■■ Hnnta. l Liifti)ni, i Htm. 11. mri mi. LI. leto. .Slovenski Narod" vd|a pm p#*tti a Avitio-Ognko: za Nemajo: ctlo leto »kupaj naprej . K 40 - ćelo teto naprej . . . . K 45 — SwiSte I ; ;•; lio- » Amertko m m druge dežele: aa metce w w . \ 9 3-50 ćelo leto naprej . . . . K 50■ — Vprašanjem glede fnseratov te naj priloži za odgovor dopisnica ali znam ka. 5wnl4tro (»podaj, dverišče levo). KaaOOTa cU;a *t, 5, tolefoa it. 89. litaerati se mčunajo po porabljenen prostoru in sfeer: 1 ram visok, ter 54 mm širok prostor renkrat po 12 vfa^ d*akrat po 11 vin., trlkrat po 10 v. Poslano (enak prostor* 33 vin., oarte in zahvale (eiuk prostor) 20 vin. Pri večjih inserrifah po dogovoru. Nftft itročiikf ga} vošlfefa naročma« velio 4JT po aaVmnteL "W Na samo pisaeae narode arei pdslatre đeaarjt se ae aoreao liktiior tiirati. „Ifarodai Usiaraa« teltfoa it SS. .Slovenski Narod* velja v L|mbl|mal .. dostavljen na dom ali če se hod! ponj | > j&L cdo leto naprej . . . . K 36*— I četrt leta n .^#;f t ; . 9-— po! leta...... 18— | na mesec „ . ' r?\ 9 3*— Posamema žtevilka valja 2O vinarjev Dopisi naj se frankirajo. Rokopisl se ne vračajo. Uradatttro: Ka&llova ulica it 5 {v L naistr. levo\ telefon tt. 39 Sever brije ... (Od našega posebnega zagrebSkegt dopisnika.) Zagreb, 12. marca. I v Zagrebu imamo ono »morećo atmosfero«, o kateri Vam je pred kratkim poročal Vaš dopisnik iz Pra^e. Narod caka... »Obuono stanje Rusije, strahovite obojestranska priprave za pomladansko klanje v Flandriji, mirovni poskusi, govori in neuspehi. stalno razdraievanje ljudstva in neznosne šikane,« ... ista slika tu kakor tam. Samo da šikane ne pnhajajo tu od strani Nemcev in vlade, marveč Magjarov, vlade, bana, koalicije, policije, cenzure in tako naprej. Poročal sem vam takoj o đogodku dne 2. marca, ko je policija udrla v zborovalni lokal onega sestan-ka, ki ga že imenujejo >zagrebški se-stanek«, na katerem je bil spreiet že objavljeni sklep. Danes dodaiam. da je cenzura tu povsodi zaplenila drugi del tega sklepa Cki so ga avstrijske novine brez razlike narodnosti prirasle), nrm-reč da zborovalci na naćelu narodnega jedinstva in samoodredjenja »traže svoju narodnu nezavisnu na demokratskim I temeljima uredjenu državu SHS. Komaj \ se je zgodilo to. sem vam moral poro-čati, da je nemško izdanje brošure »Samoodredjenje naroda i Magjari« v celoti prepovedano (hrvatsko izdanje se dobiva i tu i v Ljubljani, Celju in Trstu po vseh kniigarnah!) in danes zjut-raj se je zgodilo, — o čemur sem vas brzojavno obvestil — da je ban z naredbo dne 11. marca 1918 obustavil dnevnik »Glas Slovence v, Hr-vatov in Srbov« za osem dni, »budući da način pisanja tega Usta ugrožava interese ratovanja.c »Glas SHS.«, ki je centralno glasilo jedinstvene misli za ves Jug, je obustavljen za osem dni, dasi ni najti v nobeni njegovih doseđa-njih brojev niti vrstice proti »interesu vojne«, pač pa mnogo v interesu miru med državami in narodi in dasi je za-grebška cenzura (civilna in vojaska) ' pridno plenila, kar se jej je dozdevalo . le malo »subverzivno«. ! Da. subverzivno! Krasni ta nojem, ; fci je uvedel pri nas politično perseku- i cijo. se li vrača? Zadnjič ga je »Tases^ ; pošta« izkopala iz arhivov, iz Pešte se ■ čujejo signali, ravnotako z Punaj:*. Do- i znali smo, da vlada isee priliko za po- i litični pritisk na Hrvatsko. Pešta je ner- ; vozna. Dobro znajo gori, da ni misel \ ujedinjenja na Hrvatskem nič manj silna in popularna, kakor pri Sbvencih. j Toda Madžarom je zrasel greben, od- ; kar jim Rusi in Romuni ne ogrožajo več ; meje in kakor pruski junkerji, so tuđi oni postali objestnejši. Jugoslovansko miseU ki jih tako vznemirja, treba udu-š'iii v kali. Odtod ta udarce proti »Glasu SHS.«, glasu, ki ga v Pešti težko sli-šijo, glasu, ki se razleea daleć po sve- j tu... in ki mnogo bolj v oči in u^esa j kolje, nego kakšna »Resnica« ali »Kro- j atisehe Rundschau«. Pri tem se spnmi- i njamo, da je pred tedni bila obustavljena za vedno novoustanovljena »Siidsla- j visehe Revue«. Tu nikdo ne dvemi. da I je obustava »Glasa SHS« morda prvi ■ takt nove ere, ki pa ne bo dosegla na- I mena, ampak bo izzorela položaj do odločitve tuđi na Hrvatskem in prisilila koalicijo, da pokaže barvo. Drug simptom je zabrana Prera-dovićeva stoletnica. Jeden iz-med največjih hrvatskih duhov ie to in njegova proslava bi morala biti mani-festacijska. Za uvod so prišle frankov-ske intrige proti akademikom, ki so hoteli nastopiti s svojim akademskim pra-porom, na kterem bi bila pripeta slovenska in srbska trobojnica. Toda raz-nesla se je govorica, da bodo frankovci (ki imajo razven svojih vodij nekaj po-ulične druhali z znano pomočjo pripravljene »za vsak slučaj«, vidi dogod-ke od početka vojne), napadli ta pra-por... Seveda bi bili primerno zavr-njeni. Toda včeraj je cenzura prepove-dala, da bi se v kazalištu dal Preradovi-ćev igrokaz »Kraljević Marko«. In s tem bi odpadel glavni del proslave... Skoraj se bo odločilo, ali se naj proslava vkljub temu vrši ali pa sploh odpove, kajti ... ali proslaviti Prerado-vica spodobno, ali pa sploh ne. In reše-no je, ker se je resiti hotelo. To vse in preganjanje onih, ki fo na Reki podri^li deklaracijo, so simptomi rastočena peštanskega pritiska. Rcležim pa kot govorico še nekaj dru-zeea. Vemo, da se »zgoraj« zanimajo, odkod »Glasu SHS.« sredstva. Vemo tuđi. da »zgoraj« dobro vedo za kon-s c r c i j, da pa zapirajo oći pred njim in iščejo Northeliffov vpliv! Da, govori se ćelo, da vlada sicer dobro ve, da so to prazne bajke, da pa iz previdnosti in v namenu, zadeti jedinstveni pokret, pripravlja nov zagrebški vele-izdajniški proces. Zunanji po!o-zai je ta hip baš takšen, da bi si eventualno mogla vlada dovoliti i ta luksus, čeprav bi to bila največja bedastoća i taktično za vlado, ker bi se iznova pokazalo, da smo tlačeni. Toda govorica je trdovratna... in ne brez podlage. Danes. v torek, ima zagrebški mestni klub koa'icionašev' svoj občni 7hor. Govori se, da prevladuje med njimi duh oporbe in da bodo saborski poslanci imeli težko stalisče. Narod jih sili rca levo, v naše vrste, za ujedinje-! nje in samodržavnost, oni pa prisluškii- i ! iejo na veter iz Pe?te in šepetajo: Ni oportuno... Toda za nekaj mesecev utegne biti prep^zno! H kencu: Zagreb je izgubi! eno nr:jmark?r:>: i_jšM svoiih o-^ *v * : Znani politik dr ['ran Potočnjak je s svojo krvio orosi! tlak Perroicrada v boju proti boljševikom. Bil je eden najagii-nejših članov »Odbora« v Londonu; v Petrogradu je z drugimi zarotniki hotel napasti Smo'ni institut in ga je pri tem zadela junaška smrt v tujini, sredi zemlje ruske ... Tako poroča »Hrvatska Država«. OtfPLis! trno'jeinlfiou. Poslanska zbornica je včeraj odobrila vladno predlogo glede regulacije duhovniške kongrue. Tekom debate je prišlo do silno burnih prizorov, ki jih je provocira! vsenemški poslanec Wolf. Sredi dvorane je nastal tepež med če-škimi in nemškimi poslanci in seja je morala biti prekinjena. Na začetku seje je predložil v imenu Jugoslovanskega kluba poslanec Jare nujno vprašanje, kaj je storila vlada,da preskrbi kmetijstvo z zadost-nim semenskim žitom za spomlad in ali je pripravljena takoj izposlovati od-pust starejših vojaških letnikov ter vojakom kmetskega stanu potrebne dopuste, da se tako omogoči obdelovanje polja. Interpelacija zahteva tuđi od vo-jaškega eraria, da naj prevzame prehrano delavcev, odkazanih delom na polij in tuđi preskrbo krme za konje, nadalje naj zviša za dobo spombdan-skega dela živilsko kvoto za kmetc. Interpelacija Jugoslovanskega kluba je dokaz, da je stopilo črnovojnisko vprašanje zopet v kritičen stadij. Kakor je včeraj poročal v Jugo^-van-skem klubu poslanec dr. Korošec, so vojaSke oblasti pripravljene, odptistiti do 15. juni ja čmovojniški letnik 1867., do 31. decembra letnik 1868., tekom 1. 1919. pa letnike 1869., 1870- in 1871. Ju-goslovanski kl'b smatra, da se vlada postavlja tu na stališče k o n c e s i j v stvari, v kateri gre \e za to, da izvrši svojo d o 1 ž n o s t. Dolžna pa je vlada odpustiti vse nad 42 let stare črno-voinike. Podobno stalisče zavzemajo v tem vprasartju tuđi Čehi in velik del PoHakov, tako da je moral Poljski klub svojim članom srlede nostopania v črnovojniSkem vprašanju dati proste roke. Isto stalisče zastopajo tuđi nem-ski socijalni defiokratje in tako je že danes večina parlamenta v bistvu za razveljavljenje v letu 1915. proti zakonito, naredbenlm potom uveljavljenega razširjenja ČrnovojnrSke dolžnosti od 42. do 50. leta. S tem je nastala nova težavna situacija in vr§e se v parlamentu pokajanja, kako priti do kompromisne formule, ki bi zadovoljila obe stranki. Jusoslovanskl klub se tefi po-?:ajanj ne udeležuje, ker smatra, da kompromis ni dopušten. Tu srre Ie za to, da vlada popravi, kar je protirako-nite^a storila fn v to svrho nf treba no-benih pogajanj. Z ozirom na splošni po- ložaj tuđi ne obstojajo nikake posebne težkoče, da bi se nad 42 let starih čr-novoinikov ne moglo poslati domov. Še ena zadeva povzroča vladi mnogo preglavic. To so draginjske do-klade za učiteljstvo. K tem dra^inj-skim dokladam naj bi država prispe-vala B0 odstotkov, dežele pa 50 odstot-kov. Zastopniki posameznih dežel se temu ključu protivijo, ceš, da preveč cbremcnjujejo deželne finance. Tuđi v tem oziru bo treba še nadaljnih po-gaiam*. KmeČki poslanci pritiskajo, da naj se zajedanje državnesra zbora čim pre-je prekine, ker se pričnejo že spomla-danska dela na polju. • D u n a i, 13. marca. V današnji seji državnega zbora je izjavi! naučni minister dr. Cwik!inski, da sog:laša vlada z izpreminjevalnimi predlogi proračunskega odseka, vsled tega bo treba zvišati proračun od 14,153.700 kron na 2O.1S5.00O K. Od te vsote odpade na kato-lisko cerkev 1,058.600 K, na jjrško cerkev v Dalmaciji pa 126.400 K. Podporni pavšal za evanceljsko cerkev, ki naj bi se zvišal zi 500.000 K, na i znaša seda] 800.000 kron. Končno je določena vsota 200.000 kron za finančno zboljšanie onim duhovnikom. ki se nahaj3io v smislu zakona z dne 19. fe-brnarja 1902 na sistemlziranih službenih mestih. Poslanec dr. Beulcovlč je zahte-val dodatni člen, da samostoini duhovmikl nišo več obvezani sami oskrbeti In plače-vati pomožne duhovnike. Med govorom češkega socijalno - de-mokratičnega poslanca dr Soukupa je prišlo do velikih tumultov. Poslanec Souktip slika bedo, kl vlada na Cfcškem in zlasti v Pragi, kjer ni ne moke, ne krompirja, ne mesa. Podpreds^dnik Simionovici pozivlja govornika, naj govori o predmetu; Čehi kličejo podpredsedniku: »Saj govori k stvari. Vi ste nespreten predsednilcc Pod-predsednik zvoni, toda nemir vedno bolj narašća. Poslanec Soukup: »To se mora povedati v zbornici, kako je v Pragi. Se konjske mesnice so zaprte.