I. V Trstu dne 23. Oktobra 1908. Št. 43. 'izhaja v Trstu vsak = petek popoldne = Uredništvo in upravništvo ulica Boschetto št. 5. II. nad. = Telefon št. 1570 = - y Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. Posamezna številka = 6 vin. Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. _ OBželnozborska komedija, j Kdor je pazno sledil člankom o poli¬ tičnem položaju na Goriškem, ki jih je še p re d meseci objavil dr. Tuma v „Delav. Ijistu“ ta se pač ne bo čudil dogodkom, ]d po se vršili v prvih šestih sejah novo- ; izvoljenega deželnega zbora v Gorici. In I m i smo dr. Tumi za njegove članke is- j kreno hvaležni, sedaj še več nego takrat, : ko so bili objavljeni. Prihranili so nam trud in čas, ki bi ga bili prav gotovo upo- ; rabili sedaj, ko bi bili prisiljeni seznaniti j se sami natančneje o vzrokih, ki so po v- j zroeili to goriškemu ljudstvu nad vse škodljivo komedijo, ki se je vršila v Go¬ riškem deželnem zboru. Na tem svetu se dogajajo včasih reči, o katerih bi si človek ne upal niti sanjati. Na Goriškem je seveda stvar drugačna. Politične razmere so tamkaj že od nekdaj abnormalne. To, kar bi bilo za navadnega človeka predrzno sanjarenje, je tam čisto naravna posledica razmer, ki so se zarile v to deželo prav tako, kakor se je duh Crtomirov zaril v življenje celega sloven¬ skega naroda. Saj je ravno ta duh, ki pravkar vzbuja na Kranjskem največje za¬ nimanje in bo baje žel obilo vspohov. — Ampak pustimo razmotrivanje o Črto miru pri miru in dovolimo zopet besedo sodr. dr. Tumi s tem, da objavimo v kratkem govor, ki ga je imel o dogodkih v goriškem deželnem zboru na deželni konferenci v Gorici. Poročilo je bilo kratko, suho in jedrnato iz katerega je bila razvidna ostudna gnjiloba tamošnjega političnega življenja. «Prod nami imamo deželni zbor je rekel dr. Tuma — v katerem se deželni poslanci prepirajo zaradi mesta deželnega odbornika odnosno zaradi tistih 200 kronic, ki jih dobiva vsak deželni odbornik na mesec. Zastonj bi se človek trudil, da bi rešil vprašanje, kako je neki mogoče, da se voditelji goriških strank spozabijo po¬ polnoma na ljudske koristi, se z brutalnim egoizmom zaljubijo v te kronice v imenu in zaradi katerih delajo shode, pišejo in so izvoljeni v deželni zbor. Vsa komedija, ki se vrši v goriškem deželnem zboru je za¬ radi teh 200 krone na mesec zaradi katerih v manjšini. Toda temu se ne smemo ču¬ diti. Avstrijska vlada je od nekdaj umet" nica delati iz kompliciranih stvari še večje komplikacije. Po deželi pa trpi ljudstvo in pričakuje pomoči od deželnega zbora v katerem so postavili poslanci na tapet osebne in strankarske koristi in zanemarili popolnoma koristi ljudstva. Toda ljudstvo nima prav gotovo pričakovati ničesar ne od klerikalcev ne od liberalcev. Stranke, katerim je osebna in lastna stvar najnuj¬ nejše vprašanje, ne morejo imeti ne voljo ne smisla za splošne interese*. Tako je govoril sodr. Tuma. Stvar je zelo prijetna res. Koneeno je vlada spoznala, da deželni odbor ne more naprej in ga je po šestih sejah, odgodila na veselje vseh goriških strank. „Soča“ je pa pri tem veselo vsklik- nila češ, «in upati je, da ga vlada tudi kmalu razpusti*. Naj ga le. Mi se prav gotovo ne bomo jokali za njim. Deželni zbor v katerem se poslanci samo prepirajo in skušajo okoristiti se, nima niti pravice do obstanka. Ljudstvo zahteva od deželnega zbora dela, ta pa ne more, doider je tako sestavljen izvršiti no¬ benega. Ne more izvršiti nobenega dela, ker niti klerikalci, niti liberalci niso imeli pred seboj koristi ljudstva, ko jih je to izvolilo za svoje zastopnike. Ampak če bo vlada poslala poslance domov in razpisala nove volitve, tedaj bo moralo ljudstvo za¬ vedati se svojih koristi in obrniti doseda¬ njim poslancem, ki niso imeli zanje dru¬ gega nego sladke besede, hrbet. Ljudstvo ne mara živeti od praznih obljub in puhlega in nizkotnega obrekovanja med liberalci in klerikalci. Prvi in drugi pa pričakujejo od novih volitev novih vspehov. Vidi se da smatrajo ljudstvo še vedno za ponižno ovčad, ki jo bodo smeli izkoriščati na vse večne čase. Na socialni demokraciji pa in ljudstvu samem bo odvisno, daj pokaže tej frakirani gospodi vrata in začne samo baviti se s svojimi koristi. Da bo pa ljud¬ stvo razumelo sedanji svoj položaj in znalo varovati svoje koristi, je ležeče na naši stranki, ki mora v to svrho napeti vse svoje sile in moči. Delo je težavno, toda koristno in potrebno. so vse štiri stranke na Goriškem zatajile svoje programe. Vsaka stranka hoče imeti deželnega odbornika in če se ji ga ne da, grozi z obstrukcijo do razpustitve dežel¬ nega zbora. V tem boju skuša vsaka stranka zagotoviti si večino v deželnem zboru. Nobena stranka pa ne tvori sama zase večine, treba je poiskati si zaveznika. Da bi se šlo za načela, bi bila zveza li¬ beralcev s klerikalci nemogoča. Ampak nobeni stranki ni do zmage svojih načel. Tako je nastala zveza slovenskih liberalcev z italijanskimi klerikalci, in italijanskih li¬ beralcev s slovenskimi klerikalci. Naravno je pa, da se mora pri vsaki taki zvezi vsaka stranka odreči delu svojega progra¬ ma, kateremu se pa v navedenem slučaju rade odrečejo, hoteč priti do mesta v de¬ želnem odboru. Slovenski liberalci so že javno priznali, da so obljubili klerikalcem, da se ne bodo nikdar protivili nobeni cerkveni zahtevi. Stvar se zdi na prvi pogled seveda ma¬ lenkostna, celo ničeva. Toda če se dobro premisli, se pride do zaključka, da so slo¬ venski liberalci zaradi odborniškega mesta izročili deželo klerikalizmu. Zakaj delajo tedaj slovenski klerikalci in italijanski li¬ beralci v deželnem zboru obstrukcijo, je tedaj jasno. Če bi bili imeli ti dve stranki večino v deželnem zborn, bi obstruirali pa drugi dve stranki. In če bi se bilo kateri si bodi stranki imeti ali sami zase ali po kaki drugačni zvezi večino, bi uganjale ob¬ strukcijo one stranke, ki bi ostale v manj¬ šini. In vse to zaradi deželnega odbornika zaradi 200 kron mesečnih. Seveda mislijo vse stranke na teh 200 kron, drugače ne bi niti od daleč imele namen