IG. štev Tower, TVtinxi., H. aprila. 1893. Letnik I. us K m Duluth, Mirni. i 40 urna svečanost, k svetemu Rešujemu Telesu se jo vršila v nemški cerkvi sv. Antona Padu-anskega v Dulutliu od 28. do pO. marca pod vodstvom ondot-♦noga župnika F. S. Košmerla. Svečanost se je pričela v pone-1 Ideljek ob 10. uri z veliko sveto |taašo, ki jo je imel gosp. župnik I/. S. Košmerl z asistenco preč. feeorge Scheffold O. S. B., kateri po imel prvi uvodni govor. Cerkev, posebno oltar je bil (prav lepo okinčan z mnogobroj-nimi lučkami in c vetlicami. Govori .-1*0 bili mični, poduči j ivi in marsi-■ kateri ginjen je trdno sklenil, boljšo pot nastopiti. I Govori so pojasnjevali bistve-„ p nost o neumrjočnosti duše, o na-I Menu poklica človeštva, o grelni, J: kot najhujše hudo, o spovedi, kot ji J najpotrebnejši pripomoček zveli- I ča:ja po padcu v greh, o svetem I Re .■njem Telesu, o njega postav-Ijeiiji, namenu in učinku. ^ torek so bile tri sveto mašo ; B j ]>ri prvi in drugi jo bilo veličastno | videti množico vernih pristopiti k s mizi Gospodovi, posebno pa se je odlikovalo 75 gospej s svojimi znamki iz društva sv. Rožnega venca, k tore so brez izjemo skupno pristopile k mizi Gospodovi. Cerkev jo bila skoro vedno napolnjena s pobožnimi farani. Po-f„_^no pobožnost so budili šolarčki od sv. Antona farne šole, kateri 80 8edaj z glasno molitvijo, sedaj z l°pim petjem molili in častili Jezusa v sv. Rešujem Telesu. Gospodu župniku so pomagali vršiti svečanost in spovedovati: preč. gg.: J08. F. Buli G.Y., Jan Sroka, poljski župnik, G. Scheffold O- S. B. in Evstachius Yollmer O. B. F., ter so vsi imeli dovolj opravila, kajti videti je bilo v sredo zjutraj veliko število faranov pristopiti k sv. obhajilu. Zares bil je čas milosti, ktero jo usmiljeni Bog izlival na to mlado faro; kajti iiiogi, ki so že dolgo časa bili mlačni in otrpnjeni v dušnem obziru, so se s ponižnim in kesanim srcem zopet povrnili v naročje sveto cerkve in tako s svojim lepim izgledom popravili pohujšanje, ktero so morebiti popreje s svojo zanemarnostjo dajali. V" sredo zvečer ob polu 8. uri je bil sklep svečanosti. Govor je imel proč. gosp. župnik, ki je posebno pojasnjeval dolžnost zvestobe do milosti Božjo, ktero so sedaj farani v taki obilnosti za-■dobili in je posebno priporočal in povdarjal molitev, projemo sv. zakramentov, sv. mašo, ogibanje grešnih priložnosti j, katere se dandanes posebno kažejo po branju slabih bukov, pri poslušanju po-bujšljivih pOgovorov, po obiskovanju gostilnic s pijančevanjem in Pn prepovedanih afi cerkvi sovražni' društvih, katera so posebno dandanes silno nevarna; kajti kakor lopo pisana kača ptička s svojim pogledom od veje do veje vabi, da se ji naposled sam v žrelo vrže: tako tudi one vabijo verno da se jim pridružijo, da jih zaradi njih mlačnosti, v ktero hitro zabredejo, v svojem nenasitljivem žreli požro v večno pogubo. Da, prav ima gospod župnik svoje župljane svariti in opominje-vati: da ne le oni, ki dobro prične, ampak le oni, kateri ostane zvest do konca, bode zveličan. Po navdušenem govoru gospoda župnika bila je procesija s svetim Rešil jim Telesom, ktero je nosil preč. g. generalvikar z asistenco gg. F. S. Košmerla in J. Sroka, kot diakona in subdiakona. Cerkveni služabniki, šolarčki in pa družbenice sv. Rožnega vanca. okinčane z znamki in gorečimi svečami, so spremljali med lepim petjem po, kakor v dan razsvitljeni cerkvi sveto Rešnje Telo. Po procesiji je bil blagoslov s sv. Rešnjim Telesom in zahvaljena pesom. Bog daj, da bi te milosti, katere so se farani sv. Antona z gorečnostjo in pobožnostjo pri tej 40-urni svečanosti vdeleževali, bile izdatno in jim ostale koristno. Pri drugi priložnosti bodem popisal pričetelc, napredek in izdatno delovanje te mlade, no še eno leto stare nemške fare sv. Antona pod vodstvom proč. F. S. Košmerla, sedanjega župnika. J. B. Takoma, Washg. Neizrečeno so bili veseli naši Kranjci, ko so zvedeli, da je proč. Benediktinski opat, Slovenec po rodu, gospod Bernard Ločnikar prišel obiskat njih kraje in še bolj jih je zanimalo, ko so zvedeli, da imajo kranjskega duhovna tam dobiti za Poljake in Kranjce. Naselbina je blizu Takome v King Co. in pošta se imenuje Enumclav. Matija MalneriČ je bil prvi na-selnik v tem kraju, prišel je bil tje leta 1881., drugi pa kmalo za njim. Postavili so že svojo cerkev, ktera je bila blagoslovljena pod imenom ,,Sveta družina" 15. avg. Kupili so bili letos tudi zvon, ki tehta 350 funtov. Vse je jokalo, kakor on pravi, staro in mlado, ko so 26. julija 1891. leta slišali ccrkvenega zvona mili glas. Duluth, Minn. Mr. J. L. Greatsinger je postal vesoljni opravnik tukajšnje Železnice, tako zvane Dulath & Iron Range Rail Road Company in bo stanoval ▼ Dulutliu, Minn. M. J. Carpenter, predsednik. St. Paul, Minn. V cerkvi svete Neže se prične tiho nedeljo svečanost 40 urne pobožnosti pod vodstvom preč. gospoda Jakoba Trobec-a. Green Bay, Wis. Zadnjo nedeljo je ondotni novi škof gospod Sebastian G. Mossmer v katedrali Newark za škofa bil posvečen. Bog ga živi mnogo let! Duluth, Minn. Prestavljeni so sledeči duhovniki, preč. gospodje: J. Connolley na Crookston, M. W. Roy na Terrebonne, L. Feige na Lambert, L. I). Guillauino na Argyle, E. J. Lawlor na Hinn-ckley, D. Lynncli na Brainnerd. Fort Fotten, Dakota. Preč. g. Hiernnymus Hunt, indijanski misijonar v Dakoti je pričel izdajati za svojo rudečekožce nov časopis z naslovom: ,,Sina Sapa Wocekiyo Taenyanpaha" v Sioux indijanskem jeziku. Phoenix, A. p. 31. marca. Ca- rineu Roderiquez je včeraj umrla 150 let stara, bila je sloveča gospa in je celo cesarju Maksimilijanu služila, ko jo v Meksiki bival. Chile- Po dolgem nasprotovanju in hudem boju se jo red zopet povrnil v to deželo. Novega mini-sterstva predsednik je Augustin Edward; minister notranjih zadev je Matte, vnanjih Gaspar Toro; finance je prevzel ministerski prod sodnik sam. Vojni minister je Louis Barros Borgogno, minister javnih del pa Jorge Riesco. Prihodnji predsednik Zjedi-njeuih držav bode izvoljen pri hodnjo jesen v torek po Vsili Svetih, ki bode imei vladati Zje-dinjone države 4 leta. Sedanji predsednik se imenuje B. Harrison — republikan, prejšnji je bil G. Cleveland (Klivland) — demokrat. Ti dve sto najmogočneji stranki sedanji čas v Združenih državah. Ktera da bode zmagala, se še