ST. 104. V CELJU, TOREK 23, SEPTEMBRA 1918 LETO I. Izltaja vtak ftorek, öetrtek in soboio. — Cena i Za celo Icto 36 K, za pol leta 18 kron, za četrt lela 9 K, za 1 mrsec 3 krone. Posamezna ötevü&a stane 40 vinarjev. Na pismene naročbe brez pošiljatve denarja se ne moremo ozirati. Narornilti naj pošiljajo naročnino po po.štni nakazivci. Reklamacije ^lede Hsta so poStnine proste. Ne- frpuktrani dopisi se ne sprtjemajo. N.i dopi.-e bitrz podpisa se tie ozira. M / */j '' t^S iiRiV wy^PSI^F iBBliTftsrBri^Hr» ^HiHI JbSs^k ¦^¦^¦b Anb^V H^H ^^^^^K ^^HuBflBW^^ft UrednlAtvo In upravnlttvo se nahaja v Zvezni tlskarni v Celju, Strossmajerjeva ulioa At. 3« Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer: za navadne oglase po SO v od 1 mm, za poslana, na- xnanila občnih zborov, naznanila o snirti, zahvale itd. 50 w od 1 mm. za reklarane notice med tekstom 2 K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 K. Pri večkratnih objavah popust. Rokopisi se ne vračajo. Telefon St. 65. IZSaf-JA m TZ&'lßk ZVEZK3A TISKARMA V CELJU. OEE3 ODGQVORNI UREDNiK VEEtOSLAV SPIE^OLEe. Likvidacija Šfajerske. (Poročilo prcdsednika likvidacijske ko- misije dr. V. Kukovca na zboru delega- tov okrajev in občin 11. t. m. v Celju.) Če podam poročilo o likvidaciji Sta- jerske, gre se za dve prccej različni stva- ri. Obicajno se misli pri likvidaciji na or> račun ali razdružitev kakega podjetja. Ker je bivša štajerska kronovina razpa- dla ob državnem prevratu Avstrije na dva dela, en nemški in en jugoslovanski, je naravno, da je bilo treba tukaj likvidl- rati. Misliti je v prvi vrsti na razdružitev dcželnega premoženja, aktivnega in pct- sivnega. Ako se pa govori o likvidaciji uprave, misli se na prehod javne upravc, kakoršno je imela skupna kronovina Sta- jerska, odkar je južni del pripadel Slovc- niji oziroma kraljestvu SliS. O likvidaciji stare Avstrije sploh sc je od prvega početka različno mislilo. — Danes verno z gotovostjo, da take likvl- dacije Avstrije ne bode, kakor so jo pri nas razumevali nekateri slovenski krogi. Po prevratu se je sestala namreč iz Nem- cev, Cehov, Poljakov itd. na Duriaju ko- misija, ki bi imela razdeliti skupno imetje Avstrije, in so tudi jugoslovanski krogl še do zadnjega časa povdarjali, kaka na- paka in nespamet je na strani narodnega veča v Zagrebu in osrednje vlade v Beo- gradu, ker Jugoslovani nc vstopijo na Dunaju v formeino likvidacijo Avstrije. Reklo se je, da so Čehi mnogo stvari co- bili, enako Poljaki, Jugoslovani pa od svoje vlade ne dobe točnih naročil in bodo oSkodovani, kajti bremena bodo sc itak koneCno tnorala deliti, pri delitvi aktiv bomo pa zaostali. Nasproti temu je viada v Beogradu stala na stališču, da take likvidacije po sporazumu ne bode in da je tudi ne sine biti, ker bode to uredi- la povečini mirovna konferenca v Par;- zu z ukazom nasproti Avstriji, ker spo- razum nc bode mogoč takšen, ki bi nam ustrezal. V kolikor je pristal Beogtad vendar na likvidacijo s strani Jugoslova- nov na Dunaju, zamislil je isto le kot pripravljalno in informativno delo. Parl- ški mirovni dogovor, ki danes leži gotov pred nami, potrjuje, da je bilo stališCe bcograjske vlade pravilno. To .sem moral omeniti v boljše raz- umevanje pojma likvidacije štajerske kronovine. Beograjska viada je mogla jazumevati tudr glede štajerske krono- vine likvidacijo le v tern smislu, ko jc m?- nistrski svet sklenil 4. (oz. 17.) januarja likvidacijo pokrajine štajerske. Meni je poveril minister financ predsedstvo take likvidacijske komisije ter mi naročH sta- viti daljnje predloge o sestavitvi iste. Da bi se moj delokrog določil, stopil sem ta- koj v dv)govor s senatnim predsednikom dr. Plojem na Dunaju, s katerim sva se zedinila, da prevzame likvidacijo erariC- nega premoženja tudi na Štajerskcm skupna jugoslovanska likvidacijska ko- misija na Dunaju, dočim bi moj delokrog obsegal štajersko avtonomno premože- nje bivše dežele štajcrske. Prve dni me- seca novembra 1918 je stopil narnesto starega štajerskega deželnega odborain zbora v Oradcu nov odbor in zbor za neinski del dežele, sklenilo se je pa, Ga se ima vr'siti likvidacija dežele in je bil iz ncmške strani povabljen bivši sloven- ski deželni odbornik dr. K. Vrstovšek, da v imenu slovenr>;:ga dela sodeluje na li- kvidaciji. Ker je bil g. dr. Vrstovšek dru- gače zaposlen v Ljubljani, določila je beograjska viada'še le mesctvi januarja 1919, da bi imel s strani jugoslovanskega dela štajerske prevzeti vodstvo likvida- cije jaz. Negotove in neurejene, nckaj Ča- sa celo sovražne razmere med sloveu- skim in n/emškim delom dežele seveda doslej niso pripustile dejanske likvidaci- je. Gradec si je lastil n. pr. do zadnjega časa Maribor in celo ozemlje južno Dra- ve, mi pa nasprotno vsaj do Mure. Ecli- nost je bila nemogoča. Ni se moglo priti niti do temeljnih načel glede delitve prc- možcnja sploh, ker Nemci niso priznali delitve aktiv dežele po gotovih delezih. Da bi mi prevzeli dolgove dežele po razmerju prebivalstva ali po davčni m»- či. bi jim bilo prej ugajalo, ker je v nerrr- škem delu dežele vrednost nepremičnin morda desetkrat tolikšna kakor pri nas na jugii. Njim bi toraj ugajalo, da bi vsa* del obdržal brez obračuna nepreinicniwe. Pa še v tern oziru so še mescca januarja protestirali zoper naše vmešavanje v njihovo baje privatno deželno posesr zdravilišča Dobrne in so iztirjevali in Se danes celo sodniin potom tirjajo od tret- jih dolžnikov nepiačane račune na slo- venskem ozemlju ležečega zdravilišča Slatinc, n. pr. terjatev proti Ed. Schuster- ju na mineralni vodi 279.000 K. Ttidi de- želne naklade na vino so do novega leta tirjali, šc danes tirjajo od naših hranilm'c prispevke za ubožni zaklad itd. Ni nam preostalo druzega nego zoper take, vsem šegam mednarodnega občevanja naspru- tujoče korake protestirati in naŠe roja- ke in oblasti pozivati, da vplačajo vse v naše blagajne brcz škode za obračun. Seveda ne zanikamo s tem naše obvez- nosti v prid Nemcem svojecasnö obia- čunati stroške vzdrževanja naših držav- Ijanov v nemških bolnišnicah, zlastl v Feldhofu. Graški deželni svet sploh ni cel čas prišel do izjave kakega načelncga stališča glede obračuna, ampak je sku- šal vse naše imetje pridržati, vse pa zn sebe iztirjati, kar bi se nm bilo posrečilo gledc spodnje Stajerske. V začasncm dogovoru o obmejnern prometu 7. novembra 1918 se je Gradec izjavil, da so nam varovane pravice gle- de skupne zavarovalnice zoper nezgodo in glede penzijskih skladov itd., venöar je pa te zavode prevzel v celoti v svojo last in upravo. Slovenske humanitarne in dijaške štipendijske glavnice so ostale v Gradcu, naši dijaki niso dobili štipen- dij, ki so jim bile podeljene. Moja posrc- dovanja pis-meno in osebno so bila brez- uspešna. Priznavalo se nam je naše prn- vo deloma načelno, vendar se je izročl- tev odlagala. Glede deželnih železnic, le- žečih na našem ozemlju, se je zahtevalo dogovor o amortizaciji investirane glav- nice, nam se pa niti papirji niti načrti nitl pogodbe glede obratujoče južne žclezm- ce niso izročile. Graški deželni svet ni hotel do dunes izročiti niti tjakaj pred no- vembrom 1918 od spodnještajerskih ol>- čin predloženih občinskih proračunov. Da bi se bil nam izročil del umetnin in znanstvenih del iz deželnega muzeja Jo- aneja ali vseučilišča v Gradcu, o tem še slišati nočejo v Gradcu, akoravno so tarn arhivi, nana.