/Uieri$k/l Domovima
NO. 119
/0/^ p	/^J
fi^euT' 60th r
^r0oi'Iy*°0? StaLa*e
ly±J\' y a- « »n»«i
] 122/’	OHtf	National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MOENING, JUNE 19, 1967
SLOV6NIAM
MOftWIN© N€WSPAHi£
ŠTEV. LXV — VOL. LXV
Kandida! Nifei C. Ky
je še žele neroden
Predsednik južnovietnamske vlade išče podpore kot kandidat za predsednika 1'epublike med begunci in preseljenei iz po rdečih nadziranega ozemlja.
CAMLO, J. Viet. — Generala Kyja poznamo kot saigonskega ministrskega predsednika, sedaj pa tudi kandidira za predsednika republike. Spodobi se, da zase tudi agitira na shodih. Pri tem poslu je še sila neroden, kot to pripoveduje časnikar Harwood, ki ga je spremljal na par agitacijskih shodih blizu demarkacijske črte v goratem delu Južnega Vietnama. Prvi tak shod se je vršil, v taborišču za prešel j en ce iz južnega dela demarkacijske cone. Tam so pobrali vse prebivalstvo in ga preselili v zasilna taborišča, da ne bi moglo pomagati rdečim teren-cem in partizanom. V taborišču so postav Ijene nepregledne vrste šotorov za preseljence, večinoma družine brez očetov, ob taboriščni meji je pa naravno postavljena bodeča mreža.
Novi grobovi
Frank Guzeli
Po dolgi bolezni je umrl v Highland bolnici 78 let stari Frank Guzeli z 19202 Muskoka Avenue, rojen v Goričanah pri Medvodah, od koder je prišel v Ameriko pred 55 leti in kjer je zapustil brata Jožeta in sestro Franco Pasera. Tu je zapustil ženo Mary, roj. Konjar pri Sv. Valburgi, in sestro Jennie Žagar. Pred upokojitvijo je bil 12 let zaposlen v Cleveland Twist Drill Co. Pogreb je bil iz Žele-tovega pogreb, zavoda na E. 152 St. preteklo soboto ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na All Souls pokopališče.
Anthony Hlabse
V Beach Haven Health Care Center je umrl 65 let stari Anthony Hlabse s 1082 E. 72 St., roj. v Clevelandu, oče Donalda, Roberta in Therese Roman, stari oče, brat Franka, Angele Fortuna, Josepha, Anne Theus,
Indija redi še sedaj 281 priiKev in njih družine
Plačuje jim “vzdrževalnino” kot odškodnino za njihove pravice, ki so jih odstopili neodvisni Indijski državi v letih 1947-1948.
NEW DELHI, Ind. — Ko je 1. 1947 Nehru prevzel oblast od Anglije, je postopal naravnost kavalirsko z 552 princi in njihovimi družinami, ki so takrat dejansko vladale v Indiji. Ako bi se bil držal na primer Titove morale, bi dal vse skupaj pobiti, postreljati in pometati v jame. Nehru jim je pa odvzel le oblast, toda gospodarsko jih ni uničil. Plačeval jim je iz federalne blagajne “odškodnine” za zgubljene privilegije, veliko privilegijev jim je pa še pustil. Tako imajo princi še danes posebne ugodnosti pri plačevanju davT kov in trošarin, uživajo dalje
Freda, Adolpha, Aloysiusa, Al-|vse ugodnosti tujih diplomatov, berta, Henryja in Richarda, sin j50 dejansko zavarovani
Guverner J. Iheries se brani davčnih bremen
COLUMBUS, O. — Od vseh strani pljuskajo v naš ohajski državni proračun zahteve po novih izdatkih za potrebe naše države, naš guverner Rhodes se jim pa z občudovanja vredno doslednostjo in vztrajnostjo izogiba. Njegova davčno-politična filozofija je kar se da preprosta Če bi njegova veljala, bi za velike izdatke morala skrbeti federacija, za male lokalne izdatke pa okraji in občine, kar bi še o-stalo, naj prevzame v oskrbo država. Seveda je po Rhodesovem mnenju ostanek, ki naj bi padel na državo, zelo majhen.
Te ideje so pripravile Rhode-sa, da je dal sestaviti načrt, kako bi okraji dobili pravice do novih davkov, naravno predvsem indirektnih, kajti direktni davki so Rhodesu zoprni. Seveda se jim pa ne more ogniti, zato je v njegovem načrtu predvideno pooblastilo za okrajne u-
ZDRUŽENI NARODI BODO UREJALI SREDNJI VZHOD
V soboto se je zbrala k izrednemu zasedanju glavna skupščina Združenih narodov, da na zahtevo Sovjetske zveze odloča o obsodbi Izraela kot napadalca v petdnevni vojni z Arabci in o
Iz Clevelanda in okolice
prave, da lahko vpeljejo tudi o-
pok. Antona in pok. Marian, roj. 'zdravstvene in bolniške stroške. ;^raino dohodnino.
Se je čas za sajenje—
V Slovenski trgovini Emil Bukovec na 6024 St. Clair Avenue imajo še vedno nekaj lepih ; zelenjavnih sadik, posebno pa-
..	.	v	.	j radižnika in paprike.
umiku izraelskih cet z osvojenega ozemlja, j Iz fj0iniCe_
Danes dopoldne se začne glavna razprava z j iz St. AJexis bolnice se je vr-govcrom predsednika vlade ZSSR A. Kosy-.™^ Mrs- Rose Saksida, 1174 E.
gjna>	j 60 St. Zdravje se ji je v precejš-
nji meri povrnilo.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — V soboto dopoldne A'bolnici— se je zbrala na izredno zasedanje glavna skupščina Zdru-j Mrs. Rose Eckart z 21931 Wes-ženih narodov. Sklicanje je predložila Sovjetska zveza, ko Port Avenue je v Huron Rd. iii mogla dobiti večine za obsodbo Izraela kot “napadalca” 1 bolnici, soba št. 702. Obiski so in za zahtevo po umiku z osvojenega ozemlja v Varnost-povo^eni-nem svetu. Ko je glavna skupščina vzela na znanje dnevni Poroka—
V soboto sta se v cerkvi sv. Viljema v Euclidu poročila Elizabeth Marie Kuhar, hčerka
red, je odložila zasedanje na danes dopoldne. Kot prvi go vornik je bil določen poslanik ZDA pri ZN A. Goldberg, pa ie svoje mesto “iz vljudnosti” odstopil predsedniku vlade ZSSR A. Kosyginu, ki je v soboto zjutraj priletel v New !Mrs- Frank Kuhar, 24995 Lake York na čelu 50-članske sovjetske delegacije". Goldberg bo!Shore Blvd’ in Robert John predvidoma govoril šele jutri. Zasedanja glavne skupščine lKovac’ sin Mr- in Mrs- Edward ZN se udeležujejo tudi drugi vodilni državniki, tako bosta R Kovac’ 17820 Nottingham Rd. zastopala Italijo predsednik vlade Moro in zunanji mini-!Poročne obrede je °Pravil neve‘
To taborišče je bilo treba slovesno otvoriti, ker se je prese-Ijencev nabralo kar lepo število. V ta namen so postavili vse priseljence na prostor sredi taborišča, kjer naravno ni manjkalo zastav. Kmalu nato se je pokazal general Ky s svojim spremstvom in začel razlagati, kakšne dobrote čakajo poslušalce od svobodne demokracije in nove vlade, ki jo bo sestavil, ako bo izvoljen za predsednika republike. Za Kyjem so govorili še drugi govorniki. Po vsakem govoru je ploskalo generalovo spremstvo, ki je bilo izredno številno, dočim so domačini molčali in gledali v nebo. Ky je potem še obdaril nekatere preseljence z malimi paketi in odšel. Prese-Ijenci pa so ostali sami s svojimi težavami in temno bodočnostjo. Prišli so namreč v taborišče, ki leži na suhi planjavi iz krajev, kjer so pridelovali riž. Sedaj seveda ne bodo več mogli obdelovati rižnih polj, kaj drugega pa ne znajo. Bodo torej popolnoma odvisni od vladne socijalne pomoči, ki pa po vsej verjetnosti ne bo izdatna.
Če kdo, so se pa znašli teren-ci in partizani. Že prihajajo v taborišče in silijo ljudi, naj zbežijo nazaj domov. Kdo ve, ali se jim to tudi ne bo posrečilo?
Podoben “shod” so za Kyja priredili tudi v nekdanji vietnamski prestolici Hue. Shod je napravil na javnost isti vtis kot shod v Camlo. V očeh ameriških časnikarjev je bil ves slučaj velik cirkus brez političnih posledic.
.	- —	,	----,	ster Fanfani, Vel. Britanijo zunanji minister Brown, p0lj. stin stric rev. Donald J. Seliškar,
Petrovčič. Pokojni je bil veteran [Vendar je pa število princev za- R Columbusu mislijo, da bo sko predsednik vlade Cyrankiewicz, Češkoslovaško pred-• ‘h’ lnstruktor druge svetovne vojne in član j čelo padati, danes jih je le še Rhodes kmalu Prisel pred ohaj- sednik vlade Lenart, Sirijo pa sam predsednik republike
Baragovega dvora št. 1317 Kat. 1281; vsem skupaj plačuje fede- ^	7	*	•	-------'--------------
borštnarjev. Pogreb je danes ob Racija okoli $6 milijonov na le-
8.15 iz Želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue, v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo.
Stanley Baranski
Po dolgi bolezni je umrl na svojem domu na 20631 Morris Avenue preteklo soboto 59 let stari Stanley Baranski, roj. v Helvetia, Pa., od koder je prišel v Cleveland kot mlad mož. Zaposlen je bil 24 let pri Gabriel Co., nato pa pri Bowden Manufacturing Co. Zapustil je ženo Emmo, roj. Sesek, hčer Lindo, sestro Lauro Chesky (Orlando, Fla.). Oče Andrew in mati Nellie sta mu umrla. Pogreb bo v sredo ob 9.15 iz Želetovega pogreb. zavoda na E. 152 St., v cerkev Sv. Križa ob desetih, nato na All Souls pokopališče.
Tega niso pričakovali
SINGAPOR. — Ko je v torek zvečer skupina kakih 345 demonstrantov zahtevala pred vrati Changi ječe izpust 150 političnih jetnikov, so se vrata ječ nenadno na široko odprla in policija je vse demonstrante nagnala vanjo in jih priprla zaradi “neprimernega vedenja”.
to; nekateri med njimi pa imajo dohodke še od pokrajinskih vlad.
Skratka: princem se še zme-laj godi predobro, zato so se preobjedli. Do lanskega leta so se držali pravila, da se ne vtikajo v indijsko domačo politiko. Lani so pa nekateri med njimi kandidirali proti kandidatom kongresne stranke. To je naravno močno razburilo stranko, kajti med princi ni dosti pristašev te stranke. Zato je vodstvo stranke sklenilo, da bo vse dohodke in privilegije princev in njihovih družin na novo pregledalo in črtalo vse, kar res ni potrebno za skromno življenje. Ne
sko legislature z novim davčnim predlogom. Republikanska večina mu bo verjetno dala prav, pa vendar je vse skupaj račun brez krčmarja. Za Rhodesov načrt se morajo namreč vneti tudi okraji, ti pa nimajo vsi republikanskih večin. Zato bodo ohajski politiki sprejeli Rhodesov načrt z mešanimi občutki, med njimi bo dosti tud: republikancev.