sedaj ne ve, obe stranki sta silno delavni; vsaka hoče zmagb zase dobiti, toda le ena jo zamore v resnici doseči in to je odvisno od ljudij. Kajti vsakteri moški (v nekaterih državah imajo tudi žensko volilno pravico), kteri je v Z jedi njenih državah rojen, ali pa ako se zapiše kot državljan, ima pravico predsednika voliti. In ktera stranka svojim volilcem bolje vstreza, taista bo več glasov do bila za svojega imenovanega predsednika. Sedanji predsednik Harrison napreduje v duhu svoje republikanske stranke večjidel v splošno zadovoljnost, razven nekterih na redb, ktero demokratski stranki niso po volji. Čez leto bo ,A. S.' prinašal najmičnejšo dotične zadeve, posebno ko se bode približal čas, voliti predsednika. Demokratična stranka je tudi kaj mogočna in popularna, ki ljudem, splošno rečeno, najbolje ugaja. In ko bi se njeni voditelji tako potrudili, jako republiški bi menil, da bodo prihodnjega predsednika svojo stranke imeli. Sedaj so pa v tej stvari še ne more nič določnega reči, ker še nobena stranka svojega moža za prihodnjega predsednika ni im»-imenovala. Prva železnica v Ameriki je bila vpeljana 1. 1828. in se je imenoval njen vlak ,,Stourbridge Lion", kteri pa ni bil praktično narejen, pota so bila premalo utrjena in uglajona, torej je upe-Ijava hlapona in železnic sprva počasi napredovala. Sedaj pa, ako-ravno želo v prvem veku svojega rojstva, vendor predrzni hlapon že križem svet leta in drdra. Montana. Kakih 12 milj od Hellene se vidijo cela polja Satira, taisti kamen je jako veljaven in žlahten, sicer je z zemljo namešan, toda imajo zato uravnane stroje, ki ga lahko ločijo in čistijo; barve jo zelenkaste, eni so tudi nebesni, višnjevi; rudečkasti ali mešane barve. Tudi zlata in srebra se nahaja v taistih krajih. V Avstraliji je delavcev preveliko, torej več izmed njih jih jo brez dola. Pričonši s 1. aprilom tega leta lahko pošiljamo iz Združenih držav denar pO poštni nakaznici neposredno v Avstrijo. s prihaja lakota tudi Lt.strijo. V . nekaterih krajih Galicije, /.lasu pp, v sevornej Ogerski trpi mnog i Slovakov lakoto. Pravijo, da je na I>«iaju okolu 30.000 rokodelcev brez aslužka. V jLjubljani bodo letos Slovenci imeli katoliški shod. Bog daj srečo! Vrli koroški Slovenci so pravi mučeniki za narodno stvar. Nemci jim hočejo kar vsiliti svoj jezik in le duhovnom se imamo zaliva liti, da tega še niso dosegli. V Istri Slovenci v zvezi s Hrvati bijejo hud boj za narodnost s proti cerkvi in Avstriji sovražnimi Lahoni. Rusija je prejela ravnokar od Združenih držav poslano hrano v podporo gladujočim. Lakota še vedno razsaja, okolu 20 miljonov ljudij mora vlada hraniti. Francoska je opozorila Rusijo, da uihilisti kujejo novo zaroto proti carjevem življenju; carska obitelj je zaradi tega vedno v skrbeh. Nemški cesar Viljem III. je odpustil kancelar j a grofa uapri vij a, naslednika Bismarckovega; na njegovo mesto je prišel grof Eulen-burg. V tretjo gre rado, morda dočakamo, da isti cesar še tega kancelarja odpusti. Visoka starost. V Drežnici pri Mostaru v Hercegovini živi nek Anton Jurič, ki jo že 130 let star. Jurič še jako pridno dela ter gro vsako nedeljo v dve uri oddaljeno cerkev k službi božji. Njegova mati je bila 112 let stara, ko je umrla. Konference škofov na Dunaj i. Te dni vrše se na Dunaj i škofovske konferonce. K zborovanju odšel je tudi ljubljanski knezoškof. T Zagrebu jo namestnega škofa Gaspariča 7. p. m. zadel mrtvoud. Rim. Meksikanci so prosili sv. Očeta, da jim blagoslovi zlato, s prekrasnimi biseri ozaljšano krono, ki ima Matere Božjo kip v Meksiki kinčati. Slovenec, ljubljanski dnevnik, pojasnjuje iz deželnega zbora kranjskega, da poslanec Povše poroča jako obširno r zadevi trtne uši, ter pravi, da kranjska dežela šteje skupno 10.609 hektarov vinogradov, od teh je žo 6.747 hektarov torej skoro dvo tretjini okuženih. Najhujše je uničenje v černo-meljskem okraji, kjer je od 1.961 hektarov že 1.902 hektarov okuženih, toroj skoro vsi vinogradi. Tudi v kostanjeviškem okraji so skoro vsi vinogradi uničeni. Celo v rateški okraj se je priklatila trtna uš vzlic temu, da ondu ni nihče trt vpeljeval in zasajal. Z zadovoljstvom omenjamo, da je deželni odbor pospeševal zasajanje opuščenih vinogradov z ameriškimi trtami; Državna trt-nica v Kostanjevici je priredila v 1890. letu 182.000 trt rezanic, od katerih se je 15.000 kosov vinogradnikom na Kranjskem razdelilo, vso druge so pa bile razposlane ti?. Štajarsko, Goriško, v Istro in Nižje Avstrijsko. Torej v primeri potrebe jih je premalo za Kranjsko deželo lnlo prihranjenih. Jednak nedostatek at p bil dogodil leta 1891. Upamo, da so bo stan vivorej-stva kmalu kaj zboljšal. | Naseljencov iz Evrope je februarja meseca 1.1. došlo v Združene države 26.068 oseb; poprejšnjega leta februarja meseca pa je došlo 19.089 oseb. Od 1. julija torej v osmih mesecih je došlo" v Zjedi-njeno državo 309.484 oseb, v poprejšnjem letu pa samo 264.065 oseb v ravno istem času, v osmih mesecih. Razvidno je torej, da se Zjedinjeue države napolnjujejo v vedno večjem številu. Posebno se množe naseljenci iz Rusije in Ogorske. — Prostora je tukaj dovolj za vso, kateri hočejo po štono in mirno skupno živeti. Papež Leo XIII. vidi dandanes bolje, kakor je videl v svoji 20-letni starosti. Očala samo pri branji rabi; kar pa politiko zadeva, vidi pa mižaje bolje, kakor drugi politikarji s teleskopom. Umrl je v Ljubljani 15. p. m. gosp. Matija Kaderžavek, starosta ljubljanskih tiskarjev, 82 let star. Ranjki bil jo od 1832. 1. vedno v Blaznikovi tiskarni in je 1. 1885. stopil v pokoj. Bog daj vrlemu poštenjaku večni mir! Obleke Volih nnf4! i Ne kupuj obleke, dokler no vidiš naše nove zaloge! Mi imamo najboljšo izbirko spomladanskih oblek po najnižji ceni. Pridite in sodite sami! TI KEff YORK CLOTHING Company. Po dva vlaka na dan v Montano in do Pacifičnega obrežja. Začenši s 3. aprilom bodo vlaki na Northern Pacific železnici vozili v sledečem redu: Vlak št. 3 odide iz St. Paula ob devetih do-poludne vsak dan in bodo vozil skozi Spokane, Seattle, Tacomo in Portland via Butte, Montana. Vlak št. 1 zapusti St. Paul vsak dan ob štirih in 15 min. popoludne in bode vozil skozi Spokane, Seattle, Tacomo in Portland via Helena, Montana, r">ba vlaka imata Pullmanove spalnico prvega razreda, spalnice za turiste, brezplačne spalnice za izseljence, salone in jedilnice. Vlak z nemenjajočimi spalnicami za turiste odhaja iz Chicago proti Montani in Pacifičnem severozahodu vsak dan ob desetih in 45 min. zvečer via Wisconsin Central-Line. Vlak z vestibulnimi spalnicami prvega razreda odide , iz (vmm.;.