lanes ©to 10. tiri na strelišču na Opčinah ŽALi\A PROSLAVA
★
JC35
PniHORSKI DKEVMIK
_______________GLASILO	O	SVOBOD	S	LN	E	FRONTE	SLOVENSKEGA	NAROPA	ZA	TRŽAŠKO OZEMLJE
Leto VI - Štev. 286 (1677) Spedizione in abbon. post. J. gr.	 TRST,	nedelja	17.	decembra	1950
obletnice ustrelitve narodnega heroja Pinka Tomažiča, Ivana Ivančiča, Simona Kosa, Viktorja Bobka in Ivana Vadnjala
Danes 6 strani - Cena 20 lir
PROTEST
IZVRŠILNEGA ODBORA OSVOBODILNE FRONTE SLO. VENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE, SPREJET NA SEJI 15. DECEMBRA 1950. V ZVEZI Z ODLOČBO CIVILNEGA IN KAZENSKEGA SODISCA V TRSTU 23. NOVEMBRA 1950, V KATERI SE TRDI #DA SE MORA V TEJ CONI SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA SLOVENŠČINA SMATRATI ZA TUJ JEZIK... KER JE ITALIJANŠČINA EDINI URADNI JEZIK KRAJA«.
črke določb fašističnih zako-
Slovenščina, jezik avtohtonega slovenskega prebivalstva na Svobodnem tržaškem ozemlju, ki živi in dela na njem že nad 1300 let, ne more biti tuj jezik. Slovencem v tej coni te avtohtonosti kljub vsemu niso mogli in ne morejo zanikati niti italijanski zgodovinarji niti italijanski politiki.
Zato je bilo nujno, da je bila slovenščina uradni jezik vse do 15. oktobra 1925, ko jo je fašizem nasilno odpravil med drugim tudi na tistem tržaškem sodišču, ki slovenščini ta značaj še danes zanika.
Z zmagovitim uporom svobodoljubnih narodov proti fašističnemu nasilju, uporom, h kateremu je doprineslo svoj veliki krvavi delež v teh krajih zlasti slovensko ljudstvo, je v tej coni slovenščina postala enakopraven jezik in je zato to dejstvo priznala tudi mirovna pogodba z Italijo.
Kljub neizpolnjevanju mnogih določb te pogodbe glede Svobodnega tržaškega ozemlja, je nepobitno dejstvo, da sta vojaška zaupniška uprava in civilna oblast prisiljeni — prav zaradi omenjene neoporečne avtohtonosti Slovencev — do neke mere tozadevno določbo mirovne pogodbe izvajati in slovenščini priznati v marsikaterem oziru položaj uradnega jezika.
Zato je trditev tržaškega sodišča, da je uitalijamščina edini uradni jezik krajan anahronistično uporabljanje mrtve
nov.
Izvršilni odbor Osvobodilne fronte protestira proti določbi tržaškega sodišča z dne 23. novembra 1950., ki pomeni zanikanje najosnovnejših človečanskih pravic in narodno diskriminacijo ter zahteva — izrazujoč voljo vsega slovenskega ljudstva tega področja —, da zaupniška vojaška uprava, katere dolžnost je upravljati to ozemlje predvsem po načelih spoštovanja človečanskih pravic:
1. zgoraj omenjeni odločbi tržaškega sodišča odvzame vsakršno pravno učinkovitost;
2. nemudoma poskrbi tudi za formalno odpravo še ne-ukiinjene fašistične zakonodaje, zlasti pa čl. 122 civilno pravnega postopnika in čl. 137 kazensko pravnega postopnika in tako z uzakonitvijo zadosti nujnosti kulturne in politične reparacije tržaškim Slovencem.
Trst, 16. decembra 1950. TAJNIK:
Franc Stoka 1. r.
Za PREDSEDNIKA:
Dr. Jože Dekleva 1. r.
* * *
Gornjj PROTEST je Izvršilni odbor OF poslal brig. gen. C. C. Bldnchardu glavnemu ravnate, lju za civilne zadeve pri ZVU s prošnjo, naj bi določil dan za sprejem tričlanske delegacije Izvršilnega odbora OF (dr. Dekleva Jože, Stoka Framc in dr. Kukanfa Angel) zaradi ustne utemeljitve stališča OF v zvezi z gornjim protestom.
Pehinški delegat odklanja razgovore
s komisijo treh glede Koreje
General Vu je izjavil, da je njegova vlada pripravljena umakniti svoje čete s Koreje, „če bi nastale nekatere okoliščine"
FLUSHING MEADOWS, 16. — Na koncu včerajšnjega sestanka komisije treh je kanadski predstavnik Pearson izjavil na tiskovni konferenci, da ni bil še dosežen poseben sporazum za morebitni uradni stik s komer koli. Pripomnil je, da za nekaj dni ne bo lahko dajati informacij. Predsednik skupščine bo poslal predstavnikom LR Kitajske prepis resolucije, ki daje življenje komisiji treh. Iranski predstavnik Entezan je r.a vprašanje, koliko časa bodo razgovori trajali, dejal: «Menim, da bi mi samo ena oseba na vsem svetu znala na to odgovoriti«. Entezam je pripomnil, da ni nobenih posebnih načrtov za navezavo stikov s severnokorejskimi oblastmi. Glede potrebe, da bi ta odbor odpotoval na Kitajsko, je Entezam dejal, da o tem niso razpravljali.
Delegat LR Kitajske v OZN general VU je imel danes tiskovno konferenco. Dejal je, da je pravi namer.', ki se skriva za predlogom za prenehanje sovražnosti, vezati roke severnim Korejcem in kitajskim prostovoljcem, da se omogoči ameriškim silam nadaljevanje njihovega napada.
V bistvu je general Vu pre-čital dolgo izjavo in je nato odklonil vsak odgovor na vprašanje. Dalje so razdelili besedilo govora, ki ga je general Vu nameraval imeti pred političnim odborom.
V svoji izjavi je Vu protestiral, da ni mogel govoriti, ker se ni razpravljalo o sovjetski obtožbi proti Amerikancem zaradi napada na Kitajsko. Zavrnil je misel udeležbe pri pogajanjih z odborom treh, ki ima nalogo postaviti temelje za prenehanje sovražnosti. Ta
Draginja in novi davki
posledica politike italijanske vlade
Sforza in Pacciardi potujeta v Bruselj po ameriška navodila, Togliatti pa v Moskvo po navodila »nezmotljivih" kominformistov
RIM, 16. — Ministrski svet je danes zaključil razpravljanje o zunanji politiki in je nato izdal izjavo, ki pravi, da bo služila za orientacijo ministrom Sfor-zi, Pacciardiju m drugim, ki so odpotovali v Bruselj, kjer se bodo jutn udeležili sestanka atlantskega sveta.
V izjavi ministrskega sveta je rečeno, da italijanska vlada «pristaja na pravico Nemčije do razvoja, ki naj ji da enakopravnost z drugimi državami«; Ugotavlja daljo. da,, je načelo prik,jučitve Nemčije v atlantski pakt nov korak k evropski enotnosti in pravi, da je potrebno okrepiti sestav zavezniških čet v Nemčiji in priti do enotnega sestava zahodnih sil v ostali Evropi pod enotnim Poveljstvom, kar da ne izključuje nadaljnjega razvoja za stalno ustanovitev evropske vojske. Ministrski svet se bo Ponovno sestal v ponedeljek.
Zunanji minister Sforza je Zopet odložil svoje poročilo o Zunanji politiki pred parlamentarno komisijo za zunanje
zadeve. Izjavil je, da bo P°r°'
*al, ko se bo vrnil iz Bruslja, kjer b„ dobil še nadaljnja na-vodila glede oborožitve. Znano ie sicer, da je Sforza, kakor običajno, takoj pristal na ameriški načrt za oborožitev Itali-ie. ki bo prinesla revnejšim slojem nova bremena. Do sedaj niso še javili uradnega zneska ki ga vlada namerava določiti za oborožitev, Vsekakor pa bo ta oborožitev povzročila inflacijo in padanje življenjsko ravni ljudstva. Pena sicer venomer zatrjuje, da bo vlada branila stalnost valute, kako bo to storila, pa je drugo vprašanje. Vlada namerava
tudi zmanjšati investicije za proizvodnjo potrošniških pred-mčtov, zato da čim ve5 teh in. vesticij uporabi za Vojno pro-l/vodmo. Zato bo nujno sledila orneiitev potrošnje, kajti vlada namerava izvajat! tudi nadzorstvo nad krediti, tako da bedo finančni zavodi dovoljeval, posojila samo za proizvodnjo, ki se posredno ali neposredno nanaša na vojno.
Na vidiku so torej novi davki, ki bodo zelo prizadeli ravno Potrošniško blago. S tem bodo enako obdavčeni tako revnejši sloji kakor kapitalisti. Iz tega sledi, da se bo denar iz. žepa zevežev stpkal v žep špekulantov bogatih industrijcev ki bodo delali za volno proizvodnjo. Medtem ko s? vlada pripraviš ng vedno večie izdatke za vo]n0 proizvodnjo, S" od dneva do dreva bolj čuti posledica Politike. Na podlagi tedenskega indeksa cen, ki ea izdala centralni urad za statistiko, j® n. pr. razvidno, da se je ta ndeks cen na debelo v enem “dnu zvišal za 1,1 odst, živila splošno vzeta so se zvišala » -0,5 odst. Ravno tako se je *višala cena usnja in obutve
za 2,5 odst., za tekstilne proizvode 2,2 odst. itd
Indeks cen na drobno za živila računan za večja italijanska mesta, se je na splošno od 15. do 25. novembra zvišal za 0,9 odst. V naj večji meri so se zvišale cene sledečim proizvodom: jajca 7,3 odst. živalske maščobe 1,5 odst., povrtnina 2,7 odst., sveže sadje 1,7 odst, mleko 1,2 odst., oljčno olje 0,8 odst., itd.
V poslanski zbornici se je danes nadaljevala debata o načrtu zakona za volitve občinskih svetov. Ta zakon je tako sestavljen, da omogoči vladi in njenim strankam, da dobijo čim večje število glasov na škodo opozicije. Sam Scelba je na izjave nekega opozicijskega poslanca, da je volivni zakon barometer demokracije, izjavil: «Ko barometer kaže dež, je treba nositi dežnik. Ta zakon je dežnik...«. Tp besede prav jasno opredeljujejo name ne, ki jih vlada ima z novim zakonom. Debata se bo nadaljevala v torek.
Voditelj italijanskp komunistične stranke Togliatti je danes novinarjem potrd;l, da bo v kratkem za dva ali tri tedne odpotoval v Sovjetsko zvezo. To potovanje je prav gotovo v zvezi z zadnjo kritiko moskovske «Pravde» proti delovanju KP Italije in prot; pisanju njenega glasila. <d’Un:ta». Zato mora pač Togliatti v Moskvo, kjer bo dobil potrebno lekcijo, zato da bo njegova partija «stoodstotno na liniji«, ki je že toliko gorja prizadejala italijanskemu delovnemu ljudstvu.
Stroge kazni v ČSR
PRAGA, 16. — Državno sodišče v Opavi (Moravska Slezi-ia) ip danes izdalo razsodbo, s katero se je končal proces proti 19 ((teroristom«, med katenmi so tudi štiri ženske; proces se je pričel pred 2 dnevoma. Vaclav Frič je bil obsojen na smrt, drugi obtoženci Pa so. sojeni na dosmrtno prisilno de-lo, 14 pa jih ie dobilo kazen od 6 do 25 let, dva sta bila oproščena.
Umikiz Hamhunga
KOREJSKA FRONTA, 16. — Danes ob 14,30 so čete severne vojske vkorakale v mesto Ilamhung. Cete OZN so se u-maknile čez most preko katerega gre velika 'cesta na jug od mesta. Kmalu p0 prehodu čet je most zletel v zrak.
Osvojitev mesta Hamhung po Kitajcih v soboto popoldne je znatno zmanjšala že itak majhno mostišče sil OZN na severnovzhodni Koreji. Verjetno so se sedaj že čete uredile v polkrogu okrog pristanišča Hungnam, katerega severna predmestja so samo 10 km južno od Hamhunga. Sovražni pri-
tisk prihaja od zapada, severa irj vzhoda. Včeraj in preteklo noč je bil ta pritisk zelo močan. Ker je bilo danes zopet lepo vreme, je bilo ameriško letalstvo zelo aktivno, okrepljeno pa je bilo tudi zaščitno streljanje velikih topov z bojnih ladij, ki so zasidrane pred pristaniščem Hungnam.
Predstavnik 10. korpusa generala Almonda je izjavil, da situacija ni obupna. Toda polmer, kj se je raztegal od Hung-nama 300 km daleč ob obrežju in 200 km proti reki Jalu, se je sedaj zmanjšal na 10 km.
Na fronti severno od Seula ni še vedno nič novega, vendar se zeli, da prihaja severna vojska protj Seulu po šitirih velikih cestah. Javljajo, d-a so sile severne vojiske poleg Jonama zasedi«, tud; Kaesong. Vojno poročilo severnih ne navaja ničesar konkretnega
Iz Seuia poročajo, da so se včeraj nekateri elementi južno-korejške policije oripravljali, da ustrelijo 34 ujetnikov, kj so
bili obsojeni na smrt zaradi ________________
sodelovanja s severnimi Korej- I zasedanja
predlog je po njegovem mnenju le past.
Nato je Vu poudaril, da mora biti njegova vlada deležna popolnega priznanja tako v okviru ureditve azijskega položaja kakor tudi glede predstavništva v OZN. Samo tedaj bodo napori za ureditev najvažnejših vprašanj na svetu na miren način lahko imeli uspeh.
Vu je ponovil zahtevo, ki jo je večkrat postavil sovjetski predstavnik, da bi se morale vse tuje sile umakniti s Koreje in da bi moralo korejsko ljudstvo samo odločati o svoji usodi.
Dalje je dejal, da bo njegova vlada se nadalje skušala najti mirno rešitev vprašanj Daljnega vzhoda, čeprav so bili njegovi predlogi v Varnostnem svetu zavrnjeni. ((Pripravljeni smo«, je dejal, ((Svetovati kitajskim prostovoljcem, naj takoj prenehajo z vojaškimi operacijami, ki so jih bili prisiljeni začeti ob strani korejske ljudske vojske v odporu proti ZDA in silam napada«.
Na vprašanje, ali pomenijo njegove izjave glede kita j likih prostovoljcev, da je pekinška vlada pripravljena umakniti svoje čete s Koreje, je Vu izjavil, da je tako, in je pripomnil, da bi prostovoljce umaknili, «če bi nastale nekatere okoliščine«. Nato se je Vu razgo-varjal približno pol ure s tajnikom Trygve Liem in privatno s predsednikom skupščine Entezamom. Domnevajo, da se bo pred svojim odhodom sestal z Benegalom Rauoro. Medtem javljajo, da bo komisija treh predložila v ponedeljek prvo poročilo političnemu odboru.
Vu je ponovil, da se sedanja težka vprašanja ne morejo rešiti, še se Kitajski ne prizna m-esto ki ji pripada, ter je dodal, da politika vodilnih krogov ZDA ogroža prijateljstvo kitajskega in ameriškega ljudstva, da.pa resno sodi. da se bo to prijateljstvo nadaljevalo.
Dames so uradno javili, da bo kitajska delegacija v torek odpotovala z letalom iz New Yor-ka v Peking. Napoved potovanja je presenetila funkcionarje OZN, ki so bili mnenja, da bo delegacija na razpolago odboru treh, da bi se pogajala o vprašanju prenehanja sovražnosti na Koreji.
Razdelili so tudi besedilo govora kii ga je W1 Vu pripravil za debato o vprašanju Formoze. Med drugim ie naveoel: .((Vlada LR Kitajske je odločena iztrgati Farmozo iz krempljev ameriških imperialistov. Imamo moč. da to lahko napravimo, in ameriška vlada ba odgovorna za vse posledice. Od vsega začetka ameriškega napada na Koreji je ameriška vlada ogrožala varnost Kitajske. Ze od takrat se ameriška vlada ni oziraja na ponovna opozorila Kitajcev im u dala navodila svojim napadalnim silam na Koreji, naj podpihuje plamene vojne smeri kitajske severnovzhodne meje. S tem ni mogla ameriška vlada imeti drugega namena nego onega, da Po zavojevanju Koreje zavojuje Kitajsko«.
Ljudska Skupščina ms sprejela vazne zakone
LJUBLJANA. 16. — V četrtek je biia prva seja VIII. rednega
LRS v času od zadnjega zasedanja Ljudlske skupščine.
Zakonodajni odbor je nato podal poročilo o zakonskih predlogih, ki jih je predložila skupščini vlada" LRS, in sicer o zakonu o zborih volivcev, o svetih in komisijah državljanov ter o delu okrajnih, mestnih in rajonskih ljudskih od/borov.
Po poročilu zakonodajnega odbora je podpredsednik vlade dr. Marijan Brecelj kat podpredsednik sveta za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti podal izčrpno obrazložitev vseh treh zakonov ter predlog vlade, da skupščina sprejme predlagane zakone. Podal je najprej nekaj splošnih pripomb in nato še nekatera pojasnila k posameznim zakonskim osnutkom.
Posebno velikega pomena je zakon o svetih državljanov in komisijah državljanov. Sveti državljanov namreč neposredno
sodelujejo pri organih lokalne uprave, t. j. pri posameznih poverjeništvih oziroma prj izvršilnih odborih, kjer niso upravni posli organizirani y poverjeništvih.
Skupščina je vse predlagane zakone soglasno sprejela in VIII. redno zasedanje se je nato zaključilo.
v Jugoslavijo
ATENE, 16. — Grški poslanik v Beogradu Nikolas Kape-tanides bo danes zvečer zapustil grško prestolnico ter se odpeljal do Djevdjelije, od tukaj bo nadaljeval pot do Beograda z avtomobilom. Jugoslovanski poslanik v Atenah je že odpotoval v Grčijo.
OB DEVETI OBLETNICI MUČEN1ŠKE SMRTI .----------.
TOMAŽIČA, KOSA, IVANČIČA, VADNJALA IN BOBKA \ 7-|
Pinko	je	uporno
Bila je v pozdrav partizanski vojski, gozdovih, v grozeč opomin tistim, ki
ki se je prebujala v hoteli iztrebiti
so nas
Nobena tistih «grozot», ki naj bi jih bila počela ta steroristič-ni skupina, se ni uresničila. In sam državni pravdnik Fallace je moral priznati, ko je končal svojo igro svetlob in senc in zaznamoval one, ki naj jih doleti smrtna kazen, «da se v bistvu ničesar hudega ni zgodilo«. Postalo bi pa lahko «ze-lo nevarno, če bi procesa in dejanj pravilno ne vrednotili. Zato so tudi morale neizpodbitno pasti smrtne obsodbe, ki naj bodo opomin onim, ki pozabljajo, da je fašistična Italija prav tem deželam zaupala svoje vzvišeno poslanstvo».
Njegove besede so zdaj udarjale lahko samo kot zasmeh svobodi in vsemu trpljenju, ki je tiščalo naš narod v svojem jeklenem objemu. Hotelo ga je
streti in udušitj, njegovo hrepenenje po prostosti, ki naj bio odmerjena tako njemu, kot vsem drugim narodom.
To je bilo tisto, ki je gnalo vse te ljudi na zatožnih klopeh: ene k temu, da so učili mladino spoznavati lepoto slovenske besede, druge k temu, da so preko meje prenašali knjige in časopise, tretje k temu, da so pripravljali orožje za čas, ko pride oborožen upor, ki naj reši našo izmučeno zemljo.
V temnih nočeh je zamolklo zažvižgalo v gozdu onstran jase. Tako zamolklo, da je ta žvižg slišalo samo izkušeno, priostreno uho. Vrata so se od-veznila.
IVAN je nekoliko postal na pragu, prisluhnil malo, nato je njegova visoka postava naglo
Stanje državne pripravljenosti v Združenih državah Amerike
V svojem razglasu je predsednik Truman povzel, kar je že povedal v svojem zadnjem govoru • Velika vloga Charlesa Wilsona - Kljub ostri kampanji republikanske stranke proti Achesonu potuje ta danes v Bruselj na zasedanje sveta zunanjih ministrov držav podpisnic atlantskega pakta
ci. Tedaj so baje nekateri britanski častniki skušali preprečiti ustrelitev 11 žena in ene deklice, ki So bile v skuninj na smrt obsojenih. Kljub njihovi intervenciji pa ie južnokorej-ska policija izvršila eksekuc-jo.
Ljudske skupščine LR Slovenije pod predsedstvom predsednika dr. Ferda Kdzaka. Najprej so sprejeli poročilo odbora za prošnje in pritožbe ter administrativnega odbora, nato pa potrdili ukaze, ki jih je izdal Prezidaj Ljudske sikupščine
VVASHINGTON, 16. — Pred. sedmik Truman je podpisal razglas o stanju državne pripravljenosti danes ob 10,20 po tukajšnjem času. ((Jaz Harry S. Truman, predsednik Združenih držav, razglašam stanje državne pripravljenosti, ki zahteva, da se vojaška, ..mornariška, letalska in čivkni obramba države okrepi kar najhitreje mogoče, da bo možno odvrniti vse grožnje naši državni varnosti in izpolniti naše dolžnosti pri naporih v okviru OZN ali na kak drug način za zagotovitev trajnega miru«, g temi besedami je Truman objavil stanje državne pripravljenosti, potem ko je napisal v razglasu dolg uvod, ki govori 0 zadnjih dogodkih na Koreji in drugod, ki predstavljajo težko grožnjo za svetovni mir, in ki našteva, česa vsega bi bilo oropano ljudstvo ZDA, «če bi bij dosežen cilj komunističnega imperializma«. V nadaljevanju svojega razglasa poziva Truman vse državljane na skupen naoor za rešitev varnosti in blagostanja domovine. Poziva jih nadalje k naporom v proizvodnji; po druu gi strani pa naj se omejijo pred vsako razsipnostjo. Na koncu svojega razglasa pravi, da zaupa, da se bodo lahko obranili pred nevarnostmi, ki jim pretijo, s pogumom in odločnostjo, trdno prepričani, da bodo le tako mogli zagotoviti samim sebi in potomcem dobrine svobode.
Charles Wilson, ki je bil včeraj imenovan za ravnatelja vladnega urada za mobilizira-nje, bo neposredno odgovoren samo Trumanu. Prevladuje mnenje, da bo njegov urad izvajal nad industrijo takšno av. toriteto, kot je nj imel noben drug vladni , organ med drugo svetovno vojno. Wilson, ki je Tmel kot ravnatelj ((General E-lectric« 175.000 dolarjev letne plače, bo imel sedaj «samo» 22.500 dolarjev na leto.
Ko agencija Tass komentira Trumanovo izjavo y včerajšnjem govoru, da bo razglasil stanje državne pripravljenosti, in govor guvernerja države New Yorfc o popolni novi oborožitvi in okrepitvi ameriške
vojske, zatrjuje, da so ((ameriški imperialisti izpovedali svoje namere, da hočejo nadaljevati svojo napadalno vojno na Koreji in sploh na Daljnem vzhodu«, in da ((ameriški vojni hujskači dan na dan dokazujejo svoj vsako uro rastoč strah pred svetovnim mirovnim gibanjem«.
Prvi ukrep za kontrolo cen v okviru razglasa stanja državne pripravljenosti je prizadel avtomobile, katerih cena se ne bo smela povišati od tiste, ki je veljala 1. decembra.
Senatna komisija za oborože. ne sile je sprejela danes resolucijo, za izvedbo obširnega programa za civilno obrambo. Stroški za ta program znašajo okrog 3 milijarde in pol dolarjev in računajo, da bo program izveden v treh letih.
Predsednik Truman je zahtevaj danes od' kongresa, da izglasuje Za 1,834.911.000 dolarjev dcdatnih kreditov za pripršvo strateških rezerv. Tako bodo fondi, določeni za ta namen, narasli na okrog 3,010.000.000 dolarjev.
Neka visoka osebnost železničarskega sindikata v New Yor-ku je danes dopoldne sporočila, da so na Trumanov poziv stavkajoči železničarji železničarskih centrov New Yorka danes zopet pričeli delo. Prav tako so prišli na delo železničarji v Washingionu, Clevelandu, Saiint Louisu, Chicagu in Battle Greeku t (Michigan).. Vendar Pa sindikalni voditelji teh mest izjavljajo v nasprotju s trditvami prei omenjene osebnosti v New Yorku, da na odločitev železničarjev ni vplival poziv predsednika. •
Charles Spofford. predstavnik ZDA in predsednik sveta namestnikov organizacije Severnega Atlantika, je danes popoldne z letalom odpotoval iz Londona v Bruselj, kjer bo pomagal državnemu . tajniku Achesonu na zasedanju sveta zunanjih ministrov držav podpisnic atlantskega pakta. To zasedanje bo v ponedeljek in torek prihodnjega tedha. Medtem ko je Truman javil, da bo Acheson v nedeljo odpotoval v Evropo, kjer bo skupaj s pred-
stavniki ostalih atlantskih držav sklepal o ustanovitvi atlantske vojtslfce, pa vodi republikanska stranka ostro kampanjo proti Achesonu jn zahteva njegov odstop. Zanimivo je, da je republikanska stranka vedno smatrala Achesona za osebno odgovornega za dejstvo, da je z amerišl;e strani prenehala aktivna podpora Cangkajšku in prav to je po mnenju republikancev vzrok za uspeh komunizma na Daljnem vzhpdu.
Včerajšnji Trumanov govor so ugodno sprejeli v parlamentarnih krogih. Splošno mnenje je, da je bij Truman ponekod še preveč zadlržan.
Državni podtajnik Edward Miller je danes izjavil, da so ZDA za takojšnjo konferenco
zunanjih ministrov 21 držav ameriške poloble. Na konferenci bi se posvetovali zaradi ((komunistične grožnje vsemu svobodnemu svetu«.
Predsednik Truman se je danes okrog poldnega vkrcal na svojo jahto «W illiamsburgh«. Pravijo, da bo 24 ur križari) po reki Fotomac.
WASHINGTON. 16. — Vlada ZDA ie sklenila zaplenit premoženje državljanov LR Kitajske in Severne Koreje v ZDA.
TEHERAN, 16.	—	Policijska
prefektura javlja, da so pobegnili iz zapora nekateri politični voditelji stranke Tudeh. Med njimi je dr. Yazdi, bivši minister higiene. Niso pa znana imena ostalih, ki so pobegnili.
