SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po poiti prejeman valja: Za telo lato predplačaa 16 fld., za pol leta 8 gld., za četrt lata i (Id., za jed» meiec 1 fld.40 kr. V administraciji prejeman velja: Za *ele lato 18 fld., ca pol leta в fld., u «etrt leta 3 fld., ia jeden meiec 1 fld. V Ljubljani na dom poailjan velja 1 fld. 30 kr. več na leto. Poaamns Številke po 7 kr. Naročnino in Oznanila (iaaerate) vaprejema иргатпШто ia ekapedielja v „Katol. Tlakami", Kopitarjeve оИее It. 2. Rokopiei ae ne vračajo, aefraokovana piama ne vaprejemajo. Vredništvo ja v Bemenllklh ulicah it. 2, I., 17. Ixhaja таак dan, Iavzemli nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 78. V LJubljani, v četrtek 1. aprila 1897. Letnik: XXV. Jugoslovanski klub. Včerajšni „Narod" piše o posvetovanju jugoslovanskih poslancev na Dunaju to-le : Dr. Susteršič je zbranim poslancem suhoparno razodel, da načelno stališče brani njemu in kato-lisko-narodni stranki vstopiti v jugoslovanski klub, in presenetil navzočnike z vestjo, da je zveza kato-liško-slovanskih poslancev sklenjena stvar. Bil je potem toliko milostljiv, da je obljubil, da je njegova etranka pri narodnih in narodno-gospodarskih vprašanjih pripravljena, skupno postopati z drugimi poslanci vred. Da se dobi modus za tako skupno posvetovanje, nasvetoval je, naj se izvoli šestorica zaupnih mož, ki naj doženejo dotična določila. — Dr. Susteršiča je podpiral dr. Erek, kateri se je povspel do trditve, da bi klerikalni poslanci dali pohujšanje svojim volilcem, ako bi se po viharni volilni borbi v jednem klubu zbrali s svojimi protivniki." „Slovencu" pa „Narod" ožita, češ, „da je sleparil in varal svoje volilce, ko se je kazal prijaznega jugoslovanskemu klubu, da so vsi njegovi razni izgovori, s katerimi je skušal prikriti vzroke klerikalnemu nasprotovanju, bili goli h u m b u g. — „Slovenčevci" niso nikdar mislili na jugoslovanski klub, a prikrivali so to do zadnje ure iz strahu pred volilci. Hvala „Slovencu", da je to priznal!" Temu nasproti moramo povdarjati, da tudi ob tej priliki slepari le „Narod" javno mnenje, in da vse to, kar nam očita, zadeva le njega. Vodstvu katoliško-narodne stranke ni treba ničesar skrivati pred svojimi volilci, voditeljem naše stranke tudi ni treba bežati pred svojimi somišljeniki, kakor morajo bežati „Narodovi" voditelji, katere njih pristaši z grabljami pode z javnih shodov. Vodstvo katoliško-narodne stranke je sklicalo shod zaupnih mož dne 28. januvarija, katerega se je udeležilo nad tristo zaupnikov iz cele dežele. Na tem shodu je bil soglasno glede osnove jugoslovanskega kluba vsprejet nastopni predlog: Shod zaupnih mož katoliško-narodne stranke izjavlja, da naj poslanci, izvoljeni v državni zbor od katoliško-narodne stranke, složno in solidarno postopajo v narodnih vprašanjih z vsemi jugoslovanskimi poslanci. Glede oblike tega složnega in solidarnega postopanja pa odločujejo izvoljeni poslanci katoliško-narodne stranke sami v sporazumu z vodstvom stranke. Iz tega sklepa in iz izjave g. dr. Susteršič a pri posvetovanju jugoslovanskih državnih poslancev je jasno, da naši poslanci ravnajo popolno v smislu sklepa shoda zaupnih mož ter da „Slovenec" ni nič prikrival svoje misli gledć osnove jugoslovanskega kluba, da torej ni nič sleparil in varal svojih volilcev in da mu ni bilo treba imeti nobenega strahu pred volilci, ki so sami odobrili in sklenili tako ravnanje. Predno so odpotovali naši poslanci na Dunaj, sešel se je izvrševalni odbor naše stranke v posvet, ter se natanko dogovoril, kako je ravnati našim poslancem gledš osnove jugoslovanskega kluba. Sklep tega odbora je bil soglasen, da pod nobenim pogojem ne vstopijo v klub, katerega bi inspiroval poslanec Suklje, in sicer to iz načelnih razlogov. Pač pa je prevladalo mnenje, da je naj- bolje, ako se osnuje zveza vseh katoliško mislečih slovanskih poslancev. Taka skupina, če tudi morda pričetkom maloštevilna, ima v sebi privlačno moč ter ima zato v zbornici prihodnjost. Poudarjalo se je, da v tako skupino lahko pristopijo vsi jugoslovanski poslanci, ki stoje na pozitivno krščanskem stališču, da ji pristopijo tudi še drugi katoliško misleči slovanski poslanci, da bo torej skupina lahko številnejša, nego omejeni jugoslovanski klub, da je torej taka skupina tudi v praktičnem pogledu važnejša, nego jugoslovanski klub. To je naše stališče gledć te zadeve, to je stališče naših poslancev Dunaju, katerim vsa čast in hvala, da tudi v kritičnih trenutkih tako složno in jedino postopajo v smislu sklepov svojih in svojih volilcev. To v pojasnilo „Narodu" in „Edinosti", ki se brez potrebe zaletavata v naše poslanee, še predno se je mej razgovori jugoslovanskih poslancev sploh kaj dognalo. Sempre avanti. Iz Zagreba, 28. marca. Prav pogostoma smo čitali do zdaj o nemškem „Drangu" na iztok. Povsodi, kjer je bilo le mogoče, so se vgnezdili takozvani pijonirji nemške kulture včasi bolj šumno, včasi pa bolj tiho, kakor so zahtevale okolnosti. V novejšem času se sliši vse manje o nemškem „Drangu", kajti našel je hujega in iačega tekmeca v svojem pobratimu Mažaru, ki je prevzel nalogo širenja kulture na iztoku. Dočim se nemški „Drang" ni mogel oslanjati na podporo javnih oblasti na Hrvatskem, marveč je moral delovati Ie s svojo lastno snago in s pomočjo zasebnih privržencev, širi se njegov pobratim z državno pomočjo tudi po onih deželah, kjer se ne bi smel, ko bi spoštoval postave. Ali Mažari