CENA! 90 ĐifS
o URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Leto XXI
V LJUBLJANI, dne 10. decembra 1964
Številka 36
VSE »IN A:
196.	Zakon o financiranju družbeno-politiCnih skupnosti v SR Sloveniji.
197.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1964..
198.	Zakon o plačevanju stroškov za zdravstveno varstvo zdravstveno nezavarovanih oseb.
199.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o naravnih zdravilnih sredstvih in o naravnih zdraviliščih.
200.	Zakon o prenehanju veljavnosti zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad določenimi predmeti splošne rabe.
201.	Odločba o imenovanju člana komisije po drugem odstavku 291. člena zakona o javnih uslužbencih.
202.	Odločba o imenovanju predstavnika javnosti v strokovni svet Zavoda SR Slovenije za strokovno izobraževanje.
203.	Odločba o imenovanju dveh pradstavnikov javnosti v, galerijski svet Moderne galerije v Ljubljani.
204.	Odločba o imenovanju predstavnika javnosti v delovno skupnost Narodne galerije v Ljubljani.
205.	Odločba o imenovanju predstavnica javnosti v muzejski svet Narodnega muzeja v Ljubljani.
206.	Odločba o imenovanju člana v svet predstavnikov javnosti, Tehniškega muzeja Slovenije.
207.	Odločba o Imenovanju predstavnika javnosti v svet Prirodoslovnega muzeja Slovenije.
208.	Odločba o imenovanju predstavnika javnosti v znanstveni svet Tekstilnega inštituta v Mariboru ter o določitvi organizacij, ki izvolijo po enega člana v znanstveni svet tega inštituta.
196.
iNia podlagi četrte alinee 135. člena in 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Organizacijsko-političnega zbora dne 26. novembra 1964 sprejela
ZAKON
o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SK Sloveniji
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Družbeno-politične skupnosti v SR Sloveniji se financirajo po določbah temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, 5t. 31/64) in po določbah tega zakona.
Določbe temeljnega zakona o financiranju druž-beno-političnih skupnosti se neposredno uporabljajo,
glede na to, da so posamezne njegove določbe povzete v tem zakonn.
2.	člen
Občinam in republiki pripadajo za uresničevanje njihovih z ustavo in zakonom določenih pravic in dolžnosti dohodki iz osebnih dohodkov občanov in dohodki iz drugih virov, ki so določeni s temeljnim za-_ 'conom o financiranju družbeno-političnih skupnosti 1 ru z drugimi zveznimi zakoni.
/	3. Člen
Občina in republika samostojno odločata p uved-i vrst dohodkov, ki jima pripadajo po zveznem za-"onu ter določata njihovo višino.
Da bi bil občanom zagotovljen enakopraven po-°zaJ glede obveznosti iz osebnih dohodkov, da bi
bila zagotovljena možnost čimbolj izenačenega uvajanja občinam in republiki pripadajočih dohodkov in da bi lahko kar največ občin pokrivalo svoje proračunske potrebe z lastnimi dohodki, sodelujejo občine in republika med seboj pri izdajanju predpisov, s katerimi se nalagajo te obveznosti. "
Višina dohodkov in njihova razporeditev morata biti skladni z razmerji, ki jih določa družbeni plan družbeno-politične skupnosti.
4.	člen
Občina, okraj in republika (v nadaljnjem besedilu: družbeno-politiona skupnost) samostojno razpolagajo z dohodki, ki jim pripadajo po tem zakonu in po zveznih zakonih.
5.	člen
Družbeno-politiona skupnost ijiora iz dohodkov, ki ji pripadajo na podlagi zakona, zagotoviti sredstva za družbene potrebe, naloge in službe, ki jih je po ustavi in zakonu dolžna financirati.
Občine in republika uporabljajo dohodke, ki jim pripadajo, predvsem za družbene potrebe in naloge na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in komunalnih dejavnosti ter za potrebe svojega predstavniškega telesa in svojih organov.
Po zagotovitvi sredstev iz prvega odstavka smeta občina in republika pripadajoče jima dohodke uporabljati tudi za gospodarske investicije.
Ce nameni občina ali republika dohodke, ki ji pripadajo tudi za gospodarske investicije, se smejo ta sredstva uporabljati po predpisih o uporabi sredstev za gospodarske investicije.
6.	člen
Občini, ki ne more z dohodki, ki ji pripadajo na podlagi zakona, financirati družbenih' potreb in nalog, zagotavlja republika dopolnilna sredstva, pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
7.	člen
Dopolnilna sredstva se dajejo občini praviloma brez določitve namena.
Občini se zagotavljajo dopolnilna sredstva, dokler so podani za to s tem zakonom določeni pogoji.
8.	člen
Republika lahko odstopi posamezne dohodke, ki pripadajo njej, v celoti ali deloma občinam ali okrajem.
Ce odstopi republika svoje dohodke po prejšnjem odstavku, lahko določi, pod katerimi pogoji se smejo ti dohodki'uporabljati.
Z odstopom dohodkov ne prenaša republika na občino oziroma okraj pravice, da določa višino dohodkov in tudi ne drugih, s posebnim zakonom določenih pravic, če ni v posebnem zakonu drugače določeno.
y	9. člen
Družbeno-politična skupnost lahko združuje sredstva iz pripadajočih ji dohodkov s sredstvi drugih družbeno-političnih skupnosti za opravljanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti ali za ustvaritev pogojev za zadovoljevanje potreb skupnega pomena, za ustanovitev skupnih organov, organizacij in služb ter za skupne akcije.
Družbeno-politična skupnost lahko za financiranje potreb, ki so v skladu z njenimi nalogami, zdru-« žuje svoja sredstva s sredstvi delovnih in drugih organizacij.
10.	Člen
Ce se na podlagi zakona posamezne zadeve ali naloge med letom prenesejo iz pristojnosti ene v pristojnost druge družbeno-politične skupnosti, mora družbeno-politična skupnost, ki je bila dotlej pristojna za te zadeve oziroma naloge, iz svojih dohodkov zagotoviti sredstva zanje do konca leta, v katerem so bile zadeve oziroma naloge prenesene na drugo družbeno-politično skupnost, če ni v zakonu določeno, da mora sredstva zanje trajno zagotavljati.
11.	člen
Vsaka družbeno-politična skupnost ima proračun.
V proračunu se izkazujejo vsi dohodki, ki pripadajo družbeno-politični skupnosti, in njihov razpored.
Ce republika po 8. členu tega zakona odstopi posamezne dohodke občini ali okraju, se taki dohodki izkazujejo v proračunu družibeno-politične skupnosti, kateri so odstopljeni.
12.	člen
Iz proračuna se krijejo potrebe organov družbeno-politične skupnosti, obveznosti do določenih zavodov družbenih služb in druge družbene potrebe.
13.	člen
Posamezne družbene potrebe, obveznosti in na-Ičge, ki terjajo trajno zagotavljanje finančnih sredstev in posebne organe, lahko družbeno-politična skupnost financira iz skladov.
Posamezne obveznosti in naloge, ki terjajo poseben način uporabe sredstev za njihovo izvrševanje,
lahko financira družbeno-politična skupnost s posebnih računov.
Z zakonom oziroma z odlokom se določa, katere družbene potrebe, obveznosti oziroma naloge se financirajo iz skladov oziroma s posebnih računov in kako se financirajo.
14.	člen
Proračun mora biti uravnovešen.
15.	člen
Sredstva za potrebe državnih organov se zagotavljajo v proračunu.
Sredstva za redno dejavnost državnih organov se določajo v proračunu v enem samem znesku.
Za posamezne družbene potrebe in za posamezne naloge se zagotavljajo državnim organom v skladu z njihovo dejavnostjo v proračunu tudi sredstva s posebnim namenom.
Sredstva za redno dejavnost in sredstva s posebnim namenom se zagotavljajo v skladu s posebnim zakonom o financiranju državnih organov.
16.	člen
Državni organ sme prevzemati obveznosti v imenu družbeno-politične skupnosti samo v mejah zakona in v okviru sredstev, ki so mu zagotovljena iz dohodkov družbeno-politične skupnosti.
17.	člen
Sredstva za obveznosti družbeno-politične skupnosti do zavodov družbenih služb, katerim se sredstva za njihovo dejavnost zagotavljajo iz dohodkov druž-beno-pčlitičnih skupnosti, se dajejo kot povračila za storitve oziroma za opravljanje dejavnosti zavoda.
Sredstva za obveznosti do posameznih zavodov družbenih služb se določajo v proračunu ali v skladu, ki je v te namene'ustanovljen.
18.	člen
Ce se posamezne družbene potrebe, obveznosti in naloge financirajo iz skladov ali s posebnih računov, se izkazujejo v proračunu samo skupni zneski sredstev, ki se razporejajo v te sklade oziroma na posebne račune kot njihovi dohodki v letu, za katero se sprejema proračun.
19.	člen
Pri razporejanju dohodkov za družbene potrebe in naloge mora družbeno-politična skupnost skladno s svojimi materialnimi možnostmi upoštevati pravice, ki sp občanom zajamčene z ustavo, zakonom in s statutom družbeno-politične skupnosti.
Sredstva za dejavnost zavodov družbenih služb, državnih organov in drugih orgarfizacij, razporeja družbeno-politična skupnost tako, da zagotavlja samoupravne pravice, ki jih imajo po ustavi in zakonu delovni ljudje v teh zavodih, organih in organizacijah.
20.	člen
Dohodki, ki jih državni organi dosežejo s svojo dejavnostjo, gredo v proračun, če ni v zakonu ali v predpisih, izdanih na podlagi zakona, dtugače določeno.	,
21.	člen
Državni organi, delovne in druge organizacije morajo družbena sredstva, ki so jim zagotovljena' iz dohodkov družbeno-politične skupnosti, uporabljati v namene, v katere so jim dana, smotrno in skladno s predpisi o njihovi uporabi oziroma razpolaganju z njimi.
Ce se družbena sredstva ne uporabljajo v njihov namen, smotrno in skladno s predpisi o uporabi oziroma razpolaganju z njimi, nastopi skupščina druž-beno-politione skupnosti z ukrepi, ki jih določa zakon.
22.	člen
Vsak,a družbeno-politična skupnost ima svoj rezervni sklad.
Družbeno-politična skupnost mora iz dohodkov, ki ji pripadajo, vlagati določen del v svoj rezervni sklad.
23.	člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme skupščina družbeno-politične skupnosti zaključni račun proračuna.
24.	člen
Qb pogojih, ki so določeni v zveznem zakonu, se družbeno-politične skupnosti lahko zadolžujejo.
Družbeno-politične skupnosti lahko razpisujejo javna posojila in sklepajo kreditne pogodbe, ne smejo pa najemati posojil v tujini.
23. člen
Za svoje obveznosti odgovarja družbeno-politična skupnost s sredstvi, s katerimi razpolaga.
26.	člen
Skupščina družbeno-politične skupnosti izvršuje Proračunsko kontrolo nad pravilno in smotrno uporabo sredstev, ki so iz dohodkov družbeno-politične skupnosti razporejena s proračunom in lahko v okviru te kontrole nastopa z ukrepi, ki jih določa zvezni zakon.
27.	' člen
Skupščina družbeno-politične skupnosti kontrolira, ali res priteka toliko dohodkov, kot jih izkazuje Proračun, in ali se dohodki delijo skladno s proračunom.	_	'
Pri proračunski kontroli obravnava skupščina družbeno-politične skupnosti, kako se izvršujejo na-mge, programi in dejavnosti, za katere so sredstva dana, in nastopa z ukrepi, ki jih določa zakon.
-SS. člen
Kontrolo nad zakonitostjo aktov o razpolaganju s sredstvi družbeno-političuih skupnosti po njihovih uporabnikih opravlja služba družbenega knjigovodstva po veljavnih predpisih.
II.	VIRI m DOHODKI OBČIN IN REPUBLTKF
29.	člen
Občine in republika imajo dohodke iz prispevkov, avkov, taks ter od drugih dajatev, določenih z zvez-uinu. zakoni.
30.	člen
Dohodki občine so:
1.	občinski prispevki:
a)	prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja,
b)	prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti,
c)	prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti,
č) prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev,
d)	prispevek iz osebnega dohodka, od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav,
e)	prispevek za uporabo mestnega zemljišča;
2.	občinski davki:
a)	prometni davek od proizvodov in storitev,
b)	davek na dohodke od stavb,
c)	davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic,
č) davek na kmetijske proizvajalne priprave in na samorodno trto,
d)	davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih;
3.	občinske takse:
a)	upravne takse,
b)	komunalne takse,
c)	sodne takse.
Občin i pripadajo prispevki iz osebnih dohodkov, ki se plačujejo v pavšalnem znesku, in prispevki, ki se plačujejo v odstotku od kosmatega dohodka, razen prispevkov, ki jih plačujejo tuji prevozniki potnikov in blaga po temeljnem zakonu o prispevkih in davkih občanov.
31.	člen
Občini pripadajo tudi dohodki, ki jih določi zvezni zakon, če ni v takem zakonu določeno, da pripadajo kakšni drugi družbeno-politični skupnosti ali komu drugemu.	(
32.	člen
Prispevek iz skupnega dohodka občanov je odstopljen s temeljnim zakonom o tinanciranju družbe-uo-političnih skupnosti občini, v kateri ima statuo prebivališče zavezanec za ta prispevek.
33.	člen
Dohodki republike so:
1.	republiški prispevki:
a)	prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja,
b)	prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti,
'c) prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti,
č) prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanju intelektualnih storitev,
d)	prispevek iz osebnega “dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav;
2.	republiški davki:
a)	prometni davek od proizvodov in storitev,
b)	davek na dediščine in darila;
3.	republiške takse:
a)	upravne takse,
b)	sodne takse.
54.	člen
Davek na dediščine in darila se kot dohodek republike odstopa občinam.
35.	člen
Dohodki od denarnih kazni pripadajo družbenopolitični skupnosti, ki je določena v zveznem zakonu.
36.	člen
Občinam in republiki pripadajo tudi dohodki in sredstva odpravljenih skladov, ki so jih samostojno ustanovile, kakor tudi dohodki in sredstva skladov, ki so bili za njihovo območje obvezno'ustanovljeni z zveznimi predpisi, če ni z zveznimi predpisi, s katerimi so bili taki skladi odpravljeni, drugače določeno.
III.	FINANCIRANJE OKRAJEV,
37.	člen
Za opravljanje svojih z ustavo in zakoni določenih nalog, ima vsak okraj lastne dohodke, ki se mu zagotovijo z republiškim zakonom iz dohodkov republike.
Iz dohodkov republike se zagotavljajo okraju dohodki za potrebe okrajne skupščine, njenih organov in služb, okrajne uprave, obveznosti iz posojil in garancij, prevzetih do uveljavitve tega zakona, okrožnega sodišča, okrožnega gospodarskega sodišča, okrožnega javnega tožilstva, okrajnega javnega pravobranilstva, senata za prekrške ter okrajnih družbenopolitičnih organizacij in društev.
\	,	' t
38.	člen "
Republika lahko zagotovi okraju tudi namenske dotacije za izvršitev določenih namenov.
Okraj je dolžan vrniti prejeta namenska sredstvu, če jih ni uporabil za namene, za katere so bila dana.
39.	člen
Dohodki okraja so tudi sredstva, ki mu jih zagotovijo občine za opravljanje posebej poverjenih nalog, ter dohodki njegovih organov.
40.	člen
Okraj samostojno gospodari s svojimi sredstvi in jih v skladu s svojimi potrebami razporeja v svoj proračun in v svoje Sklade.