- dnu, nI; Šontill. zvečer via C., M. proti Butte, Spokane, Taooma in in Portland. To nemenjajoče spalnice nudijo najboljšo kr>molite to in omogočijo potovalcem , da se ognejo vseh sitnostij in zuniud, ktero provzročujo men jr.v a voz na poti. Jedilnice na Northern Pacific železnici se razveseljujejo trajne naklonjenosti r-otujo^ega občinstva; družba se ni bala nobenih stroškov, ko je napravila postrežbo priljubimo in vabljivo. Turisti, kupčt valci in naseljenci bodo spro-r »deli, da je Northorn Pacific s svojo spopolnjeno akomoditeto najbolja železnica v Mimicsoti, severni Dakoti, Manitobi,Montrtiiit Idahi, Oregonu, Washingtonuf Britski Kolumbiji, Alaski in Kaliforniji. Knjižice o vzhodnem in zahodnem Washington!!, o Jollowstone Parku, Broadwater Gorkih vrelcih (Hot Springs) in Alaski za leto 1892 so ravno tiskane. Vsakdo dobi zastonj katerokoli izmed omenjenih knjižic, ako se oglasi pri glavnem ali okrajnem agentu za izseljence Northern Pacific železnice, ali pa pri Chas. S. Fee, G. P. & T. A., N. P. R. R. St. Paul, Minn. Vseh katolikov v Zružonik državah je okolu 10 milijonov. Od leta 1820. se je sicer priselilo 16 milijonov katolikov, a pomisliti jo treba, da jih mnogo, mnogo odpade od vere, zlasti zaradi dveh vzrokov: 1.) najmanj polovica priseljencev je le po imenu katoliška, taki Šo zadnji ostanek sv. vere zavržejo največ zaradi tega, ker jim 2.) vera nalaga tukaj veliko stroške, kakeršnih v Evropi niso poznali. Vzdrževati morajo duhovnika, šolo in cerkev neposredne) sami. V Evropi so plačevali vse to le posredno v davkih. |:y r CERKVENI KOLEDAR. APE ALI MALI TRAVEH 1892. Dnevi Godovi in nedeljski evanveliji 9 I Sobota Marija Kleofa; Demeter, m. Jezus častito jezdi t Jeruzalem. Mat. 31. 10 11 12 13 15 Ned. B Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek 6. postna (cvetna). JEcehijel. Leon Yel., p.; Betina, dev. Saba, muč.; Julij, p. Hennenegild, m.; Justin, m. f Yel. četrtek. Lambert, šk. f Vel. petek. Ilelena, ces. Cvetna ali .6. postna nedelja. Louis tie Goosbriand, D. D. pri Bfenziger Hros. Med današnjo mašo blagoslavlja cerkev palme, katere so razkole med vernike, da bi se spominjali slovesnega vhoda našega Gospoda v Jeruzalem. Ta dan je tudi prvi v velikem tednu. Največje čudo je storil naš -Gospod Jezus Kristus v svojem življenji, ko je obudil k življenju Lazarja iz Betanije četrti dan po njegovcj smrti, Naš Gospod se je •vrnil šest dnij pred svojo smrtjo v Betanijo, kjer storil to čudo in je praznoval soboto v tem mestu. Tam so mu pripravili večerjo, pri kateroj je Marta stregla; Lazar je bil tudi pri mizi Marija sestra La-zarjeva vzame posodo drazega mazila in mazili Jezusove noge, obriše jih s svojimi lasmi in hiša ®e napolni z dišavo. ' To se je zgodilo v hiši nekega Simona, La ■ »rjevega prijatelja, ki je bil naz-v ,. o-obovec; trpel je namreč Veliko ttfj • !:cj bolezni. na Ju -k,v je vedelo, da je Jezus tam in prišli niso toliko radi Jezusa, am pak bolj, da bi videli Lazarja, ku'c eg;,'. je obudil od mrtvih. lan slovesno Sklenil ji irui IKjVCI prej se :ll vhod v Jeruzalem, je branil Btv. ; in skril se 1 jut-telo proglasiti sv*. .; pa je prišla njegova s rad udanost in zahtev Pred smrtjo se je hotel ) in hotel, da ga pripoznajo Me«ijo —Odrešenika sveta, llotel se jO rekel bi, na videz polastiti Jeruzalema, mesta velicega kralja. Hotel je ponuditi prebivalcom zadnjo priliko, da se mu poklone in hotel je tudi prostovoljno izročiti se neogibni smrti. Betanija je bila samo dve milji od Jeruzalema. Najkrajša pot ju je vezala skozi Betfage (hišo smokev), čez vzhodno stran oljsko gore k potoku Cedronu in odtod k obzidju velicega mesta. Veliko ji jo prišlo, da bi vidoli čudovitega preroka iz Nazareta in od mrtvih obujenega Lazarja. Množica je spremlje-vala Gospoda na poti v veliko mosto. Prav bi bilo omeniti, da je mnogo betanskih spremljevalcev našega Gospoda okusilo njegovo milost in moč ali vsaj obče-vajo z ljudmi, ki so videli njegova čudeža. Lazar, čegar smrt je vse mesto objokovalo štiri dni in obžalovalo mnogo imenitnih jeruzalemksih o-seb, bil je med množico. Marija Magdalena, iz katere je Gospod izgnal eedeni hudobnih duhov, bila je ž njimi. Dva ali tri dni pred jsvojiiB ThodMi ▼ Jwnzalom je nas Gospod dal spregledati trem slepim v Jerihi, ali blizu nje in malo prej je tudi ozdravil deset gobovih strašne bolezni. Skoro-goto-vo se j« nekaj teh napotilo z našim Gospodom iz Betanije: V kraji, ki je bil takrat jako obljuden in majhen so se njegovo čudovita dela daleč okrog raznesla. Vsa ta množica je bila napoljnena s čuti češčenja in hveležnosti do njega, ki je delil dobrote in oz-dravljal vse. Evangelij svetega Matevža 21, 1-9 ,,Tisti čas, ko ne je Jezus približal Jeruzalemu in je prišel v Betfage pri oljskej gori, je poslal dva učenca in jima rekel: Pojdita r vas, katera je pred vama, in brž bosta našla oslico privezano in žrebe pri nji; odvežita in pripelji-ta mi ju. In če vama kdo kaj poreče, recita, da ju Gospod potrebuje, in brž ju bo pustil. Vse to pa se je godilo, da se je dopolnilo, kar jo govorjeno po preroku, kateri pravi; Povejte hčeri Sionski: Glej! tvoj kralj pride k tebi krotek, in sedeč na oslici. Učenca pa sta šla in sta storila, kakor jima jo Jezus ukazal. In sta pripeljala oslico in žrobo, in so položili svoja oblačila na njiju in so ga gori posadili. Silno veliko ljudi pa je razgrinjalo tvoja oblačila po potu drugi pa so voje sekali z dreves, in stlah na pot. Množico pa, ki so spadaj in zadaj šle, so vpile, rfloc; Ilozana Sinu Da-vidoiemu! Hvaljen bodi, ki • .'de v imenu Gospodovem." ako so je vresničilo proroko-i/.aii I vanje Z; harije proroka, ki pravi: Povejte hčeri Sionski: Glej! tvoj kralj pride k tebi krotek. Vas Betfage jo bila precej blizu oljske gore. Kaj se je godilo v velikem mestu, ko je množica spremljala Jezusa iz Betanije v Jeruzalem? Jeruzalem je štel tedaj veliko prebivalcev; toda vtem času je bilo še veliko več množice. Prišli so praznovat velikonočno praznike; o tej priliki se je shajalo mnogo Judov iz različnih