« Poslanec Bechvne: »Vlada to namenoma dela.« Poslanec Soukup: >Za žene in otroke ni mle-ka.« Poslanec Iro (Vscnemec): »Mi ga tuđi nimamo!« Poslanec Wolf, ki se je bil spra-vil na tribuno za zapisnikarie m ie že nekaj časa kričal vmes, vpije sedaj z gromkim glasom: »Ako bi bili Cehi oddali, kar je bilo predpisano. bi ne bilo prišlo tako daleč. Vi nas hoćete izstradati. Vi ste za-vezniki Angle^cv!« Provokatorični medkli-ci poslanca Wo!fa so bili signal za velikan-ski tumult. Češki poslanci so se zagnali v Wolfa. »vojni hi:jskač\ pes, lopov« in dru-c:i priimki so frcali po dvorani. Naenkrat vzame poslanec A\a!>ata košček sladkorja ter ga vrže na VVolfa. Ta se divji zažene v poslanca Ma^ato, toda če^ki atrrarec poslanec Rrdlo sa nrime in podere na tla. Nastane tepež Vedno nmčneiSe kričanie se razlc^a po dvorani in zdi se, da se bo zbornica razdelila v dva snvrazna tabora, kl bod°ta s pestmi poravnala svoje račune. Pndr»red^ednr<: Simionovfci preVine seio ter zagusti dvorano.KrfV in vik se lfa k redu. W^i? pro+e^+fra: 7aVaj Hfčcte mene k rPf*„o*. Podprfd^cc'"'!^: »Odstranite se s Pri srlnsovn^ni te bil ?a^nv*ki nacrt v dri"*™ in trefeir1 b^a^in sr»rpiet. OTasovanip n nutn-rn predl^^'i posT. T a r c a ^!?aV ^^^^e^itve ^pnrnladnn^ke rptvn. sp fe r»dindT!o na futri. V\r\fcv\h \c ^'io tuđi več interpelacij. Prihodnja seja jutri. fz odsekov. V brambnem ođsek-- ;> bila predložena predln^a. ki zahteva. da re od-puste vsi črnovniniški letnfki nad 42 let ter razveliavi nar^d^a po § 14. o razšlrje-nju č»*novojni5Ve danosti. V p r e h r a n j e v a 1 n em ođse-k u Je pornčai predsednik Paul o vpra?a-nin Tivoza Ži^l in krme \x Ukrajine. Med Nemčijo in Avstriio Je bila skienfena pogodba, da dohita nbe državi enake množine žita. drugih «vfl pa v razmerju 6 : 4. MaoiiistadiAi shila v nedcljo dne 17. t. m. v fdcfl 0» 3. popoIKne, v LojafCB (A 4. popoldDt \i govora dri poslana dr. 0. Um oa Krekovsm slavju v Trsta. Navdušcno^ pozdravljen od tisočev je ^rovoril na Krekovem slavju v Trstu poslanec dr. Otokar R v b a f. Uvodoma je oinenil, kako naši nasprotniki že sto-ietja stezajo svoje grabežljive roke po jugoslovanskih deželah, naše potu.K-e-vanje in nazadovanje ie rastlo, naš od-por je bil slab. V takem stanju nas je zatekla sve-tovna vojna. Razkosane in ruzprte na-csel nas je najusodepolnejši moment našega razvoja. S tem večjo enodušnostjo in veseljem pozdravili so ga pan^er-mani in vsi tišti, ki se zavestno ali ne-zavestno udajajo njiho^ ideologiji. Prepričani so bili, da ie prišel tišti že dolgo za željeni trenotek, ko jim bo mo-geče zadati .iugoslovanst\*u. zlasti pa avetro-ogrskemu, zadnji smrtni udarec. Z naisirovejšimi nasilstvi» z ostud-nim obrekovanjem in ovaduštvom, z in-ternacijami in koniiaacijami, s pro- skripcijami in.........brezobzirno odkrito ir hinavsko zavratno prega-njali so nas narod, začenši tam od mur-skega polja v zeleni Štajerski in od dravske doline na Koroškem preko Kranjske, Primorske in Hrvatske tja doli do krsne Dalmacije, Bosne ponosne in junaške Hercegovine, brez razlike vere in političnega prepričania, duhovnike in posvetnjake, inteligenco in piiproste^a kmeta in delavca, staro in mlado, moske in ženske. In tedaj, spričo teea peklenskesra sovraštva in besnenja. se je v srcih mučenega ljudstva vedno bolj in bolj utrjevalo spoznanje, da ni res, da nas vera loči. dani res, danas pismo loči, da ni res, da nas ime 1 o Či, temveč da smo eden narod, eden po krvi in po jeziku eden po u so d i, eden do trpljenju in po mržnji skupnih naših sovraž-nikov. Njihovo sovraštvo nas je naučilo, da se moramo združiti. Cim večja je njihova mržnja, tem silnejša mora biti naša medsebojna ljubezen. To spoznan je se je širilo bolj in bolj, a ni smelo še na dan. Se nas je kakor težka mora tlačil brezobzirni in neusmiljeni ab-solutizem. gospodstvo sablje in birokracije. Toda dnevi krutesra reakcijo-narstva so bili šteti. Padel je Stiirgkh, prišla je ruska revolucija. Svež, oslobodilen veter ie zapihal po Evropi in zlasti tuđi pri nas. Ožive-lo je zopet upanie v boljšo usodo; č-utili smo, da nam je treba le ene odrešilne besede. in vse v narodu dremajoče sile bi se združile v boj za en cilj. za en ideal, za idejo narodnesra edinstva in slobode. In usoda nam je bila milostna. Imeli smo moža. ki ie o pravem času našel pravo besedo. ki se je visoko po-vzdi^nil nac1 vso malenkostno miaulost in pokazal svojemu narodu pot v sreč-nejšo bodočnost. Ta mož ie bil dr. Ivan Evangelist Krek. Jueroslovanska ideja, ideja narod-ne^a edinstva jueroslovanskih plemen ni nova. Vsi prosvitlenejši duhovi med Slovenci Hrvati in Srbi. politiki in pes-niki, so se zanjo navduševali. želeli so si združitev, mislili več ali manje le na jezikovno. na kulturno edinstvo. Krek je temu polzavestnemu in podza-vestnemu stremHeniu po združitvi dal trdo podlasro; iz saniavega ideala nam je napravi! realen politični program, orodje za ztrradbo in orožje za brambo našeea lastne^ra doma. Ta program ie malniška deklaracija v realno politično formulo prekova-ne pesnikove besede: >Prost mora biti, rrost moj rod, na svoji zemlji svoj go-spod!< Ta program ie vzet iz duše našega naroda. Zato ga je narod takoj razumel in se ga oklenil z brezprim#rnim na-vdušeniem. Našli so se sicer sebičneži, katerim gre lastna korist nad narodove pravice našle so se tuđi podle duže, ki za judežero plačilo izdaiajo svoi narod in ga hočeio še naprej držati v nem-škem in madžarskem suženjstvn; no narod ie te nevredneže že spoznal in bode ž njimi obračunal. Krekov snomin je narodu svet: od Drave do Drine, od Soče in Adrije do Donave blagoslavlia ga ves naš tro-imenski narod. V njegovo blagovestje veruje. veruie trdno in neomajno, kakor ie veroval dr. Krek. In to pot hoćemo iti vsi. četudi znamo, da ie dolga in težavna. No narod ne obupava; s pesnikom vzklika: >Ko v steno valovje usode vihar ob me se zaganja; a duh se ponosni ne vklanj[a: Ti streti me moreš, podreti nikdar, usode sovražne besneči vihar !< Pogumno gleda naš narod, gledamo vsi v bodočnost. Iz krvi naših padl?h iunakov mora nam vskliti novo življenje. Spomin na nie, na solze naših vdov in sirot, na trpljenja naših mučenikov mora v naših srcih vzbuditi nezlomljivo voljo, da | ne odnehamo, dokler ne pddemo do d-1 lja, da ne odnehamo, dokler iz pogorišč in razvalin širom naše domovine ne vstane nov dom. dom slobode in narod-iiega edinstva. Tedaj se uresničijo b^-sede našega pesnika, ki se jih sedaj k liko citira: Ne bo nas več tujčin teptal, ne tlačil nas krvavo; naš rod bo tu gospodoval, naš jezik, naše pravo! Pod našo streho tuji rod, nai gost nam bo, a ne gospodi Mi tu smo gospodari! in Bog in naši carji! Nemci zsaedli Odeso. I Berolin, 13. marca. (Kor. urad.V Nemške čete so vdrle v Odeso. Z drugih bojišč ničesar novega. Japonska se Se ni odloiila. Tokijo. 12. marca. (Kor. urađ.V V poslanski zbornici je vprašalo več po-slancev, ali eo zavezniki zaprosili za * odposlanje japonskih čet v Sibiriio. Znani minister Motono ie iziavil, da ne, ter pripomnil da se pogajanja se vrše, da pa bi bilo prezgodaj o njih kaj povedati. Neki voditeli opozicije le Izrazil obžalovanje, da vlada y kritičnem tre-! nutku ljudskim zastopnikom zadosti ne zaupa ter se je ogreval za voiaSko akcijo v Rusiji, pri čemer pa bi morala Japonska nastopati zelo oprezno. Ministrski predsednik grof Terau-ehi je izjavil, da glede odposlania čet v Sibirijjo še ni storien noben sklep. Vlada je zelo oprezna in hoče z ozir_pm na težavni položaj in na nadvBe kočljivo situacijo nastopati s skjajno previd-nostjo. London. 13. marca. (Kor. nrabVVi Iz Tiencina poročajo 9. t. m. V Mukde-nu je bilo aretiranih 6 Kitaicev pod ob-dolžbo. da so izdali boljševikom voja-ške skrivnosti glede Mandžurije. To aretacije dokazniejo obsežnost nemške-ga vohunstva na vzhodu. Aretiranih je bilo na pori od Vladivostoka v Harbin več Nemcev. ki so imeli v Irkutsku izdane potne liste. London. 13. marca. (Kor. urad-V John Dillon je bil soglasno izvoljen na mesto Redmonda za predsednika irsko-narodne stranke. O Ljeninn. Stockholm 13. marca. (Kot. urail.V Prvi angleški legacijski tainik Lindlev, ki je dosnel po zelo razburljivi 14dney-ni vožnji z osobjem veleposlaništva iz Petroerrada v Stockholm. trdi, da bo preselitev boljševiške vlade v Moskvo poziciio Lienina utrdila. Lienin ie edi-na močna in vodilna oseba, do čim so Trockij in ostali samo orodje. Alandski otold. Stockholm. 