218. številka. Ljubljana, četrtek 23. septembra. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja pp pošti prtjeman za a v at ro-oger sk e dežele za celo leto 16 |L za pol leta M tA za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en niesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanj« na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šol'ih in za dijake velja znižana oena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 g\d. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 jrold. — Za oz u a u i 1 a se plačuje od četirisopne petit-vrste 6 kr., će bo oznanilo enkrat tiska, 5 kr., će se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Ureil n iStvo je v Ljubljani v Franc Kolnianovej hiši št. .> gledališka stolba". OpravniStvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolnianovej hiši. Zoper slovensko revolver -žurna-listiko Brencelj-Aleševčevo. ii. Naštel sem včeraj več fakt z imeni vred, ki kažejo, kako Brencelj-Aleševec misli, da je žurnalistika zato na svetu, da se tist, ki ima list v rokah, maščuje nad osobnim i sovražniki. Povedal sem, da „Brencelj", ne da bi kritiziral javno življenje, javno delovanje, javno postopanje dotičnega „protivnika," išče predmeta za zabavljanje v privatnem življenji, v familijskih in osobnih razmerah. „Brencelj" nema čuta ali pa je tako zloben, da ne posluša čuta v sebi, da se sme v javnih glasilih pač tudi politična in javna osoba grajati, ali da nikdar ne sme pri civiliziranih ljudeh v časopise prihajati, kar nij za trg, nego za tihi dom. — Kaj vendar svetu mar, koliko maselcev vina x popije zvečer, predno leže spat, koliko neopranih srajc ali raztrganih nogovic ima v v omari, koliko je njegova kuharica pri štacunaiji dolžna ostala itd. itd. To in tako vse je „Brencelj" začel objavljati in Še več. Mi smo vendar, na pr. proti Dežmanu, kot najhujšemu političnemu in narodnemu sovražniku naše stvari, gotovo brez-ozirni bili. Ali da bi bili šli raziskavat njegovo notranje privatno življenje, to nam na misel nij prišlo. Le čuditi se je, kako da „Brencelj" nij de na tacega naletel, ki bi ga bil s § 489 k. z. seznanil, kateri paragraf določuje,' da „kdor v tiskovinah ali razširjevanih pismih javno proti komu žaljive če tudi resnične reči iz privatnega ali familijskega življenja objavlja," ta se stori krivega žaljenja čnsti in se ima kaznovati od šest mesecev do jednega leta. Tu je postavodajalec tako strog bil, da „dokaza resnice" niti poskušati ne do pušča. Tudi ne verjamemo, da bi Aleševec mej narodnimi advokati katerega dobil, ki bi ga šel za take podlosti zagovarjat. Pisalec tega, sam žumnlist, mora gotovo biti za tiskovno svobodo. Ali kadar bode po AleševČevo grešil z zlo voljo proti § 489, slobodno ga pred po rotnike zovite! Bolje, da nij nobene žurnalistike, kakor tako zdivjana, kakor jo „Brencelj" hoče uvesti pri Slovencih! V zadnjem listu sem povedal, da se je „Brencelj" čisto brez uzroka v zadnjem svojem listu enako po amerikansko spravil na dr. Vošnjaka. Nij da bi Aleševčeve napade na drobno analizirali in jih zavračali. Pač pa moremo vprašati: kdo pa je ta Aleševec, ki se predrzne na visoki sodnji stol splezati in priznanim narodnim možem očit iti pomanjkanje rodoljubja, samopridnost, in še več? Nij li strašno „revolversko14 nesramno, če en Jakob Aleševec, kateri je s svojim življenjem dokazal, da se on da za denar za vsako stranko pridobiti, ker je bil uže sodelavec pri I sslei-bovej „Laibacher Ztg." (ko je divje napadala Slovence) in korektor pri „Laibacher Tagblattu", da tak Aleševec možem pomanjkanje rodoljubja očita, namesto da bi se v svesti svojih grehov iu sramovaje se svojega nekdanjega službovanja v vrstah narodovih sovražnikov lepo pohlevno v kot stisnil, pridno in pošteno delal iu tako skušal omogočiti, da bi ljudje pozabili. Ne, temuč tak človek ima pri nas dovolj drzno čelo, da pred narod stopi in kakor Terzites obira njegove junake! Na ljudi, ki imajo vendar nekaj socijalnega položaja, ki morejo v vsako društvo omikanih lju- di j, katerim je -narod jednoglasno zaupal in to večkrat zaupal najčnstnejša mesta, — na take narodne veljake si upa psovati Terzites Aleševec, ki v svojem rodoljubji niti tako daleč