IV.	ZAGOTOVITEV DOPOLNILNIH SREDSTEV, OBČINAM
1.	Dopolnilna sredstva
41.	člen
Svoje dohodke uporablja občina predvsem za družbene potrebe na področju vzgoje, izobraževanja, zdravstva, socialnega varstva, kulturnih dejavnosti, telesne kulture, tehnične kulture, raziskovalnega dela, komunalnih dejavnosti ter za potrebe svojega predstavniškega telesa, svojih organov ter družbenopolitičnih organizacij in društev.
42.	člen
Če občina s svojimi dohodki, ki jih določi v skladu z/gospodarsko zmogljivostjo prebivalstva, ne more zagotoviti zadostnih sredstev za izpolnjevanje nalog iz 41. členi a v obsegu, kot je to potrebno glede na gospodarsko, socialno in -geografsko strukturo občine ter glede na temu ustrezni družbeni in kulturni standard v občini, se ji zagotovijo dopolnilna sredstva iz republiških sredstev.
. Republika zagotovi dopolnilna sredstva občini iz prejšnjega odstavka ob pogoju, da stopnje prispevkov in davkov od dohodkov občanov v tej občini ustrezajo stopnjam prispevkov in davkov na območju občine s podobno gospodarsko razvitostjo, ki ne prejema dopolnilnih sredstev.
43.	člen
Dopolnilna sredstva se določijo tako. da republika odstopi posamezne vrste svojih dohodkov ali del dohodkov, lahko pa se priznajo tudi v določenem znesku (dotacija).
44.	člen
O dodelitvi dopolnilnih sredstev občinam in višini teh sredstev odloča Skupščina Socialistične republike Slovenije z republiškim proračunom ali s posebnim zakonom.
2.	Namenska dopolnilna sredstva
45.	člen
Skupščina Socialistične republike Slovenije lahko zagotovi občini posebna dopolnilna sredstva ža financiranje določenih nalog in služb (namenska dopolnilna sredstva).
46.	člen
Dajanje namenskih dopolnilnih sredstev se lahko ustavi,1 če jih občina ne uporablja v skladu z namenom, za katerega so bila dopolnilna sredstva dana.
Občina je dolžna vrniti namenska dopolnilna ' sredstva, če jih ni uporabila za namene, za katere so bila dana.
O ustavitvi oziroma o obveznosti vračila namenskih dopolnilnih sredstev odloča Skupščina Socialistične republike Slovenije.
\ ,
y. PRORAČUN DRUŽBENO-POLITIĆNE SKUPNOSTI
1. Sprejemanje proračuna
47.	člen
Proračun sprejema skupščina drtižbeno-politične skupnosti.
Proračun se sprejema za eno koledarsko leto in velja za leto, za katero je sprejej.
nje začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto, vendar najdalj še tri mesece.
Pri začasnem financiranju po drugem odstavku tega člena se sme uporabiti toliko sredstev, kolikor jih je bilo sorazmerno porabljenih v istih dobah po proračunu za preteklo leto, vendar največ četrtina vseh dohodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za prejšnje leto.
O z'ačasnem finanćiramju odloča skupščina druž-beno-politicne skupnosti.
48.	člen
Proračun ima splošni in posebni del.
A
49.	člen
Splošni del proračuna obsega: skupen znesek /predvidenih dohodkov in skupen znesek razporejenih dohodkov; določbe o pravicah in obveznostih organov pri izvrševanju proračuna in ukrepe za izvrševanje proračuna in ohranitev njegovega ravnovesja.
Splošni del proračuna izkazuje posebej vse dohodke družbeno-politione skupnosti po njihovih virih in vrstah ter splošno razporeditev dohodkov v skupnih zneskih po glavnih namenih, tako tistih, ki so razporejeni s proračunom, kakor tudi tistih, ki jih je skupščina družben o -po) i tien e skupnosti s posebnimi / akti razporedila v sklade ali na posebne račune.
Splošni del proračuna obsega kot nerazporejeni del dohodkov tudi proračunsko rezervo, namenjeno za družbene potrebe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev.
5(j. člen
»	Posebni d€l proračuna obsega v okviru splošne
razporeditve dohodkov v splošnem delu proračuna razporeditev dohodkov po uporabnikih in natančnejših namenih, razen tistih dohodkov, ki so v splošnem delu proračuna razporejeni v sklade, na posebne račune in po glavnih namenih, naprej pa se ne razpo-rejajo.
Ce je v zakonu ali odloku skupščine družbenopolitične skupnosti predpisano, kako se delijo sredstva posameznim nosilcem ali za posamezne namene, Se v tem delu proračuna izkažejo tudi sredstva, razporejena na način, ki je določen v takem zakonu Oziroma odloku.
51.	člen
Ce se ob sprejemanju proračuna ugotovi, da ga zaradi razporeditve dohodkov, ki jih je pred tem družbeno-politična skupnost s posebnimi akti razporedila na sklade, posebne račune oziroma finančne pro-Srame, ni mogoče uravnovesiti, se proračun lahko uravnovesi tako, da se zmanjšajo dohodki, ki jih je družbeno-politična skupnost razporedila s posebnimi akti, vendar samo s spremembo akta, s katerim je bil dohodek ali znesek sredstev določen.
Izjemoma se smejo izvršiti take spremembe tudi T splošnem delu proračuna, če gre za spremembe iz prvega odstavka tega člena, ki naj veljajo samo za e za katero se sprejema proračun.
52.	člen
Proračun mora biti sprejet pred začetkom leta, na Katero se nanaša.
Če skupščina dnižbeno-političhe skupnosti ne Prejme proračuna pred začetkom leta, se financira-
53.	člen
Predlog občinskega proračuna obravnavajo zbori volivcev, preden ga sprejme občinska skupščina.
Sklepi zborov volivcev, ki niso bili sprejeti v predlogu proračuna, morajo,biti skupaj s proračunom predloženi občinski skupščini.
54.	člen
Splošni del proračuna in pregled posebnega dela proračuna se objavita tako, kot se objavljajo zakoni oziroma odloki skupščin drnžbeno-političnih skupnosti.
Občina je dolžna vsakemu občanu in vsaki organizaciji na primeren način omogočiti vpogled v celoten proračun.
2.	Izvrševanje proračuna
55.	člen
Proračun se izvršuje s tem, da se pobirajo dohodki, kot to določajo zakon in drugi predpisi, da se dohodki v okviru določenega razporeda delijo med nosilce oziroma uporabnike sredstev in da se ta sredstva dajejo na razpolago nosilcem oziroma uporabnikom. -
56.	člen
Sredstva se delijo med letom praviloma enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike, če ni v zakonu, v splošnem delu proračuna ali v posebnem aktu družbeno-politične/škupnosti oziroma v pogodbi med družbeno-politično skupnostjo in nosilcem oziroma uporabnikom sredstev drugače določeno.
Ce je v proračunu ali v posebnem aktu skupščine družbeno-politične skupnosti določeno, da se posamezne družbene potrebe financirajo s posameznimi vrstami dohodkov ali delom teh dohodkov, ki se odstopajo skladom ali posebnim računom, so sredstva skladov oziroma posebnih računov med letom odvisna od tega, kako pritekajo taki dohodki.
57.	člen
Dohodki, ki so razporejeni za posebne namene, se delijo skladno s potrebami oziroma tako, kakor zapadajo obveznosti.
1	58. člen	t
Pravice nosilcev oziroma uporabnikov do neporabljenih sredstev, ki so bila določena za posebne namene, ugasnejo s pretekom leta, če ni v zakonu ali odloku skupščine družbeno-politične skupnosti ali pa v splošnem delu proračuna drugače določeno.
59.	člen
Med letom se delijo dohodki skladno z zakonom po načrtih za izvršitev proračuna.
60.	člen
Vsako izplačilo iz proračunskih sredstev mora temeljiti na zakonu in na predpisih, izdanih na podlagi zakona.
Vsako izplačilo iz proračunskih sredstev mora imeti za podlago listine, s katerimi se ugotavljata obveznost in višina izplačila.
61.	člen
Za zakonito uporabo sredstev, ki so državnemu organu razporejena iz proračuna, je odgovoren predstojnik državnega organa kot odredbodajalec.
Poleg predstojnika državnega organa je za zakonito uporabo sredstev iz prvega odstavka tega člena odgovoren tudi vodja računovodstva pri državnem organu.
62.	člen
Pristojni organ družbeno-politične skupnosti mora skupščini družbeno-politične skupnosti poročati o izvrševanju proračuna v rokih, ki jih določi skupščina.
63.	člen
Služba družbenega knjigovodstva vodi evidenco o izvrševanju proračuna. S to evidenco mora zagotoviti podatke o dohodkih in njihovi delitvi na takšen način, kot so dohodki in njihova delitev izkazani v proračunu.
Služba družbenega knjigovodstva poroča skladno z zakonom organom družbeno-politične skupnosti o stanju izvrševanja proračuna.
64.	člen
Će dohodki družbeno-politične skupnosti dejansko he pritekajo skladno z dohodki, ki so določeni v proračunu, in če bi zaradi tega lahko nastala trajnejša neskladnost med pritekanjem dohodkov in njihovo razporeditvijo, se proračun spremeni in uravnovesi.
Sprememba proračuna je dovoljena tudi tedaj, kadar dohodki družbeno-politične skupnosti presegajo predvidene zneske, in v drugih z zakonom določenih primerih.
Za spremembo proračuna velja postopek, ki je predpisan za sprejemanje, če ni v zakonu drugače določeno.
Dd spremembe proračuna po tretjem odstavku tega člena lahko skupščina družbeno-politične skupnosti z začasnimi ukrepi uravnovesi proračun.
3.	Zaključni račun proračuna
65.	člen
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in dejanski dohodki, predvidena in dejanska razporeditev sredstev, uporaba sredstev za posebne namene, bilanca izvršitve proračuna in razporeditev proračunskega presežka oziroma način kritja proračunskega primanjkljaja. Zaključni račun proračuna obsega tudi pregled neporavnanih proračunskih obveznosti družbeno-politične skupnosti.
Kot posebne ‘priloge obsega zaključni račun proračuna zaključne račune državnih organov, zaključni račun rezervnega sklada in pregled porabljenih sredstev s posebnih računov.
66.	člen
Predlog zaključnega računa proračuna določi pristojni organ skupščine družbeno-politične skupnosti in ga do 31. marca naslednjega leta pošlje službi družbenega knjigovodstva, da po veljavnih predpisih pre-kontrolira zakonitost izvršitve proračuna.
Služila družbenega knjigovodstva mora pregledati zaključni račun in poslati v 30 dneh od prejema zaključnega računa svoje poročilo pristojnemu organu skupščine družbeno-politične skupnosti, ki je določil predlog zaključnega računa.
Predlog zaključnega računa proračunu za preteklo leto predloži organ iz prvega odstavka tega člena skupščini družbeno-politične skupnosti v obravnavo in sprejetje, preden ji je predložen proračun za naslednje leto. Predlogu zaključnega računa se priloži tudi poročilo službe družbenega knjigovodstva.
67.	člen	»
Dol zaključnega računa, v katerem je izkazana izvršitev splošnega dela proračuna, se objavi tako, kot se objavljajo zakoni oziroma odloki skupščine družbeno-politične skupnosti.
VI. SKLADI DRUŽBENO-POLITICNIII SKUPNOSTI
68.	člen
Skladi se ustanavljajo z zakonom oziroma odlokom skupščine družbeno-politične skupnosti.
Akt o ustanovitvi sklada določa zlasti;
\ ime sklada.
2.	cilje in naloge sklada,
3.	organe sklada,
4.	poslovanje sklada,
5.	vire dohodkov in sredstva sklada.
Z ustanovitvenim aktom se lahko predpiše, da ima sklad rezervo in v kakšni višini.
69.	člen
Sklad je pravna oseba, če ni v tem’ zakonu drugače določeno.
70.	člen
Ime sklada mora nakazovati njegove cilje ali naloge.
71.	člen
Upravljanje sklada temelji na načelih družbenega upravljanja.
Pri upravljanju sklada je zagotovljena udeležba organizacij in občanov, zainteresiranih za delovanje družbenih služb, katerim so sredstva za njihovo dejavnost zagotovljena v skladu.
Če ima sklad posebno administracijo, ima delovna skupnost, ki opravlja to delo, pravice in obvezno-stj delovne skupnosti državnega organa.
72.	člen
Sklad ima statut.
Poleg podatkov iz 68. člena tega zakona določa statut: način, kako si sklad ustvarja sredstva in kako posluje, organe, ki so upravičeni razpolagati s sredstvi šklada in odgovorni za zakonitost in pravilnost njihove uporabe, organe, ki so odgovorni za pravilno
računovodstveno službo in ravnanje s sredstvi, ter druge zadeve in naloge, ki spadajo v delovno področje organov sklada; pravice in dolžnosti organov sklada do ustanovitelja sklada in uporabnikov njegovih sredstev, postopek za sprejemanje finančnega načrta in zaključnega računa sklada, način obveščanja javnosti o poslovanju sklada ter druga vprašanja, ki imajo pomen za samoupravljanje in poslovanje skladu. Statut sprejme najvišji organ upravljanja sklada. Statut sklada potrdi skupščina družbemo-politič-ne skupnosti, ki je sklad ustanovila.
?3. člen
Iz sklada se financirajo posamezne družbene potrebe in naloge oziroma krijejo obveznosti družbenopolitične skupnosti do zavodov družbenih služb.
Sredstva v namene iz prvega odstavka tega členu se dajejo iz sklada praviloma brez obveznosti vračanja.	j'
V	aktu o ustanovitvi sklada je lahko določeno, da daje sklad delovnim in drugim organizacijam ter občanom kredite za potrebe in naloge, zaradi katerih je ustanovljen.
74.	člen
Ce razporedi družbeno-politična skupnost dohodke, ki ji pripadajo po tem zakonu, v poseben sklad za gospodarske investicije, se sredstva sklada uporabljajo skladno s četrtim odstavkom 5. člena tega zakona.
75.	člen
Dohodki sklada se določajo in razporejajo s finančnim načrtom.
Dohodki sklada se določajo po vrstah.
Dohodki sklada se razporejajo po namenih, v okviru namenov pa tudi po uporabnikih, če to ustreza naravi sklada.
76.	člen
Finančni načrt sprejema organ sklada, ki je določen v aktu o njegovi ustanovitvi oziroma v njegovem statutu.
Finančni načrt se predloži na vpogled skupščini družbeno-politione skupnosti, ki je sklad ustanovila.
V	aktu o ustanovitvi sklada je lahko določeno, da daje skupščina družbeno-politične skupnosti soglasje k finančnemu načrtu.
Finančni načrt se sprejema ža eno koledarsko leto in velja za leto, za katero je sprejet.
Finančni načrt sklada mora biti sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, in sicer najkasneje 15 dni za proračunom družbeno-politične skupnosti.
Ce finančni načrt sklada ni sprejet pred začetkom leta, ker ni bil pred začetkom leta sprejet proračun družbeno-politične skupnosti, se začasno, vendar Dajdalj tri mesece, nadaljuje financiranje iz sklada na podlagi finančnega načrta za preteklo leto, in sicer tako, kot se nadaljuje začasno financiranje iz . Proračuna po 32. členu tega zakona.
77.	člen
Organi, ki so po aktu o ustanovitvi sklada ali po njegovem statutu pooblaščeni za razpolaganje s sred-stvi sklada iu za računovodstveno službo, so odgovorni za zakonito uporabo teh sredstev.
Glede izplačil iz sredstev sklada se uporablja ’ndi 60. člen tega zakona.