13. marca. (Kot. ura cl.)' Prebivalstvo Aladskih otokov \e zaprosilo finski senat, švedskega kralja in nemškesra cesarja, da naj se ozirajo na priliodnji mirovni konferenci na želje prebi vat stva Alandskih otokov ter se ie prebivalstvo izjavilo, da je pripravljeno za glasovanje, če to žeil ena iz-med teh vlad. Prebivalstvo predlaga, da naj ostanjo švedske Čete ia otoku, da zavarujejo resnično nevtrainost Dogodki na boilšcih. NAŠE URADNO POROCILO. Dunaj, 13. marca. (Kor. urad.) Avstro-ogrske in nemške čete stoje pred Odeso. Na Benečanskem sta napadfa dva avstro - ogrska bolna oddeflca v mašče-vanje za sovražne zračne napade itali-jansko letališče severovzhodno od iMestra. Naša letala so napadla 4 za vzlet pripravljene oddefke, in jih obme-tala iz visine 300 do 500 m z bombaml ter obstreljevala s strojnim! puŠkamL Italijanski hangar se ie podrL Naši le-taJci so se polnoštevilno vrnili ter bombardirali na povratku še Treviž m sovražne jarke ob PiavL Na tirolski fronti je premagal nadporočnik Linke v boja v zraku svojega 20. nasprotolka. — Šef generalnega štaba, NEMSKO URADNO POROCILO. Berolln, 13. marca. (Koresp. urad.) Zapadno bojišče. V mnogih odsekHi |e zvečer artijeriiski bo] ožIveL Izvldno delovanje je ostalo živahno. Pri zavr- nitvi belgijskega šunka, vzhodno Nleu- porta smo v|eli enega ča-i ni ka ta 30 mož, Lastna podvzeija vziiodiKi ml . ***** * ________________________ .SLOVENSKI NAROD-, dne 14. nma 1918. 61, 5tev. ^—■———-------------------------...... . . . . . . . ftomatekt ta ftrcozapadno od Proselo-M so naa prinesia 23 Aagtoiov mi Portugalce*. V Champagnl so naskočlla fcapadnoprat ke stotniie po nočaeoi str*. ttanju frtneoske Jarke ▼zliodno od Pro-anesa tor se, ko so razdeialo aovratat naprave, vnrfte s 90 Tjetbni v svote ferte. Moćno Iz vidno defovanjc ▼ zrak« Se Imelo *a pot led i co sOne boje. VCt* faj smo zbili 19 sovrainih letal in dva privezna balona. Ritmt>j*ter baron Rfchibofen je dosege! svojo 64., poroć-blk baron Rlchthofcn »▼ofo 28. in 29. Wmago ▼ zrako. Vzhodno bojilf?. Neinike In avttro-^fcrske čete stoje pred Odeso, / Makedonska fronta. Pri Mat*ovu ▼ pitu Crne je trajafo vsled fasrulh usr>ci-jpUfa šunko t povzroćetio - zv&ano Iran-feosko stresanje tirđi vćeraj. Z ltali]anske fronte niče*ar nove ga. *- ▼. Ludcndorft ZRAKOPLOVSKI NAPAD SA ANGLJJO. B^rolin 13. marci. (Kor. arad.^ V noei od 12. na 13. t m. ie neka naša. frakoplovska flotilja i dobrim uspehom papadla utriene prostore in votaške na-brave ob Humbondon. 13. marca. CKot. urad.> €zgube znasajo vgega skupai 20 mrtvih in 40 ranjpnih. Domneva se. da ie 6« en inrtev posopan pod razvalinami. Vapađ na Pariz. Pariz. 13. marca. Yčer*ižnji nap^d let&l na Pariz ie zahteval kor žrtve 29 Oseb; 50 oseb je bilo ranjenih, 66 oseb, jVečinoma žene in otroci. p** ie zadušilo. ko »o poskupile zbežati v tunele podze^ jneliske železnice. V neki bolnišnici. ki je bila zadeta od bomb. je bilo 6 oseb nbitih in 7 ranjenih 2eneva. 13. marca. Vse pariško ga-frilstvo, kakor radi pehota i© bila 24 ux aa nogah. da uduŠi oženi v sredini me-»ta in v zunaniih četnih, da podpre hi-|e in da prepreci razširjenie sožara. JtfoStvo zbite^a letal a 1e malo ranieno* Glasom druerih peročil so Vineennes in ttrng& prodmestja. ki so ueodna za vo-|a£ke gvrhe. mnouo trpela. Predsednik Poincare 1e obiskal naibolt prizadeie S>*ri§ke ceste ter si osrledal Škodo. NAPAD VEMSKTH LETAL NA XEAPELJ. Berolin. 12. marca. fKor. nrad.^ a»Lokalanzeiprer< označa napad nem-Pkih mornaričkih pomorskih «il na Kea-JmsI] za pkraino prefienetliiv. V Italiji fio •ili tako preplašeni, da nieo moeli niti lurotoviti, kake vrste napadalet eo pri-ili nad Neapelj. ; Loarano. 1? marca. (Kor. nrad.) JPoročilo o z-raonem napadn na Neapeli je napravilo v Rimn srlobok vtisk. Listi '*cvore o barbarih. Pei»n**ko »o vse po-Skodbe zadele privatne hiše sredi m«-»ta. cerkve in bolnisnice. Zrtev ie. kakor ševe doslej med civilnim prebival-»tvom 1B mrtvih in 14 ranienih. Lagano. 13. marca. Voini mini^ter ^e odsiavil brzoiavno Dovelinika zraine obrambe v Neapliu Fo^rfa in Termoli in odredil preiskavo. Žrtve so pokopali bb ogromni udeležbi občinstva, duhov-P^ine pa ni bilo pri posrrebu. kakor po-»oča >Secolot. To ie vzbudilo veliko za-*udenje. V Rimu je vzbudil neapeliski 'tfo«rodek velik strah. Pred novimi boji na Balkanu. Iz Rotterdama poročalo Kiafeom pri-fratnih poroćil, da se bodo v par dneh ^ricele odiočilne operaciie na veeh pontah. Zatriuie se zlasti ▼ ancleških ptrofrih, da bo ententa z ozirom na dej-lirvo, da imajo centralne države na kopcem premoć vsled izločitve vihoonooi na smo vrffii sovražne čete na-*ai Nade čete so zasedle £rzernm ter Sku&ajo ugasiti požar, i London. 10. marca. Dne 9. t m. rano kintrai so prlćele cet& eenerala Allen-mja, zapadno od Jordana prodirati. Jttoko Kujo smo kltub 6ilnemu odponi irekoraćilL Pet mili zapadno od Jorda* na smo napadU na visoki planoti leže-fr> tursko pozicijo ter jo larzelL N» «beh straneh ceste Jeruzaleni - Nablus jamo prodrli na fronti 13 mili ▼ arlobini 9—B mili. Na vzhodu &o zasedle naSo Jete Valik in Selvo. Cez dan ie sovraž-jDik opetovano, a brezuspeino poskušal '»opet zavjeti Tel Asur. Zapadno od ce- Ste Nablus smo ob slabotnem odpora ospeli do crte Bur - Bardavil • Atara-llitd Deir • Ee Sudan Dne 9. t m. so 5a*edle amclaške čete bres odpora Hit ob Evfratn. Turske čete, ki so stale tam. w> se umaknile v Silijo ? mili ob E\- fcat* navmdoL f ~ i ~v Politiin« v«fti. -= Raspoložeoia ▼ ItoaiaTiiiri đele«actjL »Hrvatska Država« noroča z Dunaja: Razpoloienje pri Jugostovanih je v$ak dan ostrej§e radi vesti o novih persekucijah. V Istri aa Stajerskem, posebno pa na Koroškem to prlćeli pre-ganjan osebe, ki rbirajo podpise za du-najsko deklaracijo. V Smihetu pri Pli-berku m> prišli orožniki na ukaz c. kr. sodiiča h kaplano in župniku, izvedi i so hišno preiskavo in kaplan je že dobil vabilo preiskovalnega sodnika, ki vodi proti njemu pred preiskavo radi zločina po § 58 c in 65 a (veleizdaje in kršenja javnega reda)! = Kaj trdijo Markhl •( consortes o podpisovanju ra našo deklaracijo. Nem-Ski poslanci Marckhl. Dcbernig. Wald-ner. Barbo, Hofmann, Einspinner .n to-variši so vložili interpelacija iz katere se jasno zrcali njih strah pred podpisi za naSo deklaracijo z dne 30. maja 1917. Intcrpelantov ni sram trditi, da cluhov-Ščina in učiteljstvo »nesramno« .imitira za podpisovanje in da se haje poslužuje zavrženih sredstev, da zbere čim več podpisov. Pravilo, da hujskajo na§l Ijudjc UudstvD, ćeš da gre iito, ki ga mora naš kmet oddati. v NemČijo. in da merajo podpisati pote, če se hoCejo resiti nadalnjih dajatev. Na Staierskem se agitira tuđi s tem, da se trdi, da bo ćenar pridobil v Jugoslovanski državi zopet svojo vrednost in da bodo cene padle. Ćelo to pravijo, da trde agitator-ji. da cesar soglaša z ustanovitvijo Ju-goslovanske države. Zlasti vplivajo agitatorii na žene. Končno trde ti Žalost-ni vitezi da ie zbiranje podpisov In agitiranje za podpise nedopustno in ne-varno za mir in red ter za obstoj monarhije. = Pristranost javnih funkcijonarjev na Koroškem. Jugoslovanski klub je vložil do celokupnega ministrstva, zlasti do deželnobrambnega ministra in ju-Štičnega ministra 12. t m. tole interpelacijo: Ko je pozvala tajna naredba c kr. dežeine vlade na Koroškem orož-nike, da nai delajo pripadnikom jugo-siovanske deklaracije z dne 30. maja 1917 vse mogoče težkoče, je nastopil renegat orožnik Jakob Koch v slabem spominu izza časa persekucii leta 1914. iz Doberlevasi s posebno vnemo v tem delu. Pri tem mu Je pomagal zloglasni Genuncijant trgovec Paar iz Globasni-ce, priv^andranec, ki vodi svoj, od »Siid-marke« plačani poklič, v oškodovanju domačinov. Bivšega tajnika Frana Ce-bula je spravil z denuncijacijo ob službo in v dolgotrajen zapor. Dasiravno se je izkazala popolna nedo!