izrabiti mesto deželnega odbornika v splošno ljudsko ko¬ rist. K vsemu temu je pa pripomogla tudi vlada sama, ki je izbrala deželnega glavarja in njegovega namestnika iz strank, ki ste Politični pregled. Državni zbor hoče vlada sklicati šele okrog 20. novembra, dočim je bilo prej določeno, da se snide 3. novembra in je bil celo minister za notranje zadeve obljubil, da ta dan, predloži načrt o starostnem za¬ varovanju. Razlog te odložitve niso delegacije, kakor zatrjuje oficiozno časopisje, ampak skrajna napetost, ki je nastala vslcd do¬ godkov v češkem deželnem zboru. Od 20. novembra ni daleč do 2. decembra in vlada misli, da bodo imeli poslanci vseh strank tem manj volje, razsajati, čim bolj se pri¬ bliža datum cesarjevega jubileja. Gospod Beck pa menda ne misli, kakšno odgovor¬ nost prevzema, če zopet odlaša starostno zavarovanje. Demonstracije na Češkem. Klofač in njegovi meščanski prijatelji so vprizorili te dni narodnjaške demonstracije, v Pragi so vprizorili narodnjaške kravale z razbija¬ njem šip na nemškem gledališču i. t. d. Poklicali so bataljon vojakov. Okrog 80 oseb je zaprtih, sicer se ni zgodila nobena posebna nesreča. Klofač bi na vsak način rad postal slaven. Ker njegova tepčasta donkihotiada v Belgradu ni zalegla toliko, da bi ga vpoštevali kje drugje kakor v tržaškem in puljskem «Narodnem Domu», začenja njegova družba zopet z narodnjaškimi rabukami. Torej zopet tisto zločinsko slepilo, ki naj bi ljudstvo upijanilo in ga odvedlo od njegovih pravih interesov. Demonstracije so nadaljevala cel teden. Kaj bodo koristile Cehom je pa zelo dvomljivo. Mednarodna socialna demokra¬ cija in sedanji politični položaj. V predpreteklem tednu se je vršila v Bru¬ selj u konferenca mednarodnega socialistič¬ nega biroa. Na tej konferenci se je raz¬ pravljalo o sedanji politični stituaciji. Pred konferenco se je vršil javni ljudski shod na katerem so govorili zastopniki različnih narodov. Posebno je bil burno pozdravljen sodrug Varandian, ki je zastopal turško -socialno demokracijo. Pozdravil je zbor v imenu svoje stranke ter podal za tem jasno sliko bojev, ki se vrše med kristjani in musulmani katere neti popovstvo obeh cerkvft. Narode sc ščuva enega proti drugemu, končno se je vendar mladoturkoin posrečilo združiti te narode v bratsko slogo in tako je bilo mogoče uničiti sultanov despotizem in ohraniti svobodi in napredku tudi turške narode. Toda komaj se je začelo novo živ¬ ljenje, so bilo druge civilizirane države, ki bi bile s svojim obnašanjem kmalu razdrle vse dosedanje naše delo in vso nado in upanje v boljšo in lepšo bodočnost. Mi — je rekel govornik — smo prepričani, da se bo znala mednarodna socialna demokra¬ cija upreti vsakemu poskusa, ki bi bil j zoper napredek in svobodni razvoj turških narodov. In prišli smo danes k vam, da zagotovite, da bo imela nova Turčija po vsem svetu svojega najiskrepejšega prija¬ telja v proletarjatu. Sodrug Arramov zastopnik bolgarske socialne demokracije je rekel, da ni donesla neodvisnost Bolgarske proletarijatu nobene svobode. Delavstvo je brezpravno in izven vsakega zakonodajstva. Bolgarsko ljudstvo nima nobenih korisi od šovinizma in mili¬ tarističnega pokreta. Nadalje so govorili še sodrugi Nemec za češke socialne demokrate, Pernerstorfer za nemške itd. Po daljši razpravi o aneksiji Bosne in Hercegovine je shod na predlog sodruga Furnemonta sklenil sledečo resolucijo: Javni ljudski shod, ki se je vršil v Bruselju dne 10. oktobra 1908 v «Maison du pueple* ponovno utrjuje energično voljo proletarijata celega sveta, da se ohrani med narodi še nadalje mir ter da bo napovedal nnjodločnejši boj proti uničujočemu kapita¬ lističnemu militarizmu. Raznim socialistič¬ nim skupinam se nalaga pa, da izvršujejo poverjene jim sklepe iz Stuttgarda. Shod se je zaključil s pevanjem medna¬ rodne pesmi. Konferenca je imela prvo sejo v pon- deljek. Prva točka dnevnega reda je bilo vprašanje, ali se sprejme predlog angleške Labor Party, ki je prosila za sprejem v mednarodno socialistično zvezo. Predlog je bil spreiet; Labor Party je torej smatrati za socialistično stranko. Druga točka je bila «Politični položaj in razmere na Balkanu*. O tej stvari se je razvila zelo obširna debata, po kateri se je sprejela od sodrugov Vaillanta in Adlerja predlagana resolucija, ki izreka, da je dolž¬ nost socialistov vseh dežela, upreti se vsa¬ kemu motenju miru, za katero so odgo¬ vorne vladajoče stranke. V torek je imela sejo medparlamenta- rična komisija. Na dnevnem redu je: 1 Parlamentarična dela tekočega leta. 2. Ko¬ lonialne reforme. Socialni demokratje proti vojski. Pretečeni petek se je vršila v srbski skup- štini razprava o zakonskem načrtu potom katerega se je imelo dovoliti vladi 16 mi¬ lijonov kron za militaristične potrebe. Proti tem potrebam in proti dovoljenju vladi 16 miljonov kron se je izjavil edini so¬ cialni demokrat v srbskem parlamentu sodr. Kaclerovič. Rekel je da bi se srb¬ skemu narodu naložilo s tem novih davkov in ljudstvo da ne bi imelo od tega nobe¬ nih koristi. Na to so začeli združeni radi¬ kalci, nacijonalci in naprednjaki blatiti in upiti nad Kacleravičem, češ, tako more govoriti samo kaka kukavica, nikakor pa ne Srb. Končno je parlament dovolil vladi 16 milijonov za vojno upravo s 141 gla¬ sovi proti edinemu socialistu, ki sedi v parlamentu. ‘Delavci! Sodrugi! Somišljeniki! Naročajte DelavskiList“ in sirite ZL . -.