Naše pekarne naj zaposlijo več črncev!
CLEVELAND, O. — Znani črnski voditelj dr. M. King bo te dni začel skupaj s kakimi 200
Atassi.
Zunanji ministri arabskih držav, ki so se zbrali v soboto na posvetovanje o skupnem nastopu v Kuvajtu, so to zborovanje včeraj prekinili, ne da bi dosegli pravo soglasje, in odleteli na zasedanje ZN v New York. Za sedaj vstrajajo trdno na stališču, da mora Izrael izprazniti vse ozemlje arabskih držav, ki ga je zasedel v zmagoviti vojni od 5. do 9. junija. Izraelska vla-
John Carroll srečo!
vse staro mesto Jeruzalem, ki je bilo doslej pod oblastjo Jordanije.	,
Razprava v glavni skupščini se bo nemara vlekla več tednov, vendar od njenega izida verjetno ne bo veliko odvisno. Ni namreč verjetno, da bi sovjetski
in kaplan na University. Vso
Pogreb—
Pogreb pok. Johna Kastelica, o katerega smrti smo poročali v petek, je danes zjutraj ob 8.45 iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St., v cerkev sv. Jeroma ob 9.30, nato na Kalvarijo. Pokojnik je bil doma v Dešeči vasi
predlog dobil potrebno dvotret-lpri Žužemberku, kjer je zapu-jinsko večino, pa tudi če bi jo, j stil sestro Marijo Marver in od to še ne bo pregnalo izraelskih'koder je prišel v Ameriko 1. oboroženih sil z osvojenega11900. Bil je član SNPJ št. 5.
pri naših pekarnah, naj zaposli-
iRove:Jen;hr„d;eaxPtaAekt
načrta s silo; bo prince povabila, Klngovih prijateijev in ug0tovi. na pogajanja m upa, da bo do- ,e, kolibo friiih Mavcev je že
tako jasno in odločno, da se vsem svojim osvojitvam ne bo odpovedala, pa če za nje glasujejo vse članice ZN. Izrael se črnskimi pastorji veliko akcijo trudi za neposredne razgovore
z arabskimi sosedi. Za isti cilj delajo tudi Združene države.
da je povedala med tem prav ! 0ZenRja- Prc'Rla uredRev -‘n P° Stokes kandidat—
A ^ |miritev Srednjega vzhoda je
segla kompromise z vsakim posebej. Tako bodo indijski princi zgubili svoje privilegije in svoj pomen, toda popolnoma izginili pa še dolgo ne bodo. Je med njimi tudi nekaj izredno sposobnih, ki se “znajdejo” hitro v vsaki težavi.
Dopisujte! Sporočajte novice iz svojega kraja!
Sovjetska zveza se zavzema za stališče arabskih držav, da se mora Izrael umakniti na svoje
zaposlenih v pekarnah in koliko meje, potem bi bili šele možni bi jih bilo še lahko. Ako bi sel razgovori o ureditvi Srednjega pekarne upirale, bo skušal dr. | vzhoda in njegovi pomiritvi. King pritisniti nanje ob sodelo- Izrael na kaj takega niti noče vanju z, javnostjo. Kako si pa to misliti, izjavlja, da hoče najprej
zamišlja, pa še ni razodel.
priznanje svoje suverenosti od
Črni pastorji so tudi sklenili, strani arabskih sosedov, trdna da bodo v svojih župnijah pobi- jamstva za svobodno plovbo rali vsako četrto nedeljo v me-1 skozi Tiranska morska vrata in seču posebne prispevke za soci- sueški prekop, pa tudi vrsto jalno podpiranje revnih črncev, mejnih sprememb, med drugim
Kosyginova pof v New York je in osfone še zagonetna
možna le na temelju sporazuma med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami ob sodelovanju Vel. Britanije in Francije ter ob njihovem skupnem jamstvu za varovanje nove ureditve in novih državnih meja. Trenutno ni razvidno, koliko upanja je za tako rešitev.
NEW DELHI, Ind. — Indija je rdeči Kitajski zagrozila z resnimi posledicami, če ne poskrbi za varnost indijskega poslaništva in njegovega osobja v Peipingu. Kitajci indijsko poslaništvo dobesedno oblegajo.
Vremenski
prerok
pravi:
Sončno in milo. Najvišja temperatura okoli 75.
CLEVELAND, O. — Za kremeljskimi zidovi se morajo dogajati čudne stvari. Kar dvakrat v par tednih je politbiro preusmeril svojo politiko v arabsko-izraelskem sporu. Najprvo je priznal arabski poraz, ko je ostali svet šele začel prihajati do spoznanja, da je to res. Sedaj je pa ravno tako nenadno poslal tovariša Kosygina z nenavadno velikim spremstvom v New York na izredno sejo generalne skupščine ZN.
Naj bo Kosygin govoril na seji generalne skupščine, kar bo hotel, dejstva ne bo mogel zbrisati, da vsega ni povedal, kar ve in kar je dejansko nagnilo rusko politiko, da ga je poslala neutegoma v Ameriko.
Ko je svet zvedel za njegov načrt, je mislil, da ima pot za cilj le dodatno tolažbo razburjene arabske javnosti. Ta cilj gotovo ima, toda nastane vprašanje, ali ne bi bila mogla Moskva tega opravila izvršiti kako drugače. Končno
Kosygin ni noben sluga, ki bi ga ruska zunanja politika lahko pošiljala po svetu za vsako malenkost. Kosygin bi bil res moral iti v New York le takrat, ako bi bilo res, da je ZSSR resnično hujskala Naserja na vojaške pustolovščine.
V londonskih diplomatskih krogih trdijo, da ni res, da bi bili ruski komunisti hujskali Naserja na vojaške pustolovščine. Vse ruske uradne izjave tik pred izbruhom arab-sko-izraelskih sovražnosti, vse ruske časopisne razlage, vsa poročila ruske uradne agencije TASS ne vsebujejo nobenega direktnega poziva na Naserja, naj tvega vojni spopad.
Menda se je godilo ravno narobe. V Londonu vedo na primer, da so ruski letalski strokovnjaki teden dni pred začetkom vojne ogledali egiptovska vojna letališča in jih našli v takem stanju, da je ruska vlada v posebni noti opozorila na vse pomanjkljivosti
in odločno odsvetovala vsako vojaško akcijo. Še celo v tisti usodni noči, ki je pomenila smrt egiptovskega vojnega letalstva, je Moskva nekaj ur pred začetkom vojaških operacij ponovno pritiskala na Naserja, naj bo previden.
Če so poročila iz Londona le deloma resnična, potem Moskva ne nosi toliko odgovornosti za začetek vojne, kot navadno mislimo. To ve tudi Naser in ne more zahtevati od Moskve, da bi sedaj drla čez drn in strn za njim. Če pa je to vsaj na videz storila, zakaj ?
Nekateri diplomatski krogi mislijo, da vzroka za to ni treba iskati v klavrnem razpoloženju arabskega sveta in v ruski želji, da pomaga Arabcem iz tega in takega razpoloženja, ampak v trenjih, ki se trenutno nahaja v njih politbiro. Pred tedni je na primer šla skozi liste malo opažena novica, da so nekateri člani politbiroja menjali svoje po-
klicne dolžnosti. Skušnja govori, da so taki premiki navadno le posledica spremenjenega ravnovesja političnih sil v rdeči ruski birokraciji. Da se člani politbiroja zmeraj ne objemajo, za to so tuji di-plomatje v Moskvi že dolgo vedeli, niso pa mogli dognati, v čem obstojajo trenja in kdo koga preganja. Zadnje spremembe so pa namignile, da se vsaj dve, ako ne več struj, puli za vpliv na rusko tajno policijo in rusko narodno o-brambo. Nekateri opazovalci tudi misijo, da je par mlajših članov politbiroja pokazalo prevelike politične apetite in da so jih starejši člani prikrajšali v njihovih ambicijah. Slišijo se še celo glasovi, da bo prišlo do rekonstrukcije v kremeljski vrhuški.
Značilno pa je, da te govorice nočejo potihniti, čeprav se bližamo hitro oktobrskemu jubileju, ki bi ga tovariši radi praznovali v taki slogi, kot je v ruskem komunizmu tudi že 50 let — ni bilo.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Danes ob 9.30 dopoldne bo govoril predsednik ZDA pred skupino vzgojiteljev o položaju na Srednjem vzhodu. V njem bo obrazložil ameriško stališče v izraelsko-arabskem sporu in odstranitvi vzrokov in posledic izraelsko-arabske vojne v začetku tega meseca. Govor bo prenašala večina radijskih in televizijskih postaj v deželi.
WASHINGTON. D.C. — Po dogovoru med glavnim tajnikom ZN Hammarskjoeldom in Naserjem leta 1957 Naser ni imel pravice zahtevati umika čet ZN s področja Egipta ob izraelski meji in s Sinaja. To je razvidno iz tajnega dogovora med obema, ki je bil objavljen koncem tedna.
HONG KONG. — Rdeča garda je prijela pet članov posadke britanske trgovske ladje “Eastern Moon”, ker so se pro-tivili, da bi rdeča garda na boke ladje naslikala svoja gesla, ko je bila ladja zasidrana v pristanišču Šanghaja. Angleže so gonili po mestu z upognjenimi glavami m jih
prisilili, da so kričali Maovega gesla in zmerjali Anglijo, Ameriko in Rusijo. Trije oficirji, ki so prišli včeraj sem, so povedali, kaj se jim je vse zgodilo tekom 6 dni “ujetništva” v rdeči Kitajski. Dva Angleža, člana posadke omenjene ladje, imajo še vedno v Šanghaju.
| Carl B. Stokes, ki je pred dve-mi leti pri županskih volitvah skoro porazil R. S. Locherja, je pretekli petek objavil, da bo letos ponovno kandidiral za župana Clevelanda. Ni povedal, ali bo kandidiral kot demokrat ali kot neodvisnež, zatrjeval pa je, da ima tokrat obljubljeno podporo tudi od večih skupin belih volivcev.
Uspelo zborovanje—
Zastopniki slovenskih krščanskih demokratov, ki imajo svoje klube v Združenih državah in Kanadi, in nekateri posamezni prijatelji slovenske krščanske demokracije so v soboto zvečer in v nedeljo zborovali v Baragovem Domu v Clevelandu. Sklicatelji so bili zelo zadovoljni tako z udeležbo, kot tudi s poročili o stanju med Slovenci po svetu in z doseženimi soglasnimi sklepi. Poročilo o tem sestanku bo sledilo.
Slovenski šolski piknik—
Prihodnjo nedeljo, 25. t.m. ima Slovenska šola od Sv. Vida na Slovenski pristavi svoj redni ’etni piknik.
SAIGON, J. Viet. — Za konec tedna so bili izvedeni najobsežnejši letalski napadi na Severni Vietnam v zadnjih mesecih. Na tleh je prišlo do večjega spopada v soboto, ko je bataljon rdečih napadel iz zasede oddelek 1. ameriške pehotne divizije. V boju je bilo 33 Amerikancev mrtvih in 151 ranjenih, rdeči pa so pustili na bojišču, potem ko je v boj poseglo letalstvo in topništvo, 222 mrtvih.