^ajoči se na slovenski del (le- žele itd. Dohički raznih skupnih deželnih podjetij iz vojne dobe, vnovčevalnice ži- vine itd., glede katerih bi delež moral nam pripasti, so trdno v ncmških rokali. Da se je moglo pri takem postopanju iz naše strani misliti le na pripravljalne ko- rake, je menda priznano. Skusil sem do- biti podatke o razmerju vrednosti neprc- mičnin na nemškem in slovenskem Sta- jerskem. Strokovnjaška cenitcv je dogns- la vrednost deželnih gozdov na gornjem $tajerskem v St. Gallen in Admontu nad 40,000.000 K, hiš v Gradcu nad 60,000.000 kron. Ce se ne cenijo posebej gospodar- ski učni zavodi na nemškem Štajerskerti G rotten hos, Grabnerhof, Silberberg, ker imamo tudi na našem ozemlju kmetijsko šolo v St. Jurju ob j. žel. in vinorejsko šolo v Mariboru, in če niti vrednosti cTe- želnih šolskih poslqpij in bolnižnic ter h»- ralnic (graška bolnišnica je stala nad 20,000.000 K) ne rathmamo posebej, vl- dinio, da so že graške hiše in gornješta- jerski gozdi vrcdni nad 100,000.000 K. — Vrednost edinih naših nepremičnim Slatf- ne in Dobrne, cenjenih glasom deželnin računskih zaključkov na 6,000.000 K in 1,400.000 K, znaša pa skupno komaj 5,000.000 K, če se odšteje obremcnitev > hranilniškimi terjatvami okoli dva in pol milijona kron. Iz tega je razvidno, da v najboljšem slučaju niti desetina neprc- mičnega premoženja mi odpadc na naSe ozemlje. Ker so toraj vse investicije osta- le na nemškem Štajerskem, pač ne b! smelo biti govora o delitvi deželnih dof- gov tudi na nas, ampak če vse dolgcvc nemški del dežele prevzame, smo v cc- loti še ziniraj prikrajšani, če bi se šlo za formeino likvidacijo avtonomnega prc- moženja. (Daljc prih.) Izza kulis dr. Koroščeve „Kmečke zveze*. »Straža« in »Slov. Gospodar« sta nas rada zmerjala z dohtarsko stranko in se kakor pav šopirila s svojo KmeČko zvc- zo. Vsak resen Človek je seve vedel, ka- ko stvar v resnici izgleda: da potrebu- jejo častiti doktorji Korošec, Hohnjec, Leskovar in druga častita gospoda kmc- te samo za priprego svojega voza, ki jra vlecejo proti Rimu in h katoliškim bia- gajnam. Tudi Koroščevi pristaši so to precej jasno spregledali tcdaj, ko je »Slo- venski Gospodar« poročal, da se je vod- ja, oziroma od Korošca za predsednika KmeČke zveze postavljeni poslanec Ro- škar peljal v Beograd v naš parlamenr, pa ga je Koroščev Jugoslovanski klu'o poslal kot nepotrebnega nazaj, ker je vzel na njegovo mesto rajše duhovnika- doktorja Hohnjeca. Poslanec Roškar Je bil seve upravičeno užaljen, ker se je Že desetletja pehal za klerikalno stranko, in se je radi tega čisto odtegnil vsakemu političnemu delu, čeprav so ga gospodje dejanski voditelji Kmečke zveze poncv- no dregali, da bi agitiral za njihovo moč iiT slavo. Tudi zaupnico so mu ti duhov- niški in doktorski kmetje izrekli. Ker pa se poslanec Roškar še vseeno ni note* omehčati in Kmečko zvezo na vseh kon- cih in krajih pritiska ob zid nevaren kon- kurent Saniostojna kmetijska stranKa, so mariborski gospodje pretekli tecien zopet sklicali zaupnike svoje Kmečke zveze, ki pa je v resnici zveza duhovrii- kov in doktorjev, in so pri tem zboru po- novno izrekli Roškarju zaupnico in, v nadi, da ga bodo vendar omehčali in zo- pet vpregli k svojemu vozu, so celo skle- nili, da zahtevajo tudi od Koroščevega Jugoslovanskega kluba za Roškarja zr:- upnico, češ, da mu jo je tudi klub vzel. Tega sklepa pa seve gospodje niso sma- trali tako resnim. in ga zato tudi niso objavili. In Koroščev klub je v Beogradu res zahteval še eno mesto (17.) za po- slanca, za katero pa ni predlagal kmeta Roškarja, ampak — nadrevizorja Pu- šenjaka. ^— Tako torej katoliška KmeČka zveza kmeta za nos vleče iri v »Slov. Gospodarju« dokazuje, da kmet ni za politiko. Pri tem pa seve ne pozabi naSo jugoslovansko demokratsko stranko, ki se res nesebično trudi za prave kmečke koristi, zmerjati, da smo dohtarska stran- ka, brezverci itd. Dr. Korošec pa v Beo- gradu s svojim večniin intrigiranjem one- mogočuje v Narodnem predstavništvn vsako delo v korist ljudstva, samo kriCi, zmerja, hujska in vleče s svojimi 16 tova- riši vred vsak dan po 150 K dijet. K src- či se je tudi kmečko Ijudstvo med vojsko naučilo misliti in sc torej ni čuditi, da te FRAN KOŠIR: Iz Studenic na Boč. (Potopisna črtica pa raznih virih.) (Konec.) Bilo je na Veliko noč. In vaščani, na- mes to da bi šli v hišo božjo z veseljem proslavljat Zveličarjevo in s tem tudi nn- se vstajenje, ostanejo lepo doma In opnivljajo meni nič, tcbi nič težka dela kot ob delavnikih. Neki kmet je šel ce:o z voli orat. Zadela je vso vas nemila usoda. Zbirati so se jeli oblaki, jelo je bliskati in grrneti s tako silo, da se Je tresel ves Boč kot ladja, ki jo je dohitera huda burja sredi morja. V globini je za- čelo bučati, zemlja se je udirala in v br- zem času je bila vsa nekdanja vas s prc- bivalci vrcd pod čmo zemljo. Niti eden vaščanov se ni rešil. O prejšnjih lepo be- lih hišah in rodovitnem polju, z žita bo- gatimi njivami, zelenimi.travniki in pas- niki ni bilo več ne sluha ne duha. Vsemo- gočna roka se je stegnila, udarila s svojo šibo, odprlo se je ncnasitno žrelo in po- goltnilo vse. Le zvonik cerkve je molel iznad zemlje. A ne dolgo. Ko so ga hote- li odkopati, izginil je i ta za vedno. Sa- mo sleherno leto o Veliki noči se sliši ba- je votlo, iz nedosežne globočine prihaja- joče zvonenje zvonov pogreznjene va- ške cerkve. Nekaj tednov kasneje je prinesla od deževnem vremenu voda Studeniškega potoka telege (tako pravijo pri nas jar- mu) od volov kmeta, ki je oral na Veliko noč. Bog pa je tudi preklel prostor, kjer je stala vas in so se razprostirala