se na to ne ozirajo ; oni so si za-bičili v glavo, da je iztok njihov, saj je tako rekel Kallay v mažarski akademiji, da so oni pozvani, da po svoji kulturi zvežejo iztok z zapadom. Mažari zares sanjajo, da morajo postati gospodarji na iztoku, ter se pozivajo na zgodovino, da je že jedenkrat tako bilo. Bilo je zares za Ljudevita Velikega (1342 do 82) ali tako kratkotrajno, da ni spomina vredno to gospodarstvo v balkanskih deželah, saj so kmalu po tem Turki zaporedoma rušili balkanske države, a najslavneji ogerski kralj Matija Korvin (1458—90) jih ni mogel zaustaviti, ker se je raje boril s sosednimi krščanskimi vladarji, nego pa s tem sovražnikom krščanstva. Da je kmalu potem sledila turška sužnost v velikem delu Ogerske in da je stoloval v samem Budimu turški paša skoz 150 let, znano je le preveč krščanskemu svetu. Le s pomočjo Avstrije se je oelobodila Ogerska teškega jarma ter si začela zopet počasi pomagati. O nekem gospodarstvu na iztoku so začeli Mažari zopet sanjati 1. 1848. Košut ni hotel priznati niti Hrvatom, niti Srbom ravno-pravnosti, nego jih je hotel spraviti vse pod ma-žarsko oblast ter jim vsiliti mažarski jezik. To se mu seveda ni posrečilo, ali z dualističnim ustavom se je znovič pobudila želja v mažarskem narodu, da razširi svojo vlast na iztok. To mu je seveda mogoče, če mu ni Hrvatska na potu, kajti skoz njo vodi pot na iztok. Hrvatska se pa ni dala jednostavno prezreti, marveč so morali Mažari ž njo skleniti nagodbo, po kateri j^ Hrvatom zagotovljena politična in narodna samostalnost. Hrvatski jezik je priznan na celem prostorju kraljevine Hrvatske kot jedini narodni jezik. Na ta način je nastala med Ogersko in sosednjimi balkanskimi deželami pregrada, prek katere ni bilo Mažarom lahko posegati. Zategadel so sklenili, to pregrado počasi rušiti ter si načiniti skoz njo več vrzel. Zbog neopreznosti, popustljivosti in v novejšem času tudi malomarnosti, so Mažari vtihotapili najpreje mažarski jezik po železnicah in poštah po vsej Hrvatski in Slavoniji. Vtihotapili so ga celo do jadranskega morja. Na Reki so na javne zgradbe povsodi postavili mažarske napise, a ladije svoje krstili z mažarskimi imeni, naj vidi svet, da obstoji ma-žarska država, če tudi nima nobenega mažarskega mornarja. Tudi v sosedno Bosno so razširili mažarski jezik, a sedaj sanjajo že, kako se bode v kratkem v Solunu ob Egejskem morju zalesketala mažarski kultura. Sempre avanti! doni po mažarskih društvih pa tudi pri mažarski vladi. Najbolji dokaz za to sj mažarske šole po celem Ogerskem med Slovaki, Srbi, Malorusi in Rumuni, a v novejšem času protipostavne mažarske šole po železniških postajah na Hrvatskem ter učenje mažarskega jezika po nekih avtonomnih hrvatskih šolah. Vsi činovniki pri zajedniških uradih so deloma prisiljeni, da uče mažarski, ker je od tega odvisno povišanje v službi njihovi; saj pri hrvatskem domobranstvu ne more nobeden postali štabni častnik, dokler se ni naučil mažarski. Tako se počasi vsiljuje v naše urade mažarski jezik protipoetavno. A Hrvati na to molčć, namreč oni Hrvati, ki imajo odločevati, a opozicijo, ki se bori proti tem krivicam, preganjajo ter neprenehoma zatrjujejo, da Hrvatska ni še nikdar bila tako svetna, kakor je pod današnjo vlado. Sempre avanti! kriče Mažari. Vsa Hrvatska je bila nekdaj mažar-ska, saj so jo po trditvi glasovitih mažarskih učenjakov (!), kakor je n. pr. Pesty, Mažari osvojili in podjarmili. Zategadel je treba, da se tudi v resnici spremeni v mažarsko pokrajino. Pomažariti ves hrvatski narod ni tako lahko mogoče, si mislijo Mažari, pač pa se da pred svetom prikazati zemlja kot mažarska pokrajina, če se hrvatska imena vasi in mest spremeni v mažarska. To ne stoji mnogo, a ogerska vlada more zapovedovati vsem oblastim, da se rabijo zares le mažarska imena vseh krajev na Hrvatskem. Ogerska vlada izd& v to svrho mesto-pisni besednik, v katerem so zares vsa lepa imena hrvatska pomažarena in ta imena priznana kot službena. Vsi uradi na Ogerskem iu zunaj Ogerske rabijo ta besednik kot uradno knjigo. In hrvatska vlada, ki je v tem pogledu auto-nomna oblast in za Hrvatsko jedina odgovorna oblast — vsprejme ta besednik ter Se celo zapov4, da ga vsi uradi nabavijo. Zdaj nimamo nič več Zagreba, nego Zagr&b, nič več Koprivnice, nego Kaproncu, nič več Rače, nego Magyar Rasca itd. Zunanji svet se je po tem besedniku poprijel te nove pisave in Mažar je zmagal. A vsa ta mesta seveda se nahajajo le na Ogerskem, kajti Mažari so gledali, da pri _ /L tem poslu iztisnejo ime kraljevine Hrvatske, kjer je bilo le mogoče. Tako delajo naši zavezniki, a naši mažaroni so s tem popolnoma zadovoljni ter se nadjajo, da bodo tudi še zanaprej tako lepo gospodarili, da bodo Hrvatsko pripravili celo ob njeno ime. Ne daj Bog, da tako gospodarstvo Se dlje časa potraje, marveč, da se narod hrvatski probudi ter Mažarom zastavi pot in njih nevarnemu sempre avanti. Politični pregled. V Ljubljani, 1. aprila. Gospodska zbornica je izvolila v včerajšni seji mej drugim tudi člane v stalne komisije in v kvotno deputacijo. V politično, juridično in finančno komisijo je izvolila zbornica po 9 članov, v kvotno deputacijo pa pet članov in sicer: dr. Beer, Dumba, grof Meran, grof Montecucculi in dr. Friderik grof Schonborn. Konečno je izvolila gospodska zbornica 21 članov, kateri odsek ima nalogo sostaviti načrt adrese kot odgovor na prestolni govor. To se je namreč zgodilo na predlog kardinala grofa