-... . Domače stvari. Vsem onim naročnikom, ki so za¬ ostali z naročnino, smo priložili da¬ našnji št. poštne nakaznice potom ka¬ terih naj blagovole poslati nam zaostalo naročnino. Kdor v teku dveh tednov ne naredi svoje dolžnosti, bomo pri¬ siljeni zaustaviti mu pošiljanje lista. Društvo Ljudski o«lcr v Trsi«. V torek dne 27. t. m. predava v Delavskem domu, ulica Boschetto štev. 5. II. nadst. znani slovenski pisatelj IVAN CANKAR o predmetu : ^Navdušenje**. Začetek predavanja točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina 20 vin. za osebo. Ni treba še posebej omeniti, da kakor na vsa, bo tudi na to Cankarjevo preda¬ vanje pohitelo tržaško ljudstvo v velikem številu. V kratkem odide sodr. Iv. Cankar iz naših bližnjih krajev in „Ljudskemu odru“ ne bo dana tako hitro prilika nuditi tr¬ žaškemu ljudstvu krasnih njegovih preda¬ vanj. Ob tej priliki pa mora tržaško de¬ lavstvo ne samo manifestirati še enkrat svoje zanimanje in ljubezen do izobrazbe apak pokazalo bo tudi, da zna visoko ceniti tega največjega slovenskega pisatelja, ki je obogatel slovensko književnost s svojimi krasnimi spisi. Nihče naj ne manjka! Cerkev in vera. O tem predmetu je predaval sodr. Etbin Kristan v ljudskem odru v pondeljek dne 19. t. m. Kakor po navadi, je tudi na to predavanje pohitelo lepo število slovenskega delavstva. Prav lotos — je začel predavatelj — ko je ves kulturni svet slavil osemdeset¬ letnico rojstva enega izmed najidealnejših kristijanov in najbolj vnetega zagovornika in propaganditelja kristusovih naukov, Leva Tolstega, je ena izmed krščanskih cerkva (pravoslavna) jasno dokazala, da nima z vero čisto nič skupnega. Pravoslavna eer- kev, ki je že- izobčila iz svoje srede tega ruskega velikana, je letos prepovedala in zažugala z izobčenjem, slaviti osemdeset¬ letnico njegovega rojstva. Nato je preda¬ vatelj v krasni obliki svojega govora, ki je trajal nad dve uri, dokazoval kaj je vera in kaj je cerkev. Raztolmačil je vero jn- dov, pogancev, budistov in mohamcdancev ter kako so se, ali so jih iste izpremenili v malikovanje, v fetišizem. Prvi pristaši vsake vere so bili vedno preganjani a so njihovi nasledniki pozneje, ko so postali močni začeli v imenu naukov svoje vere preganjati drugoverce včasih še grozneje nego so bili sami preganjani. —■ Krščanska cerkev sovraži in preganja jude, katerim bi morala biti pravzaprav hva¬ ležna, kajti če judov bi ne bilo, bi prav gotovo tudi krščanske vere in cerkve tudi ne bilo. Vero, ki je učil Kristus je biki več nego duševna, socialna. To kar je on učil je imelo veliko več opraviti s tem nego z onim svetom. Krist in njegovi pri¬ staši so bili v pravem pomenu besede re- volucijonarni. Upirali so se tedanjemu despotizmu in suženjstvu. Bili so komunisti in jih uvrščamo lahko med utopistične socialiste. Prav zaradi tega so bili takrat od rimljanov tako silno preganjani. Če bi Rimljani ne bili videli v tedanjih kristjanih socialne upornike, bi jih prav gotovo ne bili preganjali, kajti znano nam je, da so stari Rimljani prav radi si osvojali bogove vseh premaganih narodov. Tudi v svetem Evangeliju se govori več o tem nego o onem svetu in kraljestvo božje, ki je ob¬ ljubljal Krist je imelo zavladati že na tem svetu, ko bi bile enkrat odpravljene vse družabne krivice in bi zavladalo bratstvo in ljubezen med ljudmi na zemlji. Zaradi tega pa je tudi krščanska cerkev prepo¬ vedala laikom citati svete Evangelije, ker se tam govori o nečem popolnoma drugem nego uči današnja cerkev. Toda tudi Evangeliji niso vsi enaki. To kar pravi sv. Lukeža Evangelij spodbija sv. Matevž s svojim Evangelijem. Ce bi človek bil prisiljen verovati tako kakor pišejo vsi štirje Evangeliji, bi se nakrat znašel v zadregi, ker vsak uči drugače. Kristjanjc so bili preganjani, toda, ko so postali močni in se je dal krstiti sam rimski cesar Konstantin, je postala krščanska državna vera. Tedaj so kristjanje popolnoma zgubili svojo prvotno misijo. — Ustanovila se je krščanska cerkev, ki je vladala v državi in preganjala še krutejše one, ki so se ji upirali in so gojili druge ideje. Cerkev se je popolnoma usužnila vsakemu despo¬ tizmu, vsaki reakcijonarni vladi in kapita¬ lizmu. Cerkev je organizirana moč, država v državi, je država sama, ki izrablja ljudske predsodke v svoje in kapitalistične ego¬ istične namene. Vera bi morala biti samo sad izpoznanja. Biti proti cerkvi, še ni re¬ čeno, da se je proti veri. Toda naša dolž¬ nost je, da na mesto današnjega prazno¬ verja postavimo vero v spoznanje, v zna¬ nost, ter da strmoglavimo moč cerkve in njega proti kulturnega dela. Tako bomo Maredili velik korak k popolni duševni samostojnosti človeka. V torek dne 27. t. m. še vrši v De¬ lavskem domu predavanje Tv. Cankarja. Predavanja v Ljudskem odru. Letos je začel naš «Ljudski oder* prire- jevati predavanja bolj pogostoma nego prejšnja leta. Že v začetku letošnje sezono smo imeli dvoje lepih predavanj našega Etbina Kristana in tretje, Irana Cankarja ,, nam obeta prihodnji teden. Ako bi „Ljudski oder ne imel nobenih drugih zaslug nego to, da je bil v Trstu prvi in edini, ki se je začel resno pečati s predavanji in pri- rejevati jih od časa do časa, bi bila to že velika zasluga tega društva. Kajti samo po prvem nastopu tega naš. ga društva, so se začeli zanimati za predavanja tudi drugod. Da so bili razlogi, ki so silili druge k pri- rejevanju poljudnih predavanj, več ali manj nepošteni, ker je bilo njih stremljenje več nego širiti izobrazbo, delati-Ljudskemu odru konkurenco, nas malo briga. Prav iz gotovih virov vemo, da so gotovi krogi hoteli prisiliti naše društvo, da bi prene¬ halo s svojimi predavanji. Najprej je prišla v nevarnost ekzistenca našega prvega pre¬ davatelja, ki je moral, zaradi svoje ljubezni do izobrazbe in zaradi poguma, s katerim je nastopil v imenu našega društva, pois¬ kati si življenja izven Trsta, ker se mu gk je v Trstu odrekalo. In bilo je to po¬ glavitni vzrok, da je bilo društvo prisiljeno iskati poznejše predavatelje izven Trsta, k&r so nam one v Trstu stanujoče osebe, ki so bile zmožne in prvotno tudi priprav¬ ljene prirejati predavanja v našem društvu, odtekale svoj nastop, ne morda iz sovraštva db Ljudskega odra — v tem smo prepri¬ čani — ampak iz opravičene bojazni pred maščevalno roko onih, katerim je bilo in je še vedno vsako,' še najplemenitejše delo v prid ljudstva, ki ni izšlo iz njihovega tabora, nepotrebno in so ga označili za izdajsko. Se dandanes se mora društvo Ljudski oder truditi, da dobi potrebne predavatelje, katerih ima na razpolago pa tako malo število, da na noben način ne odgovarja potrebi ne želji našega društva. To je vzrok, da je društvo prisiljeno po¬ služevati se