dežel sveta in prinašalo daritve. Mnogo se jih je nastanilo po bližnjih gričih in znano nam je, da je bil del oljske gore glavni stan Galilej-cev. Na to veliko noč pa se je sešla še veliko večja množica kakor navadno, vzlasti radi eudežov kazal večjo čast. V JerBzalemn, blizu stndcnca Probatikn, je z besed* o nekaj slovesnosti ozdravil človeka, ki j« belekal 81 lot. Storil je tudi mnogo drnzih žnde-žov pesebno ko je ozdravil slepo rojenega. Tega indeia spemiiijn-li so «o meščani dobro, kajti storil ga je nedavno pred tem dnevom. Prišlici iz mesta in spremljevalci od Betanije so sekali palj-more in oljkine veje raz drevje in jih pokladali po tleh. Mnogi so razgrinjali oblačila popotn in vsi, ki so se sešli so vpili: ,,Hozana Sinu Davidovemu! Hvaljen bodi, ki pride v imenu Gospodovem: Ilozana na višavah!" Pri prihodu v Jeruzalem, gibalo-se je vse mesto popraševaje: ,,Kdo jo to? In ljudstvo je reklo: ,, Jezus je, prorok iz Nazareta v Galileji. (Mat, 21, 9-11). Težko bi našli v zgodovinskih podatkih, ali si domišljali bolj slovesnega vhoda, ali bolj mirnega zmagoslavja kot ono cvetne nedelje kakor so je nam popisali e-vangelistj. Ljudstvo je očitno pripoznalo našega Gospoda Jezusa Kristusa Mesijo—Odrešenika sveta. <3 it a j oči evangelij moramo sklepati, da je Bog sam navdihnil množico z onimi čutili hvaležnosti in občudovanja, katero mu je izrazilo ljudstvo. Nikari ne zabiino, da se je Jezus pri pogledu na mesto, kateremu se je bližal razjokal. Dos-pevši vrh oljske gore, zagledal je hišo Kajfovo na Sijonu, Pilatovo stolico in na drugej strani Kalva-rijo. Predno je prišel da potoka Oodrona, šel je bržkone mimo ravno onega mesfti, kjer j-izdal na vrtu G o: ; mislil so je vseh kr. v jo nas tudi preteklosti, sedanjosti in prihodnjosti. V Jopi (Jaffa) je Noe zidal barko. Jopa jo bilo Jeruzalemske pristanišče, kakor še dandanes. Kdo pa ne vo, da je bila barka, predpodoba cerkve, zidana od lesa, ki jc rasel na oljski gori? No-etoya barka je obtičala po povod-nj i na gori armenskej, severovzhodno od Jeruzalema. Tej barki pribežališča in rešonja prinesel je golob zeleno oljkinovejico v kljunu (Gen. 8.) Ko je naš Gospod šest dnij pred svojo smrtjo dospel v Jeruzalem, prišel je mod svoje ljudstvo kot ponižen in usmiljen kralj, delivši mir vsem, ki so dobre volje, prihajajoč, da bi spravil človeštvo z vsemogočnim Bogom. Kako drago nam je kristi-janom v naših časih po tolikih letih odkar je živel naš Gospod na zemlji, že samo ime vrta Gctze-mani na podnožji oljske gore! V tem vrtu je Gospod potil krvavi pot, ki cedil so mu je kot krvave kaplje na zemljo, in redil korenine oljk. Tako nas je naš Gospod sam nepeljiil častiti oljkine veje, ki so od tedaj znamenja miru, in katerih sad nam daje olja, znamenje milosti, katero se rabi pri sv. zakramentih. Ko se snidejo verniki v župnili cerkvah je prvi Obred blagoslov-ljenje oljk. Veje so lahko vsa-koršnih dreves. Seve naj bi se oljke ali palme bolje rabile, če so pri rokah. Po blagoslovu se raz-dele palme in nato nastopi sprevod. Sprevod bodi zunaj cerkve rali še globočeji navzeti duha tega dneva. Ko pravi duhovnik, Svet svet, svet, združi 6e z angeliji in pobožnim ljudstvom iz Betanije in z vsemi udi sv. cerkve in reci: ,,Svet, svet, svet Gospod bog nebeških trum! Slava Bogu na višavah! Med mašo napolne hvaležnost naša srca; kaj so bili namreč blagoslovi, ki jih je dolil naš Gospod svojemu ljudstve v primeri z onimi, ki smo jih mi prejeli? Lazar je bil obujen k življenju samo enkrat, nam pa so bili grehi, s katerimi smo zaslužili peklenska trpljenja, tolikokrat odpuščeni. Naš Gospod jo prišel v Jeruzalem, da bi dal mir onin, ki so dobre ^olje: On pride na oltar kot naša žrtev. Pričujoč je na oltarji kot naš duhoven; živi, da prosi za nas, Pripravljen je nam pridobiti vse dobrote svoje daritve. Naš Gospod nas želi o-biskati z oltarja, da bi se združil z nami pri sv, obhajilu. Kje so naše palme? Ali jih zaslužimo nositi? Ali smo premagali svoje slabe navade? Smo so li pokorili za svojo grehe? Ko bi mogel naš Gospod v svojem veličastvu točiti solze žalosti in sočutja, ali bi se ne jokal nad našo trdovratnostjo? Ali nismo vzrok njegovega trpljenja in smrti? Ko bi ne bili toliko grešili, ne bil bi trpel toliko grenkosti in bolečin. Post bo kmalu nehal. Cerkev želi, da bi so vsak njenih duhovnih otrok med postom oprostil svojih grobov, da bi bil popolno- če je mogoče. Križ, kakor na jma giBt o Velike j noči, da bi ki> vadno, bodi 11:1 čelo sprevodu kor moramo vseJej, posebno pa ta todeii, hoditi po stopinjah našega Gospoda Jezusa Kristusu. Du-l: " ' i-.: trpfll mp.'o hovščina in ljudstvo sledi z bla- lia onih k raji V Dasi jfe znal za g Jezusovih, ki so se razglasili po vseh sosodn h deželah, najbolj pa niod Judi izven Palestino. Od Betanije do Betfag množila se je množica bolj in bolj, dokler ni dospela vrh oljske gore. Od tam jo videla drugo množico pomikati so jej nasproti. Nekateri so prihajali ravno iz mesta, drugi od gore; znali so namreč v Jeruzalemu, da prihaja veliki prorok. Lahko se razvidi, da bo se meščani in tujci skušali, kdo mu bo iz vse, fr. eudiir to ni bil vzrok Kri-• cusovih solza. Med slovesnim vhodom v Jeruzalem se je jokal, ker so ga prebivalci trdovratno zavrgli, in ker je prišla nad nje radi njih trdovratnosti strašna nesreča na tem, in kazni veliko straš-nejši na onem svetu. Obrodi v naših cerkvah so danes kaj preprosti, vendar jako slovesni in polni naukov. Predno so začne maša blagoslove in raz-dole se palme in če je mogoče gre sprevod cerkve. Vejo, katere so imeli Judje v rokah, ko so spremljevali našega Gospoda v Jeruzalem, bile so oso-bito palmove in oljkine, ker so ta drevesa jako navadna v tej deželi. Vendr se je zgodilo po posebnej previdnosti božji, da so častitelji Jezusa Kristusa rabili veje teli dreves. Palma je bila vedno prodpodoba zmage. Zato prvi kristijani v kataeombah, kjer so bila njih pokopališča niso samo pristauili stekleničico krvi k glavi mučeuikov, ampak tudi vklesali palmo v bližnji marmr, ali v zid o-koli grobnega pokrova. Palma je tudi podoba lepoto. Pravični, pravijo, cveto jodnako palmam. Naš Gospod je v treli letih svoje-ja očitnega nastopa uničil obrekovanja sovražnikov s svojim* čistim življenjem. Dolil je dobrote in lahko rokol o sobi, da je bil ,,ponižnega in krotkega srca." In .'