Glede postopka za materialno in finančno poslovanje sklada se uporabljajo predpisi, s katerimi je urejeno finančno in materialno poslovanje pri državnih organih, če zakon ali na podlagi zakona izdan predpis ne določa kaj- drugega.
78.	člen
6klad se ne sme ukvarjati z dejavnostjo družbenih služb in tudi ne z gospodarsko dejavnostjo.
Ce pa se dajo posamezne potrebe in naloge, ki se financirajo iz sklada, izpolnjevati le z opravljanjem določenih družbenih služb oziroma z opravljanjem gospodarskih dejavnosti, je lahko v aktu o ustanovitvi določeno, da sklad ustanovi skladno z zakonom delovno organizacijo ali da se sklad izroči v upravo določeni delovni oziroma drugi samoupravni organizaciji.
79.	člen
Razmerja med skladom in delovno organizacijo, ki jo sklad ustanovi, se urejajo s pogodbo.
80.	člen
Sklad se izroči v upravo delovni oziroma drugi samoupravni organizaciji, po pogodbi, katero sklene z njo družbeno-politična skupnost, ki je sklad ustanovila.
V pogodbi med ustanoviteljem sklada in delovno oziroma drugo samoupravno organizacijo so lahko določeni pogoji glede upravljanja sklada.
Sklad, ki se izroči v upravo delovni oziroma drugi samoupravni organizaciji, ni pravna oseba.
81.	člen
Delovna oziroma druga samoupravna organizacija razpolaga s sredstvi sklada, ki ji'je dan v upravo, skladno z nalogami, zaradi katerih je bil sklad ustanovljen, vendar pa ne more biti uporabnik njegovih sredstev.
Delavski svet oziroma ustrezni organ delovne oziroma druge samoupravne organizacije, ki ji je sklad izročen v upravo, ima vse pravice in obveznosti organa sklada, če niso v aktu o ustanovitvi sklada določeni za njeno upravljanje še posebni pogoji. (
82.	člen	■	^
Sklad lahko na podlagi pogodbe ali drugega akta o razpolaganju s sredstvi prevzema obveznosti do višine dohodkov, ki jih pričakuje po svojem finančnem načrtu za ustrezno leto.
83.	člen
Sklad sme prevzemati v breme svojih sredstev j dolgoročne obveznosti.
Družbeno-politična skupnost, ki je sklad ustanovila, je odgovorna za njegovo dolgoročno obveznost, če je zanjo dala svoje soglasje.
84.	člen
Za obveznosti sklada je odgovoren sklad z vsemi svojimi sredstvi.
85.	člen
Družbeno-politična skupnost, ki je ustanovila sklad, je za njegove, po 82. členu tega zakona pre-'vzete obveznosti, odgovorna samo do višine svojih dohodkov, ki so bili razporeje‘?ii med dohodke sklada takrat, ko je sklad prevzel obveznost.
86.	član
Delovna oziroma druga samoupravna organizacija, tn ji je sklad izročen v upravo, je odgovorna z vsemi svojimi sredstvi za vse obveznosti, ki izvirajo iz upravljanja njegovih sredstev.
87.	člen
Po preteku leta se sestavi zaključni račun sklada.
Zaključni račun sklada sprejme organ sklada, ki sprejema njegov finančni načrt.
Zaključni račun sklada mora biti sprejet najpozneje v trid'esetih dneh po preteku leta, za katero se sprejema, če ni v zakonu ali v odloku skupščine druž-beno-politične skupnosti določen zanj krajši rok.
Zaključni račun sklada se pošlje v pregled službi družbenega knjigovodstva v desetih dneh potem, ko je sprejet.
Zaključni račun se pošlje na vpogled skupščini družbeno-politične skupnosti, ki je sklad ustanovila.
88.	člen
V aktu o ustanovitvi sklada je lahko določeno, da je treba zaključni račun sklada predložiti v potrditev skupščini družbeno-politične skupnosti.
89.	člen
Organ sklada je dolžan omogočiti vsaki zainteresirani organizaciji ali občanu vpogled v finančni načrt in zaključni račun sklada, če ni v zakonu ali v občinskem statutu določen drugačen način za obveščanje javnosti o poslovanju sklada.
\
90.	člen
Določbe 87. in 88. člena tega zakona veljajo tudi za sklade, ki so izročeni v upravo delovnim oziroma drugim samoupravnim organizacijam.
1.	člen
Skladu se lahko dodeli v upravo določeno premoženje (nepremičnine in premičnine, ki tvorijo določeno enoto).
Družbeno-politične organizacije, društva in občani lahko dajo skladu v upravo svoja sredstva.
\ ,
VII. FINANČNI PROGRAM
92.	člen
Sredstva za dela in akcije, ki se uresničujejo več let, se lahko določajo s finančnim programom.
Finančne programe sprejema skupščina družbe-uo-politične skupnosti.
93.	člen
Finančni program določa program del in akcij in roke za njihovo izvršitev; skupna sredstva, ki so potrebna za izvršitev celotnega programa; sredstva, ki so potrebna za izvršitev programa v posameznih letih; organe, ki so pristojni za izvršitev programa, in ukrepe za njegovo izvršitev.
94.	člen
Sredstva za izvršitev finančnega programa v posameznem letu iz njegovega okvira se zagotavljajo v
proračunu ali finančnem načrtu sklada družbeno-politične skupnosti, iz katerega se financirajo zadevne družbene potrebe.
VIII.	REZERVNI SK,LAD DRUŽBENO-POLITIČNE 'SKUPNOSTI
V
95.	člen
Družbeno-politična skupnost mora razporediti v rezervni sklad, ki ga ima po 22. členu tega zakona, vsako leto najmanj 1 % vseh letnih dohodkov, ki ji pripadajo po zakonu.
Obveznost vlaganja v rezervni sklad preneha, ko dosežejo njegova sredstva 15 %> povprečnih skupnih letnih dohodkov, izkazanih v proračunih za zadnja tri leta.
Obveznost vlaganju v rezervni sklad nastane znova, ko se njegova sredstva zmanjšajo pod znesek, izračunan po drugem odstavku tega člena.
96.	člen
Sredstva rezervnega sklada so namenjena:
1.	za izdatke, nastale kot posledica izrednih okoliščin, za katere sredstva niso zagotovljena v proračunih in v skladih, kot so zlasti: povodenj, suša, požar, potres in druge elementarne nesreče, epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;
2.	za zagotovitev sredstev proračunu in skladom družbeno-politične skupnosti, kadar proračunu in skladom neenakomerno pritekajo dohodki;
3.	za sanacijo zavodov družbenih služb, če niso za to po posebnem zakonu namenjena posebna sredstva.
S sredstvi rezervnega sklada se lahko krije proračunski primanjkljaj.
Ge je bil iz rezervnfcga sklada krit proračunski primanjkljaj, mora družbeno-politična skupnost od naslednjega leta dalje vlagati vanj poleg rednega 1 % najmanj še 1 % vseh svojih dohodkov, vse dotlej, dokler iz posebnega vlaganja no nadomesti zneska, s katerim je bil krit proračunski primanjkljaj.
Sredstva-rezervnega sklada se uporabljajo predvsem za potrebe iz prvega in drugega odstavka tega člena, lahko pa se uporabljajo tudi za sanacije gospodarskih organizacij, če v te namene ni mogoče zagotoviti sredstev iz skupnih rezerv gospodarskih organizacij ali kakšnega drugega vira.
Sredstva za sanacijo gospodarskih organizacij se smejo dati iz rezervnega sklada samo v obliki kredita skupnim rezervam gospodarskih organizacij.
Za izdatke iz 1. točke prvega odstavka tega člena sme dajati družbeno-politična skupnost iz svojega rezervnega sklada sredstva drugi družbeno-politični skupnosti.
Za potrebe'iz 2. točke prvega odstavka tega člena lahko da družbeno-politična skupnost iz svojega rezervnega sklada kredit drugi družbeno-politični skupnosti s pogojem iz tretjega odstavka 97. člena tena zakona.
97.	člen	j
Za namene iz, 96. člena tega zakona se lahko dajejo iz rezervnega sklada sredstva v obliki kredita ali brez obveznosti vračanja.
Brez obveznosti vračanja se ne smejo dajati sredstva s katerimi se zagotovijo sredstva proračunom in skladom, kadat jim neenakomerno pritekajo dohodki. .
Sredstva, uporabljena ipo 2. točki prvega odstavka 96. člena tega zakona, morajo (biti vrnjena rezervnemu skladu do konca leta, v katerem so bila dana.
98.	člen
O uporabi sredstev rezervnega sklada odloča skupščina družbeno-politične skupnosti.
Skupščina družbeno-politične skupnosti lahko pooblasti Izvršni svet oziroma svoj svet, da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada v namene iz
2.	točke prvega odstavka 96. člena tega zakona, do določenega zneska pa tudi v druge namene iz 96. člena tega zakona.
99.	člen
Zaključni račun o stanju in uporabi sredstev rezervnega sklada je kot posebna priloga sestavni del zaključnega računa proračuna družbeno-politične skupnosti.
IX.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV DRUŽBENO-POLITICNIH SKUPNOSTI
100.	člen
O združitvi sredstev za skupno financiranje posameznih družbenih potreb in nalog v smislu 9. člena tega zakona odloča skupščina družbeno-politične skupnosti.
Sredstva, ki jih družbeno-politične skupnosti združijo med seboj za financiranje.posameznih družbenih potreb in nalog, ki imajo skupen pomen, se določajo v proračunih teh družbeno-političnih skupnosti oziroma v njihovih skladih, ki so namenjeni za financiran je, takih potreb oziroma nalog.
101.	člen
Skupno financiranje družbenih potreb in nalog uresničujejo družbeno-politične skupnosti tako, da ustanavljajo skupne organe,, organizacije in službe oziroma da ustanovijo skupen sklad ali poverijo take naloge oziroma take potrebe organu, organizaciji ali skladu ene družbeno-politične skupnosti.
102.	člen
S pogodbo med družbeno-političnimi skupnostmi se določi, koliko bo vsaka prispevala k financiranju družbenih potreb in nalog skupnega pomena ter katere pravice in obveznosti imajo družbeno-politične skupnosti pri kritju teh potreb in izpolnjevanju nalog.
S pogodbo o ustanovitvi skupnega organa, organizacije ali sklada se uredi tudi način njihovega prenehanja ter razdelitev sredstev, ki ostanejo po prenehanju skupnega organa, organizacije ali sklada.
103.	člen
Sredstva, ki so v proračunu ali skladu družbenopolitične skupnosti namenjena za družbene potrebe m naloge skupnega pomena, se prenesejo na organ, organizacijo oziroma sklad iz 101. člena tega zakona, kateremu je skladno s pogodbo iz 102. člena tega zakona poverjeno zadovoljevanje teh potreb oziroma izvrševanje nalog.'	,
Za uporabo sredstev, ki se združujejo po tem zakonu, se lahko oblikuje tudi poseben račun.
104.	člen	*
S statutom mesta, ki je razdeljeno na občine, se skladno z ustavo in zakonom ureja način združevanja
sredstev občin na njegovem območju oziroma način zagotavljanja sredstev za financiranje komunalnih in drugih služb in za kritje potreb, ki so skupnega pomena za občine na območju mesta, v
103. člen
Za financiranje posameznih družbenih potreb in nalog, ki imajo pomen tudi za delovne in druge organizacije, lahko družbOno-politična skupnost združuje sredstva iz njej pripadajočih dohodkov s sredstvi takih organizacij, ki jih smejo organizacije uporabljati v te namene.
Podlaga za združevanje sredstev po prvem odstavku tega člena je pogodba med družbeno-politično skupnostjo in delovno organizacijo oziroma drugo organizacijo.	,
106.	člen
Zaključni račun o izvedbi finančnega programa, na podlagi katerega je dvoje ali več družbeno-političnih skupnosti financiralo skupne naloge, sprejmejo njihove skupščine.
X.	ZADOLŽEVANJE DRUŽBENO-POLITICNIH SKUPNOSTI
107.	člen
Družbeno-politične skupnosti se lahko zadolžujejo za financiranje posameznih objektov, s katerimi se ustvarjajo trajnejši pogoji za delo in funkcioniranje državnih organov in družbenih služb, ter za druge investicije, ki imajo splošen pomen za družbenopolitično skupnost.	1
Družbeno-politična skupnost se ne more zadolževati za financiranje redne dejavnosti svojih predstavniških teles, organov in služb, za svoje redne obveznosti do zavodov družbenih služb in tudi ne za druge tekoče družbene potrebe.
Ne glede na drugi odstavek tega člena se lahko družbeno-politična skupnost kratkoročno zadolži, če ji med letom neenakomerno pritekajo dohodki.
108.	člen
Izjemoma se sme za potrebe iz .drugega odstavka 107. člena tega zakona družbeno-politična skupnost zadolžiti pri drugi družbeno-politični skupnosti.
Družbeno-politična skupnost sme dovoliti kredit po prvem odstavku tega člena samo iz svojih dohodkov.
109.	člen
O zadolžitvi družbeno-političnih skupnosti odloča njena skupščina.
Skupščina SR Slovenije lahko pooblasti Izvršni svet, občinska oziroma okrajna skupščina pa svoj ustrezni svet, da odloča o kratkoročni zadolžitvi družbeno-politične skupnosti, kadar ji med letom neena-l komerno pritekajo dohodki.
Kreditne pogodbe sklepa na podlagi sklepov iz prejšnjih odstavkov v imenu družbeno-politične skupnosti za proračun pristojni upravni organ, če ne določi skupščina koga drugega.
110.	člen
Javno posojilo (24. člen tega zakona) razpiše skupščina družbeno-politične skupnosti z zakonom oziroma odlokom.
Občina sate razij>isati jiHuio posojalo samiio s soglasjem Skupščine SR Slovenije.
Družbenopolitična skupnost ne sme razpisati javnega posojila z obveznim vpisom.
1,11. člen
Zakon oziroma odlok, s katerim se razpiše javno posojilo, določa zlasti:
1.	namen, v katerega se posojilo razpisuje,
2.	skupen znesek posojila,
5. kdo je lahko vpisnik,
4.	obrestno meno,	I '
5.	roke in način odplačevanja posojila ter druge potrebne pogoje.
Iil2. člen
Vpisniki javnega posojila so lahko občani ter delovne in druge organizacije.
Delovne organizacije ne morejo vpisovati javnega posojila iz svojih poslovnih sredstev, če ni v zveznem zakonu drugače določeno.
113.	člen
Pri zadolževanju in pri dajanju garancije za kredite mora družbeno-politična skupnost glodati na to, da z izpolnjevanjem kreditnih in garancijskih obveznosti ne bo ogroženo financiranje služb in potreb, za katere je po ustavi in zakonu dolžna zagotavljati sredstva.
XI.	PRORAČUNSKA KONTROLA IN KONTlljJLA NAD ZAKONITOSTJO UPORABE SREDSTEV DRUŽBENO-POL1TICNTH SKUPNOSTI
114.	člen
Skupščina družbono-politične skupnosti kontrolira sama ali po svojem za proračun pristojnem organu, ali družbeno-politična skupnost ustvarja dohodke v zneskih, ki so predvideni v proračunu, in v skladu s predpisi, na podlagi katerih sc dohodki ustvarjajo.
Skupščina družbeno-politične skupnosti kontrolira, ali se dohodki delijo med njihove uporabnike in nosilec v skladu z razporedom, ki je napravljen v proračunu.
Organ družbeno-politične skupnosti, ki je pristojen za proračun, mora poročati skupščini, kako pritekajo dohodki in kako se izvršuje njihova razporeditev.	«
115.	čfen
Ko sprejema skupščina družbeno-politične skupnosti proračun, obravnava delo in naloge tor dosežene uspehe pri izvrševanju nalog vsakega organa oziroma organizacije, ki dobiva sredstVa za svojo dejavnost iz proračuna družbeno-politične skupnosti.
