r • v ’s-H. nja k • Xrw ..«ICA I V CE LJU I NOVICE Glasilo skupščine občine in delovnih organizacij občine Mozirje Leto XI Marec 1979 Številka 3 Ocenjevanje poslovanja v delovnih kolektivih Predsedstvo občinskega sveta sindikata Mozirje je skupaj z občinskim komitejem ZKS opravilo na temelju ustreznih analiz oceno poteka obravnave zaključnih računov delovnih kolektivov v občini Moziije. Poročilo o tem je bilo dokaj kritično in je vsebovalo obe strani ugotovitev, tako dobro, kot slabo. Bilo je ' poleg tega še konkretno ter pokazalo na nekatere organizacije združenega dela, ki so zastavljeno nalogo nezadovoljivo opravile, pa seveda tudi tiste s področja negospodarstva, ki so ravnale podobno. Iz obsežnega gradiva objavljamo najbistvenejše ugotovitve. Rok za predložitev poročila individualnih poslovodnih organov v obravnavo delavcem po sindikalnih skupinah oz. delovnih skupinah je bil 5. 2. 1979. Ugotavljamo, da je bilo večinoma poročil do tega roka tudi dostavljeno delavcem. Po en izvod teh poročil pa so dostavili tudi občinskemu svetu zveze sindikatov. Nekateri pa so ta rok tudi zamudili za 10-15 dni (Osnovna šola Gornji grad, Šoli bosta Predsednik gradbenega odbora za gradnjo objektov iz sredstev zbranih z referendumom Hinko Čop je v razgovoru z urednikom SN odgovarjal na vprašanja gradnje šolskega poslopja v Šmihelu in takšnega na Lepi njivi. Povedal je, da je na zadnjih seji tega odbora bilo poročano, kako daleč so priprave za gradnjo obeh šolskih poslopij in kdaj smemo pričakovati njihovo dograditev. Za poslopje v Šmihelu, ki bo podkleteno, je že sklenjena pogodba z izvajalci. Pričakovati je torej, da bo šola pričela s poukom v novi zgradbi že letos v jeseni. Tako pa se bo tudi pričela gradnja šolskega poslopja na Lepi njivi že letos, vendar se namerava tam na predlog strokovnjakov postaviti poslopje, ki ne bo podkleteno. Oba objekta bosta montažne izvedbe in bosta prirejena večnamenski uporabi. Tako pričakujemo, da bosta rešena dva žgoča problema v občini. Posebno težko stanje je v Šmihelu, kjer opravlja tamošnja učiteljica pouk v neznosnih prostorskih razmerah. Gozdarstvo Gornji grad, Osnovna šola Ljubno). V celotni občini so bila izdelana poročila v naslednjih skupinah: - v 20 TOZD in DO na področju gospodarstva - v 5 DO na področju družbenih dejavnosti - v 2 dislociranih obratih - v 2 DO, v kateri sestavi so TOZD. Ko jih po končani akciji analiziramo ugotavljamo, da so bila v večini primerov poročila sestavljena po navodilih SDK in na podlagi „Pripomočka za sestavo poročil o uspešnost-gospodaijenja“, ki ga je izdelal RS ZSS. Naša ocena je, da je bilo 23 poročil napravljenih dokaj dobro, da so bila ta poročila dobra osnova za razpravo delavcev, da pa je 6 poročil slabših. Pri tem moramo poudariti, da so v posameznih sredinah individualni poslovodni organi že do 5. II. 1979 razpolagali z dokaj točnimi računovodskimi podatki, drugje pa so jih ocenjevali, kar kaže tudi na uspešnost oz. neuspešnost oz. dobro organiziranje določenih strokovnih služb. Poročila so zajela vsa pomembna ^področja gospodarjenja in tudi zadostila 140. čl. ZZZD, ko govori o osnovnih kazalcih gospodarjenja, ki jih je individualni poslovodni organ dolžan posredovati delavcem. Na področju družbenih dejavnosti, ki zajema 4 osnovne šole in