■oz malo dnij je vstal zmagonosno od smrti, premagavši smrt in Pe" kel in odprl svojim učencem nebeška vrata. Palme s katerimi je ljudstvo na cvctno nedeljo spremljevalo Gospoda, spominja- goslovljenimi oljkami v rokah, in čita ali poje.pesni pobožno množice iz Betanijo in Jeruzalema: Hvaljen bodi, ki pride v imenu Gospodovem! Ilozana na višavah, liozana Sinu Božjemu. Ko se vrne sprevod ostane duhovnik zunaj pred zaprtimi cerkvenimi vratmi. To nas spominja, da so nam bila nebeška vrata zaprta pred prihodom našega Gospoda. Duhovnik, ali subdijakon po trka trikrat zaporedoma na vrata s križem v znamenje treh dnij, ko jo Jezus ležal v grobu. Ko se vrata odpro gre duhovščina in ljudstvo v cerkev, kakor je Gospod šel v Jeruzalem na cvctno nedeljo in kakor je šel v nebesa na vnebovhod z dušami pravičnih. Očividno oživlja ta praznik duha hvaležnosti in molitve. Ljudstvo drži mod sprevodom kakor med čitanjem trpjlonja in evangelija blagoslovljene oljke v rokah. Kdorkoli je bi! prej kodaj pričujoč pri blagoslovu oljk, spominja' se gotevo, da jo bil poln čutil miru, hvaležnosti in kosa; To se je zgo-godilo brez njegovega znanja. Njegova čutila so se gotovo še bolj pomnožila med mašo in vsako leto se vzbudi v grešnikih, ki so daleč zabredli, resničen kes, ko so pričujoči pri sv. obredih. Danes so čita ali poje trpljenje po spisu sv. Matevža. Ko čita duhovnik: ,,Jezus je zavpil velikim glasom in izdihnil svojo dušo" ostala duhovščina poklekne ▼ znamenje globokega sočutja. Obredi cvetne nedelje segajo globoko v srco in vzbujajo žalost nad grehi. Mod mašo bi se mo- ipustiti svet ta dan, ne da bi moral iti čistit se v vice.. To so resnično dnevi zveličanja. Moli, kolikor najbolj mogoče, goreče-Posti in vzdržuj se skrbnoje in ostreje. Spomni so gladnih revežev; sprašuj svojo vest , da opraviš dobro spoved; čestokrat obišči sv. rešnje telo in bodi pri sv. maši. ,,lvo slišiš danes glas Gospodov, ne otrpni svojega srca!" misijonsko. Lovrenec Lavtižar, apostolski misijonar med Indijani v severni Ameriki. tZZTj (Ponatis iz Drobtinic za leto 1891.) (Dalje) Pravijo, da bodo tudi cerkev postavili; zemljišče -so žo kupili. Indijanov sem se že precej privadil, ni mi teže božjo službo opravljati in druge potrebne reči se ž njimi pogovoriti, kakor mi*je bilo doma. Ljubim jih bolj, kakor mislijo, in kakor morem pokazati. Posebuo me veseli, kadar pomislim, kaj so bili pred tridesetimi leti, in kaj so sedaj. Skof so mi sedaj podarili kelih, katerega so predlanskim prejeli od presvitlega eosarja na Dunaju. Posebno mi je drag, ker se pogosto spominjam z veseljem junaškega cesarja, ti kako krepko podpira katoliško cerkev. Bog ga ohrani veliko let! V cerkvi je še neki spominek, ki vesela in žlahtna čutila v meni vzbuja, namreč ravno tista altarna podoba, ki jo bila v Ljubljfl' nekdanji šoldki kapeli: J' dvauajst let star, mod učeniki se jo še spominjaš. O kolik' se ozrem nanjo in hitreje t blisek som v svojih mislili v I ljani! Večna hvala bodi neskonČi mil jenom u Bogu, da mi je dal lost, da morem od njega pl talent, katerega sem bil tako) krno zanemaril in zakopal, čati ga sedaj v njegovo čast, sem se hitro naučil tujega jc in včasih malo pokoriti se za 1 številne grehe. Tudi naslednje leto je še ost Krivem Drevesu. Začetkom" je med drugim pisal nekemu j s jatelju: Koliko žalosti imajo* no sedaj o pustnem Času g cerkev in k izpovedi. Bil jc | mo starec nevornik doma. ^ žal je na plahti in pel. Pi'ef soui spoznal, da jo pijan. Il°f sem precej oditi, ker s pijan"? se ni meniti. Začel jo pašam? voriti, zato ga nisem hotel in sem postal. Sčasoma je dol ze vskipel, dasitudi nisem bc* dice rekel, temveč sem le mir' poslušal. Zabavljati je jol prV čez duhovnike in potom čez Ai" rikance; hvalil je pa Angleže. no je namreč, da so bili Angl" v prvi angleško-arnerikauski ski Indijano z darili in obljub?! pripravili na svojo stran. G<®\ ril je nekaj o strelitvi; kar vstfll in gre nekaj iskat, jaz pa se ntfj knern. Morebiti bi mi bil v sn ji razdraženosti res kaj storil. ; Drugi dan pride ves polilev' k meni in me prosi odpuščan] Reče mi: ,Moj oče! bil sem raj pijan, nisem vedel, kaj govoril.' Tako penižno so | iržal, da sem bil do solz gane' Kako osramoti ta nevernik mai* katerega katoličana, ki ne v pij' losti, ampak nalašč in premirf'j'l no sramoti in psujo duhovnici ne prosi pa jih odpuščanja. Kakor smo vidoli iz teli listiih obrvi, kakor slabo vreme na krasno zemljo, noge je i-mel debele, kakor stope, a njegove posti primerjal bi srednjim ko. šaram. Nosil se je bolj po starem kroju. Oblačil se je po leti in zimi v nerodno debelo srajco, jopič z rumeni gumbi in hlače do-kolenice. Na nogah imel je v petek in svetek črevlje na kveder; dolgi jermeni, kakor vrvi vlačili so se za njim. Govoril je malo, a kadar je kako bleknil, bila je navadno zbadljiva in pikra zaba-vljica v groinečem kontrabasu. Moj stric Luka bil je nasprotno jako ponižna duša: se ve, včasih je tudi on zropotal po izreku; nul-ia dies sine linea. Slab telesno in ne Bog ve kako močan duševno lazil je počosno in oprezno, kakor bi po, jajcali hodil. Menda iz tega vzroka so ga radi pikali vaščani: ,,Luka kodi, kakor bi pasol ješensko meglo!" ali: ,,Luko bi bilo dobro poslati po smrt!" —Stanoval je v majhni kolibi in tam premišljeval svoj revni samski stan. Cesto, ko sem ga obiskal, pregledal me je od nog do glavo, obrnil me na desno in levo, in če je zapazil kak madež ali kako luknjo na meni, bil je dan za me izgubljen. Začel me je prav počasi krpati in čediti. Vsake pol ure jc prenehal s šivanjem, vzdvignil levo roko, požugnil s prstom in slovesno izgovoril: ,,Kdo bo gospodar moje hiše?"— ,,Stric, jaz ne vem!" — ,,Pobič, ako boš priden?"