WASHINGTON, D.C. — Pentagon je priznal, da je le verjetno, da so ameriška letala po nesreči zadela rusko ladjo Turkestan 2. junija v sever-novietnamskem p r i s tanišču Cam Pha, četudi so nekaj dni po tem dogodku Združene države tako rusko trditev “odločno” zanikale.
2
SMERIŠKA DOMOVINA JUNE 19, 1967
/lyERaSftft Domovina
‘ ' ' ' \	VV.I i.:
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
|U Združene države;
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $8.00 za • me fcs Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mezečo Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
SiG.GC per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 month* Friday edition $5.00 for on« year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 119 Monday, June 19, 1967
Usodna noč v Kremlju
Kako majhen je postal svet, smo videli v ponedeljek, 5. junija. V prvih urah tega dne je Izrael uničil egiptovsko vojno letalstvo, dočim so izrelske čete hitro prodirale proti Egiptu in Jordanu in pri tem niso naletele na organiziran arabski odpor. Svet je za vse to zvedel šele dopoldne, v Moskvi in Washingtonu pa so to zvedeli že nekaj ur preje. Ker so zmagovali Izraldi, se naši diplomaciji ni mudilo s presojo. Ker so doživljali Arabci vsako uro novo katastrofo, so člani politbiroja v Kremlju postajali zmeraj bolj nervozni. Hladno glavo je ohranil tovariš Kosygin. Je po naravi stvaren in nagnjen k pesimizmu, je hitro začutil, da se arabskim načrtom bliža zadnja ura. Zato je storil par korakov, da njegova dežela pridobi na času. Stopil je takoj v stik z Johnsonom in pri njem dosegel sporazum, da arab-sko-izraelska vojna ne sme postati povod za vojno med Moskvo in Washingtonom. Istočasno je dal nalog, da mora ruska propaganda zahtevati premirje, in predlagal, naj se oba sovražnika umakneta na začetne položaje. Ta predlog je že po nekaj urah pomenil zvonenje po toči, zato ga je Moskva umaknila in zahtevala sam konec sovražnosti.
Med tem je ruski delegat pri ZN stalno poročal Moskvi, kako presojajo v ZN položaj na Srednjem vzhodu. Presoja ni bila ugodna za ruske ambicije v arabskem svetu. Fedorenko je namreč moral sporočiti, da ni prav nobenega upanja, da bi Varnostni svet sprejel idejo, naj se oba sovražnika umakneta na začetne položaje. Moskva se je znašla v precepu: ali podpreti Arabce ali pa zahtevati konec sovražnosti brez ozira na arabske interese.
Tako se je začelo v torek v Kremlju večeriti, politbiro je pa začel svojo sejo, ki je trajala vso noč. Treba se je bilo odločiti, ali res pomagati Arabcem ali pa samo gledati, da arabski poraz ne bo zdrknil pregloboko. Seja se je odločila za stvarnost in pustila arabske države z njihovimi ambicijami na cedilu. Skratka: politbiro je sklenil, da varuje svoje interese in ne interesov svojih prijateljev. Ta sklep ni bil lahek, kajti zavedal se je dobro posledic, ki jih bo sklep rodil.
Prva posledica se je pokazala že pred začetkom moskovske seje v — Združenih narodih. Kakor hitro so namreč delegatje ZN zvedeli, da je Moskva za konec sovražnosti brez jamstva za arabske koristi, so rusko stališče takoj označili s pravo besedo: kapitulacija, morda še hujša od tiste, ki jo je moral prevzeti nase tovariš Hruščev v znani kubanski krizi. Kar po vrsti so se oglašali vsi levičarsko u-smerjeni diplomatje in zmajevali z glavo češ, koliko je pa sploh treba verjeti ruskim obljubam in ruski besedi. Ali ni Moskva pustila Arabcev v najusodnejšem trenutku na cedilu? Ali se ne bi moglo to zgoditi vsakomur, kdor bi pri svojih političnih načrtih računal z rusko pomočjo, na primer razne osvobodilne fronte?
Kar so levičarski diplomatje govorili na hodnikih palače ZN, to so nekateri tovariši začeli trditi kar javno. Castro je na primer takoj prišel na dan z besedo kapitulacija pred imperijalizmom, ko je razlagal pomen ruskega glasovanja v Varnostnem svetu ZN za resolucijo o koncu sovražnosti. Seveda je svoj lonček takoj pristavila tudi rdeča Kitajska in očitala Moskvi izdajstvo komunističnega sveta.
Ne bi odgovarjalo stvarnosti, ako bi hoteli trditi, da o vseh teh posledicah — in še drugih — niso debatirali v Kremlju v tisti usodni nočni seji. In vendar so se odločili za stvarnost, niso hoteli prenapeti svojih sil. naj zaradi tega trpi kdorkoli med njihovimi prijatelji.
Posledice novega ruskega stališča se bodo čutile povsod, ne samo v arabskem svetu. Kako bodo na primer mogli Rusi razložiti, da je kvaliteta francoskih vojnih letal, ki so jih rabili Izraelci, boljša od kvalitete ruskih? Kaj bodo rekli, ko bodo Izraelci poročali, koliko ruskega o-rožja so zaplenili Egipčanom in kakšne učinkovitosti je. Kdo bo pa kaj dal na rusko orožje, ki se je tako slabo obneslo v sedanjem arabsko-izraelskem spopadu?
Prav nič se še ne ve, koliko je novo rusko stališče škodovalo ruskim komunističnim interesom v komunističnem svetu. Kako naj Kremlj še naprej zagovarja potrebo po skupnem nastopu proti kitajskim komunistom, ako bodo prijatelji moskovske politike začeli dvomiti v dano besedo ruskih komunističnih voditeljev? Kaj bodo na primer rekli vietnamski tovariši o novi ruski politiki? Ali je res pribito, da bo Moskva držala do konca z njimi in jih zalagala z orožjem, municijo, raketami itd.? Kaj bodo rekli neštevilnim levičarskim gibanjem, ki so stalno simpatizirala z Moskvo na vse obtožbe, ki bodo letele proti Kremlju iz arabskih prestolic?
O vsem tem so govorili na znani nočni seji. Morda so tudi omenili par skušenj, ki izvirajo iz njihove preveč tvegane politike. Ali ne bi bilo na primer pametno, da je moskovska partijska politika previdnejša pri izbiri prija-'
teljev? Ali se je res treba obesiti na vsakega rdečega zaletela, ki šari po gozdovih in uganja partizansko politiko brez upa na uspeh? Ali se splačajo ogromni stroški za propagando, ki jo potem pokoplje en sam nepremišljen korak ruske zunanje politike?
Morda imajo prav tisti, ki trdijo, da tista usodna noč ne bo tako hitro pozabljena med vodilnimi v Kremlju? Morda se bo iz tega celo rodilo kaj dobrega za mednarodno politiko. Seveda se pa to ne bo pokazalo tako hitro, kot bi radi videli.
Waukegan, 111.	— Letošnjo
pomlad je nam vreme precej dolgo nagajalo. Včasih smo že koncem aprila imeli po vrtovih lepo, mlado solato. Letos tega nismo imeli. Vse je bilo za skoraj mesec pozno. Pritožil bi se, če bi se dalo radi tega kje pritožiti, pa bi najbrže zastonj iskal tozadevni urad, kjer bi se dalo vložiti zoper vreme pritožbe. Glede takega vremena, kakršnega smo imeli letošnjo pomlad, je tožil še celo sosed Frank s Park Avenue. Jezil se je, da je še okrog sv. Jurija nekaj vrta prekopal in nekaj solate posejal, pa da solate ni bilo skoraj cel mesec ven in da še zdaj počasi raste. “Pa bi se ne jezil?” je robato poudaril Frank.
Ne samo sosed Frank, tudi drugi smo imeli smolo letos z vrtovi in z zgodnjo setvijo in sejanjem zelenjav. Upajmo, da bo odslej bolje vreme in da bomo z drugimi vrtnimi pridelki bolj srečni.
• ZAHTEVE NAPREDKA IN ČASA. — Pred kratkim sem či-tal poročilo odbora za parke v našem mestu. Na zborovanju je podal odboru, v katerega oskrbi so naši mestni parki v Waukega-nu, poročilo glede tega znani William Mercie, ki je zastopal chicaško tvrdko T. W. Samuel-son & Assn., ki gradi parke in razne počitniške in počivalske prostore tu in tam po predmestjih. Dejal je, da naše mesto ima vse premalo parkov in vsled tega ne dovolj prostora za mladino in njih zabavo. Treba jim je več parkov, kjer lahko igrajo razne igre itd. Najmanj pet takih parkov je treba v našem mestu, da bo dovolj zabavnih prostorov za naše mlade, za žogo-igre, nogomete in druge take igre. Seveda, to bo pa stalo denar in davkoplačevalci ga bodo prispevali na tak ali tak način.
Vse to, pravijo zagovorniki takih načrtov, je zahteva napredka in časa. Starejši, katere molzejo z raznimi davki že deset in desetletja, se nad vsem takim, ki napoveduje nove izdatke, jezimo in jih sprejemamo s kislimi obrazi. Drugi, mlajši, sprejemajo bolj vljudno vse, menda zato, ker zdaj bolje in več zaslužijo kakor smo mi starejši nekdaj. Zopet drugi pa poudarjajo, to še ni nič. Svet napreduje, svet in ljudje hočejo vsak dan kaj novega. Vi stari se ne zavedate, da ste v novih časih, ko vse vozi po novih potih. Zdaj smo v razmahih vsestranskega napredka. Počakajte še kako desetletje. komur se ne mudi preveč na drugi svet. Videli boste razlike med nekdanjostjo in sedanjostjo, da boste razočarani od pet do ušes!
Tako jadramo in vozimo naprej. Stari jamramo — kam bomo z vsem tem prišli — mladi pa brezskrbno vozijo naprej in menda računajo: če ne bo tako, bo pa tako, kakor že, le stokati nikar! Ne predvidevajmo pred seboj podrtih mostov, preko katerih bi ne mogli — to prepustimo bodočnosti, bomo srečavali take težave, kadar bomo privozili do njih mostov. Tako mladi. Morda imajo kar prav.
•	POMENLJIV ODLOK.— Pred kratkim sem čital poročilo o odloku, ki ga je objavil državni zvezni oddelek v Washingto nu, da je izdal Idar Rimestad, podtajnik upravnega urada, da se ima v Združenih državah vse naokrog znižati zaposlene uradnike in druge za 2%. Razlog, gre za znižanje izdatkov po raznih poslaniških in konzularnih uradih, ki jih vodijo Združene države po svetu.
Zanimivo. Vladni krogi so menda začeli gledati na vse drugimi očmi. Namreč, da treba štediti. Z nekaterih drugih strani pa gledajo na vse to, da je naša dežela začela gledati na zu nanji svet z drugimi očmi. Prav zdaj, ko imamo mi precej sitnosti v Aziji in še drugod, vse zabavlja proti nam. Dobro, bomo pa začeli mi bolj za svoje skrbeti, vi skrbite zase. Nekaj takega se zdi, da se pojavlja v nekaterih glavah.