Žnost Ce-bula. se obrekovalcu ni zgodilo nič, marveč je ostal inlormator oblasti. Zna-no je, da je marca 1915 pred pričama Linhartom in Vrečkom psoval pešpolk 5t. 17. ter deial. da vojaki tega polka strahopetno be?e, mečejo orožje od sebe in se vdajajo! Seveda se temu huj-skačn ni zgodilo nič, dasiravno bi se bilo proti Slovencu, ki bi kai takega tr-dil o kakem nemškcm polku, nastopilo po prekem sodu zaradi zločina po § 65 a državnega zakonika, Jakob Koch, ki bi se bil moral kot orožnik v slovenskem kraju taktno obnašati, ob-čule demonstrativno samo s splošno znanimi in Slovencem sovražnimi denuncijanti. Koch se je izrazil javno, da je Globasnica »ein windisches Nest«, da je vse prebivalce treba poslati na fronto. On pa sedi na varnem. Ali more tak Oiožnik še ostati v kraju? V njegovem de! ova nju podpira Koch a 5e neki Aloj-zij Dreo, renegat iz Spodnje štalerske, ki igra pri c. kr. okrainem sodišČu kot državno pravdniŠki funkcijonar glavno vlogo. Občinski tajnik Watte ga je bil v javni seji občinskega sveta dolžil laži ter ga pozval. da naj- ga toži zaradi razžaljenja časti, če ima čisto vest. Dr-žavnopravdniški funkcijonar ni vložil privatne tožbe, kljub temu opravlja svoio častno službo za varstvo pravice Se danes! = Grafki Izgredi Zaradi sraSkfti i7srrcdov dne 6. marca sta intervenirala pri notranjem ministru poslanca dr. Hofmann v. Wellenhof in Held ter za-htevala med drugim odškodnino za pri-zadete trgovce. Minister je obtjubil, da bo skrbel za večjo varnost, da bo več stiažnikov oproSČenih in da bo vzel zopet v pretres vprašanje podržavljenja graške policije in vprašanje pod pore potrebnim oškodovanim trgovcem. = Konflsltacijska praksa t Pa««. (Interpelacija Jugoslovanskcga kluba do notranjega ministra % dne 12. marca.) V Puljn se uporabi ja proti dnevniku »Hrvatski List« drakonična cenzuma praksa. Govor poslaaca Spinčića me-seca februvarja 1918, ki se ie vršil povodom prvega branja proračnnskega provizorija in ki Ie bil dopoSčen ▼ dm-gih mestih, je bil zaplenien. Cenzura ]e ćelo prepovedala vsako notico, da Je bil govor zaplenjen. Enako ie bil uple-njen povsod drugod pripuSčeni komu-nike Jugo-,lovanskega kluba o obupnih mzmerah v prehrani Istre. V številki i dne 25. februvarja 1918 Je bila zapjenjena v drugih listih objavljeni Interpelacija glede vojne lađje »Wien« ter iz\ leček iz govora poslanca Tresića* U je prinesel manj kakor tsvleček »Reichsratkorrtspondenz«. Ta brez- ^^^^BIb^B^bI^^^^^^^^^^ ™™^^^^^^^^^^^^^^ ^j^^^^^B^CSa^^fc ^^9^h^^^^^^^^^^^^^ ^^^a^^^^^^r^^^^* ai§% V četrtem volneaii letv m asM pf#* bivalsrvo isvedad fatdcm. Velika bele liše vznemlriaJo IMi boU kakor će bi bili brali dotična porofile. Censmui praksa ▼ Puiju stoji limiti kar ie tiče poroćil t parlament«. ▼ očitnem na-sprotstvn s iziavanri cesarskega ministra za aotranje zadeve v tiskovnem od« seko. Interpelacije, kl to navedene v >Reichsmtkorrespondeni«. in govori, ki jih prinaša ta korespondenca* Že itak skrajiane. cenzura inhibira. »a Mesto pofemlke Se en fcfast-čen vzgled. Kaj snio pisali v »SIov. Naroduc? Uvodnik z dne 7. t. m. pravi: »Velika naloga monarhije Je dosega narodnostnega miru. To Je njeno usodepolno življensko vprasanje. Mi smo pripravljeni sodelovati. RazreŠiti se pa ta naloga ne da z enostranskimi diktati in z delnimi razrešitvami, razre-šiti se da Ie v pegajanjih od naroda do naroda in !ot enoten problem. K te*n pogajanjem smo vsak hip pripravljeni. Seveda pa Utori biti ustvarjona skupna »platforma*, na kateri se b >do iahko zbrali zastopniki narodov rnonarltije. da sporazumno uredijo svoje br»doče med-sebojne odno^aje, vsak pospod na svojem In vsak pripravljen živetl s sose-dom v prijateijvki zvtzi. Predpojroi po-gajanf je toie;. da si medsebojno priznamo naredno- državno samostojnost, ki izhaja od pravice samoodiočbe in da se zberemo vsi Zastopniki narodov ćele monarhije. Državna samostojnost, to je edino načelo, na katerega podlagi so mogoča pogajanja in skupna konfe-renca* za ćelo monarhijo je edina metoda, ki nas privede do cilja.« Kaj trdi »Naprej«, da smo pisali? To-le: »Slovenski Narod« z dne 7. t m. piše v svojem uvodnem članku, »da je pripravljen« Jugoslovanski klub, da se po-gaja s strankami drugih narodov glede razrešitve narodnega vprašanja. Hoče torej skleniti kompromis' % me-šćanskimi strankami, ker je prišel do prepričanih da ni mogoče ustanoviti zanesljlvega enotnega slo-vanskega bloka, a z demokratičnim! strankami pa se ne mara družiti v dosego svobode narodov. Torej tik pred glasovanjem o državnem prora-čunskem provizoriju, ko so se s I o -vanski poslanci $e pogajali z vlado in strankami, fe upal »Narodov» Clankar, da se doseže sporazum med vlado in strankami, ter je v tem prepriCanju hotel pripraviti Javnost na koncesije, na kompromis. Razumemo, da imajo meščanske stranke raznih narodov skupne gospodarske interese in se bodo skušale končno združiti tuđi v tem vprašanju na pod-lagi kompromisov. Takrat, ko smo to trdill, je »SIov. Narod« priSel s svojo »politično modrostjo« in nam očital izdajstvo. In danes? Danes gre ta nedo-sledni list še dalje, abstrahlra po-polnoma demokratizem in za-govarja kompromis z meščanskimi strankami. Clankar se je namreč zmo-til: mislil je. da priđe do sporazuma med vlado in me-ščanskimi strankami ter da utegne klub eventualno glasovati za proračun (!). To se pa ni zgodilo, ker so si nemSke me-Ščanske stranke Se vedno sveste svoje moči in prepričane, da jim »blok Slova-nov« toliko časa ni nevaren, dokler ni složen in se ne opre na demokratizacijo, ki nima prav nobenega interesa podpirati meščanske privilegije, marveč ji je za popolnoma svoboden razvoj narodov in stanov, ter tuđi, in to v prvi vrsti, za enakopravnost delavstva, ki je nositelj demokratične enakopravno-stL Ne prihajajte torej s kopiti; tega ni treba. Treba je več odkritosrčnostt res-nostl in poštenja ▼ političnem boju!« = Pozdrav TocfiteU^T tloTenske toctaane deaokratfe socijalistični re-vii »Denokradh«. VčenjSnji »Napre!« obiavlia sledeči pozdrav reviji »Demokracija«, ki jo je pričela izdajati soci-Jalistična inteligenca: »Demokracija«, ki jo Je liberalno in klerikalno časopisje ie tako doigo obeUlo, ie izSla... A. S. Je izlila precej zolča nad onimi, s kate-rimi ie do nedavnaj sodelovala. Ne borno na vse ođgovarjali, ker se nam ne zdi vredno. »Slov. Narod« in >Tedtn-eJte SUms tK nBataanM Mstl 8D aĐeajBDM kracije« veseli. Razumemo? Omenili bi Ie: v uvodu se trdi, da naša stranka »ni vedno in povsod dovolj globoko in široko zajemala iz naroda«. Abditus, ki je od 1897 dalje bil v stranki in ki je spisal »Našo poslanico« v »Demokraciji«, s tem sam sebi daje žalostno spričevalo. Zakaj ni poskrbel. da bi »zajemaia«? Pa — Bog jim odpusti, saj ne vedo, kaj bi radi in kaj delajo! Pa — priđe čas in priđe pamet. Mi pojdemo po poti, ki so jo zacrtali na$i zbori in naše konfe-rence; take kritike, kot nam jo ponuja-jg »omladinaši«, nas ne bodo preverile, ker nišo stvarne in imajo edino namen: sebe oferirati oni javnosti, ki ji razredno zavedno đelavstvo zeio nelju-bo... Đelavstvo bo to — »Demokracijo«, ki je izšla iz absolutistične volje nekaternikov, že primerno ocenilo. Da soc. dem. stranka oni list, ki je last družbe, katere tajnik je znani agitator pokojne N. D. O. v Ljubljani — gospod R. Juvan — ne bo blagohotno presojala, je jasno — in s tem je povedano skoro vse —. = Mariborska senzacija. Dopisnik nam por^a \z Maribora 12. t. m.: Vče-raj se je bliskoma po mestu raznesla vest, da se ponuja Jugoslovanskemu klubu na Dunaju Jugoslavija in da so v to Nemci privolili, če pristanejo Jugo-iiovani v to, da tvori Drava po vsem svojem toku severno rnejof da se to-rei izvzame levi breg Maribora, Ptuja itd. Kakšna Jugoslavija je mišljena, tega seveda nikdo ni vedel povedati: ali Jugoslavija deklaracije z dne 30. maja 1917 ali Velika Slovenija z razsežno av-lonomijo. »Vox populi« je spravila to v sklad z rojstvom najmlajŠega nadvojvode, kot posebno državno dejanje vladarjevo... Interesantno je bilo opažati, kako je reagirala na to vest mariborska javnost. Med Slovenci — ki so v ostalem sprejeli poročilo z veliko skepso — je šel Ie en glas: da Maribor ne srne nikdar pasti, niti Slovenske gorice ali Medjimurje in Koroška, v koli-kor je slovenska. To bi izzvalo najod-ločnejSi narodni odpor. Nemci so kazali odlično indiferentnost in to je znamenje, da vsenemški agitatorji niti za naj-hujšo potrebo ne morejo razpolagati z maso, na katero bi se mogli v potrebi sklicevati. Nemška javnost kolikor je je poštene, se s studom in gnjusom spo-minja leta 1914. in umazanosti, ki so jo Vsenemci naprtili mariborskemu nemštvu. = Celovške »Frele Stimmen« so prav čeden list Svojo Čednost izkazu-jejo v pisanju proti Slovencem. »Pan-slavistinja« je gospodična Arnejčeva, sedaj uradnica v tiskarni Družbe sv. Mohorja, ki je bila nameSčena na državni obrtni soli ali so io tam od pustili »radi njenega slovensko-nacljonalnega obnašanja iz-ven službe«. Na državni obrtni Soli v Celovcu mora biti vse nemško, pangermansko, za Slovenko ni prostora na državnem zavodu v Celovcu. Gospodično Justino Kelihovo, ki je nabira-Ia podpise za našo deklaracijo, zmerja list po svoji nemški maniri, slovenska duhovščma je »die toli gewordene win-disehe Hetzgeistlichkeit*. Ob Jezi nem-škega lista moremo prav zadovoljivo vsklikniti: Nostra res agitur! = Spomenica o neznosnlh razme-rah na GoriSkem. Pripravlja se spomenica o razmerah na GoriŠkem, ki so ne-znosne, v nebo vpijoče. Jugoslovanski klub je preobložen z delorn, v ospredju stoji velika jugoslovanska ideja, ki za-vzema toliko časa in moči, da klub ne more opraviti vseh svojih poslov, kakor bi jih sicer rad. Goriška zadeva pa je nujna, skrajno nujna, in treba je, da se v parlamentu pove, kaj se godi na Goriškem, kako se postopa z ljudstvom. S povzdignjenim glasom se mo-rajo razodeti javnosti dogodki v goriški deželi in cesarju se mora povedati, kaj se dogaja v osvobojeni Goriški. Svet bo strme!. = Obnova poškodovanih tirolskih krajev. Iz Inomosta poročajo, da začno obnovljevalna dela na južnem Tirol-skem takoj, ko nastopi toplejšl letni ćas. Deželna uprava ima tri gradbena vodstva, ki so že izdelala vse potrebne nacrte za obnovo poškodovanih krajev, med katerimi se imenujejo posebno turistom priljubljeni kraji Toblach, Inni-cnen, Sexten, Cortina in Buchenstein v Suganski dolini. Obnova se izvrši na državne stroške. Kakor se vidi, se po-sveča vsa vladna skrb obnovi južne Tirolske, v Primorju pa Je tako, kakor da se caka, da najprvo izumrje slovenski Tod, potem se bo obnavljalo za Ncmce! = Štrajk ▼ Budimpešti. Z Dunaja poročajo po privatnih vesteh, da je iz-bruhnil v Budimpešti zopet delavski štrajk večjega obsega^ = Budimpeštanski dopisnik »Ar-befter Zetamg« aretiran. Budimpeštanski dopisnik »Arbeiter Ztg.