Sovjetska zveza obtožuje Francijo in Veliko Britanijo
da kršita francosko-sovjetsko in ter določbe potsdamskih dogovorov • Sovjetska zveza zahteva tudi, da se japonski vojni zločinci postavijo pred sodišče
PARIZ, 16. — Sovjetsko zunanje ministrstvo je izročilo francoskemu poslaniku v Moskvi Yvesu Chaitaigneauju noto, v kateri Sovjetska zveza obtožuje Francijo, da sistematično krši francosko - sovjetski pakt ter pripisuje Franciji odgovornost za poslabšanje francosko sovjetskih odnošajev.
V dobro obveščenih krogih francoske prestolnice so danes zvečer trdili, da je sovjetska nota sestavljena v strogo diplomatskem tonu in ne predstavlja v nobenem smislu nikakega ul-timatuma. Nota citira nekatere klavzule francosko - sovjetske pogodbe in obtožuje francosko vladJo, da jih ni izpolnjevala. Za sedaj tekst note že ni bil objavljen; to tudi zaradi tega, ker zunanjega ministra nj vParizu.
V političnih krogih, ki so za noto zvedeli šele pozno popoldne, se smatra, da predstavljata
ZLATA VREDEN KLEROFAŠISTIČNI			IZBRUH PROTISLOVEN SK (3)
«...se sono sl	io	.vi	l, non sono triestini...»
Da nam se ne bo treba v nadaljevanju naše polemike vračati na najnovejše klero-fašistjino geslo, s katerim je eGiornalovs člankar tako navdušen, da ga je v drugi obli ki ponovil v nadaljevanju svojega članka «Se sono slavi, non sono triestini; se triestini, sono italiani« — bomo tudi o tem spregovorili že sedaj nekaj besed.
V protestu, ki ga je sprejel v zvezi s samovoljno ordinan. co tržaškega sodišča pred včerajšnjim izvršilni odbor OF in ki ga objavljamo danes, je rečeno med drugim. d<i smo Slovenci na Tržaškem av tohlono prebivalstvo, kjer živimo in kjer delamo že nad 1300 let, česar nam riso mogli in ne morejo zanikati niti italijanski zgodovinarji niti politiki. Vsekakor bi b la vsaka nadalmja beseda sriio
t"ga nepobitnega dejstva cd več. Ker pa gre v našem primeru za ljudi, ki o ekoč pisali v najostudnejše fašistične časopise, bomo navedi i.ekaj primerov, s kat.'rimi so tedaj ti isti ljudje nehote dokazali, da je res tisto, kar je ravno
nasprotno od onega kar danes trdijo.
«Verba vclant	scripta ma-
nent« (besede letijo - zapisano pa ostane) in zato nam je tudi njihovo tedanje fašistično pisanje ostalo ter ga je 'zanimivo citirati dan*s, da bi čitatelji videli, kako bi biv ši fašistični in sedanji klero-fašistični novinarji pisali o tr žaških Slovencih če bi bile na oblasti črne srajce.
Znano glasilo tržaške univerzitetne fašistične mladine «Decima Regio« — quindici-nale del gruppo dei fascisti universitari «Mario Grambas-si« se imenuje list, v katerem nam je njihovo nekdanje pisanje ostalo:
1. julija 1942, str. 5: «Tra co-loro che vivono a Trieste non c’e’ un individuo che non co-nosca e parli italiano. Cono-scono e parlano la nostra lin-gua anche gli slavi della cit-ta e del territorio, la conosco-no e se ne servono sopratutto quando fa loro comodo«.
Ista številka na isti strani: »Pri iskanju osebja obveščajo mnoge tvrdke, da imajo za
sprejem v službo prednost tisti ki poznajo slovenski jezik« — In neto; «Ali ti ljudje upoštevajo, s kolikšno energijo smo mi pripravljeni v kali zatret) sloveniziranje našega mesta in naše pokrajine«.
Se v isti številki na strani 4; ((Problem Slovencev, ne-znatne skupine propadaj cera-se ljudstva brez zgodovine, o-stane za nas izključno in nič več kot problem policije«.
in tem tržeškim Slovenc-m, ki jih nikjer ni bilo in jih ni, isti člankar takole grozi::
«V okolici je nekdo že plačal svoje. Malo ricinusovega olja kot v nekdanjih lepih časih je upognilo tilnik muži-kov. V mestu pa bo malo svežine umirilo zavrele duhove«.
15. aprila 1942 pa se nekdo takole jezi na tržaške S'oven. ce pptem ko pravi, da se ni težko naučiti v dvajsetih letih italijanščine:
«Zdi se, da so nasprotnega mnenja Slovenci, ki krožijo po Trstu in žlobud ajo po slovensko jn povsod vohunijo. Ne gre tukaj za tiste najbolj trde butice, ki se kotalijo vsa-
ko jutro s Krasa, temveč za nekatere gospe, gospodične in služkinje, ki živijo med nami v mestu že dvajset let in več. One popolnoma obvladajo naš jezik in imajo zgrešeno mnenje o naši velikodušnosti. Imamo vtis, da tukaj že nekaj časa dajejo preveč razmaha svojemu ...jeziku. Debro bo če ga nadzorujejo«.
Toda reči moramo, da ni po1 polnoma točno tisto, kar smo rekli prej, da si danes ne upa. jo tako pisati V prilogi uG or nale del Lunedh od 27. novembra letos beremo namreč sledeče stavke: nTiho, tiho, počasi, počasi, brez hrupa so prišli naši dragi prijatelji s Krasa prejšnjo nedeljo v mesto, da bi uživali predstavo, ki je bila vsa njihova v eni izmed modemih dvoran v srcu Trsta: v avditoriu-mu ((della fu Casa del /u» — Izstopili so iz avtobusov, iz vozov in iz openskega tramvaja po prstih in eden po eden kot nedeljski turisti, so vstopili v neUko palačo. — Mnogi med njimi, premalo navajeni na mestni tlak in marmornate stopnice, so se opotekali po
stopnicah in kresali iskre z okovanimi čevlji; drugi pa so zamenjali neke posode na straniščih za... toda pustimo to. —
Celo ((Primorski« je to zadržal zase. — Skoda za avdii-torium, ki je že dan po svečani otvoritvi dišal po «za-pržku«.
Kaj pomeni vse to?
To pomeni, da živimo danes v Trstu v takšnih razmerah, da si upajo faši-tični no vinarji v klerofašističnem tisku pisati danes o tržaških Slovencih bolj gorostane, zaničljive in sfrupene stavke kot so j,h bili pisali v svb. ja razbojniška glasila pred desetimi leti.
Ali ZVU to vidi? In če vidi, zakaj dopušča? In do kdaj bo dopuščala?
Zato smo zeld radovedni, kaj bo ZVU odgovorila na zadnji protest Osvobodilne fronte pro. ti proglašanju slovenščine za tuj jezik s strani sodišča, kar je dalo klerofašistom ne samo nm> povod temveč predvsem potuho za ponovni izbruh njihovega strupenega protislovenskega sovraštva.
(Nadaljevanje sledi)
noti Franciji in Veliki Britaniji preračunan korak na predvečer atlantskega zasedanja v Brus-lju, korak, ki naj bi ločil ZDA od njihovih evropskih zaveznikov. Sovjetska vlada je že obtožila zapadne velesile, da kršijo potsdamske dogovore, in sicer s svojo noto iz 18. ckftobra. Današnja nota bi torej lahko bila nekakšno «drugo opozorilo« Franciji in Veliki Britaniji pred novim razvojem mrzle vojne.
V Parizu se misli, da bo sovjetska nota okrepila željo Francozov, da se skliče konferenca štirih, preden se konkretno sprejme kakršna koli pobuda za zopetno oborožitev Nemčije, pa čeprav v okviru ustanavljajoče se atlantske vojske. Obenem pa bo nota nova vzpodbuda Za kampanjo francoske KP proti nemški oborožitvi. Kot se je zvedelo obtožuje sovjetska nota Francijo, da krši člene 3 in 5 francosko - sovjetske pogodibe. Po čl. 3 se obedve državi obvezujeta, dsa bosta sprejeli po skupnem sporazumu vse potrebne ukrepe, da odstranita katerokoli novo nevarnost, ki bi prihajala od Nemčije in da bosta zavirali katerokoli pobudo, ki bj omogočila nov poskus napada z njene sitraoi. Cl. 5 pogodbe pa navaja obvezo obeh velesil, da ne bosta sklenili zavezništva in dsa ne bosta sodelovali pri koalicijah, ki bi bile naperjene proti njima.
Iz Londona poročajo, da je Sovjetska zveza tudi Veliko Britanijo obtožila, da krši sovjetsko angleški pakt. Noto o tem je sovjetska vlada izročila britanskemu predstavniku v Moskvi. Nota omenja angleško sovejteko pogodbo iz leta 1942 in	6a	je politika ponovne
oborožitve Zapadne Nemčije ter njena vključitev v vojaški sistem atlantskega pakta v nasprotju s potsdamskimi dogovori in s čl. 2 in 7 omenjene an-gleško-sovjetske pogodbe. Ta pogodba je biia sklenjena z veljavnostjo za 20 let.
V Londonu presojajo sovjetsko noto. katere vsebina pa še ni objavljena, približno pa enak način kot v Parizu.
V britanskem zunanjem ministrstvu potrjujejo, da je Sovjetska zveza izročila Bevinu še noto glede japonskih vojnih zločincev, za katere bi SZ hote la, da pridejo pred sodišče. T( vprašanje ie SZ sprožila že prej z dvema notama, ki jih ie poslala v zapadne prestolnice, pa so ostale brez odgovora.
utonila v gostoti leme. Sel je svojo skrivnostno pot čez čezso-ške travnike in pri srcu mu je bilo toplo od tiste velike svetlobe, ki jo je nosil v sebi.
Za njim. je šel SIMON, morda istega dne in celo ob isti uri, samo na drugem koncu Tolminske. Tudi on prežet z ono veliko svetlobo, ki je njemu, kmečkemu fantu in samouku izvabljala stihe iz srca. V ječi so postali igrivi in norčavi. Samo posebno sodišče za zaščito države so si privoščili in njegove spoštovane nosilce upravičen. Kaj pa bi tam drugega kot to počel Simon? Domače gore so bile predaleč in preveč bolestno je bilo njegovo koprne-nje po njih.
In kakor Simon in Ivan na severnem obrobju naših krivičnih mejnikov, tako VADNJAL in BOBEK na jugovzhodnem, kjer se dviguje Snežnik. Tja preko njega so držale ceste, ne one široke in asfaltirane, po katerih ni smelo to, kar je ljudstvo potrebovalo, ko odbije dvanajsta ura.
Bile so to preproste, z okorno kmečko nego izhojene ste-se. V grmovje in goščavo izgubljene, so vsako stop,njo sproti zabrisale in krile one, ki so morali po njih.
PINKO je v zaporu vzljubit te fante, «ki so se tako krajno držali«.
«Ne veš, mama, kakšni so», ji je pravil ob zadnjem slovesu.
Ali je tedaj slutil, da poj dejo skupno v. smrt? V er j tno da, čeprav je to misel zaradi matere, zaradi vseh, ki so ga imeli radi in ki jim bo po njem hudo, odrival v tistih trenutkih daleč od sebe, Le med tovariši je včasih v dneh procesa postavil tudi to možnost in ni izključeval žrtve. Celo potrebna se mu je zdela, če že mora tako biti.
Dvanajst jih je potem državni pravdnk predlagal za smrt, devetim jo je sodišče prisodilo.
Glas predsednika Tringall ja Casanove se je dvakrat zataknil, ko je v nedeljo 14. de cembra ob 12. uri 35 minut pričel čitati razsodbo.
Oči obsojencev so mimo objemale njegovo postavo, misli so plule daleč po t m prelepem koščku slovenske zimi je in se ustavljale, nekje doma, kjer so suojci s trepetom pričakovali izid procesa.
Tudi množica v dvorani, to je tista množica, ki so jo tvorili «fedeli militi delVidea fa-cista«, je pozorno poslušala. Obrazi so se razpotegnili, odprte ustnice so bile pripravljene, da zaženejo huronski krik. Noge so silile dalje, roke so nestrpno krčile in se hotele že stegniti. In ko se je slednjič v tišini izgubil predsednikov glas z zadnjim obtoženčevim ime. nom, se je množica najprej globoko oddahnila, nato s kriki: «A mortel Evviva il duceln pognala proti pregradi in vrsti straž, ki so obkrožale ob. tožence.
Sodna komedija je bila konz čana.
Posebno sodišče in vsa fašistična hierarhija si je želela prav takega in tega konca. Naročila ga je, ker je bilo to nujno zaradi sveta, ki raj izve, koliko srda se je navrelo v sljudeh» proti edavokomuni. stičnim« upornikom.
Nad to gmoto najgloblje duševne revščine, ki si ie urorno prizadevala, da bi navalila na obsojence in noro, topoglavo vzklikala dučeju, je Pinko dvi. gnil svojo pest. Bila je v pozdrav partizanski vojski, ki s« je prebujala v g zdovih, v gro zeč opomin onim, ki so nas ho teli iztrebiti.
V poznih večernih urah je prišla pomilostitev za štiri, ki Pa je ni nihče izmed njih sam zaprosil.
Kos, Ivančič, Vadnjal in Bobek so naslednje jutro sledili Pinku na opensko strelišče, da bi s svojo krvjo pomagali odkupiti našo svobodo in svobodo vseh malih delovnih ljudi.
Kot Ferdo in njegovi bodo zato med nami večno živeli.
MARA SAMSA
V Turčiji obravnavajo protirasistični zakon
ANKARA, 16, — Zakonski osnutek, po katerem bi bilo ostro kaznovano vsako delovanje ekstremistov ((desnice in le vice«, je bil predložen predsedL stvu parlamenta. Zakonski o-snutek določa tudi kazni proti nemoralnosti; še najbolj stroge kazni pa so določene za trgovino z mamili in za rasistično propagando. Zakonski načrt določa tudi povečanje kazni, ki se prične pri dveh letih zapora kot minimum in gre do maksimalno 12 let zapora.
Stara pesem jepristnof' šolskih oblasti
Za 21 slovenskih učencev 2 profesorja, medtem ko poučuje 7 italijanskih učencev 7 profesorjev
Opozorilo lastnikom zemljišč v industrijski coni v Zavljah
Med poštenim slovenskim prebivalstvom, še prav posebno pa med prebivalstvom Sv Križa je še zelo živ spomin na odločno borbo, ki smo jo slovenski starši ob podpori OF ter vsega poštenega prebivalstva izvojevali pred časom v obrambo pravic slovenskega šolstva na našem ozemlju; slovenski starši smo takrat z vso odločnostjo zahtevali, da odprejo odgovorne šolske oblasti slovensko nižjo strokovno šolo V Sv. Križu, ki bo služila 21 slovenskim učencem. Pod pritiskom javnega mnenja ter odločne borbe vsega prebivalstva naše vasi so bile odgovorne oblasti takrat primorane popustiti ter ugoditi našim upravičenim zahtevam. Vendar se slovenski starši ob tej zmagi r.ismo ustavili, temveč smo še ob zadnjem pogovoru s prof. Andrijem opomnili odgovorne činitelje, da bomo znali vedno in povsod branitj interese slovenskega šolstva ter se boriti za naše pravice. To svojo obljubo smo tudi držali.
Prav ob omenjenem razgovoru je prof. Andri dal sledečo izjavo: «Delali bomo nepristransko, kar se tiče šol, ker smo videli, da v nasprotnem primeru naletimo na odpor ljudi, na razne govorice in šušljanje. In to ni dobroi).
Toda kako kratkotrajna je bila ta «nepristranost» odgovornih šolskih činiteljev do slovenskih šol, bodo jasno izpričali primeri, ki jih hočemo, v vednost javnosti in odgovornim šolskim oblastem v tem članku objaviti.
Italijanska nižja strokovna šola v Križu, ki so jo odgovorni šolski činitelji odprli za sedem učencev, ima svoje prostore v šolskem poslopju bivše «Lege nazionale«. Pouk na tej šoli vodi nič manj kot sedem profesorjev (štirje moški in tri ženske). Sicer bi nam bilo še nekako razumljivo to res izredno število profesorjev za tako majhno število učencev, če bi gledali stvar s stališča možnosti res temeljitega pouka, vendar pa dobiva za nas vsa ta zadeva vse drugačno lice, če pomislimo, da poučujeta 21 slo-
SHPZ
II. osrednje predavanje SHPZ
V četrtek 21. decembra bo na stadionu «Prvi maj» ob 20 II. osrednje predavanje SHPZ. Predaval bo tovariš. SREČKO VILHAR o temi:
ISTRSKI IN TRŽAŠKI SLOVENCI V MINULIH STOLETJIH. KAKO SO ITALIJANSKI ŠOVINISTI IN IREDENTISTI POTVARJALI NASO ZGODOVINO. ____________
Zimovanje Planinskega društva
Tudi letos bo Planinsko društvo priredilo svoje že tradicionalno zimovanje, ki bo v Kranjski gori v »Domu pod Prisojnikom«. Udeleženci bedo labko izbirali med tremi skupinami, in sicer: od 26. decembra do 4. Januarja; od 26. decembra do 1-januarja ali od 30. decembra do 4. 'anuarja. Vsi udeleženci bodo imeli na razpolago smučarskega vaditelja.
Pri a, enci, ki niso do sedaj še poravnali deleža, naj to storijo najkasneje jutri med 17. in 19. uro pri ZDTV (UCBF) Ul. Machiavelli 13-11, ker drugače ne bodo mogli potovati.
Ker je še nekaj prostih mest za skupino od 30. decembra do 4. januarja, se nadaljuje vpisovanje v istih prostorih.
venskih učencev na slovenski nižji industrijski strokovni šoli samo dva profesorja. Za sedem italijanskih učencev kar sedem profesorjev — za 21 slovenskih učencev pa samo dva profesorja. Se morda v tem zrcali toliko obljubljena «ne-pristranost« odgovornih šolskih krogov?
Pa še drug primer take «ne-pristranosti«. Italijanska industrijska strokovna šola razpolaga s krasno urejeno pisarno, v kateri lahko sprejemajo profesorji starše. V istem poslopju ima svoje prostore tudi nekaj razredov slovenske osnovne šole, ki pa premorejo le prazno pisarno. Na upravičene proteste prizadetih slovenskih staršev so se odgovorni šolski krogi vedno izgovarjali češ, da ima slovenska osnovna šola svojo pisarno že v vaškem šolskem poslopju, ki je oddaljeno od tega poslopja dobrih 20 minut. Ce se torej zglasijo slovenski starši na tej šoli, jih morajo učitelji sprejeti v popolnoma prazni pisarni, ali pred vrati učilnic, ali pa morajo počakati, da jim učitelj sam prinese z razreda svoj stol. Kako se sklada tudi ta primer z že omenjeno «nepristranostjo», ki
jo je obljubil prof. Andri.
Ker nimata niti slovenska niti italijanska nižja strokovna šola svoje delavnice, morajo hoditi učenci teh še vedno enkrat tedensko na praktično delo v Nabrežino. Tudi to vprašanje bj odgovorne šolske oblasti prav lahko rešile, če pomislimo, da je v vaškem šolskem poslopju prostor, ki bi se dal prav dobro preurediti v delavnico.
Prizadeti starši nočemo takšne «nepristranosti» in zahtevamo z vso odločnostjo, da se takoj poveča število profesorjev na slovenski nižji industrijski strokovni šoli v Sv. Križu, da se že končno uredi tudi pisarna slovenske o-snovne šole ter da se končno reši tudi vprašanje delavnice, kar bj bilo v korist slovenskim in italijanskim učencem.
Odgovorne šolske oblasti bodo edinole s konkretnimi dejanji v korist slovenske šole dokazale svojo obljubljeno «ne-pristranost»; v nasprotnem primeru bodo pa s takim krivičnim postopanjem izzvale ponovno ogorčenje slovenskih staršev, kj bedo tudi tokrat znali braniti pravice slovenske šole.
Opozarjamo lastnike zemljišč v industrijski coni v Zavljah. katerih imena so bila že javljena v našem listu, da zapade jutri 18. decembra rok za vlaganje pritožb in za sklepanje cen zemljišč, ki bodo razlaščena za gradnjo industrije cone.
Posestniki naj se ne pusti-
Naročniki Koledarja OF za leto 1951!
Dvignite ga čimprej obenem s knjigami Prešernove knjižnice. Cena je 350 lir.
OSTALI INTERESENTI lahko kupi,jo koledar in 3 knjige v knjigarnah Stoka in Fortunat za ceno 400 lir.
jo prevarati in ustrahovati, vztrajajo in zahtevajo naj, da jim bodo zemljišča plačana po tržni ceni, kakor to predvideva tudi zakon. Zvedeli smo, da je že marsikdo bil povabljen v Trst in da so ga tam na ta ali oni način pregovorili in skoraj prislili z raznimi ustrahovanji, da je pristai na sramotno nizko ceno za zemljišča, ki bi jih moral plačati, če bi hotel kupit.
tudi petkrat, šestkrat več.
Razlastitve zemljišč se bodo še nadaljevale postopoma kakor se bo širila gradnja industrijskih objektov. Na vsak način morajo biti posamezniki pravočasno obveščeni in njihova imena objavljena na oglasni deski tržaške občine. Ponovno poudarjamo, naj se lastniki zemljišč, ki spadajo v pas industrijske cone v Zavljah, ne pustijo prevarati. Združijo naj «e in dogovorijo, da bodo enotno nastopali in le tako lahko branili svoje interese. Ob tej priliki moramo obvestiti vse naše kmete in lastnike zemljišč, da se Kmečka zveza v Trstu zelo zanima za to zadevo in je v tem pogledu vsem na razpolago. Prizadeti naj se obrnejo na tajništvo Kmečke zveze v Trstu, Ul. Fabio Filzi 10 za nasvete, prošnje itd..
Prazno besedičenje j
 smialislsii
V zadnji številki kominfor- J mističnega glasila «11 Lavora-tore« je izšel na prvi strani članek pod naslovom «Batta-glia invernale», ki ga je napisal BOiiomo Tominez.
Clankar ugotavlja v zgora, omenjenem članku vse to, kar smo mi že mnogokrat poudarili, in sicer, da -je položaj za tržaškj delavski razred zelo težak, da so plače zelo nizke, da je draginja vedno večja, da je na splošna gospodarski položaj vedno bolj kritičen.
Vse te stvari smo mi v svojih člankih že neštetokrat pojasnili; nismo se pa omejili samo na pojasnilo, temveč smo zahtevali, da se vsa ta vprašanja čim prej rešijo ter prične z odločno borbo za rešitev vseh teh problemov prav delavski razred sam, ki mora zahtevati prilagoditev plač sedanjim življenjskim razmeram.
Poziv y tem smislu je poslal sindikalnim organizacijam že večkrat tudi Sindikalni akcijski odbor. Na ta poziv so žolti sindikalisti odgovorili samo, da so poziv prejeli, medtem ko so Enotni sindikati napadli Sindikalni akcijski odbor z vsemogočimi psovkami jn klevetami ter odbili skupno borbo.
Ce so kominformist čni sindikalisti tako dobro obveščeni o potrebah tržaškega dravskega razreda, zakaj odklanjajo vsako borbo za dosego izboljšanja položaja ter se zadovoljujejo le s takimi licemerskimi članki.
Vzrok je ta, da je njim borba za resnično zmago delavskega razreda le deveta briga, da je njim mnogo bolj pri srcu borba za interese deloda al ev. ki jih s svojo izdajalsko politiko ob vseh mogočih prilikah podpii ajo.
Hvalevredna iniciativa
pekovskih delavcev ERS
V četrtek ob 18 bo na s. dežu v Ul. Machiavelli 13 seja glavnega ter pripravljalnega odbora Enotnih razrednih sind ka-tov pekovskih delavcev. Na seji bodo kot glavno točko dnevnega reda obravnavali vprašanje ustanovitve denarnega podpornega fonda, kj bo nudil pomoč v em brezposelnim pekovskim delavcem, kot tudi pomoč vsem delavcem, ki bi zaradi stavke ostali brez denarja.
Ker je prav v kategoriji pekovskih delavcev že precejšnje
Centralni odbor za novoletno jelko obvešča, da so prispela iz Postojnščine krasna drevesca, ki so na prodaj pri Zadrugi prodajalcev kuriva v Ulici delle Milizie št. 19 (Montebello).
Padel ie v morje
Adatoer.o Pauli, star 30 lei, iz Spodnje Magdalene 169 se ga je včeraj dobro napil. Vse se je vrtelo pred njegovimi očmi in moz se ni niti zavedel, ko je padel v morje. Prav gotovo bi utonil, če ga ne bi neki financar. ki je bil tam v bližini, potegnil iz vode. Nepredvidena kopel je Adalbertu ohladila glavo, kljub temu pa so ga peljali v bolnišnico, kjer bo v dveh dneh ozdravel; toda po okrevanju se bo znašel še na sodniji zaradi pijanosti.
Streljanje
na bazoviškem strelišču in na strelišču v Malem Repnu
TRST, (AIS) — Na bazoviškem strelišču bodo streljali s karabinkami 18., 19., 20., 21., 22. decembra 1950 od 8 do 17. ure in 23 decembra 1950 od 8. do 12. ure.
Ameriški vojaki bodo streljali na strelišču v Malem Repnu 18. in 19. decembra.
Dne 18. decembra bodo streljali na omenjenem strelišču s karabinkami od 8,00 do 17,00 ure.
Z metalci raket bodo streljali 19. decembra od 8,00 do 17,00 ure na istem strelišču.
Opozarjamo vse osebe, da po streljanju obstaja nevarnost zaradi neeksplodiranih izstrelkov. Kdor r.ajde neeksplodirani izstrelek, naj bo zelo previden in naj to takoj sporoči vojaški oblasti.
Nevarna zračnica
Joge Mezgec iz Spodnje Magdalene je včeraj popravljal kolo nekega avtomobila, kar naenkrat mu je počila zračnica pred nosom in ga je tako pobila po obrazu, da se bo moral zdraviti osem do dvanajst dni. Sama smola s kolesi in avtomobili, ko se voziš ali pa če jih popravljaš!
število brezposelnih delavcev, ki prav gotovo ne morejo izhajati s skromno poiporo, katero lahko prejemajo le šest mesecev, v najboljšem primeru pa eno leto, so pekovski delavci člani Enotnih razrednih sindikatov sklenili, da bodo nudili tem pomoč iz omenjenega fonda.
Zato poziva glavni odbor Enotnega razrednega sind kata pekovskih delavcev vse brezposelne pekovske delavce, ki so člani tega sindikata, da se zglasijo prav tako v četrtek na sedežu v Ul. Machiavelli, k-jer bodo lahko dvignili to denarno pomoč.