Drugi nekateri pa tolmačijo, da smo v neki dobi, ko se bo jenjalo z borbo v Vietnamu in da bo nastopila nekaka bolj mirna doba s svojimi gospodarskimi krizami. Korporacije, ki dobivajo vladna naročila, znajo v takem slučaju znižati obratovanja in potem — zna slediti delna brezposelnost. To bi bila v takem slučaju seveda nova socialna skrb za deželo. V slučaju, da bi narastla nezaposlenost za kakih deset milijonov in da bi trajala kako leto, bi bile vse blagajne kaj kmalu prazne, kakor so nastale prazne v Hooverjevem času. Bogataši si seveda znajo tudi proti takim slučajem pomagati. Kapital prenašajo v tujine, doma pa puščajo prazne kašče. Preprosti plebejci doma naj pa počivajo in zvezde na nebu štejejo ...
•	“PREGNANI KRALJ” pojasnjuje in podaja svoja mnenja. To je Peter II., sin pok. kralja Aleksandra in kraljice Marije, rodom Romunke. Zdaj je zaposlen pri Sterling Savings & Loan Assn, of California v Los Angelesu. O njem poroča naš lokalni list “WNS”. Med drugim je omenjena izjava kralja Petra, v kateri pravi:
“Ne mislim, da pri moji seda-danji zaposlitvi dosti pomaga moja o d v z g o j a kot monarha. Ampak lahko rečem,” je poudaril novinarjem, “da moje zveze in poznanstva po Evropi bodo mnogo pomagala. Skušali bomo privabiti sem hranilne vloge iz inozemstva.”
Radovedni novinarji so dalje silili vanj in v vprašanjih nanj namigavali, “če ne smatra, da njegova zaposlitev ne zatemnu-je njegove kraljevske časti v položajih in vlogah business-manna?”
“Sem mnenja, da sprejem te službe povečuje moje stališče,” je odgovoril bivši monarh.
Na povratek v Jugoslavijo, je omenil, ‘da ne računa’. Zdaj bo posvečal vse svoje moči za najboljši napredek hranilnice in posojilnice, ki ga je zaposlila. Tako je poudarjal.
— Tako, vidite, se vse spreminja po svetu. Nekoč kralji, sedaj bankirji, kaj jutri?
•	MOGOČE ZNA VAS ZANIMATI, katera država v Uniji ZDA je poznana kot “mati rek”? — To je država Colorado, v kateri izvira več rek in voda, kot
zbirka starin) na svetu? Najstarejši muzej na svetu je Oxford, Anglija, ki so ga zgradili leta 1679.
— Katero žito izmed izboljšanih žit je najstarejše na svetu in poznano kot tako? — Zgodovinarji pravijo, da najstarejše žito
na svetu in poznano najdalj, je ječmen. Poljedelski strokovnjaki trdijo na podlagi zgodovinskih dognanj, da so ječmen uporabljali za hrano že 500 let pred Kristusom v Egiptu.
— Pozdrav vsem čitateljem!
Vrhenšk Tine
Mariborski škof dr. Držečnik s svojimi verniki na romanju pri Gospe Sveti
CELOVEC, Avstr. — Vso slovensko javnost je neprijetno zadela odpoved vseslovenskega romanja h Gospe Sveti. Romanja se morejo vršiti sedaj le v majhnih skupinah. Dne 24. pr. m. je prišel h Gospe Sveti s skupino mariborskih vernikov škof dr. Maksimilijan Držečnik. Vsega je bilo 10 avtobusov romarjev iz Maribora in okolice. V imenu odsotnega celovškega škofa dr. Jož. Koestnerja je pozdravil mariborskega škofa celovški kanonik Aleš Zechner. Izrekel je upanje, da bomo mogli ob tem romanju skupaj opraviti zahvalo Bogu za dar vere in skupaj poprositi Boga za velike zadeve sv. Cerkve, posebno še za duhovniški in redovniški naraščaj v našem narodu.
Maša pri Gospe Sveti je bila koncelebrirana. S škofom je so-maševalo 9 duhovnikov iz Maribora, deseti, prof. Zafošnik, pa je s kora vodil petje mariborskega stolnega pevskega zbora. V pridigi po evangeliju je škof izrekel naslednje misli:
“Ker ni moglo biti velikega slovenskega romanja h Gospe Sveti 9. majnika, smo hvaležni Bogu, da lahko prihajamo v manjših skupinah. Danes smo prihiteli romarji iz Maribora in okolice. Maribor je povezan z Gospo Sveto z zgodovinskimi vezmi. Sedanja mariborska škofija je imela prvotni sedež pri Sv. Andražu na Koroškem. Lavantinski škofje so bili obenem prošti Gospe Svete in uživali dohodke tukajšnje nadarbine. Tudi škof Slomšek je bil prošt Gospe Svete. Ko pa je 1. 1859 prenesel sedež škofije iz št. Andraža v Maribor, je zamenjal Gospo Sveto (t. j. njeno nadarbi-no) z nadarbino mestne župnije v Mariboru, ki je od 1. 1506 bila dodeljena krškemu (celovškemu) škofu za njegovo vzdrževanje, čeprav je cerkvenopravno bila podrejena sekovški (graški) škofiji.
Prišli smo danes h Gospe Sveti kot romarji, da se na grobu sv. Modesta zahvalimo Bogu in Materi božji za dar sv. vere, ki jo je pred približno 1200 leti prinesel sv. Modest našim prednikom na Koroškem. Irski menihi, ki so prišli kot misijonarji na Bavarsko, z Bavarskega pa v Karantanijo, so oznanjali Kristusov nauk v pravem evangelijskem duhu, t. j. v duhu enakopravnosti in bratstva vseh narodov. Zato je bilo njihovo delo tudi uspešno.
Zgodovinarji priznavajo, da je bil sprejem krščanstva za Slovence tudi njihova narodna rešitev, ker so se s tem naslonili na sosednje krščanske narode, Bavarce in Franke, sicer bi nujno podlegli navalu Obrov in izginili.”
Škof Držečnik je poudaril, “da se moramo Slovenci zahvaliti na grobu sv. Modesta Bogu in Materi božji, ki je spremljala misijonsko delo sv. Modesta, za neprecenljivi dar vere. Posebej se moramo zahvaliti tudi za ljube- j
luč sv. vere nikoli ne ugasnila v našem ljudstvu, temveč da bi mu svetila tudi v prihodnjih stoletjih in mu dajala moč in tolažbo v vseh preskušnjah. Skratka, prosili bomo, da bi slovensko ljudstvo tudi v prihodnjih stoletjih ostalo zvesto Bogu in Mariji v Kristusovi Cerkvi.”
Po teh besedah je prevzvišeni prižgal s svečo na glavnem oltarju debelo s seboj prineseno svečo in jo v spremstvu celovškega kanonika Aleša Zechnerja in vseh somaševalcev in drugih duhovnikov slovesno odnesel na grob sv. Modesta. Na koru so med tem peli ganljivo Marijino pesem “Lepa si, lepa si, roža Marija!” S korom je seveda pela tudi vsa silna množica vernikov v cerkvi. To je bil veličasten, zgodovinski trenutek, ki je globoko ganil vse romarje. Slo-
venski narod se je po maribor-sledniku, v slavnem svetišču Gospe Svete izročil varstvu in priprošnji nebeške Kraljice in sv. Modesta za sedanji in prihodnji čas.
Nato se je nadaljevala skupna sv. daritev (koncelebracija). K sv. obhajilu, katero sta delila prevzvišeni škof in kanonik dr. Frangež, je pristopilo izredno veliko vernikov, skoraj vsi mariborski romarji.
Popoldne pa so se romarji s svojim škofom odpeljali na Krko k sv. Hemi. Ob veliki asistenci duhovščine so tu imeli pete lavretanske litanije, opravili molitev za razglasitev škofa Slomška za svetnika in za konec blagoslov z Najsvetejšim.
V poznem- popoldnevu so se romarji ginjeni poslovili od Marije Vnebovzete v glavnem, tako mogočnem oltarju krške cerkve, ki je edinstven po svojih urhetninah v vsej Avstriji, in od sv. Heme, katere zemski ostanki počivajo v cerkveni kripti, ki jo krasi sto vitkih, belih marmornatih stebrov.
Za vse mariborske romarje je bilo gosposvetsko romanje kakor tudi romanje na grob sv. Heme na Krko, veliko in nepozabno doživetje.
NT
VESTI
E JL
Cenzurirani film Ben Hur
V Ljubljani je bilo končno mogoče videti znani film Ben Hur, ki je povzet po Walacejevem romanu istega imena ter je slavospev mladi krščanski Cerkvi, ki po Kristusovi smrti brez hrupa naglo osvaja ljudske množice.
Vsebina filma je povzročila “naprednim” krogom v Sloveniji veliko težav. Isti, ki se spotikajo nad filmsko cenzuro v Italiji, Franciji in drugod po svetu, si zaradi “ideološke neustreznosti” film skrajšali kar za celo tretjino!
To ravnanje je povzročilo v Ljubljani splošno nevoljo. “Delo” je celo prineslo dopis pod naslovom “Protestiramo” 26 učencev VIII. razreda osnovne šole “Oskar Kovačič” iz Ljubljane, ki se zgražajo nad tem nekulturnim postopanjem. Tako pravijo:
“Res, da je v filmu nekaj prizorov, ki idejno ne ustrezajo, so pa zgodovinska dejstva. Film je velika umetnina, saj je prejel 11 Oskarjev. Vsi, ki smo ga gledali, smo bili navdušeni. Čeprav obiskujemo še osemletko, pa že toliko vemo, kaj je lepo in kaj ni, kaj je kvalitetno in kaj ne. Bolje bi bilo, da bi filma sploh ne bili odkupili in ne predvajali, kot da ga predvajajo za tretjino oskubljenega. Saj to ni več u-metnina, temveč skrpucalo!” Pomazane stene
“Živela Slovenija, dol z južnimi izkoriščevalci”, s tem napisom so neznani “pleskarji” v noči od 25. na 26. april “okrasili” stene prostorov filozofske fakultete na ljubljanski univerzi. Barva je bila oljnata in rdeča, črke pa en meter visoke. Poleg tega napisa so bila še gesla, ki so zahtevala izpust Mihajlova iz zapora, ločitev socialistične zveze od komunistične partije ter enakopravnost jugoslovanskih narodov.
Pravijo, da so bili oblastniki zen do Matere božje, Gospe Sve- 'v Ljubljani in v Beogradu vsi iz te, ki jo je gotovo sv. Modest sebe. Vsa Ljubljana je že isto
vcepil v srca naših prednikov in ki je tako značilna za naše ljudstvo, da se je po pravici imenovalo Marijino ljudstvo. Zahvaliti se moramo tudi za to, da smo se ohranili kot narod in se u-vrstili med kulturne narode Evrope.
V znamenje zahvale bomo pri-
v katerikoli drugi državi v naši žgali na grobu sv. Modesta sve-Uniji.	|čo. Obenem bomo prosili Boga,
— Kje se nahaja najstarejši da bi po priprošnji Matere bož-muzej (zavod za umetnine in je, Gospe Svete, in sv. Modesta
jutro škodoželjno govorila o “o-nečaščenju” univerze. Odgovorni krogi niso mogli več dejstva prikriti. Pomagali so si tako, da so sklicali zadevne mitinge ter naročili protestne resolucije zoper neznance, ki so “nekulturno umazali prostore fakultete ter jih izrabili na način, ki žali prizadevanja fakultete za napredek socializma na Slovenskem in slovenske kulture” (Izjava delovne skupnosti filozofske fa-

kultete v Ljubljani). List “Delo” je s svoje strani dodal, da je “povzročena škoda ne samo velika v materialnem pogledu — milijonski strošek za ponovno barvanje zidov — temveč tudi v moralnem in političnem.”