—,'Da stric!" odgovoril sem mu pohlevno. Kako, da nisem gospodar stričeve kolibe? Sem bil li prelon? O, ljubeznjivi čitatelj, veruj mi, da sem bil dovolj priden, ne da bi se bahal, polovico svoje mladosti sem le na to deloval, da bi bil enkrat vreden dedič koiibe. In koliba, po vestnem stričevem računu ni bila mnogo več vredna, kakor dobro rojena krava. Jaz vedno trdim, da sem jo bil vreden ali preteti zimski vihar me je iz-dedinil, odnesel je kolibino streho. Toda prvi uzrok, da ne vadain v strečevi rezidenci ni nikdo drugi bil kriv kakor—Brdaša. Pri bližal se je veseli in norčavi pustni Čas. O pustu pa vse nori, moži se in ženi, ,,kar leze inoj grede." Tudi stric Luka se je pred-rugačil vsako leto o pustu n. pr. ni hodil sključeno, korakal je še vedno počasno in previdno, a bolj ponosno kakor navadno. Brke pod nosom je mojstroval, da mu niso štrlele tako svojeglavno v fini svet in tudi z ljudmi je več občeval, kakor drugače. Ženil so je vse svoje žive dni in ravno toliko časa ostal je samec, ker je na svoje malo premoženje zahteval: mlado, lepo, pridno in bogato. Isto-tako stroj il je tudi Brataša redno o pustnem času. Tedaj sta se pa z mojim stricem posvetovala o že-nitvi v mali kolibi. Kar so je govorilo med njima, bile so same važne stvari o ženitvi. Včasih sta si bila v čem navskriž, a čas-, ta mogočni ,,padar" zjediniš je spet tako umetno rane obeh, da sta se čutila jeden za druzega. Boži mili! krasne dneve sta pre-žila pri gorki peči v mrzli zimi., A konečno sta se do dobra raz-prla in nista se več ženila vsajem-110. ,,Pri moj Dunaj! Brdaša, veš kaj ti povem!" pravi stric Luka in si počasi zapali pipo. ,,Kajj pa tacega?" zagrmi Brdaša. V nedeljo sem opazoval one-govo one, ta bi bila kakor navlašč za to!" ,,Ti meniš onegovo Uršo. O, ono pa že nočem, one; lena jo, da jo strah in groza. Kaj bom pa počel s tacim zlomekom?" ,,Za božjo voljo! daj si dopovedati, prijatelj, denarja ima bojda kakor pečka, prenerodna pa tudi ni!" tolaži ga moj stric. ,,Nič no boš, Luka! Ti si zarobljen in prismojen in kratkoviden. Kaj no poznaš ljudij? Stara Dabnica, njena mati razbobnala je po občini, kako bogata bo njena Uršica, mi pa vemo dobro, kalco se vrti svet. Pa to bi šo le biio kako, samo, da bi bila zame. Take pa tudi ne nečem, kakor so poje v pesni: Ženka mi v goste gre Mne neme, neme naje, Moža doma pusti llopsasa saje! . . . Ka-li Luka?" ,,No, naj bo, kakor hoče, one-gava Mina, ki jo tako presneto hvališ, je po moji misli za je Jno ,,lumaro" slabši, kakor onegava Urša!" ,,Saprlot!" zarentači Brdaša, ,,kaj pa meniš, da je tvoja copr-nica vredna? Kaaaj ? ti ka imaš tako dolg jezik! I, taka je, kakor bi jo burja spihala v kopo slame in ti tiidi nisi boljši, kocina ti stara!" To je bilo mojemii stricu preveč, začel je Brdašu odgovarjati. ,,In ti rogovila, burklja, ne-roda, kdo si pa ti, in kje si, da tako oblastno govoriš! Ali se iz-kidaš iz moje hišo ? Le ven, le ven, pa prav hitro ven!" hitel je moj stric in zgrabil Brdašo za rokav. ,,Tristo zelenili in kosmatih!" kriči razjarjeni Brdaša. ,,Pa taki cepci, frkovci in tepci mi bodo levite brali in me iz kota v kot porivali? Na! — rekši pri-smoli stricu Luki gorko zaušnico. Stric ne bodi Ion, zakadi se Brdaši pod noge in ga izpodnese, da se nerodni Brdaša povezne na peč. Peč je bila slaba in udrla se je pod težko klado Brdaševcga telesa. V peči prekopicnil se je lonec in voda razlila se je po oguji. Gost dim se je privalil v sobo. Še sta se borila stric in Brdaša, a ko seje zadnji spomnil svojega junaškega čina, ugriznil je nasprotnika v prst in stekel domov. JStric Luka pa je nato obvezal ranjeni prst in korakal pobit po kolibi, ne toliko radi majhne rane, kolikor radi velike škode. Takrat bilo je še mrzlo in peč se ni dala tako hitro popraviti, kakor razrušiti in stric se je preselil k nam. O krosi ga ni bilo doma, o Božiči ga ni bila volja popravljati peči in tako je pojemala stričeva koiiba bolj in bolj, dokler je ni razkril vihar. Kasneje mi ni stric nikdar več obetal kolibe in ako je slučajno v družbi nanesel govor na kolibo, vzdvignil je priletni samec levo roko, požugal s prstom in se zagrozil : ,,Jaz ti bom že pokazal Brdaša, MISCELLANEOUS SMEŠM PATRICK. tu kaj se pravi tuje peči podirati Do boja med njima ni več prišlo, ker se je drug druzega bal in ogibal, zdaj sta pa že oba v krtovi deželi. Patrick. Good morning Joe? Joseph. Good morning Pat? Why do you call me Pat? I am not Pat., my name is Patrick. I know that, but why do you call me Joe; as my name is not Joe. but Joseph. I know that all right, but it comes to me more natural and easier to shorten up the names, and it sounds more familiar and it seems to me also more friendlv to attract each others attention and friendship. That is just what i think therof. How is the business? Pretty dull Pat. Why do you not hurry up with your matters? Wo cannot always succod as we might wish. Ilurry, hurry along without discouragement, you'll succeed alright in the ond. Might be sometimes, and other times we might fail. Never mind, the failure comes by itself, we don't need trouble about it. That might be true to some ox-tent, but who shall pay the debts, if we fail, and get unable to pay them. Never trouble about the debts, the creditors will not forgot them. 1 know that, if I owe some money to any one, he is always after me troubling me for money, but if somebody else owes me, I don't see him around, even lie a-voids to meet me. Don't be melancholeous, don't always look green and black and distressed; if others remind you of what you owe them; why won't you do the samo, go and remind your debtors, what they owe you, and you will succeed better, and be always sober, polite and friendly, if you succecd or not, and you be bettor off. There is no pleasure in it if you break down or make bankruptcy. It is true, that there is no fun in it; but what is the use to cry over the spilled milk, rather remove the vessel from fire to save the rest. Or what might be the use to get discouraged if your house burns down, better clear the place from debris, make a now foundation and start at once to rebuild and to enjoy over the new house and cease to cry over the old one, that burned and does not any more exist,, except in your despondency. It is good to talk, words are cheap, but it is difficult to follow. Both is necessary to succeed, you must first have a good plan and second try to execute it faithfully. I think that very few are able to do thus. I hardly believe that; then my opinion is, that almost every one could do so. Can you tell me some facts a-bout the concern? Next time. IZaOVORNIK. Pojdi k J. D. Murphy po za bavne gosli, piščalke ali orgljiee nasproti ,,NationalBank." Patrik. Good morning Džo? Josef. Gud morning Pat.? Huai du ju koal mi Pat.? Ai em not Pat., mai meem is Patrik. Ai noo t j at, hot. hvai du ju koal