« Josip Di-ner - Denes, ki se bojuie kot vodja bloka za volilno pravico proti justičnemu ministru Vazsoniju, je bil 11. t. m. are-tiran, najbrže ker je v zvezi s pacifistič-nim delovanjem med budimpeštanskim dijaštvom. = Irska za svojo samostojnost Amsterdam, 13. marca. (Kor. urj Vodja sinfinov de Walera je izjavil: V svetovni krizi proglasa stranka sinfi-nov pred vsem svetom, da se more ir-iU naroa zadovoljiti tamo i popoinim odločenjem od Angtije. Wllson je proglasi I pravico samoodločbe vseh narodov. Dokler pa ne dobi Irska zopet svoje svobode, ne bo Wilsonu mogoče dokazati, da je nastopila Amerika v seda-nji voini v interesu malih narodov in da je Amerika v j-esnici največje upanje Irske. xe= O možnosti miru. L u g a n o, 13. marca. Ameriški senat je baje naprosil predsednika VVitsona, da naj še enkrat poskusi, ali so $t moinesti za mir izbolj-šale ali ne. Wilson je odgovoril, da sa je za isto prosila tuđi Anglija s pripom-bo, da mu prepušča svobodo odločitve. Da se iznova poduči o položaju, bo od-poslal Wilson dva senaorja, enega člana vlade in polkovnika Housa v Pariz. Z Goriškega. 11 marea. Brda. NaSi župani so imeli dne 3. t. m. erospodarski sestanek v ljudski soli v Koiskem Natlačena šolska dvorana — nad 500 kmetovalcev je prišlo —, ki so sledili predavanjem o preporodu naše ljubljene rodne grude z nai-več'iim zanfmaniem. Začetek in koneo naših zahtev ^e kruh in tegja nam mo-rajo pripraviti oni gospodje. ki drže vaieti Goriške dežele v svoiih rokah. Ljudstvo bo vedno glasneie in glasne je zahtevalo kruha iz našeea zaledja, ka-mor so zginili vsi naši žulii. Dali emo domovini največ krvnega davka, odpe-ljala nam je ocetnjava 6o pred vojno V8O živino in šli so ž njo ćelo naši stv r e i š i možje. naša obrambna dela so pokončala naše vzorne vinograde, naše sadovnjake in sovražnikova invazija ie poteptala našo rodno grudo, a tuđi iz-krvavela na naših vinskih gričiru kate-ri eo preprečili sovražnikovo vkoraka-nje v naše slovensko osrčje in ravno ti zlati vinski griči so nam resili očetnja-vo pred tem dednim sovragom. Tei sveti naši srrudi mora ocetnjava vračati ail-ne žrtve s tem, da okrepi svoje južne in zahodne meje, katere tvori ravno naše patrijotično slovensko ljudstvo. Državo in njene voditelje so zvali naši kmetovalci na pomoč: >Dajte aproviza-cijo ravno Bricem, da zopet vpremo svoje pesti ob državni naši meji in za-kličemo dednemu sovražniku: »Na-zaj, tu ie iugoslovanska A v-strija in mi Jugoslovani smo njena živa meja! Do tu. a ne d a 1 j e?c< Še je čas, čuvajte to živo me-jo in dajte ji kruha!« Steverjanski ge-rent Ladislav L i k a r je utemelieval resolucije gospodarske vsebine in zar ključil svoia zanimiva izvajanja 8 pozivom na vladujoče činitelje, katerih najsveteiša dolžnost ie pomagati Bri-cem. Zel je hvaležnost našega ljudstva. Kojščanski nadučitelj Alojzij U r b a n -č i č je porocal o aprovizaciii in begun-skem zakonu, konstatiral bridka dej-stva o prepičli skrbi za naše obmejne kraje, katerim se reže kruha >tak* ten- ke^a, da se vidi skoz njeftac, pravi narodna pesem. Žalostno ie, da se nam no-če niti priznati begunske podpore za one Brice, ki so begali v ozadju pod so-vražno okupacijo tostran naših Črnožol-tih mejnikov, kam li onim, ki so plakali po rodni grudi onkraj obmeine Idrije pod suženstvom v notranji Italiji doli do puste Sardinije. — Naravnost obupne so pa poštne razmere med na-šimi Brici. Na pomoč! Kojščanski župnik Ciril Sedej je z mladeniškim ognjem in živo ljubezniio očrtal našo Deklaracijo in ljudstvo naše je drhtelo v živi veri. da nam naš mladi viteški vladar Karl I. ustvari Jugoslavijo ood svojim žezlom in osreči z njo svojo zemljo, ki bodf po tem blagem činu nad vse ljubila Niega, svojega plemenitega vstvariteljat Soča, Sava Drava z Moro, Drina, lepa, divna naša domovina! Sv. Lučila • Kobarid. Državna cesta od Sv. Luciie do Ko bari da je za promet sploh neporabna. Vojna z Italijo traja že skoro 3 leta> vsled tega je ostala ta cesta do danes, kar se tiče popravilo, nedotaknjena, pozdravila io je k večjemu marsikaka granata. Na postaji Grahovo se nahaja aprovizacija za cei Kobariški okraj. Kdor ima konje se brani voziti z izgovorom: >popravi-te nam poprej cesto, potem Vam pripe-Ijemo moko in drugo«. Kako važna je ta cesta, ve Ie oni, ki pozna tamošnje razmere; zato prosimo tem potom naše dravne in dežeine poslance, da ukrene-jo vse potrebno, naj se cesta čim preje popravi, da bo za promet sploh sposobna. Tuđi ie neobhodno potrebno, da se vpelie avtomobilska zveza, kajti bla-govni, kakor osebni promet dan za dne-vom raDidno raste, prometna sredstva eo nasprotno vedno slabša. Tuđi v tem ozira naprošamo naše eft. poslance, da napraviio primerne korake IzGorice. Spomlad je tu« a v naših srcih je zima. Groza nas je te spom-ladi. ki se seli med razvaline in municijo. Zemlja okrog nas vzdiha in si želi pomladenja, da bi dala obilen ead, toda ne moremo jej dati onega življenja, ki je pred vojno tako lepo odičilo našo po-Dra.iino. Groza je v mestu, groza, iti v bližnjo okolico. V mestu srečavaš me-ščane, ki ti tožijo radi aprovizacije, srečavaš tuje gospe in otroke, vidiš vo-iaški aparat, kj ti priča, da si blizu fronte. Živil malo, živila pa deliti na vse strani, umevno. da ne more biti pri-jetno v takem kraju. V kategorijo C spada Gorica. Obilo meščanov bi se sicer lahko zateklo v svoja stanovanja v mestu iz begunstva. ali marsikateri, ki se vrne v Gorico pogledat svoj dom, vidi, da je nekaj popravljeno na tuđi že oddano. Vojna traja dalie. Kai hoče me-scan? Beži nazaj v bearunstvo. Varstva nobenega Ob takih razmerah borno še dolgo Čak ali, da se bo Gorica obnovila. Oblasti nrihajaio. Meščani bi tuđi radi prišli pa po kaj r Ta ali ona stranka dobi dovoljenje g strani goriškega magistrata, toda nriđe pogledat, vidi in kakor že rečeno odide . . . Govori s kmetom! Kako bi rad delal. ako bi imel živino in orodie. Krompirja se v goriški okolici, na krasni ravnin* krog mesta pridela za težke tisočake. In ta gorišk.' tevnina je toplei^a. kakor fulanska ni žina, poprei rodi kakor Furlanija, eT merodainim foktonezn je bila in je I Furlaniia boli pri srcu pa so zbog teg napravili tako da &o poslali oni krom pir, kar se ga ie bilo še resilo v Trstu ob stavki, katero ie ""»^tnik i kra* 6L 5tev-______________ .SLOVENSKI NA3OD*, dne U. marca 191«. Stran 3. pirjem, za Goriško dolodenim, zaduJit ▼ Furlanijo, češ, tam je prldelek s*o-gestniku Murovcu odnesli šneha in mesa, kat ero si je bil s težavo nabavil, in io DOpihali brez sledu. Strasno ie v co-riški deželi. Nemskiaeentie. Po deželi ho- ! dijo nemški agentje in isceio. kie bi po- ' žrli kak veqi ali maniši kos slovenske zemlie. Nemška kolonizacijska mi^el za Primorio se vrsi sietemationo. Ponuiaio obilo denarja. prinravlieni so nrenla-čati vse. samo da bi kupili kierkoli in karkoli bodisi v mesni, v trgih ali na krnetih. Nevornost ie. da zvabiio trga. i one^a. da jim proda, slasti še. ker - v=a obnovi je valna -^^ciia ne zsrrme nikamor in nekateri obupavaio. kai bo. ali borno moerli če živeti v proriški đe-želi ali ne ali smo prokleti, da moramo narediti 'prostor druerim. Slovanski bratie, pomaeajte nainesreonej^emu de-ln slovenske^a naroda! Gre za našo stvar ob morju. Ali pomoć ie nuino po- * trebna. Mariborsko pismo. (Od caftega poročevalca.) V Mariboru, 12. marca. Društvo slovenskih stalci h in zasebnih usiužbencev. V nedeljo, dne 10. marca popoldce se je j vršilo v Narodnem domu zborovanje »slo- ! venskih stalnih in zasebnih uslužbencevc. Zborovanje je bilo prav dobro obiskauo. \ Skiicatelj profesor Voglar je omenil teža- ; ve, pod katerimi danes ječi in stotca vsak ; stalno plaćani. Drasinja postaja vedno več-ja, manjka živeža in manjka oblačila. Da se kvarnost neznosnih razmer po možnosti v bodoče ublaži, treba, da si stalno in za- } sebno uslužbeni kedaj pozneje, ko bo mo- f goče, ustvarijo razne pripomočke, kakor: ! konzum, kreditni zavod itd. Ćim močnejše so organizacije, tem uspeinejše ie njihovo delo. Treba bo, da se pritisne na vlado, da pomaga, toda izdatnejše, kot doslei. Skrbe-ti bo tudj treba, da draginjske doklade po vojni ne izginejo takoj, marveč da se bo tuđi tozadevno postopalo vedno z ozirom na dejanskc življenjske razmere. V tem ozira moramo delovatt vsi in moramo že danes skrbeti za to, da ne propademo po-polnoma kot ^duševni proletarci«. Nemsko : »druStvo stalno plaćanih« je politična or- j ganizacija. Na§a oriranizacija bo strogo j gospodarska in slovenska. Dolžnost društva bo, varovat! težnje In stanovske korist"., gojiti dražabnost, prirelati javna in za-upna zborovanja, dajati članom pođpore in i poskrbetl za pravno varstvo. Ime druSt^"a ; bo -»Društvo slovenskih stalnfh in zasebnih usiužbencev za Maribor in mariborski politični okraj«. Član in članica more postati vsakdo. ki ima stalno mesečno plačo. Član! bodo: ustanovni, častni in podoomi. O sprefemu v društvo ndloča odbor, članarino bo določil ustanovni občni zbor. Pravila so bila soplasno soreieta. K vpra^ariti o de!okro«:u predsednika se Je razvila živahna debata fsr. Mencin). V pripravlJaTnl odbor so bili sn«:lasno izvolfeni z%.: Vo-?r!ar. prtmn. profesor: Resnik, davčni ofici- jal: 2ebot, urednik »Slov. Oospodarja«. Došle! !e pretopilo k đru§tvn čez 100 čla-nov, znamenje, koHkšrto važnost pripisuje naša slovenska Javnost de! ovan ja bodoče-ea dru?rva. j Advokat dr. Prnst Mrav-i f a %. Nem$ki advokat dr. Emst Mravlag 5e dela velikanskesa patrijota in v nedel'o, dne 10. marca je šel n. pr. v Št. Tlj v Slovenskih golicah. kjer Je na tamošnjem >Vo!V*ta£ti« Nemcev in Nemcern prHaznih j Šentiljčanov re^eval Avstrijo frozeče fu-"oslovtnske smrtne nevamosti. Dr. Mrav-la? se od našega bodočega župana dna. Orosla razlikuje v toliko, da se bolj po- ] ređkoma oglaSa, pa takrat poskrb?, da je njegov rastoo kai »posebnega«. Kal fe zo-voril v St. Fliu, bomo še poročali, za danes mvemo javnosti Ie toliko, da se?a patrijo-?Tzem f. dr. Mravlagra ćelo — preko črno--*-ltirt kolov n. pr. v Švico. Her ima ma^f-liteH patrijot naložen svoj — denar. »Pri denarju se prijateljstvo neha.