večkrat tistih predavateljev, ki so mu na razpolago. V poslednjem času šb pa začeli slovenski narodnjaki odkrit boj proti Ljudskemu odru in proti vsemu, kar ima resen namen širiti med ljudstvo izobrazbo. Ta bojkot, če bi se jim posrečil, bi bil prav gotovo najžalostneje spričevalo tržaških Slovencev in bi bil tem bolj ostu- dčh in barbaričen čim več vspeha bi do¬ segel. Da dosežejo svoj namen, se poslužu¬ jejo reakcijonarci najžalostnejših sredstev. Sramovali se niso niti označiti vso slo¬ vensko leposlovno in znanstveno literaturo kčrt orožje, s katerim se sili ljudstvo k ubojstvu. Toda naše društvo se ni dosedaj vštrašilo nobenih mahinacij, in šlo je vedno svojo pot naprej, ker hoče in mora napre¬ dovati. Toda prav zaradi tega, ker so se liaŠi nasprotniki združili proti nam, se mo¬ ramo združiti tudi mi, da jim pokažemo, da se jih ne bojimo in da so v svojem bojkotu najbolj smešni ljudje na svetu. Prvi dve letošnji predavanji, so nam jasen dokaz, da tržaški Slovenci še niso postali slepi in hrepene še nekoliko po izobrazbi ter, da se sramujejo spričevala nekulture, ki so jim ga hoteli dati narodnjaki. Slo¬ venske delavce poživljamo tedaj, da se tudi v nadalje udeleže v velikem številu naših predavanj, a poživljamo jih tudi, da postanejo člani našega društva ali katere si bodi podl i žnioe in jim bo tako mogoče posluževati se tudi društvenih knjig in drugih v društvu se nahajajočih izobraževal¬ nih sredstev. Grozna nesreča v ladijedelnici Mareo 44 . In zopet je kapitalistično izkoriščanje zahtevalo novo človeško žrtev. Delavci vseh strok, so vedno podvrženi raznim nevarnostim in vsak dan beleži zgodovina neštevilno delavskih nesreč, glasovi katerih gredo mimo nas kakor me- lanhonično stokanje vsakdanjega trplenja delavstva. Toda to, kar se je dogodilo v omenjeni ladijedelnici pretečeno soboto, ni ena izmed navadnih delavskih nesreč tem¬ več je smrtni sad brezbrižnosti vodstva ladijedelnice same. Grozen konec človeš¬ kega življenja, kateremu je kriva nevar¬ nost v katero so prisiljeni ti ponižni vojaki kapitalizma za katere se svet zanima in pretaka solze samo takrat kadar jih sme spremiti k večnemu počitku. V soboto popoldne je delavec Stefan Stel iz Milj delal na tiru po katerem se pelje navadno veliko dvigalnieo, s katero se dviga reči velike teže. Na tiru pa, po katerem se pelje ta dvigalnica, ki bi moral biti vedno prost je bilo nagroma- denega veliko materijala, ki se ga je rabilo ko se je spustilo v morje zadnjo bojno In¬ dijo. Naravno je, da je vožnja nemogoča, in nevarna če tir ni prost. Ravno v tre- notku pa, ko so rečeno dvigalnieo peljali po omenjenem železnem tiru, je na tem delal omenjeni delavec. Skušal je odstra¬ niti se, toda kolo dvigalnice jo vjelo nje¬ govo obleko ter ga vleklo seboj za kakih 20 metrov. Dovelj bi bilo, da bi bil kedo ukazal ustaviti dvigalnieo in zgodilo bi se mu ne bilo nič slabega. Toda ravno v tre- notku, ko je Stel mislil, da je že prost vsake nevarnosti, tedaj je pa poslednje kolo šlo čez njegovo telo, ter ga popol¬ noma zdrobilo. Zavpil je, toda zadnjič. Stel je bil takoj mrtev. Na vpitje ubozega delavca so pritekli prvi k njemu njegovi tovariši. Vpili so in rotili, naj se dvigal- nico ustavi. Vstavilo se jo je, toda pre¬ pozno. Od nesrečnega delavca ni ostalo druzega nego kup zdrobljenega krvavega mesa. Zdravnik zdravniške postaje in po¬ zneje preiskovalni sodnik dr. Pascoli nista mogla narediti druzega nego konstatirati smrt. Ukazali so dvigniti razmesarjeno telo in potom pogrebnega društva Zimolo pre¬ nesti ostanke v kapelo Sv. Justa. Stel je bil 60 let star, bil je oženjen in je bil oče treh sinov, dva izmed katerih bivata v Pulju. Iz opisa, kako se je namreč nesreča zgodila, je razvidno, da bi se ne bila zgo¬ dila, če bi bilo nadzorstvo bolj aktivno in energično. Seveda se bo sedaj skušalo do¬ kazati da vsa nezgoda ni drugega nego slučaj. Toda mi upamo, da bo sodnija na¬ redila popolno svojo dolžnost ter se pre¬ pričala, da krivdo te nesreče je pripisati v prvi vrsti in samo vodstvu ladijedel¬ nice. Čas bi bil pa vsekakor, da bi se bolj pazilo na življenje delavcev, ki je vseka¬ kor dražje, nego mislijo požrešni krogi iz- koriščevalnega kapitalizma. Vprašanje slovenske šole v Trstu. Državnozborski poslanec dr. Rvbaf je dobil od kompetentne strani obvestilo, da je naučno ministrstvo imenovalo pet učiteljev za tržaško slovensko šolo. S tem je prav gotovo storjen prvi korak na poti do končne rešitve našega šolskega vpra¬ šanja. Da je socialna demokracija veliko pripomogla do tega prvega koraka, ni treba še posebej povdarjati. Pomagala je ne samo s tem, da so njeni poslanci na Dunaju direktno zahtevali od vlade da zadovoli vsaj v malem opravičeni zahtevi tržaških Slovencev, ampak pomagali so tudi indi¬ rektno že s tem, da so prišli s svojimi zastopniki v parlament in tako odstranili največo oviro do rešitve tega vprašanja, katero je tvorila moč in zastopstvo itali¬ janske nacijonalističiie stranke. Saj je bila prav ta stranka, ki je — kakor se «Pic- colo» sam hvali — preprečila, da mesto, da bi bila država kar naenkrat podržavila popolnoma Ciril- Metodijevo šolo v Trstu, se je zadovolila samo s podržavljen jem pet učiteljev. Hvalo, katero poje zaradi tega «Piccolo» sebi in svoji stranki, je prokleto malo častna, v kateri je izraženo vso so¬ vraštvo, ki ga goji ta klika do napredka slovenskega naroda in do ljudstva sploh. Tudi mi upamo, da bo vlada stopala po začeti poti s hitrejimi koraki, in da pride¬ mo v Trstu kmalu do popolne slovenske šole. Pri tem bodo imeli Slovenci kakor vedno, tudi v nadalje na svoji strani so¬ cialno demokracijo. Večerne šole v okolici. Tržaški magistrat jo razglasil, da se otvore večerne šole v okolici dne 4. novembra t. 1. ter bodo trajale 5 mesecev. Vpisovanje se bo vršilo od 25. do 30. oktobra pri tozadevnih šolskih vodstvih in sicer: 25. oktobra — ker je nedelja — od 10 do 12 ure zjutraj. Druge dneve pa od 5 do 7 ure zvečer. Vpiše so lahko vsak moški star nad 18 let. Večerne šole se otvorijo pri sv. Ivanu