Iniciativa pekovskih delavcev, ki hočejo z ustanovitvijo svojega podpornega fonda nuditi pomoč vsem brezposelnim pekovskim delavcem, je Žela: med tržaškim delavskim razve, dom veliko odobravanje. Pekovski delavci, včlanjeni v Enotnem razrednem sindikatu so s to svojo iniciativo dokazali, da hočejo Po svojih močeh pomagati prizadetim brezposelnim delavcem, ki -jih je na našem ozemlju kar lepo šte. vilo.
V omenjeni podporni denarni fond prispevejo pekovski delavci sami, ki so se obvezali, da ga bodo tudi v nadalje po svojih močeh vzdrževali ter na ta način pomagali svojim delovn m tovarišem, ki niso zaposleni.
PROSVETNA DRUŠTVA
Tatovi avtomobilov in kokoši
Tatovi koles polagoma Izginjajo, njih mesto zavzemajo sedaj tatovi motornih vozil in avtomobilov; tako hočejo napredovati tudi tržaški tatovi in si privošči, jo tu pa tam osamljen avto ali motorno kolo, ki ga raztreseni gospodar pusti na cesti. Tako je včeraj dopoldne Pietro Tonza iz Ul. Cappello 10 prijavil policiji, da so mu neznanci ukradli avto «FIAT 500» temne barve, ki ga je bil pustil nečuvanega Tatovi pa ki so obiskali -v četrtek večer kokošnjak Štefanije Ba-rič-Bernetič v Rocolu, so bili bolj skromni, odnesli so 13 kokoši in nekaj zajcev, Egidiji Lukežič pa 4 kokoši. Prizadete gospodinje so tatvino prijavile policiji. Prav gotovo pa se ne bodo kokoši več vrnile v svoj kokošnjak.
Pionirska družina iz Padrič in Gropade vabi vse prijatelje, male in velike, na prireditev, ki bo v r.edeljo 17. t. m. ob 16 v dvorani Prosvetnega društva. Sodelovali bodo tudi pionirji iz Lonjerja.
Pionirska družina od Sv. Jakoba in Rocoia vabi vse svoje prijatelje na kulturno prireditev, ki bo v četrtek 21. t. m. ob 20. uri v prostorih PD «0. Zupančič«. Prireditev je namenjena za novoletno jelko.
PD ((Vojka Smucn vabi vse svoje člane in prijatelje na kulturno prireditev, ki bo v sredo 21. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih v Ul. R. Manna 29. Nastopil bo pevski zbor «Tržaški zvon».
la novoielno jelko
Amalija Zink daruje za novoletno jelko 1.000 lir; Marijan Dolgan v isti namen 1.000 lir.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Al Cedro, Trg Oberdan 2; Al Galeno, UL Giulia 114; Pic-ciola, Ul. Oriani 2; Pizzul - Ci-gnola, Corso 14; Sjeravallo, Trg Cavana 1; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo.
01
Okrajni konferenci OF
za nabrežinski in openski okraj
Konferenca OF za nabrežinski okraj bo v nedeljo 17. decembra ob 8.30 v kinodvorani.
Konferenca OF za openski okraj bo v nedeljo 17. decembra ob 8.30 na sedežu.
Okrajnim konferencam bodo prisostvovali člani glavnega odbora OF.
Delegati za okrajno konferenco OF s Proseka in Konto-vela naj BODO TOČNO OB 8. URI na (iKržadiu, od koder od-j pelje kamion.
Za delegate iz Bazovice, Padrič in Gropade bo odšel poseben avtobus točno ob 8.30 iz Bazovice.
Seja tamalneja drešlia
Seja Dramatičnega društva v Trstu bo jutri, v ponedeljek ob 2» na sedežu SNG, Ul. Sv. Vida št. 17.
HA stavaniav Sv. Križe
Tržaška občiua sporoča, da bo od jutri 18. t. m. objavljen pri občinski delegaciji in na policiji v Križu zapovrstni seznam interesentov, ki so zaprosili za stanovanjc v novih občinskih hišah. Morebitne pritožbe je vložiti na občinsko delegacijo v Križu do srede 20. t. m. do 12. ure.
Gledališče Verdi
Danes 17. t. m. ob 16 Verdijev «Rigoletto» za red C.
V sredo 20. t. m. ob 20.30 bo zadnja predstava «Rigoletta» za red C (parter in lože) ter A (za balkon in galerijo).
V pripravi je «Francesca da ! Rimini«.
KOLEDAR
(fiedaLdce - - jladia
Nedelja 17. decembra
Lazar, Strojslav
Sonce vzide ob 7.40, zatone ob 16.21. Dolžina dneva 8.41. Luna vzide ob 12.34, zatone ob 0.41.
Jutri ponedeljek, 18. decembra
Gracijan, Vunebald
SINDIKALNE VESLI
Občni zbor ERS industrijske stroke. Danes ob 9 bo občni zbor ERS industrijske stroke v dvorani na stadionu ((Prvi maj».
Razpravljalo se bo o novi delovni pogodbi, ki je bila sklenjena pred r.ekaj dnevi v Italiji o povišanju plač.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiuii
MALI OGLASI
GREM KRPAT IN LIKAT na
dom. Naslov na upravi lista.
PRODAM SREBRNE LISICE. Naslov na upravi lista.
KUPIM KUNE BELICE.
na upravi lista.
Naslov
ZENSKE VOLNENE OBLEKE po
nizkih cenah prodam. Ul. Vasa-ri št. 11.
PRIDNA ŠIVILJA izdeluje damske plašče po konkurenčnih cenah. Naslov pri upravi Primorskega dnevnika.
URE NAJBOLJŠIH ZNAMK prodam. Naslov na upravi pod «Prodam».
MODISTKA izdeluje, modernizira klobuke po zmernih cenah. Trg Goldoni 11-in.
PISALNE STROJE prodam, izred. na prilika. Ul. Corridoni 6. III., Batagelj.
SLOVENSKA NIŽJA GIMNAZIJA V TRSTU VABI
na božično prireditev, ki bo danes 17. t. m. v dvorani Ljudskega domft v Trstu (Ul. Tea-tro Romano, vhod B).
Začetek točno ob 3 popoldne.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 16. decembra 1950 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 7 oseb, porok pa je bilo 8.
Cerkvene poroke: slikar Gio-vanni Viezzoli in gospodinja Agnese Degrassi, upravnik tr govine Olindo Gulli in uradnica Valente Noelia, desetnik am. vojske Richard Meeks in gospodinja Lucija _ Ferrari, strugar Benito Paganini jn gospodinja Antonietta Tarantino, reprezentant Ambroaio Quezel in gospodinja Vera Marchi. delavec Angelo del Ben in gospodinja Ana Peric, slikar Bruno Pertout in gospodinja Mar gerita Ceso, študent Giorg’0 Seibold in gospodinja Cecilia Vadnjal.
Umrli so:	82-letna Marija
Flaider dr. pittau, 69-letni Antonio Valenti, 77-letna Marija Mirkovič vd. Pussani, 54-letna Ida Spaccapietra vd. Passarte, 50-letni Delio Privati, 83-letna Giovanna Maria Toniato vd. Albanese, Marija Kompara sta ra 10 mesecev.
231 RADIO 1
JU3O3L.C0NE TRSTA
(Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) NEDELJA 17. 12. 1S50
7.00: Jutranja glasba; 7,15: Poročila v ital. in objava sporeda; 7.30: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 7.45; Jutranja glasba; 8.00: Simfonične u. verture; 8.30: Kmetijska ura (sl.); 9.00: Filmska in operetna glasba; 9.30: Kmetijska ura (ital.): 10.00: Folklorna glasba; 10.45: Oddaja za Bujščino (hrv.); 11.15: Slavni solisti pred mikrofonom; 11.45: Glasba po željah (slov.); 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 13.00: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 13.15: Mladinske' skladbe; 13.30: Pionir, ska ura- Milčinski: «Butalei» (sl.); 14.00: Glasba po željah (ital.); 15.30: Zaključek.
17.00: Oddaja za podeželje: Veseli prizor; S. Jenko: Japerški učitelj; Reportaža: Slike iz naših vasi (slov.); 18.30: Mendelssohn: Sen kresne noči - uvertura; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00:	Kaj
smo vam pripravili (ital.); 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa - poročila v slov.; 19.45: Vedra slovanska glasba; 20.15: Franz Liszt: Koncert za klavir in orkester v Es-duru in »Ogrska fantazija«, 20.45:	Politični pregled
(ital.); 21.00: Iz opernega sveta; 22.00: Športni pregled (ital.); 22.10: Lahka in plesna glasba; 23.00: Zadnja poročila v ital.; 23.05: Zadnja poročila v slov.; 23.10: Objava dnevneag sporeda za naslednji dan: 23.15: Glasba za lahko noč; 23.30: Zaključek.
MOŠKO PERILO izdeluje pridna šivilja. Naslov na upravi lista.
HITRA IN VESTNA TIPKARICA sprejemaš delo na dom. Na-siov na upravi lista.
PRAZNO SOBO ISCEM. Naslov na upravi lista. Ul. sv. Frančiška št. 20.
KUHINJE, SPALNICE, SPREJEMNICE dobite po najnižjih ce-| nah v Ul. XX. septembra št. 53, 1 Trst.
Glasbena Matica v Trstu je priredila v petek 15. t. m. pevski m instrumentalni koncert v Ljudskem domu. Za slovensko prebivalstvo Trsta je bila ta prireditev velik kulturni dogodek. Prodoren uspeh naše zmogljivosti v kulturnem udejstvovanju je ponovno potrdil, da so naše nenehne zahteve po dostojni dvorani v Trstu, v kateri bi lahko nemoteno razvijali našo kulturno dejavnost, upravičeni. Uspeh petkovega koncerta pa je tudi v tem, da smo s programom, ki so ga izvajali domači umetniki skupaj z um,etn'ki iz Ljubljane ponovno potrdili dejstvo, da se kultura na Tržaškem ozemlju lahko uspešno razvija le v ozki povezatH z kulturo, ki se razvija in raste v svobodni domovini.
Po hvaliti moramo prireditelje koncerta, ki so program sestavili tako, da je naše občinstvo imelo priliko slišati in spoznati precej skladb slovanskih skladateljev. Program je namreč vseboval le skladbe iz glasbene literature, ki so jo ustvarili slovanski mojstri glasbe.
Glede na dvodelnost programa si oglejmo kritično najprej izvedbo prvega dela. ki se je pričel z nastopom Komornega zbora. Ker poznamo odlike tega zbora že iz številnih nastopov, ki jih ima za seboj, moramo pripomniti, da je bila izvedba pesmi, ki 30 jih peli ta večer nekoliko slabša kot smo to običajno vajeni Zbor je zlit in izenačen le v določenih dinamičnih niansah, kar pride v poštev pri »piano« mestih. V mez-zoforte in v lorte mestih pa se ta zlitost nekako razbije. Soprani so večkrat premočni. Tu
Pevski in instrumentalni koncert
in tam se tudi slišijo iz soprana posamezni glasovi. Po kvaliteti je brez dvoma alt najboljša skupina glasov v Komornem zboru Vse kaže, da so največji problem v zboru moški glasovi, in to zlasti tenorji. Ugotoviti je treba, da tako tenorji kot basi nimajo glasu pravilno postavljenega, pojejo v grlu, kar ni lepo in kar večkrat povzroča negotovost v intonaciji celega zbora. Poleg tega pa petje v grlu preprečuje, da bi glas pravilno potoval v prostor. To se opazi zlasti v mestih, ki so pisana forte. Pevci so prepričani, da pojejo močno, poslušalci pa tega občutka nimajo. Izgovarjava je po večini dobra, le sem in tja motijo zamenjave vokalo v«e», oziro-ma«o». Komorni zbor je pod vodstvom Ubalda Vrabca zapel Matzove «Pesmi iz Turopoljas, prekrasno Kogojevo skladbo «Trenutek», Foersterjevo «Naše gore« ter narodne «Barčican, sPojdem v Ruten in uKaj pa delajo ptičkis v priredbi V rab-ca, Deva in Adamiča. Vse skladbe so bile izvajane tehnično zelo dobro, niso pa bile podane popolnoma doživeto. Dirigent in zbor bosta morala v bodoče polagati večjo pažnjo interpretaciji in glasbenemu doživijantu kadar izvajajo kako skladbo, kajti le na ta način bo mogoče ob izvajanju vzpostaviti pravi kontakt med izvajalci in poslušalci. Umetno st glasbenega podajanja m v tem, da izvajamo z lahkoto težje ali lažje skladbe, temveč v tem, kako posamezno pesem
oživimo v duševnem dogajanju poslušalcev.
V prvem delu programa je od solopevk najprej nastopila Slavica Batistuta, ki je zapela Pavčičev o aUspavankon, Lajovčev samospev ((Bujni vetri v polju« ter pridala še Flajš-manovega ((Metuljčka«. Bati-stutova ima prijetno barvan sopran, ki je izenačen v vseh legah, razen v visokih tonih, kjer je glas nekoliko zastrt. Kvaliteta glasu daje Slavici Batistuta možnosti, da se po marljivem nadaljevanju študija solo-petja razvije v pomembno pevko.
Z nastopom sopranistke Rožice Kozem, ki je zapela zelo lepo Maličevo ((Kukavica naga-jivkan, Savinovo «Zimsko idilo« in pa pesem Ipavca ((Curi Murin, k> ni bila na programu je bil zaključen prvi del programa. Rožica Kozem ima izšolan glas, kar ji da možnosti do izvajanja tehnično težjih pesmi. Toplina glasu te pevke in njeno izredno doživeto podajanje znova in znova navdušuje poslušalce.
Obe solistki ie spremljal pri klavirju dr. Gormir Demšar, Spremljava je bila na nekaterih mestih premočna. V ostalem pa je pianist rešil svojo nalogo prav dobro. Opomniti bi bilo le še na to. da ie dobro, če niso solopevci predaleč od klavirja, ki tih. spremlia. ker se s tem izognemo včasih nepotrebnim neskladnostim.
Drug; del programa so izvajali gostje iz Ljubljane. Bil je kvalitetno na višji stopnji od
prvega dela. Izvajali so ga priznani umetniki. Zato ni čudno, da se je publika zlasti v drugem delu programa posebno ogrela. Točka za točko je izzvala val navdušenja in vsak od gostov je moral na splošno željo občinstva dodajati nove točke.
Skladatelj in pianist p rol. Marijan Lipovšek obvlada do potankosti klavirsko tehniko, kar mu omogoča doživeto predvajanje tudi najtežjih skladb.
Po njegovem maj-trskem ;z vajanju Chopinovega ((Noktur na« v cis-molu ter dveh «Etude» smo ponovno občudovali veličino roliskega skladatelja Chopina Najbolj je vžgala našemu ljudstvu lahko razumlji Va koncertna fantazija «Po je« zeru». Poudariti moramo, da klavir ni bil preveč primeren za izvedbo solističnih klavirskih točk. Kljub temu pa je pianist Marijan Lipovšek s svojo dovršeno tehniko igra nja ter s pravilnim podajanjem pritegnil vstj poslušalce.
Uroš Prevoršek je znan kot izredno nadarjen violinist. To je ponovno dokazal na petkovem koncertu v Trstu. Tihniko igranja violine obvlada naravnost virtuozno. Zna se vživeti v interpretacijo in podajanje skladb ter s tem doseči takoj šen kontakt z poslušalci. S tem da je zaigral Dvorakov »Slovanski rles«. Musorgskega «G'i-pak« ter dve Lstni skladb' «Domotožje» jn »Španski ples > in še Sarasatej-( «Ciganske me iodi je« resnično d< vršeno, s i je pridobil simpet je vseh ki so ga slišali in ga ne bodo zlepa
pozabili.
Vilma Bukovec je pričela z arijo «Rusatke» iz prvega dejanja Dvorakove opere Rusal-ha. Nato pa je zapela še eno arijo iz Gotovčeve opere «Ero z onega sveta« Bukovčeva i pevka izrednih pevskih kvalitet. Krasen sopran, ki s svoj o širino in top’ no na mah prevzame poslušalce, je prevzel tudi poslušalce, ki so bili ne tem koncertu. Na splošno željo je morala dodati xe dve pesmi, in sicer »Pridi Gorenjev in pa «Po Koroškem in Kranjskem Pa ajda Z-t*i».
Nič manj ni vžgalo petje tenorista Janeza Lipuščki, ki je odpet arijo iz Moniuszkove orere «Haika« ter ar io i’ «Go. renjškega slavčk nt, opere, ki jo je napisal slovenski operni skladatelj Foerster. Obe ariji sta izredno težki. Lipušček jih je odpel z lahkoto in se predi stavil kot pevec izrednih pevskih kvalitet Prekrasen je njegov glas v piano in mezzavoce Občinstvo ga je Zn njegovo umetniško izvajanje nagra dilo z dolgotrajnim ploskanjem Tudi on je moral na sPl0 no željo občinstva dodati dve na rodni pesmi. Prekrasno -e zapel pesmi «Rasfi mi rastiv in «Skrjanček poje«.
Pianist Marijan Lipovšek ie spremljal violinista in Pa ,' Oa solista izredno lepo. Solisti in spremljevalec so b li homogen , enofa. kar je tud brez dvema vplivala na kvalite*o v izvaja* nju posameznih skladb. Ce si ob končanem koncertu vn sluhnil ižjavem onih, ki so bi li na koncertu, potem si brez težave lahko slišal spontano izjavo:
TR7ASK1 SLOVF.NCl Sl ?F r 1MO SF MNOGO TAKSNIH KONCERTOV
Karel Boštjančič
KINO
PISALNE, ŠIVALNE IN PLETILNE STROJE POPRAVLJAM. Naslov na upravi lista.
MLAD ŠOFER ISCE ZAPOSLITVE. Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška 20.
NOV ŠIVALNI STROJ PRODAM.
Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška 20.
NOVINAR ((LJUDSKEGA TEDNIKA« išče prazno ali opremljeno sobo. Tel. 95-823.
VDOVEC, ZAPOSLEN, S STANOVANJEM želi znanstva z ženo do 50 let starosti zaradi ženitve. Samo resne ponudbe na upravo Primorskega dnevnika.
SPREJMEM TAKOJ FRIZERSKEGA POMOČNIKA z mojstrskim izpitom. Frizer Ivan Železnik, Celje, Stanetova 12.
Rossettl. 16,00 in 21.00: «Noetova barka«, revija.
Excelsior. 15.00: «Bagdad», Mau-reen O’ Hara, Paul Christian
Nazionale. 14.30: «Roman Teline Jordan«, B. Stanwyck.
Arcobaleno. 13.30:	»Al	Jolson«,
Larry Parks Ev. Heges.
Fenice. 15.00:' »Pasje življenje«, Aldo Fabrizi.
Filodrammatico. 14.30: ((Noetova barka«, P. De Filippo, L. Baa-rowa.
55
Alabarda. 14,00:	«	Bikoborka	»,
Ester Williams.
Armonia. 14.00:	«Moje	telo	te
ogreje«, J. Russel.
Garibaldi. 14.00: ((Državna skrivnost«, Douglas Fairbanks.
Ideale. 14.00: ((Cesarjev valček«, Bing Crosbv, Joan Fontaine.
Impero. 10.00:	«Nova	miška«,
Walt Disney.
Italia. 14.00: »Takšne so žene«, E. TayIor.
Kino Ob morju. 14.00: «Za one na morju« sovjetski film.
Savona. 14.00: «Dama v hermelinu«, B. Grable. D. Fairbanks.
Viale. 14.30:	«Noč	v	Lizboni«,
Fred Mac Murra.v.
Vittorio Veneto. 14.00: «Dobrodoš_ li prečastiti«, Aldo Fabrizi. a
Adua. 14.00: «Velika ježa«, Dana Andrews.
Azzurro. 14.00: «Po srebrni reki«, Errol Flynn.
Belvedere. 14.00: «Zidovje teme«, Robert Taylor.
Marconi. 14.00: «K vragu slava«, Ferruccio Tagliavini.
Massimo, 14.30: «Izziv v Balti-mori«, VVallace Beery.
Novo cine. 14.30: «Ostroge in svilene nogavice«, Dennis Morgan, Jack Caron.
Odcon. 14.00: »Krasotice v nebesih« Rita Hayworth.
Vittoria. 14.00: «Le kdor pade se lahko dvigne«, Humphrey Boga rt.
Venezia. «Tarzan In sirene«.
Sv. Vid. 15.00: ((Zaseda na dnu«, T. Povver.
Radio. 14.00: «Margie», Jeanne Crain.
Pohitite z nakupom božičnih drevesc po izredno ugodnih cenah v Ulici Delle Milizie 19, telefon 96-510 (v bližini ulic Rossetti . La-marmora - Montebello), v skladiščih
Zrtif prndilra lin
ADRIA-EXPRESS
prireja zimovanja v Sloveniji na
Bledu, Bohinju, Planici, Pokljuki, in Jezerskem
Zimovanje traja najmanj tri dni. Pojasnila in prijave pri Adria-Express, Ul. Fabio Severo 5 b, tel. 29243.
AOEX - izleti
ti. januarja bodo izleti v
j AIDOVŠČINO BOVEC, |HA!UAI' HORARIO, SV. LUCIJO, in v POSTOJNO
Prijave sprejema do 22. decembra t. 1. potovalni urad Adria-Express, Ul. F. Severo 5 b, telefon 29-243.
Oglejte si brezobvezno
katere dobite po
konkurenčnih cenah
v 1 R S 1 U, ULICA VASARI Sl. 6
SLOVENSKO A 1150010 GLEDALIŠČE
za Tržaško ozemlje
DANES 17. DECEMBRA 1950 OB 16. URI
gostovanje v NABREŽINI z Gorinškovo igro
66
99štdecn kupica
Vlogo Rdeče kapice igra Tea Starčeva, vlogo lovca pa Rudi Košuta.
V SREDO 20. DECEMBRA 1950 OB 20. URI
v kinodvorani v SKEDNJU
PREMIERA
„Hazculiuu zUdfGtiin"
drama v treh dejanjih Spisal: F. S. FINŽGAR	Režiser: MODEST SANCIN
Scenograf: JOŽE CESAR Osebe: Urh Kante, žganjarnar, oče - Modest Sancin; Lenčka, njegova hči - Lelja Reharjeva; Tona, njegova rejenka - Zlata Rodoškova; Martin, kmet, sosed - Rado Na-krst; Ferjan, kmet, sosed - Jožko Lukeš; Sirk, kmet - Josip Fišer; Mica Slana, potovka - Angela Rakarjeva.
Prodaja vstopnic vsak dan pri Adria-Express od 9 do 12 ter od 16 do 18 in pri blagajni kina v Skednju v torek in sredo od 9 do 12 ter eno uro pred predstavo.
V petek 22. decembra ob 20 v kinodvorani v SKEDNJU
REPRIZA
^ISitzeiiliiin ž/y/fen{«“
Ta predstava je za abonente in tudi za ostaio občinstvo.
tjelihu lotfSiipi
mi
Kupovati
pri
RUGCERO
pomeni sodelovati pri izžrebanju bogatih nagrad:
RADIO
HARMONIKE vseh vrst
ŠIVALNI STUDII JSNDVA"
VSE AA OBROKE!
Na račun 1.000 lir Mesečni obrok 2.000 lir
POMNITE! Podjetje RUG&ERO R0SS0NI
»AltIBAMM H
Dospela je nova pošiljka
SLOVENSKEGA
PRAVOPISA
V prodaji je v slovenskih knjigarnah v TRSTU in GORICI
Krznarstvo
TRST Ul. Coroneo 3 - Telefon 38-18
C
	iiSi |	i
	lili	p te
	- g§S£	rLII
llaa	ms	
ISiB	ms	■
	mi	
GRADBENIK
sprejema vsakovrstna gradbena dela, obnavlja stanovanja in trgovine ter > _ sprejema tudi popravila in načrte Cene ugodne!
AlosloV uri uvrutU listo . Irsl. Utico sti. trantiško šteti. 20
A D I T, Ljubljana, Tyr-ševa 34, obvešča vse naročnike tržaškega tiska v Jugoslaviji, da bodo prejemali časopise v letu 1951 samo če bodo TAKOJ NAKAZALI NAROČNINO ZA TRI MESECE NAPREJ. Vsem drugim pa bo ukinjeno z 31.12. 1950.
TRST - TRG TRA I RIVI št. 2
Vam nudi veliko izbiro ženskih, moških, otroških in smučarskih
čevljev
ter domačih čopa*
Pinu Tomažiču
ob obletnici smrti
VsakiJcrat ko se ustavim ob spominih na mladost, si ne morem kaj, da ne bi v duhu spregovoril nekaj besed s teboj, ki si pravi vzor naše mladosti, verna slika trpljenja in junaštva. Posebno danes se, dragi Pino, rad v duhu ustavim pri tebi, da se pogovoriva kot nekdaj, da si obudiva spomine na tiste tako hude, a tako slavne dni.
Zdi se mi, da je bilo včeraj, ko sva se poslednjič videla, ko si se hudomušno poialil z mano. Čeprav bi se lahko pomudil pri toliko lepih srečanjih, se nehote ustavim pri onem, v dneh pred boiitem leta 1940 v tržaškem zaporu. Kakor beli golob je preko dvoriščnih pregrad prijrčala do mene kepa snega, ki si mi jo poslal v pozdrav. To tako skromno in nagajivo dejanje je v tistih mučnih dneh bilo izraz tvoje neukročene mladosti, tvoje hrabre Življenjske vedrosti. Ni čuda, da sem ti takoj na isti način odgovoril in da je to pomenilo za razjarjene jetni-čarje zločin, ki ga je treba kaznovati. Ali se Se spominjaš treskanja z vrati, ropo■ tanja s ključi, grožnje in takojšnje prekinitve najinega tako imenovanega sprehoda? Se te vidim, kako si mi v smehu glasno voščil, ko sem Sel mimo tebe: «Ve-sele praznike, Cin Caj!» No, kljub grožnjam so naSi pazniki pozabili ob kupu božičnih daril najin zločin in sva namesto na dnu kleti vseeno sedela tudi za praznike vsak v svoji celici.
V dolgih in mučnih anevih in mesecih čakanja si vedno ohranil neukročenega hrabrega duha in tvoje vedro čelo se ni nikoli zmračilo. Obratno, do-rastel si v junaka, da si v svoji veličini nedosegljiv.
In vendar si mi v svoji veličini in nedosegljivosti tako blizu, tako današnji, tako zgovoren, tako “iv!