Organi in organizacije iz prvega odstavka tega člena morajo skupščini družbeno-politične skupnosti dati podatke o svojem delu in o izvrševanju nalog.
116.	člen
Da bi skupščina družbeno-politične skupnosti mogla kontrolirati izvrševanje prbračuna, ji morajo organi in organizacije, ki dobivajo sredstva iz proračuna družbeno-politične skupnosti, na njeno zahtevo pošiljati svoje finančne načrte in druga poročila o izvrševanju svojih nalog.
117.	čten
Ce skupščina družbeno-politične skupnosti ugotovi, da se družbene potrebe ne zadovoljujejo in naloge ne izvršujejo v skladu s splošnimi (interesi skupnosti zaradi nesmotrne razporeditve sredstev v finančnih načrtih organov oziroma organizacij, ki jim je poverjeno zadovoljevanje družbenih potreb, izvrševanje nalog in uporaba teh sredstev, sprejme skupščina priporočilo, s katerim opozori organe oziroma organizacije na pomanjkljivosti v financiranju in jim priporoči, kako naj pomanjkljivosti odpravijo.
116. člen
Organi iu organizacije, na katere se priporočilo nanaša, morajo obravnavati priporočilo na seji svojega organa upravljanja in zavzeti o njem stališče.
Organ upravljanja iz prvega odstavka tega člena je dolžan seznaniti s priporočilom in s svojim stališčem do priporočila člane delovne skupnosti organa oziroma organizacije.
Ce organ oziroma organizacija ne sprejme priporočila, mora sporočiti skupščini družbeno-politične skupnosti razloge, zakaj ga ni sprejel, in sicer v 30 dneh od dneva, ko mu je bilo priporočilo poslano.
I
119.	člen
Ce se skupščina družbono-politične skupnosti ne strinja z razlogi, zaradi katerih organ oziroma organizacija nista sprejela priporočila, lahko sklene, da se sredstva razporedijo ali uporabijo skladno z danim priporočilom.
Organ oziroma organizacija sta sc dolžna ravnati po sklepu družbeno-politične skupnosti.
Ce je družbeno-politična skupnost po pogodbi, sklenjeni v skladu s posebnim zakonom, dolžna zagotavljati sredstva za dejavnost pdsameznih zavodov družbenih služb, lahko zavod, ki misli, da sklep skupščine družbeno-politične skupnosti ni v skladu s pogodbo, sproži prod pristojnim sodiščem spor in odloži izvršitev sklepa skupščine do'odločitve sodišča.
120.	člen
.Organi skupščine družbeno-politične skupnosti, ki so pristojni za proračun in finance, in služba družbenega knjigovodstva, skrbijo za pravilno uporabo temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti, tega zakona in na podlagi teh zakonov izdanih predpisov.
121.	člen
Če je organ iz 120. člena tega zakona mnenju, da proračun ali drug splošen akt okraja ali občine, s katerim se določajo dohodki in ureja financiranje družbenih potreb, ni v skladu z ustavo in zakonom, ali da je bil nezakonito sprejet, mora o tem poročati Izvršnemu svetu, da ta začne postopek za presojo njegove ustavnosti oziroma zakonitosti.
122.	člen
Ce je organ iz 120. člena tega zakona mnenja, da finančni načrt samoupravne organizacije, ki dobiva sredstva iz proračuna, ali kakšen drug njen splošen akt o določitvi dohodkov in njiliovi uporabi ni v skladu z ustavo in zakonom, mora o tem poročati občinski skupščini, da sproži postopek za presojo njegove ustavnosti oziroma zakonitosti, če ni v posebnem zakonu drugače določeno.
123.	člen
Oo odločitve ustavnega sodišča zadrži Izvršni svet izvrševanje okrajnega ali občinskega proračuna ali posameznih njegovih delov oziroma drugega splošnega akta, s katerim okraj ali občina določa dohodke in ureja financiranje družbenih potreb.
Če Izvršni svet zadrži izvrševanje proračuna, določi v sklepu o tem tudi katere družbene potrebe in naloge se smejo financirati na podlagi zadržanega proračuna do odločitve ustavnega sodišča.
124.	člen
Rod pogojem iz 123. člena tega zakona zadrži občinska sknpšŽina izvrševanje finančnega načrta oziroma drugega splošnega akta, s katerim je samoupravna organizacija določila dohodke in njihovo uporabo, če ni v posebnem zakonu drugače določeno.
123. člen
■Zakonitost posamičnih aktov o izvrševanju proračuna, finančnih načrtov skladov družbeno-političnih skupnosti, finančnih načrtov državnih organov in finančnih načrtov zavodov družbenih služb, ki se jim sredstva za njihovo dejavnost zagotavljajo v proračunu ali v skladu družbeno-politične skupnosti, kontrolira po veljavnih predpisih služba družbenega knjigovodstva.
XII.	REPUBLIŠKI PRORAČUN
126.	člen
V republiškem proračunu se zagotavljajo sredstva:
1.	za potrebe republiških organov;
2.	za dopolnilna sredstva posameznim občinam;
3.	za potrebe okrajev;
4.	za gospodarske intervencije, ki jih po veljavnih predpisih opravlja republika;
5.	za dejavnosti zavodov in drugih organizacij, katerim se po predpisih ali po pogodbah, ki jih sklene republika, zagotavljajo sredstva v republiškem proračunu;
6.	za odplačevanje posojil, ki jih je najela republika, če se posojilo ne odplačuje iz drugih sredstev;
7.	za izpolnjevanje drugih obveznosti, za katere mora republika po predpisih ali pogodbah zagotavljati sredstva;
8.	za druge potrebe ter naloge, ki imajo splošen Pomen za republiko.
1. Sestavljanje proračuna
127.	člen
Osnutek republiškega proračuna sestavi za proračun pristojni republiški upravni organ in ga predloži Izvršnemu svetu. Izvršni svet določi predlog proračuna in ga predloži Skupščini SR Slovenije.
Za proračun pristojni upravni organ sestavi osnutek proračuna na podlagi delovnih programov in dokumentiranih predlogov za zagotovitev .sredstev, ki fu jih pošljejo republiški organi ter zavodi, organizacije in skladi, katerim se sredstva zagotavljajo v republiškem proračuipi. ter na podlagi predlogov, ki 'nu jih pošljejo nosilci sredstev za posebne namene, ki se financirajo iz republiškega proračuna.
Dokumentacija obsega zlasti podatke o zadevah in nalogah organa v letu, za katero se proračun sprejema (delovni program}, ter poročilo o izvršitvi zadev in nalog in o porabi sredstev v tekočem letu.
Vsak zavod družbene službe pošlje svoj predlog republiškemu upravnemu organu, ki je pristojen za področje njegove družbene dejavnosti. Ta organ predloži predlog zavoda' za proračun pristojnemu republiškemu upravnemu organu s svojim mnenjem glede delovnega programa zavoda.
128.	člen
Če za proračun pristojni republiški upravni organ pri sestavljanju osnutka proračuna ugotovi, da proračuna ne bi bilo mogoče uravnovesiti, poroča o tem izvršnemu svetu, da mu da ustrezne smernice za urav-n ovešen j e proračuna.
1 Če se za uravnovešemje proračuna znižajo sredstva, ki jih predlagajo organi, zavoda, organizacije in skladi, obvesti za proračun pristojni republiški upravni organ vse predlagatelje, ki so jim bila znižana sredstva.
Predlagatelji, ki so jim bila znižana sredstva, lahko zahtevajo, da pred Izvršnim svetom in pred Skupščino utemeljijo svoje predloge za zagotovitev zahtevanih proračunskih sredstev.
2. Izvrševanje proračuna
129.	člen
Za izvrševanje republiškega proračuna v celoti je odgovoren Izvršni svet.
Izvršni svet skrbi, da se med letom, dohodki delijo skladno z njihovim pritekanjem.
150. člen
Če dohodki republike ne pritekajo tako, kot je to predvideno v proračunu, lahko Izvršni svet, da bi ohranil proračunsko ravnovesje, začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, ali začasno zadrži uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene.
O ukrepih iz prvega odstavka tega člena mora Izvršni svet obvestiti Skupščino SR Slovenije in ji predlagati ustrezno spremembo proračuna.
131.	člen
Delitev dohodkov v smislu 56. in 57. člena tega zakona se opravlja s trimesečnimi načrti za izvrševanje proračuna.
Izvršni svet lahko sklene, da se dohodki delijo z mesečnimi načrti.
132.	'' člen
Trimesečne oziroma mesečne načrte za izvrševanje republiškega proračuna sestavlja republiški u-pravni organ, ki je pristojen za proračun.
Trimesečni oziroma mesečni načrti za izvrševanja republiškega proračuna se sestavljajo na enak način, kot se izkazujejo dohodki in njihova razporeditev v proračunu.
Trimesečni oziroma mesečni načrti za izvrševanje proračuna morajo biti uravnovešeni.
135.	člen
Ce se zaradi neenakomernega pritekanja dohodkov republiškega proračuna trimesečni oziroma mesečni načrti ne morejo uravnovesiti, lahko najame republika za začasno kritje razporejenih sredstev kredit pri Narodni banki oziroma uporabi sredstva svojega rezervnega sklada, vendar pa mora vrniti kredit oziroma sredstva v rezervni sklad do preteka proračunskega -leta.
O zadolžitvi republike pri Narodni banki oziroma uporabi sredstev iz rezervnega sklada republike odloča Izvršni svet.
Kreditno pogodbo z banko sklene v imenu republike za proračun pristojni republiški upravni organ.
tem zakonu določeno za uporabo sredstev za take namene.
i Zaključni račun republiškega proračuna
139. člen
Za proračun pristojni republiški upravni organ sestavi osnutek zaključnega računa republiškega proračuna na podlagi zaključnih računov republiških organov o uporabi sredstev, razporejenih za redno dejavnost, na podlagi podatkov o uporabi sredstev, razporejenih za posebne namene, in na podlagi pregledov-o uporabi sredstev na posebnih računih.
134. eten
140. člen
Sredstva, ki so po proračunu v skupnih zneskih razporejena organom, zavodom in organizacijam, se prenašajo na njihove račune po trimesečnih oziroma mesečnih načrtih za izvrševanje republiškega proračuna.
\
Sredstva, ki so po proračunu razporejena za posebne namene, se dodeljujejo nosilcem oziroma uporabnikom po trimesečnih oziroma mesečnih načrtih za izvrševanje proračuna z akreditivi. -
Sredstva, ki so po proračunu razporejena za posebne namene, se smejo po trimesečnih oziroma mesečnih načrtih za izvrševanje proračuna prenašati tudi na posebne račune.
Izvršni svet določa, katera sredstva za posebne namene se čroaio s posebnega računa.
135.	člen
Po načrtih za izvrševanje proračuna je mogoče razporejati in prenašati sredstva njihovim nosilcem in uporabnikom do konca leta, za katero je proračun sprejet.
136.	člen
'L akreditivom dodeljena sredstva se smejo uporabljati do konca proračunskega leta.
Sredstva, razporejena za posebne namene (tretji odstavek 15. člena) in prenesena na posebne račune, se smejo uporabljati tudi po preteku proračunskega leta, če je v odloku Skupščine SR Slovenije oziroma v splošnem delu proračuna tako določeno.
137.	člen
izvršni s vel sme spreminjati namen in višino sredstev, ki so v republiškem proračunu razporejena za posebne namene, v okviru proračunskih namenov in v proračunu razporejenih sredstev.
138.	člen
O uporabi nerazporejenih dohodkov (proračunske rezerve) odloča Izvršni svet, če ni v splošnem delu republiškega proračuna drugače določeno.
Izvršni svet lahko pooblasti za proračun pristojni republiški upravni organ, da do določenega zneska razpolaga z nerazporejenimi dohodki.
Sredstva, dodeljena iz nerazporejenih dohodkov za posamezne namene, se uporabljajo tako, kot je v
Za proračun pristojni republiški upravni organ predloži osnutek zaključnega računa republiškega proračuna Izvršnemu svetu. Izvršni svet določi predlog zaključnega računa in ga predloži Skupščini SR Slovenije, ki zaključni račun sprejme.
)
\ • \ ■
XILL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
141.	člen
Določbe uredbe o izvrševanju proračunov in o računovodstvenem poslovanju državnih organov in zavodov (Uradni list FLRJ, št. 35155, 53/56, 16/58 in št. 41/59) se uporabljajo v skladu z določbo 2. odstavka 166. člena temeljnega zakona o financiranju druž-beno-političnih skupnosti, dokler ue bodo izdani novi predpisi o finančnem in materialnem poslovanju organov in zavodov. •
142.	člen
Z uveljavitvijo tega zakona se v zakonu o dodatku zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojne (Uradni list SRS, št. 17/64) spremeni 3. člen tako, da se glasi: »Dodatek se plačuje v breme proračunskih sredstev občine, kjer upravičenec prebiva«.
143.	člen
Vprašanje ustanoviteljskih pravic glede delovnih organizacij, katerih financiranje preide od ene druž-beno-politične skupnosti na drugo, se uredi s pogodijo med prizadetima družbeuo-politienima skupnostima.
144.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1965.
St. 402-24/64
Ljubljana, dne 26. novembra 1964.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Ivan Maček 1. r.
✓
)
197.
Na podlagi četrte alinee 135. člena in 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Orgauizacijsko-političnega zbora dne 26. novembra 1964 sprejela
• ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1964 *
1.	člen
V	zakonu o proračunu Socialistične republike Slovenije •(republiškem proračunu) za leto 1964 (Uradni list SRS, št. 39-305/63 in št. 18-98/64) se spre-neoii 1. člen tako, da se glasi:
»Republiški proračun za leto 1964 obsega:
din
dohodke v znesku	27.950.000.000
izdatke v znesku................... 25.675,000.000
posebno proračunsko rezervo . .	2.275,000.000«.
2.	člen
V	republiškem proračunu za leto 1964 se razpo-
reditev dohodkov {spremeni tako:
1.	Povečajo se zneski dohodkov na tehle partijah iu pozicijah tako, da znašajo:
din
partija 1 pozicija 1 — Proračunski prispevek iz osebnega dohodka — iz
gospodarstva....................... .	. 16.406,000.000
partija 1 pozicija 2 — Proračunski prispevek iz osebnega dohodka — izven
gospodarstva............................. 4.411,000.000
partija 2 pozicija 2 — Dohodnina od samostojnih poklicev in drugega premo-
žeilja..................... 753,000.000
partija 4 pozicija 2 — Občinski prometni davek od prodaje n^ drobno
^ 3 %..................<................. 1.888,000.000
partija 7 — Obresti na skupne do-
k^ke ........................................ 13,000.000
Partija 10 pozicija 1 — Dohodki od Pregledov tehnične dokumentacije investicijskih objektov......................... 3,000.000
2.	Znižajo se zneski	dohodkov	na tehle partijah
ln pozicijah tako, da znašajo:
partija 2 pozicija 1 — Dohodnine
kmetijstva........................ 765,000.000
partija 3 — Del občinske doklade
°d kmetijstva......................... 710,000.000
partija 4 pozicija, 1 — Občinski Prometni davek od alkoholnih pijač do
5 % in do 10 % ■ • ......................... 268,000.000
partija 5 pozicija 1 — Prometni da-vek od zasebnikov in davčnih vrednpt-
mc • •	  548,000.000
Partija 5 pozicija 2 — Prometni	'
'la v ek od potrošnje alkoholnih	pijač	280.000.000
partija 6 — Upravne takse . . .	265,000.000
Partija S •- Sodne takse 80 »/o . . .	458,000.000
din
partija 16 — Ostali razni dohodki .	130,000.000
partija 17 — Sredstva 10 Vu posebne proračunske rezerve iz leta 1963 . .	.	1.041,000.000
3.	člen
V republiškem proračunu za leto 1964 se razporeditev izdatkov spremeni tako:
13. razdelek — Republiški sekretariat za kulturo in prosveto, na partiji 1—31 se znesek na poziciji 1 — Plačilo uslug po pogodbah poviša na . . . .
