. zaradi nege in spr. Izost. zaradi noseč, in porod.		Izost. zaradi pod. por. dop.	Skupaj	Skupaj izp. ur zaradi boln.
		°/o	%	%	%	%	%	„r
Proiz. izd. iz sintetičnih vlaken	556	6,29	0,29	0,87	0,42	1,05	8,92	8713
Industrijska prodajalna	23	3,65	-	0,09	1,74	2,61	8,09	326
Restavr. in počit, domovi	22	6,73	2,36	1,09	-	9,12	19,30	743
Konfekcija	265	7,48	—	1,43	1,58	4,36	14,85	6925
Del. skupnost skupnih služb	164	5,22	-	1,03	0,61	0,78	7,61	2204
Povprečni izostanki za celotno podjetje: zaposlenih 1030 delavcev, 3 vajenci
Izostanki zaradi bolezni	7,41 %
Izostanki zaradi nesreč	0,21 "j,
Izost. zaradi noseč, in poroda	0,77 %
Izost. zaradi podal j. porod. dop. 2,06 ",i>
Skupaj	10,45 %
Izdaja v 1400 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub.o. Uredniški odbor: Alojz PUŠLAR, Marinka GROŠELJ, Majda VRHOVNIK, Marija JEMC, Janez KOSMAČ, Cilka MRDENOVIč, Ingo PAŠ, Janko UKMAR in Ivana SEIFERT — odgovorni urednik. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974)