Avtorji tega pleskanja pa niso kaki “elementi reakcije, zlasti klerikalizma”, kot beremo v izjavi “Delovne skupnosti filozofske fakultete” — in to oblasti dobro vedo in prav to jih draži — temveč sinovi očetov, ki so z revolucijo prišli na oblast, pa v svoji omejenosti ne uvidijo, da jih je novi rod prerastel ter da zna misliti s svojo glavo. Ti preživeli oblastneži, včerajšnji nepismeni ali komaj pismeni narodni heroji iz gozda ne znajo drugega kot ovirati svobodnjaške težnje bistrejših in d a 1 e k o vidnejših tovarišev, ki imajo en samo greh: da znajo misliti s svojo glavo. Kako naj dajo ti mladi inteligentni ljudje prav npr. staremu partizanu Mitji Ribičiču, ki je akcijo za spoštovanje slovenskega jezika označil za “klerikalizem”, kli-karstvo in rušenje pridobitev socialistične revolucije? Če postaja vsaka težnja po svobodi, napredku in poštenosti v družbi za stare borce “klerikalizem”, potem naj živi tak “klerikalizem”! Gre za borbo dveh svetov v isti partiji; ne dvomimo, kdo bo končno zmagal, saj se v človeku težnje po svobodi za mnogo časa ne da uničiti. Vsa zgodovina človeštva to izpričuje.
Vse za devize
V Kopru je bilo pred prihodom Jugoslavije več cerkva; sedaj služi le še stolnica svojemu namenu. Eno od cerkva so sedanji oblastniki preuredili v telovadnico. Mladina je tako na nenavaden način in na nenavadnem kraju prišla do prostora, kjer se je lahko po delu in študiju telesno sprostila.
Sedaj pa so to telovadnico o-blasti zaprle. So morda začutile očitek vesti zaradi bogoskrun-stva, ki so ga svoj čas povzročile? še daleč ne! Možje, ki vodijo mestna upravo, so se spomnili, da so v bivši cerkvi baročne freske. V bodoče naj bi bile na ogled tujcem, ki prihahajo v Koper. Tujci pa prinašajo devize, medtem ko se o telovadnici tega ne more reči. Tako je bivša cerkev spet postala bolj svetišče kot telovadnica. Kar ni zmogel strah pred Bogom, je zmogla lakota po tujem denarju.
XMEftlsiVA xxjmuVINS
^H**|l4'|ll*-l-*******»l-,|„l..l.***-l--i'-ld**-*»**1.4-i-*»»***»*****j.4,.|,
Deklica
z odprtimi očmi
PIERRE L’ERMITE
Po ulici Lepic se vračajo ... °h, kako dolga je ta pot!
Noč, ki je med tem postala vse bolj črna, jih objema, kakor ta hoče braniti begu pred tem taslednjim naporom. Roger ^aude koraka ob Rolandi.
Na obrazu mladenke opazuje tavojenost, ki jo je povzročil tajmanj pričakovani razlog. V taraku vneto ponavlja:
“Da, izgubil sem vero; toda ni §a človeka na svetu, ki bi mi mogel spet vcepiti, razen vas, Jolanda, draga moja ... Mislim, ta ga ni večjega čara za človeka hteške in mistične narave, kakšne ste vi, nego ‘rešiti dušo, ta sicer dušo mladega človeka’, fsšiti jo s pomočjo ‘ljubezni’. Ali ^ar ne, Rolanda?... Ne boste tandar odklonili, postati mi an-Sel v najresnejšem, najglobljem ta naj svetejšem pomenu bese-
ta.”
Roger Maude je pogledal takle in spoznal, da je prav to ^prašanje zadelo v živo in trpinko njeno srce.
“Prosim vas, gospod Maude •. povedali ste že, kar ste imeli ‘ovedati... Uporabili.. . mor-ta celo zlorabili ste vzvišeno iredstvo, o katerem nisem niti Pislila ... Prosim vas!... ne trpinčite me še dalje!.. . Dovode mi, da preudarim! ...”
“Da preudarite! ... Oh, v tej tasedi je vendar vse upanje! ... Jolanda, bodite zahvaljeni za to tasedo, ki ste mi jo nocoj pok-tanili... in ki jo shranim v najbolj skritem kotičku svojega taca. Resnično, hvala bodi Predetemu Srcu! ... Kajti te bese-ta bi v Operi ne bil postal dele-tan.”
Ves blažen je stisnil njeno tako ter s tem poskušal utrditi v njeni obljubi, nato je šel ta zapustil dekle v naj hujši tavojenosti.
Ko sta vstopili v hotel, se je tati spet zdelo, da se je bilo *takaj med njima zgodilo.
“Kako si mi žalostna, Rolan-taca!.,. Pozabi vendar že na ^Umno pustolovščino, ki sva jo 'tavi doživeli!”
“Ah, to je že daleč in poza-tajeno!...”
“Kaj ti je torej?”
“Rada bi videla jasno sama VaSe _ _ »
“Videla jasno sama vase ...? ■^oda povej vendar, radi česa?” “Ne vprašujte!”
“Bodi temu kakorkoli, jutri tahtraj pojdem k svetemu obha-'tau; tudi jaz bom prosila Boga, Jtaj me pelje po pravi poti... fosila ga bom, naj mi da zna-taenje, tako zame, kakor zate. ^ta edini nama bo posvetil na ^ravo pot na tem strašnem kri-tašču.”
“Strašno zares!...”
“Ubogi Roger!... Storil je talcoj vse, kar je mogel, kajne?” “Oh ... seveda.”
“Nalašč sem vaju pustila ne-ta*j časa sama... Ni bilo prav!” “Morda. ..”
Tisto noč je Rolanda slabo jtaala. Kakor ostra puščica je tala zapičena vanjo Rogerjeva Jtaošnja, naj se žrtvuje zanj. ^kdna se je obračala... obra-tata vso noč. .. Je-li to morda Vse božja volja? ...
. Je-li to morda samo nova zvi-[ača, da jo spravi s prave poti in | ^rati uniči dve življenji? Skuš-Ttava? ... ali klic apostolstva..?
Najprej je prišlo Rolandi na taisel, da bi obiskala gospoda V°ditelja iz “Stare Rakovice” ter Jta bi mu razložila stvar, ki obožuje njeno vest. Toda v tem Slučaju bi morala izdati Roger-tav verski dvom. Čeprav ne bi Ustila namena, bi ga gospod V°ditelj takoj ugenil.
bi govorila jutri z enim
		
	JUNIJ	KOLEDAR
	□umu m i j 4 H 5II6 J 7 f81! 9:110	društvenih
	tollBlMlIlSiiMll? .181:19112012112211231124	prireditev
	l25l2i27l28i!29i30L	
JUNIJ		v Milwaukee priredi v Triglav
gospodov kaplanov v cerkvi Sacre-Coeur ...? Duhovnik je najboljši svetovalec v težkih urah življenja!
On živi v milosti svojega poklica... na neki višji stopnji... izkušen je ... osebne koristi nima nobene ... Boljšega nasveta ne bi mogla nikoder dobiti. No-posled pa je tam Bog; on jo bo peljal k tistemu duhovniku, ki je v tem slučaju najprimernejši.
Naslednji dan se je bil naredil zjutraj bisernosiv in poln je bil oktobrske melanholije, ki človeka v dno prevzema. Obe ženski sta šli počasi po ulici Lepic ter opazovali v polni dnevni svetlobi ogromno mesto ob vznožju, nad katerim Se je vil dim in je bilo zajeto v neprestanem mrzličnem toku. Vstopili sta v božji hram in po kratki vroči molitvi sta počakali svete maše.
Rolanda je zapustila svojo tetko ter šla vprašat po službujočem gospodu kaplanu.
Kakšen je? ... tega ona ne ve. Pa vendar bo ta duhovnik že čez nekaj hipov odločal o njenem življenju, o njeni bodočnost, o njenem srcu.
Kako strašna je duhovnikova odgovornost, pod katere težo bi časih ošibile rame angela, kakor pravi sv. Avguštin! Vprašanje, ki ga je Rolanda skrbno zapisala, se je glasilo:
“Dekle, ki ljubi od nekdaj vernega in pobožnega mladeniča, s katerim je malone zaročena, bo-li svoje življenje bolje uporabila, če se omoži z drugim mladeničem, ki ga ne ljubi... ki ga nikoli ne bo mogla ljubiti, ne njega, ne njegove okolice, a ga bo morda po tem zakonu privedla zopet k vernosti in pobožnosti?”
Ko je odšla iz kaplanove pisarne je Rolanda odsevala sreče!
Odgovor je bil jasen in brez obotavljanja:
Jasno je najprej, da ni govora kaki obveznosti poroke z nevernikom, čigar spreobrnitev je več ko dvomljiva, kajti druge opore ne bi imela nego človeško ljubezen.
Ker pa je za zakonsko življenje potrebna obojestranska ljubezen, ali vsaj nagnjenje, bi tak zakon nadalje ne bil nič drugega nego vsakdanja laž, laž, ki je vse življenje ni mogoče zakrivati in ki bi imela sila nevarne posledice za skupnost in srečo družinskega življenja.
... Naposled, to ni edinole stvar dekleta ... tam doli v Noir-moutieru živi ljubeči in ljubljeni mladenič, ki ima v obilni* meri vse lastnosti, ki si jih od njega želita dekle in Cerkev... In bilo bi vsekakor prav tako nepravično kakor okrutno, da bi ta verni mladenič moral plačati račun zelo dvomljivega apostolskega dela.
Če bi se tak nazor posplošil, bi to vedlo do združitve zakona in apostolstva v škodo najboljših mladeničev v nekako odlikovanje nevernikov, ki bi na tak način dobili najodličnejša in najbolj čednostna dekleta ...
Skratka, kaplan je takole zaključil:
“Moje ljubo dete, vzemite torej tistega za moža, ki ga od nekdaj ljubite ... Poplačajte ga s tem za neomajno vero v Boga in v vas, ki jo je ohranil... Ustanovite svoje ognjišče tam, kjer ste doma, kjer so bili vaši predniki doma. In nikari ne hodite v Pariz. Blagoslavljam vas iz vsega svojega srca. In naj vas spremlja ta blagoslov vse do vašega otoka, kamor se čim prej povrnite!
(Dalje prihodnjič J , ,
25. —
pri Sv.
na Slo-
Slovenska šola Vidu priredi piknik venski pristavi.
25.	— Slov. kult. društvo Triglav
v Milwaukee priredi v Triglav parku prvo letno veselico.
JULIJ
2. in 4. — Piknik Slovenske
pristave.
4. — Clevelandska federacija slov. nar. domov bo imela svoj prvi letni piknik na farmi S.N.P.J. na Heath Rd. v Chardonu.
9. — Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi piknik na Slovenski pristavi.
12. — Klub slovenskih upokojencev v Euclidu ima piknik na SNPJ farmi.