DU Moziije, je bilo v poročilih kritično načeto predvsem vprašanje svobodne menjave dela, nadalje je poudarek na varčevanju energije, goriva, racionalnejše obnašanje pri prehrani otrok, premalo izkoriščanje učnih pripomočkov, stro- kovnih knjig, ki so na razpolago prosvetnim delavcem. Ugotavljamo, da je povsod tam, kjer so bila poročila kvalitetna, bila tudi razprava dobra, tako v družbenopolitičnih organizacijah, sindikalnih skupinah, na zborih delavcev in delavskih svetih. Delavci so se pretežno strinjali, da je potrebno slabosti odpraviti v letu 1979. Naj pa navedemo še nekaj pripomb in zahtev delavcev. Ene so se pojavile skoraj na vseh zborih delavcev, druge pa so specifične za posamezne sredine. Pri dàavcih, ki delajo v predelavi lesa (2 TOZD in DO z 3 TOZD) je glasna zahteva po večjih količinah lesne surovine. Dolžnost DPO in skupščine občine bo, da zagotovijo medsebojno samoupravno sporazumevanje. Skoraj povsod je zahteva delavcev po pravičnejši stimulativ-nejši delitvi osebnih dohodkov in večji odgovornosti strokovnih delavcev za hitrejši razvoj. Dalje večja skrb za življenjske pogoje delavcev, in to na delovnem mestu, izven tega pa zahteva po hitrejšem razreševanju stanovanjske problematike. V TOZD VEGRAD - Ostrešje Ljubno so delavci ostro po- Poročali smo o pripravah na gradnjo blagovnice trgovskega podjetja Savinja v Mozirju. Takrat nam je bilo zatrjevano, da je lokacija tega objekta zagotovljena. Vendar se je vse zataknilo. Znano je, da je bilo sklenjeno, da Emona iz Ljubljane gradi market v Mozirju, bil je položen že tudi temeljni kamen in s pripravami projekta se je pričelo. Po tem je prišel predlog Savinje za gradnjo blagovnice na mestu, kjer stoji stara šola. IS SO Moziije je smatral, da prodajnih zmogljivosti ne gre podvajati, predvsem, ker je bilo dvomiti, da bi v tem primeru sploh prišlo do gradnje Emoni- stavili uveljavljanje svobodne menjave dela med njimi in DSSS VEGRAD Velenje. Pri opravljanju te pomembne akcije ocenjujemo, da so v večini primerov 00 ZS in osnovne organizacije ZK pokazale politično zrelost. Smatramo, da so tudi v večini primerov individualni poslovodni organi opravili svojo nalogo uspešno. Iz zapisnikov je razvidno, da je bila udeležba v vseh sredinah, tako v sindikalnih skupinah kakor na zborih delavcev, zelo visoka, kar so prav gotovo veliko prispevale politične organizacije, pa tudi sredstva informiranja. Ocenjujemo, da je bila udeležba delavcev preko 80 %-na. Ne moremo pa biti povsem zadovoljni s smernicami za gospodarjenje v letu 1979, ki naj bi jih sprejeli DS. Iz zapisnikov posameznih delavskih svetov se vidi, da so formalno sprejeli zaključni račun, niso pa sprejeli smernic za gospodarjenje v letu 1979 in odpravljanje slabosti. Sprejeli so sicer ugotovitve individualnega poslovodnega organa, dodati pa bi morali še svoja stališča delavcev. Zaradi tega bi morale 00 ZKS in 00 ZS zahtevati, da DS to napravijo tam, kjer še niso. nega objekta. Delegati vseh zborov SO Moziije so prigovor Savinje na sklep, da se ne omogoči njena gradnja, soglasno odklonili, kar pomeni, da v trenutni situaciji Savinja ne more graditi svojega objekta v Mozirju. V razgovoru z načelnikom oddelka za gospodarstvo pri SO Moziije pa smo izvedeli, da Emona iz Ljubljane pripravlja glavni projekt