15. razdelek — Republiški sekretariat za zdravstvo, na partiji 3—-39 se znesek na poziciji 2 — Plačilo oskrbnin za duševno bolne poviša na.............
17. razdelek — Republiški sekretariat za notranje zadeve, na partiji 5—55
—	Funkcionalni izdatki se znesek poviša na .... , ...........................
20. razdelek — Republiški sekretar riat za proračun in občo upravo
—	na partiji 5—68 se znesek na
poziciji 7 — Ostali funkcionalni izdatki poviša na .. J :.......................
—	na partijah 8—69 — Dotacije
družbenim organizacijam in društvom se znesek poviša na....................
36.	razdelek — Dotacije samostojnim zavodom
— na partiji 8—107 — Slovenska akademija znanosti in umetnosti se znesek na poziciji 1 — Osnovna dejavnost poviša na..............................
—	na partiji 8—115 — Radio-televi-zija, Ljubljana se znesek na poziciji 1
—	Osnovna dejavnost poviša na . . .
37.	razdelek — Obveznosti iz posojil
in garancij, na partiji 9—122 — Obveznosti iz posojil in garancij' se znesek poviša na..............................
38.	razdelek — Sredstva za osebne dohodke, na partiji 11—123 — Sredstva za osebne dohodke se znesek poviša na
39.	razdelek — Sredstva za splošne republiške potrebe, na partiji 12—124 se znfesek na poziciji 7 — Sredstva za intervencije na tržišču poviša na ... .
40.	razdelek — Proračunska rezerva, na partiji 10—125 — Proračunska rezerva se znesek poviša na .....
4.	člen
Ta zakon začne veljati z dnevom objave v »Urad nem listu SRS«.
St. 40-2/64
Ljubljana, dne 26. novembra 1964. ,
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Ivan Maček 1. r.
din
99.200.000
37.500.000
506.394.000
72.500.000
684.700.000
233,620:000
262,000.000
1.012.000000
635.244.000
63,000.000
375,000-000
Pregled dohodkov in izdatkov Socialistične
po spremembah
DOHODKI
Plan prorai.	Plan prorač.
1864	1364
po rebalansu po predlaganih 5/6-1964	spremembah
Razlika
A
I Skupni dohodki Ul Sodne taikse
W Dobodiki organov in ustanov fer Ostali 'dohodki Vil Prenesena sredstva
23,803,000
635.000
160.000
1.200,000
26.307,000
458.000
144.000 1.041,000
.+ 2.502,000
—	177,000
—	16,000 — 159,000
Skupaj dohodki Socialistr&ae republike Slovenije
25.800,000
27.950,000
;+i 2.150,000
Od skupnih dohodkov se izloči v korist:
Cestnega sklada SRS 6,56 %
Sk'lada SRS za šolstvo 16,88"/o
Sklada SRS za jKispeševanje proizvodnje in predvajanja filmov 0,17 °/o
Sklada SRS za pospeševanje kmetijstva 0,58 °/o Sklada Borisa Kidriča 4,62 0/o Prešernovega sklada 0;05 %
Sklada SRS za negospodarske investiciije 6,60^/«
Skupaj
Ostanejo dohodki republiškega proračuna Manj posebna pnoračnn&ka rezerva za leto 1964
Ostane za kritje proračunskih izdatkov
1.695.000
4.356.000
43.000 149.000
1.191.000
12.000
1.703.000
9.145,000
/
16.651,000
1.802,000
14.849,000
1.854.000
4.718.000
47.000 162,000
1.291.000
14.000
1.845.000
9.911,000
18.039,000
2.275,000
15.764,000
V 141,000 + 362,000
+
+
2fm
15,ODO
+ 100,000 + 2,000 +	142,000
'+	762,000
+ 1.388,000 + 473,000
+	915.000
j
republike Slovenije (republiški proračun) proračunu za leto 1964	^			-< s	y OOO
Raz- delek	IZDATKI	Plan prorač. 1964 po rebalansu 5/6-4964	Plan prorač. 1964 papredlag anih spremembah	RaUifca .+
v 1	Skupščina SRS	774,756	774,756	f—5
2	izvršni svet Skupščine SRS	469,625	469^25	
3	Ustavno sodišče	63,887	63,887	r—9
4	RS za finance	50,562	50,562	
5	RS za industrijo	71,519	71,519	r—
6	RS za kmetijstvo in gozdarstvo	293,441	293,141	—
7	RS za trgovino	37,387	37,387	
8	RS za turizem	76,724	76,724	p—»
9	RS za promet RS za delo	60,553	60,553	—
10		58,740	58,740	i
11	RS za urbanizem, stanovanjske izgradnje in komunalne zadeve	42,456	42,456	f	i
12	RS za šolstvo	233,520	253,520	—
13	RS za kulturo in prosveto	224,587	259,587	;+ 35,000
14	RS za raziskovalno delo in' visokošolstvo	111,094	111,094	—
15	RS za zdravstvo	258,707	272,707	:+ 14.000
16	RS za socialno varstvo	256,531	256,531	—
17	RS za notranje zadeve	4.854,953	4.935,953	:+; 81,000
18	RS za pravosodno upravo	82,242	82,242	—
19	RS za narodno obrambo	173,779	173,779	—
20	RS za proračun in občo upravo	945,953	984,953	.+, 59,000
21	RS za splošne gospodarske zadeve	64,145	64,145	—
22	RS za zakonodajo in organizacijo	26,086	26,086	
23	RS za informacije	157,752	157,752	—H
24	Zavod SRS za gospodarsko planiranje	98,516	98,516	/	s—;
25	Zavod SRS za statistiko	216,396	216,596	
26	Zavod SRS za mednarodna tehnična sodelovanja	19,362	19,362 y	—
27	Hidrometeorološki zavod	199,747	199,747	i—
28	Zavod SRS za cene	21,218	21,218	S—3
29	Geodetska uprava	130,540	150,540	
30	Državni arhiv	20,749	20,749	e-
31	Vrhovno sodišče SRS	101,885	101,885	fr—i
32	Višje gospodarsko sodišče SRS	52.824	32,824	
33	Javno tožilstvo	)■	34,768	34,768	—
34	Javno pravobranilstvo	25.860	25,860	—
35	Investicijsko vzdrževanje zgradb in opreme	142,120	142,120	—
36	Dotacije samostojnim zavodom	1.090,080	1.227.080	i’+' 137,000
37	Obveznosti iz posojil in garancij	762,000	1.012.000	+ 250,000
38	Sredstva za osebne dohodke	399,211	635,2fl	[d- 236,000
39	Sredstva za splošne republiške potrebe	1.865,023	1.915.025	;+ 48,000
40	Proračunska rezerva	300.000	375,000	[d- 75,000
Skupaj izdatki
14.849,000
15.764,000
'+ 915,000
loa
Na podlagi četrte alinee 135. člena in 150. Člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 26. novembra 1964 in na seji Socialno-zdravstvenega zbora dne 23. novembra 1964 sprejela
ZAKON
o plačevanju stroškov za zdravstveno varstvo zdravstveno nezavarovanih oseb
1.	člen.
Zdravstveno nezavarovane osebe plačujejo stroške za zdravljenje in za druge oblike zdravstvene polnoči same po določbah zakona o izterjevanju terjatev zdravstvenih zavodov za zdravstveno pomoč in druge zdravstvene storitve (Uradni list LRS, št. 8-66/63), če s tem zakonom ni drugače določeno.
2.	člen
Za zdravljenje bolezni, katerih zdravljenje je po zveznih ali republiških predpisih obvezno, plačuje stroške za zdravstveno nezavarovane osebe občina na katere območju ima zdravstveno nezavarovana oseba stalno prebivališče.
Občina plačuje tudi vse stroške za zdravstveno varstvo zdravstveno nezavarovanih oseb v zvezi s preprečevanjem in zatiranjem nalezljivih bolezni.
3.	člen
Občina plačuje tudi druge stroške za zdravstveno pomoč zdravstveno nezavarovanih oseb, ki so gmotno .nepreskrbljene in za delo nezmožne, če ni kdo drug dolžan po zakonu ali po pogodbi skrbeti za njihovo zdravstveno varstvo.
4.	člen
Ko začne veljati ta zakon, se za nepreskrbljene in zdravstveno nezavarovane osebe preneha uporabljati uredba o obračunavanju in zaračunavanju oskrbnine v državnih zdravstvenih ustanovah (Uradni list FLRJ, št. 36-448/48 in št. ,10/49).
5.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi ▼ >Uradnem listu SRS«.
St. 190-2/64
Ljubljana, dne 26. novembra 1964.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Ivan Maček 1. r.
199.
Na podlagi četrte alinee 135. člena in 150. Člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 26. novembra 1964 in na seji Socialno-zdravstveneva zbora dne 23. novembra 1964 sprejela
zakon
o spremembah in dopolnitvah zakona o naravnih
zdravilnih sredstvih in o naravnih zdraviliščih
Zakon o naravnih zdravilnih sredstvih in o naravnih zdraviliščih (Uradni list LRS, št. 39-231/60) se spremeni in dopolni tako, da se v prečiščenem besedilu glasi:
V	ZAKON
o naravnih zdravilnih sredstvih in o naravnih zdraviliščih
PPVT DEL
I.	Splošne he
1.	člen
Zaradi čim smotrnejšega izkoriščanja za potrebe zdravstva in turizma ter drugih družbenih potreb so naravna zdravilna sredstva kot prirodno bogastvo pod posebnim družbenim varstvom.
2.	člen
Za naravna zdravilna sredstva po tem zakonu se štejejo voda, blato, pesek, plini in klima, če jim je v skladu z določbami tega zakona priznana lastnost naravnega zdravilnega sredstva.
3.	člen
Naravna zdravilna sredstva se morajo uporabljati in izkoriščati kar najbolj ekonomično in tako, da so vsestransko upoštevane družbene koristi.
Pri iskanju in izkoriščanju naravnih zdravilnih sredstev, ki se štejejo za rudno blago, je treba upoštevati predpise s področja rudarstva.
4.	člen
Občina skrbi za to, da se naravna zdravilna sredstva uporabljajo oziroma izkoriščajo tako, kot je določeno v prejšnjem členu ter usklajuje koristi in potrebe uporabnikov.
Če je v kraju, kjer je izvor ali nahajališče zdravilnega sredstva, organizirano zdravl jenje s tem sredstvom, ali ga je mogoče organizirati za tako zdravljenje, pa je možnost izkoriščanja tega " sredstva po količini ali zmogljivosti naprav oziroma objektov omejena, je treba predvsem zagotoviti potrebe zdravstva. Kolikor ta zmogljivost presega potrebe zdravstva, se naravno zdravilno sredstvo izkorišča predvsem za potrebe zdraviliškega turizma, lahko pa tudi za druge gospodarske potrebe.
5.	člen
Kraj, v katerem je naravno zdravilno sredstvo, se lahko razglasi za zdraviliško-turistični kraj po določbah tega zakona.
6.	členi
Občinska skupščina usmerja v skladu z osnovami regionalnega plana razvoj zdraviliško-turističnik krajev in drugih krajev, v katerih so naravna zdravilna sredstva, z urbanističnim načrtom, z družbenimi plani, z zdraviliškim redom (12. člen) ter z določitvijo varstvenega območja naravnemu zdravilnemu sredstvu (10. člen).
II. Naravna zdravilna sredstva
v
7.	člen
Naravno sredstvo v posameznem kraju razglasi za naravno zdravilno sredstvo republiški sekretariat za zdravstvo na podlagi mnenja strokovnjakov za ustrezna področja.
8.	člen
V odločbi o razglasitvi naravnega zdravilnega sredstva se odredijo ukrepi za zavarovanje zdravil-uega sredstva, njegovega izvora in nahajališča in za izkoriščanje naravnega zdravilnega sredstva.
9.	člen
Kakovost naravnega zdravilnega sredstva mora biti najmanj vsakih pet let preizkušena.
Organizacija oziroma zavod, ki izkorišča naravno pravilno sredstvo, mora organizirati stalno higiensko in tehnično kontrolo naravnega zdravilnega sredstva.
10.	člen
Za zavarovanje naravnega zdravilnega sredstva in varstva družbenih koristi lahko določi občinska skupščina ožje varstveno območje; tako varstveno območje se mora določiti za zavarovanje izvorov zdravilnih vrelcev. Varstveno območje obsega okolico naravnega zdravilnega sredstva, v kateri bi posegi lahko kvarno vplivali na količino, kakovost in obstoj naravnega zdravilnega sredstva.
Varstveno območje (ožje) se določi v urbanističnem načrtu, lahko pa tudi s posebnim odlokom.
Republiški sekretar za zdravstvo lahko določi tudi širše varstveno območje za zdravilne vrelce v sporazumu z republiškim upravnim organom zu rudarstvo, za druga naravna zdravilna sredstva pa v sporazumu z republiškim upravnim organom, pristoj-nim za ustrezno področje.
v V aktu o'določitvi varstvenega območja (ožjega in širšega) se tudi določi, kakšna dela se v varstvenem °bmočju ne smejo izvrševati oziroma ob kakšnih posojili se smejo izvrševati posamezna dela.
4.	če ima kraj potrjen urbanistični načrt;
5.	če je poskrbljeno za dobre prometne zveze s k rajem;
6.	če so v kraju primerni turistični in gostinski objekti.
Ce kraj ne izpolnjuje v»eh pogojev, se lahko razglasi za zdraviliško-turistični kraj, če v roku, ki ga sporazumno določijo republiški sekretarji iz prejšnjega odstavka, izpolni predpisane pogoje. Ta rok ne sme biti daljši kot pet let.
12.	člen
Občinska skupščina predpiše z odlokom o zdraviliškem redu posebno ureditev zdiravilišiko-turi-stičnega kraja, upoštevajoč pri tem potrebe zdravstvene službe in razvoj zdraviliškega turizma.
Z odlokom iz prejšnjega odstavka se uredijo vprašanja v zvezi z uporabo naravnega zdravilnega sredstva in ureditvijo zdraviliško-turističnega kraja, zlasti pa vprašanju:
—	vzdrževanja in zavarovanja zdravilnih sredstev;
—	izgradnje in ureditve naravnih zdravilišč in gostinsko turističnih objektov;
—	vrstnega redu uporabnikov pri izkoriščanju naravnega zdravilnega sredstva;
—	pravic in dolžnosti turističnih gostov in pre-bivalcev zdraviliško-turističnega kraja v zvezi z uporabo naravnega zdravilnega sredstva in zdraviliških naprav;
—	nastunjevanja, prehrane in razvedrila obiskovalcev;
—	uporabe in vzdrževanja komunalnih naprav in javnih nasadov;
—	vzdrževanja, higiene in javnega reda;
—	zdraviliško-turistične propagande.
DRUGI DEL Naravna zdravilišča
13.	člen
Naravna zdravilišča so zdravstveni zavodi, ki z uporabo naravnih zdravilnih sredstev preprečujejo obolenja, zdravijo in medicinsko rehabilitirajo bolnike ter nudijo bolnikom rekonvalescentom in zdravstveno ogroženim zdravstveno pomoč in oskrbo pod stalnim zdravniškim nadzorstvom.