pose- stva vaščanov, da je postala zemlja nc- rodovitna. In od istega časa ne z'rastc na Veljkem travniku na Boču nikdar več vc- lika trava. V bližini sta še dva manjša trav- nika. Bočani so ubogo, a zadovoljno Ijud- stvo, ki je povečini razkropljeno po §lr- nem svetu po raznih rudokopih, zakaj domača gruda ni kos preživljati vsch, ker je veliko preskopa v rodovitnosti. Severo-zahodno, od Vclikega trav- nika kakih 10 minut, stpji bela cerkvica Sv. Marjete, kostrivniška podružnica. Kot dijak sem bil večkrat v počitnicah z drngimi pri Sv. Marjeti na »žegnanjn«. Ugajalo mi je takrat vedno naibolj trjan- čenje. Le pomisli! V zvoniku visi majhcn zvon. Pod njim stoji cerkovnik, d.ržeč v eni roki kamen, v drugi pa kladivo, tolCe menjaje s kamenom in kladivom po zvo- nu, vines pa brca z desno nogo, da tako potrkava ob zvon z žvenkljem, ki ima privezanega na vrv, vrv pa nataknjeno na nogo. Ker je zvonik nizek, lina pa pre- cej velika, se vsa cerkovnikova umetnost vidi prav čedno. Tik cerkvice je velik, velik kamen, pravcati kos pečine, ki o njej pripovedu- jejo to-le dogodbico: V cerkvici Sv. Marjete se je imela vr- šiti nova maša. Svatje, pa še več nesva- tov, so željno pričakovali začetka ne\r- vave daritve nove zaveze; toda novo- mašnika ni, pa ga ni pred oltar. Kaj neki je z njim, šment? Ko se je novomasnik opravljal za mašo, pa prilomasti k njemu — oj, sam Bog nas varuj — naravnost iz pekla pra- vi pravcati hudič, potegnc novomašnika za rokav, ter de: »Morda se še boš spo- minjal, da si vzel nekoč v mladosti so- šolcu kos kruha, ker si bil lačen. Za ta prestopek se še nisi spokoril. A zdaj Je tu ura tvojc pokore. Jaz pojdem v Stu- denice v kamenico (Stajngraben) po vc- lik kamen in če pridem z njim nazaj, prc- den bo pozvonilo k povzdigovanju, tedaj romava oba v pekel.« Po teh besedah odide vrag v Stude- nice, novorna^nik pa pred oltar. V kamenici odtrga peklenšček od ta- mošnjih velikanskih pečin ogromen ka- men, si ga natovori na širokopleči hrbet, potem pa hajdi z njim na Boč. Strma pot ter težki tovor vragcca jako, jako utrudita. Ves poten se sredi pota zdevlje na tla, da si malo odpočije ter se natihem tolaži ,češ: »Saj sale berc danes prvic mašo, zato mu ta gotovo nc pojde tako urno izpod rok.« In novomašnik se je žuril, kolikor se mu je le dalo. Pride odločilen trcnuteh'. Hudič prisopiha s kamenom kot kaK- šen kovaški meh blizu cerkve, ko zdaj- ci pozvoni k povzdigovanju. Ves srdit vrže vrag kamen na tla v bližini cerkvice ter jo odkuri umin krač bogve kam drugam. V kamnu pa se vidijo še dandanes u- podobljeni vragov hrbet ter kremplji, Ki je z njimi držal kamen. Od Sv. Marjete drži kolovoz do druge kostrivniške podružnice Sv. Tvll- klavža, kamor dospeš v 3A ure. Nasrkag se sveže planinske vode ter si ogledaS Balunječo, jamo, ki o njej pripovedujejo, da so bivale v njej v starih časih Ro- jenice ali Sojenice. V Balunječi, prcbivališču dobrotnlh belih žen, se še baje vidijo sledovi biva- nja Rojenic. Poznajo se stopnjice, ki so po njih stopale Sojenice v votlino k po- čitku. Ljudska domišljija vidi v Balunječi v kamen upodobljene tudi druge reči, ki\- kor na primer posteljo, mizo, stol in la- ko dalje. Iz Balunječe so hodile Rojenice kmetom plest razno žito, zlasti pa pSc- Stran 2. »NOVA DOBAi Stev. 104 Koroščeva stranka, katero je on tako dolgo sleparili pod lažnjivo firmo Kmečke zveze, zgubila ves ugled in zaslombo prl kmečkem ljudstvu. Zora puca, bit če da- na in kmalu bo klerikalna zvezda za več- no utonila v morju rimske temc. H koncu gre, častita gospoda, vaša slava in moč, — in vas je strah ljudske sodbe! — POLITOE VESTI. Položaj v Beogradu. 20. sept.: Da- nes je bila seja min. sveta, kateri so pri- sostvovali regent in iz Pariza došli dele- gati. _ Danes so bili delegati, došli iz Pariza (Pašič, dr. Trumbič, dr. Smodla- ka in dr. Ribar) sprejeti od regenta v po- sebni avdijenci. — 21. sept.: Rešitev vladne krize pričakujejo prihodnji teden. Radikalci zahtevajo, da naj Pašič scsta- vi novo vlado. Demokrati so za dr. Pav- loviča ali dr. Draškoviča. Kaj bo s slovenskimi šolami v Tr- stu? Lahi so rešili vprašanje slovenskili šol proti nam. Laška vlada ne da nobene slovenskc sole v mestu. Dovolila bi pa, da si vzdržujejo Slovenci pod vladno kontrolo skwensko šolo na svoje stroške. Tržaški Slovenci stoje sedaj začetkom šolskega leta pred zaprtimi šolskiml vrati. V Crni gori so po sklcpu premirja zasedlc laške čete velik del dežele in go- spodarijo tarn, kakor bi bila Crna gora del Italijc. Našc ljudstvo zapirajo in uliT- jajo, podpirajo z denarjem zarote in sc- jejo sovraštvo med črnogorskimi plemc- ni. Omladina se je organizirala proti te- mu v poscbni narodni brambi. Vrhovni svet vedel za d' Annunzijc- ve namere? Iz Pariza poročajo, da je vr- hovni svet bil poučen o namenih d' An- nunzijevih. Iz tega bi bilo jasno, da je hl- navščina vse, kar so vladni laški krogl ukrenili proti d' Annunzijevi koinediji. Za osvoboditev Reke. Iz Sušaka po- ročajo, da se pri podpolk. Aksimoviču oglašajo neprestano prostovoljci za legl- jo, ki bi imcla Reko osvoboditi. Perzijska vlada je uradno priznaia naše kraljestvo. Boljševiška južna armada, ob Dnjc- stru, je v razsulu. Vsled porazov v oKo- lici Küeva je Trockij sam prevzel po- veljstvo nad rdečimi četami. Ukrajinsfci general Petljura, kateremu so boljševikl ponudili mir na podlagi neodvisnosti Ukrajinc, je ponudbo odklonil. IZ KOROTANA. V Železni KapH sc je ustanovila po- družnica Narodno-socijalne Zveze. Lažnjivi kljukci se klatijo po Slov. Koroškem. Okr. glavarstvo v Velikovcu je razglasilo, da morajo invalidi, katerlm je bila penzija nstavljena, v Pliberk k zopetni zdravniški preiskavi. Pa so se takoj pojavili lažnjivi kljukci, ki so huj- skali ljudi proti naši državi, češ, da kli- čejo oblasti Korošce k orožnim vajam. Res je, da so Korošci oproščeni vojaškc službe in orožnih vaj. Lažnjive kljukce treba javiti oblasti. V Pliberku priredi slov. kmetijska družba od 15. okt. do 23. dec. gospodinj- ski tečaj. Priglase sprcjema tamosnja kmetijska podružnica. nico. Pri pletju so jako poteptale žito, da bi si mislil elovek, da jc radi tega unt- čen večji del pridelka. A temu ni bilo ta- ko, zakaj baš od Rojenic pomandrano žito je bilo kasneje bujno lepo, ter obrodiTo stoteren sad. Jedle so Sojenice pred vsem mleko, Jri so ga dobivale pri dobrih ljudeh. Niifi gostoljubje so jim seveda poplačale 1)o- gato. Skoda dobrotljivih žen — Rojcfilc, ki so zapustile naše kraje ter se preselile zaradi