« pravi pregovor. Odlikovanja pr! Južni fe-' e z n i c I. Odkar so se pričela delfti rudi osobjn južne železnice v Mariboru odlikovanja »za vojne zasluge«, moremo opažati, đa se ta dclć Izključno samo Nemcem alt r«riezato?n. da pa se ves ta Čas dosledno ra^ostavlja železničarje slovenske narod-™«ti. Fn vendar Je n. pr. v prometni službi t"d?I ćela vrsta slovenskih usiužbencev. ođ kr''ih se ?e že vsakdo skoro, v kakSnem r">a«nfm slučaju v časih nafnapornefše slu-;^e in dnlsotrajnih voja^idh transportov ■zVazal, mimo rečeno, bo!!. kot pa nemSko '■-s^bie. V zahvalo se mu niti en^sta\rne?a ^r^2Tita ne Izreče, kaj lelc da bi se ara "^■-ivaH Kako se pri tem postoga, kaže " nr. slučal ene^a zadnjih odlikovancev. ^rs!3od O. Je pač agitator fn raaonilc soc!-"'■'-o - demokratične stranke In železničar-V' organizacije, toda oo največ je oprtv-|'al službo doma na glavnem kolodvoru fn •^ T>oredkoma fe tud! orise! ven na orojfo. Ta Gospod fe dobi! sedai zaslužni Vrižec na t-r -f ^rabrostne svetinje s ooZa Nemce sramota.« Na zborovanju nemških »stalno nameščenih« se je oglasil neki profesor, ki je pozval na-vzoče uradnike magistrata, zastopnike mestnega »gospodarskega sveta*, da naj vendar za božjo voljo poskrbe, da bi prišlo v Jjodoče već deželnih pridelkov v me-sto; vsaj toliko, da bi nemški gospodi ne bilo treba hoditi na deželo z nahrbtniki krog slovenskih kmetovalcev. »Za Nemce,« je gospod lačenberger dejal. »je največia sramota«, hoditi krog nemskih narodnih sovražnikov »prositi jesti*. Za odpomoć so se gospodie res obrnili na pravi naslov. Kdor ne verjame, si nai kupi »Marburcer Zeitung- od i marca in naj se tam na last-ne oći prepriča, kaj je za »Nemce največia sramota* in si naj to dobro zapiše za slovenska kosmata ufesa. Brezmesni Čas. Počasi postala pomanjkanje mesa splošno. Iz okolice skoro n! nikakesa dovoza, kar pa priđe, zgine potom po«amnih me^arjev kar pod roko, seveda za pretirane cene, protežirani publi-ki. Nekaj mesa se dovaža tuđi iz Osrrske in Hrvatske, ki ca porazdefe navadnim go-stilničarjem. Na boljem so Ie uslužbenci j in uradniki južne železnice. kl dobivajo po dvakrat na teden meso iz lastne klavrtlce. Posebno trda bo za Veliko noč. TI prazniki bodo nedvomno T>opolnoma brez mesa. Kar smo vedno prinovedovali, to se ore^ničuie. Je to jrreh ^kandafozne^a gospodarstva « mestnih in političnih aradov! Kaf je z Tahnovim spomeni k o m? Poročali smo. da so zliVovci Nemci. ki so poSkodovali Jahnov spomenik. bili ovaden* c. kr. dr^avti^mu prtvdni^tvu. . Priči sta bili za^li^^rtl. KHuh temu ni ?e do danes prav niČ slikati o kakSnem karen-skem oostopanju proti noSVndovalce^, d?.^\ i teče že dru^i mc^ec. Vn^a^amo c. ^r drž". pravdn!t ho rlikovce stavi!^ na odgovor Ne oi!^tfmo, da bi se vsa zad^va, ker Je nem^Mm kr^^om rr^čria. rftiačlla. Slovencf bi btTl že davno kaznovanf! Cbry|ev> rnv anje omtl Slovencem Preć tednl smo nnm^alf. ! kako 1e rrof Ct^^v na^nal ornfnlv«» nrotf jnffo^lovansVi d^Ha^acfM ▼ boj. De7?Tnn oro^ni^ko oovl'ftvo «;? 'e nf^^^vf ra*r»frf nTJrTo z v?o otj^n^tro^ti^ Natn »e Clarr V>ri1e r>otom zauore oV^o^ti^ce vt>re*el o^'-afria Brlavarstva te*" politične ekimorfMre. T*p so se no^lužile »*t-*f*rc** tn rthth snod^'^'t?-jcr^Hh nemčni"«Vin r?a*n. o>ifnen na se Je nmfnikom oc»hno nrtmT^nfTo. n^l nnfzv-*-dti^ejo po tiot vi fmel «5te-5e. ZnaČil-a ** ta aarv^va deitnfa na*n fia^rjroti. ?ef de^^Tne vlade, t»a ntv^ nmti pol mflijona naroda, H mu naj bi hiT rta-me«tnIV vl?»(!artev! Ve??a. česar ^o se vedno drmali: f*ro« od Hradca, ld nam Je naprtal silno rnnofo škode! " Memški shod v St. liju. Tk St. 111a nad Mariborom nam po-ročalo: Slinolo neđelio se ie vrši I v 8t. II Ju shođ nemškejra društva za Maribor io okolico, za katere^a so đelali Nernd — kakor smo že Doročali — veli kanfiko leklamo. Vzlic temu se ie udeležilo sho- j da komaj kakih 250 oseb, med temi dobra trettina mariborskih Nemcev, Ljud- ! st\a v širšem pomenu beeeie na eh od u ui bilo, izvzemsi nemške na^eljence iz St. Uja in sobednih občin. Domaći Mudie ao shod boikotirali, dokaz, da nemsku-tarstvo med naaim liudetvom iz^inja. Nemci so očitno govorili, da razbijeio >Slovenaki dom«. Nato so se zbrali tara Slovenci — domaćini, da ^uvajo svojo lastnino. Toda Nemcev ni bilo blizu. Na shodu ie nastopil kot eIa\Tii co-vornik znani mariborski odvetnik — sin slov. staršev — dr. Mravlaer, ki Je strastno napadal iu^oslovansko gibanje. O dr. Korošcu ie rekel, da ie po-stal sele vsled veleizdaie >hoffa)ngr<. Napadal ie tuđi dinastiio, ne da bi bil nato rea^iral navzoč vladni zastopnik nadkomiaar pl. Sehaffenrath. Za slučaj, da bi se uerodilj iuerođlovanski zahte\T po lastni državi, ie dr. Mravlag errozil z r e v o i u e i i o. Izrekel &e ie tuđi proti okrožiem. ker bi se utegnilo tuđi kak nemš&i krai prite^niti v to ali ono iucro-slovansko okrožje. Wir mii8>en fiir un-sere Brtider rus dem Reichs dem We» zur Adria frei halten — držati moramo svojim bratom iz raiha prosto not do Adriie — takr. nekako ie zaključil dr. Mravlag svoj ^ovor ki ni hil drutresra, kakor zbirka pamtletov iz >Grazer Taeblatta«. >Marbur^rer Zeitung«, >Deutsche Wachtc in sličnih listov. — Neki srovoraik ie toul. da slovenski de-lavoi in posli nočeio već na delo in v službo k neraškira naseliencem. Doka] narodne probujenosti! Spreieta resoluoiia zahteva od nemških poslanrev. da vstoniio takoi v opozicijo. Te ni napaćen nasvet. Dnevne vesti. — Petkrat odlikovan. Nadlovec Oskar baron B a s e 1 1 i. 20. lov. bat., ki je sel prostovolino na boii^ce zametkom vojne, ie dosecel že 5 odlikovani. Odlikovan ie zveliko in malo srebrno in bronasto hrabrostno svetinjo, s Karlovim četnim križem in sedai je do bil zlato hrabrosmo svetinio. — Odpust letnikov 1867. in 1868. Domobranski minister Czaop je deputaciji nemških poslancev končno zagjo-tovil. da bosta letnika 18G7, in 1868. v kratkem oduuščena. Dosedai je odso-varjal na tozadevna prizadevania po-slancev vedno. da še ni moeroče odpu-stiti teh dveh letnikov. Sedai pač smemo pričakovati. da se vrnejo ti stari vo-iaki domov. »Karntn^r Tagblatt« pravi k temu: >Pa priđe iz celovške okolice k nam mož. ki je na dopustu, in pove, da se nahaja v 52. letu pa ie od Božića dalje v Lebrinsru, kier nima prav čisto nobenesra posla Doma na ie nujno srospodarsko delo in pri hiši samo en hlapec z eno rokoc . . . Takih sluč&jev je obilo. — Podališanie đoonstov. Voino mi-nistrstvo razelaša sporazumno z dorao-branskim: Svoječasno razelašeno štiri-najstdnevno podališanie do pusto v vojakom armade z b o i i š č a . se nanaša samo na one, katerih dopust ie potekel 10. marca ali kak dan poprej. Ta od- j redba pa ne zadeva onih. kaierih dopust poteee po 10. marcu. Posebno opo-zarjamo. da velia ta naredba Ie za vojake, ki prioadaio armadi na fronti, ne pa tuđi za one, ki služi io v zaledju. — Be^ iz ruskeea vietništva. J. Hočevar iz Smlednika, ki ie bil tri leta v ruskem vjeTništ\-u. niše svoieera: . . . Nisem ve<5 v Rusiji. Dne 8, svečana sem ušel v nempko voino crto. ZdM ?em že v Galiciji, v Zolkiewu v taborišču. Dra-crinja pa taka. da ie težko kai kupiti. Kar ?em bil z doma, nisem preiel niti ene dopisnire. ne enesra pi^roa. Sam sern veliko pisal. a ne vem. če ste kaj dobili Tu nas* je več tisoč mož. ki smo : pobesrnili iz Fusiie. Govori se. da osta- ■ nemo mesec dni tu. potem odrinemo h kadru na knr dobimo krajdi dopust. Ce Boe: da. se Homo o Veliki noči vifloli. — Za člane erlavnesra od«>ora za vojno in prohodno erosnodnrsfvo za le-to 101R. ^o imenovnni p ^'rani treov-ske^ra ministrstva: Anton B i s i a c h iz Gorice. C o r e 11 i iz Trsta, dr. B. Jentl iz Gradca in Vladimir R e m e c iz Liubli^no. — O darlllh za slovenske slepce v ' Gradcu. Pi§ejo nam: Pornčilo o Dredava- \ nju ^dč. Skabernetove na ljnMjan*;kem uči- \ teljKču v »Slovencu* z dne 2. marca vse-bilje neko jako nepriictno netočnost. Zad- • nji stavek članka: »Predavanje o slencih • In pilavi za slepce« se %\^\ nekako tako, kot bf denar. ki tra oretema za oslepele slovenske voiake v Odilicn - Bli>deninstl-tutu č. s. Klara VrHunc, ne dnsesel name-na, kj sja ima vsakovr^tni darovalec pred oč^'. to se pravi, kot da on! d^nar. poslan v O-^rJ^c. fc -^a prfnrf- pe nrjde rre^^red-no ra?im fantom v nrid. T*i) sem v Oradcu In envortt lem o tef stvari tam s slenimi • in ? *. Klaro. C. sestra ima hranjen** vse i ndrn7^ denarnih počiHatrv. kl so r»n'5ie na j n!e*i natf^v, ona v^d! natančno račune za \ v^a'^o rn^'^tikn^t. ki io kuni 7a ra?« si^^e j a'i v n^d^oro danile ootrp*>nim. HaT?