nij prišel, da bi vsaj volilno pravico dobil si in narodnej stranki vsaj za jeden glas po-mogel, kajti še dan denes niti volilnega glasa nema. Sicer res v očeh tistih, ki „Brenclja" poznajo, ne izgubi nihče nič na časti, kogar on napade. Kajti njemu nij verjeti niti tačas ne, kadar resnici podobne reči govori. Naj bode tu povedano tistim, ki ga še menj poznajo, na pr. sledeče kot dokaz njegove lažnjivosti. Sedelo nas je več v čitalnici pri kosilu ravno tist dan, ko je bil prinesel „Slovenec" zabav-Ijico (ali recimo kritiko) pod šifro Dr. A. J. Mislil sem jaz, to je dr. A. Jeglič in sem o tem govoril. Ali tu se pri sosednjej mizi sam pijoč Aleševec oglaBi: da ne in pritrdi, da je to dr. A. J are, prost. Kdo ne bi verjel uredniku „S1." in ker je šifra za oba jedna ttr ista! Vsled tega sem jaz naredil v „Slov. Narodu" odbijalen odgovor g. dr. Jarcu. Kako se začudim, ko v prihodnjič v „Slovencu" najdem od dr. Jegliča podpisano izjavo, da je res le on pisalec, torej me je Aleševec javno in nevpra-šan pred pričami nalagal. Jaz sem ga torej v čitalnici drug dan spet pred pričami ostro vprašal: „kako pošteni ljudje taci m pravijo, ki ved o m a neresnico govore?" On mi cinično odgovori: „jaz rečem kar čem!" To se ve, da na tako moralo meni nij druzega ostalo, nego obžalovanje izreči, da sem enkrat sam-krat imel Aleševčevo besedo za resnično, odslej je ne bom nikdar več, ni govorjene ni pisane. On je bil menda s tem zadovoljen, ker molčal je. Za to in za več družili dokazov, Pismena zapuščina razbojnika Franca Guzaja. (Konec.) III. Dragi vsi moji Prijatelji! Želim vam vse dobro iz Serca, dosti je vas ki pravite de jas vsiga uržah nisim, prav imate, pravico govorite, zato vse tiste rad imam, Če glih vas malo poznam, naj vam pa zemlja obilno redi, žitne pole vinske gore, naj vam pa dobro redijo ino vaše serce veselijo, ki ste poštenja vredni, kir se kaj zgodi sim vse jas voržeh alli ri resen, slivniški Farmani pravijo, to je hodu to je pil, po Žamberg po Virstein, pa me še obeden vidil ni, pa to bom zažgal, pa tam sem tak slivniškiga Lesjaka vse pravijo jes sim ga zažgav, pani resen meni niso slivničani nikoli neč hudiga storili, po- sebno pa tudi Lesjak ne, zakaj bi pol jes zažgav, zažgano je resen pa zvedite tiste ki so zažgali jes pa ne nikol čebi tako daleč šlo 15 Prič mam ki prisežejo deni resen al sam ko men se nezdi debi iz Gerihtam Ferdrus imel, kdor Če naj tako verjame gdor pa ne pa naj govori iuo jezik brusi, tudi pravte de sim per lesjaku pil, pa nisim nikol, kak Žam-bergi ne Lesjaka pa prosim naj to meni verjame, men seni nikol zamiru, pa tudi drugim nič toril, nebom in želim vsem tistim debi v miru ino srečno živeli, tudi pravijo de na potili čakam Ljudi, jest Še nisim nobenega pričakav, drugi bo taki vedili dejest resnico pišem vam, pa prosim vse Tate ne kradite vbogim, hudim če mislite krast jemlite takim ki majo zadost al pa žleht jezik, tem pridnim ki nas tolk ne nasovražijo nič ne jemajte, puste puste jim v miru, in pa požigalze prosim nič ne poži-gajte ko nobenega nuca za tisto nimate če se že katir vam tulko zamiri in krivico stri bolše vbit ga. Farji drugim zgled dajejo očejo de Sovražnikom iz serca odpustiti moremo, al samem pa slok perst mu pokaže je poln hudobije, za te vboge Ljudi je vse Greh (tu pride spet pregrob napad na duhovne, ki ga zbrišemo. Ur.). Jes sim se pa tud tolk naprej vzel de živiga me nobeden v roke nedobi, do zadne kaple Kervi se bom branu mojim Sovražnikom, se niso Turki in ne Praizi, samem Fanghundam sebom pa že vbranu se imam jas tud svinca dosti, pajsje nose pa nimajo, 10 Let se upam na Štajerskem biti deine ne dobijo, paže ne nebom zdaj jih še morem eni cajt za norca imeti in jeziti, naj skačejo kso vredni, ko poštene Ljudi za Tate delajo, Sekire vzemte pa jim dajte ena prek Glave, ktiri vas nadlegujejo, iz tistim ferdamanim podiskavajom koše dostikrat pravice nimajo ino si ga Žendari sami vzemete, pale martarte se na vaše Limance jas prišev ne bom žiher me iščete koder me čete, per Kandušeri sim koliku mu je verovati, imam, kakor rečeno, priče. Koliko so torej vredni napadi od človeka takenravne resnobe, take brezmoralnosti glede resnicoljubja, nij treba razlagati