Tako rad se spominjam naših izletov na Kras, kjer si ^l\ le^9 fesf in razposajen tovariš. In tisti Kras, tiste vasice m Trst, ki si jih tako ljuou, te ne morejo pozabiti. Ostal si med nami živ kot nikoli, kakor da sedaj sivimo tvoj izpodbujajoči glas. In ravno ljubljeni Kras ti je poslednjič gledal v jasne oči on ti je dal svoj zadnji pozdrav, te poljubil in pil tvojo srčno, junaško kri. In ’postal si nam luč, za katero so v temni suinosti korakali tisoči tovarišev svobodi naproti Tvoje ime je postalo geslo, s katerim smo z dvignjenim celom g.e-dali smrti v obraz Zorka v nemškem taborišču. Vojka na bojnem polju v Dalmaciji, tvoja sestra Danica v Trstu in nešteto drugih ti je sledilo in tvoja misel je Uvela, tvoje delo rodilo nove in nove sadove-
Nočem ti posvečati donečih besed, ker vem, da jih nisi nikoli maral. Povem
y VH. r	,______________________________________   Ort	'm	no	e	slc.mm.np.	De-
ti tu sede
Prijatelj, out>>-a*' - —» — *-------------------------- ---	,	■*]
se s preprostim srcem v duhu k tebi in smo ponosni,	da	smo ti	bili	naoii-n	in
mjzvestejši. Tvoje ime je tako veliko, da ni besed, ki bi	ga	mogle
kot nekdaj preprosto pošiljamo tvoj najljubši pozdrav,	ki se še vedno giasi.
fašizmu - svoboda narodu!	DANILO	KORENIKOV	-	BENCINA
Jugoslovanske freskei JESEN v
na indeksu Kominf orma
TINKO TOMAŽIČ
HLAPEC
t-	   -i
To črtico je tov. Pinko ker je mnogo jabolk. Pa itak
Tomažič objavil spomladi 1941 v ilegalni brošuri «piatmen» pod psevdonimom « Kraševec«.
Va« visoko vrhu griča. Zemlja je mastna, plodovita. Sadno 'drevje je nasajeno po vseh bližnjih holmih. Posestva so srednja in dela je čez glavo.
Pri družini, kjer stanujem, taiajo hlapca, bistrega šestnajstletnega fanta. Zvečer sediva skupaj na čokih. Vprašam ga, koliko let 2e služi.
«Osem. Od osmega leta sem Vedno okrog.«
«Ali vas je mnogo doma?«
«Se trije bratje in dve sestri, nismo vsi doma: polja ie tnalo, oče hodi na dnino, mi' ve-: liki pa služ mo.»
| «Ali greš kdaj domov?«
\ «Ko premeniam službo, grem ta nekaj dni. Drugače pa le Nekajkrat v letu. Je šest ur l)oda.))
«Kotiko plače dobiš na leto?«
«Sest sto lir, dva Dara čevljev in srajco. Približno dve liti na dan. Denar dam domov.«
«Pa zase ne obdržiš nič?«
«Ne. Jaz dobim le, kar mi Sospodar da za praznike, ali pa te prodam gobe. Seveda le ne-Itaj lir.«
«Koliko ur delaš?«
«Ne vem, ves dan. Saj ne potrebujem ure. Poleti delam od teme do teme; od štirih zjutraj čo desetih zvečer; pozimi ne-Itaj manj.«
«Ali počivaš opoldne?«
«Da, dokler pojemo.«
»Kaj pa ob nedeljah?«
«Zjutraj pasem, popoldne pa **m skoro prost, le živino nakrmim in napojim.«
»Lahko spiš na paši?«
»Prav malo. Imamo deset Slav živine in ovce. Poleti vse ! Rezlja, jeseni pa moram paziti, '
pasem, le kadar ni drugega dela.«
«Spi| v hiši?«
»Kaj še! Pozimi v hlevu pri živini, kjer je toplo, poleti pa na sepiku.«
»Imaš rjuhe?«	,
«Čemu? Saj nimam žimnice; Eno odejo denem podse, z dvema se pa pokrijem.«
«Kako je s hrano?«
«Odvisno je od gospodarjev.
Ponekod dobro, drugod slabo.
«Si hodil v šolo?«
«Sem, pa ne vedno, ker sem večkrat moral pomagati pri delu in pasti. No, pisati in čitati že znam za silo.«
«Kaj boš delal, ko boš starejši?«
«Kaj! — Služil!«
«Zakaj se ne greš česa učit, kake obrti?«
«Ker naši nimajo denarja, da bi me kam dali. Moj brat je v Trstu, pa mu morajo, vedno od doma pošiljati, ker zasluži premalo. Sto lir na mesec' Polovico- da za posteljo, drugo mu ostane za hrano...«
Poklicali so ga in razgovor se je končal. Ostal sem sam.
Spomnil sem se hlapca Jerneja...
Malokomu je znano, da ima poleg Jugoslavije kot valutno enoto dinar še Irak, to je ozem-
v arabsko puščavo. Na severu gre do Galilejskega morja, na jugu pa sega do sinajskega za-
Ije nekdanje Mezopotamije I liva oziroma do arabskega za-
med rekama Tigris in Evfrat ter levo in desno obeh teh rek. Irak je važen producent nafte. Iz severnega Iraka do Sredozemskega morja vodi petrolejski vod (Kirkuk - Tripolis). Iraška denarna enota je dinar že od leta 1931. ter ga pišejo takole: I. D. (angleško Iraqi Dinar). Razdeljen je na 1000 filsov. Iraški dinar je isto vreden kot angleški funt, s katerim je bil devalviran lansko jesen.
Se manj je znano, da ima dinar za valutno enoto še tretja država na svetu. To je Joi4 dan, katerega uradni naziv je: Hašemitsko kraljestvo Jordanije. Po razpadu Turčije je bil Jordan angleški mandat, leta 1928 je Anglija priznala njegovo vlado, leta 1946 pa je bil Jordan priznan kot neodvisna država.
Ozemlje države meri okrog 34.750 kvadratnih milj ter je vzhodno od Palestine, obsega ozemlje ob Jordanu ter sega
liva. Dežela je naseljena le na 30 milj širokem in 200 milj dolgem pasu nekoliko vzhodno od Mrtvega morja.
Prebivalstva je okrog 400.000 (po cenitvah), od tega stalno naseljenega okrog 300.000. Skoraj vsi so Arabci razen nekaj desettisočev potomcev Čerkezov, ki so jih Turki preselili s Kavkaza po rusko-turški vojni leta 1880. Glavno mesto je Aman.
Valutna enota je bila uvedena z zakonom iz leta 19491, ki je bil ratificiran dne 27. avgusta 1950. Dinar velja kot zakonito plačilno sredstvo od 1. julija letos dalje. Dinarje izdaja Jordan Currency Board, u-rad, ki skrbi za stabilnost novega denarja. Novi jordanski dinar ima določeno isto pariteto kot angleški funt ter je bil z njim vred lani devalviran. V obtoku so bankovci in kovanci, največji bankovec je za 50 dinarjev. Pred uvedbo dinarja je bil valutna enota Palestinski funt.
V. zadnji številki revije «La Pensee«, ki predstavlja nesluž-beno glasilo KP Francije za ((umetniška, znanstvena in filozofska vprašanja«, jo publicist Josef Bilier napisal članek pod naslovom ((Umetnost in politika ».
Sodeč Po naslovu članka bi človek pričakoval strokovno razpravo, pa naj bj bila ta dobra ah slaba. Cim pa članek preberemo, lahko ugotovimo, da služj avtorju naslov le za kamufliranje še enega pamflet-nega prispevka v obsežnem protijugoslovanskem klevetniškem ciklusu.
Bilier pravi: «Med številnimi pariškimi razstavami imamo dve, katerih propagandno-poli-tični značaj se ne more izogniti kritiki. Ti dve razstavi sta ((jugoslovanska srednjeveška u-metnost« in »Od koelnskih mojstrov do Albrechta Duererja«...
O pravem pomenu teh razstav •ne bom govoril. To, kar je nevarno, so praktični politični zaključki, ki bi jih z njimi radi dosegli«. Ti dve razstavi predstavljata po mišljenju člankar-ja «prevaro s strani ljudi, ki so angažirani proti miroljubnemu svetu«.
Po taki razsodbi. pravi dalje pisec članka: «Nočem insisti-rati na razstavi jugoslovanske srednjeveške umetnosti. Poudarjanje te umetnosti, ki je izšla iz bizantinske, okrašene : kijevsko... ni drugega, nego delo titoističnih piscev«.
Pokvarjeni člankar vse do zaključka svojega pamfleta ni napisal niti ene besedice več o jugoslovanski umetnosti. Prešel je takoj na Duererjevo slikarstvo, odnosno na polemiko s Francozom G. Basenom, ki si je kot komentator nemške razstave osvojil mnenje doktorja Kurta Martina, konservatorja muzeja v Karlsruhe, mnenje, ki po piščevem mišljenju kaže celotno nemško razstavo v duhu ((germanizma«, kar zopet ((nedvomno« preti ((miroPutanim ljudem« in še posebno Francozom.
Ne glede na vsebino komentarja v zadevnem katalogu neroiške razstave in ne glede na, dejstvo, ’ čta je Duererjevo slikarstvo poznano kulturni javnosti kot velika umetniška stvaritev renesanse, si je vendar treba ogledati, kako je Bilier oceni) razstavo Duererja, ker 5e na 1» način prikazal tudi jugoslovansko srednjeveško umetnost. V glavnem ugotavlja članku; da se v katalogu ne-, utemeljeno govori o pomenu nemške slikarske šole y 44. stoletju, ker je v resnici bila ttf češka, šola; da so ped slikami nastalimi na Poljskem in Češkem -pisana imena gradov (pri čemer navaja nekaj primerov); da se odreka močan narodnostni čut, ki se je pojavil na Poljskem v teku 14. stoletja, ki ea v Nemčiji tedaj ni bilo, ker je bila Nemčija raztrgana na mnogo majhnih kneževin; da se falzificirajo dejstva, ko se govori o tedanjem vplivu ((germanizma«, ker so imel,o tedanje poljske dežele posebno vez s Francijo, zlasti preko papeža v Avignonu itd.
Po takem pisanju prihaja člankar do zaključka, da je Duererjeva razstava izraz nemške napadalnosti hitlerjevskega tipa in priporoča svojemu nasprotniku Basenu, «naj si ogleda sveta mesta«, kjer Se je vodila borba za osvoboditev Francije, dodajajoč, da bo možno prijateljstvo med Nemčijo in Francijo le tedaj, ko bo narod pozabil dobo 1940-44, ko bodo Cehi pozabili Lidice itd. Skratka: Bilier nastopa proti razstavi nemške srednjeveške umetnosti, ker vrši ta po njegovem mnenju hitlerjevsko fašistično propagando. No, to bi še ne bilo napačno, ako «patriot» Bilier «bra-ni» Francijo!
Nastaja vprašanje, zakaj se je cenjenemu pamfletistu zdelo potrebno razglasiti slikarskega velikana 15. in 16. stoletja nič manj nego za propagatorja fašistične ideologije in nato s tem povezati jugoslovansko razstavo. Iz ((fašistične propagandne
vloge« Duererja je namreč očitno, da je Bilier po liniji tn-formbiroja nameraval nadeti ((fašistični« značaj tudi ((propagandi« jugoslovanske kulturne manifestacije v Parizu. Medtem pa je Bilieru in njegovim somišljenikom iz francoskega partijskega vodstva zmanjkalo sape, tako da niso mogli odkrito izreči svojo informbirojevsko razsodbo, zato so ostali v članku le pri sramežljivih namiga-vanjih in nemoralnih aluzijah. Mnenje napredne svetovne javnosti, tolmačeno preko tiska, ustnih izjav itd., je bilo premočno, da bi inoglj Bilier in njegovi nadrejeni utajiti pomen jugoslovanske srednjeveške u-metnosti. Revija «La Pensee« se je zadovoljila z ugotovitvijo, da je slikarstvo ((izšlo iz bizantinskega, a da je okrašeno s kijevskim«. Zadnja trditev je očitno originalna informbiro-jevaka iznajdba.
Akoravno je naši in francoski javnosti znano, kako je svetovni tisk pisal o jugoslovanski razstavi, naj za ilustracijo vendarle navedemo nekoliko besed1 iz komentarjev. List «Ccm-bat» je pisal: »Jasno, južni Slovani so »e našli na razpotju; poznali so tako Rim kakor Bizanc, toda tu ne moremo govorit; o prijateljskem znanstvu. Politično in religiozno je bilo storjenega mnogo več po zaslugi borb nego od mirno spreletih izmenjav...« Kritik Carefu-ra je pisal: ((Vse slike in skulpture so nam prikazane v tako izrednih kočijah, d!a se jim moramo čuditi brez rezerve. De-
viška umetnost, čista, nesporne veličine, ki je direktno potekla iz zemlje in je tako oddaljena od naših pojmov, ki pa bo vedno predstavljala delo, dobro uravnovešeno in dobro spravljeno...« List «Le Parisien« je ob tej priliki pisal; ((Kapitalno poglavje jugoslovanske zgodovine in njene umetnosti se odkriva našim očaranim očem na razstavi jugoslovanske srednjeveške umetnosti.«
Znano je dalje, da je razstava pritegnila pozornost tujih zgodovinarjev umetnosti, vsg-uičiliških profesorjev, slikarjev, kiparjev in drugih umetnikov, da so Z vseh strani prihajale ponudbe, naj bi razstavo prenesli tudi v druge države Evropa in Amerike, da so bila vsa razstavljena dela fotografirana, da so razne angleške, francoske in druge filmske družbe razstavo snimale itd. Poudariti je treba, da je le vodstvo KP Francije z vsemi sredstvi nagovarjalo francoske meščane, naj se razstave ogibajo.
Razen posameznim partijskim voditeljem in organom ((kulture«, kakor je m. pr. «La Pensee«, torei jugoslovanska razstava srednjeveške umetnosti ni predstavljala propagande, naperjene prot; «vsemu miroljubnemu svetu«. Samo pokvar-ieni ljudje, tipa Bilier, ki služijo informbirojevski agresiji in zaradi tega mrzijo ustvarja-nip jugoslovanskih narodov, lahko falzificirajo stvarnost in dajejo obgodkom takšne komentarje.
(«Knjižewte novinen)
V lepem rodovitnem kraju, ki mu pravimo Bujščina, bi ljubitelji naravnih lepot imenovali jesen najlepšo letno dobo. In pri tem bi se po vsej priliki odločili prav za letošnjo kasno jesen — jesen barv. kmet H se kajpada izrekel za zgodnjo jesen — jesen trgatve, mošta in mladega vina.
Priznati je treba: tudi zgodnja jesen je očarujoča. Krasno bi bilo v takih dneh in v družbi zadrug ar jev Krasičanov, Ma-teradčanov, Segečanov, Bujča-nov in ostalih trgati sončne grozde, prenašati polna naročja zrelega sadu, medtem ko se vsenaokrog glasi smeh in pesem in obliva sonce obiralce in vozove s polnimi čebri, za katerimi čaka potrpežljivo uporni osliček na kritični trenutek, ko bo počil bič, nakar bo brez naglice krenil na pot.
Nedvomno. V tem si bomo edini tudi najizbirčnejši ljubitelji pokrajine kakor tudi zadnji kmet v najbolj zapuščenem bujskem zaselku, ki se nikdar ni premaknil z doma, razen takrat, ko je odšel služit vojaški rok.
Vendar nimam namena govoriti o taki zgodnji jeseni, ki se tod le malo razlikuje od poletja. Želim pisati o jeseni v Buj-ščini o jeseni, ki je razlila po teh slikovitih gričih toliko barv, da bi jo mogli imenovati slikarsko jesen.
Da Pa bi lahko videli in uživali lepote te in take jeseni, da bi mogli zajeti čim več pokrajine, m dovolj, da se človek
I poslovno napoti iz kraja v kraj, da se vsede v prvi avtobus ali
STARI ANGLEŠKI BOŽIČNI RECEPTI
Haf so cvrli in pekli pred stoletji
Neka slovita ženska organizacija v Angliji je nedavno naslovila na svoje članice poziv, naj ji pošljejo stare kuharske recepte, ki so jih uporabljale njihove prababice. Te recepte so potem zbrali, v knjigo, kj, je postala pravi zaklad za vsako ženo, ki ji je pri srcu kuharska umetnost
Tako vam na primer lahko navedemo dober recept, da boste lahko postregle sorodnikom, ki pridejo k vam na obisk za božični večer. Zena, ki je poslala ta recept, je imela živahen slog in njena navodila se glasijo:	,eione j
Vmešaj primerno količino maščobe v pol kg moke, dodaj ščepec soli in žličko pecivnega praška. Prideni rozine, kolikor jih pač imaš. Vmesi v trdo testo z nekoliko vode in vina. izoblikuj srednje velike kepe, katere cvri na vrel; masti, dokler ne bodo postale zlatoru-mene. Ne izgubljaj časa, ampak vsedi se in jej. Tople so
-m-eč mnogo boljše kot mrzle.
Kuharica, uslužbena pri enem izmed beaufortskih vojvod, je Pa zi-ala Poseben recept za omako, na katerega je bila vojvodova družina tako ponosna, da ga je imenovala po svojem slovitem posestvu Badminton. Za to omako potrebuješ pol steklenice portskega vina, drobno nastrgano lupino treh oranž in treh limon, dve dobro sesekljani šalotki’ ščepec kajenskega popra, žličko mangovega soka, žlico worcesterske omake, žlico nastrgane črne redkve in pol kg želeja iz suhega grozdja Vse dobro vmešaj in pust; počivati nekoliko dni. Omaka bo tako dobra, da bo izboljšala okus vsaki Jedi, h kateri jo boš dala na mizo.
Vsaki gospodinji pridejo prav pripravljene mrzle jedi, za to jim bo dobrodošel naslednji nasvet, o katerem sodijo, da so ga prvič napisali leta’ 1800, dejansko pa je še mnogo starejši. Jed je prišla na mizo vedno o božiču, imenujejo jo pa »zavitek iz kureti-ne». Speci mladega piščanca in pol kg mehke svinjine. Ko je
meso na pol pečeno, odstrani svinjini gornjo skorjo in nato peci se eno uro- Medtem pripravi dobro .testo s slanino in maslom. Piščanca zrezi na majhne kosce, svinjino pa na rezine. Posebej pripravi mesno, zmes, iz katere delajo klobase, trdo kuhana jajca in gnjat. Razvaljaj testo in pokrij z njim dno in obod ponve ali pekače in prihrani nekaj testa, da ga daš na vrh. V ponev položi zdaj piščanca, praznine izpolni s svinjino in mesom za klobase ter Z rezinami trdo čuha-nib jajc, s katerimi ne smeš
ji je bilo Anne Boleyn. Pozneje je postala mati slovite angleške kraljice Elizabete. Pecivo, ki je lepi dvorjanki tako zelo ugajalo, so pozneje imenovali ((dvorjanlcino pecivo«. Izvira iz 16. stoletja.
((Približno pol litra mleka segrevaj toliko časa, da postane mlačno. Dodaj žličko sirila in ščepec soli. Ko sg mleko zgrize, pusti, da se vso noč od-ceja skozi tanko tkanino. Skuti, ki jo boš dobila, primešaj 1,5 dkg masla, ki ga moraš zdrobiti skozi sito. Segrej dva
. ,	anh	•	-c
kamion in da spotoma in bežno vpija sličice med griči, na podnožjih katerih se rdečijo in plamenijo vinogradi; žive barve dobivajo že nekak rjaveč ton. Tudi m odveč slika, zajeta takoj ob cesti, kjer rasejo breze s pobarvanimi krošnjami u rumeni in bledozel\eni barvi. Nepremično stoje in gledajo nemirne ljudi, ki beže mimo njih na kamionih, na kolesih in peš z dela na delo.
V jeseni so tudi dnevi, ko se cele ure ne zgane listič, akoravno je jesensko listje zelo občutljivo za najlahnejšo sapico.
V takšnem dnevu, prijetnem in jasnem, se ja treba napotiti v pokrajino in videti ter občutiti letno dobo v Bujščini — bujsko jesen.
Morda bi bilo treba iti, po priporočilu Turgenjeva, spajajoč koristno s prijetnim, t. j. s puško na rami. Vendar bi v takem primeru človek ne smel biti strasten lovec.
Nedeljsko jutro. Vse kaže, da bo jasen dan. Tu ne prihaja v poštev pravilo, da rumena jutranja zarja obeta deževen dan. Kam naj krene lovec, ki se je odpravil z doma bolj zato, da lovi vtise nego divjačino? Na mžnozapadno stran Buj pelje stara cesta, ki ima to dobro lastnost, da privede človeka v kratkem času in brez mnogih ovinkov na glavno pot proti Umagu in Brtonigli. Rekdokdaj naletiš na tej cesti na moderna prevozna sredstva, ker je pre-
Dvoje glav, dvoje misli
skopariti. Na vrh pa položi tenko narezano gnjat. Ko si vsemu dodala primemo množino soli in popra, prilij omako, v kateri si pekla piščanca in svinjino, ter prekrij s testom, ki si ga prihranila v ta namen. Da bo para lahko uhajala, naredi dve luknji, čez katere pokrij list iz testa. Kuhaj v vreli vodi poldrugo uro in nato pusti, da se polagoma ohladi.
Zdaj pa še kraljevski recept. Nekoč o božiču je kralj Henrik VIII videl lepo dvor-janko, ki je jedla pecivo. Ime
rumenjaka in jima dodaj žlico žganja. Olušči in sesekljaj 15 gr sladkih mandeljnov in dodaj jih skuti z nekoliko sladkorja, cimeta v po-ahu in saka ter nastrgang lupine polovice limone. Iz maslenega testa izoblikuj rogljičke, napolni jih z gornjim nadevom in potresi z rozinami. Peci v vroči peči.
Bržkone se bo marsikatera gospodinja lotila za božič tega ali onega navedenih receptov vsaj zato, da spozna, kako so
več strma. Slika, ki vam jo nudi cesta z majhnimi spremembami, vam pričara pred oči življenje na cesti iz petnajstega, šestnajstega in ako hočete, z nekaj domišljije, celo iz zgodnejših stoletij.
Pravi lovec, pa tudi oni, ki se lovi za vtisi, se bo odločil za to cesto pred vsemi ostalimi, Vinogradi in barve — pravcato bogastvo barv. Od Buj proti zapadu je strm živopisan polog, po katerem se lahko spu-
se pred stoletji mastili angleški , st it e do majhnega potoka, sto-kralji m velikaši,	|	pite	čezenj in pridete do vasi-
ce Vinele. Nemara boste že tu ob potoku naleteli na majhen lovski plen, To ni kdo ve kaj verjetno, toda sreča je sreča in na svoji slepi poti lahko zaide tudi sem. Gori okrog Vinela šumi borov gozdič z zagatnimi enakimi barvnimi odtenki. Siri se šepetanje, ki je močnejše od barv in ki pomirjujoče deluje na človeka ter blaži razposajenost in lahkomiselnost, s katero je razigrana jesen podarila zadnje varljive darove grmovju in drevju, preden jih burja in zima oropajo zadnjega listja.
Toda krenimo dalje preko vaških dvorišč, skozi oljčne gaje, kjer že lepo zeleni ozimna pšenica, Gozdiči, vinogradi, grički, zaselki — vedno pestro, vedno zanimivo. Letos se nam dozdeva, da so vaška dvorišča nekam prostornejša, da je postala vidnejša krpa gnoja na dvorišču in celo kopica sena. ki je že nekoliko potemnela od pogostega deževja. Kakor da je bila podrta nekakšna ograda. Ne, še vedno je na svojem mestu nizek zid okrog dvorišča, niti ne manjka priložnostna ograja iz trstik, s katerimi je _ mlado dekle zavarovalo georgine, ki so se lepo razcvete tik ob hišnem Zidu.
To je vidite, jesen *>. Buj-ičini!
Sedaj šele lahko vidimo, kako je izginilo poletno zelenilo.
Markacija, Sumarei im. kame-nlt hribček. Tul-jaj je nekoliko bolj verjetno, da bo izza kamna rli grma skočil splašeni zajeo m v divjem poskoku zbežal navzdol. Vsekakor prilika, da *« pokaže lovska spretnost.
Ni odveč dolg jesenski dan, Počasi preko Vardice do Sik Marije na Krasu, nato dalje na Valico prgti Savudriji. Tod saaiei. kraška, z grmovjem poras' r£ Z področja, ki jih lovci.
A barve nas spremljajo povsod. Odtenki temnijo, — jesen odkriva svoj pravi uničujoči značaj.
Danes lahko še uživaš lep, sončen in pisan dan, ko bodo starci prilezli iz hiš da se ogrebejo, naslonjeni na zid na sončni strani. Ze jutri lahko potegne vzhodnik, a pojutrišnjem lahko v vlažnem mokrem dnevu, potemnijo barve. In če se boš postavil na grič, boš tod in lam zagledal zelene krpice, okrog katerih si včeraj hodil očaran od barv starega samotnega hrasta, ki se ogleduje v loki kakor S koščku razbitega zrcala.
Toda nam se mudi, nimamo časa hoditi tod iz dneva v dah i n pisati «Lovčeve zapiske».
Nam se mudi še letos dograditi našo gimnazijo, nekaj zadružnih domov in drugih objektov tudi zato, da bi se v prihodnji jeseni belila v pejsažu pročelja novih šol, zadružnih domov, lepih cest in da bi novi, nadarjeni Turgenjev pisal zapiske o srečnih ljudeh p lep in bogati Bujščini.
) J
le flesenišhe" \ Trstu
Tragedijo je spisala naša ožja rojakinja Marica Gregoričeva
Ob premieri »Celjskih grofov« je izšla v Ljubljani posebna številka »Gledališkega lista« z razpravico pod naslovom »Pozabljena Veronika Deseniška« izpod peresa J. T., ki jo obljavijamo v skrajšani obliki.
Marica Gregoričeva, poročena Stepančičeva (roj. leta 1876 v Skednju) se je med Prvimi lotila pisanja tragedije ((Veronika Deseniška« in s tem začela vrsto slovenskih bisatuljev, ki so si po Jurči-ču v svojih	delih
izbran snov iz zgodovine celjskih grofov.
Gregoričeva je spočetka sodelovala pri raznih slovenskih listih, Slov. narodu. E-rjinosti, Ljubljanskem Zvonu, Potnu in svetu itd., po svo-lem poznanstvu z Etbinom pristanom tudi pri delavskih "stih Rdečem praporu in ^arji. Znani so bili njeni podpisi po Skandinaviji (Ja-cramška« in Španiji (Slov. i-^str. tednik), prevajala je J"ed drugim Puškina (Zamet Postajni preglednik V Ja-
dranki 1921). Po prvi svetovni vojni je v Trstu izdajala in urejevala ženski mesečnik ((Jadranka« (1921-1923), v katerem je med raznimi drugimi spisi priobčila povest ((Nova zadruga« (1923) in svojo tragedijo ((Veronika Deseni-aka« (1922).