prodajnega objekta na določenem mestu v Mozirju. Imel naj bi okoli 3800 m2 tlorisne površine ter nadgrajen prostor za restavracijo. Tej gradnji ni ničesar na poti in je torej pričakovati pričetek del v juniju ali juliju tega leta. Blagovnica Savinja v Mozirju Zamotana pota Potreba časa V naši dolini ima edino Nazarje industrijsko tradicijo. Saj vemo, da je tu, že daleč pred zadnjo vojno v okviru takratnega gozdnega obrata pričela obratovati industrijska žaga. Iz tega se je razvila ugledna lesna industrija, ki zaposluje večino delavcev naše doline, posebej, če ob tem upoštevamo tesno povezanost gozdne dejavnosti z lesnopredelovalno. Ob tem bi pričakovali, da ima takšen kraj, ki se zaradi doseljevanja ljudi hitro razvija, tudi vse spremljajoče in nujne pogoje za življenje vse bolj zahtevnega delovnega človeka. Pa ni tako! Kraj s kulturnim in proletarskim izročilom nima možnosti normalnega kulturnega življenja. Res so nekoč zgradili kulturni dom. Ta je pozneje zaradi slabega gmotnega položaja V kulturi postal upravno poslopje. Seveda pa ga je načel tudi zob časa in sploh ne ustreza današnjim potrebam. Krajevna skupnost je resno pristopila k pripravam za izgradnjo novega hrama kulture in delavskega izobraževanja. Tuje treba poudariti, da je to redek primer, ko se neka krajevna skupnost odloči za podoben korak. Namreč, še vse preveč prevladuje mnenje, da so te skupnosti namenjene le reševanjem komunalnih zadev nekega kraja. Torej v primeru Nazarij so šli korak dalje, imenovali so gradbeni odbor za izgradnjo doma. Nedvomno bodo uspeli, saj je tudi po njihovem prizadevanju prišlo do gradnje vrtca v Nazarjah. Potrebna pa bo širša povezava družbenopolitičnih, delovnih in drugih organizacij v kraju in dolini. Gre vendarle za objekt, ki ne bo služil le kraju, temveč bo imel veliko širši po-men. Gmotno vprašanje nameravajo rešiti v sodelovanju občinske in republiške kulturne skupnosti, s sredstvi krajanov, oziroma občanov, krajevne skupnosti, delovnih organizacij ter ne nazadnje in solidarnostne akcije za prostovoljno delo vseh delovnih ljudi v dolini. Sindikati tesno sodelujejo in pričakovati je razumevanje dejavnikov na vseh ravneh. V glavnem je čutiti razumevanje in podporo! Načrte pripravlja Razvojni center Celje, nameravajo pa zgraditi dvorano z okoli 220 sedežev, posebej še večnamensko dvorano, prostore za društva, krajevno skupnost, krajev- ni urad in pevsko sobo. Zagotovljen bo tudi prostor za izobraževalno dejavnost. Kot soinvestitor nastopa Temeljna banka iz Velenja, ki bo uredila v domu poslovne prostore. Tudi banko Nazarje potrebuje ! Načrtovani stroški bi znašali prek 10 milijonov din, dela pa naj bi se pričela že letos. Načrtujejo, da bi dom odprl duri 1. maja 1980. Za napori uresničitve zahtevne naloge stoje vse silnice v kraju in v občini, zato je pričakovati, da bomo vendarle dobili v dolini zgradbo, ki bo spomenik enotnosti in solidarnosti vseh občanov Gornje Savinjske doline. Drobne vesti Združenje šoferjev in avtomehanikov v Mozirju je pred časom imelo svoj letni občni zbor v Gornjem gradu. Ustanovna skupščina Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice je bila 2. 