izobraženim ljudem. Ali, kakor smo uže včeraj rekli, tak ton, ter nezaslišana revolverska Sega v Žurnalizmu, je za nas Slovence, v katerih jeziku se to piše, sramota! To podpirati je naroden greh, kajti kam pa pride naša stvar, kam naša slovenska literatura, če borno po tem brezmoralnem potu napredovali? Ale-gevee je v „Brenclji" rekel staremu narodnemu mestnemu odborniku in deželnemu poslancu brez vsega uzroka, da jc filoksera. Mi pa rečemo: list „Brencelj" je prava filoksera v našej narodnej dnevnej literaturi! Ta filoksera bi se morala najprej uničiti. Uže včeraj sem motiviral, zakaj ta članek podpišem: da Brencelj ne napada družili narodnih zaslužnih mož zarad resnic, katere sem mu jaz povedal, ne da bi ga podučil ali spokoril (to bi bilo nehvaležno delo), temuč da njegovo surovost s pravim imenom okrstim. Mene naj Brencelj slobodno napada, jaz ga poznam dovolj. Zoper to, kar Breneelj-Aleševec proti mojej osobi napiše, ne bom nikdar polemiziral. O n mene ne more razžaliti. Prijatelji, ki me poznajo, vedo, kdo in kaj sem. Za to pa, kaj bi mislil o meni tist jan-hagel, ki Aleševcu veruje, nij mi čisto nič. Jurč ič. Program narodne opozicije hrvatske. Omenjali smo uže programa, kateri je razvil hrvatski ban Pejačev č v saboru; takoj dražega dne pa je „Obzor" prijavil program hrvatske narodne opozicije, ki se bitstveno tako-le glasi: „Iskustva minolih let so dokazala popolnem, da ne zadostujejo državnopravne razmere, kakor so mej kraljevinama Dalmatinsko, Hrvatsko, Slavonijo ter Ogersko, kakor so ukni-žene v nagodbah od 1. 1868 in 1873, ker z njimi se teritorijalna celokupnost in državo-pravna individualnost Hrvatske ne zagotavlja in se vsled tega mej kraljevinama ne more vzdržati trajna koristna razmera. Kavno tako so pa učile tudi izkušnje, da se zakonom priznana avtonomija naše kraljevine nij povsod razvijala na korist naSega naroda. Nalog narodne neodvisne opozicije je tedaj: Ona mora stati na podlagi obstoječe nagodbe in skrbeti, da bode ta narodu na korist vsak večer ino pa per njegovi Sestri, pa tudi doma, zakaj ste tak tumasti deme ne vidite ino ne primete, jas sim tak kak muha ko se vsedem kam se čem še na vaše klobuke, ženske me......skrivajo, v aržetah me okoli nosijo ko me imajo rade, posihmav morte še aržete večkrat preiskavat, ljudi v Strah jem-lete zame pameše vidli niso ino me ne poznajo, vi mislite desim tak tumast, debom šov vsaki Babi pravit, ki sim, tačas bi že daleč prišel debi Babe vedle zamene se Ljudje so devi kova še bol nimajo za norca deb še bol skakali, se jest debi se mogu tak........debme obvohali čas bine vam vstregu. Preserčni Žan-darml pa kdar mi bode katir preveč pod dos prišel, gubom že štuknu nazaj, setake reči zadosti imam, se rad bi debi se kaj sreču iz takim Gospodom debime aufhaltau, bom že za O;l^ovor hitro skerbu, že poprej. Srečno ostaute dokler še kaj zveste od me. Upanje mladiga Fanta ali mladiga Dekleta je sladko upanje zdosti sanjami, al nesrečen je tist kise zanese in da se bode tudi nasprotna stranka držala nje določb; nasprotovala bode odločno, ako bi centralna vlada vmešavala se v hrvatsko upravo in ustavo in ako bi hotela magjarizovati po Hrvatskej, Dalmatinskoj in Slavonske). Stranka bode delala na to, da se kolikor mogoče ščedi v upravi a gojila bode tudi kulturne interese in zavode, nadalje se bode prizadevala zboljšati volilni red in tiskovni zakon od 1. 1875 dne 17. maja. Postojeća nagodba se mora postavnim potom premeniti in sicer tako, da se bode celokupnost kraljevine Dalmatinske - Hrvatske - Slavonije uresničila in da se zagotovi nje samostojnost naslanjajoča se na državno individualnost. Zato bode neodvisna narodna stranka delala z vso močjo na to, da se pridruži materi zemlji Vojna krajina ter bode zagovarjala Hrvatske finančno samostojnost v upravi in zakonodaji, nje samostojnost v upravi in zakonodaji glede vseh cest, železnic in rek po kraljevini, samostojnost v upravi in zakonodaji glede obrtstva, pomorskega sodstva, državnega premoženja ter neodvisnost avtonomne odgovorne vlade z banom na čelu, katerega imenuje kralj a ne na predlog ogerskega minister-stva. Hrvatski poslanci v ogerskem drž. zboru volijo sami v delegacije ter bode