Pobudo za tragedijo so dali večkratni občasni pozivi slovenskim pisateljem, naj začno pisati izvirna dramska dela (posebej je bila omenjena življenjska tragedija Veronike Deseniške kot primerna in zaželena snov), in pa ustanovitev stalnega slovenskega gledališča v Trstu, ki spočetka še ni uprizarjalo izvirnih slovenskih del.
Toda s sezono 1910-11, ko je kot stalni režiser prišel k slovenskemu gledališču v
Trstu Leon Dragutinovič. nekaj sezon pred tem član i-gralskega ansambla Slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani, se je močno poživelo gledališko življenje med Slovenci y Trstu. Ob živahni izpodbudj tedanjega predsednika Dramatičnega društva v Trstu pisatelja Ivana Zorca so začeli sezono z Gogoljevim ((Revizorjem«. Tej u-prizoritvi so med drugimi i-grami sledile uprizoritve Viktorja Cara Emina ((Zimsko sonce«, ob smrti Tolstoja Ba-taillova dramatizacija njegovega romana «Vstajenje» s prologom Ivana Zorca o umrlem ruskem pisatelju. Schillerjevo «Kovarstvo in ljubezen« in 5. marca 1911 kot 200. društvena predstava celo Shakespearov ((Beneški trgovec« v Zupančičevem prevodu.
Za 26. december 1910 je bila napovedana premiera
«Skoljke»: «To igro je opisal slovenski zdravnik gosp. dr. Kraigher s Štajerskega. Opozarjamo, da je to prva domača in originalna igra v tej sezoni« (Edinost 20. dec-1910). Študij te izvirne slovenske igre pa je bil pretrgan in gledališko občinstvo še drugi dan obveščeno, da je repertoar izpretne-njen: »Ze naznanjena slovenska o-riginalna igra se uprizori kmalu po praznikih«. Kljub tej obljubi «Skaljka» v Trstu ni bila uprizorjena.
Ne glede na to tržaško u-sodo Kraigherjeve «Skoljke» je intendanca tržaškega gledališča ob koncu leta 19,10 objavila, da ie prejela več slovenskih iger, ki še niso bile igrane. Ena teh iger je bila dne 12. marca 1911 uprizorjena Kleinmayerjeva dramatizacija Jurčičeve «Hčere mestnega sodnika«, druga izvirna slovenska igra pa 30. aprila 1911 uprizorjena tra-
gedija ((Veronika Deseniška«.
Pisateljica Gregoričeva je prvotni naslov tragedije (.(Zagorski biser« izpremenila V ((Veroniko Deseniško« in jo ponudila tržaškemu gledališču, potem ko s svojo ponudbo ((Slovenski matici«, naj jo izda v knjigi, ni uspela.
Tragedija je bila uprizorjena kot končna predstava v sezoni. Tržaški gledališki kritik je sodil (Edinost, 7. maja 1910. da le pisateljica ((pokazala lep talent. Njena
Veronika Deseniška bi morda ne prenesla čisto sitroge kritike, a kritika ji mora priznati, da nas je s svojim prvencem iznenadila. Zakaj toliko res nismo pričakovali, ker se je gospodična lotila tako izredno težkega sujeta. Ze naš Jurčič je obdelal to zgodovinsko snov, a je sam priznaval, da se mu ni kaj posebno posrečila. Jurčičeva Veronika Deseniška ima morda to prednost, da je pisana realistično, kakor zasluži, go-
Zagrebsko gledališče: Scena iz baleta »Romeo in Julija«.
špica Gregoričeva pa je ovila vsa dejanja y nekak mističen idealizem, kar je morda temu ali onemu skvarilo iluzijo o celjskih despotih. No, to je licentia poetica in delu gospodične Gregoričeve bistveno ne škoduje. — Avtor-ka se je, kakor je videti, resno trudila, da bi nam pokazala na odru žive ljudi, kakor si jih je zamislila. Podčrtati moramo, da se ji je to splošno prav lepo posrečilo. Le nekaj nejasnosti je v delu, karakterizacija nekaterih oseb ni zadostna, gledališke Dejanje se pa sicer lepo raz-in tehniške hibe so tupatam opaziti, ki jih tudi gledališka režija ni mogla odpraviti. Dejanje s« Pa »cer lepo razvija; zdi se nam samo, da se prvo dejanje preveč vleče; a zadnje je morda premrtvo, prešablonsko. — Prav ugajalo pa je drugo in tretje dejanje. Krasni so nastopi med Friderikom in Elizabeto, med Friderikom in Veroniko, mojstrski je prizor v dvorani, ko kralj Sigismund obsodi Friderika. — Kakor dokaz, da je dela ugajalo, omenjamo, da je občinstvo klicalo avtorico po vsakem dejanju in opetovamo na oder ter jej je prirejalo cele viharje a-plavzov. — More se torej reči, da je igra dosegla lep uspeh in mi maramo na tem
le čestitati spoštovani domači pisateljici ter ji priporočiti, naj na podlagi svojih opazovanj premijere igro tupatam primerno predela, pa bomo imeli igro, ki si bo priborila vstop tudi na druge, večje odre«.
Poročevalec nadaljuje Z o-ceno posameznih igralcev: »Igrali pa so to igro prav dobro, če odštejemo posamezne malenkostne netočnosti. — Veronika (gca Mekindova) je bila dosledna in trdna v svoji najlepši kreaciji, kar smo jih videli pri njej letos. — Njen partner g. Jaka Stoka, ki je po dolgem času spet nastopil, ni mogel biti kos svoji ulogi, dasi se je pošteno potrudil, kakor smo opazili. Zdelo se nam je, kakor da je sam med ansamblom, ki se mu ne more prilagoditi. — Desenič (g. Dragutinovič) je boljša epizodka, iz katere je napravil režiser, kar se je dalo napraviti. Režiserjevo delo je bilo zato tembolj videti v vsem igranju drugih igralcev. — Herman (g. Raj-ner) je bil gotovo tak, kakor smo si ga mislila: trd in mrzel, pohlepen in brezsrčen. Sama na sebi lepa uloga je g. Rainerju omogočila, da je dosegel z njo velik uspeh. — E-lizabeta (ga Gennekova) je imela izborno tolmačico. Krasno je igrala burno sceno s
^===_==___=^====3' no
jb-
Friderikom. Skoda, da smo e-marljivo in nadarjeno gospo o videli letos tako malo. — Barbara (ga Dragutinovič); se je resno in vspešno potrudila, da nam je podala osebnost izprijene plemkinje nizkotnih nagonov. — Sigismund (g. Boleslavski) je bil impozanten v svojem nastopu in dostojanstven v govoru. Jako lepo. — Ivan Senjski (g. Ljubič) je bil zelo simpatičen, in fino, krasno je igral. Njegov prijetni glas in lepa postava sta se lepo ujemala z njegovim junaškim nastopom. — Doroteja Gorjanska (ga Ponikvar) je napravila lepo osebnost iiz sicer male u-loge. Cast ji! — Sploh moramo reči o vseh igralcih, da so se pošteno potrudili. Tako so nam tudi ob zadnji predstavi pokazali, da so bili V dobri šoli režiserjevi«.
Poleg naštetih oseb nastopijo še: zagrebški škof Ivan Ajben, Friderikov prijatelj Erazem Wurmberški, hrvaški vitez Bartolomej Vranovič, sluge in hrvaški kmetje.
Danes je ta pozabljena tragedija o ((Veroniki Deseniški« le še zgodovinski dokument o naporih slovenskih pisateljev pred prvo svetovno vojno za izvirna slovenska dramatična dela m odlomek zanimive zgodovine Slovenskega gledališča v Trstu,
PRIMORSKI DNEVNIK
PRAVA, RESNIČNA KULTURA ODKLANJA NESTRPNOST IN ŠOVINIZEM Drobtine s kulturne ledine
Vendar so ljudje, ki bi hoteli kulturo podrediti tej in oni izrojeni težnji ali miselno-vn celo v istem trenutku, ko razglašajo sebe za najvišje kulturne predstavnike. V tem vsekakor prednjači Italija, ki si že od nekdaj lasti glavne zasluge pri kulturnem dvigu Ev-rope. V Italiji je stekla zibelka kulture, v njej je bil zaplojen prvi kulturni zarodek — tako oznanjajo svetu ki je v polpretekli ali preteku dobi padel pod italijansko nadoblast in v katerem živimo, žal, tudi Slovenci. Tem tolmačijo pomen besede kultura na docela svojevrsten način, s katerim smo se že vsi seznanjli in ki je nujno dovedel do nove definicije v ovrstnem besedišču, to je — italijanska kultura. Pojem, ki je v popolni npreki s pomenom besede kultura, kakor so si jo privzeli in skušali uveljaviti v resnično kulturnih državah.
Zato se v Trstu zaman oziramo za še tako skromnim spomenikom temu ali onemu ^ovemkemu kulturnemu vodniku, čeprav živimo tu že deset stoletij. Italijanska kultura nam Je vandalsko zrušila, še onih nekajt s katerimi smo okrasili ta kos slovenske zemlje. Toda o je pesem, ki trdja prav toliko let, kolikor traja naše sosedstvo z Italijo. Italijanska kul-iura pa v njej do danes ni našla niti ene upoštevanja vredne kitice.
Naj čuje zato glas iz tujine.
Na Dunaju so odkrili spominsko ploščo FRANCETU PREŠERNU
V okviru letošnjih proslav ob 150-letnici rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna je kulturno društvo «Slavia Vienmensis® s sodelovanjem «Wieaier Verkehrs-verein® proslavilo spomin na Prešerna z odkritjem spominske plošče na bivšem Klinkew-stromovem institutu, kjer je bil Prešeren za časa svojega bivanja na Dunaju vzgojitelj.
Na predvečer odkritja plošče y soboto dne 2. t m., je bila v «Schutzensale» spominska proslava, kjer je najprej spregovoril predsednik društva «Sla via Viennensis® dr. Anton Arn-dorfer in predvsem pozdravil goste iz Koroške, predsednika Slov. prosvet. zveze dr. Francija Zvvitterja, oktet Pliberškega pevskega zbora pod vodstvom tovariša Foltija Hartmana, dr Jožka Tischlerja in pevski zbor »Slavček® iz Sveč.
Za uvod je na slavnostni akademiji umetniško igral na klavirju g, Titz Bee-hovnovo sonato o mesečini. Ob tej priložnosti j« Slovenska prosvetna zveza podarila kulturnemu društvu »Slavia Viennensis® Prešernovo sliko in njegove Poezije za kar se je predsednik dr. Am-dorfer zahvalil na slavnostni akademiji. O pomenu Franceta Prešerna je na akademiji govoril lektor dunajske univerze dr, Karl Pi-ik, vmes pa so peli Prešernove in narodne pesmi pevci okteta Pliberškega zbora in sveški ('Slavčki®. Ob koncu akademije je v imenu dunajskih Slovencev pozdravil vse navzoče dunajski Slovenec višji inšpektor Domin kuš.
V nedeljo pa se je zbralo veliko število ljubiteljev kulture in častilcev velikega Prešerna pred bivšim Klinkewstr6movim institutom, kjer je župan dunajskega mesta g. dr. h. c. Theo-dor Korner odkril spominsko ploščo. Svečanosti so se udeležili tudi visoki gostje pooblaščeni minister FLR Jugoslavije na Dunaju tovariš Viktor Repič in legacijskj svetnik tovariš Mitja Vošnjak. Najprej je slovesni akt odprl načelnik 8.
majskega okraja g. Rieder, ki je nakazal veliki pomen Franceta Prešerna za prijateljstvo med narodi in predvsem poudaril, da ima slovesnost še prav poseben pomen za sedanji čas, ko ves svet hoče živeti v miru in si želi prijateljstva med narodi. Za njim je pozdravil navzoče goste in prav tako poudaril pomen Prešema predsednik «Wiener Verkehrsverein® g. Jenschitz.
Slavnostni govor ob odkritju je imel lektor dr. Karl Ptuk, ki je na široko orisal življenje Franceta Prešerna.
Po slavnostnem govoru je župan dr, h. c. Theodor Komer odkril ploščo in ob tej priložnosti izrazil svoje veselje, da kot starina še osebno pozna vse kraje Prešernovega ustvarjanja, kot Vrbo, Ribnico, Ljubljano. Dunaj in Krainj ter bi želel, da bi Prešernova načela obveljala tud! danes, ko si ves svet želi miru. Koroške Slovence pa je pozval, naj ostanejo zvesti izročilu velikega Prešerna svojemu narodu.
V imenu svoje skupine )e v kratkih stavkih izrazil zahvalo
predsednik dr. Jožko Tischler, nato Pa j« spregovoril v imenu Slovenske prosvetne zveZe njen predsednik dr. Francj Zvvitter, ki je med drugim dejal: Pomen velikih mož je v tem, da globoko zasidrani v svojem lastnem narodu spoznajo pcmen časa, iz tega spoznanja napovejo ostro borbo vsemu, kar je trhlega in gnilega, da kot vidci svojim sodobnikom odprejo oči za narodnostne in človečanska ideale ter se s tem dvignejo nad svojo dobo in postanejo potomcem vodniki in pomniki za stoletja. In prav v tem je tudi veličina slovenskega pesniškega prvaka Franceta Prešerna, ki je svojemu slovenskemu narodu že pred 100 leti kazal in pokazal pot.
Predsednik društva «Slavia Viennensis® dr. Anton Arndor-fer je nato zaključil slovesnost, j DE.
koroški pevci pa so se poslovili s pesmijo «Nmav čriez izaro®.
Odkritja plošče so se poleg zgoraj omenjenih gostov udeležili tudi univerzitetni profesor dr. Schmid, pesnica Pavla Pre-ladovič in številni docenti ter asistenti dunajske univerze, v posebno velikem številu pa .o se seveda zbrali dunajski Slovenci, da počastijo spomin naj-večjega sinu našega naroda, ki je postal pravi «vzor narodom®, kar izpričuje tudi besedilo na spominski plošči, kjer je zapisano:
VZOR NARODOM: TUKAJ STA SKLENILA PRI-JATELSTVO ZA ŽIVLJENJE FRANCE PREŠEREN, SLOVENSKI KNEZ PESNIŠTVA, IN ANASTAZIJ GRUEN, AVSTRIJSKI GLASNIK SVOBO-
Najnovejši podvig italijanske kulture: slovenščina — lingua straniera tudi na slovenski zemlji
O V. Ljubljani je bil od 24. do
26, novembra plenum Zveze književnikov Jugoslavije. Razpravljali so o decentralizaciji svoje organizacije, o stikih jugoslovanskih književnikov s tujino itd. Dosedanji sekretar Zveze književnikov Jugoslavije je odstopil — na njegovo mesto Pa so izvolili nov sekretariat, ki ga sestavljajo Risto Tošovič, Marin Franičevič in Mile Klopčič.
O Zagrebška mezzosopranistka MARIJANA RADEV je pred dnevi zaključila svoje gostovanje v Italiji. Nastopala je v Bi-zetovi «Carmen», ki je njena najboljša kreacija. Italijanska strokovna kritika je zabeležila, da je Marijana Radev umetnica visokih kvalitet.
O Narodno pozorište v Beogradu je 27. novembra uprizorilo iiPOKONDIRENO TIKVO» Jovana Sterije POPOVIČA. Režijo je imel Hugo Klajn, sceno je pripravil Milenko Serban, glavne vloge pa so tolmačili Ljubinka Babič, Ljubiša Jovanovič. Zorka Zlatkovič in drugi.
O 3. decembra so odkrili v Poljanah nad Škofjo Loko spominski plošči velikima slovenskima slikarjama JANEZU in JURIJU ŠUBICU. Istočasno so odprli v Modemi galeriji v Ljubljani razstavo del Janeza Šubica, ki je nestor slovenskega slikarstva.
O V Splitu, rojstnem mestu enega najmočnejših kiparjev v Jugoslaviji in Evropi sploh — Ivana Meštroviča, je konec oktobra umrl v 58. letu starosti akademski slikar Ante Petričič, ki je bil izrazit akvarelist — lirik. Študiral je na akademiji v Zagrebu in živel dolgo časa tudi v Parizu. Njegovi imprs-
Slovenski knjižna zavod v Ljubljani je pravkar izdal tri nadaljnje zvezke svoje ((Knjižnice Slovenskega gledališča». 25. zvezek vsebuje kot nadaljevanje serije dramatskih del A. N. Ostrovskega komedijo v petih dejanjih eGoreče srce* (prevedel Janko Moder, 148 strani, 80, cena vez. v 1/2 platno 56 dinarjev). To komedijo je prejšnjo sezono uprizorila ljubljanska Drama. Spremna beseda je iz peresa dr. Bratka Krefta. 26, zvezek prinaša dve klasični deli slovenske dramatike: Antona Tomaža Linharta ((Zupanovo Micko* in D. Garricko-vega «Varha* v predelavi Prešernovega zvestega prijatelja Andreja Smoleta. Pozabljeno delo angleškega avtorja je ostalo pri nas živo. ker je ohranjeno med literarnimi spomeniki slovenskega književnega preporoda. Zupanovo Micko je priredil za potrebe današnjih odrov prof. Alfonz Gspan, Gairrick — Smoletovega «Varha» pa Bogomil Fatur, ki je tudi pisec spremne besede. Zlasti ((Zupanovo Micko® bodo v tej novi izdaji pozdravili mnogi ljudski odri.
Kot 27. zvezek omenjene knjižnice smo dobili najnovejšo dramo Mire Pucove ((Operacija®. Drama je ob krstni pred-tavi v ljubljanskem gledališču vzbudila pozornost in kritika se z njo mnogo ukvarja, medtem ko so jo razna gledališča v Jugoslaviji uvrstila v svoj repertoar. Dogajanja se odigravajo v neki bolnicj za časa narodnoosvobodilne vojne in v drami nastopajo zdravnik in zdravnice, sestre, duhovnik, partizan, narodnoosvobodilni aktivisti in nasprotniki. Režiserjeve opombe je prispeval ravnatelj ljubljanske Drame Slavko Jan.
JUGOSLOVANSKE PUBLIKACIJE
nega ilnega
coski vojni pred 80. leti. Nove-1 zvezku 32 Li-Tai-Poavjh pesmi
lo je prevedel V. Jesenik, ob koncu pa je natisnjen kratek sestavek o Zolajevem življenju in delu.
Kot 33. zvezek so izšle »Pesmi® klasika kitajske poezije Li-Tai-Poa v prevodu Alojzija Gradnika- Gradnik je že v svoji pred mnogimi leti izišli zbirki kitajske lirike odmeril znatno mesto temu velikemu poetu Daljnega vzhoda. V pričujoči zbirki so ponatisnjeni poleg teh prevodov tudi nekateri novi, tako d® ima bralec v ljubkem
in kratko besedo o pesniku in njegovem delu. 34. zvezek ((Male knjižnice® pa prinaša Stefana Zweiga «Tri novele o ljubezni® y prevodu Herberta Griina in s prevajalčevim sestavkom o Zvveigu, Stefan Zweig je pri nas dokaj znano ime, vendar je zaslovel bolj kot pisec življenjepisnih knjig kakor Pa kot novelist, Te tri novele (Guvernanta, Pismo neznanke, Poletna novela) kažejo Zvveigovo poglobljeno umetnost novelističnega pripovedovanja.
Strokovni časopisi in revije
TRIJE NOVI ZVEZKI MALE KNJI2NICE
Nadalje je Slovenski knjižni zavod izdal tri nove zvezke svoje zbirke «Mala knjižnica®, ki prinaša v drohnih zvezkih razna mojstrska dela svetovne književnosti. 32. zvezek vsebuje novelo francoskega pisatelja Emila Zolaja. «Najpad na mlin». pretresljivo podobo posameznih človeških usod v prusko-fran-
Zadnja letošnja številka ((SADJARSTVO. VINARSTVO IN VRTNARSTVO®, ki izhaja
v založbf Kmečke knjige v Ljubljani, objavlja zopet precej strokovnih člankov, poučil in navod'1, s katerimi se bodo lahko okoristili slovenski kmetovalci in vinogradniki. Poleg sklepov konference sadjarskih strokovnjakov za rešitev obstoječega sadjarstva in za načrtno obnovo, najdemo v 12. številki še naslednje razprave: «K ob novi našega sadjarstva®, ((Sadjar, ki se n« boji kaparja®, ((Vzgoja sadnih podlag®, «Plan dela iz sadjarstva za januar®, dalje načrt dela za januar v vrtnarstvu ter poučni napotki za izkoriščanje vinskih odpad, kov. Časopis zaključuje zanimivo gradivo s pozivom, naj kmetovalci v mrzli zimi ne pozabijo na ptičji rod, ki uniči vsako leto več milijard sadnih in drugih škodljivcev.
POMORSTVO. Mesečnik ((Pomorstvo® izhaja v Splitu ter obravnava vsa vprašanja v zvezi s plovbo. Poleg bogate vsebine, ki bi bržkone zanimala in hasnila tudi temu in onemu našemu ožjemu rojaku (ribiču, pomorščaku, strokovnemu de-
lavcu, specialistom v tej stroki odnosno inženirjem), objavlja časopis številne slike iz jugoslovanskega brodarstva. V novembrskem snopiču najdemo: Vprašanje tipizacije ladijskih motorjev (piše ing. Milivoj Jurjevič); Potapljaška oprema in nje uporaba (Jean Couprie); Brodar (dr. Vladislav Brajko-vič); Uporaba radio-frekvencije (Rudi Stankovič) in še mnogo člankov o pravici odškodnine pr; pomorskih zavarovanjih, o rentabilnosti velikih potniških linijskih ladij, o pacifiških Vikingih in plovbi v kamen; dobi ter nekaj zgodovine dubrovniškega brodarstva in nekaj pomorske terminologije. Končno drobiž na zadnjih straneh in celo pregled gibanja jugoslovanskih ladij.
MLADINSKA REVIJA. Vse-bina 3. številke: Iz slikarjevega dnevnika (Jože Ovsec); pisatelju grobih junakov (Kajetan Kovič); Smreka v globači (Drago Vresnik); Vojna romanca (Janez Menart); Ujeta mladost (Vida Brest); Tvoj smeh (Marička Žnidaršič); Maska (Ivan Zrimšek); Eckermann: Razgovori z Qoethejem d- M.); Nekaj listov iz dnevnika mladega
slikarja (Drago Ham); Komolčarju (Ivan Skušek); Izpodbu-da (Kajetan Kovič); Grozdje (Vida Brest); Nekaj italijanske poezije v prevodu Cirila Zlob ca; Himna Satanu (Giosue Car-ducci) in Silviji. (G. Leopardi); Kvarnerski kontrasti (Herbert Grun); Trpljenje (Črtomir Šinkovec); Težavna pot (Marko' Kos); Nedavno veš... in Zadnji .metulj (Jaka Kralj); dalje kritike in poročila ter nekaj risanih'prilog,
NOVA OBZORJA. Vsebina 12. številke: Anton Slodnjak: France Prešeren; Oton Zupančič; Zapiskj o Zigomovem Prešernu; Dr. Fr. Prešeren-Janko Glazer; Pevčeve tožbe (drugi sonet); Dr. J. Tominšek: O Prešernu v Kranju; Božidar Borko; Q prevajanju Prešerna; Fr. Vodnik; »Resignacija® A. Mic-kiewicza v prevodih naših pesnikov; Dr. Fr. Prešeren-Janko Glazer: Napis na grobu Emila Korvtka; Branico Rudolf: Melanholija popotnika ob mlinu in Iz sobp ob morju; Uporni vrabec; Mimi Malenšek: Ognjeni krst; Milan Koblar: Partizanka Vojka; Herbert Grun: Nekaj pripomb k prevodom Goethejevih pesmi; B. Kranjc: Tošo Primožič; Gustav Šilih: Ob stoletnici rojstva Henrika Schreinerja ter ocene, poročila in zapiski.
BOREC. Vsebina 10. številke: Metod Mikuž: Koroški Slovenci žrtve imperialističnih velesil in šovinizma; Pismo sekcije koroških borcev; Metod Mikuž: Neznani grob v Glažuti; Stefan Kuhar; Poslednja borba skojevca Jožeta Kramarja-Juša; Klju-sov Joža: Kurirja Tineta zadnja pot; Janez Perovšek - Pelko: Pred zmago; Stanko Semič-Da-ki; Spomini narodnega heroja; Viktor JazbinJck: Pisma španskega borca; France Kutin: Protiletalska zaščita; Metod Mikuž; Pripombe h knjigi; Iz življenja in dela naših organizacij.
sionistični pejsaži so na vsaki razstavi njegovih del vzbujati največjo pozornost .
O Ljubljansko dramsko gledališče, ki je moralo zaradi smrti velikega slovenskega igralca Ivana Levarja odgoditi premiero Cankarjeve farse (^Pohujšanje v dolini šentflorjanskih, jo je izvedlo v soboto 2. decembra. izvedba te «Cankarjeve najbridkejše izpovedih — kot pravi dramaturg ljubljanskega dramskega gledališča Bratko Kreft — pomeni spet korak naprej, obenem pa pomeni dragocen kamen v mozaiku prikazovanja Cankarjevih dram.
O V Zagrebu so odprli novo gledališče, ki nosi naslov «KO-MEDIJA». v njem bodo prikazovali nekaj najpomembnejših del iz s/vetovnega kakor tudi iz domačega repertoarja. Kot prvo delo je naštudirana Nušiče-va komedija «DR.».
O V Trsatski Radini bodo v kratkem odprli glavni del MUZEJA HRVATSKEGA PRIMORJA, kj je polno zgodovinskih ostankov najstarejših dob, Trsatski muzej je bil že doslej znan po zbirki bronastih izdelkov in mozaikov iz II. stoletja. Tu so zbrani Zgodovinski spomeniki tudi iz ostalih delov Hr-vatskega Primorja, zlasti z otokov. Poleg tega muzeja je zanimiv tudi muzej očetov frančiškanov na otoku Košlunu, kje imajo poleg izredno pestrih noš in drugega etnografskega materiala tudi bogato knjižnico, v kateri je med drugim tudi kompleten Gregorijanski koral in prva izdaja Prešema.
O V okviru Prešernovih proslav je priredila Slov. filharmonija koncert tudi v Zagrebu. Izvedli so ŠKERJANČEVO KANTATO «SONETNI VENEC*. Dirigiral je direktor ljubljanske opere SAMO HUBAD, kot solisti pa so nastopili TOMO NE-RALIC, bas iz Zagreba, ki je bil letos nagrajen na mednarodni tekmi pevcev v Belgiji, dalje RUDOLF FRANCL, tenor, in SAMO SMERKOLJ, bariton — oba člana ljubljanske opere Zborovski vokalni part je naštudiral RADO SIMONITIi S kvalitetno izvedbo so dostojno proslavili 150-lelnico rojstva velikega Prešema v kulturnem centru Hrvatske. V znak priznanja so dobili tri lovorjeve vence.