mi Džo; az mi neeni iz not Džo bot Jožef. Ai noo tjat oalrait, bot it corns tu mi mor netčerl end izier tu šortn op dje neems, end it saunds moor familier, end siims to mi ozlso moor frendle tu atrakt iič otjers atenšn end frendšip. Tjat iz džost, liuat Ai tjink tjerof; II.au is dje biziiies? Prete dol Pat. * Iiuai du ju not hore op uvidz jur maters? Uvj kannot oaluvees sokceed az u vi mait uviš Hore, hore elong uvidzaut dis-koredčment, ju'l sokciid oalrait ill dje end. Mait be some times, end otjer tainiB uvi inait feel. Never maiud, dje feeljer koms bai itself, uvi dont niid trobi e-baut it. Tjat mait bi tru to som ekstend, bot hu šal pee dje dots, if uvi feel, and get enebl to pee tjem? Never trobl ebaut dje dots, dje la-editors uvil not forget tjem. Ai noo tjat, if Ai oo som mono tu one uon, hi iz oaluvees after mi, trobl ing mi for raune, bot if sombode els oos mi, Ai dont sii him l-aund, iven lie evoids tu raiit mi. Dont bi melankoles,, dont Ink oaluvees griin end blak end dis-tressd, if otjers rimaind ju hvat ju oo tjem; hvai uvont ju do jost dje seem, go end rimaind jur debtors, hvat dje oo ju, end ju uvill sokciid beter; end bi oaluvees sober, polait, end frendle, if ju sokciid or not, end ju bi beter of. Tjer iz no pležor ill it, if ju brek down or meek bankrupse. It. iz tru; tjat tjer in no fon it it; bot hvat iz dje juz tu kri over dje spilt milk, radjer reniuf dje vesl from fair tu seef dje rest. Or hvat mait bi dje juz tu get dis-koredžd, if jur liaus horns daun, beter kliir dje plees from debris, meek o nju fauudešn end start at uons tu ribild end tu endžoi over nje nju liaus end siiz to krai over dje old none; tjat homed ond doz not ene moor eksist, eksept in jur despondensi. It iz gud to toak, uvords ar čiip, hot it is difikolt to foloo. Bodz iz uesesari tu sokciid, ju most first liav e gud plan end second trai tu eksokjut it faitjfule. Ai tjink, tjat vere fju are ebl tu du tjos. Ai bardie beliif tjat, tjen mai opinion iz, tjat oalmost everi uon šud do so. Kan ju tel mi som fakts ebaut that konsern? Next time. JOŽEF. Okusnega sadja in raznih slad-cič (candy) se dobi pri J,D Mur- phy- Patrik. Dobro jutro Jože? Joseph. Dobro jutro Paty? Zakaj mi praviš Pat.? Jaz nisem Pat., temveš moje ime jo Patrik. Znam to, pa zakaj mi ti praviš Jo' (Džo), ker moje ime ni Jo (Džo) ampak Joseph (Jožef)? Vso to bobro znam, pa se mi dozdeva bolj navadno, in lajše okrajšati imena, tudi se glasi bolj dmače in se mi zdi tudi bolj prijazno, da si opominjamo medsabo pazljivosti in prijaznosti. Tako je prav, take misli sem tudi jaz. Kako je kupčija? Precej slaba, Pat.! Zakaj se ne podvizate s svojimi opravki? Mi ne zamoremo vselej doseči, kar bi si žolili. Urno, urno delajmo brez omahljivosti in dosegli bomo na zadnje vse prav. Znabiti da včasih, in včasih bo-ma znabiti zgubli. Naj nebo ti mar tega, na boben se lahko pride samo od sebe, kaj bi se še brigal zato? To zna biti prav v gotovi zadevi, kedo bo pa plačal dolgove, če pridem na kant, ko bi sam bil nezmožen jih plačati? Ne brigaj se zavolj dolga tvoji verniki jik nebodo pozabili. Ako som komu dolžan dnarja, me gotovo taisti vedno opažu jo bi me tirja; ako je pa kedodrugi meni dolžan, ga pa ni blizo, da še o-giba se me, da me ne sreča. Ne pobejšaj glave, in ne obnašaj se omotljivega, kakor ko bi se ti vse zeleno ali črno vidilo, če te kdo opomni kar si mu dolžan; pojd in opominaj jednako tudi ti svoje dolžnike, kar so ti dolžni in boš bolji v spoli imel, bodi pa vedno trezen, priljuden in prijazen, ako imaš vspeli ali ne, in se boš bolje počutil. Mende ni ravno prijetno, ako kant napraviš in prideš na boben. Prav imaš, da ni šalosti v tem, kaj ti pa pomaga, ako se jokaš, ko je mleko skepelo? bolje odmakni posoda od ognja da saj nekaj obvarješ. Ali v kakšen korist bi ti bilo biti malosrčenomu, če ti jo hiša pogorela; raji potrebi kraj od ogtirkov, čini novo podlago in precej prični novo hišo delati, veseli se nove hiše in ne stokaj nad staro, ki je zgorela in je ni več, razven v tvojem ^loinišlje.vanju. Lahko je govoriti, besede «> dobro, pa storiti je težavno. Obojno je potrebno do vspeha pervič, da imamo dober osnutek in drugič da ga verno izdelamo. Menim, da jih kaj malo tako-storiti zamore. Jaz pa menim, da skoraj vsak-teri bi imel tako storiti. Ali mi veš povedati kako do-godbo v te zadevi? Prihodnič. Mnogo mičnega branja in kra»~ nih igrač po naj nižji eeni pri J, D. Murphy. OPOMBA. Razposlali smo Amerikanskcga Si»venea po It) in 25 do 100 šfe®vilk skupno zanesljivim gos-pW«m in prijateljem, da bi Iftagovolili taisto poprodati po 5 ot. (ali 15 kr.) posamozne što-vffiko, ako jim jo po volji in so vneti za naš Slovenski časopis. Ako bi se pa no mogli potruditi, prosim, da mi ga na moje stroške nazaj pošljejo. Uredništvo. Krščenih meseca sušca na To worn: Katarina Malenšek, Matija To-mec, Julia C. Coffey, Rndolf Kaluža, Reza Gelač, Marija Ma-lonšek, Franc Trampnš, Marija Vaida, Mary Th. Mnrphy. Ely, Minn.: Markus Balič, Ana Šus, Marija Skala. Bolniki so hvalo Bogu bolnišnico zapustili in posebne nesreče -'.adnji mesec tukaj ni bilo. Ženitnine v postu no obhajamo. Mesečno sporočilo. YIIEME. Lunini spremeni imajo vpliv na vremensko spremene po slavnem zvezdo slovečem T. W. Heršelji, na pr. Mesca Aprila ali Malega travna spada 1, Porvi krajec 4. dno ob sedmih '27. ni. zjutraj, pomeni: dež ali sneg. Sčip ali polna luna 12. dno ob sedmih 31 min. zjutraj pomeni dež ali sneg. 3. Zadnji krajec 20. dne ob sedmih (i min. zjutraj pomeni sprornonljivo. i. Mlaj 26. dne ob desetih 52 min. zvečer pomeni lep6. dar skušaš ljudi preprepričati o prednostih ,,Wisconsin Central" železnico, katera ima neposredno zvezo z Milwaukee, Chicago in z vsemi mesti na vzhodu in jugu, dalje z Ashland, St. Paul, Minneapolis in z vsemi točkami na severu in zahodu; razloži jim, zakaj ti in množica drugih vpora-bljate to železnico. Pesti ali samokresa ni treba rabiti! Tvoje iz; rokava stresone opazko in nepripravljeni dokazi naj so razumljivi, živahni, brez širokoustonja in bombastično bahavosti. Skrbno so ogibaj vso globoke natančnosti, praznega žvrgolenja, mno-gobcsodne blebetavosti in puhle suhoparnosti. Beži pred hudomušno zbadljivostjo in okužljivo podlostjo, naj si bo prikrita ali očitna. Z drugimi besedami; govori