stranka podpirala vlado v njenem prizadevanju za blagor dežele. Vnanjo politiko bode stranka zmirom podpirala tako, ki pospešuje interese države in osvobojen je balkanskih narodov. I*o I i lični razgled. V Ljubljani 22. septembra. Poljski „Czasu slavi v članku uspeh cesarjevega potovanja po Gališkem, katero je stalno sankcijoniralo narodne pravice Poljakov. V zgodovini ter hvaležnem spominu Gališke ostane to potovanje združeno z ministerstvom ter osobo grofa Taaffeja, kajti cesarjevo potovanje je okrepilo a v t o n o rn i s t i Š k o idejo ne da bi nasprotnike klicalo na boj, ter je ojačilo politiko Taaffejevo, katero bodo Poljaki odslej še bolj podpirali. Solidarnost cele avtonomistiške stranke je zdaj zagotovljena. V«t*iiJ«* (lržuve. Vladni ruski „Beregtt piše o potovanji našega cesarja: „Dne" 10. t. m., tedaj po manevrih pri Mošiski, povabljeni so bili vsi pri manevrih navzočni ruski častniki k dvornemu obedu. Cesar Franc Josip, ki je bil z r u s k i m i gosti posebno ljubeznjiv, vstane, ter nemški napije to-le zdravijco: „Jutri slavimo Aleksandrov dan, imendan mojega prijatelja, na slabe Oblube, kiga spravjo na Led, jes; sim tud v mladosti našu več Upanje, puvav Gradove, Verti somi kazali te lepše Rožce, zbiro sim si jih, al v Zel sim trofo, tako Rožo ki je zunaj nar tej slajših Oblub bila, al polna Strupa, ki so mojo blago Serce strupile. Nesrečen je bil že neki Fantič in Dekle ki gaje to sladko pa prazno Vupanje spravio na Led, ja v Grob! Oh kozi ti premal spoznano in bo glihi enega vpijočega Človeka, Sapi alli pa Vodi ki je skoz mrežo potegnjena brez Ribic. Ljublene Rože some tud obdajale al z Gren-kostjoj in terjem, podajale mi Pušelc naj lepših Cvetic al vsredi je tičala strupena Kača kije moje Serce grizila in me skoraj v Grob spravila. Al sprememba Časa je tudi njih žalostna osoda zadela zinenoj vred v Grob pojdejo, pa na vse zadne še jes eno ljubezni vredno Rožo imam kije Roža ljubezni, sladkosti zvestobe. Ob debi jest bil to Rožo pred 20 Let vtem Ivclkem verti sveta najšo, ona mene kratkočasili te žalosti ino nesrečne ure, zsvoj lubez- nj. veličanstva ruskega carja Aleksandra ter velikega kneza naslednika. Na njiju zdravje napijem, da ja Bog ohrani. Vse dobro jima želim!" Navdušeno je bila sprejeta ta zdra-vijca in godba je svirala rusko himno." O b©lfrar*kej ligi se čuje, da je porta zoper njo poslala osem bataljonov vojakov in šeRt gorskih knnonov. Bolgarska liga ima svoj ostrog v Pirin-Dagu. Dih; 5. oktobra se bosta baje v Belgradu sešla bolgarski ter srbski knez. Riiinumkl opozicijonalni list „Resboiul Grandeau je objavil oster članek zoper rumun-skega kneza pod naslovom: „Prusk vohun", v katerem se mu vsi njegovi grehi kar naravnost očitajo, ter ga obdolžuje, da izdaje deželo, ker hoče Rumunijo vreči v avstro-nemško zvezo. Francoska ministerska kriza nij še rešena. Ta kriza je nekatere evropske politike vznemirila, kajti zmernega Frevcineta je vrgel odločni in vojeviti Gambetta, ki je v Cherbourgu govoril znani govor zoper Nemčijo in za revanehe. Da bi se u tis odstopa Frey-cinetovega v nekoliko ublažil, pišejo zdaj francoske poluradne novine, da Frevcinet nij odstopil zarad različnih mnenj glede" v nanje politike mej ministri francoskimi, nego jedino zarad tega, ker nij hotel odločno izvrševati dekretov zoper duhovenske bratovščine. Dopisi. Iz Slovciifgradca 20. sept. [Izv. dop.] Pretečono soboto je nenadoma prišel nj. vzv. c. kr. namestnik štajerski v naše mestece, pa se je uže takoj drugo jutro zopet odpeljal. Obiskal je c. kr. polit, urade in bil v nedeljo jutro tudi pri sv. maši. Volitev jednega poslanca v državni zbor za mesta in trge (Maribor, Ptuj, Sloven-gradec itd.) je tudi pred durmi in kandidatov na izbiro. G. Bindlechner nas je v soboto obiskal, posameznim volilcem predstavljal se ter svoj program delil. Kakor se iz programa razvidi, bode dober mož. Želimo mu popolen vspeh. Pa naj vam še nekaj o družili treh kandidatih, ki so se včernj zvečer tukaj v volilnem shodu predstavljali, povem. Zbralo se je kakih 20 volilcev. G župan dr. Tomscheg prečita na prvo Bindlechner-j e v program, — g. Bindlechner se je bil ule v soboto odpeljal — ter končno obžaluje, da se g. kandidat sedaj