Poleg naravnih zdravilnih sredstev uporabljajo naravna zdravilišča tudi fizioterapevtska in druga sodobna fizikalna sredstva tor zdravila.
lil. Zdraviliško-turistični kraji
tl. člen
Republiški sekretar za zdravstvo razglasi v soglasju z republiškim sekretarjem za turizem in z republiškim sekretarjem za urbanizem, stanovanjsko '^gradnjo in komunalne zadeve na predlog občinske skupščine kraje, v katerih so naravna zdravilna sredstva, za zdraviliško-turistične kraje:
L če so v kraju primerni tehnično in higiensko urejeni zdraviliški objekti in naprave;
2. če je v kraju organizirana zdravstvena služba;
5.	če ima kraj urejene komunalne naprave in naprave za komunalno in osebno higieno;
14.	člen • ■
Zu naravna zdravilišča po tem zakonu se štejejo;
1.	kopališča (toplice), če uporabljajo za zdrav-
ljenje mineralno, radioaktivno ali termalno vodo za kopanje ali pitje, ali če uporabljajo blato, pesek ali pline;	\
2.	klimatska zdravilišča, če uporabljajo za zdravljenje klimo.
13. člen
Naravno zdravilišče se lahko ustanovi:
a) če je bilo naravno sredstvo, ki naj se uporablja v tem zdravilišču, razglašeno za zdravilno;
I)) če so bile določene indikacije in kontraindikacije;
c)	če so zagotovljeni primerno urejeni prostori, ustrezna oprema in sredstva za pregledovanje, zdravljenje, nego, bivanje in oskrbo bolnikov;
č) če je zagotovljena primerna higienska ureditev zdravilišča;
d)	če je zagotovljeno zadostno število zdravstvenega, strokovnega in drugega osebja.
Republiški sekretar za zdravstvo določi minimalne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati posamezne vrste naravnih zdravilišč glede osebja, opreme, aparature, instrumentarija, inventarja in podobno.
16.	člen
Republiški zdravstveni center določi indikacije in kontraindikaoije za zdravljenje v naravnih zdraviliščih. Naravna zdravilišča sprejemajo osebe na zdravljenje v skladu z določenimi indikacijami.
17.	člen
V	naravno zdravilišče je lahko sprejet vsakdo, če to dopušča zmogljivost zdravilišča in če to ne nasprotuje zdravstveni ureditvi naravnega zdravilišča.
V	naravnem zdravilišču lahko uporablja naravna zdravilna sređstva-'Vsakdo. Pogoji uporabe naravnega zdravilnega sredstva se določijo z zdraviliškim oziroma s hišnim redom.
18.	člen
Naravna,zdravilišča lahko zaiadi boljšega izkoriščanja naravnega zdravilnega sredstva in svojih zmogljivosti opravljajo in razvijajo tudi turistične, "istinske in druge dejavnosti.
19.	člen
Naravna zdravilišča, ki opravljajo turistične, gostinske in druge dejavnosti, morajo svoje prostore urediti tako, da ni moteno zdravstveno delo in bivanje bolnikov v zavodu zaradi postranskih dejavnosti zdravilišča.
20.	člen
Naravna zdravilišča lahko sklepajo pogodbe z zavodi oziroma s turističnimi in potovalnimi organizacijami o sprejemu zavarovancev — bolnikov oziroma gostov na zdravljenje.
j	21. člen
Kolikor ni s tem zakonom drugače določeno, veljajo za naravna zdravilišča določbe zakona o zdravstvenem varstvu in' o organizaciji zdravstvene službe v SR Sloveniji.
22. člen	,
Razen naravnih zdravilišč lahko izkoriščajo naravna zdravilna sredstva za zdravljenje gostov tudi delovne in druge organizacije, če izpolnjujejo pogoje iz 15. člena, točk a, b, c in č tega zakona, če imajo dovoljenje za opravljanje te dejavnosti in če s pogodbo, ki jo sklenejo z zdravstvenim zavodom, zagotovijo zdravljenje gostov.
25.	člen
Dovoljenje iz prejšnjega člena izda zainteresiranim delovnim in drugim organizacijam republiški sekretar za zdravstvo v soglasju z republiškim sekretarjem za turizem, potem ko dobi mnenje Republiškega zdravstvenega centra. V tem dovoljenju
/
se lahko predpišejo natančnejši pogoji za opravljanje zdravstvene dejavnosti v teh organizacijah.
24. člen
Strokovno nadzorstvo nad opravljanjem zdravstvenih dejavnosti v organizacijah iz 22. člena tega zakona opravlja Republiški zdravstveni center.
TRETJI DEL ,
Kazenske določbe
25.	člen
Z denarno kaznijo do 100.000 dinarjev se kaznuje za prekršek delovna ali druga organizacija:
—	če občasno ne preizkuša kakovosti naravnega zdravilnega sredstva po določbah tega zakona, ali če spreminja kvaliteto naravnega zdravilnega sredstva;
—	če začne z delom kot naravno zdravilišče ali če začne izkoriščati naravna zdravilna sredstva za zdravljenje (22. člen), preden dobi za to dovoljenje;
—	če zaradi privabljanja gostov navaja neresnična dejstva ali neustrezne indikacije.
Z 4enar,no kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi predstavnik ali delavec delovne ali druge organizacije, ki je storil prekršek iz prejšnjega odista vk a.
26.	člen '
Z denarno kaznijo do 100.000 dinarjev se kaznuje za prekršek delovna ali druga organizacija, ki brez dovoljenja ali v nasprotju z izdanim dovoljenjem opravlja v ožjem ali širšem zdravstvenem območju naravnega zdravilnega sredstva dela, ki niso dovoljena (8. in 10. člen).	,
Z denarno kaznijo do lO.(KK) dinarjev se kaznuje za prekršek tudi predstavnik ali delavec delovne ali druge organizacije, ki je storil prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek občan, ki opravlja dela, navedena v prvem odstavku.
27.	člen
Nadzorstvo nad tem, kako se izvršujejo ukrepi .a zavarovanje naravnega zdravilnega sredstva iz 8. člena in določbe o zavarovanju varstvenega območja iz 10. člena tega zakona, izvršuje urbanistična inšpekcija.
Pri opravljanju nadzorstva iz prejšnjega odstavka lahko organ urbanistične inšpekcije odredi ukrepe, predvidene v 7. členu zakonu o urbanistični inšpekciji (Uradni list SRS, št. 21-120/64).
ČETRTI DEL
Prehodne in končne določbe
28.	člen
Dokler ne bo izdan nov predpis po drugem odstavku t5. člena tega zakona, ostane v veljavi pravilnik o minimalnih pogojih za ureditev in delo naravnih zdravilišč (Uradni lisi LRS, št. 25-156/62), kolikor ne nasprotuje določbam tega zakona.
,29. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRSc.
St. 514-2'64
Ljubljana, dne 26. novembra 1964.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Ivan Maček 1. r.
200.
JNa podlagi četrte alinee 135. člena in 150. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 26. novembra 1964 in na seji Socialno-zdravstvenega zbora dne 23. novembra 1964 sprejela
^ ZAKON
o prenehanju veljavnosti zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad določenimi predmeti splošne rabe
1.	člen
Zakon o zdravstvenem nadzorstvu nad določenimi predmeti splošne rabe s spremembami (Uradni list LRS, št. 33-223/62 in Uradni list SRS, št. 35-272/63) preneha veljati.
2.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 53-2/64	,
Ljubljana, dne 26. novembra 1964.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik: v Ivan Maček 1. r.
201.
Na podlagi drugega odstavka 291. členu zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ, št. 53-664/57) le Izvršni svet Skupščine SR Slovenije >
odločil:
Za člana komisije po/drugem odstavku 291. člena zakona o javnih uslužbencih se imenuje dr. Nace ^ u m i, docent filozofske fakultete v Ljubljuari.
Št. 021-20/64
Ljubljana, dne 4. decembra 1964.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije	\
Predsednik:
Viktor Avbelj 1. r.
202.
Na podlagi 10. člena zakona o organih upravljanja v zavodih (Uradni list SRS, št. 8-47/64) v zvezi s 27. členom statuta Zavoda SR Slovenije za strokovno izobraževanje je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
/
o-d l-o e id :
V strokovni svet Zavoda SR Slovenije za strokovno izobraževanje se kot predstavnik javnosti imenuje Leopold Zemljak, direktor šolske delavnice tehniških šol v Ljubljani.
Št. 021-19/64
Ljubljana, dne 4. decembra 1964.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Viktor Avbelj 1. r.
203.
Na podlagi 10. člena zakona o organih upravljanja v zavodih (Uradni list SRS, št. 8-47/64) v zvezi s statutom Moderne galerije v Ljubljani je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
odločil:
V galerijski svet Moderne galerije v Ljubljani se imenujeta kot predstavnika javnosti:
1. Tilka B 1 a h a, predsednica Zveze delavskih in ljudskih univerz Slovenije;
2>-Marij Pregelj, izredni profesor na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani.
Mandatna doba predstavnika javnosti pod 1 traja dve leti, pod 2 pa eno leto.
Št. 022-28/64
Ljubljana, dne 4. decembra 1964.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Viktor Avbelj 1. r.
204.
Na podlagi 10. člena zakona o organih upravljanja v zavodih (Uradni- list SRS, št. 8-47/64) v zvezi z 8. členom statuta Narodne galerije v Ljubljani je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
odločil:
V delovno skupnosUNarodne galerije v Ljubljani se imenuje kot predstavnik javnosti Jakob StuLar, šef centralne redakcije časopisnega podjetja »Delo« v Ljubljani.	,
Št. 022-29/64
Ljubljana, dne 4. decembra 1964.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Viktor Avbelj 1. r.
205.
Na podlagi 10. člena zakona o organih upravljanja v zavodih (Uradni list SRS, št. 8-47/64) v zvezi s 53. členom statuta Narodnega muzeja v Ljubljani je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
odlo čil:
. V muzejski svet Narodnega muzeja v Ljubljani se imenuje kot predstavnik javnosti Edvard Ravnikar, diplomirani inženir arhitekture, redni profesor fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo V Ljubljani.
Št. 022-5(1*64
Ljubljana, dne 4. decembra 1964.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Viktor Avbelj 1. r.
t	2#6.
Na podlagi 10. člena zakona o organih upravljanja v Zavodih (Uradni list SRS, št. 8-47-64) v zvezi s statutom 'Tehniškega muzeja Slovenije je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
odio či 1:
V svet predstavnikov javnosti Tehniškega muzeja Slovenije se imenuje Zora Maležič, diplomirani inženir kemije, direktor Tehniške šole za kemijsko, metalurško, rudarsko in lesnoindustrijsko stroko v Ljubljani.
Št. 022-31'/64
Ljubljana, dne 4. decembra 1964,
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Viktor Avbelj 1. r.
207.
Na podlagi 10. člena zakona o organih upravljanja v zavodih (Uradni list SRS, št. 8-47/64) v zvezi z
2i.	in 23. členom statuta Prirodoslovnega muzeja Slovenije je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
odločil:
V svet Prirodoslovnega muzeja Slovenije se imenuje kot predstavnik javnosti Ive Krevs, načelnik v sekretariatu Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
Št. 022-32*64	/
Ljubljana, dne 4. decembra 1964.,
Izvršni svet -Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Viktor Avbelj 1. r.
208.	/
Na podlagi 10. in 13. člena zakona o organih upravljanja v zavodih (Uradni list SRS, št. 8-47/64) v zvezi z 6i. člemom statuta Tekstilnega inštituta v Mariboru je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
odločil:
I. V znanstveni svet Tekstilnega inštituta v Mariboru se imenuje kot predstavnik javnosti Alojz Gregorič, diplomirani strojni inženir, izredni profesor na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani.
II.	V znanstveni svet Tekstilnega inštituta v Mariboru izvolijo po enega člana:
— Gospodarska zbornica okraja Maribor;
— Zveza inženirjev in tehnikov SR Slovenije;
— Poslovno združenje proizvajalcev teks-tila in konfekcije v Ljubljani.
Št. 022-37/62
Ljubljana, dne 4. decembra 1964.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
.Viktor Avbelj I. r.
Izdala Časopisni zavod »Uradni Ust SRS« — Direktor In odgovorni urednik: Jože Jurafi — Tiska tiskarna »Toneta TomšiSa« vsi v Izubijani — Naročnina letno 20C din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Erjavčeva 15 a, poštni predal S79/VII — Tel direktor in knjigovodstvo: 20-701, uredništvo ir
uprava: 23-579 — Čekovni račun: • 600-U-603-60
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Letnik XXI
Razglasni del z dne 10. decembra 1964
Št. 36
\
NAROČNINA
»Uradnega lista SRS« za leto 1965 je
2000 din
Prosimo, da naročnino za prihodnje loto nakažete ohn-prej oziroma v decembru 1964 s prenosnim nalogom na tekoči račun, št. 600-11-603-60 ali po položnici, ki je priložena tej številki. Navedite točen naslov, če je ta spremenjen, navedite tudi prejšnji naslov. Kdor naročnine do novega leta ne bo poravnal, mu bomo list ustavili.
Vsi naročniki »Uradnega lista SRS« so glede tega prejeli tudi posebno sporočilo.
ČZ »Uradni list SRS«, Ljubljana
Razglasi in objave
Sprememba imena
Št. 1iW8-20/A-152-64	1574?
Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije je z odločbo, št. ll/8-2a'A-152-64 z dne 17. XI. 1964 po 21. členu zakona o osebnih imemih dovolil spremembo imena Igorju Mehmedinoviču, roj. 8. septembra 1964 na Jesenicah, stanujočemu v Radovljici, Cesta Staneta Žagarja 6, v novo ime »I z t ok«.
Št. 1118-20/A-14?-64	15451
Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije je z odločbo/ št. lil/8-20/A-147-64 z dne 10. XI. 1964 po 21. čl. zakona o osebnih imenih dovolil spremembo imena Jožefi Antoniji Tomažič, roj. 11. decembra 1942 v Mariboru, stanujoči v Mariboru, Maistrova ulica 17, v novo ime »H i 1 d a«.
Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS
Register gospodarskih organizacij
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo:
Besedilo: »Naprijed«, konfekcija, Zagreb.
Pri prodajalni, Celje se izbriše oslovodja Petek Emil in vpiše Su-ar Ruža, poslovodkinja.
Celje, 24. novembra 1964.
Rg T 45/4	2777
Besedilo:	»Izletnik«, turistična
agencija, Ljubljana.
Izbriše se poslovalnica, Piran, Tartinijev trg 6 zaradi prenehanja poslovanja.
Koper, 21. oktobra 1964.
Rg Ib 506/2	2734
Besedilo:	Trgovsko podjetje
»Istra benz«. Koper.
1 Vpiše se »Črpalka Koper II«, Istrska cesta 12, ki prodaja na drobno nafto, naftne derivate, mazivna olja in masti ter avtomaterial ter pore in neguje motorna vozila. Poslovodja je Pobega Brumn. Poslovna enota nima samostojnih pravic. Enoto je ustanovil DS podjetja s sklopom z dne 10. II. 1964, dovoljenje skupščine občine Koper, št. 023-37/64-5/2 z dne 26. VI. 1964.
Rg I b 24/13	2730
Besedilo:	Trgovsko	podjetje
»Istra benz«, Koper.
Vpiše se črpalka. Škofije pri Kopru, ki prodaja na drobno nafto in naftne derivate, mazivna olja in1 masti ter avtomaterial. Poslovodja je Pez Orlande. Poslovna enota nima samostojnih pravic. Enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 2. VII. 1964, dovoljenje skupščine občine Koper, št. 023-110/64-5/2 z dne 13. X. 1964.