odkritosrčno, naravno, bistroumno in resnicoljubno povej, da jc "Wisconsin Central:" železnica v pravom pomenu besede, in stem mir besedi. F. A. GREENE, Tickot Agent, Cham, of Com, Bldg. Dnluth, Minn. FTl«s r NATIONAJL BANK. Tower, iVIiiiii. G-lavnica, - $50,000. II. A. WARE, predsednik. I). H. BACON, podpredsednik. G. A. WHITMAN, blagajnik. Ravnatelji: D. II. Bacon, L. Mendonhall, II. A. Ware, A. 1). Thomson, T. J. Davis. Obresti se plačujejo od dneva vložitve. Monijce se splačujejo in vplačujejo. Ticket! Za vožnjo čez morje na Parnikih (morskih ladijah) Severo-n Nemškega Lloyda prodaja po najnižji ceni in tndi pošilja denar na Avstrijsko po 100 fl. za 42 dolarjev. ERNST TULLBERG, The Boston Clothing Iiouso. Dnluth and Iron Range ŽELEZNICA. • (lop. j čas pop. Postajo 'Stations' 12:00 10:54 »:10 8:22 7:10 prih. Duluth odh. ■• Two Harbors " " Mesaba " " Tower " oclh. Ely prih. 3:15 4:25 0:04 0:52 8:05 J. B. NOBLE, M. 1)., ZI>R AY TV I K, Office nad Benson-ovo Lekarno. TOWER, - MINN. Tower. Minn. Sladčice, smodke in tobak, nosni dulian, mošt in pop: pijačo treznosti, in tndi sadje priporoča in prodaja HOTEL SHERIDAN; Tower, Minn, obra postrežba, zverstna jedil Nizke cone. Uljudno gostom se priporoča. E. E. BARNIDGE. BENSON k HAWKINSON, Zaloga peči, mnogotero želoznine, kosi-tarskoga blaga; zbirka olja in barv, stekla, okvirov oken in vrat. Vsako vrstno sobno opravo Vam uljudno priporočamo. TOWER, MINN. Chas, McNamara, prodaja po naj nižji ceni, Živo apno, premog, seno in raz-noterno krmo (futer) za domačo živali. GERMAN AMERICAN MEAT MARKET. MAX SHAPIRO, - mesar, prodaja Vsake vsrte frišno in soljono meso, kakor tudi ribe, perutnino in frišno klobase po tako nizki ceni, kakor drugod. Tam se občuje nemško. Joliet, 111., N. Indiana St. C11AS. I,A.\(J-, Photograph, Tower, I izdeluje Fotografije vsake versto in velikosti, vsak čas po nizki ceni in delo dobro dovrši. Tie Boston Mig lose. Največja in najboljša zaloga obleke, obuval, kovčeg in torb se dobi pri: pozoe i -ns na našo izverstno zalogo'in največjo izbirk« mešanego blaga. Mnogo narejonih prazničnih in delavnih oblek klobukov, čepic: (kap) in vsak«vrstnik obuval. Vse sorto srajco in rokovice nogovice, in sploh vse spodnjo in zgornje obleke prodaja po najnižji ceni. Pridite in poglejte! Vse uljudno povbljujemo. J. «T. SlUIJMK Ac CO., Tower, Minil, CITY IMIE-A-T MARKET, TOWER, MINN. NAJVEČJA ZALOGA MESA Vsakdan frišno goveje in prešičje, kakor tudi suho meso; pa tudi klobase in perutnino priporoča uljudno "W~. HL 3^EoQTJLe,cie. O. H. OPPEL Ac SONS, pridaja nadebelo in drobno manufakturno blago, obleko, pokrivala in obuvala. xxxxxxxxx Obilna zaloga za rudarje in drvarje. xxxxxxxxx Čolni in indianski izdelki. Platili so sledeči gg.: Collegoville, Minn. Lukas Mencinger........ $2.00 Mat. Legat............... 2.00 Simon Oman............ 2.00 Gregor Peternel...... 2.00 ' St. Cloud. John Jeklič............. 2.00 Albany. Androas Mali............. 2.00 Gates. Anton Gogala............ 2.00 Matis Pogačnik.......... 2.00 John Urbašič............. 2.00 Whitsott, Pa. Anton Kralj............ 2.00 Zions, Minn. John Traun............. 2.50 Anaconda Montana. Marko Mogusli........... 2.50 Ignac Verhovnik........ 2.50 Vsake vrste: JSulio in Frisno in tudi prodajamo Klobaso na veliko in na drobno za gotovi denar-cash-ali na meseno plačo. Svoje Rojake uljudno vabimo J. B. STUKEL & JOS. K0F0LT. »varilo! Varuj se široko-usteitfa! Kadar svoje globoko misli razglašaš, ali svoje površno sentimentalnosti in modro opazko med ttvet trosiš: varuj so prismojene važnosti. Lastnosti tvojih besedi naj so: Kratkost, razvidnost in prepričcvalnost. Stlači .v malo besedi veliko misli, vso silo zedini t jednej točki. Varuj se, kot vraga vsako zmesi, napihnjenega govoričenja, suhoparno žlobudra-Testi in oslovske duhovitosti, ka JAKOB SKALA, Tower, - Minn. Velika trgovina z mešanim blagom in kuhinjsko posodo. NIZKE CENE! HITRA POSTREŽBA! Uljudno vabimo meščane, rudarje in gostilničarje. J?. YatI, ELY, MINN. VELIKA ZALOGA želoznine, lesenega in hišnega, orodja So dobi po najnižji ceni: peči, kuhinjska posoda, barvo, okna, vrata, mize, stoli, postelje, omaro in sploh vse ruderjem in gojzdar-jem potrebno orodje. Oskerbljuje tudi rakve in pogrebe. M. WEINZIERL & CO., Urar in tergovic z veliko zalogo zlatnine iii srebernine. Prodaja in popravlja ure zanesljivo in po nizki ceni. ELY, MINN. Vabilo, Predragi Naročniki! Ako je Vam ljubo, blagovolite vložiti v pristojno pismice celo letno naročnino $2.50 (dva dol. in pol) ali 6 gld. za Evropo. Ako se pa vas 5 oseb skupno naroči, vložite za vsili 5 listov samo $10.00, ako stanujete v Ameriki; ali 25 gld. za Evropo, bolj natančno jo razvidno iz časopisa. Varčno, v pismo vložite Nakaznico ali popirnati denar, tako da so od zunaj ne pozna, kaj da je v pismu, potem ga dobro zaprite, kolek ali stamps pritisnite in na pošto oddajte, in prijeto naročnino in Vaše Ime bo na zadnji strani natisnjeno, in tako bote gotovi, da smo jo prijeli. Svoj naslov natančno zapišite, da vemo komu pošiljati, n. pr W. N.SHEPHARD & CO., PRODAJA. Izeleznino n. pr. Peči, kuhinsko posodo, in raznoverstno orodje;, pa tudi mizo, stole, omaro in drugo hišno opravo. OKNA, VRATA, STEKLO IN BARVE. Zverstna zaloga rudarskih in gojzdarskih naprav Oskerbljuje rakve in vbo k pogrebu potrebne reči. Tower, Minn. 1. Ime in priimek Pošta Kraj in dežela.. Ime in priimek Pošta........ Kraj in dežela. Tower Meat Market. Tu prodajamo: frišno in soljeno meso okusne klobase in čisto mast, i. t. d. Pridite in poskusite ! J_j. JML. CHRISTIAN. McINIVIS Ac K1TTO, Zaloga VSAKOVTRSTNE^A BI A(i A posebno RUDARSKE OPRAVE. in tako od vsili naročnikov natanČeno zapišite Ime in priimek, Pošto in deželo ali kraj, kjo kdo stanuje, da nebo kake pomote. Vse pisma a!i dopisi naj so blagovoljo pošiljati z napisom: V. REV. JOSEPH F. BUH, Tower, Minn., ,,Amerikanski Slovenec." U. S. America. Znate li I Da Vaš dolar pri IRON RANGE CASH STORE bo več zdal ko drugod; $1.00 ukupi 30 vati. nar bolši kotenino. $1.00 ukupi 15 vati. kambrika. $1.00 ukupi 10 lb. dobrik broskev. $1.00 ukupi 30 lb. obdelanega ovsa. Gotovo ako potrebuješ ableke ali obuvala manufakturnega blag« ali grogerije sona ali (futra), ali karkoli druzega vse po ugodni ceni dobiš pri * IN RANGE CASH STORE.