osobno predstavljat ne more. — Potem govori kandidat dr. Schmiederer. V svojem precej obširnem programu povdarj* največ le „uemštvo" in pravi, da je nemški jezik v nevarnosti! V svojem ognji razžali Inistjoj, vredna je zlata in dragega kamna, zmed milionov takšne lehko en Fant ne najde samo men in mojimo Sercu žalost dela desim tak daleč nesrečen, ja rad bi delo pošteno, in frej posvetu hodu, pa kaj vse vse je proč žalostna Osoda mene zadela. Nezvestoba Deklin je meni perva Stopjaji moji pogubi, tadruga pa mojih Sovražnikov, iti so me nato ti pot spravili; zato pa tud jas nigdar pozabil nebom, škodo sim jim želo škodo tudi storil bom, ni zaston ker ti eui pravjo desim dobrega Serca, a Igorje mu, katir semi zamiri, jez ljubim iz Serca vse dobre Prijatle, pogubo pa vsem Sovražnikom želim. Srečno ostaute dobri Prijatli sreča naj bo zvami, prosim pa vse Deklete lubte Fante zvesto denebote njim uržob takih nesreče, Fanti pa tud lubte zvest pridne Deklete, moži žene, žene može ino dost bo odvernjenih takih nesreč. Franz Gusej m/p ne Razbojnik pa zdaj se ne pišem več tako ampak Skrivalec druge narode ker pravi, da so sami Nemci se svojo krvjo Avstrijo utemeljili in jo še zdržu-jejo, da so tako rekoč oni jedini steber Avstrije! On meni, da nemštvo mora nadvladati, ako hočemo, da smo v kulturnej državi, da Avstrija obstane. Za njim je došel g. Reuter na vrsto. Njegov program se v obče srinja z onim g. Scbmie-dererja, samo, da se je v gospodarskem obziru na širje izraževal. Rekel jo tudi, da ne bi trebalo toliko doktorjev voliti, marveč se veliko več na obrtnike ozirati. Siavjanov tudi ne mara — kakor njegov predgovornik, — ter je, da se kolikor toliko še bolj prikupi, jel brbljati o slovenskem „kraljestvu" in jednakih rečeh. Videlo se je pač obema gospodoma „fortschritierjema", kako ju jezikovni ukaz kači in kako silno jima sedanja vlada preseda! In takove ljudi, ki nobenega spora-zumljenja ne poznajo, ki so — kakor l&lrii pravijo — zoper sedanjo vlado, taki ljudje kandidirajo na spodnjem Štajerskem?! Na zadnje je svoj program razmotraval ra-dikalec ali socijalni demokrat g. AViesthaler. On je mej drugim posebno poudarjal štedljivost pri celej drŽavnej upravi in sicer naj bi se to od zgoraj začelo. Želi posebnih in določenih uravnav za sklicevanje državnega zbora, potem da se nepotrebni aparatje odpravijo, ter ljudstvu podeli večji delež pri upravi in sod-niji v deželi in državi, da se hitreje in ftineje uraduje in upravlja, da se stalno vojaštvo odpravi, ter milica po švicarskem vzgledu uvede.'' Le tako da se bodo dolgovi plačevali. Plaidi- j ral je tudi za nemško „Statssprache" in za razžaljene Nemce, a vendar pravi, da hoče biti kolikor toliko pravičen vsem narodom. Respek-tiral je pouk v materinščini kakor tudi slovan- ! 8ki jezik v uradnijah, kjer Slovani stanujejo po j geslu: kar sebi želiš, to tudi drugim dopuščaj.! Se ve da si on vse to misli le v podredjenej meri. Njegova želja je tudi, da se Štovanje od* tegnejo prevelikemu vpljivu duhovščine in plemstva, ter si zbirajo za zastopnike samo može izmej naroda, ki težnje kmeta in mestjana najbolje umeti morejo. — Mi pa menimo v obče, da g. kandidata nazori nijso povsem izpeljivi, vsaj Še dolgo, dolgo ne. Poznamo torej vse naše kandidate osobno in po njihovih nazorih, ne bode nam težko voliti. Treba nam je samo, da delamo le na to, da bode povsodi večinoj izvoljen g. Bindlechner, trezen Nemec, mož poštenjak, ki se s sedanjo vlado vjema, ter skromno stopa, vnet za blagor volilcev, na oder večjega političnega živenja, od koder tudi nam dosedanjim revežem svojo spravljivo roko podati hoče. W. Iz Postojne 19. septembra. [Izv. dop.J „Wiener Allg. Zeitung", katero je pred kratkim pošteni dunajski „Vaterland" karakteristično in po pravici imenoval: „"VVinkelblatt des krainisehen ganz herabgekommenen ver-fassungstreuen Haiifleins", je prinesla pretečeni teden neki tukaj skrpani dopis, katerega je „Slov. Narod" sicer omenil, pa morda ne dovolj jasno razložil in v katerem se nekdo — bila je, kakor se splošno misli, cela kotenja skupaj — pritožuje, da je oskrbovanje in go spodarstvo Postojnske jame v slabih rokah nesramno trdeč, daje tega največ kriv postojnski c. kr. okrajni glavar, in nazadnje predrzno svet daje, da naj bi se oskrbovanje jame izročilo privatnim rokam. Resnicoljubje me sili, dii odbijem oni hudobni napad v dunajskem Časniku in pri luči resnice pokažem kako zloben je bil namen mojstrov tistega pamfleta hote?ih črniti po vsem postojnskem okraju občespoštovanega in pri ljudstvu zelo ljubljenega c. kr. glavarja J. Globočnika, viteza Fr. Josipnvega reda. Oskrbovalnej komisiji postojnske jame in še posebno njenemu predsedniku c. kr. okrajnemu glavarju očitati, d\ z birokratičnim go-spodaijenjpm ovira njen napredek .