pokanja z bičem tod naokrog drugam. Bega Sojenic so pa baje tuGi krive dekle, ki so ropotale po svinjskili koritih, česar Rojcnice niso mogle veC prenašati. Če šc omenim, da prinašajo starc ženice jokave novorojenčke iz Balunjc- če, menim, da lahko vzamemo zopet pot pod noge, ter jo mahnemo naravnosE proti koči na Bočti. Pot je težavna, zdi se ti, kot bi lezel po strchi. Ko dospeš v pol tire do pla- ninskc koče, ti znoj kar curkoma lije s čela. Od koče te popelje stczica proti za- hodu k razgledniku, nahajajoeemu sc ka- kih 20 m višje od koee. Z daljnogledom na očeh se ti nudi krasen razgled. Ko nastopijo zopet normalne prcd- vojne razmerc, bo trebalo planinsko lco- čo ter razglednik na Boču malce poprn- viti. (Predvsem bi se naj pobrigali za to krogi iz Poljčan in Studcnic. V nemškem delu Koroške širijo Nemci celo potom plakatov vest, da sc v slovenskem delu rekvirirajo živila In živina. S temi lažmi hočejo tolažiti svo- je nemške kmete, ki jim vse odjemljejo. MARIBORSKE NOVICE Ženske pararelke na moäkem učileljišču v Mariboru — dovoljene. Dr. Verstovšek si je »premislll«. AH prostovoljno, kakor pravi on, ali pod pritiskom javnega mnenja in — Beogra- da, nam je vseeno, za nas fc glavno U5- peh, da ne bo kloštersko neinčursko uči- teljišče edino vgajališče našega ženskc- ga učiteljskcga naraščaja. V soboto je dal VerstovŠek razglasiti, da se ustan-- ve na moškem učiteljjišču ženske para- lelke. Zadovoljujemo se za enkrat s tem, dasi je jasno, da vztrajamo pri zahtcvi po popoliiem samostojiiem ženskem učite- Ijišču v Mariboru ali Celju. Z ozirom na pomanjkanje učiteljstva pa želimo, da se vpiše na paralelkah čira največ našega ženskega naraščaja. Seveda pa le takš- nega, ki ima veselje do stanu in do uče- iija. — Slovcnsko mestno gledališčc v Ma- riboru se otvori 27. t. m. z Jurčičevim »Tugomerom«., Cvetlični dan priredi mariborska požarna bramba in njen rešilni. odelek dne 27. in 28. tm. Pripravlja se tudi vc- lika ljudska slavnost z ljudsko tomboTo na Glavnem trgu. Glasb. Matica v Mariboru otvori prvo šolsko leto 1919/20 dne 1. okt. 1919 v prostorih nad Götz>)vo koncertno dvo- rano v prejšnji »Filharmoniji«. Vpiso- vanje 24. in 27. tm. od 15. do 18. ure (3. — 6. ure pop.) v meščanski šoli nn Cesarski cesti št. 1. PTUJSKE NOVICE. Mestni sosvet ptujski je sklenil raz- pustiti dozdajne gremijalne in nemške tr- govske in obrtne nadaljevalne sole ter ustanoviti nove slovenske. Zaročil se je 14. t. m. kavarnar pn »Balkami« Janko Vučak s hčcrko umrle- ga usnjarja gde. Tončko Sprocharjevo. »Gemeindesparkasse der l.-f. Kam- merstadt Pettau« še po desetih mesecih v Jugoslaviji vedno nemško nraduje, cc- lo z uradi in je izdala kljnb tozadevnl vladni naredbi pretekli mesec celo svoje letno poroeilo za 1. 1918 v samonemškem jeziku. Kaj pravi k temu njen državnl nadzornik? Ali ni to predrzno izzivanje? Sokolstvo. Za Celjskega Sokola je izročenih v našem uredništvu 60 K, katere je odsto- pila gospa inženirja Hummela kot pripn- dajočo ji najdenino za nek površnik. Sokolska slavnost v Trbovljah se je vršila minolo nedeljo 21. tm. ob ogromni udeležbi domaeega prebivalstva in go- stov od blizu in dalee. 2al da nam vre- menski bog ni bil naklonjen in je moral odpasti vcčji del javnega nastopa s tc- lovadbo. Ljtidstvo pa je vkljub nalivu vztrajalo pod šotori pri domači zabavi. Sokolska slavnost v Šoštanju je dala 16000 K čistega dobička in omogo- čila nakiip stavbišča za Sokolski dorn. Iz Jugoslav, dem. strafe Politißni (club JDS skllcuje sestanek za torek 23. sept, ob 8 uri v rdečo sobo Narodnega d'ma. Krajevna organizacija JDS v Koz- ,iem ima v nedeljo, dne 28. t. m. ob 3. urt popoldne pri g. Lcskovšcku Francu ot>- čni zbor s sledečim sporcdom: 1. Nago- vor in poročilo predsednikovo. 2. volitev novega odbora do konca dobe. 3. Slučal- nosti. — Dosedanji in novi udje vabljenl in dobrodošli! — Odbor. CELJSKE NOVICE. Tvgovci w Celfu! V sredo dne 24 t. m. ob pol 8. uri zvečer se vrši v mali dvorani hotela »Union« volitev tr^ovskega gremija. Udele- žite se prevažne volitve — vsi z ob^tnom listom! Za društvom »Deutsches Haus« jo- ka celjski ncmški listič, češ, da je dru- štvo imelo le družabni in ne politiCni značaj. Hinavsko zavijanje oči! Društvo »Deutsches Haus« je sezidalo in vzdržc- valo nemško hišo, ta »Trutzburg«, kakor so jo imenovali, iz katere Jc izhajala vsa divja gonja proti slovenstvu v minoliii letih. Tarn je imela zbirališče poulična armada celjskega nemštva, ko je trebalo s palicami, kamenjem in jajci »sprejema- ti« slovenske goste itd. Kaj bi vse to po- navljali! Saj nam je še živo v spominuf Zato tembolj občudujemo hinavščino, s katero hoče nemški listič zakriti dejan- sko sliko! Ne bo pomagalo — upamo, cla tudi nemški rekurzi ne! Pevsko društvo »Oljka« prične r. rednimi vajami v sredo 24. t. m. ob 20. uri v muzeju. Pevce in pevkc vabimo, Ca. se v velikem številu nanovo priglase. — Eno uro na teden se bo teorija podueeva- la. ¦— Zbor namerava prirediti v kratkem glasbeni večer, posvečen izključno jiigo- slovanski narodni pesmi, da občinstvo o») znanstveno izbranem sporedu spozna ta največji duševni zaklad našega narocla. Za pripravo temu večeru bo v sredo pre- davanje o tej tvarini, katerega se na] udeleži ves zbor. Jugoslovanski narodi stoje po bogastvu narodne glasbe med svetovnimi narodi malone na prvem nic- stu, a mi ne poznamo tega bogastva. Va- bimo tore] k predavanju vse, ki se hoce- jo poglobiti v narodno dušo. — Odbor. Jescnsko deževie je nastopilo mino- lo soboto, z ozirom na poljske pridelke in vinograde, kar bi bilo vse še rabilo par tednov solnca, žal veliko prezgodaj. Vsled stalnega deževja je vodovje kros Celja visoko narastlo. Obrtni sestanek v četrtek dne 25. sept, sc sklicujc k »Dalmatincn« (g. Mat- kovič) na glavncm trgu. Velik obrtni shod v Celju sklicuje občcslovensko obrtno dru.ttvo v Celju za 9. nov. 1919 v Celje. Priprave so sc pričele. Dnevni red bo važen za vse slo- vensko obrtništvo. Podrobnosti se v krat. kem objavijo. Za invalida brez nog Al. Zagarja je zopet nabral g. Drago Sirec 120 kron ob priliki odhodnice črkostavca g. J. Carmana. Ga. Cveti Drofenik še 2 K. — Vsem prisrčna hvala. Strokovni učiteli na trgovski soli v Celju išče nujno mesečno sobo evenr. tudi s hrano. Ponudbe na upravništvo. Obrtnike Slovenskega Štajerja po- zivljamo, da nam takoj naznanjajo pred- mcfe, katere rabijo iz Nemške Avstrije. Društvu bo v kratkem omogoeeiio clo- baviti od tarn razne surovine in druse nujnc potrcbJ5čine . Prijave pismeno na naslov: »Obceslovensko obrtno društvo v Celiu«. Mestna trgovska sola v Celju. Vpl- sovanje v dvoletno dcško in dekliško tr- govsko šolo se bo vršilo vsled odredbe poverjeništva za uk in bogočastje v pon- dcljck 22. in v torek 23. scptembra od 9. do 12. ure K vpisu je princsti zadnjc šolsko izpričevalo, krstni list in dvoje \z- polnienih rodovnic. Dosedanji vpisi velja- jo. Sprejemni izpiti bodo v sredo 24. in Četrtek 25. od 8. do 12. ure ter od 16. tio 18. ure; ponavljalni izpiti v pctek 26. ott 9. do 12. ure. V soboto 27. septeinbra bo- de ob 8. uri v Marijini cerkvi otvoritve- na sy. maša, katere se je udeležiti vsem gojencem in gojenkam. Po maši se zne- rcjo v šolskih prostorih. Vpisovanje v tr- govsko nadaljevalno solo, ki je obvezna za vse vajencc trgovin Celja in okolicc, bo, v sredo 24. in v četrtek 25. scptembra od 18. do 20. ure. K vpisu je prinesti zač- nje šolsko izričevalo, oziroma izpustnY- co. Vpisnina znaša 3 krone. Licitacija za nabavo mesa za celj- sko garnizijo. Za nabavljanje potrebnc količinc mesa za vojake celjske garnizi- je do konca tekočega leta sc vrši 30. sep- tcmbra t. leta ofertna licitacija in siccr ob 10. uri prcdpoldne v pisarni komanöe mesta Celje. Ostali predpisani pogoji zj-. oddajo mesa se nahajajo na vpogled v pi- sarni komande mesta Celje. Kavcija za podanike kraljcstva SHS znaša 10%, a za ino/cmskc 20% od vrednosti celokup- ne oddaje mesa in to v gotovem denarju ali v državnih papirjih, kakor tudi v vpl- sanem državnem nosojilu, ki se položijo pred odpiranjem ofertov. Oferti morajo biti opremljeni s kolki po 10 dinarjev ali 30 kron. Oferti se naj prcdlože točno s označeno ceno, a v zapecatenem pismu na naslov komande mesta Celje z označ- bo: »Ponudba za oddajo mesa za ecljsko garnizijo.« Prcjemanje pismenih ponucit) — ofert in odpiranje istih se bode vrsilo v prisotnosti ponujalcev in komisije ob 10. uri prcdpoldne dne 30. septembra v pisarni komande mesta Celje. Na liclta- ciji morajo biti 3 ponujači, ako jih pa nc bo, se bode licitacija odredila od koman- de mesta Celje, ako šc takrat ne bodo 5 ponujači, se bode nabava mesa oddala « kratko ustmeno pogodbo. Ponujalec, Ce- gar ponudba bode najceneja, ostane oS- vezen za oddajo mesa takoj, država pa bode obvezana po odobrenju licitacije od pristojne oblasti. Ostalim ponujalcem se vrne kavcija še isti dan. — Komansla mesta Celje. Državna posredovalnlca za de(o, podružnica za Celje in okolico. V prete- čenem tednu je iskalo dela 58 moških In 11 ženskih delavnih moči; delodajalci pa so iskali 32 možkih in 11 ženskih delav- nih moči. Posredovanj sc jc izvršilo 16. — Dela iščejo: oskrbniki (6), rudarji (40), strojniki, kurjači (13), plavž. delavci (7), pečar (1), vrtnarji (3), cmajl. delavca (2), ključavničarji, kovači, varilci, livarji, meiianiki, kleparji (13), mizar (1), žagar- ja (2), tapetnik (1), čevljarji (3), krojaCf, šivilje (4), instalater (1), peki (3), mesar- ji (5), natakarji (-ice) (15), sluge, portirji (13), laboranta (2), dimnikarja (2), poiirjl (3), slikar (1), fotograf (1), pis. moči (29), trg. uslužbenci (53), blagajničarkc (5). kuharice (5), služkinje, hišine (13), go- spodinji (2), sobarici (2), hlapci, dckle, razni drugi delavci (66). različni vajencl (15). — Delo jc na razpolago: strojn'- kom, kurjačemi' ključavničarjem, žagar- jem, mizarjem, kotlarjem, sodarjem, kro- jačem, mlinarjem, tesarjem, zidarjem. solicitatorju. hlapcem, dcklam, tovarnl- i^kim, poljskiin in gozdnim deiavcem, na- takaricam in blagajničarkam, likaricam, služkimjam, hišinam, kuharicam in različ- nim vajencem in vajenkam. Pasja steklina je izbruhnila v celj- skem sodnem okraju in v mcstii; zato je politična oblast odredila strogo pasjo zaporo in morajo županstva in orožni- štva v tem ozini z vso odločnostjo po- stopati. Najdene stvari: 1 družinska knjiga in ena izročilna pogodba; 1 medajlon, 30 K. Vse leži na mestnem magistratu celjskem. Izpred celjske porote. Pretekli teden so se imeli zagovar- jati pred celjskim porotnim sodiščem sle- deči obtoženci: V pondeljek 15. sept: 1. Karol Ko- vač, rudar iz Velenja, zaradi hudodelstva uboja, ker je 29. junija t. 1. zabodel Ru- dolfa Ločičnika z nožem v prsi, da je čer mesec dni nato umrl v celjski bolnici. — Porotniki so predlagali, naj se jim stavl vprašanjc na prukoračenje onravičenega silobrana, nakar je bil obsofcn Karol Ko- vač zaradi pregrcška zopcr varnost živ- Ijenja v lOmesečni strog zapor. 2. Franc Kajič, steklarski dclavec v Trbovljah-Hrastniku, ker je na praznik i5. avgusta t. I. sunil 70letnega starčka Boštjana Medveščeka v hrbet z vojaškim bodalom. Starček je na mestu izdihnil, Kajič pa ima zato 3 leta težke ječe zara- di hudodelstva uboja. 3. Jancz Alt zaradi hudodelstva tat- vine, ker jc vkradel med drugimi tudi Fr. Kačičniku v Dramljah 1 vola v vrednosti 4.400 K. Bil je zaradi'-tatvine žc večkrat kaznovan, tokrat s 3 letno tcžko ječo. V torek 16. sept, jc bil na vfsti An- ton Verk p. d. Stiplošek iz Plata — kra- del je najraje telice, kravc in kokoši. Ob- sojen je zaradi hudodelstva tatvine na pet let težke ječc. V sredo 17. sept, sta se zagovarjala 45 letni Franc Dcgen in njegov tovaris Anton Kovačič iz Zgornje Susice. — An- ton Kovačič se je dogovoril z Degcnom, da bosta napadla ponoči 16. maja [X)sesr- nika Antona in njegovo hči Antonijo Ko- vaeič in ju oropala. ^— Res sta sc oba na- mazala po obrazu s čmo mastjo i«> na- padla Kovačiča, ki je bil že v postelji, ga vrgla v rjuho zavitega na tla in mu s silo odvzela listnico s 4000 K gotovine. — Storilca sta pustila v nisi tudi klobuk in bajonet. — Ker sta imela na vesti tudi tatvino v škodo Antona ^kubeca, sta bila obsojena zaradi hudodelstva ropa Franc Degen na 8 let, Anton Kovačič pa na 4 leta tc/ke ječc. V četrtek 18. sept, je bil na zatožni klopi Jakob Orsinek, doma iz Sčavnice pri Radgoni, in dobil zaradi hudodelstva tatvine 2 in pol leta težke ječc. — Kra- del je pri Ivann Marku v Zagradu, pri Idi Wokaun, v vili Amalija, v vili Rafka Sal- mica, v vili gospe dr. Kukovčeve in v žagi Vinka Kukovca. Popoldne se je zagovarjal Miha Per- klič iz Lačne gore, ker je v noči na 27. julija zabodel v hrbet orožnika Tomaža Kobala, ki je čcz par minut nato umrl. — Porotniki so vprašanje na timor zanikali, potrdili pa vprašanje na uboj, nakar mu je sodni dvor prisodil 5 letno težko jcCo. V petek 19. sept, je bil obtožcn po- scstnik Franc Mlakar iz Podsrede zani- di hudodelstva umora svoje žene Ur§e Mlaker. Stev. 104 »NOVA D06A< Stran 3. Porotnemu sodišcu predseduje pred- sednik okrož. sodišča dr. Kotnik, votan- | ta sta svetnika dr. Flerin in dr. Krančič. Obtožbo državnega pravdništva za- stopa dr. Rus, zagovarja pa dr. Hrašo- vec. Franc Mlaker je bil nad 20 let ože- njen z Uršo Mlaker, ki je bila pridna in dobra gospodinja. — Rodila je 8 otrok, 1 pa spovila. — Zakon je bil do lani src- čen. Pretečeno jesen je pa.postajalo ot>- toženčevo Ijubavno razmerje s sosedo Trezo Vuk vedno bolj očito, česar pa Urša Mlakcr ni mogla mirno prenašati. — Prosila je moža in sosedo, naj gresta vsak svoje poti, a zaman. — Meseca marca je Mlaker podtakn.il svoji ženi za- strupljeno repo in ji zagrozil, da jo bo no sel na sodnijo. — 2ena je pa repo sama pojedla, drugi dan se pa komaj rešila prl Krivčevih. — Na Veliki petck ji je nalil v spanju na jezik neko tekočino, tako tfa je imela vsa ožgana usta. — Mlaker Je trdil, da ji je spustil na jezik nekaj kapljic »bage« iz pipe, češ, da ga je ta jezik Že tolikrat v življcnju razžalil. — 15. julija zjutraj pa jo je v abkerju zadavil ter Jo priprj^ z glavo v nek žitni zaboj — nato pa sei na pašo. — Cez dve uri je začel klicati hčerko Micko, naj poišče mater, ki jo je res našla na dilah že mrtvo. — Obtožencu se ni prav nie mudilo in je prc- je spravil svojo živino, nato pa še le po- zval Geršaka in Znidariča, s katerirna je dal prinesti rajno v sobo na mrtvaški oder. Trezo Vuk je že jeseni 1918 vpraŠal, če bi ga hotela vzeti, ako bi Bog dat, da postarte vdovec. 2eni je pa parkrat zagrozil, da ima še 14 dni ali 3 tedne Ca- sa, potem bo pa videla. kaj bo. ,— Porotniki so potrdili vprašanje na umor, nakar je predsednik sodnega dvo- ra obsodil Franca Mlakarja v smrt na vc- salih. — Včerai 22. tm. se je pričela tridnev- na razprava zoper Valentina Mihelca in 9 tovarišev zaradi hudodelstva večkrat- nih ropov in roparskega umora. Prijavtte svoi pristop kot redni, pod- porni ali izvršujoči člani Dramatičnga društva blagajniku g. M. Megliču, uraC- njku v Posojilnici. V par dneh se vrsi ob- čra zbor! ONEVNE NOVICE. Enotna kmetijska stranka za državo SHS. V eetrtek 18. t. m. so se scstali v Zagrebu odposlanci srbske kmetijske stranke t. j. Savcza seljaka iz Srbije (4), Slovenske samostojne kmetijske strac- ke (9) z zastopniki hrvatske seljačke stranke na razgovor glede cnotncga na- stopa kmctijskih strank cele države. Potovanje regenta v Hrvatsko In Slovenijo je — kakor poročajo iz Beo- Lrada — sedaj oficijelno določeno in sc poda regent na pot dne 5. oktobra z vc- Jikim spremstvom. Pod sekvester je postavljena tovar- na Wesely & Co. v Gotovljah. Mestna ženska realna gimnaziia v Ljubljani se otvori s pričetkom lctošnje- ga leta in sicer prvi razred ženske reat- ne gimnazije, obenem pa pcti razred rc- formno-realne ženske gimnazije. Licej sc opnšča sukcesivno od spodaj navzgor. Razpisane so slnžbe okrožnih zdrav- nikov: v Ljubnem v Sav. dolini ter v Grebinju, Guštanju its Zelezni Kapli nn Koroškem. Razveljavljen je sekvestcr in nad- zor nad tvrdko Knrka & Wildi na Polze- li. Enako nad tovarno kopit v Loki prf 2usmu. Nova, moderna Ijudska opera se zgradi v Ljubljani. V IV. rediii seil višjega šolskega sveta dne 12. in 13. septembra je bil sprejet načrt naredbc o javni kvalifika- ciji učiteljstva na javnili ljudskih in meš- čanskih šolah v Sloveniji. — Sklenilo sc je ustanoviti meščansko šolo v Ljutomc- ru ter preustrojiti stopnjema gimnazijo v Kranju v realno gimnazijo. Oddale so sc službc ravnateljev in ravnateljic tcr strokovnih učiteljev in učiteijic za mc?- čanske sole, nadaljc vee služb nadučite- ljev in 'učiteljev (ic). — Odobrilo se ie službcno premeščenjc nekaterih nčitc- ljcv. — Poverjcništvu za uk in bogočasr- je so se stavili predlogi za zasedanje stalnili uenih mest na srcdnjih Solah In učiteljišeih. — Odobrilo se je razSirjenJc raznih Ijndskih sol. Vodstvn zasebne oscmrazrednc Ijudske sole na Lichter- turničnem zavodu v Ljubljani sc je dovo- lil preustroj šole v petrazredno Ijudsko in trirazredno meščansko šolo. Sistem?- zirala in zasedla so se učna mesta za ženska ročna dela. — Nekateri učitelji so se uradoma ali na prošnjo upokojili. — Sklenilo se je, da se voditelji ljudskih šol, ki imajo osem ali več razredov (vzpo- rednic), oprostijo od razrednega pouka. — Konično so se resile nekatere stanov- ske zadeve srednješolskih oziroma ijucl- skošolskih učiteljev. Itnenovanja na novoustanovijenlli mešLanskih šolah v Sloveniji. Za ravim- telje so imenovani: L. Jelenc, predsednik Zaveze jugoslovanskega učiteljstva, na I. deški meščanski šoli v Ljubljani; Josip Bezlaj na II. deški v Ljubljani (Šiška); Albin Lajovic v Tržiču; Anton MerviC v Ribnici; Karel Kveder v Ptuju; Josip Bernot v Zalcu; Jan Baukert v Ljutomc- ru; Beno Serajnik na deški mcščanski šoli v Celju; Josip Brinar na dekliški v Celju in Dragotin Humek na deški v Ma- riboru. — Za ravnateljice so imenovanc: Franja Zemmetova na I. dekliški meščau- ski šoli v Ljubljani; Albina Golobova na II. dekliški v Ljubljani (Siška); Irma Schelligova v Ptuju; Leopoldina KorSI- čeva na I. dekliški v Mariboru in Anto- nija Štupičeva na drugi dekliški v Mari- boru. 20. septembra se je podala na grob narodnih žrtev z dne 20. septembra 190S v Ljubljani deputaeija Slov. Sokolske Zveze. Sodna imenovanja. Začastia preüf- sednika okrožnih sodišč v Mariboru In Celju, gg. Tomaž Cajnkar ozir. dr. Josip Kotnik, sta imenovana predsednikoma v V. oz. VI. činovnem razredu. Višjim deJ!. sodnim svetnikom pri okrož. sodišču v Celju je imenovan deželnosodni svetnik Alojz Seliškar, dozdaj sodni predstojnik v Sevnici. Poštni uradi v Prekmurju so se otvo- rili v sledečih krajih: Belatinci, Gor. Len- dova, Todovci. Križcvci, Prosenjakovcr, Petrovci, Rogaševci, Mnrska Sobota. Vel. Dolinci. Sodar bi imcl lep zaslužek v spodnje- štajerskem mestu, na sedezu okrajneRa sodišča, kjer v celem okraju ni zastopnl- ka te obrti. Več se izve pri »Občeslo- venskem obrtnem društvu v Celju«. Sadje v Prekmurju. Civilni komisar za Prekmurje dr. Srečko Lajnšič nam poroča, da se bo začelo z razprodajo sadja v Prekmurju dne 22. t. m. Razpm- dajalo se bo samo po vagonih od posta- je Radgona po sledečih cenah:\l. ledei- ce, zlatice, zelene startinc in kanadkc po 2 K 30 v kg; 2. letne mošancke, pocla- holtarce. zimske mošancke. šafnasercc po 2 K kg; 3. sadje za napravo sadjevea po 1 K 30 v kg. Oni, ki reflektirajo na mi- kup sadja, se naj obrnejo na civilnega ko- misarja za Prekmurje v Murski SobotT. Zahteva se