Schon-borna, ki je naglašal v svojem govoru, da je dolžnost gospodske zbornice in želja poslancev, da se odpošlje udana adresa kot odgovor na prestolni govor. Predsednikom tega odseka je izvoljen kardinal dr. Gruscha in podpredsednikom knez Karol Auersperg. Izžrebani oddelki za preiskavo volilnih aktov. Poročali smo, da so se izžrebali v zadnji seji poslanci zbornice, ki imajo nalog pregledati vse volilne akte o volitvi onih poslancev, zoper katere ni došel nikak ugovor. Razdeljeni so poslanci v devet oddelkov, katerih vsak je izvolil izmej svoje srede predsednika, namestnika in dva zapisnikarja. V prvem oddelku so izvoljeni na ta mesta nastopni poslanci : dr. Kathrein, grof Attems, Dobernig in dr. Krek; v drugem : Lupul, dr. Nitsche, Herzmansky in Rohling; v tretjem : baron Dipauli, dr. Brzorad, dr. Weiskirchner in Maštalka ; v četrtem: grof Falkenhayn, Karol Adamek, Prochaska in Meru-novicz ; v petem : dr. Kaizl, opat Treuinfels, Rychlik in dr. Sileny; v šestem : dr. Pientak, dr. Kopp, Pogačnik in dr. Scheicher ; v sedmem : vit. Abra-hamovicz, Doblhamer, Polzhofer in dr. Bugdanovicz ; v osmem : Henzel, dr. Zacek, dr. Borkovski in Gre-gorig; v devetem oddelku pa vitez Proskovec, grof Hompesch, Gizovski in dr. Pferscbe. Jezikovna naredba za Češko, o kateri smo govorili že obširneje in ki nima druzega pomena, nego da vkuje Mladočehe v vladin jarm, se razglasi neki že z jutrišnim dnem, ako ne pride vmes kaj posebnega. — Kakor poročajo „Narodni Listy", se je vršilo mej zastopniki Mladočehov in vlado zopetno posvetovanje, ki je neki ugodno izpadlo za češke poslance. Za Morsvo se razglasi jed-naka naredba nekaj dnij pozneje. Izvolitev opata Treuin/elsa, zastopnika kurije cerkvenega veleposestva na Tirolskem, bode neki razveljavljena. Včeraj je došel namreč poslanski zbornici ugovor zoper to izvolitev. Opat Treuinfels je dobil namreč 6 glasov od 11 oddanih. Mej temi je bil, kakor se naglaša, jeden glas njegov, jeden pa opata Gries, ki je umrl osem dnij pred volitvijo in že poprej oddal svojo glasovnico. Govori se sedaj, da bo ta glas neveljaven, ker s smrtjo mine tudi vsa z dotično osebo združena pravica. Ako se torej ta volitev razveljavi, bo potreba nove volitve v tej skupini, pri kateri bode pa najbrže trda šla za opata Treuinfelsa. Uogodki na grško-turški meji. Komaj je došel grški prestolonaslednik na odločeno mesto, že je izdal povelje, ki je v marsičem zanimivo. Glasi se nastopno: Njegovo Veličanstvo mi je poverilo vrhovno poveljništvo nad armado v Tesaliji. Ko prevzamem to mesto v času, ki je za domovino zelo težaven in kritičen, izražam prepričanje, da bodete storili vsak svojo dolžnost, ostali zvesti svoji prisegi ter pokazali potrpežljivost in odločnost, da premagate vse težkoče. S pokorščino zakonom in predpostavljenim bodete pokazali, da poznate disciplino, ki je velika moč orožja. — Iz tega povelja je razvidno, da se Grška in Turčija ne nahajata v vojskinem stanu, marveč si še le pretita z obe-stransko vojsko. Da sedanje stanje ne preide v stanje vojske, to je glavno vprašanje, s katerim se peča vsa Evropa. Vprašanje o blokadi pristanišč Grške je v najzadnjem času malone potihnilo. Poleg tega pa nam je zaznamovati drugi velevažni korak. Turška vlada se peča zdaj z vprašanjem, bi-li ne kazalo pooblastiti Karateodory - pašo, da se pogaja v Atenah z grško vlado gledć odvrnitve večje nevarnosti. To nam dokazuje, da se Turčija prav nič ne veseli trenotk», ko bi se morala spoprijeti z grškimi silami. Te so razdeljene v tri divizije in te zopet v tri brigade. Poveljstvo je prevzel polkovnik Manos in je odkazana tej brigadi okolica Arte v Epiru, druga brigada, poveljnik general Makrie, in tretja pod poveljstvom polkovnika Mavromichalija ste od-kazani na Tesalijo. Turški armadi se ne godi najbolje. Vladi manjka denarja in torej ne more vselej izvesti prvotnih naklepov in tudi mej vojaštvom samim vlada vsled tega velika nezadovoljnost. Vsi župani so dobili z nova stroge ukaze, naj izterja-vajo zaostale davke, kar provzroča turški vladi neki vselej velike preglavice. V nemških vladnih krogih je še vedno zaman iskati tiste jedinosti, ki bi bila potrebna v svrho pravičnega in nepristranskega vladanja. Akoravno se z neke strani zatrjuje, da se je vlada že pomirila vsled prvega udarca, ki jo je zadel povodom odklonitve znane predloge o mornarici, in da bo v prihodnjem zasedanju zopet poskusila svojo srečo, ostane vendar-le resnica, da diši mej temi krogi po „krizi", kateri je neki tu povod družabni zakon, tam vojaško-kazenska predloga in drugje zopet preveliki stroški za pomorstvo. Jedini cesar Viljem drži skupaj ta obroč, vsaj tako se zatrjuje, kajti on nikdar ni voljan vsprejeti ostavke tega ali onega moža, dokler dotičnik vživa njegovo zaupanje, akopram ga morda črti cela zbornica. Gotovo je toraj, da je v tem oziru vse napeto in čaka le rahlega sunka od katere druge strani, da se sesede cela posoda. Dnevne novice. V Ljubljani, 1. aprila. (Imeniten argument.) „Slov. Narod" se zadnji čas tako premeta sem ter tja, da mu moramo odreči ne le nam podmetano „jezuitsko logiko," ampak sploh vsako logiko. Kako klasično dokazuje v 71. št., da Tavčar in Zvegelj nimata nobene zveze I Pravi tako : „Nemci so pri volitvah in povsod jednako-pravni z nami Slovenci. (No, to smo menda že prej vedeli, rekli bi celo, da ne jednakopravni, marveč nadpravni.) Ker si niso mogli postaviti lastnega kandidata, preostala jim je le