O V založbi kNovo ppkole-nje» v Beogradu je v zbirki Jugoslovanski pAsci, v kateri je 1947. izšel tudi Finžgarjev roman «Pod svobodnim soncem» — izšlo IZBRANO DELO FRANCETA PREŠERNA. Pesmi je prepesnil TRIFUN DJU-KIC. V Uvodnem delu je ob-jdvljeh Ziherlov članek «Pre-šeren — pesnik in mislec». Prepodi spadajo med najboljše srbske prevode Prešerna.
O Iz Kodanja poročajo, da je umri v 18. letu starosti danski književnik — Johannes Jensen, ki je prejel prvo Nobelovo nagrado po drugi svetovni vojni.
L. s.
KORISTNI POMENKI O VZGOJI IN RASTI MLADINE
KAKO NAJ SE MLADINA BORI
S člankom v ((Primorskem dnevniku® od 10. t. m. «Kaj mislijo stari o mladih® je avtor pozval mladino, da se tudi ona izjavi o njegovih izvajanjih. Prav je storil. Prav mladina 'bi se morala zavedati, da jutri ne bo več v brezkrbnem mladostnem poletu, temveč bo prevzela vlogo resnega življenjskega boja, kot vsi ostali, ki morajo sami delati, računati in skrbeti zase ter za svojo družino. Tudi jaz sem mlad in imam kot sin kmečkih staršev nekaj raizredov srednje šole. Akp bom na tem mestu govoril o sebi, bo to veljalo na sploš no o mladini. Naj najprej poudarim, da se mi zdli članek «Kaj mislijo stari o mladih® popolnoma pravilen in poln resnice: mladina raste in se razvija odvisna od pogojev oko-
lja, v katerem živi. S tem mislim na notranjo (duševno, moralno) rast, oziroma vse ono, kar vpliva nanjo povoljno ali kvarno. Jaz in moji sovrstniki smo bili vzgojeni v fašističnem zastrupljevalnem vzdušju. Se nosimo njegove znake, eni več, drugi manj. Na|j naštejem svoje in slabosti večine mladih iz te dobe.
Ker sem od rane mladosti dalje videl le preziranje, zapostavljanje, ponižanje in preganjanje naišega naroda, sem se plašno ogibal javnemu oči-tovanju svojih čustev, misleč, da nam je v tej ali oni obliki za večno usojen fašistični bič in da sprememba sploh ni mogoča. Fašizem je ubil v meni vsako zdravo težnjo, zaradi česar sem gledal razdvojen pred seboj brezciljno življenje. Po-
IIADIUOKRIMST
Nesrečen človek, sit življenja, se je vrgel v Rodan, da bi se utopil, Neki kmet ki je oral tam blizu, se je vrgel za njim in ga potegnil iz reke.
Cez hip, tlesk! in ubogi nesrečnik se vrže še enkrat v vodo; vrli kmet zopet za njim in ga iznova reši.
Kaj pa je nato napravil utopljenec? Pritrdil je svojo ruto na drevo in se obesil. Kmet ga je mirno gledal pri tem poslu in ga pustil viseti,
Ko je prišla sodnija, da bi odpeljala mrtveca, so rekli kmetu: «No, kako? Zakaj pa ste Sa pustili, da se je obesil, ko ste bili vendar zraven?® ((Eh, veste, gospod komisar, preden se je obesil, se je vrgel dvakrat V vodo, da bi se utopil in dvakrat sem se vrgel za njim in ga potegnil iz nje. Potem pa, gospod, ko sem videl, da se obeša na drevo, sem mislil, da bi se rad posušil, ker je bil premočen do kože®.
At
Ameriški SvejK: Pokorno javljam — vročina pada!
PO ZASLUGI JECLJAVOSTI
Mojzes je izumil abecedo
Praški učenjak Otom Kraus se je po dolgoletnem raziskovanju dokopaj do prepričanja, da se . naša pi-sava s črkami ni; razvijala polagoma iz kake druge pfiavč recimo iz hieroglifov, podobopisja starih Egipčanov, marveč je bdi to spontan izum. Ze grški filozof Platon je menil v svojih spisih, da j« izumilo črke kako božanstvo ali kak božanski človek. Mnogi učenjaki v starem veku židovskega in samaritanskega rodu so pripisovali izum abecede kar naravnost Mojzesu seveda brez dokazov in brez utemeljitve.
Kaj je pravzaprav pisava? Pisava je razlaga izgovorjene besede. Vsaka beseda se da razložiti ha dva načina: s pojmom, recimo: hiša in Z'zvokom: hiša. Pojem je pri vseh narodih enak, pod hišo si vsi predstavljajo eno in risto, zvok je pa pri vsakem narodu drugačen: hiša, casa, Haus, dum, maison. Po tem izjajanju prihajamo do zaključka, da morata prevladovati dva načina pisave; ena je pisava za pojme, ki jih predstavlja s podobami (podobopis) in pisava po zvokih, ki tvori besedo nekako umetno z zlaganjem zvdkov drugega k drugemu. Oba načina sta neodvisna in ne pripuščata sklepa, da bi se bil razvil drug iz drugega.
Izum pisave po zvokih se da le težko pojasniti, ker se soglas-niki. kakor že ime kaže, ne dajo samostojno izgovoriti, temveč vedno le v zvezi s samoglasnikom: be, ce de, ef, ge, ha itd. Edinj človek, ki izgovarja soglasnike čisto brez samoglas-niške opore, je jecljavec! m-m-
m-l-l-l-e-k-k-k-o. In Mojzes je
jecljal.
i. -Toliko o pisavi s teoretične strani. V prejšnji dobi ie obstajala med pisavo in vero notranja vez. Pisanje je bilo v starih časih nekaka verska svečanost. Veščalki v pisanju so bili svečeniki. Znamenite Vere so imele posebne pisave, ki so prenehale, kakor hitro je prenehala vera. Pisava in vera sta kot telo in duh. Sv. Ciril je širil v dievetem stoletju novo vero med moravskimi Slovani s cirilico, ki jo je bil priredil prav v ta namen po grški abecedi. Zidovska vera se je ohranila le s svojo pisavo s črkami.
Oton Kraus izvaja nadalje, da je bila izročena pisava s črkami Zidcm na vrhu Horeb v Sinajskem pogorju približno leta 1280 pred Kr. Mojzes je bil napisal na dve kameniti taibli deset zapovedi. Od tedaj naprej se je ta pisava zdržema uporabljala, Taka pisava, namreč s črkami, prevladuje na zahodu in na Bližnjem vzhodu, t. j. na Sredozemlju, medtem ko se uporablja prej omenjeni podobopis na Daljnem vzhodu (na Kitajskem .
Potemtakem je Mojzes prav zaradi svoje telesne napake, zaradi jecljanja izumil abecedo. S svojim pomembnim izumom se pa nikakor nj bahal, v svoji skromnosti je pripisal izum črk božanstvu.
Te Krausove ugotovitve so pretrgale doslej obče veljavno minenje o razvoju naše abecede iz tujih, starejših pisav in pokazale v Mojzesu njenega izumitelja.
nujal sem se povsod tam, kjer se je obetal kos kruh. Nj šlo. Slišal sem govoriti o naših dolžnostih, nalogah, idealih, ne da bi me to ganilo. Časopis in knjiga sta mi bila odveč in nekaj, s čimer ni bilo vredno izgubljati časa. Zapravljal sem g0 kakor ostali prijatelji z vasovanjem, plesom itd1, ter s puhlo kritiko vsega, kar zahteva od človeka kakršnokoli žrtev.
Skoraj b; ne mogel določna povedati, kako je prišlo do duševnega preobrata v meni; memda so vplivala name mzo-čaranja neizpolnjenih pričakovanj, osebne krivice, nesrafflj ne laži in pačenja resni«’ M sem jo osebno doživel, 3ur”VI napadi na poštene ljudi, _bl" navsbo vedenje nasproti n®® zahtevam.
Najsi bo kakorkoli, danes S1®-dam kot 22-lefnik na svet ® življenje z drugačnimi ociffl’ Želim in sie trudim, da bi t« tako tudi z mojimi tovariš*. Vidim in razumem, da je vilo med nami nasproti **as; res pošteni m utemeljeni bati slabost, ki se bo prej ali sle! hudo maščevala nad' vsemi sk^ paj in nad posamezniki. Vsa® moral,no razvit človek mora skrbeti za bodočnost. Ni težko razumeti, da je vsak posameznik —bočeš ali ne — del skupnosti in zato od nje vsestransko odvisen. Tudi je lahko vsakomur znano, da je skupnost razdeljena na diva razreda: na vladarje (kapitaliste, in podložnike (delovno ljudstvo). Prvi razred je maloštevilen, a'lastnik vseh mogočih produkcijskih sredstev, zato se tudi koplje v blagostanju in si odreja pravic« in prednosti. Ta razred predstavlja pri nas italijanska bur-Žoazija, ta predstavnik reakcije in naš smrtni sovražnik. Drugi razred je številčno ogromen, a gospodarsko odvisen od prvega, ker razpolaga z ogromnimi gospodarskimi sredstvi (kmetje, obrtniki) alj je sploh brez njih (delavstvo, uradništvo itd.) zato živi v negotovosti« pomanjkanju, bedi itd. Semkaj spadamo mi, delovni ljudje. Ce tega ne razumemo, ne more®0 razumeti borh€ delovnih množic nasproti ižkoriščevalnetnu kapitalističnemu razredu — borbe, ki je neizogibna. In tega ne bomo nikoli razumeli, čč' se bomo vdajali samo lahke« miselnemu življenju, plehkim zabavam in omamnim lažnim vabam naših različnih sovražnikov, ki nas vodi v suženjsko odvisnost; ne bomo razumeli« če ne bomo poslušali iskren® besede poštenih borcev za naše politične, socialne in narodnostne pravice, če ne bomo sodelovali v tej borbi in s ten) pomagali našemu gibanju. Spoznati moramo resnico, ki je v glavnem tale: Imamo skupnega sovražnika, čeprav v različnih barvah. Eni nas sovraži)0 iz razrednih razlogov kot d«; lovne ljudi in posebej kot tuj narod, drugi tudi iz nacionalističnih razlogov, le da se h skrivajo za neko internacional no zaveso in navideznim rajem« ki ga bo delovno ljudstvo doseglo s svetovno revolucijo, kaž pomeni brez večje borbe žrtev. Tudi meni je prvotn0 f teorija ugajala, a sem
jasneje
spoznal drugo resnico, enari; važno kot zgoraj omenjen3’ .. pravi: Brez borbe bomo sužnji. A nihče se ne bo	.
za nas. Le z lastno borbo, • ‘ z borbo vsega delovnega " ,. stva ene in druge narodno bomo mogli doseči to, 2?^. mer stremimo. Kdor se tol . bi izogiba, škoduje vsem« t ‘tudj sebi.
Mladinci lahko iz tega ra^ berejo, kako naj se bore
svojo boljšo usodo.
L. B-
«<■1 ■■< ’ >l   m III ■ 11  .........11 n i II i III lil II i III t.i II i >>< IIIIIIIII i ■■ IIIIIIIII ■■«■■ i II l m i IIIII i II i IIIII i m II i II1111III lil IIIIII Ml IM I n ,11IIIIIIII m Ml i n i IIII > i ■ ’ m IIII! i II11 ■ i m n i m IM «i i )| 1111III111, i II111 m ll i IIIII ’ i III i II i n i >111 m II i II i II i n i II i II i II111  ..1II111.umi.111,11111111,,,,,,, i,, ii n, m , 11, r ■«■ i, i ,«>■ i««M, Ml  .111111111 ’ 11 ■ i; i«1111111«11111111 < 11  i.........i................ 11.....11 ■ 111: m ■ 11« ■ 11..i n« 11.........  i	m	i	r	11«1 “«111,11:"
IARA SAMSA
TEŽKA POT
Burja je besnela že drugi dan. Tulila in zavijala je okoli voglov. Posnela je z latnikov vse liste. Nekaj časa ga je vrtinčila v zraku, kakor bi se hotela z njim še malo poigrati. Premetavala ga je po praznem dvorišču, zaplesala z njim visoko čez hiše in ga končno odnesla daleč stran.
Bilo je, kot da bi nevidna roka pospravila vse, kar je bilo na dvorišču odveč. Le na zidni polici med hišo in prizidkom so samevale lončnice. Na pol suha, gola stebla gorečk in pelargonij so molela navzgor iz premrle prsti in naporno kljubovala burji. Ta je žvižgala skozj električne žice, razpete med drogovi in tulila u-u-u. Napenjala in zvijala jih je tako, da so se skoraj brez prestanka zadevale in grozotno ječale. Njihov jek se je spajal s tuljenjem burje, ki se je vsa nasršena in silna zaganjala v hišo. Vselej, ko je privršala v sunkovitem naletu, je stresla zidove, kot da preizkuša njihovo trdnost — in upornost rodov, ki živijo ra tem brežina-btem svetu, na krpah hlaporna-te zemlje. Ta se v ozkih paštr nih spušča k morju in še za golo življenje n« daje dovolj.
Zunaj se je danilo. Skozi edino okno je odseval jutranji svit v kuhinjski polmrak. V njem je stalo četvero ljudi: nono, njegova hči Francka in oba vnuka — Mirko in Zorka. Sami vase pogreznjeni so nemo prisluškovali zavijanju burje in napeto čakali, kdaj bo za hip nehala.
Nono se je najprej odhrknil, potem je s svojimi trudnimi koraki stopil v vežo in odpah-nil vrata. Ni se zanesel preveč na svoja useša in hotel je pogledati, kako je zunaj, ali je pravi trenutek, da bi Francka z otrokoma odšla na pot. Mudilo se ji je, gospe v mestu ne razumejo, da je njihova hiša na taki burji. Tisti očitek: «Kod ste vendar hodili danes?® pa Francko vselej greni. Ce bi ji stranka zaradi tega odpovedala, bi se tista lira ali dve povsod poznali in kako naj sd pridobi drugo.
Sunkoma ga je vrglo nazaj in mu vzelo skoraj vso sapo. Prizibal se je v kuhinjo in ko je prišel k sebi, sd je pomel svoje Uvele starčevske roke. Svetla, prozorna koža se je ovijala okoli njih. Pod njo so se bleščale modrikaste, nabrekle žile.
«Ni še čas®, je rekel in, se ozri po Framcki in otrocih. ((Nalet burje mora popustiti.®
Sredi kuhinje je zdaj nestrpno zacepetala dosetletna Zorka, zavita v staro ponošeno pleteno mamino ruto. Preko prsi jo je imela prekrižano, tako da jo je dvojno grela. Zadaj si jo je zavezala v debel, roglast vozel. Noge ie imela obute v tople copate, ki ji jih je bila se-šila Francka. Preko njih sj je okoli pouplatov ovila debele cu nje, da bi ji n^ drselo po cesti. Oskorjila se je z rahlo poledico. Nevarno je bilo, da ti spodrsne, da telebneš vznak in da se ti razlije mleko.
Teti Francki se je bilo to nekoč že zgodilo. Zdrčalo ji je in burja ji ie jerbas iztrgala iz rok. Vrči so se s truščem zakotalili po tleh. Mleko se je v dolgih, belih curkih pocedilo navzdol. Ob vseh dvajset litrov, ob ves zaslužek enega dne je bila. To pa je bilo skoraj polovica tega, kolikor so poslali vsak mesec v denarju stricu Maksu na otoke in stricu Ivanu v ječo. Vso pot do doma je potem prejokala ta njena uboga, dobra teta Francka, ki je mislila na vse in se sprla tudi s karabinjerji, financarji in policijo, če je bilo treba. Od tiste nesreče pa ni šla v burji nikoli več sama v mesto. Z Mirkom in Zorko si je delila svojo pot.
Zorka si je bila tudi glavo zavila v mamino volneno o-
glavno ruto in to tako tesno, da je kukal izpod nje le njen drobni obrazek. Globoko vkopane modre oči so bde polne skrivnostnega nemira in pričakovanja neke nedopovedljive slasti, ki je prešinjala vse njeno šibko telesce. Doživljala jo je tedaj, ko se je borila z bur jo po strmem bregu in jo je njen sunek, nesel navzdol kot bi imela krila. Tej slasti pa je bila primešana tiha, nikomur izpovedana bolečina ranjenega otroškega ponosa. Oboje jo je spreletavalo in ji še spati ni dalo, ko je zunaj razsajala burja.
Zato je tudi te poti v burji v mesto ljubila in sovražila o-benem. Ljubila in sovražila jih je tako, kot znajo ljubiti in sovražiti le otroci, ki se jih je življenje mnogo prezgodaj dotaknilo in jih napravilo odrasle.	.
Ko je izgubila mamo, ji je bilo tri leta. Njena podoba ji je ostala v rahlem, komaj zaznavnem spominu in ni y njej nikoli resnično živela. Nona ji je bila mama. Ker pa je bila stara in ni imela več moči, je teta Francka prala njene oblek-ce in česala njene goste, vedno skuštrane lase.
Iz tistega časa po mamini smrti se je Zorka živo spominjala le tega. kako so karabinjerji in policisti premetavali po hiši. Gor in dol po stopnicah so se prebegavall, kot bi jih hoteli podreti. Mirko se jih
$
'L
ni prav nič bal, povsod je bil za njimi. Ona pa se jih je bala in se je oklenila tete za rob njenega krila.
»Kaj dela vendar ta otrok tu? Kako morete pustiti, da se n&m mota pod nogami! Pokličite ga že stran, če ne!» je zagrozil in vpil na teto nekj suhec. Roko je stegnil proti Mirku.
«Kam naj ga dam?® je šunko-roa stopila pred tistega suhca. Otroka sta tu doma. Matere nimata in lepa bi bila, da bi se še v hiši ne smela spreletavati. Vi, vi ju ne boste tepli in jima ne boste ukazovali!® Za glavo in pol je bila višja od njega. Njen osorni glas je prevpil ropot v hiši in rezal je kot nož. Zorki se je zazdela, kot da je v njej moči, da odpodi vse tiste tuje ljudi. Spustila je njeno krilo in stekla h Mirku. Potem sta oba hodila za njimi.
«Teta, kaj so hoteli pri nas?® je vprašal, ko so odšli.
«Kaj neki?® je rekla zavzeto. «Saj si videl, preiskavo smo imeli®.
«Pre—is—ka—vo», je zlogo-vaki to čudno besedo za n)° Zorka. Do takrat je še ni bil3
slišala.
«Po knjigah strica Ivana sta dva ve® čas nekaj iskala in P jezno metala na tla. Kaj mi» is, kaj sia hotela najti v njih.® Je radovedro silil v teto.
«Nič. Napoti so jim bile, ker
so slovenske®.	.
«Kaj ne bi smeli imeti slovenskih knjig?® je osuplo str-
mel vanjo. «Povej mi vendar-, čemu so prišli, ko njega ni doma?®
«Cemu?» je ponovila za njim, «Vidiš, tudi jaz se sprašujem, čemu in vem ramo to, da smo Slovenci in bi nas radi pognali z naše zemlje®.
«Ne, teta, ne!» je skoraj kriknil tedaj ta njen bratec. Roki sta se mu stisnili v pest. »Vidiš, tako boin močan®, je P°' kazal z njima. «Kot Peter Klepec bom močan, ki si nam ° njem, pravila®.	.
Tako je bilo, ko sta *F*,fnsi)() krivico in prvič začutl ^ ^ v ljubezni sovraštva £valovila burji vedno znova njune misli	vriala. Nje-
■ TJa J|CKo polnili hišo z za-m glasovi tiSanjm tuljenjem.
no neučakano polzeli mimo.
»Kako bi bilo, če bj ostala doma?® j® kot n,‘štetokrat pla-nilo v Zorko. Lepo je boriti se z burjo, toda tisto tetino prigovarjanje pred vsako znano hišo v mestu! «Ti, ki nimaš mame, pojdi noter! Naj te vidijo, kako si zrastla. Dali ti bodo kakšen kos stare obleke, ki ti ga bom prenaredila. Taka bo kot nova. In še kako je boš vesela!® «Ne, ne, ne grem, ne morem, ne maram tega®, se je trgalo v njej. In vendar je šla. Sla ni zaradi nove, prenareje-ne obleke, o ne. Sla je zato, ker so teto, nono in nonota glodale skrba. Kje naj vzamejo
za pakete stricu Mak^in^:
cu Ivanu m ™ fačila ’je vase ohranijo dom.	austvo> ki
to ,osladn1°’I nenadno dotakni-
se Je Je b	mu je upira-
lo. Upe« n burjj na ledenih
13 izinabr Stopila je k nonotu sp°’ potegnila za rokav. «No, ali bomo morali še dolgo čakati! Teta, Mirko, pojdimo že!» je zacepetala vsa nestrpna.
Gnan od njene neučakanosti se je nono znova odzibal K vratom. Nagloma jih je odprl in vzkliknil: «Zdaj, zdaj! Potihnilo je. Moči zbira. Hitro, hitro!
Jadrno so švignili čez prazno dvorišče in se v dremotnem jutru spustili po klancu navzdol. Prva je šla teta z velikim, težkim vrčem, nato Mirko s knjigami in manjšim vrčem-Za njima je v svojih cunja-, stih copatih stopicala Zork3’ Podobna je bila žogi, ki ji in je' iz krp sešila in z žagovin3 nagatila teta Francka, ta kr«11 ko je bala še prav majhna de' klica. V desnici se ji je pozibavala dvolitrska kanglica.
Burja se je zaganjala in divje, neugnano tulila: strica Maksa, ki je na P0”®1’ za strica Ivana, ki je v Civita-vecchii, za otrobe za Lisko, K* Sivko in Seko, ki vam dajeJ® mleko in vas redijo, na še z davke, za financarje in birič6’ da vas tujci ne preženejo z d<y
PRIMORSKI DNEVNIK
i i
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - L L Silvio PeUico l\ll. nadst. - letejon 11-32
J. J__ \Sent Veter Slovenov | SEJA OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA
namesto zaiitevanih 48 ur
V včerajšnji številki našega lista sm-o poročali o mezdnem gibanju delavcev Združenih jadranskih ladjedelnic (GRDA), ki zahtevajo, da se tedenski delovni čas, ki znaša doslej samo 40 tedenskih delovnih ur. dvigne na 48 ur. To zahtevo s-o utemeljili s tem. da ima vodstvo dovolj zaslužkov, da lahko delavce bolj zaposli in da ima tudi toliko dela, da lahko preostale brezposelne, ki čakajo križem rok, ker se je ritem dela zaustavil.
Danes pa smo izvedeli, da se je sestal predstavnik pokrajinskega urada za delo Burba s pokrajinskim tajnikom FIOM. Namen sestanka je bil. da bi se gibanje prekinilo in da bi prišlo do pogajanj z vodstvom.*'. Predstavnik FIOM se ie temu predlogu uprl. češ da so delavci v svojih zahtevah soglasni in zato organizacija kot njihov predstavnik ne more delati na lastno pest.
Pol ure kasneje se je predstavnik pokrajinskega urada za delo ponovno sestal s predstavnikom FIOM. Sporočil mu je sklep podjetja, da se namesto 40 uveljavi 44 tedenskih delovnih ur. Poleg tega bodo do .11. decembra 1950 v trjjiško ladjedelnico sprejeli od 85 do 90 odstotkov delavcev, do 31. januarja 1951 pa še preostali odstotek. Vodstvo je priznalo, da 40 umi teden ne more predstavljati pravilnega razmerja do delavcev: bil je samo prehodnega značaja
Zahteva delavcev ni v vsem uresničena. Zlasti je pri njej pokazala popustljivost Delavska zbornica, ki je vedno zagovarjala in zahtevala 48 ur. sedaj pa, ko je vodstvo ponudilo samo 44 ur, je takoj zagrabila in zakričala. da je s svojo borbo prisilila vodstvo CRDA na popuščanje in priznanje delavskih zahtev.
Zato ne smemo reči. da predstavlja trenutna ponudba delodajalcev najboljšo rešitev. Predstavlja samo skromen kompromis med delodajalci in delavci, ki pa ne mor« v pravi meri zadostiti delavskih potreb.
Poleg te omenjenega vprašanja P3 se javlja v ladjedelnici tudj drugo vprašanje. Ko so uradnikom in upravnemu osebju povišali prejemke, so pri tem na delavce popolnoma pozabili, kot da on,j nimajo družin in kot da tudi oni ne živijo v težkem položaju.
Pristransko ravnanje vodstva do delavcev je vzbudilo med njimi precejšnje ogorčenje, ker vidijo, da. je tudi v tem primeru naperjena ost delodajalca avno proti njim.
Zlasti pa je med njimi dvignil oblak prahu dogodek, ki se je pred dnevi pripetil enemu izmed delavcev. Le-tg je prišel na delo nekaj minut po 8.30. ko se prične delo v podjetju. Vodja izmene ga je opazil, prihitel k njemu in ga meni nič in, tebi nič udaril po obrazu ter mu Pri tem rekel, da je pijan. Delavec mu je odgovoril, da :ri pijan in tako s,^ je stvar za- j kiiučila. Ravnateljstvo je ver- j jetno o dogodku obveščeno - in naj poskrbi, da se v prihodnje taki stvari ne bodo več ponavljale, zlasti pa naj napravi posebne korake in vročekrvnega vodjo primerno kaznuje.
Delavstvo Pa bo še nadalje
Šent Heter Slovenov	t
Pozabljajo, kaj so!
V. Sent Jreau Slovenov se nahajajo tudi taki ljudje, ki med seboj govorijo samo slovensko, ker v marsikaterem primeru drugega jezika sploh ne poznajo; vondar so takoj užaljeni, če jim kdo reče, da so Slovenci. Po vsej sili hočejo biti Italijani. Drugi so boljši. Pravijo, da so po rodu sicer Slovenci, vendar so vzgojeni v duhu italijanske kulture. Taki verjetno niti gami ne vedo kaj so in kaj bi. radi.
Ni težko spoznati, da vlada taka mentaliteta pri nekaterih zaradi dolgoletne raznarodovalne delavnosti italijanskih oblasti, ki so ravno na ozemlju julijske k a*j'ne in v Beneški Sloveniji usSanovi'e številne organizacije, katerih namen je samo ta. da širijo italijansko miselnost met’ Slovenci. Njihovi uspehi se vidijo, na, takih mlačnežih, ki so popol-nonia pozabili kaj so in kaj se bili mcrda še pred nekaj leti. Dovolj je. da jih človek pogleda v obraz m nihče ne bi mogel prikriti, da spada k slovenskemu deblu.