^ fma t oH d^rovanp^a d*»"a^?a vsak sleni sloven- J sfi fnnt T)o^r»*ino hrr>^?fno knii/ico, tT^spco i se r»T\ znesfk 2"0 rfo 3f*o krrm. Pre^stnlf i v<^*'i znr^ek ie i«t"fT^'i d^ponfran v T.f^if^-l'nnj t^^ecnri za na?e sleno slovenske vo-j^Ve. Ce ^na ^lf dn'trn nn?'i'ka dnrovalrev ni nri^ia 17^-e^no v nrid ^l^v«n«:Vjm voia-korn v zavoda, ie *^o krivdn dofi^neea. >pt če nt dfnar r^l^vl'en T'rrr'čTin na <*. s. THa-rn Vrhnner, OdfTTen - FTindenfn^+itirt Ora-d^c. d^M d*»"ir v r^e unra^'a. ki ^a seve-Ai\ r>o Ta<:tnih r»rTvf11h imorabi \t* «;e Dotem rfa^rivalcn zahvali ^nerp^Vn*. — K t^m^ no-M^n??'i naj pristavimo ?e to, da cđč. 8ka-nprnetova st»loh ni govorila o fem. kam na! se da rila no$l-llain fn V^m ne in Ip to^ti n^fn^no^t v rtn-rn*ihi 'SToveica* nrfnf«atl edfnole na rova^ d^^'čnemu poro?**va1cti. n*»JSJ vtII PAKrntie. Vi nico rn^-oli r>or«»-r»ilt sloveTT=Vo*?n rinTo^n. L<1u^<»Tpn <^o "'»Se^n naroda i> Tvr^oien* nondln/'p^n. j KierVoTi Be FTPrtp*«* ^vi f»Ti t^ie Cp^> *« i"m ie v m'«1ih r>«5 rrr»f»^i narod. TVnižba ffv. C»H'» ir* M^fn''^ irni <=Vo^ai \ Ktnln^ vir© od fp^Tcfh rortoiiu^nv. Ka- ! '~nr Hribiio v pvofi HomoTnni >^ko^1ro , M»ricn<. t»ko iim je nrir^stla n*5a BV. Orila irt ^fp*orTa r°-T^i eoVn 7a o^Tn*»^^ n«5P hr?*t<* Početno vne+o in Kam s tim< za obvo-; bozeni Jardovo.Tesno ie naše združenie z brali Cehi. Nai ostane medsebojna Iju-bezen bratskih narodov krepka in stalna uvjek, ter naj se krepi ob obojestran-ski sopomoči. — Osebne vesti s pošte. Za postne oficiante so imenovani naslednji poštni appirantje: Emanuel Mesjjetz za Tržič na Goriškem. Jauko M ako vic za Kozino. Aloizii Kedlich za Trst 1, Mari i Vni-cich za Nahrežino 2; za poštne ofieiant-ke &o imenovane te-le poštne aspirant-na Puspan za Kormin i-b-J.Ksodhiiaiiž ke: Josipina Giovanelli za Pazin, Josi-pina Puspan za Kurmin, Anica Ber-l?ent za Lošinj Mali. Virffiniia Mađen-kv za Crvinjan, Alma Calligraris za Crvinjan. Antonija Sirnčlč za Volosko, Draffoiiiia pl. Radio za Trst 1, Ludmila Semolič za Lovran. Anica Morsani za Trst 1 Merude Man^.>ni za Trst 1. Marica Kurah za Jesenice - Fužine. Alma Hupnik za Barkovlie, Vera Flis za Opatijo. Draerotina Zustovich za Opatijo, Hildeerarda Demitnor za Puli 2. Ana Fabiancič za Puli 3, Pavla Lenassi za Eu^e, Gizela Fonda za Piran. Amaliia Marolt za Poree, Karmela Vouk za Poreč, Antonija Jess za Marulie. Anica Wolf p.a za Posto ino. — Premešeone so naslednie poštne opiciantke: Marica Rizzi iz Milj v Trst 1. Istriia Fransin iz Trsta 1 v Milie. Drairotina Jereb iz Pcstoine v Podnart, Marica Plazovnik iz Litiie v Trst 1. Alma Calliiraris iz Crvinjana v Nabrežino 2. Dra^otina Zustovich iz Opatije v Labin. — Poštni oficiant Alfred Maver je padel na boii-sču. — Razpisano je mesto pošlno«/.^ 5 elef?ala v Litijo, če?. tam si bom na-šln novo stnnovante. nekaf zivfl imam. obl?Vo in kar Je treba v kovčesib. notem se ho dalo že še kai potrennec:a dobiti — in tako Mm lavlje živela. ne^o na Staier-skem. 72 1 e t stara Marija Domfnko se Je res prinefinta v Liti»o. Fzstnnila ie in istea-la si stanovanje. Vsak dan ie na kolodvoru povnrašcvnin po svoii prtl'"ažcTeznici^, a!i prtlfa^e ni bilo od nikoder — Na nostan so ji vedno rekli, da ni ničesar se došlo za njo. Potem fe roma-la žena po DolenjsVem in po knlodvorih pov^nd Dovura^evala no svojih zaboitfi !n kov^p^Th, na zaman. Končno se Je zateMa v 7at?Čno k nekemu e^snodn no na«=vet. Ta p:osnod. ki ie tuđi pnri?Vi befTnnec. ji ie na-pical f»ro5nfo nn ?efa ztrorni^^taterslce no-sta^e. citira! Je vse Vose nn^ilTat\re In pro-sil, naj se vendar telegraf i čnUn potom no-izve. kam se ie dotična T>rtl?as:a. v«eo?M«» nn zeTeznf^ko po^tnio v Mtiio. kfpr ho Mprfja DominVo cV-ala nrl'aajn ^TP«-;ia DominVo je od5la v Litiio fn tam fakata v«o |rr»ovfno. Tn ^T^f, — ve^i'a «e H je ra*anlo l?ce. ko je Ho?lo naznanilo, da je »roba na postaji«. — Vzra- * doščena je šla na postajo in odpdiala svoie »premoženje« v novo stanovanje. Pa glej — razočaranje! Ko odpre zaboje iii kovčege, ne najde v njih drugo, nego y slamo in papirj e zavito — kamenje — Mislite si položaj uboeo žene. Jokala je glasno in stokajoče, kajti vse, kar je imela imovine, je bilo v zabo-jih in kovčegih, t. j. vsa obleka, živila in drugo v vrednosti nad šest tisoč k r o n. To vrednost je ona cenila po ce-nah, kl so bile veljavne še pred vojno, a sedaj — v času vojne — je škoda še obilnejša. — Tako je uboga 72lerna Marija Domiuko prišla ob vse. kar je imela. Sedaj tava uboga reva po svetu, iskajoč si živeža in česar potrebuje. — Ta slučaj naj bo našim beguncem, ki se stdaj vračajo v svoja domovja, v svarilen izgled, gospode poslance pa ponovno prosimo varstva be-gunskega blaga. Vodo ie r>rilivala inlekn in hise j# pozirala svoiim nasprotnikora. 371etna posesmica Marija Krail v Weizbachu pri Gradcu ie bila obtožena r»ožis:ov in poskušenih požiffov pri njenih nasprot-nikih. ki so ovajali, ker ie pridno prili-vala vodo mleku. katero ie vozila v Gradec. Z nio je bila oMožena tuđi njena uečakinia lSletna Toreza Kalcher, kateri je Krailova ukpzovala pozirati. Krailova ie vedno taiila, Kalcherieva pa priznala, kar ie storila. Porotniki so onro<=tili Krailovo. Kalcherievo pa ob-sodili na tri leta težke ječe. Zanimive reci pa so prišle na dan v preiskavi. H Krai lovi je šla komisiia. da preišče njeno kravo in mleko. ker ie vedno trdila, da ona prodaia samo tako mleko. ka-kr.sno daje krava. Ko ie Krailova izve-tlela. da pride komisija, ie vzela međi-rinalno ^rizsralnico in vbrizsrala vodo ■ vi ro h.'avi. Komisiia ie strmela, ko ' • kravo in namolzli vodo. Te-nalizirali in prej^leiovali, :> io Domeni, končno iim je ..kom razvozljala obtože- ■ > < v'cl. Car. mnl.i znana crospođifna. ki ie v;-:e!a v ^;arderohi pri koncertu v Unl-onu v nedeiio šal na filu s svilo vezen. se pozivi [a, nai fia takoi prinese na upravništvo >Slov. Narodac. Gospodično se prav dohro pozna, dama, ki ie 6a-kala Dri izhociu, ie spoznala šal. Priloera. Danasnii list ima za Liub> liano in bližnjo okolico prilogo Kino-Central. -f- $peh za VI. okraj št. 251 do 530. Stranke VI. okraja z nakazili za mast Št. 251 do 550 prejmejo špeh v petek dne 15. t. m. popoldne na Poljanski cesti št. 15 in sicer od 4. do 5. Vsaka ose-ba dobi Y4 kg. Kilogram stane 28 kron. ^peh je ogrski. Stranke odločno opo-zariamo. naj po 5. uri več ne prihajajo po špeh. Kdor zamudi določeno uro, ne prejme špeha. -f- Kišio zelje za IV. okraj. Stranke IV. okraia prejmejo kislo zelje na Iz-kaznice za krompir v petek dne 15. t m. in v soboto dne 16. t. *n. pri Jakopi-ču na Mirju. Doiočen je tale red: v ps-tek dne 15. popoldne od 2. do 3. št. 1 do 2C0, od 3. do 4. št. J01 do 400, od 4. do 5. št. 401 do 600. V soboto dne 16. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 601 do 800, od 9. do 10. St. S01 do 1000, od 10. do li. št. 1001 do 1200. popoldne od 2. do 3. št. 1201 do 1400, od 3. do 4. št. 1401 do konca. Vsaka oseba dobi 2 kg. Kilogram stane 1 K 50 v. Prosueta. — Jugoslovanskl večer v Pragi. lx, Prage poročajo: .Tugoslovanskl akademfid pripravljajo za velikonočnl ponedeljek Ju-goslovanski večer. VseučiliŠki profesor Machal bo govoril o kulturnih razmerah pri Jugoslovanih, odposlanec Jugoslovanskega kluba pa o našem ujedinjenju. Pri zabav-nem delu programa bodo sodelovali najod-ličnejši praSki umetniki. Baritonlst Narod-nega divadla Oufednik in primadona Oabrl-jela Horvatova bosta pela jugoslovanske pesmi, režiser Dobrovoln^ bo recitlral Iz jngoslovanske poezije, slavno praško pev-sko društvo ^Hlahcl« bo zapelo jusoslovan-ske zbore in narodne himne, praška filharmonija pa bo oskrbela instrumentalni del umetniškega programa. Večer obeta biti prava manifestacija češko - Jugoslovanske-ga bratstva. — Slovenski učenjak Ivan Žiga Val. Popovič, roj. 1705. v Arclinu pri Celju, umri I. 1774. pri Dunaju. Bil je to silno učen mož. profesor nemškega jezika na dunal-skem vseučilfSču, ki Je bil po zdravem poj-movanju jezikovnecra življenja za pol sto-letja ored istodobnimi nemškiml germanisti. Popolnejra opisa njegovega življenja in delovania došle Se nismo Imeli. Dr. Vladimir Prestini v Dubrovniku mu piše sedaj biocrrafijo (zlasti tuđi po rokopisih dunaj-ske dvorne knjižnice) ter je nje pregled priobčil v zagrebškem »Nastavnem Vest-nlku^. organu hrvat, profesorskega društva (št. 5). Bil je iz srbske rodbine, ki se je preselila koncem 17. stoletja k nam. Njegov oče ie živel v Zumberku, a se Je odtod nreselil na Kranjsko, poznele na Štajersko. Popovič le eden Izmed ristih svetllh glav, ki smo i ih SI ovan i dali nem?M znanosti. * »Kšeftl« gallšklh begnncev. Beguncl iz Galicije so kupili na .Moravskem veliko posestvo Maric za 500.000 kron, posekali so gozdove baje za vojaške dobave, potem pa posestvo prodali za 1,500.000 K. * Rekvirirana stanovanja v Budimpešti. Radi v^Hkega stanovanjskega po-manikania hece bi'dimoeštanski stanovanj-sW wrad rekvirirati večja stanovanja. Na-femnikom takih stanovan} se pusti 5 sob, druge dobe iskalci stanovanj. * Pred dnnaisko uoroto. Včerai sei je vršila na Diinaiu norotna razurava proti dekli Dobnikarievi z ZM^nejsra mosta, ki ie pustila svoiesra l.iubčka v stanovanje svoiih ero3r>odariev. kier ie ukradel nad 1000 K. Porotniki so jo oprostili obtožbe.________________ Izdajate!! !n odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastama in tisk »Narodne tiskanice« Stian 4. .SLOVENSKI NARODV dne 14. marci 1918. 61. stev. Potrti neizmeme žalost? naznanjamo vsern sorođnJkom, prijateljem in znancem, pretresujočo vest, da je naš iskreno i ljubljeni smček iMariian t sređo, dne 13. t. m. po kratki in mučni bolezni v nežni starosti 6 Vs let premlnul. Pogreb se vrši v petek, dne 15. marca 1918 ob 4. ari popolđne iz dež bolnice na pokopališče k Sv. Križu. ▼ Lfablfanl, dne 14. marca 1918. Sr. Josip imajdek, c. kr. profesor na učiteljiSču, oče. Valertina, mati. Brano« bratec. 