«0 pač pravi resnico na laž staviti in belo črno risati. Po-stojnčani prav dobro vedo in so tudi zlo hvaležni g. okr. glavarju, da je uže toliko storil za olepšavo in prospeh tukajšnje imenitne podzemeljske jame imajnč dober namen, da bi tujce privabil semkaj in tako domačinom pripomogel h kateremu koli zaslužku. Naštel bodem le nekoliko zaslug g. Globočnika. On je naredil lepo cesto od železnice do jame in poleg nje ob obeh straneh zasadil gost drevored, za katerega kupuje vsako pomlad potrebnih novih drevesc skrbeč tako za prijazno sprehajališče, katero lepša na dve strani Postojnski trg in služi šetajočemu občinstvu in zlasti Ugaja semkaj prišedšim dobrog i zraka is-kajočim in senco ljubečim tujcem o poleten-skem času. V jami samej so se za časa njegovega oskrbovanja popravila vsa pota in neka teri njeni novi poprej neznani prostori sedaj pristopni naredili. Pisalec teh vrstic iz lastnega štiriletnega opazovanja ve. da se je omislila intenzivnejša razsvitljava, katera lepoto podzemskih Čudežev zlo povišuje; letošnje leto so se napravili jako lepi napisi v slovenskem, nemškem in laškem jeziku po vsej jami, kar je stalo na tisoče. Mar nij to napredek? Pa bi znal kdo misliti da se je blagajnica jame znižala. Nasprotno! Iz gotovega vira vem in lažnjivi dopisovalci dunajskega lista se sami lehko prepričajo, da je stalno premoŽenje jame sedaj trikrat večje kakor je bilo takrat, ko je g. Globočnik prevzel njegovo oskrbni-štvo in vrh tega so se od takrat letni dohodki podvojili. Največ zaslug pa si je pridobil gospod okrajni glavar letošnje leto ker je kakor vesten gospodar za branil, da nij prišla postojnska jama v roke I a k o m u i h špekulantov, kar je ravno povod dalo onemu lažnji-vemu dopisu. Historija je ta. Posestnik tukaj-šnega „Grande-hotelau, neki Nemec Schlopfer in njegov sodružnik ter oskrbnik hotela fran-coz Progler sta hotela pretečeno pomlad postojnsko jamo v najem dobiti, da bi jo proti gotovej svoti imela na razpolaganje in ž njo na razne špekulantovske načine manipulirala. Pri govarjala sta iz tega namena soseskinim možem opisovaje jim „dobiček", katerega bi imela Postojna zarad tega in da bi lažje svoj namen dosegla, sta dobila najprej na svojo stran — za kar se jima gotovo ni bilo treba veliko truditi — vsem znanega postojnskega Cicerona, kateri je sicer „zaspan" ali gotovo povsod zraven, kjer gre za to, da bi se ka-košna „intriga" naredila. Ti trije tedaj so uže letošnjo pomlad delali na to, da bi prišla jama v privatne recte špekulantovske roke. Ali g. okrajni glavar spoznavši, da bi se na taki način doma č inom marsikateri zaslužek odvzel in družinskim očetom velika škoda učinila In dobro vedoč, kam vse take ponudbe merijo, nij hotel o najemu paktirati in se je prekinjenim nasvetom ustavil. Vsakateri, komur so znane domače razmere, prebravši dopis v „Wien. Allg. Zeitung", je brez pomisleka rekel, da so ga pisali Schliipfer, Progler in naš „intrigunt" ; ali pa ako ga uže nijso sami pisali, je vsaj po njih inspiriranju zagledal luč. Prva dva razumljivo iz maščevanja, ker jima je spodle- tel „en gšeft" in tretji je bil gotovo tudi zraven, vsaj tako je Bplošna misel, kajti pisati „von den Winken aus Laibach" in porogljivo omenjati „Grbssenwahn Sloveniens,* kaj tacega očitno storiti nij zmožen tukaj nobeden drug nego intrigantovsk« renegat, kateri se uže v vsako zadevo vtikuje, seveda iz gotovega namena in kateri bi, ako bi imele gospo in žene volilno pravico, pn njih brez pomisleka prevzel še celo babištvo. Da ta Človek v srcu nij poseben prijatelj g. okr. glavarju je uzrok to. ker g. Globočnik akoravno je neutralen in le