ŽENSKA V ZDRUŽENEM DELU Spet se /e obmilo leto in spet smo pred 8. marcem -mednarodnim dnevom žena, ko bomo stisnili roke našim materam, ženam in delovnim tovarišicam ter jim s pomla-danskimi šopki rož zaždeli vse najboljšc ob njihovem praz-niku. Prav je, da seob tej priliki ozremo naprehojeno pot naših žena in s pogledom naprej začrtamo pot za hitrejšo reševanje vseh perečih družbenih vprašanj, ki zadevajo ženino polno uveljavtjanje v naši družbu Letos mineva 65 let, odkar so zastopnice sociaiistk na drugi mednarodni socialistični ženski konferenci v Koeben-havnu na Danskem na predlog Klare Zetkin - sekretarke mednarodnega ienskega sekrtariata - sprejele predlog o vsa-koletnem praznovanju 8. marca v vseh državah Letos praznujejo naše ženske številne pomembne mejrnke in obletnice iz pretekle in polpretekle zgodovine, ko so se organizirano bojevale za enakopravnost vseh žena in za boljši vsakdan. Težki so bili ti boji Leta 1920 naj bi bilev Jugo-slavijipo navodilih komunistične intemacionale ustanovljene posebne ženske komunistične organizacije. To namero jirii je ,,obznana" preprečUa že v samem začetku. Leta 1935 je stara jugoslovanska oblast razpustila zvezo delavskifržena in deklet, češ da je bSa center komunističnega gibanja. Isto usodo je leta 1940 doživel dom visokošolk v Ljubljani... Ob letošnjem 8. marcu lahko ocenimo delež žensk - bork pri osvoboditvi naše domovine pred 30 leti Netnala zasluga za naš<~> svobodo gre ženskam — borkam in aktivistkam, ki so se med narodnoosvobodUnim bojem in v letifi izgradnje naših samoupravnih socialističnih družbenih odnosov v povojni graditvi bojevale za lepšo in boljšo pri-hodnost nas vseh. Praznovmje letošnjega 8. tnarca je še pomembnejše, sajga prainujemo v letu, ki ga je generalna skupščina OZN raz-glasila za mednarodno leto žensk in katerega gesla so ENA-KOP -'R! At- '¦•artfu 8. marca in med- narodnega ieta zena bodu / islovom ;-.¦.-._¦..,;. „/...„ :n republiške ustave, r........vah ddegacij družbenopolitičnih skupnosti in spiošnih delegacij. za samo-upravne interesne skupnosti, pri uresničevanju delegatskih razmerij na vseh področjih aktivnosti v družbenopolitičnifi organizacijah in skupnostOi. Prisotnost žensk na vseh pod-ročjilt združenega dela, pri reševanju problemov otroškega varstva, šolstva, socialnega varstva, zdravstva, skrbi za dom in družino, pri prevzemanju vse večjih odgovornosti -in vse pomembnejših funkcij znotraj omenjenih dejavnosti pomeni novo kvaliteto dela, kifo ženske prevzemajo v naiFdružbL Volitev v krajevne in v občinsko konferenco SZDL, vo-litev hišnih svetov, potroiniških svetov, doslednega urei-ničevanja delegatskih odnosov še zlasti v samoupravnih in-teresnih skupnostih, naporov za stabilizacijo gospodarstva, vključevanja v konkretne akcije za uresničevanje delovnih načrtov organizacij zdrulenega dela, krajevnih skupnosti, druibenopolitičnih skupnosti in organizacij itn - vseh teh nalog brez aktivnega sodelovanja žensk ne bi in ne bo moč uresničiti. Globje proučevanje posameznUi vidikov položaja žensk v drutbi: materimtva, družbene skrbi za otroke, vzgo-je in izobraževanja, dela, varstva pri delu in družbene po-moči v gospodinjstvu pa nas zadolžuje, da o teh problemih načrtno razpravljamo in jih kar se da uspešno rešujemo. To pa bo hkraii tudi naše najlepše darilo ob njihovem prazniku. EV.