3. t.l. v Velenju. O namenu in nalogah zbornice smo že poročali. Posebno veselje so v Lučah pripravili starejšim občanom, ki so jih šolarji povabili v svojo sredino. Takšne pozornosti ne gre prezreti in priporočljivo je, da še kje sledijo dobremu zgledu! Delavska univerza v Mozirju nadaljuje z izobraževanjem delegatov in kandidatov za sprejem v ZK. V času, ko poročamo, poteka tovrstno izobraževanje v GLIN Nazarje in v Mozirju. Pred dnevi je v televizijski oddaji o kulturi dejal znani slovenski kulturni delavec Bojan Štih, da bo le hitrejša gradnja kulturnih domov zagotovo pripeljala do socializacije kulture. Človeku se ob takšnih in podobnih besedah poraja vrsta vprašanj. Vsa pa se strnejo v bistvo, kaj storimo vsi zato, da bi resnično pripomogli k hitrejšemu napredku v tej smeri. Namreč pri gradnji kulturnih domov smo vse preveč počasni, tako počasni, da nas bo kaj lahko prehiteval čas. Ta pa gre svojo pot in seveda ne zastane takrat, ko bi to nam odgovarjalo. Veliko poti vodi k uresničitvi nekih nalog. Vendar, ali niso včasih te poti po naši zaslugi zamotane? Kar navajeni smo že prelagati bremena z rame na ramo, ob tem pa uspeh peša. Tako bi morda kdo razmišljal, ko opazuje gradnjo, oziroma posodobitev doma v Mozirju. Kulturni delavci so želeli pohiteti, saj je čas denar in denar čas! Tudi zadruga bi želela ustreči ter se izseliti iz prostorov, ki jih sedaj zaseda s skladišči. Bi rekli, volja je na obeh straneh prisotna. Zakaj torej stvar zadržujemo? V zadrugi so nam na to odgovorili z utemeljitvami, ki so razumljive, namreč, da nimajo ne zemljišča, niti ustrezne lokacije, kjer bi lahko gradili nadomestno skladišče. Lastnica zemljišča v Ljubiji, kjer bi želeli zidati, na odprodajo potrebnega' kompleksa ne pristane, vsaj ne pod normalnimi pogoji. Če bi njeni zahtevi ugodili, bi stal m2 zemlje 122,50 din. To pa seveda ni mogoče plačati! Zadruga lahko ponudi le 35,00 din po m2. • Tako torej ni računati na pridobitev zemljišča v Ljubiji, vsaj ne po mirni poti! Tudi velikost zemljišča (10 arov), bi omogočala le gradnjo manjšega skladišča, kar ne odgovarja. Več zemlje pa lastnica ne odstopi. Ekonomski interes sili zadrugo v to, da vendarle ostane s svojo trgovsko dejavnostjo v Mozirju in se ne preseli na Rečico, kjer ima centralna skladišča. Na predlog predsednika IO kulturne skupnosti, Petra Sirka so se sestali vsi odgovorni skupaj s predstavniki zadruge pri predsedniku občine, da bi pospešili potek, oziroma, da bi našli sporazumno izhod iz klopčiča, ki je nastal. Dogovorili so se, da zadruga zaprosi za izredno lokacijo, ki jo je treba skupno z Razvojnim centrom iz Celja določiti. Osebne zadolžitve bodo verjetno pripeljale do tega, da bo stvar stekla. Kaj so storili in koliko so bili posamezni zadolženi uspešni, pa bodo ugotavljali na sestanku v enakem sestavu prve dni meseca aprila. Vsi, ki si želimo kulturnega razmaha v Mozirju upamo, da se bo našel izhod, ki bo -zagotovil hitro usposobitev kulturnega doma v Mozirju, kar pomeni, da bomo tudi v našem kraju deležni žlahtnejših kulturnih doživetij, saj končno res ni mogoče, da bi vsakdo imel možnost iskanja teh, v oddaljenih mestih naše ožje domovine. Kako smo gospodarili v letu 1978 Vodstvo obrata gozdarske kooperacije Nazarje smatra za potrebno, da preko Savinjskih novic poizkuša v preprosti obliki seznaniti najširši krog kooperantov o poslovanju v preteklem letu. Spravilo lesa na Solčavskem