Ojačenje javne razsvetljave v Ločniku in Ul. Oarzarolli
V petek zvečer se je pod j pa tiče sprejemov revežev v predsedstvom župana dr. Ber- S bolnice so sklenili potrositi nardisa sestal občinski uprav- ! 2.300.000 lir za zdravniško poni odbor k običajni tedenski ' moč v mesecu septembru in seji. Na tej seji so odborniki preostanek junija, najprej določili dan prihodnje Potem, ko so nato odobrili še seje jesenskega zasedanja ob- j činskega odbora, ki bo v četr- j
Drobec aluminija v očesu
Drobec aluminija je včeraj zletel v desno oko 15-letni delavki Mariji De Montis iz Ul. Formica 22, ko je v tovarni ILMU nadzorovala stroj za iz-j delovanje aluminijastih roča-brarilo svoje pravice glede de-jiev- Prisotni so ji priskočili na la branilo	na tud;	načelo, da ' P°ra°č in nato poskrbeli za
so tud;	on;	ljudi,	in da morajo | njen sprejem v bolnico pri
njihovi	nadrejeni'	z	njimi kul- ! Rdeči hiši. Ozdravela bo v de-
turno postopati.
setih dneh.
tek 21. t. m. in so nato poslušali poročilo o stanju in poslovanju pokritega trga. V zvezi s prihodnjimi božičnimi prazniki so odborniki vzeli na znanje nekatere odredbe, ki bodo v dneh pred prazniki, ko bo na trgu kot običajno velik promet zlasti pri prodaji rib ir. sklenili imenovati posebno komisijo, sestavljeno iz odbornikov, katerim so poverili proučitev vseh problemov, ki se tičejo pokritega trga. Ob zaključku dela bo morala ta komisija poročati odboru, ki bo na tej podlagi ukrepal.
Nadalje je odbor odobril po-trošek za ojačenje javne razsvetljave v Ločniku pri orožniški vojašnici in v Ul. Garza-rolli. Odobrili so tudi popravilo meteorološke postajice pri ljudskem vrtu ter javnih tehtnic v Ločniku in Standrežu. Nadalje so odobrili tudi prispevek občine za sprejem nekaj mladoletnikov bebcev v posebne zavode. Kar se
nekaj sklepov, ki se tičejo notranje uprave, so odborniki posvetili preostali čas seje proučevanju vprašanja občinskega športnega igrišča v zvezi z zahtevami športnih društev. Ker pa r.iso odborniki na tej seji utegnili rešiti to vprašanje, bodo s sejo nadaljevali v torek.
Kolo odpeljali iz hodnika
Iz hodnika stanovanja so neznani tatovi včeraj odpeljali kolo 30-letnemu Gorlatu Jožetu iz Ul. ob Soči 47. Kolo, ki je bilo vredno 30.000 lir, je Gorlatova žena samo za nekaj trenutkov pustila na spodnjem hodniku. Tatvino je Gorlat prijavil policiji.
$ * O
Štiri nakaznice za živila proste cone je včeraj izgubila 52-letna gospodinja Grusovin Ol-popravilo j ga iz Cattarir.ijevega trga 11. Izgubo je prijavila policiji.
Osebno izkaznico je izgubil 22-letni Anton Bezzon iz Ulice Riva Corno 14. Izgubo je prijavil policiji.
Gorenji Barnas
Vas obnavljajo
Zgornji Barnas je bil med zadnjo svetovno vojno močno poškodovan. Zaradi letalskih napadov je bilo poškodovanih devet hiš in vaška cerkev. G. župnik se je toliko časa zanimal pri oblasteh, da so njegovim zahtevam po obnovitvi vasi ugodile. Pred časom so z delom pričeli in sedaj ie delo v popolnem teku. Upajmo, da se bo tudi v redu zaključilo.
Vesli za trgovce
Zveza trgovcev za goriško pokrajino vabi vse včlanjene tvrdke, da si na njenem sedežu ogledajo sledeče okrožnice: Izvoz manufakturnega svilenega in polsvilenega blaga v An-! glijo; navodila za izvedbo spo-I razuma za gospodarsko sodelo-; vanje med Italijo in Grčijo z dne 31. avgusta 1949; uvoz koruze in zasebna dražba.
V Beneški Sloveniji nimajo miklavževanja; zato je obdarovanje za božič in novo leto. Imenujejo ga koledovanje. Ze lansko leto je bilo v Benečiji obdarovanje otrok. Darila so jim prinesli v velikem košu napolnjenem do vrha.
Tudi letos nameravajo beneške žene pripraviti koledo. Vsi goriški Slovenci naj zato podprejo zbiral-no akcijo in prinesejo darove na sedež Zveze slovenskih prosvetnih društev v Gorici, Ul. Ascoli št. 1, I.
Dolžnost vsakega Slovenca je, da prispeva svoj delež za obdaritev beneških otrok!
Darovi
Za Dijaško Matico so darovali: Ob miklavževanju na Goriškem nabranih 8250 lir; Koršič Jožet, Cerovo-Jazbina 1000 lir; Hoban Franc iz Standreža 40 kg zelenjave; v Slovenski Benečiji nabrano: po 1 vreča kostanja, krompirja in koruze. Odbor se vsem iskreno zahvaljuje.
NOVE SLOVENSKE KNJIGE
Jack London: ŽELEZNA PETA, polpiatno . . 350.— lir Pregelj; DELO KNJIŽNIČARJA, broširano . . 100— » Pirc: NAUK O ČLOVEKU, broširano .... 280,— »
Čufar: POD KLADIVOM, polpiatno. 320,—	>:
Lenin: O MARXU IN MARKSIZMU, broširano .	80,—	»
DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V TRSTU IN V GORICI
Prebivalstvo sovodenjske občine z živim zanimanjem razpravlja o vprašanjih, ki se tičejo Sovodtenjcev samih kakor tudi tistih, ki se nanašajo na dblčinsko upravo. Tudi občinska uprava sledi njihovemu zgledu. Kot organ, ki ima nalogo skrbeti za potrebe prebivalstva, je že večkrat pokazal, da je tej nalogi kos in si s tem pridobil med prebivalstvom naklonjenost.
Pred časom srno že pisali o občinski užitnini, ki jo dobiva na osnovi proste cone, katera pa ne ostane občanom, ampak gre v goriško občinsko blagajno. Izvedeli smo. da je prišlo do razgovorov, ki bodo ta vprašanje dokončno rešili. S tem bo odpravljena sovodenjski občini krivica, kajti občinska užitnina spada občini sami ir. ta jo ima pravico porabiti za razna javna dela. In v sovodenjski občini bi bilo marsikaj napraviti in tudi popraviti.
Prebivalstvo Pa želi, da bi prišli razni posveti in sklepi, ki jih sprejemajo na sejah sovo-denj%e občinske uprave v svet, da bi listi G njih pisali in s tem obvestili občane. Njim je marsikaj znanega, vedo, da sklepajo o tem in onem, vendar bi včasih želeli podrobnejših vesiti 0 njihovem občinskem življenju.
Važno poglavje, ki se ga prebivalstvo v pogovorih loteva je to, kaj delajo tisti, ki jim je zaupana uprava občinskega premoženja in zaščita občinskih koristi. Ce bi imelo prebivalstvo tamkaj malo več vpogleda, bi se dalo marsikaj uspešneje rešiti, predvsem Pa bi se občinska uprava otresla dela odgovorno-1
sti, ki bi prišel na vse občane. Na tak način bi prebivalstvo neposredno pritegnili k upravi in jih skoraj prisilili, da bi _se bolj zanimali za svoja vprašanja. Prepričani smo, da bi si občinska uprava s takim ravnanjem samo še bolj utrdila svoj ugled med prebivalstvom, kar bi prineslo koristi enim in drugim.
:  /
Tragična smrt
V mornarski akademiji v Livornu je prišlo dd nesreče, kan tere žrtev je postal 20-letni Sergej Dragih iz Gorice.
Do nesreče je prišlo tako: učenci so se na igrišču vadili met kopja. Sergej je stal zunaj igrišča in je ne meneč se za nevarnost pričel teči preko igrišča. V istem trenutku je eden izmed učencev vrgel kopje, ki je na vso nesrečo priletelo vanj in se mu zapičilo naravnost v desno oko. TakQ.j so poklicali zdravniško pomoč in Sergeja odpeljali v bolnico. Vse zdravniško prizadevanje ga ni moglo rešiti smrti. Izdihnil je v krogu svojih najboljših prijateljev.
===== Km o =
VERDI, 14.30: «...in življenje se nadaljuje«, C. Colbert.
VITTORIA, 15: «Dvanajst jiH je, ki ga kličejo očka«, J. Crain, M. Loy.
CENTRALE, 15:	«Branik	na
severu«, A. Nazzari.
MODERNO, 15:	«Pohod	hero-
jev«, C. del Poggio.
EDEN, 15: «Prikazen smrti«, M. Berti.
Letos ni lova na školjke
Med školjkami se je pojavila neznana bolezen, ki jih je skoraj popolnoma uničila
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V goriški mestni občini je bilo od 10. do 18. decembra t. i. 12 rojstev, 9 primerov smrti, 3 vknjižene poroke in 4 poroke.
Rojstva:	Guerrieri	Gaetano,
Dainese Maksim, Borghese Pavla, Meneghetti Franc, Vio-lano Enzo, Bombi Marijaliza, Cej Lucijan, Culot Sergej, Di Lenardo Aristide, Stacul Marij, Jug Marijaester, Maron Ti-cijar.a.
Smrti: 64-letni upokojenec In-gravalle Hubald, 80-letna gospodinja Cavlieri vd. B’irrin-cieli Rozarija, 62-letna gospodinja Humar vd. Gerbec Roza, 76-letna gospodinja Slemic vd. Komavli Ana, 47-letni zasebnik Zer.o Bruno, 70-letna učiteljica Pasqualis vd. Bresnig Amelda, 47-letni delavec Ferfolja Viktor, 67-letni delavec Pascolat Dominik. 82-letni upokojenec Olico Santo.
Vknjižene poroke:	častnik
aviacije Rovina Jakob in gospodinja Golessi dr. Lilijana, mehanik Kozlin Avgust in gospodinja Peteani Karolina, o-rožnik Salonna Franc in gospodinja Fabbris Cesira.
Poroke:	trgovski pomočnik
Fantini Arnald in uradnica Čibej * Mafalda. agent javne varnosti Fabbraro Vincenc in državna uradnica Brecelj Helena. delavec Pavlin Bruno in gospodinja Taetti Gisella, geometer Grusovin Anton in profesorica Soletti Olga.
Od nekdaj so se bavili prebivalci obalnih mest Istr-e 'z ribolovom, ki jim je dajal glavne dohodke za njihov obstoj. Ribe so bile poleg za lastno uporabo glavni predmet izvoza, odnosno za zamenjavo za drugo blago — prehrambene pred. mete. Istrska obala je slovela tudi glede boga-tva školjk, ki se jih je zredilo na stotine vagonov letno. Poleg raznovrstnih rib so istrski ribiči lovili tudi školjke, in sicer v glavnem samo od oktobra do aprila, ko je bil lov na ribe nemogoč. Tudi z lovom na školjk« so imeli ribiči veliko korist. V glavnem je bil lov na školjke vedno uspešen. Le zdaj pa zdaj so se
NAROČNIKI MORAJO SPOROČITI UKINITVE VEDNO 1. ALI 15. V MESECU, IN SICER 15 DNI PRED ROKOM, OD KATEREGA DALJE NE MISLIJO PREJEMATI VEG LISTA.
UPRAVA.
pojavile kakšne ovire, kot na primer poleganje morskih klobukov ali druge bolezni, ki so školjke delno uničile. Ni se pa zgodilo, da bi bolezni ali kaj podobnega povzročile popolno propast školjk.
V letošnji spomladi pa se je pojavila huda bolezen školjk, ki jih je skoro popolnoma uničila. Nekateri ribiči pravij«. da je nastala med školjkami neke vrste kuge, drugi pa da so spo. mladi polegli vsi morski klobuki in zadušili prav vse školjke. Natančno pa že ni nič ugotovljenega. Vsekakor bi bilo u-mestno, da bi raziskali vzroke bolezni strokovnjaki. Piranski ribiči pravijo, da gre za neko vrste nalezljive bolezni, ki se je začela že lani, kajti že lanskoletni lov je bil manjši od normalnih.
Piranski ribiči so imeli vsako jesen glavne dohodke iz nalovljenih školjk. Koprski, izolski, novograjski in drugi ribiči so se v manjši meri bavili z lovom školjk, medtem ko so na
primer piranski od oktobra 1947 do aprila 1948 nalovili nad 80 vagonov školjk. Od leh so po večini Vse izvozili, le 16 vagonov so'jih razpredali za domačo potrcinjo. &a izvožene školjke snio prejeli več milijonov deviz, ki jih bo naše gospodarstvo uporabilo za nakup potrebnega blaga, odnosno pred" metov, ki jih doma ne izdelujemo. Iz tega je razvidno kakšne koristi so nam dajale školjke v povojnih letih.
Leto kasneje je bil lov na školjke še uspešnejši. Samo piranski ribiči so jih nalovili nad 90 vagonov. To leto je imela naša oblast še večje koristi od školjk.
V preteklem letu se je že poznalo, da so začele školjk« bolehati in hirati. Ribiči pravijo, da se je poznalo ne samo na količini, ampak tudi na kakovosti školjk. Tako so v tem letu nalovili komaj 50 vagonov, tedaj malo več kot polovico lova preteklih let L.ahko rečemo, da je škoda milijonska. Zato bi bilo prav in koristno, da strokovnjaki doženejo vzroke bolezni pri školjkah in bolezen tudi zatrejo.
Tako torej letos ne bo nič z lovom na školjke. Prav zaradi tega nimamo letos v obalnih mestih našega okrožja nobenih školjk naprodaj. Meščani in o-stalo ljudstvo iz vasi težko pogrešajo to jed, ki je zlasti na zimo precej odlegla. Posebno pa pogrešajo školjk« istrske gospodinje, ki so bile nanje navajene.
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - PL Cesare Battisti 2 - lelefon 70
~~ MIHA JELHfl llftJ BO oin
nesHaEieneoa vessiia za naše otroke
Za vsakovrstne izobraževalne tečaje moramo izrabiti ves zimski čas
IZGUBLJENO
Izgubo izkaznice je javil policiji 44-letni Obit Olivij iz Gorice, Ulica Tunisi 31. Prav tako je izgubil denarnico z 900 lirami.
Nakaznice proste cone je zgubila 48-letna Ermimja Devetak iz Gorice Ulica Pav
Diaikona 4.
Ujm iiitmmMimimiiiiiiii«»»M»»llllllllllllllllll'l>l‘^1
u duet&Mti
31.
«in zdaj razumete, da ste kronan osel?«
Tako se sme sicer reči samo kraljem m cesanem. toda nltl Preprosti štabni prof os, nekronana glava, ni bilis tem zado voljen. Ko je odhajal od avditorja, je brcnil kaznjenca, ki le
P01TKar tiče* Svejka, si je štabni profos v glavo vtepel, da mora Svejk vsaj eno noč Se prespati v garnizijskem zaporu, da bi tudi Se nekaj užil.
* # *
Noč, ki jo preživiš v garnizijskem zaporu spada vedno k
dragim spominom	. , .	„Q_nr
Zraven Sestnajstice je bila temna luknja - samotni zapor, od koder se je tudi to noč slišalo rjovenje nekega vojaka, kateremu Je kaprol Repa zaradi nekakšnega disciplinarnega pre stopka na ukaz štabnega profosa Slavik lom 1 rebra-
Ko je rjovenje utihnilo, se je slisalo v Sestnajsticl pokanje hSl. ki so prišle med prste jetnikov.
Vozni red
na avtobusni progi Piran-Koper
Avtoprevozno podjetje Adria v Kopru sporoča, da je ukinjen avtobus z odhodom iz Pirana ob 23. uri. Namesto te je upeljana nova zveza s sledečim urnikom:
Odhod iz Pirana ob 4. uri, iz Portoroža ob 4.10, iz Strunjana ob 4.20, iz Izole ob 4.30, prihod v Koper ob 4.45.
Eo važnih dogodkih, ki so bili zadnje čase y našem okrožju, tako kulturni tedni Italijanov, Hrvatov in Slovencev, predvolivno tekmovanje in volitve v SIAU, katerih izid je dokaz, kako strnjeno je naše delovno ljudstvo, bomo sedaj lahko posvetili več naše delavnosti izobrazbi in kulturnemu dviganju ljudskih množic. Tu je še vedno tista boleča rana, ki jo bo treba zaceliti. Pri tem je treba skupnih naporov vseh ljudi. Naj ne bo nobenemu našemu človeku žal, če se v večernih urah odreče tistemu zapravljanju časa pri kvartanju ali praznem plesu in ta čas uporabi za to, da gre na večerni izobraževalni tečaj. Tu bo nekaj pridobil, kar bo lahko koristno uporabil y življenju.
Večerni izobraževalni tečaji delujejo do sedaj v sledečih vaseh: v Dekanih, pri Sv. Antonu, v Šmarjah, Pučah, pri Sv. Petru, v Manžanu, na Maliji, v Hervojih, v Borštu, Truškah, na Pomjanu, v Padni, Ankaranu, Kortah in Koštaboni. Ponekod so tudi tečaji za nepismene.
Le redko dobimo o delovanju teh tečajev kakšno poročilo s terena in vendar je to veliko večje važnosti, kot si predstavljajo vsi, ki jim je za to poverjena naloga. Vse premalo so o tem obveščena uredništva naših listov. Več bi bilo treba po. ročali, da bi v svetu zvedeli, kako brišemo listo zaostalost, ki jo je zapustil v Istri fašizem.
Kako lepo je slišati prifnere kot so sledeči: Na Maliji poučuje neki pionir starejšega ŽOlet-neaa nepismenega tovariša. Oba sta zadovoljna; prv- ko vidi, da njegovo resno učiteljsko delo rodi uspehe, drugi pa ker se je že naučil nekaj črk.
Navajamo še drugi primer, ki je jasen dokaz dobre volje in vztrajnosti. V Manžanu obisku, jejo 4 nepismeni večerni tečaj.
Učiteljici pomaga pri poučevanju tov. Roman Gonjač, nadar. jen vaščan, ki se zaveda važnosti tečaja. Prvi uspehi so že vidni in so vsi zadovoljni.
Zakaj ne bi takih zgledov posnemali tudi po drugih vaseh? To bi morali občutiti naši ljudje sami. Poznamo primere še iz časov nekdanje Avstrije, ko so se V družmah naučili pisati in citati vsi člani, ker niso imeli zaradi oddaljenosti šole možnosti, da bi to lahko obiskovali. Učitelj jim je bil oče, ki je čutil dolžnost dati svoje znanje tudi otrokom.
Ta dya primera naj bi služila vsem tistim družinam, ki imajo v svoji sredi še nepismene člane. Ce so se v nekaterih krajih tako živo zavzeli za tečaje in ti tudi uspevajo, naj bi se tudi po tistih vaseh, kjer ti še niso bili otvorjeni pozanimali in prav tako marljivo Obiskovali tečaje. Zimski čas se bc šele začel, zato je pred nami še polno časa, ki naj bi ga koristno uporabili za dvig izobrazbe in kulture vsi ljudje po vaseh.
Baredi
Večerni tečaj se uspešno nadaljuje
Z večernim tečajem smo v naši vasi začeli že 7. novembra. Obiskuje ga 10 tečajnikov in se vrši redno dvakrat na teden. Tovarišica učiteljica je pritegnila zanimanje za tečaje s tem, da ima po končanem pouku vaje z damo in šahom, kar tečajniki radi igrajo. Tako bodo spoznali, da sta ti dve igri bolj koristni kol pa karte.
Tečaj obiskuje tudi nekaj nepismenih, ki v učenju dobro napredujejo. Med drugim se je tov. Duilio Čerin, ki se je že
nosen, da lahko zapiše sicer z okornimi toda razločnimi črka. mi ime TITO. Vsi tečajniki so zelo vztrajni v obisku in učenju in bodo precej pridobili do zaključka tečaja.
Ne smemo pri .tem pozabiti naših pionirjev, ki tekmujejo med seboj, kdo bo imel najmanj zamud pri obisku šole. Zelo radi berejo knjige iz šolske knjižnice. Lepo jih je bilo videti, kako so navdušeno pomagali pri okraševanju voliv-ne dvorane. Lahko rečemo, da so veliko pripomogli, da so tudi v naši vasi volitve tako dobro uspele.
Za novoletno jelko bomo imeli prihodnje dni nabiralno akcijo. Po možnosti bomo pripravili za to priložnost tudi krajšo prireditev, da bodo imeli otroci še večji užitek.
i Inventura pri avtopodjetju
„ Adria"
Avtopodjetje «ADRIA» v Semedeli odnosno njegovo centralno skladišče bo zaradi letne inventure v dnevih od 1. do 6. januarja 195! zaprto. Iz tega razloga v navedenem času ne bo izdajalo nobenega materiala. Imenovano podjetje obvešča svoje odjemalce, naj si pravočasno preskrbijo potrebni material, da ne bodo prišli z njim v zadrego.
Nasvet
Poverjeništvo za kmetijstvo priporoča vsem kmetovalcem, naj skrbno izberejo in shranijo ves semenski krompir, ki so ga pridelali v letošnjem letu, da bodo imeli na spomlad seme iz 'lastnega vira. To zaradi tega, ker bi Se pri uvažanju semenskega krompirja iz drugih krajev lahko tudi k nam zaneslo velikega škodljivca ko loradskega hrošča.
Tesal za pomožna vzooli
Dne 20. decembra t. 1. ho na slovenskem učiteljišču v Portorožu otvorjen 6—mesečni tečaj za pomožne vzgojiteljice — vrtnarice.
Interesentke naj se javijo pri ravnateljstvu slovenskega učiteljišča v Portorožu 20. t. m. ob 10. uri. Ravnateljstvo hkrati obvešča, da sprejema do pričetka tečaja še vedno nove prijave.
Koper
Posvet o izvedbi tedna slovenske kulture
Včeraj popoldne je bilo v sejni dvorani okrajnega LO posvetovanje vseh tovarišev, ki so sodelovali pri izvedbi tedna slovenske kulture. Na posvetovanju so do podrobnosti pregledali dosedanje kulturno delo pomanjkljivosti in napake. Po zelo živi debati, katere se -je udeležila večina navzočih, so bile razdeljene nagrade, diplome in priznanja najboljšim prosvetnim društvom in pevskim zborom. Več bomo o tem poročali v prihodnji številki našega lista.
Kino
18. in 19. decembra
NOVO CINE - KOPER . «Pet-najstletni kapitan«.
ODEON - IZOLA - «Zoja Ko-smodemjanska«.
BUJE - «Variete».
NOVI GRAD . «Morski cvet«.
UMAG " ((Skrivnosti narave«.
BRTONIGLA ; ((Nasredin v Buhari«.
20. in 21. decembra
NOVO CINE . KOPER - ((Morski cvet«.
TARTINI PIRAN . ((Variete«.
NOVI GRAD - «Pepelka».
BRTONIGLA ; ((Skrivnosti na rave«.
Danes hočemo poročati o pripravah za novoletno jelko, ki so v teku med domačim prebivalstvom Kopra. Naše baze v mestu so po pozivu, ki ga je izdal Okrožni koordinacijski odbor takoj spoznale, da je treba pri celotni akciji računati samo v prvi vrsti na lastne sile in da je treba z nabiralno akcijo pritegniti vse domačine k sodelovanju in prispevanju za ta otroški praznik.
V tem oziru so članice posa-, meznih baz ASI2Z napravile | zelo mnogo dela. saj so vpisale otroke, organizirale izdelavo igračk in pripravile tudi sporede za kulturne nastope. V tem pogledu so bile posebno delovne baze II., IV., VI. in IX. SIAU. Toda prepričani smo, da bodo nadoknadile zamujeno tudi ostale tri baze. tako da bo novoletna jelka zares pravi praznik vseh koprskih otrok brez razlike na narodnost in socialno poreklo.
Posebno hvale vredna pa je aktivnost mladine in otrok samih, ki so v zadnjih tednih pripravili za nastop Andersenovo ((Kočija dvanajstih«, ki jo je priredila tov. Jose Colosimo; dalje je naštudirala s pionirji tov. Lucija Scher igro ((Speča lepotica«, medtem ko bo italijanska osnovna šola ponovila vedno lepo otroško igro «Pe-pelko«.
Manjkala ne bo •• niti mladina slovenske gimnazije v Kopru, k; se bo ponovno izkazala z igro «V kraljestvu palčkov«. Celoten nastop bo v koprskem gledališču, toda po možnosti bodo prireditve tudi na bazah SIAU.
Za otroški sejem bodo razna podjetja razstavila in prodajala igrače, slaščice, kekse in drugo pecivo ter brezalkoholne pijačg izključno samo otrokom.
Po drugi strani pa bo na po-budo naših žen in s sodelova-
njem mestnega LO nov slovenski otroški vrtec in otvorjen povečani italijanski otroški vrtec. Na ta način bodo še drugi otroci, za katere do sedaj ni bilo prostora, dobili v teh vrtcih svoje mesto, kar bo v njihovo korist in zadovoljstvo njihovih staršev. Naše žene so pri mestnem LO dosegle tudi to, da bo trgovina «Za mater in'otroka« povečana in bo razdeljena v dva dela 0d katerih bodo v enem na prodaj samo tkanine na mero, v drugem delu pa bodo na prodaj že izgotovljeni izdelki ter igrače.
Organizacija SIAU se bavi z načrtom, kako bi razvila domačo industrijo igrač. Istočasno dela na tem, da bi v tednu pred novoletno jelko organizirala pravo razstavo igrač. Ta razstava naj bi pokazala ne samo izdelke rokodelcev in obrtnikov, ki delajo igrače poklicno, ampak tudi izdelke tistih, ki jih delajo iz ljubezni do otrok ter izdelke otrok samih.
Iz opisanega je razvidno, da se koprske žene članice in nečlanice SIAU trudijo, da bi pripravile otrokom za novoletno jelko dan neskaljenega veselja, ki bi ga naj še dolgo pomnili. Zato naj ne bo nikogar. ki ne bi po možnosti v ta namen sodeloval odnosno vsaj z najmanjšim darom prispeval najsi bo še tako maihen dar za akcijo novoletne jelke.