predplačilo in sicer se mora denar takoj položiti pri blagajni okraine- ga glavarstya Maribor, kakor hitro dobi kupec brzoiavno obvestilo, da se mii Je blago odiwslalo. Interesenti naj javijo svoje potrebšeine, da se lahko njihovlm željam ustreže. Oddelek za izvoz in uvoz snujejo v ministerstvu za trgovino v BeogracTu. Načelnik oddelka bo dr. Slokar. Prvi kongres jugoslovanskih časnikarjev se vrši v drugi polovici oktobra v Za- grebu. Nemske pečate imajo še vcdno naš"e železniške postaje. Pred seboj imamo li- stine s takšnimi pečati postaj Mestinje, Rajhenburg, Hrastnik itd. Dobro vemo, da krivda ne zadene postajnih načelstev, zato bi želeli, da naša želczniška uprn- va uredi zadevo, ki se zdi malenkostna, pa ima ven-darle tudi pomen. Razpis odd nie tobačne trafike v Lo- kah št. 98 pri Trbovljah je vslcd naroči- la poverjeništva ministerslva financ v Ljubljani preklican. Schreiner-Fink: Zeniljepisiie in zgo- dovinske slike. Dodatek k eitankam za Ijudske sole. To nčno knjigo je odobrilo povcrjeniStvo za uk in bogočastjc dne 17 julija 1919. DOPISE. V Dresinjivasi pri Petrovčah je 19. tm. nmrla v 87. letu starosti gospa Helena Goršek, tašča veleposestnika dr. M. Šri- barja. Blag ji spomin. Rečica. Dne 24 avg. se je pri nas ustanovila »Zadrugausnjenih izdel- kov«, v kateri so usnjarji, čevljarji in sedlarji. V načelstvo so bili izvoljeni: načelnikom J. Prislan v Mozirju na- mestnikom J. Globočnik na Ljubnem, odbornikom : M. Banko na Rečici, M.^Krajnc v Gornjemgradu, J. Golob v Smartnem, Jakob Budna in Franc Globočnik na Ljubnem. Razgovarjalo se je tudi o tem, kako je mogla po- Iitična ekspozitura lani poveriti prodajo podplatov nestrokovnjaku in državnemu uradniku. Nadupravitelj Franc Krajnc v Gornjemgradu je imel čistega do- bička nad 1000 krön. Zakaj se ni pu- stilo podplate prodajati usnjarjem po uradno določeni ceni? Vprašamo eks- pozituro, če ve, kako se je porabil oni čisti dobiček. M. Banko je tudi omenil, da ga je nadupravitelj Krajnc tožil radi navijanja cen, a je bil oproščen ob- sodbe, pač pa je imel veČ sto krön po nepotrebnem stroškov. Ustanovitev to- varne za izdelovanje čevljev v Lokah se je zdaj opustila. Iz Gornjega grada. Z ozirom na raz- širjajočo se kužno bolezen »slinovko« pri govedih v okolisu celjskega okraj- nega glavarstva odpade za okraj Gornji Grad nameravana razstava in ogledo- vanje govedi dne 29. in 30. septembra 1919. V Ljutotneru se vrši od 3. jan. do 15. marca 1920 prvi kmetijsko- gospo- dinjski tečaj v bivši nemški šoli. SpreJ- me se do 20učenk. Starost; dovršeno 16. leto. Prošnje je vložiti na načelnl- stvo kmetijske podružnice v Ljutomeru. Iz Radgone sta bila nenadoma prcmc- ščena: vladni tajnik Ljud. Klobčič v No- vo mesto in obmejni komisar dr .Rad. BrenčiČ v Špilje. Oba sta pomenila vc- liko oporo v našem narodiiem in dni- žabnem življenju. Zadnja poročila Kronski svet v Beogradu. LDU. Beograd 20. sept. Danes po- poldne je bil v dvorani ministrskega predsednika pod predsedstvom regenta Aleksandra kronski svet, katerega so se udeležili poleg ministrov tudi delegati dr. Trurnbič, Pašič, dr. Smodlaka, dr. Rybar in Jovanovič. Pašič in Trumbič sta preü- ložila obširne referate o jako novih po- drobnostih, o katerih vlada doslej ni bila poučena in kažejo stvari v popolnoma drugačni luči. Kronski svet je trajal oa 3 7. do 20. ure in se nadaljuje jutri ob 10. uri. Zbližanje strank mogoče? LDU. Beograd 20. sept. Poroča sc, da.se bo dr. Trumbiču posrečilo pomiritl stranke. »Politika« poroča, da so možna ponovna pogajanja med Narodnim klu- bom in Demokratsko zajednico. Vsi do- ma se lnudeci poslanci so bili včeraj po- zvani v Beograd. Sporazum entente glede Reke? LDU. Trst 21. sept. Iz Rima poroča- jo 18. tm.: Sporazum, ki ga je Tittonido- segel s Clemenceaujem in Lloyd Geor- Kem glede Reke, obsega sledeče: Fran- cija in Anglija priznata italijansko suve- renost nad Reko ter prepuščata Zvezi na- rodov nalogo, da upravlja rcško prista- nišče.i— Kakor se zatrjuje, je ta sporaz- um definitiven, vendar se v njem ne go- vori nič o usodi ozemlja, po katerem tc- če železnica Reka—Trst s križiščem v St. Petru. Zadnja formula, o kateri je bi- lo slišati glede tega ozemlja in o kateri se doznava potom indiskrecije, je, da sc ustanovi svobodna država, ki bo jo u- pravljala nekaka mešana vlada pod naa- zorstvom Zveze narodov. Nastala bi to- i"cj vmesna država, po čije ozemlju öi mesto Reka, dasiravno pripade sedaj po- Htično Italiji, ne imelo nobene neposred- ne teritorijalne zveze z Italijo, razun ako se smatra za takšno zvezo ozek pas ozemlja brez železnice, ki gre ob obali. Arneriski delegati, ki so še navzoči v Pa- rizu, se izjavljajo za ta sporazum. Še nagrado bi radi za izdajstvo! LDU. Pariz 21. sept. Bolgarski dele- gat Todorov je včeraj prcd svojim odpo- tovanjem izjavil, da je Bolgarija pač prt- pravljena podpisati gospodarske pogoje mirovne pogodbe, ne pa teritorijalnih. Bolgari ne morejo razumeti, da jih hoCe mirovna konferenca kaznovati s tem, ca jim odvzame ozemlje, ki je popolnoma bolgarsko. ^ Poljaki zmagoviti proti ruskim boljše- vikoiu. LDU. Beograd 21. sept. Tukajšnja ruska agentura poroča: Močno napredo- vanje Poljakov ogroža edino transver- zalno črto na Moskvo. Ce se posreCi Poljakom prodreti ob Dnjepni proti Ps- kovu in Vitebsku, izgube boljševiki celo obrambno črto. General Szeptycki na- preduje od Berezine proti Dnjepru. Lloyd Georg podal ostavko LDU. Kodanj 21. sept. Zasebna br- zojavka iz Londona pravi, da je angleški min. preds. Lloyd Georg podal ostavko. Potrdila vesti šc ni. Arstrallja potrdi mirovno pogodbo z Nemčijo LDU. Lyon 21. sept. Iz Melbourna poročajo, da je avstralska poslanska zbornica ratificirala versailsko mirovno pogodbo. HMELJ. Žatec, 18. sept. 1919. Na tukajšnjem trgu se je danes prodalo 100 bal — zelo se povprašuje po lepo zelenem hmelju — cene rastoče — za slabši hmelj je po- vpraševanje nespremenjeno i— na kmc- tih se kupuje kakor poprej vztrajno. V Niirnbergu sc je prodalo 300 bal po 540— 625 mark za 50 kg. RAZNE VESTI. Bivši cesar Karl je izjavii željo, da bi se preselil v Spanijo. Ali je postal Ahasver? Lecnid Andrejev, eden najslavnej- ših modernih ruskih pisateljev, je umrl na Finskem. Zgraditelj trdnjave Przemysl, 84- Ictni Dionizij baron Salis—Soglio, bivšl feldcajgmajster, je 18. tm. umrl. Dragocen rubin ima neki mož v Mokogu v Birmi. Kupci so mu ponu- jali že 90.000 funtov (9 mil. kron), a on je dejal, da je premalo. Cene za zdravila v lekarnah so se vsled vladne naredbe trikratno po- višale. Ne vemo, ali res v Beogradu nič ne mislijo, ka-li ? Kako naj ubogo ljudstvo te cene zmore?! Lep divan (patent divan) ob enem po- stelja, skoraj nov, se poceni proda. — Kje, pove upravništvo. 