Organizacijsko je obrat gozdarske kooperacije (v nadaljevanju OGK) povezan v delovno organizacijo Gozdno gospodarstvo Nazarje. Poleg OGK Nazarje in Šoštanj sestavljajo GG še 3 TOZD gozdarstva družbenega sektorja, TOZD Transport in gradnje ter delovna skupnost skupnih služb. Pričujoči sestavek se omejuje le na poslovanju OGK Nazarje. V nenehni borbi za višji standard, za večjimi življenjskimi ugodnostmi, za „modernejšimi proizvodnimi procesi, zadeva človeštvo na manjše in večje ovire, ki preprečujejo hitrejši razvoj. OGK pri tem ni nobena izjema. V borbi za realizacijo plana oddaje lesa, novogradenj gozdnih cest, investicijskega in rednega vzdrževanja cest, smo se srečevali, s številnimi objektivnimi, pa tudi subjektivnimi ovirami kot so: slabo vreme, pomanjkanje kamionov ob lepem vremenu, stalno zniževanje prehodnih zalog lesa ob kamionski cesti, na področju gradenj pa pomanjkanje delovne sile. Težav je še in še, vendar njih naštevanje stanja ne popravlja, zato jih nima smisla naštevati. Kljub vsem oviram in težavam smo s finančnim uspehom lahko kar zadovoljni, saj smo po zaključnem računu ojačali naš poslovni sklad za 666.975.15 din, sklad skupne porabe za 350.000.00 din in rezervni sklad za 363.052,15 din. Letni plan je predvideval, da bomo odkupili 65.200 m3 gozdnih sortimentov, odkupili pa smo jih le 64.000 m3 ah 98 %. Od oddanih količin lesa so v veliki meri odvisni finančni viri, ki vam jih želimo prikazati. 1. Ustvaijena sredstva 1. V letu 1978 smo odkupili in prodali 64.036 m3 lesa iglavcev in listavcev ter zanj iztržili 51.304.132,55 din ah poprečno 801.15 din/m3. 2. Na račun stroškov gospodarjenja (upravna režija) smo zbrali 6.743.712,20 din <5d blagovne proizvodnje (odkupljenega lesa) in 222.891,35 din od lesa za domačo uporabo nekmetov ter odtujenega lesa. Skupaj torej 6.966.553,55 din. 3. Biološka amortizacija (obvezni del) je bila obračunana v znesku 4.899.249,60 din od blagovne proizvodnje in 431.148,50 din od domače porabe in odtujenega lesa kar je skupaj 5.330.398,10 dinarjev. Ostanek sredstev BA iz leta 1977 je 809.378,69 din in znaša celotna BA 6.139.776,79 dinarjev. 4. Biološka amortizacija za investicije je bila obračunana v znesku 2.423.237,60 din od blagovne proizvodnje, 251.695.80 din od domače porabe in odtujenega lesa, saldo iz leta 1977 je bil 817.549,28 din, kar znaša skupaj 3.492.482,68 dinarjev. 5. Za 64.036 m3 lesa iglavcev in listavcev je bilo izplačano gozdnim posestnikom 34.834.233.80 din ali 544,00 din/m3 neto franko kamionska cesta. H. Porabe sredstev Sredstva, zbrana kot je razvidno iz I. poglavja, so bila T' razdeljena takole: I. Biološka amortizacija (obvezni del): gojitvena dela urejanje gozdov znanstveno raziskovalno delo propagandni material propagandna izobraževalna dejavnost javna gozdarska služba 3.570.740,75 din 426.247,75 din 205.311,80 din 10.114,00 din 72.758,50 din 1.218.686,80 din varstvo pred požari 5 % republiški gozdarski samoupravni interesni skupnosti Skupaj Neporabljena sredstva 31.12. 1978 2. Biloška amortizacija — za investicije: za tehnično amortizacijo projektiva investicijsko vzdrževanje cest investicijska gradnja cest Skupaj Neporabljena sredstva 31.12. 