alternativa, da volijo ali pa da ne volijo. (Res, samo ta alternativa 1) Kot avstrijski državljanje so se odločili, da volijo, dasi so v veliki manjšini in dasi so kandidatje Slovenci . ." — No, ko so volili, so morali seveda voliti z „napredno svobodomiselno stranko" proti „klerikalni reakcijonarni". „In to je naravno! Svobodomiseln in za napredek vnet Nemec bo vedno glasoval s svobodomiselno pravično stranko! Tako je bilo in bo vedno mej pametnimi politiki! (Kajpada !) Kaj torej govoričijo klerikalci ? ! —" Kaj govoričijo ? I, napredne svobodomiselne „modrosti" jim ni moči razumeti! „Fanatični" so. S fanatizmom iščejo resnice in logike po „Slov. Narodu", a najti je ne morejo. Nemci že več let niso volili, ker so vedeli, da bi bil njih trud zastonj, da ne zmagajo. Slovenca voliti pa jim narodna vest ni dala. Čemu torej voliti ? Letos so zopet stali pred to alternativo. Zmagati niso mogli, torej alternativa : ali voliti, ali ne voliti. Kaj je pač premoglo Nemce, da so uprav letos volili in volili Slovenca? Za to se grd! „Slov. Narod" modro govori: „Kot avstrijski državljanje so se odločili, da volijo ..." Toda, ali so še le letos postali avstrijski državljanje, ali prej niso bili ? O, „Narod, Narod", zajec je za drugim grmom, ti bi rad speljal te sitne klerikalce le na napačno sled! A ni jih volja! (Strah pred klerikalizmom.) Z ozirom na notico, objavljeno pod tem naslovom v našem listu kot odgovor na „Narod", nam sporoča podpredsednik katol. polit, in gospodarskega društva gosp. Legat iz Celovca, da ni poslal „Naredu" dotičnega spisa in sploh nikake informacije, da ni njegov dopisnik in da sploh z „Narodom" že dalje časa ni v nikaki zvezi. Gosp. Legat pravi torej, da že dalje časa ni z „Narodom" v nikaki zvezi, s tem pa je jasno, da je bil v zvezi z „Narodom", in to je bil tudi za nas razlog mnenju, da tudi omenjeni dopis izvira od njega kot rednega nam znanega dopisnika „Narodovega". Po došlih nam pojasnilih pa smo uverjeni v svoje veliko veselje, da to ni resnično, in ker tfldi mi priznavamo in smo v našem listu že opetovano pohvalno povdarjali velike zasluge g. Legata za probujo koroških Slovencev, zato objavljamo z veseljem to pojasnilo v čast gospodu V. Legatu. (Osebne vesti.) Načelnikom prometnega nad-zorništva južne železnice v Trstu je imenovan mesto umrlega Thomaea dosedanji nadzornik L i e s k e. —* Komi vikar č. g. Ivan M 1 a d o s i 6 je imenovan kanonikom pri stolnem kapitelju v Pulju. — Obrist-lajtnaut Franc pl. P o 1 a k , poveljnik deželne žen-darmerije v Ljubljani, je premeščen v Brno ; na njegovo mesto pride major Adolf Smole iz Levova. („Katoliška Dalmacija" o jugoslovanskem klubu) piše, da jo povprašujejo od več strani, kako se bodo držali pravaški zastopniki, ako se bo novi klub imenoval jugoslovanski namesto „hrvatsko-slovenski". Na to odgovarja, da za sedaj sme izjaviti, da je v Zadru soglasno sklenjeno v klubovi seji, da naši v tak klub ne smejo pristopiti, ker je politično nesmiseln (šaren) in verski neizvesten. (Slovensko gledališče.) V nedeljo se bode predstavljal jako priljubljeni čarobni igrokaz „ Z a p r a v-Ijivec", in sicer na korist nekaterih članov slovenske drame: Gospe Danilove in gg. P o d -grajskega, Danila, Perdana in Vero všk a. Is prijaznosti sodelujejo gdč. Polakova, gdč. Slavčeva in gospod Nolli. Pričakovati je, da se občinstvo mnogoštevilno odzove povabilu beneficijantov. (Kranjska hranilnica) je dovolila v razne namene, kakor smo včeraj omenili, svoto 43.590 gld. Za dobrodelne namene je darovala 6430 gld., in sicer mej drugim ljubljanskemu ubožnemu zavodu 2500 gld., bolniškemu in preskrbovalnemu društvu 200 gld., Elizabetiui otroški bolnici 580 gld., za iz bolnice odpuščene rekonvalescente 200 gld., ljubljanski delavski bolniški in invalidni blagajni 100 gld., za hiralnico 200 gld., Vincencijevi družbi za deško sirotišnico in družbino šolo 700 gld., dekliški sirotišnici 200 gld., Vincencijevima konferen-cijama pri sv. Jakobu in sv. Nikolaju po 150 gld., društvu zdravnikov za Kranjsko 300 gld., gospej-nemu društvu 750 gld., bolniškemu in pokojninskemu društvu ljubljanskih trgovcev 300 gld. itd. — Za naučne namene je razdelila svoto 14.645 goldinarjev. Od teh odpade na ljubljanski strokovni šoli za lesno industrijo 800 gld., za čipkarstvo in umetno vezenje 250 gld., za strokovno šolo za lesno industrijo v Kočevju 500 gld., obrtnim nad. šolam v Kočevju, Kranju, Kamniku, Tržiču, Radovljici, Krškem, Poetojini, Metliki, Novem Mestu, St. Vidu pri Ljubljani in Ribnici se je dovolilo po 50 gld., nemškemu šulfereinu 5000 gld., ljudski šoli v Domžalah 250 gld., filharmonični družbi 600 gld., „Glasbeni Matici" 200 gld., šulvereinskemu otroškemu vrtcu v Ljubljani 500 gld., onim v Kočevju, Tržiču in Zagorju po 100 gld., otroškemu zavetišču v Ljubljani 200 gld. itd. Za podporo potrebnih učencev in učenk, in sicer na ljubljanski višji gimnaziji 200 gld., na nižji gimnaziji v Ljubljani 150 gld., v Kočevju 100 gld., v Kranju 200 gld., v Novem Mestu 100 gld., višji realki v Ljubljani 200 gld., na učiteljišču 200 gld., na prvi in drugi mestni ljudski in uršulinski šoli v Ljubljani po 200 gld., na uršulinski šoli v Skofji Loki, na mestni slovenski dekliški šoli v Ljubljani in na deški ljudski šoli v Novem Mestu po 100 gld., mestni nemški dekliški šoli v Ljubljani 200 gld., na šoli na Barju 50 gld., na Lichtenthurnovem zavodu 150 gld. itd., „Narodni šoli" 200 gld., raznim dijaškim