in v Skednju, nedeljske pa na Občinah m , v Bazovici. Poučevalo se bo v pisanju, 1 čitanju, računstvu in italijanski jezik. Sole so namenjene v prvi vtšti analfabetom. Našim sodrugom priporočamo naj vse one o katerih vedo, da so analfabeti prigovore, da se vpišejo v te večerne, odnosno, ne¬ deljske šole. Organizacijo železničarjev na Ogrskem je trgovinsko ministrstvo raz¬ pustilo. V odloku, s katerim sc ukazuje razpust organizacije, je rečeno, da je to uredil minister Kossutli zaradi zadnih do¬ godkov na Ogrskem. Ni treba še posebej omenjati, da so vsi železničarji zaradi tega zelo ogorčeni. Ker je pa bila v tej orga¬ nizaciji združena tudi zagrebačka podruž¬ nica železničarjev, je naravno, da je tudi ta podružnica razpuščena. To je seveda delo liberalne ogrske vlade, katera se je pa pokazala, da če prav liberalna, zna in hoče zatirati delavstvo in njegove organi¬ zacije s vsemi sredstvi. Mi smo vedno pravili, da liberalci ali klerikalci so vsi enaki zatiralci delavstva. Delavci bodo tako vsaj razumeli, da njegov prostor ni ne v liberalni ne v klerikalni marveč v socia¬ listični stranki in organizaciji. Organizacija je tedaj razpuščena, toda mi smo prepričani, da se zavedni ogrski železničarji ne bodo uklonili liberalnemu nasilju, ampak še in¬ tenzivnejše in neustrašeno se bojevali proti vsem delavskim zatiralcem, do popolne osamosvojitve delavstva od kapitalizma. \ov smrtni greli! V ustvarjanju in izmišljanju novih smrtnih grehov in v iskanju novih sredstev, s katerimi bi še nadalje držali ljudstvo uklonjeno v svojem jarmu in predsodkih, so klerikalci pravi umetniki. Naši čitatelji se prav gotovo še spominjajo zadnjih krvavih dogodkov v Ljubljani. Ti dogodki so pa prišli kar naylašč ljubljanskemu škofu Jegliču. Izrabil je te dogodke v svojo in svoje stranke korist s tem, da je izdal svoje pastirsko pismo, v katerem je objavil v svet nov smrtni greh. Jeglič namreč piše: To, kar se je dogodilo v Ljubljani, nesmiselno raz- bivanje šip in lastitev tujega imetja, vse to niso samo pregreški proti ljubezni do svojega bližnjega, ampak to so smrtni grehi. Demonstrirati je tedaj po mnenju škofa Jegliča — smrtni greli, in kdor bo še kedaj demonstriral, ta pride prav gotovo in brez vsacega usmiljenja v pekel, kjer je «jok in škripanje s zobmi*. Klerikalizem se pač ne boji nobenih sredstev, da bi obdržal ljudstvo v praznoverju in bojaznijo pred kaznimi, ki ga čakajo na drugem svetu, če na tem svetu ne bo potrpežljivo prenašalo suženjstvo in izkoriščanje me¬ ščanstva. Samo ob sebi je razumljivo, da slepi klerikalizem ljudstvo samo v prid meščanstvu, kateremu je tudi ljubše, da je ljudstvo neumno nego da bi bilo izobra¬ ženo. In samo potom takih sredstev, potom takega strašenja je zamoglo meščanstvo in klerikalizem poživiniti ljudstvo popolnoma in ohraniti ga v nevednosti. Toda do kedaj še gospoda? Naj se reče o Cankarju kar se hoče je vendar največji slovenski pisatelj. Tako nekam je' zapisala «Edinost*, ko je naznanila, da se bo v Narodnem domu predstavljalo Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi*. Mi bi radi, da bi nam «Edinost» povedala kaj se n. pr. lahko reče o Cankarju. No ker nam «Edinost» prav gotovo ne bo odgovorila, povemo, do vse kar se sme reči je to, da je odkritosrčen pristaš socialne demokracije. Ker je pa Cankar največji slovenski pisatelj, je bila «Edinost» v za¬ dregi. Ali ga sme ali ne imenovati narod¬ nega izdajalca. Tega ni smela, pa je rekla, «naj se reče o Cankarju kar se lioce» i. t. d. Najivnost in škodoželnost ste pač dve lepi lastnosti edinostašev. Ciaberšček-Oregorčič. Liberalno in klerikalno časopisje na Goriškem se je popolnoma spozabilo svoje mis je in ljudskih koristi. Sedaj no piše drnzega nego o Ga- berščeku in Gregorčiku. Po tem časopisju sodeč je ves liberalizem poosobljen v Ga- berščnku in ves klerikalizem v Gregorčiču. Soča pripoveduje ljudstvu, kako da napadajo italijani in klerikalci Gaberščeka a prav tako piše, kakor da bi sc goriško ljudstvo ne smelo meniti sedaj za ničesar druzega nego za Gaberščeka, ki je postal liberalni svetnik. Gospodo okolu_£oče bi moralo biti pač nekoliko sram in gospod Gaberšček, bi moral, ce ima še nekaj poštenosti v sebi, posvariti vse one ki uganjajo vso politiko v imenu njegove osebe. Ljudstvo bi pa enkrat lahko razvidilo, da se gre več nego za vse za poveličati Gaberščeka nego za vse ljudske koristi. Ljudje, ki se preveč poveličujejo, niso pae vredni da jih ljudstvo f spoštuje in posluša. Ampak gospod Gabršček 1 in gospod Gregorčič upata še vedno, daj e V ljudstvo neumno in da ne bo razu me ] 0 , njihovih nakan. Morda se bosta pa vendj t f\ motila. Narodna Delavska organizacij jo v Pulju doživela bridko razočaranje f. Pretečeni četrtek so imeli narodnjaki nekak ' volilni sestanek, o katerem poroča «Om ni . f bus* sledeče: «Volilci so vzeli na znanje objavljene 1 kandidate hrvatske stranke, predložene 0 j i političnega društva, objav ljene v \7e •} Slogi*. Ampak padle so ostre besede gh(j e :: na kandidature, za katere so puljski volile; f stalno mislili, da bodo predložene že % prve volitve. Na predlog volilca Ivana Žica 'f se je sklenilo, da predsednik shoda takoj f naznani političnemu družtvu v Pazinu eno- f miselno voljo poljskih volilcev— Težki razlogi nas silijo, da v tem času ne poročamo ,> natančno o tem shodu. \ olitve so p^d vrati in treba in treba je storiti svojo dolžnost*. Mi pa lahko povemo skrivnost tega shoda, Nekoliko dobrijanov “Narodne delavske organizacije* je mislilo, da narodnjaški komandanti res kaj vpoštevajo to organi¬ zacijo. Zahtevali so, naj se postavi kakšen kandidat tudi izmed njih, ne pa sami popi , in klerikalni advokati. Ampak s svojo < zahtevo so ostali na cedilu. Gospodje v »Narodnem Domu* potrebujejo «Narodno Delavsko Organizacijo*, da bi preprečili pravo organizacijo delavstva in da bi imeli štafažo. Ampak dobre duše, ki so mislile, da bodo med narodnjaki tudi kaj veljale, so morale spoznati, da tam ne trpe nobene samostalnosti, pa naj bi bila še tako skromna. Toda če kdo