Pojasnilo na dopis
»Potrebno je samo majhno obvestilo11
Na dopis ((Potrebno je samo ma-jhno obvestilo«, ki je bil objavljen v sob tni številki n. šega lista, lahko pojasnimo, da s0 vse kmečke zadruge KDZ in drugi dobili o tem natančna pojasnila v okrožnici, ki je bila razposlana vsem prve dni decembra.
naučil več črk in je zelo po-
 ..............................................................................................  nnininnnnnnnmn..........................................imiiMimiiiimmminiimiiiiiiniimiiiiminimiiiniiiiin.
pkkvedkl PKor, ILDBTHIKAli D B.
|> u t' B AN
BoiBBT H IiAVATT
Nad vrati, v zidni odprtini, je brlela In se kadila petrolejka, zavarovana z mrežo. Smrad petroleja se je mešal z naravnimi izparivanji neumitih človeških teles in s smradom vedrice, ki je po vsaki uporabi vrgla nov val smradu v «šestnajstico».
Zaradi slabe prehrane so vsi slabo prebavljali in večina je trpela na vetrovih, ki jih je izpuščala v nočno tišino.
Na hodnikih so se slišali enakomerni koraki straž, zdaj pa zdaj se je odprla linica v vratih in v sobo je gledal jetniški paznik.
Na srednji postelji je nekdo tiho pripovedoval:
«Preden sem hotel uiti in preden so me potem dali med vas, sem bil na številki 12. Tam so tako imenovani lažji jetniki. Nekoč so vam tja privedli človeka od nekod z dežele. Dobil je štirinajst dni, ker je pri sebi prenočeval vojake. Najprej se 1e mislilo, da Je zarota, a potem se je pojasnilo, da je delal to za denar. Zaprt bi bil moral biti med tistimi najlažjimi, ker pa je bilo tam polno, so ga dali med nas. In kaj je vse s seboj prinesel z doma in kaj so mu še poslali, ker je imel dovoljenje, da se sme sam prehranjevati! Tudi kaditi je smel. Imel Je dve gnjati, velikanski hlebec kruha, jajca, maslo, cigarete, no skratka — vse je imel s seboj v dveh nahrbtnikih, kar si more človek misliti. In menil je, da mora vse požreti sam. Začeli smo ga prositi, ko se sam ni domislil, da bi moral z nami deliti kakor vsi ljudje, kadar so kaj dobili, toda on, lakomnež, ne in ne, češ da bo štirinajst dni zaprt in da bi si pokvaril želodec z zeljem in gnilim krompirjem, ki ga dobivamo za menažo. Ceš da nam da svojo menažo in ves komisni kruh. Povem vam, da je bil to takšen fin človek, da niti ni hotel sesti na vedrlco in je čakal na sprehod drugega dne, da ho to opravil na dvo-
rišču na latrini. Tako je bil razvajen, da je prinesel s seboj celo klozetni papir. Rekli smo mu, da se požvižgamo na njegovo porcijo, in smo trpeli en dan, dva, tri. Nesramnež je žrl gnjat, si mazal presno maslo na kruh, lupil jajca, skratka, živel je. Kadil je cigarete, a niti Cika ni dal nikomur, češ da mi ne smemo kaditi in da bi ga zaprli, če bi paznik vedel, da nam daje čike. Kakor sem rekel, trpeli smo tri dni- Četrti dan po-noči pa smo nekaj storili. Nepridiprav se zjutraj zbudi, in to sem vam pozabil povedati, da je vsako jutro, opoldne in zvečer, preden se je začel mašiti, molil, dolgo molil. Moli in išče svoja nahrbtnika pod pogradom. Da, nahrbtnika sta bila tam, toda izsušena, zgubančena kakor suha češplja. Začel je vpiti, da je okraden, da so mu pustili samo klozetni papir. Potem je spet pet minut mislil, da se šalimo, da smo vse nekam skrili. Se kar veselo pravi: Vem, vi ste navihanci, vem, da mi boste vse vrnili, toda posrečilo se vam je. — Med nami je bil tudi človek iz Libnja in ta je rekel: Veste kaj, pokrijte se z odejo in štejte do deset- Potem pa poglejte v svoja nahrbtnika. — Pokril se je kakor poslušen deček in štel: Ena, dve, tri... — In tisti iz Libnja pravi znova: Ne smete tako hitro, ampak prav počasi. — In tako je pod odejo štel počasi, v odmorih: Ena — dve — tri... Ko je naštel do deset, je zlezel s postelje in pogledal svoja nahrbtnika. — Jezesmarija, je začel vpiti, saj sta prazna _kakor prej. — In pri tem tisti njegov bedasti obraz, vsi smo'se od smeha držali za trebuh. Tisti iz Libnja pa pravi: Poskusite še enkrat! — In verjemite, da je bil tako neumen, da je še enkrat poskusil, in ko je videl, da nima tam nič drugega ko klozetni papir, je začel razbijati po vratih in vpiti: Okradli so me. okradli so me, na pomoč, odprite, za boga, odprite! — In brž
so prihiteli, poklicali štabnega profosa in kaprola Repo. Mi smo vsi brez izjeme rekli da je zblaznel, da je včeraj dolgo žrl in vse požrl. On pa je samo jokal in venomer pravil: Saj morajo biti nekje drobtine. — Iskali so jih, pa jih niso našli, ker tako pametni sm# bili tudi mi. Cesar nismo mogli sami požreti, smo poslali po pošti na vrvici v drugo nadstropje. Ničesar nam niso mogli dokazati, čeprav je ta bedak venomer gonil svojo: Saj morajo drobtine nekje biti! — Ves dan vam nj nič žrl in je pazil, ali kdo kaj je ali kadi. Drugi dan se pri obedu tudi ni dotaknil menaže, zvečer pa mu je šel gnili krompir in zelje že v slast, samo da ni več molil kakor prej, preden je začel jesti gnjat in jajca. Potem je dobil eden izmed nas od zunaj naj-slabše cigarete; tedaj je začel prvič govoriti z nami, češ naj mu damo čik. Pa mu nismo nič dali.«
«Jaz sem se bal, da ste mu čik dali«, je pripomnil Svejk, «s tem bi vi pokvarili vse pripovedovanje. Tako plemeniti so ljudje samo v romanih, v garnizijskem zaporu pa bi bilo to bedasto.«
«In nasekali ga niste?« se je nekdo oglasil.
«Na to smo pozabili «
Nastala je tiha debata, ali naj bi ga bili morali povrh še naklestiti ali ne. Večina je bila za to.
Pripovedovanje je polagoma utihnilo. Zadremali so in se praskali pod pazduho, po prsih in po trebuhu, kjer se v perilu uši najrajši držijo. Vlekli so ušive odeje čez glavo, da bi jih ne motila luč petrolejke, in dremali...
Ob osmih zjutraj so poklicali Svejka, naj gre v pisarno.
.(Nadaljevanje sledil
'J
IZ NAŠE KOROŠKE
POROČNE SANI
gospodarstvo
|	TRGOVINA• •
star koroški običaj ENOLETNA BILANCA
«žaveijske Industrijske §uke»
Bruška okolica z Grpičami, pod Vetrovom in Zužalčami, prehaja iz Ziljske doline v Bož Proti Beljaku jo omejujejo zadnji obronki Dobraea, z Mdgerjami in Vetrovško skalo, proti Kranjski pa jo zapirajo Karavanke z Vojšco, Ble-kovo in Sentjobsko planino. V goiKrrici se čuti že nekak prehod, iz trdega ziljskega v mehkejše rožansko narečje. To razliko bi opazili že med sosednjimi vasmi. Da so imeli prav na Koroškem mnogo starih šeg in običajev, ve že marsikdo, saj je bila to slovenska zibelka, Kič čudnega torej, da se je na teh gorskih tleh tako dolgo obdržalo vse, kar je bilo starega in pristnega, v primeri z ostalimi alpskimi narodi, tudi sicer bogatimi na običajih Kdo ne pozna ziljskih plesov, štehvanja. pehtre babe in podobnega?
Pred sto, morda še pred 80 leti so se Ziljani še pogosteje spominjali svojih običajev. Razumljivo je, da danes ni več tako. Tudi mladi rod ni kazal več tistega zanimanja za svoje običaje. Tempo življenja in večno pehanje za skorjo kruha sto ga izmaličila in ga odtujila od svojih prednikov. Takrat pa, ko so živeli še naši dedje, so se ljudje teh navad še držali.
Pripovedujejo, da je nekoč trajala v bruški okolici poroka, pri «večjih hišah« po ves
neh. To so bile sani posebne vrste, napravljene iz orehovega lesa z močnimi železnimi okovi. Imele so le dva sedeža z izrezlianima naslonjaloma kot pri kmečkih stolih, zadaj pa je bil prislanjaš za voznika.
Tako so se obhajale poroke sto in sto let nazaj Kdaj se je opustil ta običaj, ni znano. Prav z istimi ohranjenimi sanmi so bile pred kakimi 80 leti uprizorjene poročne predstave, ki so jih uprazarjali razni kmečki veljaki, kot na primer deželni poslanec Petrič, za njim pa Pecov Joz, ki se je še leta. 188? zadnjič peljal V Beljak na slovensko ohcet. Časopisi so tedaj pisali polni hvale o tej «Windische Hochzeit». Od tedaj pa so tudi te sani o-stale pozabljene, Nihče se ni več brigal zanje in za ves običaj. Mnogi Ziljani so šli Po svetu, po raznih nemških mestih, in kaj hitro pozabili na svoj dom. Spomin na ta «Win-dische Hochzeit» pa je živel le še med prav starimi ljudmi po vaseh. Bansko leto šele, po več kot 60 letih, na dan sv. Lovrenca (10. avgusta), ko imajo v Beljaku semenj, so znova uprizorili to slovensko poroko s «čištami» in sanmi v narodnih nošah, Ta uprizoritev je žela največ pohvale med vsemi skupinami, ki so nastopile. Bile so filmdne in njih slava je šlti tudi preko morja.
Te sani spadajo gotovo med
Načrti in dejstva. Pogoji za izhod tržaškega gospodarstva iz krize
Poročne sani
teden ali še del j. To je bilo v dobi turških vdorov, v dobi milostnih« gospodov, bamber-ških škofov, valptov, biričev in v dobi verskih bojev — takrat se je Ziljan Po preslanih mukah, delu in trpljenju oddahnil in pri svojih domačih veselicah in godovanjih pozabil na vse težave in nadloge.
Poroke so obhajali v bruški okolici zelo slovesno. Ze nekaj dni pred poroko je bilo vse pripravljeno za bodoča poro-čenča. Pripravljene so bile obleke, posteljnina, in to vse iz domačega platna. Tudi ni manjkalo klobas in pijače. To je bil predpustni čas, katerega so posebno radi pričakovali mladi ljudje. Kdo ga Pa tudi ne bi? — Od nevestinega doma so vozili »čiste«, to je nevestino balo, na njen bodoči dom. Navadno so vpregli po tri vozove. Seveda, čim bogatejša je bila nevesta, tem več je bilo stvari. Nič čudnega, saj je bila to nevestina «selitev«, ko se je za vedno poslovila od svojega doma. Na prvi voz so naložin posteljo, obleke in perilo, lepo pripravljeno in povezano v prte, ki so bili pre-ganjeni tako, da so se čipke najbolj videle. Tudi ni manjkalo raznih prtičev, rjuh, bajš-nov m podobnega, ki so pričali o spretnosti domačih rok. Na vrhu voza, prav na vidnem mestu, pa je bila postavljena zibelka, ki je bila poslikana z domačimi ornamenti. Na drugem vozu so bile vreče žita in druga živila, razni lestviči, klobase, priprave za mlečne izdelke' in še to in ono. Na zadnjem vozu pa so imeli škafe, brente, kose, grablje, senene vile, burkle in podobno. Včasih tudi ni manjkalo kake domače itvali. Za vozom pa so imeli privezanega še konja ali kravo, če jo je nevesta dobila za doto.
Prizor so poživljali raznobarvni trakovi in suho cvetje. Po tedanji noši so nosi ti ljudje široke klobuke, oblečeni so bili v rdeče «lajbiče» s svetlimi gumbi. Seveda ni manjkalo baja ca, ki je uganjal razne burke in šale in bil vodja raznega petja in muziciranja.
Poroka se je vršila teden dni kasneje, kamor se je Peljal mladi par na poročnih sa-
najzanimivejše šege in običaje. Videli smo pri nas že marsikaj iz Ziljske doline, vendar sani še nismo imeli prilike videti. Tudi te nas spominjajo starih originalnih časov v Ziljski dolini na Koroškem.
MdR
Četudi ni na razpolago nika-kih točnih števil o doslej uporabljenih finančnih sredstvih in še manj 0 tem, koliko bi zahtevala izvedba celotnega načrta, se lahko na podlagi dosedanje prakse pri javnih delih na našem področju zapiše, da so bile že in bodo še v mnogo večji meri potrošene mnoge milijarde lir. Kljub temu in navzlic vsem možnim olajšavam ter ponudbam posojil, ki gredo do višine 60 odstotkov investicij, navaja poročilo predsednika kot stvarne gradnje le malo tvornico «Flent», .(ki se gradi) tvornici vžigalic in cementa (ta naj bi izdelovala le specialne vrste za hidravlične gradnje?), o katerih smo že poročali, manjše mlinarsko podjetje, manjši predilnici ter brezpomembno tvornico sirupov za zatiranje raznih poljskih in pod. škodljivcev.
Primerjajoč te uspehe z vso zgodovino načrta, z povojnim pisanjem in načrtovanjem, ki se je pričelo takoj po 1945, s--- na tej podlagi ni mogoče strinjati z izjavo predsednika, da je "Saveljska industrijska luka delo, ki po pomenu in obsegu spada med stoletne zasnove in more pomeniti odločilen mejnik v zgodovini našega emporija«. Zopet «visokodoneče besede«? Ali naj bo zares od tega načrta odvisna ussoda tržaškega gospodarstva — Po Fortiju — v perspektivi bodoče evropske obnove? Kaj mislijo pod temi bodočimi perspektivami, ki jih razen Fortija ponavljajo le pre-radj tudi mnogi drugi? Naj bi bile to nekakšne prenovljene in predrugačene perspektive iz 1941? Menda bi bil čas, da bi prav pri nas malo trezneje gledali na svetovno politični položaj in razvoj. Zlasti bi to pristajalo zrelim ljudem, ki nedvomno sodijo, da so tudi ekonomisti... Prav ima Polla, če pravi, da je čas frazarjenja minil. Treiba bo odkrito povedati. kaj kdo misli tudi v gospodarskem pogledu, odn. meriti besede z metrom dejstev, čeprav bi bila neprijetna.
In končno glede «darovanja
Industrijska luka kakršna je danes
industrij,e Trstu«: kako je mogoče socialno opravičiti takšne eksperimente, ako tisti, ki jih vodijo, nimajo poguma ali doslednosti v izvajanju in na pr. odstopijo že pri načrtu za tvornico vžigalic, čevljev, montaže avtomobilov itd. — ko gre za vprašanje, ali naj se razvijajo ta in druga podjetja, (kj morebiti pridejo v poštev) v interesu Trsta in ne glede na ev. tekmece na področju lire? Zgodba ni nova; že kmalu po 1918 je propadla prenekatera iniciativa zgraditi nove industrijske objekte v Trstu prav zaradi veta, ki so ga vložila pri rimskih oblasteh konkurenčna podjetja v Italiji. Lani se je tak primer dogodil nasproti avstralskim interesentom za tvornico vžigalic. Ce so ti propadli, kako naj bi prišle ev. druge iniciative iz ostalih zalednih držav, ki jim določeni tržaški krogi menda v vabilo navadno pravijo «etemi denigratori dietro la cortina di ferro«? Razvoj industrijske luke torej nujno terja kot glavni P°g°j odstranitev vsakršnih predsodkov v gospodarskem pogledu, nasproti komur koli in v drugi vrsti seveda — dejansko neodvisnost Trsta odn. ozemlja. Samo v tem primeru je načrt realen za naraven in nemoten, pa uspešen razvoj. Menda pristojni vedo, čemu se niso mogli odločiti za gradnjo lesno-industrijske-
ga velekompleksa ( to bi bil eden redkih načrtov, ki ni konkurenčen italijanski industriji)? Za tukajšnje gospodarstvo veljajo še vedno ((klasični pogoji« za nastanek novih industrij t. j. izvežbana delovna sila, ugodne prometne razmere, primerni viri 'in zaloge surovin, nizka cena pogonske energije in dobri pogoji za oddajo izdelkov. Glede tistih faktorjev, ki jih lahko nudi zaledje, bi se neodvisni Trst zlahka pomenil z gospodarskimi predstavniki teh držav, sedanji «ne miš ne tič« — Trst pa tega menda ne zna ali noče... Ni namreč pozabiti, da je treba upoštevati ne le interese Trsta, marveč tudi drugih, bolje, obojestranske, kakor je nedavno to precej primerno poudarila dunajska «Die Presse«.
Zatorej je bil čas, da v trenutnem položaju posvetijo odgovorni prav vso sikrb in tudi vsa razpoložljiva sredstva proizvodnji obstoječe industije, zlasti ladjedelmške, s katero Trst stoji in pade. Milijarde — za katere bodo tisti, ki jih dajejo danes ali jutri, nedvomno predložili račun, v kolikor bi njih knjigovodstvo s Trstom pokazalo izgubo — treba uporabiti kot skrben gospodar, ki ima na vesti deset tisoče delovnih ljudi, njih svojce ter usodo velikega industrijskega mesta in pristanišča. To seveda mi in ne
more bitj pasivno in parazit sko, ako so vse roke zaposlene, se vsi dimniki kadijo im se ropot motorjev meša z neprestanim brlizgum ladijskih siren. Za doslej izdana sredstva pa bi rekli, da so .v veliki meri raratrošema, kakor jih troši mladenič, ki se gre ob sobotah zabavait s tujim denarjem. Za tiste, ki so jih dali je to slabo izpričevalo in publicisti, ki so morda sporočili števila v svet-so jim napravili slabo uslugo.
Lahko kdo reče, da so to besede in prividi. Toda prav tako Vidijo in gledajo ljudje, tržaški delavci in izobraženci, ki se čeprav včasih z različnega brega — strinjajo v svojih sodbah in mnenjih. In resnejši poslovni ljudje — kapitalisti jim v zasebnem krogu pogosto pritrjujejo. Gospodarsko življenje že po svoji praktični, vsakdanji naravi odvrača vse umetne in vsiljene rešitve in zato je za tiste, ki se opletajo z njimi, takšno početje kaj nehvaležna naloga, Naj se ne pritožujejo nad kritiki torej, marveč naj dajo življenju, kar terja! Neodvisno tržaško gospodarstvo ne bo nikomur škodovalo, ne bo poslovenilo niti enega tržaškega Italijana in ne poitalijančilo kakega tržaškega Slovenca. Eni in drugi pa bodo dobili mnogo več dela in zaslužka od kupcev in prodajalcev raznih narodov in sistemov, ki bodo radi poslovali z našo luko, industrijo in trgovino. Ce jim bo kazalo, bodo tudi žavelj-ski zamisli dali svoj prispevek in le na ta način bo dobilo delavstvo novih industrij zares trajen kruh. Drugače se bo čez nekaj let krizi sedanje industrije pridrvžila še kriza bodoče «žaveljske industrije«. Noben «centro» in mikak strokovnjak v proizvodnih stroških namreč ne more danes izračunati, kako se bodo podjetja razvijala v prihodnjih letih, ki bodo prinesla tudi nove svetovne-poli-tične dogodke.
KONEC.
Mizarji I Deske smre
podjetniki
; i > - I snove in trdih
kmetovalci • lesov, trame
vezane plošče, furnir, parke te in drva
nudi najugodneje
TRST viale Srnino 24 Tel. 04419
IZDELUJE PO NAJ-NIŽJIH CENAH IN NAJ SOL1DNEJE
MIZARSKA DELAVNICA
Pupin Umil
TRST UL. TORRICELLI, št. 6. :: Tudi na obroke ::
PLETILJA
izdeluje ženske ohleke, Jopice ter otroške oblekice po ugodnih cenah. Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška 20-1.
Dr. IUNGO
zobozdravnik
Izdeluje
PROTEZE V JEKLU, ZLATU, KAVČUKU IN PLASTIKI. Naj večja garancija. Sprejema od 10-12 in od 15-19.
(Govorj slovenski).
TRST, UL. TORREBIANCA 43, vogal Ul. Carducci.
Danes ob 10 dvoboj v orodni telovadbi
TRST-MfiRIBOR
Tržaški vrsti pripravljeni. Maribor zelo nevaren nasprotnik. Kdo bo zmagal?
Nogomet danes
Spored je torej sledeč:
IVAN DOLES
izdeluje in popravlja
aktovke
TRST — UL. G. GOZZI št. 1, vogal Ul. Pauliana
Nogometno
prvenstvo
ozemlja
Tržaškega
Stergar
Tržaška ženska reprezentanca: Lapajne, Lavrenčič, Misculin, Dolgan, Bavčer, Heinhard in
Rutar
Izvedeli smo, da si Je Bavčerjeva nekoliko poškodovala prst desne roke in Je zaradi tega nje na prisotnost v vrsti dvomljiva
Serra
Skupina A (Istrsko okrožje)
V Kopru ob 14 Meduza - Aurora
V Novem gradu ob 14 Novi grad - Umag
V Bulah ob 14 Buje - Piran
v Brtonigli ob 14 Brtonigla - Strunjan.
Okrožno nogometno prvenstvo
Skupina A
V Kopru ob 10 Partizan - Arrigoni B
ob 12 Aurora B - Piran B
V Ankaranu ob 14 Rdeča zvezda - Ampelea
V Izoli ob 14 Nardone - Soline
V Strunjanu ob 14 Strunjan B • Meduza B
Skupina B
V Dajli ob 14 Dajla - Buje B
V Bujah ob 10 Momjan - Nova vas
' V Sv. Lovrencu ob 14 Sv. Lovrenc - Novi grad B
V Brtonigli ob 12 Brtonigla B - Salvore
V Segetu ob 14 Seget - Villania
Okrožno prvenstvo cone A
Na Opčinah ob 8.30 Sv. Ivan - Ilirija ob 10.30 Skedenj B • Olimpija B ob 12.30 Montebello B - Devin ob 14.30 Sesljan - Polet
ZDTV sprejema prijave za novoustanovljeni motociklistični odsek
Tajništvo ZDTV sporoča, da sprejema prijave ljubiteljev motociklističnega športa za novoustanovljeni odsek.
Informacije daje tajništvo ZDTV, Machiavellijeva ul. 13-II dnevno od 17 do 19.
Prodam
ŠIVIH SUJE
Maalov pr! upravI lista
I
□
OBVESTILO
Obveščamo odjemalce, da bo naša prodajalnica v Solkanu, Ulica 10. korpusa 274 zaradi inventure zaprta od 26. —31, dec. t.l. in se v tem času blago ne bo izdajalo.
SLOVESIJA-AVTO
R. E. D. A.T.A.
M. VIGINI
S. A. FABBR. ACCUMULATORI TOVARNA AKUMULATORJEV
HILANO - Mili AN
BATERIJA
vseh prednosti
KOVINSKI USMERJEVALCI WESTINGHOUSE ZAVORE IN SUHE SKLOPKE - OPREMA ZA AVTOMOBILE - TEHNIČNE POTREBŠČINE
TRST, UL. FA6I0 SEVERO 5 telefon 54-20
090?
099
09
akol (P&i
TRST, Ul. Xidias 6 - Tel. 96332
Trgovina žgan/a, likarlev, alkoholnih in penečih ae vin na drobno in na debelo
POSEBNOST: slivovka, tropinovec in jajčni konjaki
Pletilni svetovno znani stroji
,.DIAMANT" z/COLMOR" in //P F A F F"
za vezenje, krpanje, obšivanje lukenj, prišitke gumbov, čipk in cikcakastih šivov. Šivalni stroji na industrijski tok za čevljarje in krojače.
iiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiilii
TRST
UMU
NA OBROKE
Tvrdka
ima p zalogit štedilnike, peči au les, premog, petrolej in plin najboljših znamifc.
Jedilni pribor, namizno steklenino, servise stekla, porcelana to keramike, kuhinjske tehtnice, električne likalnike to štedilnike, plinske peči za peko «REKOFIX» ftdi Vse za dom, menze, go stilne in bare Po konkurenčnih cenah.
TRST
TRG S. GIOVANNI 1 TEL. 50-19
RGOVINA REVIS AN
Oglejte si naše izložbeI
Velika izbira domačih copat za odrasle in otroke
TRST, ULICA VASARI 10
del Corso
Trst - 1 Gallerla Prottl
Zaradi preureditve naših prostorov nadaljujemo raz- in J„ OH 0/q piodajo celotne zaloge z izrednim popustom	1U U.U t-JU '
na dosedanje cene, ne glede na dejstvu, da so ceno
tkaninam v zadnjem času narasle. Na ta način nudimo	imnflnjh fRfjOf]
svojim cenjenim odjemalcem izredno priliko, da si jlU U|JUUI"‘L~H-—-
nabavijo naše priznano blago, vse dokler traja zaloga OglBjtB SijlflSjj i
Grenlandija ima največje rezerve svinca
Italijansko nogometno
prvenstvo
IIHEDNISTVO- utic* montfc i 'hi st 8 III nad — Teleloo štev. »J-m In 94-63». — Poltnl predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20. - Telefonska «7™OGLASI: V	!n	od	15-18	-	Tel.	73-38.	Cene oglasov: Za vsak mm vlSme v šlrlnl l stolpca: trgovski 60. finančno-
upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.	,	„	.	-0
Odg. urednik STANISLAV RENKO. -* Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica. Ul. S. Pelllco 1-IL, Tel. 1 -	•	P , U .	.
NAROČNINA: cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir: cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, mesečno 90 din Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založnlšt-o tržaškega tiska. Trst 11.5374. - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska «
Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z.
TRST
Bajec
Reinhardt
Janovski
XV. kolo
Pred kratkim je odšla na | Grenlandijo ekspedicija danskih ; geologov, da raziskuje tatnošnja f ležišča sivinčene rude. Strokovnjaki so mnenja, da ima Grenlandija naj več ja ležišča svin-ca na svetu, okoli 10—15 mili- p jonov ton čistega svinca. Druž- j ba American Smelting je po- ; nudila Danski 25 milijonov dolarjev za sodelovanje pri raz- & iskavanju ležišč svinčene rude, kar pa je Danska odklonila.
Žerjal
Triestina-Palermo
Udinese-Juventus
Bologna-Inter
Como-Atalanta
Fiorentina-Novara
Lazio-Ger.oa
Milan-Pro Patria
Padova-Lucchese
Sampdoria-Roma
Torino-Napoli