podpornim zavodom po 100 in 50 gld., kakor tudi dijaškima kuhinjama v Kranju in Novem Mestu po 50 gld. — Za občekoristne namene se je dovolila svota 16.560 gld., in sic;r so bili mej drugimi obdarovani: ljubljanska prostovoljna požarna bramba 500 gld., ona na Breznici 80 gld., društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani 200 gld., v Novem Mestu, na Vrhniki in v St. Vidu pri Ljubljani po 50 gld,, patriotičnemu gospejnemu pomoč-nemu in deželnemu pomožnemu društvu rudečega križa po 300 gld., ljudski kuhinji 100 gld., učiteljskemu društvu 100 gld., nemškemu planinskemu društvu skupno 1450 gld., za prazgodovinska izkopavanja 300 gld., podpornemu društvu pomožnih uradnikov 100 gld., muzejalnemu društvu 150 gld., podpornemu društvu tiskarjev 50 gld., za novo bolnico usmiljenih biatov v Kandiji 1000 gld., društvu za podporo odpuščenih kaznjencev v Ljubljani in Mariboru po 100 gld., nemškemu theatervereinu 1500 gld., socijalno - demokratičnemu delavskemu društvu 50 gld., premije za vinogradnike v krškem okraju četrti obrok 2500 gld., rainim šolam in kmetijskim podružnicam po 50 do 100 gld., rokodelskemu društvu na Vrhniki ia zidanje rokodelskega doma 500 gld., za popravo frančiškanske cerkve v Ljubljani 1000 gld., višji realki za nakap dveh seismografov 700 gld., donesek starostni hranilnici 3600 gld. i. dr. — Poleg tega se je v letih 1896 in 1897 izdalo še za razne dobrodelne namene 6955 gld. (Redek slučaj.) Iz Preserja, 31. marca : Pri nas bili so v nedeljo dne 28. marcija od 10. ure dopoludne pa do ure po noči rojeni trije pari dvojčkov, toraj v 14 urah 6 otrok. V prvem sta bila rojena 2 fantiča, v drugem 1 fant 1 dekle, v tretjem pa obe dekleti. Ako se vzame, da je bilo jpri nas rojenih lansko leto 47, je številka letošnjega krsta že 27. — Pa tudi v Brazilijo gredo od nas ljudje, pa slabo pišejo nazaj. Tako sta popustila dva zakonska domovje in odšla tje na svoje lastne stroške. — Toda brezvestni agent jih je segnal vee skupaj v eno hišo in tam so bili vsi, ki so z druzimi vred popotovali, skupaj zaprti. Nobeden se ni smel ganiti skozi 4 dni, dokler niso prišli grofje in so jih vsaki toliko vzeli, kolikor so jih potrebovali. To je toraj tisto, kar pravijo od dobrot Brazilije. In vsaki se je moral podpisati, da bo 3 leta delal grofu in ne bo ušel. Jeli ni to prava sužnjost? Ljudje, ne dajte se preslepiti raznim agentom in podagentom, ki Vas slepe: zastonj vožnjo boste imeli, vedite, da boste morali dva- do trikrat jo plačati z delom. In kakošno je to delo. Celi dan delati brez prenehljeja. Pri petih osebah so trije čuvaji, ki jih priganjajo k delu. Gorje tistemu, ki hoče ubežati, na mestu je mrtev. Sklene se pisanje z opombo : Ne hodi v Brazilijo, ako nimaš nikogar, da bi te čakal na obrežju in te sprejel v svoje varstvo, gotovo boš prodan. Odkupnina za enega človeka je, kakor se piše, do 150 gld., katero svoto je moral tudi stric onih dveh zakonskih plačati, da jih je rešil iz „srečonosnega robstva brazilskih grofov", ko je slučajno zvedel za njih osodo. -k. (Novi društvi.) V Postojini se snuje, kakor Čujemo, „katoliško mladeniško društvo", v Mostah pri Ljubljani pa prostovoljno gasilsko društvo za domačo in sosedne občine. (Zdravje v Ljubljani.) Od 21. do 27. marca je bilo novorojenih 16; umrlo jih je 22 mej njimi za dušljivim kašijem 2, vratico 1, jetiko 6, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 12. Za infek-cijoznimi boleznimi eo oboleli, in sicer: za ošpicami 1, za oslovskim kašijem 6. * * . * (Goriške novice.) Goriški Slovenci so vložili priziv proti izvolitvi Verzegnassija, v kojem naštevajo 82 slučajev nezakonitostij. Zares uzorne volitve. — Državno pravdništvo je zaseglo zadnjo „Sočo" in zadnjega „Primorca" najbrže zato, ker eba lista sta v pravi luči osvitljevala dogodke povodom zadnjih volitev. — Po Goriškem se raznaša vest, da so že večkrat napadli maščuvani Lahi nekega duhovnika s kamenjem, palico in s cestnim prahom. To je pa že pobalinstvo. Javna varnost po zadnjih volitvah je padla pod ničlo. — Dekanijskim upraviteljem v Flumičelu je imenovan č. g. Kren, katehet na šolah čč. mm. Uršulink. * * * (Koroško novice.) Misijon so imeli v Spodnjem Dravbergu. Vodili so ga čast. očetje Doljak, Verhovec in Walter družbe Jezusove. Udeležba je bila dobra, obhajanih nad 1600. — Pri koroški deželni hipotečni banki se je oglasilo dne 1. marca t. 1. 441 prosilcev za posojila v skupnem znesku 1,836.430 gld. Dovolilo se je 269 prošnji-kom posojil 1,065.650 gld. — Beljaški Slovenci se zbirajo vsak torek zvečer v Brunerjevi gostilni v Beljaku, celovški rilovenci pa vsako sredo v hotelu pri Sandwirtu v Celovcu. Slovenski gostje z dežele eo vsikdar dobro došli I — V Celovcu se napravi telefonska zveza. — Na Koroškem sedaj nikjer ni živinske kuge. — V Volšberku je prišel na kolodvoru delavec B. Schaden med dva vozeva, ko so potiskavali vlak. Vozova sta ga stisnila tako, da je takoj obležal mrtev. — V Celovcu se je ustrelil vojak 17. peš-polka, V. CerovŠek, in korporal 4. dež. brambenega polka, L. Sokol. - Misijon so imeli v Volšberku. — Velik požar je bil v Motnici. — V Pliberku je odstopil župan J. Herbst. Namesto njega so posadili na županski stol znanega nemškutarja gostilničarja Jožefa Melnica. Društva. (Čitalnica ljubljanska) priredi svojim članom v soboto dne 3. aprila t. 1. v mali dvorani družinski večer i malim, a jako zanimivim vsporedom. Začetek ob polu 9. uri zvečer. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. (Društvo rudečega križa.) Ker na dan 31. marca sklicani občni zbor ni bn sklepčen, zato se bode vršil drugi občni zbor dne 2. aprila ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. (Koroška c. k r. kmetijska družba.) Poročilu za leto 1896 povzamemo: Naša kmetijska družba je štela lani 49 podružnic, 11 častnih, 9 do-pisujočih in 2956 pravih udov. Poročilo opisuje, kaj se je lani storilo v posameznih gospodarskih strokah itd. Na kmetijski šoli je bilo 53 učencev. — — Kmetijskih predavanj je bilo lani vkup 70, od teh 15 slovenskih (dr. Б. Kramar). Znano je, kako potreben je gospodarski pouk posebno v naših časih. Zato je število teh poučnih, zlasti pa s I o -venskih predavanjvelikoprema j hno! Samo za gospodarski pouk dobiva družba 3400 gld. podpore (za slovenskega potovalnega učitelja 700 gld.). In za ta veliki denar se je napravilo samo 70 poučnih govorov, pri katerih je mnogokrat navzočih komaj 10 do 20 ljudij, ki dostikrat niti kmetovalci niso! Jeden sam govor stane torej nad 4 8 gld.!! To je pa vendar preveč, za tako velike svote denarja bi se moralo pač napraviti kaj boljšega! Družba dobiva tako velikanske podpore od države, davkoplačevalci imajo zato pravico zahtevati, da se njih denar boljše porabi! Treba bode na pravem mestu o tem spregovoriti krepko besedo! Skoda toliko denarja, če se ž njim kaj boljšega ne doseže ! — Kemično poskuševališče, katerega predstojnik je gospod dr. E. Kramar, je imelo v minulem letu mnogo dela z raznimi preiskavami. — D r u ž-b i n račun kaže, da je imela družba 106 491 gld. dohodkov in ravno toliko troškov. Največ dohodkov daje družbi država in dežela z ogromnimi podporami. S tolikim denarjem bi se moglo storiti za kmetijstvo veliko več, kakor stori družba. Od nje imajo le nekateri večji posestniki in pa družbini uradniki (z dobrimi plačami) dobiček, kmetski stan pa tako rekoč nobenega! Treba bi bilo pri družbi mnogokaj prenarediti! — Vse družbino premoženje iznaša vkup čistih 62.683 gld. „Mir". (Trgovska in obrtniška zbornica.) [Dalje.] „Prva kranjska izvozna pivovarna na Vrhniki poroča, da pride na Kranjskem pivo v steklenicah skoro izključno le v steklenicah s patentnimi zaklepi v promet, in da je zahtevajo konsumenti skoro izključno le v takih steklenicah. Po mnenju te tvrdke je patentni zaklep, če je primerno zavarovan, kakor pri njej, kjer se vsaka steklenica iz pivovarne odda le plombirana, veliko primernejši, nego probkov zaklep, v vsakem slučaju pa mnogo čed-nejši. Tvrdka je opazila, da se je pivo v steklenicah s probkovim zaklepom 14 dnij dlje v nepastevrira-nem stanju obdržalo. Krivdo manjše trpežnosti piva v zadnjem slučajti pripisuje temu, da je pri zaklepanju s probkami tudi pri največji previdnosti če tudi majhna infekcija s tujimi, vrenje provzročujo-čimi snovmi skoro neizogibna. Po poročilu pivovarne Ivan Perles obstaje na Kranjskem navada, da krčmarji in gostilničarji sami oskrbujejo napolnitev steklenic s pivom in je oddajajo gostom, nasproti da pa prodajajo prosti obrti pivo v steklenicah s patentnimi zaklepi. Tovarna za pivo J. Kosler & C. v Spod. Šiški želi, da naj bi se producentom piva napolnitev piva v steklenice in njegovo spečavanje tako v pravilno zaprtih kakor v takozvanih patentnih steklenicah dovolilo le v zabojih, obsegajočih najmanj 25 steklenic. Dalje pripominja k točki 4, da ni za pravilno zaprte steklenice zmatrati le onih, ki so s probkovim zamaškom na predpisan način zamašene, ampak tudi steklenice s takozvanim patentnim zaklepom, če imajo čez zaklep kovinsk ali papirnat pasek tako pritrjen, da se steklenica ne more odpreti, ne da bi se poškodoval ta pasek. Posestnik neke zaloge s pivom meni, da je omenjeno resolucijo razlagati tako, da naj se napolnitev steklenic s pivom pridrži le krčmarskemu obrtu. Ce bi se to zgodilo, bi se s tem na deželi koristilo le onim krčmarjem, ki imajo zajedno zaloge piva, dočim bi se veČini ostalih krčmarjev škodovalo. Zbornica pripominja, da so ta poročila v resnici primerna. Na Kranjskem napolnjujejo pivovarne in tudi zaloge piva steklenice s pivom in jih zatvorjene s takozvanimi patentnimi zaklepi spravljajo v promet. 7. Zbornica je priporočala pri c. kr. deželni vladi prošnji Jan. Stoniča iz Koprivnika in Mart. Zentarja iz Stražišča za spregled redne doprinesbe sposobnostnega dokazila za mesarski obrt. 8. Zbornica je priporočala pri c. kr. dež. vladi prošnjo G. Perše-ta iz Metlike, da naj se mu dovoljena razprodaja podaljša za en mesec. 9. Pri c. kr. finančnem ravnateljstvu je zbornica podpirala prošnjo usnjarja Jos. Rupnika iz Idrije za dobivanje denaturovane morske soli. 10. V smislu § 6. zakona z dne 26. dec. 1893 in deželnovladnega razglasa z dne 28. dec. 1894 se je poročalo o podelitvi dopustil za zidarski, tesarski in kamnoseški obrt in sicer: a) Na c. kr. okr. glavarstvo v Krškem, da naj se Juriju Jamšeku podeli dopustilo za zidarski obrt za sodni okraj radeški. b) C. kr. okr. glavarstvu v Kočevju je priporočala zbornica, da naj se Antonu Jakšiču iz Jak-šiča podeli zidarsko dopustilo za občino Kostel le potem, če zadosti postavnim zahtevam. cj Pri c. kr. okr. glavarstvu v Radovljici je zbornica priporočala prošnjo Fr. Kocijančiča iz Noš za podelitev dopustila za kamnoseški obrt za politični okrai radovljiški. 11. Zbornica je poročala na c. kr. okr. glavarstvo v Ljubliani o povprečnih cenah za šotno eteljo in za smleto šoto. (Dalje sledi.) Telegrami. Dunaj, 31. marca.