misli, da bodo govorili po volitvah, se tudi moti. ,,Edinost 44 ima že od nekdaj navado pripovedovati, kako da je ta ali oni list slabo informiran tudi če se vrine v kako notico kak tiskarski škrat. Tako se je zgodilo pri „Lavoratoriju ‘ da je bilo za¬ pisano Franca Josipa mesto Josipa samo. In to je „Edinost“ izrabila, češ, glejte kako je „Lavoratore‘ slabo informiran. Ce bi se „Edinost ogledala vsikdar kadar izide, potem bi o informacijah prav gotovo mol¬ čala in tudi o tiskarskih pomotah. Zdi se nam, da ni niti kolegijalno očitati časniku, da ni informiran, ko je tiskarska pomota očitna. Ampak, da očita kaj takega ravno „Edinost ’ ki ni bila še nikdar niti slabo informirana in ki jemlje svoje brzojave iz večernega „Piccola“, to je zelo smešno, naivno in... nežurnalistično. Poštenost dr. Laginje. Naši na¬ rodnjaki se kaj radi bahajo s poštenostjo dr. Laginje. Toda kaj razume ta mož pod besedo »politična poštenost* naj nam pove sledeča zadeva. Ko so slovanski in italijanski nacijonalci I v Istri sklenili kompromis, so določili tudi, da se prepusti III. volilni okraj socialni demokraciji. Tudi dr. Laginja se je pri¬ družil temu sklepu. Toda v trenotku, ko so se začeli narodni delavci jeziti, ker jim narodnjaška stranka ni dovolila v hrvatskih volilnih okrajih nobenega delavskega kan¬ didata, je dr. Laginja sklenil naj se kan¬ didira v IH. volilnem okraju, ki ni hrvatski delavca (?) Lacka Križa. Dr. Laginja je po¬ zabil na sklep, ter ko se mu je očitalo rekel, da res je bil zato, da se da ta okraj socialistom, toda narodnim in ne mednarod¬ nim. To je tedaj Leginijeva politična P°š štenost in mi se je bomo dobro zapomnili II Obrekovalec je postal »Lavorato® zato, ker je rekel, da so hoteli slov. narodnjak 1 napraviti na zadnji seji mestnega sveta di¬ nastično manifestacijo. Tako je rekla »Ed- Da je „Lavoratore“ to mislil se rni 1»'"’ nič ne čudimo. Ves pameten svet je i®® že od nekdaj slovenske narodnjake za di¬ nastično zelo navdušene. Če smatrajo ®>' rodnjaki sedaj za obrekovanje, da se j 1 ® to navdušenje očita, je pač samo znamenj e časov. Enkrat bi bili smatrali za obroke vanje, če bi se jim bilo to navdušenje od¬ rekalo, sedaj je narobe. Čudna zgodba. I>eželno konferenco v Ljnblj * #1 sklicujejo okrajne organizacije Idrije, Lju¬ bljane in Zagorja na nedeljo dne 1. novem®* t.l. v Hotelu Ilirija. Dnevni red: 1. Dežel« 0 ' zborske volitve na kranjskem; 2. Org* 111 zacija in 3. Raznoterosti. Začetek konferenc® ob 7t 10 uri zjutraj. Puljski „Omnibus 44 piše ime socia¬ lističnega kandidata Jelčiča «Jelcich» Lju¬ bljanski «Slovenec» pa pravi, «Omnibu s ’ že vč, zakaj. To je pač prvič, da »Omnibu® ve, zakaj mu je kakšna neumnost ušla lZ peresa. Velika železniško nesreč« s ° !f zgodila v torek zjutraj na postaji v Rkn®« 1 DELAVSKI LIST 3 |j ca h. Dva vlaka, ki se tukaj srečata, h' zadela drug ob druzega. Vlakovodja in 5 inipulant enega vlaka ste, prvi ubit, Jigi pa smrtno ranjen. ^onsmilne društvo za Ljubija- tf ju okolico vpisana zadruga z emejeno vez0 , odprti prihodnjo soboto, to je 24. oktobra, prvo svojo prodajalno na Glincah. p Si'. Križa. Pretečeno nedeljo se ■ e gospod župnik Furlan, pastir tuk. duš, .pomnil tudi naše ljudske knjižnice, od¬ nosno, podružnice ''Ljudskega odra», ki , m0 jo pred kratkim ustanovili. Nekam čudno izgloda samo način po katerem se jo naš furlanček spomnil te knjižnice. — pridigal jo namreč in ravno v trenotku, ko je začel govoriti o ljubezni, je vrgel poslednjo stran in začel peti litanije o naši knjižnici s katero da se hoče pohujšavati ljudstvo, ga spraviti ob vero in ob nebesa. Le žal da nam gospod Fuilan ni podtikal t u di, da spravljamo ljudstvo ob imetje in ob pošteno ime. Ampak gospod Furlan se je zmotil. Mož je prav gotovo mislil, da bo s svojo pridigo o pohujšanju spravil ljudstvo ob pamet in nas ob dobro voljo. Kadar prineso vaši sinovi ali vaše hčere domov katero si bodi knjigo iz rečene knjižnice, je to ravno tako lmd greh, kakor da bi oče prebodel srce svojemu otroku 8 . Kes gospod Furlan. Prav ravno teko je. Izobraževati ljudstvo in voditi ga k nadredku je za krščanskega popa ravno isto kakor bj sc ljudi ubivalo. Ampak spozabil se je Fuilan, da se je kriško delavstvo že davno oprostilo praznoverja in predsodkov, ki jih klerikalizem bi potreboval, da bi mu bilo mogoče imeti še nadalje ljudstvo uklonjeno v verigah srednjeveškega mrač¬ njaštva. Mi smo popolnoma prepričani, da nc bo imela Furlanova pridiga nobenega vspeha, k večem, da se bo začelo ljudstvo še bolj zanimati za izobrazbo nego dosedaj. Izobrazba je za kristjane prepovedan sad, in človek poseže navadno zelo rad po vsem kar je prepovedano. Bolje pa nego uga¬ njati na leči take komedije bi bilo dobro če bi Furlan prejel v roke zadnji pastirski list ljubljanskega škofa in tam pogledal koliko smrtnih grehov je zopet novih ka¬ terih se mora ljudstvo varovati. Sicer pa se nam zdi, da je hotel priti Furlan v „Delavski List ‘ in mi smo njegovi želji takoj ustregli. Pamet pamet, gosp. Furlan, te potrebujete in te najdete v naši knjiž¬ nici v obilici. Kriškim delavcem pa pripo¬ ročamo, da se zavedajo važnosti knjižnice katera mora postati središče napredka kriškega ljudstva in teko nam bo mogoče z izobrazbo nadomestiti puhlobo pridig našega Furlana in katerega si bodi njego¬ vega namestnika. *** Vsem onim sodrugom in gospodom, ki so nam poslali v dar lepo število različnih knjig in onemu gospodu ki je daroval knjižnici na zadnji veselici 10 kron se tem potom odbor knjižnice najiskreneje zahva¬ ljuje. GLEbflLIŠČE V nedeljo se je predstavljalo v Narodnem domu «Cankarjevo dramo «Kralj na Be- tajnovi». V splošnem sc je igralo jako dobro. Najbolje se je pa vsekakor igralo 1 dejanje. Igra sama zahteva od igralcev veliko in izredne eneržije v poosobljanju posameznih karakterjev. Ni čuda tedaj, če so bili nekateri igralci že v drugem dejanju utrujeni. Ali vsaj zdelo se je teko. Vsekakor pa moramo biti hvaležni gospodu Verovšku ki je znal v preveč kratkem času spraviti na oder to krasno delo Ivana Cankarja. Iz raznih strani se nas povprašuje, če se bo še kedaj uprizorilo Kralja na Betajnovi. Mi bi priporočali dramatičnemu društvu, da bi skušalo napraviti reprizo te igre s katero je vredno, da se tržaško ljudstvo bolj seznani. V nedeljo ob 8. uri zvečer se uprizori klasično dramo »Debora”. Naslovno ulogo igra gospa Danilova. Dolžnost vsakega sodruga je, biti naročen tudi na glavno gla¬ silo jugoslov. soc. demokratične stranke „Rdeči Prapor “ DOPISI. GORIŠKO. INidgora. Delavsko izobraževalno, podporno in pravovarstveno društvo v Podgori priredi v nedeljo dne 25 t. m. v dvorani 8. Bregant v Podgori veliko veselico s, sledečim vsporedom: 1.) Godba; 2.) «Naprej!