1411 1 Star giasovir se poceni proda. Natan- čneje se poizve v upravništvu. 1417 3-1 Sobo z razsvetljavo če mogoče s hrano ali vsaj zajutrkom išče za takoj mlad izo- bražen gospod. Naslov v upravn. 1415 2-1 »•PENSION" Gregorčičeva ulica št. 11, fina domača hrana; cene nizke. Abonement v hiši in zunaj hiše. 1416 2—1 v nedeljo popoidne 14. t. m. iz voza od Št. Petra do PetrovČ letna, temnomodra, znotraj svilcna ženska powrsna jopica. Po- šteni najditelj se prosi, da javi svoje ime upravništvu Nove Dobe in dobi primerno nagrado. 1499 sarnico, zelo lepo in krotko, 6 mesecev staro, proda Penitsch Fiorijan, Zidanmost 34. 1412 Izjava. Ker se po mestu razširjajo novice, da sem povBod dolžan, izjavljam, danimam nikakšnih dolgov in bodem proti takim osebam, ki takSne novice razširjajo, sodnijsko postopal. Istočasno dam vsa- kemu naznanje, da nisem plačnik dol- gov, ki bi se jih delalo na moje ime. 1414 1 Bojmir Čebular*, Gelje. Kolarski učenec se sprejme na Polulah St. 20 pri Celju. 1374 2—2 Sprejmcjo se dijaki na hrano in stano« vanje. Naslov v upravniStvu. 14(Y> 2—2 dQ«»MQdQk sibečico, kraste, lišajeuniči «MdB jj^Sj} pri eiovekuin živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maze perUa. 1 lonček za eno osebo 6 K. — Po pošti 7 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja s pošto lekarna Trnköczy v Ljubljtsni« Kvan;«ko. 615 34-43 Zniwnhi. Podpisani izrekamo rajlepšo zahvalo cenjenemu občinstvu, odličnim gostom in bratskim požarnim brambam, da so se dne 14. t. m. v tako obilnem številu odzvali našim vabilom in prihiteli na našo veselico, tudi vsa cast vrli rud- niški godbi, ki nas je ves čas neumorno zabavala. Srčno se zahvaljuiemo vsem, ki so na ta ali drug način pripomogli k naši veselici. 1414 1 Na p> o m o c ! Prost. gas. druStua Lathoyauas. Strtn 4. »NOVA D O B A« Štev. 104 $9JUJnLlh3 ML A^S * 3Lß \ßJL*M> xadrugaz om. zav" Prešernova ^,, šl. i5. iri °n po* S'd 8*tS (23& \2 |o) Karol Vanlc» Prcšcrnova ulica št. 15. Zaloga tu- in inozemskega manufakturnega blaga. Qostiünfl" »ERflsllBOR priporočacenj.gostom najboljša domača vina ter vsak čas toplo in mrzlo kuh njo. Za obilni obisk se priporoča 244104-66 A. Robek. S&dlarska in iape- farska delavnica 1 $\\0 Samostanska w%IJ%9 ulica štev 16. Izdelowarjjc vseh vr-si če^ljev ocS priproatih do na]finejššh p© dnevniSi cenah 46 104—77 Celjc (blizu kolodvora) Kocenova ullca štev. 2, loan Raunte Celje kupujge po najvišjjih dnevnih cercahs laneno seme, suhe cjotoe, 167 104-95 in Vosek, 111 Pobi se vsaka množšsia, trazpo- šiBjajo se fudi v košarah po pošti. Korl Loifener 242 l^eBje 104-70 Za plovbo kraJB-aakov in desk iz Spod. Dravograda-postaja do Osijeka (pribl.50—100 vagonov) se iščejo sps*eini podjetnifei- Ponudbe se prosi do konca sept, na Hoffmann, fovarniško akcüjsko dvužbo v Celju^ Hotel del9 Eur&pe. 1388 3-2 več vag;onov raznega sortiranega Ponudbe za vagonsko oddajo franko vagon poljubni kolodvor z navedbo vrstft prosi Fr. Strc — Kranj Prosim tudi za ponudbe SUtlttl gOb in vseh drugih deželnih pridelkov. H82 5-4 WTI _____ ^^ • • od zdaj naprej mokO proti ŽilU v najmanjši količini 100 L?Km0Vl Fflromiln Majdič. kupuje laneno seme, vosek, strd in prazne steklenice v vsaki rnnožini ter po najvišji ceni. 298 —10 StoBo, žimrjace» razno pohištvo in ^sspctniške ixeSelke ima v L2!;o Mopija Bau::;prt(iBP Gospo&ka uixa 25. Naročila se izvrSujejo tnčno in solidno. naznanja, da je otvoril svojo pisarno v Pliberku» Guštanjska cesta 7. 1398 3-2 Valentin TravnlhL piis'iiir v Bopovljsti us Stov. PriporoČa najmodernejše lovske puške vseh sestavov, daije tudi Mannlicher-repetirke z najbolj- šim strelnim učinkom po prvot- nih cenah. !353 36- f» Prlporoča se tudi za izdelovanje novih pušklnih kopit in cevl. Popravlja in prenareja vsako- vrstne stare puške natančno po najnižjih cenah. 20 do 30 vagonov bakovita. drv se želi takoj kupiti. Ponudbe prosimo na naslov: Tcmaž Göiz, piuovarna y Mariboru., - GosliLsa v Nar. doiMM rokah in zajamčeno je cenjenim gostom, da bodo vedno solidno in najboljSe postreženi. Dobra kuhitija, vedno svežc Delniško pivo in pristna Stajerska vina naj zvabijo vsakogar k nam. Sprejemajo se abtcunti na hrano. Za obilni obisk se priporočata Ivan in Ana Česrae. 1204 12 — 9 si^bße pi/iiji in trgovinz 1 kscm lar 0 n-d 3sr o ovčjo, kakor tudi cunje, kosti in kože vsake vrste. kupuje po najvišji ceni M. TStorJEiek A stomp» CeSje, Razlagova ulica 8. 1337 5-5 nOTBI-PfcSi&VriiCI](l104js priporoca dobro kuhinjo in izvrstnavina ter ima dnevno sveže pivo v sodčkih, Na razpolago je klubovu soba. VukdBnk^ncert# Slavbenainpl&nf.iilgpaPsiiaobFf A. Ja^ta ^asfin« 243 104-72 Cež^e. fiCraEj» Peis*a c. 8 (naspratii „toele^a wola* ) Prevzema vsa v lo stroko spadajoča dela. PostreŽba točna in solidna. Rogaška Slatina fTftmnnB SIMstlftA* NaJbolJša namizna voda, najboga- I Pl!ll!r!*lll Kli L teJša na °g'i'^ovi kislini. Pospešuje lvHl|IVl fiwivV* prebavljanje in preosnavljanje. P^iiMiif BiMnfn/i ¦ Zdravilna voda proti kroničnemu ka- MI]lIu"lIlri6C tarJu žclodca in čreves, najboljši pri- vljliVt VlVivv« pomoček proti slabemu prebavljanju in teku, boleznim jeter in ledvic, sladkorni bolezni. I\nnft4i itMAlnit ¦ Najmočnejši vrelec svoje vrste, po- llflnHIMiFrlPr sebno dobro sredstvo proti črevesne- UUilUll VlVlVy« mu katarju, želodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom i. t. d. Hogaska Slatina je najbolj priljubljena in se v obče največ zahteva To pa radi tega, ker je izmed vseh alkauČno-salinUnih rud- ninsko-kisHh slat n najbogatejša na ogljikovi kislini. — Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo, s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice. Ro^aška slatina je najboljša namizna in zdravilna mineralna voda, ka- tera nima nlkdar slabega okusa all duha. 1^52 8-s (deske 4 metre dolge, smreka in hojka) 5 vagonov 13 ali 15 mm, od 13—32 cm široke 15 vagonov 20 mm, od 13 — 32 c/77 široke 15 vagonov 25 ali 26 mm, od 16—32 cm široke 6 vagonov 33, 40 in 52 mm, od 16—32 cm široke 5 vagonov 25/50 mm late 5 vagonov 30'50 mm late 3 vagone 50/50, 50/80 in 80/80 mm stafel 50 vagonov bukovih cepljenih drv in 20 vagonov lepih krajnikov. 1389 2-2 Natančne ponudbe z zadnjo ceno franko vagon naložen pod: »Les 1919« na upravništvo Nove Dobe.