nad strankami stoječ vsem pravičen, kakor se spodobi uradniku, nij zasmehovalec vsega narodnega in zato ker mu neče očitno in s silo nemčurske vode na njegov političen malin napeljevati. Evo historijo lažnjivemu dopisu 1 Končno pristavimo obče spoštovanemu c kr. okr. glavarju ta svet, da naj omenjenej trojici odločno in za vselej reče: apage! in da naj zoper vso tri in zlasti zoper „intriganta", kateri ruje zoper sedanjo vlado in celo hujska zoper deželnega predsednika, pokaže o pravem času in tudi dosledno uže jako potreben svoj: Quos ego! — Iz ■»<>«**of nskofra okraja 20. sept. fl/.v. (top.] Marsikatera številka ^Slovenskega Naroda" naznanja tekočo leto o toči, požaru, streli in raznih elementarnih nezgodah, katere zadevajo našo ljubo slovensko domovino. Na M a t e n j o vas je letos zares grozni element razlil svojo ljutost in krutost 18. julija t. 1. je toča pokončala poljske pridelke; za tem je deževje zadrževalo redno pospravljanje živinske krme; gnjiloba se je lotila krompirja in kar nij bilo po uimi pokončano, so še vojaki, ki so bili tu na vajah, dopolnili. Najhujši udarec pa je bil včeraj 20. t. m., kajti isti dan kmalu po 1. u »i popoludne je začelo goreti; pol vasi je bilo takoj v ognji. Slamnate strehe in seno je pospeševalo širjenje požara. Po nekojih pasažah nij bilo mogoče vsled silnega ognja skozi preriniti in je gašenje zaostajalo. „Kakor v Chicagi," je nekdo opazil. * / Res hudo je razsajal grozni element, in sicer celo dolgo noč — 13 gospodarjem je vse poslopje (stanovanje, hlev, skedenj itd.) vpepeljeno; mnogi nijso nič rešili. Jeden prašič in jedna telica sta v plamenu poginola. Beda pri udomačenem siromaštvu bode še večja, zlasti, ker je minolo leto 1879 bila zelo slaba letina, in je ljudstvo preteklo leto jedva vegetiralo, toda nihče Matenjcev, kakor se mi je pravilo, nij nijedne podpore dobil, da si se je za Notranjce milodarov nabiralo. Škode je učinil požar črez petnajst tisoč gold., zavarovana svota znaša 5000 gld. Gotovo se bodo našli mili dobrotniki, kateri bodo siromakom pogorelcem v stiski pomagali, kar je srčno želeti, kajti v nasprotnem slučaji bode groza in lakot todi vladala, ker zima je pred durmi. Tedaj gospoda pomagajte ! — Na d^lje moram omeniti, kako se je ogenj gasil in imetje reševalo. Kmalu sta bili ročni brizgalnici iz c. kr. kobilarne in železniške postaje iz Prestranka na mestu, ter omejavali požar, kolikor je bilo mogoče. Toda vode je čestokrat izmanjkovalo, ker nij bilo dovelj moći in delavcev. Gasilci tudi nijso bili primerno razdeljeni; za kakovo malenkost ali razbit lonec se je podila cela. jata ljudi, mej tem, ko nij bilo žive dttše tam, kjer se je pomoč najnujneje potrebovala. Vsled tega je veliko pohištva po nemarnosti pogorelo. Tudi enotno poveljstvo, brez kojega nij nobenega vspešnega izvršenja, se je popolno pogrešalo. — Dopeljali so pozneje v Matenjo vas iz bližnjega postojnskega trga tudi brizgnlnico, katero so pa še pri belem dnevi odpeljali, da si je ogenj še uničeval imetje. Lehko bi jo bili na pogorišči pustili, kakor so Prest ran čani storili, k i;ri izvrstno bi bila rabila in koristila. Toda sedaj je prepozno isto izrekati. Graje vredno pa je, da je mnogo postonjskih postopučev in gospij z malimi pobalin ki v naročji zijala prodajalo in tako ljudi motilo pri gašenju. Gospe, kutere so baje mislile, da se bode kakova drama v Mutenji vasi predstav Ijala, bi bile slobodno kuko drugače doma za pogorelce svoje pomilovanje izrekle. Prihitelo je pet žandarmov, kateri so tud pozneje nekam odšli, kakor je pravil materij ski župan; tedaj so bili Matenjci, razen malih izjem, osamljeni in so morali celo noč sam vodo dovažati in gasiti. Kako se je ogenj za-trosil, kursiru več govoric. Nekateri trdijo, da da so cigani zažgali, drugi pa pravijo, da so otroci, igrajo se z vojaškimi patroni. Bog nas varuj ognja in sv. Florijan! Iz Radovljice 20. sept. [Izv. dop. Nij dolgo kar je „Slovenski Narod" rekel, da je v našej občni mnogo „piškavega". Ker bi menda naše županstvo rado videlo vse piškave reči mestnega odbora, naj jih tukaj navedem, zato, da se bodo popravile. 