* — poje društveni moški zbor; 3.) «Orest» — monolog, deklamira h'. Turek; 4.) Pesem iz opere «Saffo» — moški zbor; 5.) godba; 6.) P. H. Sattner "Pogled v nedolžno oko 8 — četverospev; 7. ) «Internacijonal 8 poje moški zbor društva; 8. ) godba; 9.) „Dr. Vseznal in njegov sluga Štiplco Tiček “ veseloigra v dveh de¬ janjih. Igrajo domači diletantje. Sledi ples. Začetek točno ob 3 V 2 pop. Vstopnina 20 ! vin. za osebo. Sedeži I. vrste 60 vin. II. vrste 40 vin. Vstopnina k plesu 3 komade 40 vin. Ker je del čistega dobička na¬ menjen društveni knjižnici in ,,Delavskemu Listu , se vabi vse sodruge, da se te ve¬ selice udeleže v velikem številu. llavliiiije. Pogostoma se čuje, da je sežansko okrajno glavarstvo prisiljeno več¬ krat razpuščati kraške občinske zastope in sicer zaradi sleparij, ki se v teh zasto- pih navadno dogajajo. Dne 17. t. m. je pa glavarstvo s posebnim dekretom razpustilo tudi naš občinski zaštop ter naložilo gosp. Legiša, naj začasno, do novih volitev sam opravlja občinsko imetje. Pozneje smo iz¬ vedeli, da se je tudi pri nas recimo . . . . 1 sleparilo. V občinski blagajni je bilo vsega skupaj 7000 kron v denarju. Ta denar so si pa občinski odborniki med seboj izpo¬ sodili. Ker je prišla ta stvar na uho tuk. kovaču p. Henriku Metlikovič, je šel k te¬ danjemu županu Blažu Gabrovič, ter ga naprosil naj mu pokaže občinske račune. Župan mu je pa odgovoril, da on ni dav¬ koplačevalec in da nima tedaj nobene pravice pregledovati občinskih računov. Toda g. Metlikovič, ki je bil o vsej stvari na jasnem, je stvar naznanil glavarstvu v Sežano. Poslednje je poslalo na mesto de¬ želnega računarja, ki je skupno s županom in občinskim tajnikom pregledal račune ter našel. vse v najpopolnejšem redu. Toda Metlikovič ni bil s tem nc zado¬ voljen ne prepričan. Naznanil je sleparijo deželnemu odboru in le ta je našel (glej čudo) na žalost županovo da ima občinska blagajna 400 kron primankljaja ostalih 300 kron pa so dolgovali občini občinski odborniki, ki so si jih med seboj izposo¬ dili. Nato je bil pa občinski zastop raz¬ puščen. Čudno se nam zdi samo, kako je neki računal deželni računar, da ni našel v občinskih računih nobene nepravilnosti. Mi se seveda ne bomo sedaj sporckali ne s poslednjim kakor tudi ne z občinskimi odborniki. Dejstva govore dovelj jasno, ljudstvo naj pa sodi, kaj vsega sme priča¬ kovati od svojih liberalnih in klerikalnih zastopnikov. Na krasu se nekoliko časa sem dogajajo prav lepe sleparije, to kar smo mi sedaj navedli, je samo majhen del teh sleparij. Toda upati je, da se bo naše ljudstvo kmalu izstreznilo in pokazalo vrata vsem dosedanjim zaradi svojih žepov osrečeva- teljem ljudstva. Izbori u Istri. Samo nas još dva dnjena dijele od iz¬ bora za pokrajinski sabor 11 Istri. Malen razmak ali izborni boj, za kojega su pre¬ rokovali, da če biti osobito žestok još niie ni otpoeeo. Hrvatsko-slovenski patrioti morajo, da pretrpe žestoku borbu u svojoj Stranci; jer klerikalci neče da odustanu od zah- tjeva — da im se izruče svi mandati. — Posve je naravno, da patrioti po svojim novinama trube o potpunoj slozi, koju su bajagi dosegli medju sobotn. Ali krize nije moguče zatajiti. Nema stranke, koja bi stupila pred iz- bornike sa tako čistim i jasnim progra¬ mom, kao socijalistička stranka. Glavne točke tega programa jesu ove: M Jj 1. Opče, izravno, jednako i tajno pravo glasa sa zaštitom manjina za pokrajinski sabor i opčinska vijoča. Sadnšnji izborni zakon ne odgovara niti načelu političke jednakopravnosti, niti opstoječem narod- nostnom omjeru u Istri. Iznakažen je plu- ralitetom u opčoj kuriji, u narodnosnom pak obziru pretvara dvo-trečinsku večinu slavenskog žitoljstva u manjim. Nejedna- kost je očividna več' po torne, što 120 veleposjednika bira pet poslanika, 18 ve- letrgovaca 2 — 70 hiljada običnih tabor¬ nika bira samo 8 poslanika. 2. Rastava seoskih o pčina od gradskih. Sadanja podredjenost seoskih opčina grad- skim jeste največa zaprjeka naravnomu i gospodarskomu razvoju. Največu štetu od toga trpi hrvatski i slovenski narod, jer po sadašnjoj razdiobi, imadu svu vlast u svojim rukama talijanski patrioti. Akoprem morajo gradovima podvržene opčine, da plačaju visoke prinose, to ipak nemaju od toga nikakove koristi, nego su zapuštene svakom pogledu. U opče imadu gradovi posve druge potrebe i nepravedno je zah- tijevati, da ih plačaju oni, koji kod toga nikakova udjela ne imadu. Osim toga je baš umnogom to stanje krivo neprestanim narodnosnim bojevima. 3. Dovoljan broj osnovnih i ostalih škola, sa nastavnim materinjim jezikom djece, koja dotičnu školu pohadjaju. 4. Otstrana školarine koja sada iznosi 6 kruna na dijete. Besplatnu pouku. 5. Razdioba zemaljskog školskog viječa u dva dijela po narodnostima. 6. Gospodarsko unaprjedjenje Istre. 7. Opskrba zemlje sa pitkotn vodom, kojc kadkad niti toliko nedostaje, da narod više puta ostaje i bez onake vode koju marva pije. 8. Razdioba zemaljskog zemljoradničkog društva u dva dijela po narodnostima. 9. Izgradnja radničkih kuča po industri- jalnim predjelima. 10. Monopoliziranje poreza na živež po opčinskoj upravi. 11. Monopoliziranje istarskog parobro- darskog i sličnih društava po zemaljskoj upravi. 12. Umanjenje neizravnog zemaljskog poreza. 