*) Snuje se krščanska slovanska ljudska stranka v smisln pastirskega lista avstrijskih škofov. Posebni odsek izdeluje pravila. Liberalci s Kranjske in Dalmacije delajo težave. Posvetovanje se danes event. jutri zaključi. Dunaj, 1. aprila. „Wiener Zeitg." objavlja zakon glede podaljšanja roka za vračevanje državnih posojil, ki so se povodom potresa dovolila ljubljanskim trgovcem in obrtnikom. Dunaj, 1. aprila. V včerajšnji izvan-redni večerni seji občinskega sveta dunajskega je prebral podžupan dr. Lueger pismo župana Strobacha, v katerem naznanja, da z včerajšnjim dnem odlaga mesto župana dunajskega mesta. Dr. Lueger je nato naglašal zasluge Strobahove mej tem časom in mu izrekel najprisrčnejo zahvalo na njegovem delovanju. Belgrad, 1. aprila. Zatrjuje se, da se vrše pogajanja mej srbsko vlado in Vatikanom glede sklepanja konkordata na podlagi onega, ki se je bil svojedobno sklenil s Ornogoro. Cetinje. 1. aprila, črnogorska prince-zinja Ana se je zaročila s princem Batten-berškim. Carigrad, 1. aprila. Glasom zasebnih poročil se ceni število žrtev, padlih v nemirih pri Tokatu, nad 1000. Mej temi je mnogo katolikov in Grkov. Škoda, ki so jo provzročili napadovalci. je ogromna. London, 1. aprila. Mohamedanski viri poročajo, da sta se združila na azijski turški meji dva oddelka ruske vojne. Cenijo jih na 90.000 mož. Turčija je prosila v Petrogradu pojasnila. Carigrad, 1. aprila. V Erbalu novo klanje; podrobnosti niso znane. Dogodki Tin Kreti. Rim, 1. aprila. Mednarodno ladjevje straži grško-jonsko obrežje, da se ne bi spoprijeli Turčija in Grška.' Rim, 1. aprila. Vstaši vAkrotiri so vjeli francoskega in laškega konzula in jih imajo za talnike. Berolin, 1. aprila. Iz Petrograda se poroča, da je bogat Grk poslal v Atene 6 in pol milijona frankov in obljubil doposlati jih še jedenkrat toliko, brž lco Grška napove vojsko. Pariz, 1. aprila. Anglija ni zadovoljna s postopanjem velevlastij. Admirali poročajo, da nimajo dovolj sil. Položaj se je poostril. Carigrad, 1. aprila. Euski admiral je brzojavil ruskemu poslanstvu, da mora Turčija nujno odzvati vojsko, če se hoče doseči na Kreti mir. Atene, 1. aprila. „Agence Havas" poroča: Krečanski ubegliki so apelovali na velevlasti, naj v imenu humanitete prekličejo blokado Krete, ki preti ženam in otrokom s smrtjo vsled lakote. London, 1. aprila. Turški parnik z brašnom za turške in evropske čete je napadlo pri Milu, ko je pristal, kakih sto kre-čanskih ubežnikov in je pometalo vse brašno v morje. Zofija, 1. aprila. Srbija, Bolgarija in Orna gora so sklenile za Eusijo skrivno zvezo. Ce izbruhne grško - turška vojska in ob jednem vstaja v Macedoniji, poslale bodo balkanske državice svojo vojsko v Macedo- *) Ta brzojav je bil z Dunaja včeraj odposlan ob treh popoludne, došel je v Ljubljano ob 4. uri 50 minut, dostavil se nam je ob šestih zveCer. Kje je vzrok tej počasnosti, nam ni znano. nijo, a Rusija bo zasedla Maoedonijo in jadrala s svojim ladijevjem po črnem morju proti Carigradu. Ta zveza naj bi zabranila delovanje Avstrije na Balkanu. Kairo, 1. aprila. Za vojsko zoper Grško se je podpisalo že 23.000 šterlingov. iž do 42'7B blaga za popolno obleko — tussor in shsntungs-Pongees — istotako urna, bela in barvena Hennebergova svila od 35 kr. do gld. 1465 meter — gladka, progasta, križasta, vzoruasta, damasti itd. (okolu 240 raznih kakovostij in 2000 raznih barv, vzorcev itd.), poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno. V Švico dvojna pošiarina. (33 5—2 3) Tovarne za svilo G. Henneberg (e. in kr. dvorni založnik), Curlh. Umrli eo: 30. marca. Neža Ban, kuharica, 23 let, Streliške ulice 4, jetika. Meteorologično porodilo. n Л O čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celzija Vetrovi Nebo {Sa J5«f s > 31 9. zvečer 7264 9-8 si. zah. oblačno 1 7. zjutraj 2. popol. 723-4 722 1 75 11-9 si. svzh. sr. jzah. oblačno dež 24-0 m al o m. Srednja včerajšnja temperatura 9 3°, za 2 7° nad nor- Tržne cene v Ljubljani dnć BI. marca. gl- kr. kr. PSenica, m. st. . . 8 20 Špeh povojen, kgr. . — 68 Rež..... 6 30 Surovo maslo, „ . 78 Ječmen, „ . , . 5 50 Jajce, jedno . . . — 2 Oves, „ . . . 6 50 Mleko, liter . . . — 10 Ajda, „ . . . 7 _ Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . . 7 — Telečje „ — 5Ž Koruza, „ . . , 5 — Svinjsko „ „ . — 66 Krompir, „ . . ? 20 KoStrunovo „ „ . — 40 Leča, hktl. . . 12 _ Piščanec .... 60 Grah, „ . . . 1» _ _ 20 Fižol..... 10 — Seno, 100 kgr. . . 2 14 Maslo, kgr. . . — 1)4 Slama, 100 „ . . 2 05 Mast, „ . . Speh svež, „ . . _ 70 Drva trda, 4 kub. m. 6 50 64 „ mehka, 4 „ „ 4 80 СН.Ш(Ц1гошшМшшшш v Hochwall, postaja Haag, Dolenje Avstrijsko, in Nagold, Virtemberiko, Schwarzwald, zalagatelj t>is. vlad in gozdarskih oskrbništev, trgovcev s semeni, vrtnarjev in zasebnikov. Tovarne za sušenje, čiščenje in pripravo smrekovega semena z motorji. Posebnost: smrekova semena, nad vse čista in kaljiva, uradno potrjena. Tudi doma odgojene gozdne rastline in grmičevje za olepšavo. Ceniki brezdlačno in franko. Izvoz in dovoz. ■i Ustanovljeno 1817. Ш 25 3-1 Najnovejši čas odlikovano na razstavi nemške kmetijske družbe Btattgart- Oannatadt 1886. Vsebina 7. zvezka 1897: Cvetje s polja modroslovskega. (Spisal dr. Fr. L.) [Dalje.] — Ob luči spomina. (Zložil Ant. Medved.) — Pomladi. (Zložil Anton Medved.) — Sovražne sile. (Zgodovinska slika. — Spisal dr. Josip Gruden.) [Dalje.] — Ob Balkanu. (Spomin iz