Rg I b 24/15	2731
Koper, 28. oktobra 1964.
Besedilo: Gostinsko podjetje »Pod gradom«, Idrija.
OPOZORILO
Vsem našim naročnikom sporočamo, da bomo imeli v decembru na razpolago
PLATNICE
za letošnji letnik »Uradnega lista SRS«X in sicer za uredbeni del posebej (po 600 din) ter skupaj za uredbeni in razglasni del (po 700 din). Platnice bodo izdelane v polplatnu z vodoravnim napisom na hrbtu.
Naročnikom bomo platnice poslali še v tem letu, tako da bodo mogli dati uradni list vezati takoj po novem letu. Za naročilo uporabite našo dopisnico, ki )o boste prejeli v .prihodnjih dneh.
CZ »Uradni list SRS« Ljubljana, Erjavčeva 15 a o. p. 579/VU
Vpišeta se tile poslovni enoti: Gostilna »Pod gradom«, Idrija, Prelovčeva 5. Poslovodkinja je Skok Kristina. Poslovna enota je nastala tako, da je dosedanje samostojno gostišče prešlo na poslovanje poslovne onote podjetja, in
bife, Idrija, Trg 1. maja. Poslovodkinja je Ogrie Angela. Obe enoti prodajata na drobno alkoholne in brezalkoholne pijoče ter mrzla in topla jedila. To poslovno enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 16. XII. 1965, dovoljenje skupščine občine Idrija, št. 023-43/64-4 z dne 14. IX. 1964. Poslovni enoti nimata samostojnih oravic.
Koper, 13. novembra 1964.
Rg II a 67/5,6	2830
Besedilo:	»Konfekcija Idrija«,
Idrija.
Izbriše sc Trpin Leopold in vpiše Bekelja Ivan, novi direktor do konstituiranja.
Rg Na 149/2	2831
Besedilo: Trgovsko podjetje »Uni-verzal«, Idrija.
Vpiše se prodajalna št. 46 »Elek-tra«, Cerkno 149, ki prodaja na drobno sprejemnike za radiodifuzijo in televizijo, gramofone in gramofonske plošče, aparate za snemanje in reprodukcijo zvoka, dele za radijske aparate in elektro material. potrčbščine in orodje za ra-diotehniko in električne gramofone; motocikle in mopede ter nadomestne dele, zunanje, notranje in specialne gume za motorna vozila; kolesa, dele in potrebščine za kolesa ter gospodinjske šivalne stroje ter potrebščine za te stroje. Poslovodja je Kuštrin Evgen. Poslovna cnola nima samostojnih pravic. Enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 3. Vlil. 1964, dovoljenje skupščine občine Idrija, št. 023-48^64-4 z dne 8. X. 1964.
Rg II a 155/10	2832
Koper, 14. novembra 1964.
Besedilo: »Embalažni servis«, Koper.
Vpiše se razširitev poslovnega predmeta še na postransko dejavnost — prevozne storitve.
Koper, 19. novembra 1964.
Rg Ib 247/4	- 2895
Besedilo:	Gostinsko podjetje,
Cerknica.
Izbriše' se Urbas Hermina in vpiše Krek Franja, računovodkinja.
Ljubljana, 29. septembra 1964.
Rg IT 297/8	2475
Besedilo: »Dalmacija—vino«, poduzeće za proizvodnju, preradu, doradu i promet poljoprivrednih proizvoda, Split.
Vpiše se proda ialn a. Ljubljana, Rožna dolina, c. VTL36, ki prodaia alkoholne in brezalkoholne pijace
na malo od 1 litra naprej čez ulico. Poslovodkinja je Debevec Antonija. Enota nima samostojnih pravic. Poslovno enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 11. III. 1963, dovoljenje skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, št. 352-35 z dne 24. VIL 1964.
Ljubljana, 31.' oktobra 1964.
Rg IX 1098/1	2703
besedilo: Gostišče »Pri Bunkežu«, Jarše.
Gostišče je prenehalo poslovati in prešlo v redno likvidacijo. Firma je kakor doslej, s pristavkom: »v likvidaciji«. Likvidator je Gec Leopold.
Izbriše se Borštnar Anton.
Rg II 297/2	2763
Besedilo:	Trgovsko podjetje
»Agrnria«, Kranj.
Vpiše se novi direktor ing. Urbane Lojze; dosedanji v. d. direktorja Gruden Janko pa je odslej pomočnik direktorja in podpisuje v njegovi odsotnosti.
Vpiše se, da sta Prosen Lojze in Križaj Franc odslej komercialista, in podpisujeta za komercialno poslovanje podjetja.
Vpiše se še Jeglič Erik, komercialist, ki podpisuje za komercialno poslovanje ]x>djetja.
Vpiše se prodajalna št. 11, Žiri, ki prodaja na malo zelenjavo (vrtnine), sadje in njegove izdelke, jajca, semena zelenjadnic in semena cvetlic ter živila. Poslovodkinja jp Sršen Draga. Enota nima samostojnih pravic.
Rg III 353/3	2760
Besedilo: »Iskra«, industrija za clektroinehaniko, telekomunikacije,' elektroniko in avtomatiko, Kranj.
Pri tovarni elektromotorjev, Železniki, je poslovni predmet odslej: Proizvodnja elektromotorjev in njihovih sestavnih delov.
Rg I 134/126	2(761
Besedilo: Jiigoreklam, Ljubljana.
Vpiše se dr. Korun Saša, šef gospodarsko računskega sektorja.
Rg IV 619/27	2769
Besedilo: Bufet, Moravče.
Gostišče je prenehalo poslovati in prešlo v redno likvidacijo. Firma je kakor doslej, s pristavkom: »v likvidaciji«. Likvidator je Gec Leopold. Izbrišeta se Majdič Rozalija in Pehani J osip in a.
Rg III 427/2	2(762
Ljubljana, 9. novembra 1964,
Besedilo: Industrija čevljev »JBor«, Dolenjske toplice.
Besedilo odslej: Čevljarsko podjetje »Bor«, Dolenjske toplice.
Izbriše se računovodja Sotler Drago in vpiše, da je Zupančič Jožefa odslej računovodkinja.
Rg I 67/12	2802
Besedilo: Tovarna vijakov »Plamen«, Kropa.
I Vpiše se ukinitev prisilne uprave.
Vpiše se, da je prisilni upravitelj Sartori Jaka odslej v. d. direktorja in da Vidic Andrej in Shiobad Mihail podpisujeta odslej v odsotnosti v. d. direktorja.
Rg I 49/29	2800
Besedilo: »Commerce«, zastopstvo inozemskih tvrdk, Ljubljana.
Izbriše se Florjančič Stanko.
Rg II 245/19-	2794
Ljubljana, 12 novembra 1964.
Besedilo: Tovarna alkoholnih izdelkov in sadnih sokov »Tališ«, Maribor.
Vpiše se skladišče, Ljubljana, Stepanja vas, Stepanjska 11, ki se ukvarja z odpremo proizvodov podjetja — močnih alkoholnih pijač in sadnih sirupov strankam. Poslovodja je Porenta Janko. Enota nima samostojnih pravic. Poslovno enoto je ustanovil Db podjetja s sklepom z dne 5. III. 1964, dovoljenje skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, št. 023-12/64-6.
Ljubljana, 17. novembra 1964.
Rg IX 1099/1	2805
Besedilo: Veletrgovina »Mercator«, Ljubljana.
Pri poslovni enoti »Emona«, Ljubljana se vpišejo tele spremembe:
Pri prodajalni, Ljubljana, Slomškova 13 se izbriše poslovodja Hribar Janez in vpiše Hribar Rezka, poslovodkinja:
pri prodajalni, Ljubljana, Tavčarjeva 6 se izbriše Bauer Rudi in vpiše Olivo Armando, novi poslovodja;
pri prodajalni, Ljubljana, Gerbičeva 49 se izbriše Jdklič Marija in vpiše Nolimal Pepca, nova poslovodkinja, in
pri prodajalni, Ljubljana, Rožna dolina. Cesta V/26 se izbriše poslovodkinja Prebil Slavka in vpiše To-polšek Frane, poslovodja.
Rg II 181/93	2861
Besedilo: Veletrgovina »Mercator«, Ljubljana.
Pri poslovni enoti »Grmada«, Ljubljani se vpišejo tele spremembe:
Izbrišeta se: Potrošniški center, Ljubljana, Celovška cesta — Zelenjava in prodajalna, Ljubljana, Vodnikova 277 zaradi ukinitve.
Pri prodajalni, Ljubljana, Poljanska 15 se izbriše Volčič Marija in vpiše Korla Marija, nova poslovodkinja:
pri prodajalni, Ljubljana, Hofi-mirova 13 se izbriše Debeljak Pavla in vpiše Ceglar Marija, nova poslovodkinja;
pri potrošniškem centru, Tugome-rjeva ulica — samopostrežba se iz-1 briše Božič Justi in vpiše Žabkar Nevenka, nova poslovoclkin.ja;
pri potrošniškem centru, Ljubljana, Tugomer jeva ulica — galanterija se izbriše Žnidaršič Milka in vpiše Pajnič Pepca, nova poslovod-kinja;
pri potrošniškem centru, Ljubljana, Tugomerjeva ulica — mlekarna se izbriše Jakofčič Marija in vpiše Rus Rozalija, nova poslovodkiPja;
pri prodajalni, Ljubljana, Celovška 144 se izbriše Zoran Hermina ^in vpiše Habič Tončka, nova poslo-vodkinja, in
pri prodajalni, Ljubljana. Celovška 248 se izbriše Skopec Vera in vpiše Lipovec Francka, nova poslo-vodkinja.
Rg II 181/91	2863
Besedilo: Veletrgovina »Mercator«, Ljubljana.
Pri poslovni enoti Logatec se vpišejo tele spremembe:
Pri prodajalni »Delikatesa«, Dolenji Logatec 192 se izbriše Mihevc Francka in vpiše Tesar Milica, nova poslovodkinja;
pri prodajalni »Tabor«, Gorenji Logatec pa se izbriše poslovodja Novak Pavel in vpiše Meze štgfka, poslovodkinja.
Rg II 191./92	2862
Besejdilo: Veletrgovina »Mercator«, Ljubljana.
Pri poslovni enoti »Polje« se vpišejo tele spremembe:
Pri prodajalni. Sneberje 73 se izbriše poslovodja Maček Ivan in vpiše Žvab Gabrijela, poslovodkinja;
pri prodajalni, Senožeti pa se izbriše Žvab Gabrijela in vpiše Zupančič Neža, nova poslovodkinja.
Rg II 181/94	2860
Besedilo: Veletrgovina »Mercator«, Ljubljana.
Pri poslovni enoti »Gradišče«, Trebnje se pri prodajalni št. 2, Trebnje 2 izbriše poslovodja Ponikvar Stane in vpiše Sila Amalija, poslovodkinja.
Rg II 181/95	2859
Ljubljana, 20. novembra 1964.
Besedilo: Trgovsko podjetje, Vrhnika.
Izbrise se direktor Grom Tomaž in vpiše Mikulan Drago, v. d. direktorja.
Ljubljana. 26. novembra 1964.
Rg II 194/34	2851
Besedilo: Poslovno združenje proizvajalcev tekslila in konfekcije, Ljubljana.
Vpiše se prodajni servis »Modna hiša«, Maribor, Partizanska 3,
ki prodaja na drobno izdelke pogodbenih strank, nakupuje in prodaja blago (dopolnilna izbira) drugih proizvajalcev ter uvaža blago, ki je potrebno za dopolnitev izbire v prodajnem servisu. Direktor prodajnega servisa je Kranjc Viktor, ki podpisuje v mejah poslovanja prodajnega servisa in njegovih sa mostojnih pravic. Servis je ustanovilo združenje s sklepom upravnega odbora z dne 24. V. 1963. dovoljenje skupščine občine Maribor-Cen-ter, št. 023-84/63-4 z dne 21 Vili. 1964. Poslovna enota nima samostojnih pravic.
Maribor, 15. oktobra 1964.
Rg 429/1-4'	2566
Besedilo: Gostinsko podjetje hotel »Orel«, Maribor.
Zaradi pripojitve gostišča »Jadranska klet«, gostilne »Krčevina« in gostilne »Pri trgu« se vpišejo tale gostišča:
Restavracija, Maribor, Slovenska 1, ki se ukvarja z dejavnostjo hotela in restavracije. Poslovodja je Kogovšek Franc, ki je obenem tudi direktor podjetja. z,a gostišče podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja;
»Jadranska klet«, Maribor, Mlinska 2, ki opravlja dejavnosti gostišča. Poslovodja je Sobočan Štefan. Za gostišče podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodja Sobočan Stefan, vendar te le v mejah poslovanja gostišča in njegovih samostojnih pravic;
gostilna »Krčevina«, Maribor, šentiljska 17, ki opravlja dejavnosti gostilne. Poslovodja je Robek Ivan. Za gostišče podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodja Robek Ivam_ vendar ta le v mejah poslovanja gostišča in njegovih samostojnih pravic, in
gostilna »Pri trgu«, Maribor, Vodnikov trg 4, ki opravlja dejavnosti gostilne. Poslovodja je Matezelj Franjo. Za gostišče podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja 1 in pa poslovodja Matezelj Franjo, vendar ta le v mejah poslovanja gostišča in njegovih samostojnih pravic. Vse enote poslujejo v imenu in na račun podjetja.
Rg 168/1-31	2746
Besedilo:	Komunalno podjetje,
Ormož.
Poslovni predmet se razširi še na čevljarske in tapetniške storitve.
Rg 219/IV-8	2751
Besedilo: Trgovsko podjetje »Perutnina«, Ptuj.
Poslovni predmet se razširi še na gojitev in lov divjadi ter na lovni turizem.
Rg 62TV-79	2752
Maribor, 11. novembra 1964.
Besedilo: »Dimnikar«, Beltinci.
Vpiše se, da je v. d. direktorja Erjavec Otokar odslej direktor podjetja.
Rg 220/1-11	2808
Besedilo:	Vinogradniško gospo-
darstvo, KUpela.
Vpiše se poslovna enota za kooperacijo z zasebnimi kmetovalci, kapela, ki posluje po poslovnem predmetu, kakor ga nadrobno navajajo potrjena pravila podjetja. Upravnik je Fras Marjan, kmetii-ski tehnik. Za poslovno enoto podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa upravnik Fras Marjan, vendar ta le v mejah poslovanja enote in njenih samostojnih pravic. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 6. marca 1964, dovoljenje skupščine občine Gornja Radgona, št. 320-5/64-3 z dne 5. VI. 1964. Enota posluje v imenu in na račun podjetja.
Rg 3/II-31	2810
Besedilo: »IVJetalna«, Maribor.
Vpišejo se: Franko Anton, šef sjilošne prodaje, ki bo podpisoval samostojno v vseh zadevah, ki se nanašajo na prodajni oddelek; Fer-mišek Milena, namestnica direktorja finančnega sektorja, ki bo v njegovi odsotnosti podpisovala z enakimi pooblastili im dipl. ing. Dušene Lojze, šef oddelka tehnične kontrole, ki bo podpisoval kot pooblaščenec za prodajo proizvodnih objektov naročnikom.
Vpiše se, da jp glavni računovodja Dasko Viktor odslej direktor finančnega sektorja.