13. Uskorenje i podupiranje zdravstve¬ nih i kulturnih institucija. // Nijedna medju opstoječim gradjanskim strankama nemože, da zastupa tokovih, narodnim potrebama zaista najnužnijih zahtjeva, kao naša. Sve su ostale stranke prisiljene, da sa tako zvanim "opčenitim* programima prikriju golatinju svoga ne¬ rada i za buduče. Drugovi! Radniei! Koji od vas hoče, da doprinese svoje zrnce i da tako uskori veliko djelo velike ideje neka svaki, koji u VI. iz- bornom kotaru ima pravo glasa, za¬ piše na svoju glasovnicu: Ivan Jelčič, zidar u Puli. Društvene stvari. Zveza pekovskih delavcev. — Tržaška podružnica zveze pekovskih de¬ lavcev priredi v nedeljo dne 1. novembra t. 1. ob priliki petletnice svojega obstanka, veliko veselico in sicer v Delavskem domu ul. Boschetto 5. Vspored veselice: 1.) Brezdomovinci, ljudska igra v dveh deja¬ njih z intermezom. 2.) Poslednje ure Kriš¬ tofa Kolumba. Dramatični igrokaz. 3.) Bolletta in Comp. farsa v enem dejanju. Sledi ples, ki bo trajal pozno v noč. Med plesom posluje šaljiva pošta in amerikan- ska loterija z več nego 1000 dobitki. Začetek veselice ob 7 in pol uri zvečer. Vstopnina 40 vin. za osebo. Otroci v spremstvu so vstopnine prosti. Delavsko gibanje. Železničarji pozor. V nedeljo dne 25. t. m. ob 4. uri pop. se vrši v Delavskem domu ulica Boschetto št. 5. II. nad. javen železničarski shod za uslužbence državne železnice v Trstu in okolici. Na tem shodu bo poročal tajnik sodr. Kopač o poslednjih vspešnih pogajanjih v železniškem mini¬ strstvu. Samo ob sebi je umevno, da se bodo državni železničarji brez razlike na katego¬ rije tega za njih važnega shoda udeležili v kar največjem, številu. Vsi oni delavci, katere je železniško tajništvo zapisalo za ustop v službo na državno železnico, so tem potom vabljeni, na sestanek, ki bode v pon- deljek dne 20. t. m. ob 7. uri zvečer v Delavskem domu. v Sodrugi! fesi Mar u ieie 1909 je ravnokar izšel. —— Naroča se pri upravništvu „Rdečega Praporja“ v Ljubljani. Iz stranke. Okrajna konferenca jugoslov. soc. dem. stranke v Gorici. (Dalje in konec). Sodr. dr. Tuma govori obširno o poli¬ tičnem položaju in o razmerah strank na Goriškem. V člankih o političnem položaju na Goriškem, ki so izšli pred meseci v »Delavskem Listu ‘ sem lahko rečem, pre¬ rokoval sedanje dogodke v goriškem de¬ želnem zboru. Kar sem tam napisal-, se je tudi natančno izvršilo. In to kar se je iz¬ vršilo nima prav gotovo nobenih znakov 'politične resnosti, ker vse rabuke v de¬ želnem zboru obstrukcija in enake delo¬ vanju deželnega zbora škodljive reči, niso nič drugega nego posledice vprašanja, kdo bo deželni odbornik in dobival zato 200 kron na mesec. Zaradi tega so se združili slovenski liberalci z ital. klerikalci in ita¬ lijanski liberalci s slovenskimi klerikalci. — O tem nad vse zanimivem poročilu dr. Tume govorimo prav danes v uvodnem članku našega lista. Poročilo sodr. Tume se je vzelo enoglasno na znanje. K poročilu so govorili tudi sodrugi Kristan, Regent, Marica, Prijatelj, Lepušič in Cotič. Za¬ ključno besedo je imel poročevalec sodr. Tuma. Sklenilo se je vsled priporočila vseh navedenih govornikov, da ima izvoljeni de¬ želni odbor izrabiti ta politični kaos na goriškem v agitatorične svrhe. Nato je poročal o »Izobraževalnih društ¬ vih” sodr. dr. A. Dermota katerega govor priobčimo v celoti v enih prih. št. V svojem krasnem govoru je sodr. Drmota natančno pojasnil veliki pomen izobrazbe za napre¬ dek delavstva. Ni dovelj, da je ljudstvo samo organizirano, treba je tudi da ve zakaj da je organizirano. Treba je, da je izobraženo, da se zaveda ne samo svojega razreda marveč tudi svoje misije. — Sodr. dr. Tuma pravi, da se je prav zaradi tega in posebnih zahtev na goriškem začelo ustanavljati po raznih vaseh delavska izo¬ braževalna društva. Sodr. Regent je proti ustanavljanju takih društev. Taka društva ne vrše nikdar svoje naloge in v največ slučajih je vspeh popolnoma negativen. Društvo si nikdar ne more nakupiti po¬ trebne knjižnice, ne nabaviti potrebno šte¬ vilo časnikov za čitalnico. Navadno se pa taka društva zatekajo k raznim plesnim zabavam in veselicam kjer se mesto izo¬ bražuje, mladino pokvarja in sili k pijan¬ čevanju : Kristan se tudi strinja z tavajanji Regenta. Naposled se s pridruženjem dr. Dernote sklene: da "tam, kjer je potreba za posebno izobraževalno delo, naj se snu¬ jejo podružnice »Ljudskega odra” s posre¬ dovanjem deželnega odbora. Obstoječa izo¬ braževalna društva naj se čim prej pre- osnujejo v podružnice »Ljudskega odra 1 . Pri točki »Zadružništvo” poroča, ker je bil sodr. dr. Frfolja zadržan, sodr. H. Tuma, ki naglasa principijelno stališče stranke, ki ne more prevzemati nobene odgovornosti za zadruge na katere ne more uplivati. Po goriškem je zadružništvo precej razvito, tudi se opazuje, da je goriško ljudstvo zelo nagnjeno zadružništva. Seveda je treba biti pri tem zelo oprezni. Zadružništvo je eno izmed najtežavnejših nalog socialne demokracije. Vsekakor je zelo priporočljivo, da kjer so tla za zadružništvo, je poslednje delo zelo priporočljivo. I)r. Tuma tudi pove kje bi se tudi začelo s zadružništvom, tud se bode začelo toda treba bode pre¬ misliti, da se ne bo delalo napak. Sodrugi iz Dobravelj govore o svoji novi kmečko, delavski, gospodarski zadrugi. Pojasnila jim dajejo sodrugi Kristan, Tuma in Regent. S to točko je dnevni red končan in z apelom na delegate, da sklepe konference tudi izvrše vsak v svojpm delokrogu za¬ ključi sodr. Marica to lepo konferenco. Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TISKARNA MODERNA M. Susmol & Comp. ulica della Zonta 8. DELAVSKI LIST PEKARNA IN SLAŠČIČARNA Dominik Milanič TRST, ul. della Guardia št. 24. Kruh vedno svež 1. vrste konfekcijoniran večkrat na dan potom lastnega higienič¬ nega sistema. -- VELIKA ZALOGA - Likerjev v steklenicah. Gostilna „Alla lealta“ AiflTON SAITZ ulica delle Acque Vina najfinejša, domača kuhinja Družinske zabave. = Nova klobučarnica GIORGIO DE LU1SA predkratkim otvorjena v ul. Barriera Vecchia št. 2 Velika zbirka najnovejših klobukov in kap vsakih oblik iz najboljših tovarn. Cene zelo nizke. <2S>«2S><2!S>«2S><2S><2S><2C2><2:£»<2!S>