1978 60.000,00 din 266.538,50 din 5.830.398,10 din 309.378,69 din 1.573.855,00 din 324.833,18 din 679.282.75 din 499.267,00 din 3.077.237,93 din 415.244.75 din Saldo je razporejen v planu investicij za leto 1979. 3. Pregled porabe biološke amortizacije za investicije po objektih v letu 1978: gozdna cesta Roban - Vršnik 353.188,00 din gozdna cesta Hribernik - Tone 70.000,00 din gozdna cesta Grozdej - Tiršek 390.000,00 din gozdna cesta Žovlje - Glojek 150.000,00 din gozdna cesta Konečka planina 400.000,00 din gozdna cesta Lenart 150.000,00 din projektiva 324.833,18 din krediti 509.416,05 din investicijsko vzdrževanje enote Luče 380.000,00 din investicijsko vzdrževanje enote Ljubno 89.800,70 din investicijsko vzdrževanje enote Gornji grad 180.000,00 din investicijsko vzdrževanje enote Nazarje 80.000,00 din Skupaj 3.077.237,93 din 4. Za izgradnjo navedenih objektov so bila poleg sredstev BA uporabljena še sredstva drugih virov v višini 2.180.000,00 din in sicer: prispevki kooperantov 710.000,00 din prispevki krajevnih skupnosti 150.000,00 din sredstva območne samoupravni interesni skupnosti za gozdarstvo 1.320.000,OOdin 2.180.000,00 din 5. Stroški gospodarenja (upravna režija): režija OGK 2.183.391,00 din režija DSSS — Delovna skupnost skupnih služb 1.536.400,30 din režija SOZD „STIK“ 420.662,90 din prispevek KS 582.176,15 din redno vzdrževanje gozdnih cest 2.243.923,20 din 6.966.553,55 din Kot je iz podatkov razvidno se je pojavil ostanek sredstev pri investicijah v ceste. Spričo nenehne inflacije, oziroma dražitve storitev, je to negativno. Vzrok za to pa je v pomanjkanju delovne sile, slabi opremljenosti in kadrovski zasedbi gradbenega obrata GG Nazarje. Ob koncu še part stavkov o bodoči organiziranosti gozdnih kooperantov. Zakon o združevanju kmetov, ki je bil sprejet 25. 12. 1978, zavezuje vse prizadete, da svojo organiziranost prilagodijo njegovim do 13. februarja 1980. Novost v zakonu je, da sprošča članstvo v temeljnem obratu kooperacije (TOK zakonsko določilo za dosedanji OGK). Po določilih zakona o združevanju kmetov je članstvo v TOK (v kmetijstvu in gozdarstvu) prostovoljno. Drugi odstavek 44. člena zakona glasi: „Za kmeta, ki je lastnik gozda, pa ne izkoristi svoje pravice, da postane član ah kooperant temeljnega obrata kooperacije na področju gozdarstva, veljajo sklepi te organizacije, sprejeti v skladu z zakonom o gozdovih“. Izhajajoč iz določil zakona bodo službe OGK pristopile k urejanju članstva in na, osnovi tega k pripravam na volitve novih samoupravnih organov in, če bo želja članstva, tudi k novi organiziranosti. OGK NAZARJE Dejavnost mladih na Ljubnem Kar se Janezek nauči, to Janez zna 0 uspešnih strelcih Množičnost, prizadevnost in dobra organiziranost se je tudi v preteklem letu odražala med strelci v tekmovanju z zračno puško po osnovnih strelskih organizacijah na območju občine Mozirje. 880 sodelujočih strelcev si je prizadevalo, da bi dosegli najboljše rezultate in si na ta način pridobili pogoje in pravico za tekmovanje za „Zlato puščico." Najuspešnejši pa so pomerili na strelišču v Mozirju v tekmo- vanju z zračno puško za „Občinsko zlato puščico." Vsi tekmovalci so pokazali izredno zavzetost in borbenost. V ostri konkurenci je zasluženo osvojil prvo mesto in „zlato puščico" Franc Podbrežnik iz OSO Solčava, drugo Ciril Kunst iz Rečice ob Savinji, treje pa Ciril Podbrežnik iz OSO