12.	-16. — Farni karneval pri
Sv. Vidu na farnih prostorih in šolskem dvorišču.
19.	— Klub slov. upokojencev za
senklersko okrožje priredi piknik na farmi SNPJ.
23. — Slovenski športni klub priredi PIKNIK na Slovenski pristavi, združen s športnim sporedom, plesom in zabavami.
26.	— Klub slov. upokojencev
na Waterloo Road priredi PIKNIK na SNPJ farmi.
30. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
2. — Klub slov. upokojencev na
Holmes Avenue priredi piknik na SNPJ farmi.
6. — Spominski sklad H. Lobeta priredi piknik na Slov. pristavi.
13.	— Fara Marije Vnebovzete
priredi namesto piknika svojo poletno zabavo v šolski' dvo-
.	- r n ' - r - " <
ram.
13. — Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi piknik na Slov. pristavi.
20.	— Belokranjski klub priredi
piknik na Slovenski pristavi.
20. — Slov. kult. društvo Triglav
parku drugi letni piknik združen z mladinskim športnim dnem.
27.	— Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
SEPTEMBER
3.	in 4. — Piknik Slovenske
pristave.
10. — Telovadna zveza priredi
telovadni nastop s piknikom na Slovenski pristavi.
24. — Oltarno društvo fare sv.
Vida praznuje 50-letnico svojega obstoja s sv. mašo ob 11.45 in nato z banketom v farni dvorani pri Sv. Vidu.
24. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
OKTOBER
I.	— Združeni kulturni program
in proslava 48-letnice SDD na Recher Avenue.
7.	— DSPB Tabor pripravi jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave.
8.	— Klub Ljubljana priredi v
SDD na Recher Ave. večerjo in ples. Začetek ob petih.
14. — “Slovenska noč” v avditoriju SND na St. Clair Ave. Igra Pecan-Trebar orkester.
28.	— Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi v šolski dvorani “card party”.
29.	— Občni zbor Slovenske pristave.
NOVEMBER
4.	— Belokranjski klub priredi
svojo Veselo Martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
5.	— Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
II.	— Klub slov. upokojencev v
Newburgu priredi BANKET ob 5-letnici obstoja kluba, v SND na E. 80 St. Začetek ob 6. zvečer. Igral bo Zabak trio.
19. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Puranski festival v šolski dvorani.
19. — Pevski zbor Jadran poda v SDD na Waterloo Road svoj
jesenski koncert. Začetek ob 3.30 popoldne.
23. — The Sixth Thanksgiving
Tony’s Polka Party v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. DECEMBER 3. — Moški pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert SDD na Recher Ave. Začetek ob 4. popoldne.
JANUAR — 1968 27.— Slovenska pristava priredi “Pristavsko noč”, zabavo plesom, v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 6.30.
Eisenhower in mini-krila
BRYN MAWR, Pa. — Končno je tudi Eisehowerja usoda prisilila, da pove svojo sodbo kratkih krilih. Njegova vnuki-jnja je namreč diplomirala na dekliški šoli v Bryn Mawr, Eisenhower je bil pa izbran za glavnega govornika pri promociji. Po končanih slovesnostih ga je ženska mladina obstopila in hotela zvedeti od njega vse mogoče stvari, na primer: kako se mu dopadejo kratka krila? Eisenhower se je kar srečno izmuznil iz zadrege: Členki na nogah so skoraj zmeraj lepi in privlačni, kolena pa skoraj nikoli.
Odgovor je sprožil zelo različne posledice. Nekatera dekleta so na primer nehote začela “podaljševati” z rokami svoja krila, zadrege pa tudi ni manjkalo na nekaterih kislih obrazih. Vso to žensko tovarišijo je pa Eisenhower potolažil z izjavo, da ve, da mu dekleta ne dajo prav, toda prav isto velja tudi za njegovo družino. Dodal je še, da upa, da se bo kmalu vrnil čas vsaj dela starih pričesk. Ni počakal na vtis, ki ga je napravila ta njegova pripomba, je raj-še zapustil šolske prostore.
Ciganski kongres tudi
letos ohranil slikovitost
ALTENBERG, Nem. — Evropski cigani zmeraj bolj razvijajo svojo plemensko zavednost. Največ jim pri tem pomagajo njihovi letni kongresi, ki so postali prava privlačnost radi svoje tradicij onalne slikovitosti. Z rjo se je odlikoval tudi letošnji kongres v Altenbergu pri Koel-nu, kamor je prišlo iz vse Evrope okoli 2,000 delegatov. Pripeljali so se z vsemi mogočimi
transportnimi sredstvi, od letal in najdražjih avtomobilov do koles in ciganskih voz s konjsko vprego.
Vse to ni narušilo ravnoprav-nosti, ki vlada na takih kongresih. Lani so se zbrali v Lurdu, prihodnje leto se bodo v Sara-gosi v Španiji. Organizacija kongresov je v rokah ciganskega društva Emavs. Društvo pa tudi skrbi, da svetopisemske navade iz nekdanjega Emavsa ne pridejo v pozabo, zato na teh kongresih ne ostane noben cigan lačen ali žejen. Do sedaj še ni bilo slišati, da bi kongresi rodili zamere ali sprožili nemire.
Medsebojna trgovina
LONDON, Vel. Brit. — Velika Britanija porabi 17% švedskega izvoza in Švedska je najboljši britanski trg.
Kavijara bo začelo primanjkovati!
MOSKVA, ZSSR. — Tako prerokujejo ruski strokovnjaki za rečni ribolov. Glavni vir za kavijar je namreč Kaspiško morje ob vzhodnem robu Kav-kaških hribov, ki se pa hitro pogreza, ker več vode izhlapi kot jo doteka. Zadnjih 25 let se je površina Kaspiškega morja znižala kar za 8 čevljev. Ribiči pravijo, da bodo zgubili najboljša lovišča, ako površina pade še za 8 čevljev.
Strokovnjaki predlagajo razna pota za večji dotok vode. Med najzanimivejše spada odvajanje vode iz rek Višega in Pečora v reko Kama, največji pritok reke Volga. Dotok vode v Kaspiško morje se mora povečati za 30 iubičnih kilometrov, da bo mor-ohranilo sedanjo višino površine.
MALI OGLASI
V najem
Eno 4-sobno stanovanje z vročo vodo in gorkoto za $45.00 mesečno in eno 3-sobno stanovanje z vročo vodo in gorkoto za $40.00 mesečno, na 1334 E. 55 St. Vprašajte za g. Koporc.
(x)
Long brani Dodda
WASHINGTON, D.C. — Sen. R. B. Long, namestnik vodnika demokratske večine v Senatu, je pretekli petek v dolgem govoru branil sen. T. Dodda, demokrata iz države Connecticut, ki je obtožen od senatnega etičnega odbora, da je porabil okoli 116,000 dolarjev, zbranih za kampanjske namene, za kritje svojih osebnih stroškov in da si je dal račune 7 potovanj plačati -od senata od privatnikov.
Sen. Long je trdil, da se sen. Doddu godi “največja krivica” in da je ta popolnoma nedolžen. Senat je razpravo o obsodbi Doddovega postopanja odložil na ta teden.
Poraba žarnic
Okoli polovico vseh žarnic v ZDA porabimo za razsvetljavo stanovanj in domov.
POLITIČNI SHOD ZA VOJAKE — V komunističnih državah imajo oborožene sile posebne politkomisarje, ki skrbe za pravo linijo pripadnikov oboroženih sil. Na Kitajskem so pred par meseci imenovali posebno komisijo za uveljavljanje Maovih načel v “ljudski armadi”. Na sliki vidimo velik'zbor kitajske ^ljudske armade” na. stadionu v Peipingut kjer vojaki na glas bero gesla iz knjižice Maovih naukov.
VOJNO SE GRE — Fantič iz Gio Linh v Južnem Vietnamu “je vzel na muho” pa-trolo ameriških m ar in o v. Mladi Vietnamčki se “gredo vojake”, ko divja v deželi vojna.
V najem
Cisto 5-sobno neopremljeno stanovanje se po zmerni ceni odda na 906 E. 73 St. Vse ugodnosti, na željo tudi garaža. Vprašajte na 908 E. 73 St., ali kličite 431-9105.
______________________ -(119)
Hiša naprodaj
3-družinska, na 6018 Glass Ave. nasproti cerkve sv. Vida, v dobrem stanju, lep vrt. Za pojasnila kličite 391-0073.
—(14,16,19 jun)
TOBY KRISTAVNIK
PAINTING and DECORATING 1171 East 61st. Street Kličite 431-0965 za brezplačen proračun
V najem
Oddamo 5 sob spodaj v St. Clairski okolici. Kličite HE 1-9482.	(123)
V najem
Oddamo 4 sobe, spodaj, 1 spalnico, na 1016 E. 76 St. Kličite 838-3521.	(19,21 jun)
PrijateFs Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
St. oia!- Avp S- SKtb EN 1-4213 AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
Moški dobijo delo
MACHINISTS
THE CLEVELAND PNEUMATIC Too! Cs.
t
8784 E. 78 SL 341-170»
A Subsidiary ot PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE ’ MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYQR0TEL
Contouring and profiling Machines	J
HORIZONTAL
mim mills
/

TURRET
LATHES
CAP TURRET LATHES
engiheTathes
MILLING MACHINES
RACIAL GRILLS
MERfCAL "; CONTROLLED iACHSHES ~
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno «d 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-170«
za čas sestanka
A a žciu a! Opportunity Employer
(122)
!
FR. JAKLIČ:
Peklena svoboda

Kar mraz nam je šel po hrbtu, brega, od Ločnika, od Kureščka, zakaj bolj gotovo bi se bili nadejali srečati samega peklenšča-ka na Turjaku kakor pa vojaka, pa celo graničarja po vrhu, tistega, ki ima bele špičaste hlače in mu vise muštafe pod nosom.