1207 I Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodrikom, I in znancem pretresljivo vest, da je naš iskreno ljubljeni dobri I oče, oziroma brat, svak in stric, gospod trgovec in veleposestnik grattine Krupa v Belokrajini, v ponedeljek dne 11. marca t I. nenadoma preminul v 47. letu svoje starosti. j Truplo nepozabnega pokojnika se v četrtek 14. marca \ ob 4. uri popoidne v grajski kapeli svečano blagoslovi ter - prepelje r.a pokopališče k sv. Duhu v Semič. i Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več oerkvah. I Krupa, dne 12. marca 1918. Žalujoči ostali. i" I Zahvala. M Za premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom smrti 1 našega nepozabnega soproga, oziroma očeta, brata in strica I gospoda Diksna Gaberšnka ' rf za poklonjene veno? ter za obilo udeležbo pri pogrebu fzre- jl kajo svojo globokočutečo, srčno zahvalo 1 falujea ostalL m 1 St ma5a zadaćnica se bode darovala v sobo to dne 16 i marca t. 1. ob 7. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja v 1 Ljubljani. ^^SMKHB8PaBanBBa^Kn*3sHi^^nina*aKi5s?wn^aSBnE^BaiKiannMRHBnBBBnnssnK 1 Zahvala. ■ Povodom smrti blagopokojne gospe Jezefine Grcar roi Strgar I solskaga ravnatalfa vdove I 9 v Radovi]! ci, ki je umrla dne 11. marca ob 1. uri popoldan v li starosti 59 let v deželni bolnici v Ljubljani, se zahvahujem v , j svojem in v imenu vseb sorodnikov za obiio spremstvo pri * pogrebu k sv. Križu, posebno gospem učiteljicam iz Gorenj- 2 skega. m Mirna, dne 14. marca 1918 1 Ivana šmalc roj« Strgar, 1 sestra. - 3 { VužKovKeva !PQ2QR! VnžKoviteva 1 ,fKlfibakaVa* nadomestilo I B*F- „MILKA" -^f ! NMII.KA-3OPU1INM sneino beli lug I „MUKA" feCristai vanilin-sladkor ! „MILKA" gsraSek za peko. I DiŠava. poper, paprike, cimet čiati aar., ptm«nt« klhrtfcl, = janei, Vocice ir juho i.t gola*, rmmki dali, Mito za brlja«!*, E toHetno m la. ueksl i»i »sa a rusa fcaloal jalna roka tfetoi aa = etf ina pc najn žjih dnsvniti cena« p«*i «olr#ni !■ zaa«i tvrtffci I S3T GJORGJE VUCKOVIĆ "SJE e Prva sagrebška iaiportea in eksportna atjentumo ~ J:3mj3ijcnc9rt^ irgevina in fevasrta :-Ml UK A" preizvo* 1 ------^^= ZAGRše, ftiHoHteVB 9. —------ I S35tl«v2j€e cenik«! 1161 DeKlar jm Tala »a 1 I Meblovana meiečna soba I Naslov pove aptav. .Slov. Naroda*. 1900 I Ove raznaialki I vm~ a»r«|»a teh»| vtrava I i»W w»i»t * Marfjgla*. • Mladenii* I poš:en, pnden 14 do 16 let star, za I razna domaća dela aa ipritnt. I Naslov povc uprav. »Slov Nar«. 1177 :: SLUGA :: f SBT »« spcajaaa tafcoj v *W „KINO IPEA1". i i Sode in zeljoate kadi | kupijo t>rat|e iELUNEK, Biscnz, Moravsko. - inVailO sc±bo koi prakti- ! kant ati kot kn-igovodja v kako tovar- l no ali trgovino brezdačno, sredi [ nu-seca arri!a. Pismene ponudbe pod I „Vojna 1180" na upr. »Slov. Nar« j Preda »• ofcoli 7OO kg razflintti | suhih barv. [ Cenjena vpra^ima na .»Postili prtial it. 194, L ubijana. 1196 *m&~ Siaprođaf *^B1 IL pristnega brinieirr Mi Urban Weber nas!.. SalllO9, p. Železnikl. Gena po dogovoru 1164 >iir Sdor potra«n|a ^M ) i?Alap|o 2a vsakovrstna v nje- | HV1OI JA gOvo sti oko spadajoCa | dela, kakor pri mlinih, 2agah i t.d. se I! nm priporoča Anton TaTĆar, kolar, Saalea *t 3 pri MeAvođah. 1163 i fe ^tita mpsBiiio »ta I ■ posebnim Thodom. Najljub^i v \\ blizini belgijske vojaSnice. Dam na j | razpolago 2000 kg Dremoga. Ponudbe i; na upravništvo »Slov. Naroda«. 1204 11---------------------------------------- , i:-: Složna in zaneslfivm :-: | Hraniš ipiitiiki I se sprefme takoj ali s L apr. [j Ponudbe pod „Blsgrafaičarka/lliS1* hna upravniStvo »Slov. Naroda« 1155 1!-------:--------------------------------------------- —• Vzame se nekai ~~ | t na! em -' bUiinl Ltnbl]ama, sa- \ manja se tndl sa raallćn*> alaga. I Ponudbe se prosi na „po&tnl proslal ! *tv. 154, Ljubljana 2197 : Splcšno kretfrtno društvo v Ljubljani. t. i. z o. z, sprejme dobroizvežbaneoa ; urailnika oziroma oniiBici Plača po dogovoru. Onremljene prošnje je vlož'ti đo 25. marca na naravni svet. 1193 ._____—_—________-____—______—_ Pnfernove slike greftja in rcSlja po iiifitfln pcvzetjn iv. Bonač v Ljubljani. Cess slikl 5 kr«a. l *^' i:iHgBEflEli»i_i.-*r^R** - ^m. 4iMS^^£M^Bl^BssUB9sssssHBssVBBssa^^^ Najbotisi blagodiiefi naelortcstek sa tobak ja „TOBAKIN" 100 kosov K 46- - pri odvzetju 500 kos. K 43— pri odvzetiu 1000 koiov K 40"— sa 100 kosov franko razpolilja Josip St-2f©l. glavna salofja ; in T>rda:a tobako*. na4o- ! mastke. ?racta II.9 Ifvsllk i allca 209*5 a. 1160 j Spretni rastopnikl se sprejmejo. Koraspondmce ' ss 2eii v nemŠtrem Jsziku. I i--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- TiiilSe] n-1181 en gros ; i , paoir- okrogli ..... K19 60 j ploSiati .......K25'50 bombaž. . • K5I.— inK72.— , svilnati . . . K 84— in K98.— | samo crni na debelo. \ \ R»do!f Bodenm3ller, j I ; Ljubljana, Stari trg št 8. I DAMSKA +1 ^•Sbssss«. avniSko priporočena ^i_^^ "Jjc pred prchlaie- /P^taav ;\ komodna! prak- l*T^iSSjff7 na, varčuje perito, se ^A /V Dro pere ter ostane ^^^g dno mehka. Komplet- ^^^m iw gatnitura K 5 50, ...i trpežna K IO— f t2.—, 1 .-!...!.■■-a .< 15.-, 3-\— in 25.— Poito 93 vinarjev. V varstvo žensk izm'valnt aparat 20.—, 25.—, 30.— do 36— K. PoSiliatev diskretna.— Hig jen. bla^a trgovina SI. Potaky ssssn^an^snft_ ^sTn^. JssssssnsssssssšsissssVJBSsŠsaB 4ss\_ 1 1 Qr^ aWas^ar|| Wa» sv^s^PfpV^F^BBBsisav m>W9 «199 Jlizarski pomočniki te spccjacjo v tovarno u pohiitvo in •tevbiaatvo 81 Visi nad ifaattaaau Vpraia ae Daaajaka cc«ti 38. J ćama. ti» •■ ■ gjgu Braaaaaltl *^—— venskoga Naroda« Tesarje In mlzarfe proti dobremu plačilu (ra hrano tn stanovanje skrbi eno) sprefme ANTON STlIatSR. Mnklta«*, Joranova _________tdlaa At U. 175 Koji se lilalhi z vrtom v Poljanskem ali Sentpeter-skem okraju. Oglasiti se je vffanski allcl star 19.1 aađttropla. 1168 KUHARICO na deželo, k večji družini S« liCa. Plača m?sečno 40 kron. Ponudbe pod Jwl|ani ValanH€9 Trnovo nm Kranishaaa. 1085 Sadnadrevesa V—4 letna, največ jablan, hruSek in nekaj sliv, skupaj 60 komadov, želi kupiti takoj 115 Tovarma ca manta ▼ Ifđananimostn. Inteligentna gospodična z lepo pisavo, zmožna nemškega in slov jezika v govoru in pisavi, kateia perfektno laSko govori, išče službo v vojaški pisarni v Ljubljani. Ponudbe pod „Rasna 1149" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Gospodična z nekoliko pisarniSke prakse želi službe v pišamo, trgovino ali k otrokom. — Cenj ponudbe na uprav, tega lista rod „AaaolTStiaia tro. tec. 1157". mm kn&e ikrajK unolileke, t. i i lUHin iri Bnaji naznanja, da bo poslovalo od 15. marca L L naprej v Locja pad Maafjartoai aa Filsasiafcsai Načelnik: ______________JL A. MLBKUŠ, ■ ■ a O vajena, tuđi 5i-If llliamiiiai vanja, zna vo-nlll12rir3 ^i'samostojno lllllini II II ^ospodinistvo, ■ ™^""^" ■ ^^ samos ojnemu gospodu če tuđi z nekaj otroci, ali h kaki starejši osebt; razume se tuđi na kmetijstvo in sprejme službo tuđi na boljši kmetiji. Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 1178 IM« M = učiteljica kot vsfoiitaijica otrok. Zahteva se znanje slovenSčine, nemSČine in godbe Plača po dogovoru s prostim stanovanjem in hrano. — Nastoo takoj — Vpraša se pri «• Josip« Bargatannn na Folfansfcl c. at 87 v Ltmaljaal. PRODAJA se po zmernih cenah v večji množini •glfe, Tsrmsit vino, Bolgmr-sld maaidalliil, nilo „DOB11 In dobro milo sa pranje v većih kosih pri tvrdki a, EmUam, Ltvblfaaa, EartoTrt« —to šttm. W. var Rabliene ~W* STEKLENICE mineralne vode, vina, konjaka in šampanjca od s s I di e/io litia kupuje na vagone od 10.000 kosov napiej A. KONN, Praga, Kartin. Rokycati tiHca 15. 1010 §aar> Nakupovalci se spreimejo. ~V§ VABILO na XI. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice ¥ SrediSču ki se ima vršiti ■aw*Jil»Mtal pMdalfakda« L aprila ltlS a* 2. ari pa- paliaa v paMfflaleaaai pra- atan a aladaćisa SPOREDOM: 1. Porodio načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računa im L 1917 in razde-Htev Cittegi dobitka. 3. Volite* trch čUnov aačclstva. 4. VoHtev nađzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi ne bili sklepani, se vrši eno aro pozneje drugi občni.zbor, ki je skJepeen brez ozira na Jtevilo pričujočih ali zastopanUi dniitveaikov. a ass^^^^^a^Jassl a la^^n^h Kdor namerawa prodati Se kal ! KOSTANJEVEGA LESA ! naj ga ponudi tako] tvrdkl i. s^ogažnikt Ljubljana, Marije Terezije cesta 13. SteHtusko gospo«. 8ru5tvo „jtaročni Dom" Sv. 3van pri Trstu BaF- išee izurjenega gostilnicsra, čigar žena mora biti dobra kuharica. V restavraciji, h kateri spada prostoren vrt in dvorana, 'se prireja o narodne veselice in zabave, kjer se mora mno-gokrat streii več sto gostom. - Kavcija in pogo;i ro dogovoru. — Ponudbe l natančnim na-Iovom naj se poSiliato na Svatlvaottto gospodarsko drnitro „Narodni dom" Sr. Ivaa pri Trs^n. 1205 ■B odstrani orav naglo dr. Fiesch-a izvir. »rujavo mazilo*. Popolno- 83 ^g ma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K 2 30 veliki K 4— gg ^^. porcija za r-doino K U*—. Zalocra za Ljublja^ » in oko!ico; lo» MB ^^L karna pri zlatem foloon, L^nblfana, Marlfln trg. J^^ ^ Spretsn, abs^iufno zanesBiiv ^^^ ^•a^B^ ■* aaaja^rsai ^f* čami, nreDisi snričeval in zahtevki plače pod „lemciitlabrlk 135aaraalaa koaknroacs pHaais na trg sa nisko aa jo asr alt nlc oćisCtao blaga. Tega parfa m «rtt pogaito osUnkl mr iaaosaaga, kl swianie tato tar btatvano oriaosndra. 4a sa rasrile ličinka te molit