Luče. ANTON MODRIJ ANČIČ Že od nekdaj smo bili mladi na Ljubnem tarča za številne kritike starejših. Večkrat smo poskušali oživeti delo mladih, vendar je zanimanje po vsakem uspešnem začetku zamrlo. Vzrok za to je bil v veliki meri pomanjkanje prostora (sestajali smo se v gostilni), poleg tega pa so bili mladi med tednom v šolah v Celju, Ljubljani ali Velenju in zares težko se je bilo z njimi dogovoriti za kakšno konkretno akcijo. Tudi podpore in spodbude s strani 'starejših ali KS ni bilo. Tako je bil vsak poskus udejstvovanja že vnaprej obsojen na neuspeh. Na pobudo OK ZSMS Mozirje smo obnovili osnovno organizacijo in izvolili novega predsednika, podpredsednika in predsedstvo. V predsedstvo smo poskušali zajeti vse generacije mladih (tudi osnovnošolce) in se povezali tudi z mladimi v delovnih organizacijah. Na pomoč nam je,priskočila tudi KS, ki je bila zainteresirana za pomoč mladih pri njihovem delu. Da bi nam zagotovili nemoteno sestajanje, so nam dali na razpolago tudi prostor. Do sedaj smo izvedli volitve in sestavili nov program. Organizirah smo proslavo 8. marca (skupaj z Gasilci na Ljubnem uspešni Predstavnik gasilskega društva Ljubno je na nedavnem zbofu izčrpno orisal delo gasilcev v preteklem letu. Zahtevne naloge in opravila opravičujejo veliko priljubljenost gasilcev med krajani. Med drugim je Oskar Slatinšek povedal: Na zadnjem zboru društva smo si vsi zadali nalogo, da v letu 1978 nabavimo nov gasilski orodni voz zaradi dotrajanosti starega. Tu smo tudi sprejeli obvezo, da del sredstev zberemo sami. Tako smo se odločili, da gremo v prostovoljno nabiralno akcijo na našem območju društva. Tako so naši člani obiskali 367 gospodinjstev in posameznikov. Tu moram v imenu vseh izreči vso pohvalo našim občanom, ki so se navedeni akciji odzvali z razumevanjem in je 367 gospodinjstev ali posameznikov tudi darovalo finančna sredstva. Gre tudi vsa zahvala občinski gasilski zvezi ' Mozirje in samoupravni interesni skupnosti za varstvo pred požarom Moziije, ki je naše potrebe razumela in nam v finančnem pogledu pomagala kolikor pač je bilo v njeni moči. Kako so sredstva dotekala za nabavo novega avtomobila in drugih potreb društva je razvidno iz blagajniškega poročila. Tako je ta akcija zahtevala polno angažiranost članov našega društva in so pri tej akciji opravili 730 ur prostovoljnega dela. 27. 8. 1978 je bil na svečan način predan nov avtomobil svojemu namenu. Ob tej priliki smo tudi organizirali gasilsko prireditev, ki je kljub poznemu letnemu času dobro uspela. Tudi pri prireditvi so člani opravili skupaj 290 ur fizičnega in drugega dela. Naši člani so tudi sodelovali. pri organizaciji Flosarskega bala. Tu smo se dogovorili, da pomagamo opraviti razna fizična dela in da pobiramo vstopnino, od katere dobimo čistega izkupička eno četrtino. S takšnim načinom se je odbor strinjal in nalogo opravil, za kar smo morali člani opraviti 158 ur prostovoljenga dela. Sodelovali smo tudi pri praznovanju občinskega praznika, ki je bil v Ljubnem hkrati s 7 zborom Šlandrove brigade. V lanskem letu smo dobili tudi nalogo, da pripravimo vse potrebno za občinsko pionirsko in mladinsko gasilsko tekmovanje. To delo je prevzela operativa in ga tudi opravila, vendar je bilo zaradi slabega vremena prvič tekmovanje preloženo na