Prednji so kar obstali in za njimi se je ustavljalo vse in se je zdelo, da bi šli najrajši kar ri-
kakor bi bili povsod okrog nas postavljeni topovi in bi streljali na nas, so se nekateri zavedeli in z glasom, polnim strahu in groze, zavpili: Štuki! Štuki! Bežimo! — Bežimo! je jeknilo po vsej naši vojski in tisti hip je bila vojska pod cesto in se je spuščala po strmini navzdol med
tenski. Začeli smo vpiti: Naprej, drevjem in grmovjem, loveč se
naprej! Sprednji so se pa branili: Vojaki, paganeti! Zadnji so tiščali naprej, prednji so se upirali nazaj, da je kar gneča nastala na cesti in ni bilo nobenega vodstva več. Prednjih kar nismo mogli spraviti naprej in so se samo otepali: Kam bom šel z golimi rokami? — Naprej! Kaj se bojiš, zakaj imaš pa sekiro? — Tako smo vpili vse križem, iz grajskih oken so nam pa zijala kazali in grozili. Ko so poveljniki prišli pogledat, kakšen šent je cesto pretekel, da ne more vojska naprej, so jim Ižanci kazali graničarje in vpili: Paganete imajo! — Kaj se pa bojite? Cesar je velel, da njegovi vojaki ne smejo ljudi streljati, se je naraščal Krivanoga. Naprej! Drugi je vpil: Fantje,
po vseh štirih, od drevesa do drevesa, se prekopicevala čez glavo, se vozila kakor na saneh po drčah, po grušču in koreninah, kakor je kdo mogel, kakor se mu je zdelo varneje in hitreje. Nihče se ni utegnil obrniti, da bi bežal po cesti, vse je tiščalo navprek. Jaz sem bil še ostal na cesti, mlad sem bil in radoveden, pa tisti Krivanoga se je še nekaj obotavljal in nekaj drugih. Tedaj je pa zopet zagrmelo, da se je vse treslo. Po zraku so letele goreče cunje. Komaj sem se ozrl, sem že videl kako se je Krivanoga zagnal na kraj ceste in zavpil žalostno na pomaganje: Prizajeti smo! Sin Davidov, reši me! — in v istem hipu se je vrgel za drugimi v gripovje. Zadnji sem bil na cesti
stegnil noge, da sem v trenutku pustil tiste nadušljivce za seboj, pretekel prve in bil prvi za ovinkom na Vir ji, kjer me nihče s Turjaka ni mogel videti. Tedaj sem začel bolj polagoma teči, da sem zgubil sapo, ki sem se je bil nalovil. Ker so pa drugi le pritiskali za menoj in je na gradu še zmeraj grmelo, sem jo pa le ucedil in pritekel prvi do Zalogarja, kjer sem smuknil v vežo. Zalogar je bil baš stopil na lestvo in tarnal: Sedaj mi bodo pa vse požrli. Fant, nikar me ne izdaj. Skril se bom. Molči, ne bo zastonj! — Je že dobro! sem dejal in potiskal lestvo za njim, ki jo je vlekel za seboj na izbo. Komaj se je bil Zalogar odmeknil od line, že so prisopihali za menoj po cesti in nekateri so planili v vežo, zahtevajoč: Brž pijače! Kje je kaj požrtnega? Klicali smo vsi skupaj Zalogarja in poskušali odpreti vrata v klet. Tedaj je pa k sreči na Turjaku zopet pri-
mazalo, kaf je vse žejne Ižance karica Dorothy Strniša, nadzornice: tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri i K’5,f0i;xir: KorčtnnrTi
• r7_i___•____ .1	__ Ktolla TOnripull Anna dnrllnr in ^in+rsi ir .QTVn	S.	WUIOUltHJl
vrglo iz Zalogar j eve veže, da so se spustili v dirkanje z drugimi, ki so se poganjali po cesti. Jaz sem se pa v veži smejal in gledal razbito vojsko na begu. Seveda so se še zatekali v Zalo-garjevo vežo, zakaj žejni so bili gotovo vsi, pa streljanje na gradu jih je vedno pognalo naprej. Pa sem jih gledal. Dosti jih je bilo brez pokrivala, obleka je bila raztrgana, da so kar cunje visele od njih; drugi so bili vsi opraskani po glavi, da so imeli krvave maroge, nekateri so imeli roke obrezane, da je kri curkoma kapala iz ran. Nekateri so se opraskali ob grmovje in potolkli ob deblih in kamenju, drugi so se ranili ob lastno orožje. Najbolj smešen je bil pa Glavanov Jože iz Skrilj. Kakor sem pozneje izvedel, je bil sedel kar v drčo, kakor je druge videl, in se spustil navzdol.
(Dalje prihodnjič)
Stella Dancull, Anna Godlar in zjutraj v SND, soba št. 3 (staro Rose Zbasnik. Seje vsako drugo sre- poslopje), na St. Clair Ave. do v mesecu v St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne.
PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., 541-6245; zapisnikarica Mary Komidar; nadzornici: Amalia Novak in Steffie Koncilja; vratarica Jennie Koren.— Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7. uri zvečer V Slov domu na Holmes Ave.
Imenik raznih društev
naprej, po urbar! — Pa nista lin taka groza me je bila obšla, mogla premekniti Ižancev, ki so j da sem se še jaz spustil nizdol le vpili, da ne gredo na paga-, To pa rečem, noben vihar ne bi
nete. Krivanoga jo je pa pogun-tal: Zakaj imamo pa vile? Z vilami jih bomo! In precej se je glasilo povelje: Z vilami vsi spredaj! Naprej z vilami! Povelje je šlo sem in tja, toda tisti z vilami niso bili prav zadovoljni in so godrnjali: Pa bi bili ukazali podajače prinesti! Kakšna komanda je pa to, ki nič ne ve? — Vendar so začeli prihajati v prve vrste, kateri se je pa še obotavljal, so ga kar spehali naprej. Tako se je zdelo, da se bo vojska iznova uredila in Ižanci so se začeli bahati: Jim bomo že pokazali! S pestmi so grozili vojakom pred gradom. Sedaj bo pa šlo, ko so vile spredaj, smo se pomenkovali in stopali v vrsto, Tone Krivanoga je pa od zadaj vpil: Naprej! Jaz sem žejen! Hitro naprej! — Komaj so prišle komandantove besede do grada, tedaj se je pa na zidu nekaj posvetilo in pokadilo ter zagrmelo, da se je vse streslo okoli nas in pod nami. Za trenutek je vse obmolknilo in najbrž je ljudem tudi sapa zastala in srce. Šele ko je grom udaril nazaj od nasprotnega
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
DICTAPHONE OPERATORS Experienced or inexperienced. Full or part time permanent positions. Excellent Company benefits. Congenial working conditions. Tel.: RA 6-9100.	(119)
MALE HELP
MACHINE SHOP TRAINEES 50 JOBS
Now we have:
•	HIGHER WAGES
•	LARGER PENSIONS
•	IMPROVED INSURANCE PLAN
WABCO
Mining Equipment Division HALSTED AT 48th PLACE
An Equal Opportunity Employer
(120)
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY STORE Good est. business. 2 flat bldg. Good Shepherd Parish. S.W. side. Widow will sacrifice for $18,900. Call YA 7-3905
bil tako naglo pometel ceste, kakor so bili s Turjaka s praznimi topovi pognali vso našo vojsko. Zakaj pravili so kesneje, da so za poskušnjo le s cunjami nabili topove in z njimi pozdravili sov ražnika; ko so pa videli, kako so lahko spravili celo vojsko v dir, je velel grof streljati od veselja. Graničarji so pa vpili Ura, ura, ura! ker jim je bil grof obljubil, da bodo pili, kolikor bodo hoteli, ko bo vojska končana. Mahoma smo bili zdo-iaj, nekateri so prišli z glavo naprej, drugi z nogami, malokateri je prišel dol tako, kakor ljudje hodijo, vse je bilo na kupu, da take kurje mese še nisem videl kakor je bila takrat in je tudi ne bom. Kakor hitro se je mogel kdo izkobacati in postaviti na noge, jo je ubral čez travnik na cesto. Nihče ni pobral orožja, ako mu je padlo iz rok, nihče ni iskal klobuka, če ga je izgubil, nihče se ni ozrl nazaj, zgoraj na hribu so jih pa izpuščali, da se je majala gora in dolina, in to nas je gnalo naprej na žive in mrtve. Jaz sem bil mlad, čvrst in gibčen v nogah, da sem se spretno lovil po hribu in Sem brez vsake nezgode prišel dol in potem sem jo ubral za drugimi. Dam se pa ne! sem dejal sam pri sebi in sem
NA MOČNEM HRBTU — Robina sta spletla gnezdo na vrhu pleč kipa velike ptice pred šolo v Monroe, Wis.
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
ORUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Tu-•ek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Ubin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., fel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Janez Ovsenik. Nadzor-hki:	Anthony J. Fortuna, Jo-
seph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atle-ike in mladinskih aktivnosti John f. Polž. Za pregledovanje novega ilanstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek / mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 svečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v nesecu od 6. do 8. ure zvečer v Iruštveni dvorani. V slučaju bolez-u naj se bolnik javi pri tajniku, la dobi zdravniški list in karto.
OR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ
Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednik Joseph Fortuna, pod-oredsednik Fred Krečič, tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Silvester Urbančič in Charles Virant. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 30. St.: J. V/. Kovach in Ralph Godec; Zastopnik za SND Maple Hts.: 1. V/. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Spre ema članstvo od rojstva do 60 let tarosti. Bolniški asesment 65c na nesec in plačuje $7.00 bolniško jodpore na teden, če je član bolan iet dni ali več. Rojaki v Newbur-fhu, pristopite v društvo sv. Lov-enca.
niča Dorothy Ferra, 444 E. 152 St, tel. KE 1-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikar Frank Žnidar; blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Mary Schmoltz, Al Marn. — Vratar: James Kastelic. — Zdravniki :Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny in Dr. Max Rak. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 24. in 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta brez zdravniške preiskave ter od rasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
iruštvo sv. Ane st. iso kskj Duhovni vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Josephine Mulh, podpredsednica Frances Lindič, tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice:	Frances Lindich, Helen
Krofi in Anna Zbikowski; zastopnici za SND na 80. St: Frances Lindich in Mary Filipovič-; za SND na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federa cijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnika dr. Perko in dr. J. Folin. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob L uri popoldne v SND na 80. cesti.
ORUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, taj. Maria Hochevar, 21241
Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pa-iline Stampfel. Nadzornice: Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Do-
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA
JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach, podpredsednica Josephine Ovsenek, finančni in bolniški tajnik Jože Grdina 1133 Addison Rd., Cleveland, Ohio 44103, telefon 881-7670, blagajnik Joseph H. Lach, pomožna tajnica-zapisnikarica Anna Palčič. Nadzorni odbor, Josephine Ovsenek, Anna Palčič in Josephine Weiss. Društveni zdravnik dr. Valentin Meršol 1031 E. 62 St, Cleveland, O. 44103. Za preiskavo novih kandidatov vsi slovenski zdravniki. Seje vsako tretjo sredo v mesecu v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130 St., ob 7. uri zvečer. Pobiranje asesmenta vsako četrto nedeljo v Baragovem domu na 6304 St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldne.
Društvo sprejema člane vse od 1 pa do 60 leta starosti. Pri društvu se lahko zavarujete od $500.00 do $15.000.00 smrtnine in 3.00 bolniške podpore. Najmodernejši certifikati živi jenske zavarovalnine 20 let plačljiv, v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina. Dalje certifikati za slučaj stalne onemoglosti, ki oproščajo člane plačevanje asesmenta; pri vsem tem pa je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti.
Za pojasnila vprašajte tajnika Jože Grdina, 1133 Addison Road, Cleveland, Ohio, 44103, Telefon 881-7670.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; predsednik: Anton Tekavec: podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: John Bradač. Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in An* Debeljak. Zdravniki: Dr. Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Theresa Skur, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Mary Fakult, Rose Mickovic. Zastop. za Klub društev AJC: Theresa Skur, Mrs. Mary Kušar. zastop za SDD na Recher Ave., Rose Mickovic, Mary Iskra, Josephine Čebulj. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečr.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Jennie Zupančič taj. Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric, zapisnikar. Mary Filipovič. Nadzornice: Jennie Zupančič, Antonia Stokar in Angela Stražar. Za-stavonošinja Angela Stražar. Redi-teljica Jennie Barle. Zastopnici za SND Frances Lindič in Mary Filipovič. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Mary Filipovič in Frances Novak. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7.30 zvečer v SND na 80. cesti.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Vicki Faletič, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St, HE 1-6933; zapisnikarica Dorothy Strniša; roditeljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost:	Vicki
Faletič—Seje se vrše vsak 2. ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7. uri zvečer. Članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. J. Celesnik, predsednica Terezija Potokar, podpredsednica Ana Požar, tajnica Josephine Camenshek, 924 E. 223 St, Euclid, O. 44123, RE 1-8698; blagajničarka Ana Godlar; zapisnikarica Ann Tekavec (Mrs. Math). Poročevalki: Frances Perme (slovensko), Ann Tekavec (angleško). Rediteljica: Frances Sokach. Nadzorni odbor: Barbara Baron, Genevieve Calta. Seje se vršijo prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine razen v febr., juliju in avgustu.