1. Kje ima občinski odbor denarje, kate rega je za mesnico in pašnik potegnil?! — 2. Zakaj deželni odbor dotične prošnje, da bi se od treh let položil račun, še do zdaj nij rešil?! — 3. Vsaka občina ima lov v najemu, le v radovijiškej mestnej občini ima pravico vsak loviti. Zakaj ta občina nij dala lova v najem ?! Slavna deželna vlada, katera je zatrdila, da hoče vsaj postavo za vsacega jed na ko izvršiti, ima tukaj nekaj posla. Domače stvari. — (G. deželni predsednik Wink 1 er) 6e je denes v četrtek zjutraj v Kranj odpeljal. — Predvčeranjem je bil obiskal tukajšnjo hra nilnico. — (Pogreb ranjcega Strzelbe), vrlega narodnjaka, more se imenovati veli-kansk. Preko 5000 ljudstva se je udeležilo njegovega zadnjega sprevoda, „Sokoli" se svojo zastavo ter čitalniški slovenski pevci in cor-pore. Ti so pred hišo nmršega ter na pokopališči peli žalostinke. — (Tudi „LaibacherZtg. ■) včeraj zavrača v svojem drugem članku podobno kakor smo mi v „Slovenskem Narodu" storili, napad dunajske „N. Fr. Pr." na slovensko pre bivalstvo kranjske dežele, češ, da mu vojak 2G. polka, ki prve dni prihodnjega meseca tu sem pridejo, ne bi dobro došli. „Laib. Ztg konstatira, da so bili kranjski Slovenci vselej lojalni proti c. kr. armadi. — Mi svojim ljub ljanskim bralcem pri tej priliki še pristuv-Ijamo novico, da, kakor smo iz dobrega vira slišali, je pri polku 2G., ki pride v Ljubljano, celo Vi Slovanov le V« Nemcev in \ „ Mugja rov. Torej tem bolj dobro došel. — (Promembe pri učiteljstvu na Primorskem.) G. Fr. Tomšič, učitelj v I3i-ljah v Kronberg; g. M. Lapajne, učitelj na Kviškem v Bilje; g. Srtbernie učitelj v Čepo vanu v Višnjek (Brdo), g. MakaroviČ, izpra.š kandidat za prov. učitelja v Čepovan; g. II Leban, izpraš. kandidat za prov. učitelja na Kviško; g. Ant. Tomšič prov. učitelj Zgoniku v Skopo; g. Sivec, izpraš. kandidat za prov. učitelja v Temnico; g. L. Sila, izpraš. kandidat za prov. učitelja v Zgonik ; g. Vodopivec, izpraš. kandidat za prov. učitelja v Brestovico ; g. M. Kante, izpraš. kandidat za prov. učitelja na 4 razreduico v Sežano. Gospodičioa Delkui, izpraš. kandidatinja za prov. učiteljico na dvora ziednko v Tomaj; gospodičiua Justina Štrukelj, izpraš. kandidatinja za prov. učiteljico na 4 razreduico v Komen. Gospod Janko Leban, prov. učitelj v Lokvi postane tam defiuitiven, ravno tako gospod Fr. Čeme na Barki. — (Ma r i j in celj s ke kapljice za želodec.) N sled poročila c. kr. deželnega zdravilstvenega svetovalstva je c. kr. moravsko namestništvo z odlokom od dne 2. septembra 1.1. broj 16.534 dovolilo, da sme lekarnar Brady v Kromerižu prirejati ter prodajati Marijin-celjske kapljice za želodec. Dunajska borza 22. septembra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni diž. dolg v bankovcih . . 71 gld. 50 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 72 „ f 0 „ Zlata rent«.........87 „ 65 „ 1660 drž. poBojilo......131 „ 25 „ Akcije narodne banke .... 821 „ — „ Kreditne akcije.......283 „10 „ London..........118 „30 „ Srebro..........— _ — _ NapoL..........9 „ 44 C. kr. cekini........5 „ 65 „ Dr lavne marke...... . 58 _ 25 Vrine cen« v Ljubljani 22 septembra t. 1. Plenica hektoliter 8 gld. 94 kr. — rež 6 gl.t 34 kr.; —ječmen 4 gld. 38 kr.; — ovna 2 gld, 76 kr.; — ajda 5 gld. 51 kr.; — proso 4 gld. 71 kr. koruza 6 gld. 20 kr.; — krompir 100 kilogramov 2 gld. 50 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; masi« kilogram — gld. 90 kr.; mast — gld. 74 kr.; — »:•«•! frisen — gld. 68 kr.; spoli povojno — gld. 72 kr. — jajce po 2»/i kr.; — m oka liter 8 kr.; — govednin« kilogram 56 kr.; — telet nino 5*» kr.; — »vinjaku meso 5G kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 50 kr., — slame 1 gld. 78 kr.; — drva trda 4 k v. metro\ 6 gld. — kr.; — mehka 4 gld. 50 kr. Gostilna v najem. Gostilna, ležeča na KarlovskO-9I*tlt*l(e| cesti v ,,Rp«1-'9 da se z gospodarskimi poslopji in okolo 75 oralov zetu ijisSča v reci tisl \ c6 let v nnp-iii. Natančneje bovl graščinsko oskrbnistvo v Ribniku, pušta Metliki. v442—5) zmr Klavir T*e proda se pri gospodu Tro«-1« v IflaloJ vasi poleg Trebnjega. (456—1> tBSMM Na podlagi odobrenja vis. c. kr. deželnega zdravilstvenega svetovalstva od vis. c. kr. namestništva dovoljene Marij inceljske kapljice za želodec, SO »*~» l'stlto lift? i t