naslednjo nedeljo. Tako je bilo potrebno še enkrat opraviti vsa dela priprav za izvedbo tega tekmovanja. Organizirana je bila tudi enodnevna ekskurzija članov v Mursko Soboto in njeno okolico. Na eni izmed sej je bil sprejet sklep, da vsak član plača 50,00 din, ostale stroške pa nosi društvo. Tega izleta se je udeležilo 36 članov in njihovih žena. Tu se bo morda kdo vprašal, zakaj takšen izdatek društva, vendar moram povedati, daje takšen-način dela nujno potreben, saj ne smemo od članov zahtevati samo delo, nuditi pa ničesar. Gasilskemu društvu na Ljubnem želimo še veliko delovnih uspehov. moškim pevskim zborom), na „Naši besedi" bomo sodelovali s komedijo Naši ljubi otroci, sodelovali bomo na delovnih akcijah v Gornjem gradu in Radmirju, o čistih vse spomenike na Ljubnem, v sodelovanju z OŠ Ljubno bomo izvedli vsakoletno očiščevalno akcijo, ob dnevu OF in 1. maju bomo zakurili kresove, organizirali razstavo mladih slikarjev amaterjev v okviru občine in poskrbeli za razvedrilo mladih (ples, izlet v planine). Pri našem delu smo naleteli na vsestransko pomoč, kar dokazuje, da je delo mladih v KS vsekakor zaželjeno in potrebno. Pogrešamo le sodelovanje naših mladih komunistov, ki se v delo osnovne organizacije zaenkrat še niso vključili v taki meri, kot bi se morali. Vsi mladi so z veseljem poprijeli za delo, kar kaže, da bi radi delali in upamo, da to ni spet le začetniška zagnanost. Predsedstvo OO ZSMS Ljubno VEČ TELEFONSKIH PRIKLJUČKOV V vseh krajih doline je pomanjkanje telefonskih številk postalo že zelo pereče. Lahko že govorimo o boljših obetih. Načrtuje se povečanje skupno 640 številk, od tega v Mozirju 400, v vseh drugih krajih kjer so pošte, pa po 60. Zgrajene bodo tudi aparature, ki bodo omogočale telefonsko povezavo s skoraj vsemi evropskimi državami. Že se pripravljajo tudi načrti za povečanje telefonskega omrežja po posameznih krajih doline. Načrtuje se, da bi ta dela bila zaključena do leta 1980. Predvideva se vrednost investicije na okoli 10 milijonov dinarjev. ZANIMIVI PODATKI . . . Znano je, da se mnogi naši krajani vozijo na delo drugam, saj ni v dolini povsod ustreznih delovnih mest, oziroma delovnih organizacij. Tako se v občini Velenje zaposluje kar 1067 naših občanov. Če bi te številke hoteli razdeliti po krajevnih Skupnostih, potem jih dela v velenjskih delovnih organizacijah iz Mozirja 381, iz Nazarij 144, iz Rečice 137, iz Ljubnega 208j iz Luč 55, iz Solčave 10, iz Šmartnega ob Dreti 44, iz Bočne 38, iz Gornjega grada 43 in iz Nove Štifte 7. Solčavski turistični delavec Prav čudno zveni, da je tako zanimiv kraj s prekrasno gorsko okolico ustanovil šele leta 1952 Turistično društvo. Vendar, tako je obujal spomine na tiste prve začetke turističnega delovanja v Solčavi, Valentin Vider, so na Solčavsko že dolga desetletja pred tem, prihajali turisti od blizu in daleč. Kako ne, saj je to krajina, kije lepa in para po lepoti in zanimivosti Valentina Vidra poznajo pa ga tudi zapisovalci zanimivosti, ki se 'marsikdaj obrnejo nanj, ko brskajo po preteklosti Solčavskega. Sploh so tod okoli zanimivi ljudje, ki vedo marsikaj iz bogate zakladnice ustnih izročil. Z veliko prizadevnostjo je Valentin Vider zbral „Solčavske za-piske“ iz katerih bomo občasno priobčili posamična poglavja. Turki v V letih l