SLOVENSKI DOM ŠT. 6 ADZ
Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Sy,-via Banko, 17301 East Park Dr., IV 1-7554; blagajničarka Mary Koljat. Nadzorni odbor: predsednica Frances Medved, John Burjak, Martin Vogrin. Zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 8. uri zvečer.
DRUŠTVO GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 ADZ
Predsed. Joseph Lausin, podpred-sed. Louis Erste,’ taj. Andrew Champa, 1874 E. 225 St., tel.: 481-6437, blag. Robert L. Menart, zapisnikar Joseph Ponikvar. Nadzorni odbor: Frank Ahlin, John Orazem in William Hočevar. Zastopnik za mladino Eugene Lausin, reditelj Florjan Mocilrikar, poročevalec za liste Louis Erste. Zastopnik za konferenco in klub društev SND Frank Chesnik. Društvene seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri v S.N.D. na St. Clair Ave. člane se sprejema v društvo od rojstva do 60 tega leta starosti.
DANICA ŠT. 11 ADZ
Predsednica Josephine Centa, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., tel. 881-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek; nadzornice: Lillian M. Marinček, Pauline Stampfel, Josephine Levstick. Društveni zdravniki vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 1:30 uri popoldne v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje, soba št. 2.
DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ Predsednik William Vidmar, podpredsednik Frank Virant, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., 481-2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Frank Debelak, nadzorni odbor: Joseph Champa, Frances Tavzel m Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopnik za Klub društev SND in za konferenco Frank Virant; za Slov. nar. čitalnico Anton Tavzel; zastopniki za AJC v Euclid, O.: Louis Lustig, Joseph Post in Frances Modic. — Seje so vsak drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 3 SND na St. Clair Ave.
COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 ADZ
Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednik Jack Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., IV 6-0462; zapisnikarica Mrs. Mary Černigoj, nadzorniki: Alice Grosel, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Ma*-Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave v spod. dvorani.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Mary Debevec, podpredsednica Theresa Mihevc; tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornici: Mary Cerjak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Markel. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 3.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duh, vodja Msgr. L. B. Baznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2883; blagajničarka Jean Grcar, 35001 Lake Shore Blvd. 946-6219 blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Slovenska poročevalka
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ
Duh. vodja Rev. Francis Baraga. Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Roselyn Shuster; podpreds. Jennie Gerk, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., tel. 581-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christo-fek in Stefania Mahnich; zastopnice za SND na E. 80th St., Anna Kresevic, Jennie Pugely, za SND v Maple Heights, Stanley Ave. in za SDD na Prince Ave.: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Za skupne podružnice: Jennie Pu-geiy. — Seje so vsak drugi mesec, začenši v februarju na drugo nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SDD, 10814 Prince Ave.
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ
Predsednica Agnes Žagar, pod predsednica Mary Filipovič, tajni ca Alice Arko, 3562 E. 80 St., Dl
1-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Angela Gregorčič, Veronica Škufca. Seje so vsak tretjo sredo v mesecu ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ
Predsednica Nettie Zarnick. pod-oredsednica Anna Zalar, tajnica Mary Jeraj, 5150 Thornbury Rd. HI 2-8036, blagajn. Cecilia Žnidar sic, zapisnikarica Fanny Majer Nadzorni odbor: Mary Otoničar. Emma Tofant in Dorothy Strniša Vsi slovenski zdravniki. Seja se vr ši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA
KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja: Msgr. L. B. Baznik; nadborštnar: David J. Telban; podborštnar: Angelo J. lannarein." bivši borštnar: Fred Sternisa; fi' nančni tajnik: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar: Alphonse A. Germ, 1033 Yellowstone Rd., EV-1-3958; nadzorniki: Herman E. Dule, Louis C-Erste, Albert R. Giambetro; sprevo-ditelja: Alois Erste, Adelbert J. Al' bert; bolniški nadzornik: Alois Erste, 3813 Schiller Ave., (9), Teb-ON 1-3777; vratarja; Joseph C. Saver , Frank J. Kolenc; zdravniki Dr. James Seliškar, Dr. Anthony E-Spech, Lawrence B. Ogrinc. Vpisovalec novih članov: Frank J. Prija-tel, telephone:	845-4440. Dru-
štvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8:30 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje in vsako prvo nedeljo v mesecu od 9:30 do ll:0i' dopoldne v šoli sv. Vida.
ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
Honorary Spiritual Director Rev-Matt A. Jager, Spiritual Director Rev. Raymond Hobart, Chief Ranger John Petrie, Vice Chief RangeJ Anthony R. Kushlan. Past Chief Ranger John M. Spilar, Honorary Speaker B. J. Hribar, Speaker R°' bert A. Somrak, Recording Secretary Robert A. Somrak, Jr., Financial Secretary Louis W. Somrak, 15219 Holmes Ave., PO 1-5934, Treasurer William F. Pavšek, Yout^ Director Louis J. Jesek, Trustees-Casimir Kozinski, Felix Korošec, Frank Kocin, Jr., Conductors Bas-lian Trampuš, Frank Mlinar, Sentinel Anthony Mrhar, Sick Visitor Frank Doles, and Field Representative Frank J. Prijatel, 261-5197.
Meetings are held every thib1 Wednesday in St. Mary’s assembly hall (downstairs of the nev7 church).
Ameriška bratska zveza
NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Predsednik John Tanko, podpredsednik Ludwig Prosen, tajnic3 Karen Sajovic, 183 Richmond Rd., Cleveland, O. 44132, tel.: 261-1263 med 6 in 9 zv; blagajničarka Ros® Intihar, zapisnikarica Mary Grze' Nadzorniki: Louis Sajovic, Anthony Zadeli in Stanley Bober. Zastopniki klub društev: Jacob Gustinčič, Anthony Zadeli in John. Zigman, društveni dom: Anthony Zadeli in Jacob Gustinčič. ABZ federacija za Ohio: Mary Grze in Stanley Bober. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. V mesecu, če pa je na soboto ali nedeljo, se pobira naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
Zapadna slovanska
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ
Predsed. Stanley Pervanje, podpredsednik Theodore Szendel, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, 581-4230; blag. Antonia Dolinar. Nadzorni odbor: predsednik John Frankovic, Christine Szendel, Antonia Stokar. Zdravniki:	vsi
priznani zdravniki. Zastopniki za SND na 80 St. Stanley Pervanje in Theodore Szendel; za SDD na Prince Ave. Jennie Pugely: za SND v Maple Hts. Antonia Stokar.—Seje se vršijo vsak drugi mesec tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na 8601 Vineyard Avenue.
zveza
DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29
zsz	,
Predsednica Johanna Mervar, pod' predsednica Christine Živoder, talnica Florence Straub, 171 E. 264 SL Euclid 32, Ohio, RE-2-8583; blaga)' ničarka Dorothy Komin, zapisnikar Albin Gribbons. Nadzornice: Mary Butara, Rose Aubel in Jean Gribbons. Rediteljica Rose Aubel. r/°' ditelj mladine Donald Straub. Zastopnik za SND in Klub društ®^ Joseph Ponikvar. — Seje se vrši)0 vsako drugo sredo v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair AVe; ob 7:30 zvečer. — Vsi slovensk1 zdravniki. — člane se sprejema °0 rojstva do 60. leta. Zavarovalnin3’ vsakovrstne police, bolniške, oper3' Zapadna slovanska zveza, ustanovljena 1. 1908, posluje na trdni b1 cijske in odškodninske podpore. močni finančni podlagi. Po državni preiskavi je nad 147% solventna i0 nlačuje svojim članom najvišje lU' ne dividende od vseh sličnih pod' pornih organizacij.
v
rothy Strniša. Rediteljica Jennie Glasilu Mary Zupančič. Angleška
Feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Dorothy Strniša, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v ravno istem prostoru.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Matt Jager,
Častni predsednik John Habat predsednik Eugene Kogovšek, podpredsednik Charles Pezdirtz fin. taj-
poročevalka Angela Lube. Nadzorni odbor; Frank Šega, Lillian Hlabse in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube. Vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida.
Slovenska ženska zveza
SKUPNE PODRUŽNICE S. Ž. Z. V OHIO
Predsednica Mary Bostian, podpreds. Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Novak, 3552 East 80 St., tel. Dl 1-3515; zapisni-
Ameriška Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ
Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem -Ambrožič, zapisnikarica Rose Erste. Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive, IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Ray Anzick, John Nestor in Srečko Eržen. — Društvo zboruje vsako (
Slovenska moška zveza
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ
Predsednik James Kastelic, podpredsednik Martin Romih, tajnik in blagajnik Frank Perko, 1092 East 174 Street, telefon 481-5658; zapisnikar Wm. J. Kennick. Nad. zorniki: James Novak, James Stopar in John Majerle; zastopnik za Slov. dom na Holmes Ave.: Frank M. Perko. — Seje se vrše vsak drugi mesec četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave., kjer plačate svoj asesment 25. v mesecu od 6. do 8. ure.
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ
Predsednik John Tavčar; podpredsednik Louis Erste; tajnik in blag. Frank Macerol, 1172 Norwood Rd., tel. EX 1-8228; zapis. Joseph Ponikvar; nadzorniki: Damjan Tomazin, Andrew Kaucnik in Louis Fink; vratar John Strauss. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 dop. v SND na St. Clair Ave. Soba št. 1.
The Maccabees
CARNIOLA HIVE NO. 493 T. j**'
Commander Pauline Debevec, Commander & Recording Secretary Pauline Stampfel, Record-Keeper & Sick-Benefit Sec. Josephine StwaO’ 1016 E. 72 St., Cleveland, O. 44103’ Phone: 361-0563. Auditors Franc®5 Tavčar, Chairman, Mary Koleg31"’ Caroline Koncilja. Representative5 for the Club of Association of th® S.N.H.: Frances Tavčar, Josephi*1® Stwan. Representative for the £on' ference of S.N.H.: Josephine Stiva*1-Regular meetings are held the firS Wednesday of every month at 7 P-111' in room #1 of the Slovenian N3' tional Home, 6417 St. Clair AV®-Dues will be collected by the ord-Keeper on meeting nights ONU* from 6:30 to 7 p.m.
CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES .	.
Častni predsednik Thomas Mli*13:’ predsednik Joseph Babnik, P0^' predsednik Matt Kern, tajnik Tavčar, 903 E. 73 St., blagajni Louis Pike, zapisnikar Anton Zupan. — Društvene seje vsako četrt® nedeljo ob 9:30 dop. v Slovensk®1*1 narodnem domu (staro poslopj®/’ soba št. 1, spodaj. Urad zgoraj 111 uradne ure so vsako soboto od 2:3 do 5. ure popoldne.