J e s e n
Listje z drevja pada velo,          Ljube tice se selijo,
Se nedavno lak veselo;              V tople kraje že lepjo;
Sadje so že poklatili,                  Vajene preveč poletja,
Mnogi Že vsega povžili.              IŠčejo drugod zavetja.
Kmetič v shrambo žito deva,     V gozdu sliši se sekira
Prazni polje rodovito;                Drevje pada in umira;
Spet bo zemlja rnirno spala,      Zgodaj raora poskrbeti,
Do spomladi se zrahljala.           Kdor se če po zimi greti.
Ah, že gre Iedena zima, Na vse kraje hladno kima; Burja dovelj mrzlo diha, Kmalu jo še sneg pripiha!
T. Gorski