Bolgarije. — Spisal Jos. Repina. [Dalje.] Vzori in boji. (Po prijateljevih spisih priobčil Jož. Ošaben.) [Dalje.] — Sonet. (Zložil F. S. Finžgar,) — Sonet. (Zložil F. S. Finžgar.) — Celje in okolica. (Na-rodno-društvene črtice. Poleg raznih spisov sestavil A. Fdkonja.) [Dalje.] — O našem leposlovju. (Pismo prijatelju. — Spisal Branivoj.) — Dva grobova. I. Simon Robič. (Spisal dr. Fr. L.) — II. Matija Va-ljavec. (Spisal Ks) Književnost: A. Slovenska književnost. — Na platnicah : Socijalni pomenki. (Dalje.) — Raznoterosti. — Slike: Kristus in prešestnica. — Cesta iz Kotora do Crnogore. — Njeguš, roj-stveno mesto kneza Nikole I. — Gore albanske od strani Crnogore. — Jelena, črnogorska kneginja in soproga laškega kraljeviča. — Zemljevid severnega tečaja. Stolni kapitelj ljubljanski tužnim srcem naznanja pre-žalostno vest, da je prečastiti, preblagorodni gospod Zeno pl. Cirheimb Hopfenbachski, baron Guttenavski stolni kanonik, konslstor. svčtnik, lastnik vojne svetinje Itd. danes ob 1. uri popoldne v 57. letu svoje starosti, med dolgo in mučno boleznijo večkrat okrepčan s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Truplo rajncega se bo v petek, dne 2. aprila, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na Stolnem trgu it. 4 preneslo najprvo v stolno cerkev iu od tam ua pokopališče k sv. Krištofu k večnemu počitku. Cerkveno opravilo z biljami in slovesno sv. m&So se bode vršilo v soboto, dne 3. aprila, ob 8. uri zjutraj v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Preblagi rajnki se vsem znancem in sobratom priporoča v molitev in blag spomin. V Ljubljani, dnč 31. marca 1897. ^^ Zgradba novih zvonikov v Moravčah oddala se bo dne 7. aprila t. 1. ob 10. uri dopoldne po zmanj-Sevalni dražbi. Podjetnikom je vložiti 10% vadijum. Troški (brez materijala in vožnje) so proračunjeni: Zidarsko delo..................4032 gld. 99 kr. Kamnoseško delo.........923 „ 80 n Tesarsko delo..................785 „ 18 „ Kleparsko delo.........3172 „ 89 „ Škrljarsko delo........124 „ 02 „ Podobarsko delo................74 „ — „ Mizarsko delo..................330 „ 20 „ Ključavničarsko delo.......174 „ — „ Steklarsko delo................33 „ 19 B Pleskarsko delo (Anstreicher).... 79 „ 26 „ Železje..................750 . — . Skupaj . Služba organista in cerkvenika ki naj bi se ob enem pečal s kakim rokodelstvom, se odda s I. majem t. I. Župni urad Ajdovec, pošta Žužemberk. 242 1-1 Koverte s firmo priporoča Eatol. tiskarna v LJubljani. Najboljša, najtrpežnejša in najelegantnejša kolesa za vozarenje (bieikli) so Dtirkopp-ovi „Piana" katere ima v zalogi za Kranjsko IVAN JAX v Ljubljani, Dunajska cesta 13. Katalogi zastonj in franko. ~%Xt 238 20-1 Pouk v vozarenjn v lastni vozarnl je za knpovaloe brezplačen. . 10850 gld. 55 kr. Načrti in proračuni so na razpolago v moravškem župnišču. Moravče, dnć 24. marca 1897. 224 3-3 Stavbeni odbor. I. kranjski laneno-oljnati firnež. Ж. kranjsko cisto laneno olje. -s* priporoča najceneje 59 104—32 dlćolf ćCaupimann, I. kranjska tovarna oljnatih barv, flr-nexev, lakov in kleja v Ljubljani. I> u ri a j 8 k a borza. Dn6 1. aprila. Sknpni državni dolg v notah..... Bknpni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta K%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... NemSki drl. bankovci za 100 m. nem. drl. velj. 80 mark............ 80 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci ........ C. kr. cekini........... 100 itld 65 kr. 100 , 65 122 . 25 100 . 35 121 . 50 98 . 90 934 , — s 345 , 75 119 . 55 • 58 . 65 a 11 » 73 • 9 . 51 m 46 . — n 5 „ 65 0 Dni 31. maroa. 4% driavne srečke i. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... <% zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke (>%.... Donavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... i% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke 4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . . . južne železnice 6% . „ , dolenjskih ieleznic 4 % 153 gld. — kr. 153 , 75 188 , 50 99 . 20 e 126 1 50 • 108 „ — N 112 . 50 » 99 . 75 • 99 „ 80 a 222 . • 174 . 75 m 127 , 30 m 99 „ 50 n Kreditne srečke, 100 gld................200 gld. — kr 4« srečke dunav. parobr. druibe, 100 gld. 146 , — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 . 40 Rudolfove srečke, 10 gld.......— . — Salmove srečke, 40 gld........69 . — St. Genćis srečke, 40 gld.......72 „ — Waldsteinove srečke, 20 gld......60 . — Ljubljanske srečke..................21 . 75 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 162 . — Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3370 . — Akcije tržafikega Lloyda, 500 gld. ... 378 . — Akcije južne ielezniee, 200 gld. sr. . . . 77 , 75 Dunajskih lokal, železnic delniška druiba . 159 . - Montanska družba avstr. plan.....80 , — Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 156 , — Papirnih rubljev 100 ................126 „ 75 ......- i--— i ШЈГ Nakup ln prodaja *XS 1 vsakevntnih driavnlh papirjev, агебк, denarjev itd. k lavarovanje za zgube pri ftrebanjth, pri iažrebanja 1 najmanjšega dobitka. 1 Kalantna izvršitev naroAtl na borzi. Menjarnična delniška družba И1ЕВСГ R" «oliziili it. 10 Dunaj, Ririihilfirstruii 74 B. ЖГ Pojasnila *ss v vseh fospedarakili in «nantalh atvarak, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulael|skih vradnastaih papirjev in vestni «viti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti gf naloženih glavnic, IV1