Pri projektivnem investicijskem obratu, Maribor se vpiše nova firma: »Metalna«, tovarna za investicijsko opremo in izvajanje inženiringa, Maribor, »Projektivno investicijski obrat«, Maribor. Ta obrat posluje po poslovnem predmetu in sklepa v zvezi s svojim poslovanjem pogodbe do vsakokratnega zneska 300,000.000 din, vse pj; dela v imenu in na račun podjetja. Vodja biroja, dipl. ing. Rojec Milko je odslej direktor obrata. Izbriše se računovodja biroja Mazi Gvido in vpišejo dipl. ing. Kajne Franček za sektor industrijske opreme, dipl. ing. Jaklič Otmar za sektor hidro-opreme ter'dipl. ing. Faith Štefan, za sektor visokih gradenj in mostov; vsi bodo podpisovali samostojno za področje dejavnosti svojega sektorja.
Rg 182/1-92	2809
Maribor, 13. novembra 1964. ,
Besedilo: Preduzeće za promet se-menskom robom »Seme«, export-im-port, Beograd.
Vpiše se trgovsko predstavništvo^ Maribor. Pipuševa 3, ki sklepa pogodbe o nakupu in prodaji blaga trgovskih strok podjetja, ki so: trgovanje na debelo in drobno s semenskim blagom, s poljedelskimi stroji
in orodjem, z umetnimi gnojili, s sredstvi za zaščito rastlin, v zvozi s sadjarstvom in vinogradništvom. Predstavnik je Cehe Stane, ki podpisuje v mejah poslovanja predstavništva in njegovih samostojnih pravic. Predstavništvo je ustanovilo Preduzeće za promet semenskom robom »Seme«, export-iimport, Beograd, sklep DS z dne 22. IX. 1964, dovoljenje oddelka za gospodarstvo skupščine občine Maribor-Center, št. 023-201 /64-4 z dne 3. XI. 1964. Predstavništvo opravlja posle po poslovnem predmetu v imenu in na račun podjetja.
ftg 430/1-4	2813
Besedilo:	Industrijsko podjetje
»Mlin testenine«, Maribor.
Vpiše se poslovna enota mlin II, Apače-Crnci 53, ki nabavlja, odkupuje in predeluje žitarice ter prodaja žitarice in mlevske izdelke.' Obratovodja je Vrabl Stanko. Za poslovno enoto podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja ih pa obratovodja Vrabl Stanko, vendar ta le v mejah poslovanja poslovne enote in njenih samostojnih pravic. Poslovna enota posluje v imenu in na račun podjetja.
Rg 311-127	2820
Besedilo: Veletrgovina z vinom in žganimi pijačami »Vino«, Marihor.
Izbriše se podpisovalka Pertinač Hedvika, računovodkinja.
Rg 236/1-31	2812
Besedilo:	Gostinsko podjetje
»Zvezda«, Murska Sobota.
Vpiše se razširitev poslovnega predmeta še na proda jo pive, na veliko.
Vpiše se skladišče pive. Murska Sobota, Lendavska 39, ki prodaja pivo, na veliko. Poslovodja jo Kovačič Štefan. Za skladišče podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje v podjetju in pa poslovodja vendar ta le v mejah poslovanja skladišča in njegovih samostojnih pravic. Skladišče je ustanovilo Gostinsko podjetje »Zvezda«. Murska Sobota, sklep DS z dne 10. I. 1962, dovoljenje oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve skupščine občine Murska Sobota, št. 023-63/1964--4 z dne 2. XI. 1964. Skladišče prodaja v imenu in na račun podjetja.
Rg 6/1-71	2817
Besedilo: Gostinsko podjetje »Koroški dom«, Prevalje.
Poslovni predmet'sc razširi še na oddajanje prenočišč.
Rg 20/111-42	2816
Besedilo: Trgovsko podjetje na veliko »Perutnina«, Ptuj.
Pri prodajalni št. t v Mariboru se izbriše dosedanja firma in vpiše nova: Trgovsko podjetje na veliko »Perutnina«, Ptuj, prodajalna št. 1 v Mariboru.
Pri odkupni postaji v Murski Soboti, Lendavska 23 se izbriše dosedanja firma in vpiše nova: Trgovsko podjetje na veliko »Perutnina«, Ptuj, odkupna postaja, Murska Sobota, Lendavska 23.
Rg 62/1V-81	2841
Maribor, 17. novembra 1964.
Besedilo: Veletrgovina z vinom in žganimi pijačami »Vino«, Maribor.
Vpišeta se Žuran Jakob, tehnični vodja, ki bo podpisoval v odsotnosti direktorja z enakimi pooblastili in Drozg Franc, računovodja, ki bo skupaj z direktorjem ali njegovim namestnikom sopodpisoval vse finančne listine.
Maribor, 23. novembra 1964.
Rg 236/1-33 _	2874
Besedilo:	Trgovsko podjetje
»Povrtnina«, Maribor.
Pri prodajalni št. 46 »Lendava« v Lendavi se izbriše Rudaš Anica in vpiše Petran Šarlota, nova poslo-vodkinja.
Rg 173/1-127	2881
Besedilo:	Veletrgovina »Tanin«,
Maribor.
Vpišeta se tile enoti:
Skladišče »Plastika-zaščita-usojc«, Maribor, Pobreška 20. Poslovodja |e Eilec Ivo. Za skladišče podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodja Eilec Ivo, vendar ta le v mejah poslovanja skladišča in njegovih samostojnih pravic. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 1:1. X. 1963, dovoljenje skupščine občine iMaribor-Tabor, št. 023-73/64-4 z dne 21. XI. 1964, in
prodajalna št. 8 »Drogerija^, Maribor. Partizanska 3-5. Poslovodki-nja je Kos Hilda. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodki-nja Kos Hilda, vendar ta le v mejah poslovanja prodajalne in njenih samostojnih pravic. Prodajalno jo ustandvilo podjetje s sklepom DS /. dne 16. XI. 1961, dovoljenje skupščine občine Maribor-Center. št. 023--218/64-4 z dne 20. XI. 1964. Obe enoti poslujeta po potrjenih pravilih podjetja. Prodajata v imenu in na račun podjetja.
Rg 57/1-48	2880
Maribor, 25. novembra 1964.
Izbrisi
Okrožna gospodarska sodiSča razglašajo.
Besedilo:	»Knjigovodski biro«,
Mozirje, v likvidaciji.
Zaradi končane likvidacije.
Celje. 20. novembra 1964.
Rg III 188/3	2796
Besedilo: Obrtna delavnica »Zlatnina«, Maribor, v redni likvidaciji.
Zaradi končanega postopka redne likvidacije.
Maribor. 27. pktobra 1964.
Rg 190/1-8	2691
Besedilo:	Gostišče »Pri pošti«,
Zgornja Kungota, v redni likvidaciji. Zaradi končane likvidacije. Maribor, 3. novembra 1964.
Rg 200/11-10	2744
Besedilo: Čevljarstvo »Studenci«, Maribor, v redni likvidaciji.
Zaradi končane likvidacije. Maribor, 23. novembra 1964.
Rg 184/1-14	•	2875
Register
samostopili zavodov
Vpisi
Tajništva občinskih skupščin razglašajo:
Besedilo: Vzgojno-varstvena ustanova krajevne skupnosti, Medvode
(Medvode 108).
Naloge in delovno področje zavoda: Zavod vzgaja predšolske otroke do 7. leta starosti v skladu z vzgojo socialistične družbe ter skrbi za njihov telesni in duševni razvoj. Prvenstveno sprejema v varstvo otroke zaposlenih staršev.
Ustanovitelj: Krajevna skupnost Medvode, odločba št. 87/63 z dne 19. XI. 1963. Organi zavoda: Upravni odbor, ki ima 5 Članov, in upravnica. »
Za zavod podpisujeta: Upravnica Platovšek Nada in tajnik krajevne skupnosti Medvode Gauš Franjo. Ljubljana-Šiška. 4. novembra 1964.
St. 3/9-022-23/64	2694
Spremembe
Tajništva občinskih skupščin razglašajo:
Besedilo: Lekarna, Lenart.
Izbriše se v. d. upravnika mr. ph. Landau Desanka in vpiše direktor mr. ph. Antauer Marija.
Lenart, 11. novembra 1964.
Št. 2/1-022-2/62	2758
Besedilo: Ljudska knjižnica, Po-Ije.
Izbriše sc Laharnar Marija in vpiše Černe Malči, nova upravnica. Ljubljana Moste-Polje, 7. novembra 1964.
Št. 022-10/64-6	2776
Besedilo: Splošna bolnica. Murska Sobota.
Organi upravljanja zavoda so odslej delavski svet, upravni odbor in direktor. Delovno področje in naloge zavoda so določene s statutom zavoda.
Za zavod podpisujejo odslej: Dr. Starc Franc, direktor, Pavlica Zlato, pomočnik direktorja, podpisuje upravnO-pravne in ekonomsko-fi-nančne listine, v odsotnosti direktorja podpisu j e še v zadevah po pooblastilu: Ratnik Jože. računovodja po sopodpisuie finančne listine.
Murska Sobota. 7. novembra 1964.
Št. 022-23/64-2	2696
Zadružni register
Vpisi
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo:
Besedilo:	Stanovanjska zadruga
»Svilanit«, Kamnik (Kovinarska 4).
Poslovni predmet: Zbiranje sredstev po načelu varčevanja in vzajemnosti pri elanih za z.idanje stanovanjskih hiš, zbiranje sredstev za nakup stahovanj in stanovanjskih hiš, zbiranje potrebnih sredstev in najem kredita za graditev stanovanj, graditev in organizacija graditve ter pomoč pri graditvi stanovanj, sjcrb za vzdrževanje in upravljanje že zgrajenih stanovanjskih hiš, poslovnih prostorov ter skupnih lokalnih naprav.
Zadruga je bila ustanovljena na ustanovnem občnem zboru zadružnikov, sklep z dne 19. VI. 1964, ko je tudi sprejela statut zadruge, ki ga je potrdila skupščina občine Kamnik z odločbo, št. (SS-92/64-4/20 z dne 10. X. 1964.
Člani upravnega odbora so: Benko Janez, Cof Marija, Koncilja Cveto in Okorn Tomaž.
Upravnik: Skerlec Jože.
Poleg upravnika podpisuje za zadrugo še Kovač Valentin, računovodja.
Ljubljana, 1?. novembra 1964.
Zadr VI 602./1	280?
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo:
Besedilo: Stanovanjska zadruga z o. j. »Ognjišče«, Ljubljana, Čopova 11.
Vpiše se, da je zadruga prilagodila pravila predpisom zakona o stanovanjskih zadrugah (Z 16/59).
Vpiše se. da je sedež zadruge odslej v Ljubljani, Maistrova 4 a in 4 b.
Izbrišejo se člani upravnega odbora: Kragelj Ciril, Tabakovič Bo-rislav, Kelnerič Danica, Cvahte Franc in podpisovalca Kragelj Ciril in Kelnerič Danica.
Vpišejo se tile novi člani n. o.: Rupnik Andrej, predsednik, Bajželj Vinko. Pečar Marija ih Lavrič Ivan.
Upravnik:	Pečar Franc. Poleg
upravnika podpisujeta še Rupnik Andrej, predsednik, in Pečar Marija, blagajničarka.
Zadr IV 364/2	2773 a
Besedilo: Stanovanjska zadruga »Vrtača«, zadruga z o. j., Ljubljana
(Cankarjevo nabrežje 19).
Vpiše se, da je zadruga prilagodila pravila določbam zakona o stanovanjskih zadrugah (Z 16/59).
Vpiše se, da je sedež zadruge odslej v Ljubljani. Vrtača 2!
Izbrišeta se člana u. o. in podpisovalca Gregorc Janez in Šlcofič Srečko.	-
Vpiše se, da je nov član u. o. in podpisovalec Globočnik Božo, pred-
sednik. Že vpisani član u. o. in podpisovalec Kristan Boris je namestnik predsednika in podpisuje za zadrugo, že vpisani član u. o. in podpisovale« Gašperin Rudolf je odslej upravnik zadruge in tudi zanjo podpisuje.
Zadr III 267/2	2774
Ljubljana, 9. novembra 1964.
Besedilo:	Kmetijska zadruga
»Dravsko polje«, Lovrenc na Dravskem polju.
Izbriše se Lončarič Alojz in vpiše Avguštin Ivan, ki bo podpisoval samostojno v mejah zakonitih določb in po statutu zadruge.
Maribor, 13. novembra 1964.
Zadr 95/1-41	2922
Objava
L 2/63-99	15126
Okrožno gospodarsko sodišče v Mariboru je z odločbo, opr. št. L 2/ /65-88 z dne 15. VIII. 1964 zaključilo postopek prisilne likvidacije zoper Gostinsko podjetje, Lovrenc na Pohorju, v prisilni likvidaciji. Po sklepu tega sodišča. Reg. št. 186/11-21 z dne 31. X. 1964 je bilo Gostinsko podjetje, Lovrenc na Pohorju, v prisilni likvidaciji tudi že izbrisano iz tusodnega registra gospodarskih organizacij.
Okrožno gospodarsko sodišče v Mariboru, dne 20. novembra 1964.'
Razglasi sodišč
Oklici dedičem
O 59/64	14991
Vehovec Peter in Vehovec Jože, oba kmeta iz Voklega 35, sta umrla prvi 31. XII. 1943, drugi pa 31. XII. 1950 brez oporoke. Do dediščine imajo pravico tudi bratje pokojnikov Vehovec Stanko, Vehovec Franc in Vehovec • Ciril ter sestra Vehovec Rozalija, ki naj se priglasijo sodišču v enem letu od te objave. Dedičem so postavljeni za skrbnike Likozar Jernej, Voklo 38, Štefe Mihael, Voklo ti, Čebašek Janez, Voklo 31 in Golorej Janez, Voklo 34. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika, in podatkov, s katerimi razpolaga. Občinsko sodišče v Kranju, dne 24. septembra 1964.
O 359/63-19 O 74'64	14899
Nemet Anton in Marija roj. Go-dar, kmetovalca iz Kruplivnika 18, sta umrla, in sicer prvi je bil razglašen 7.^ mrtvega 3L XII. 1962. druga pa je .umrla 11. VI. 1965 in zapustila oporoko. Do dediščine ima pravico med drugimi tudi sin Ne-mot Viljem, ki je neznanega bivališča nekje v tuzemstvu, in ki naj so priglasi sodišču v enem letu od te objave. Dediču je postavljen za skrbnika Grah Franc, kmet iz Kruplivnika 36. Po preteku enoletnega
roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjavč postavljenega skrbnika, in podatkov, s katerimi razpolaga.
Občinsko sodišče v Murski Soboti,' dne 15. novembra 4964.
O JOt/64-4	157588
Kološa Aleksander, delavec iz Andrejcev, nazadnje v Urugvaju, je umrl 12. II. 1961 brez oporoke. Do dediščine ima pravico med drugimi tudi sin Kološa Franc., ki je neznanega bivališča nekje v Franciji in ki naj se priglasi sodišču v enem letu od te objave. Dediču je postavljen za skrbnika Vratar Adam, kmet, Andrejci 10. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika, in podatkov; s katerimi razpolaga. Občinsko sodišče v Murski Soboti, dne 26. novembra 1964.
O 632/64-14	15745
Dundek Anton, kmet iz Skakov-cev 42, je umrl lil. VIII. 1964 in zapustil oporoko. Do dediščine imata pravico med drugimi tudi nečaka Solar Karolina in Rudolf, ki sta oba neznanega bivališča nekje v Franciji oziroma zadnji navedeni nekje v Kanadi in ki naj se priglasita sodišču v enem letu od te objave. Dedičema je postavljena za skrbnico Fefer Terezija, gospodinja iz Murske Sobote, Alija Kardoša ulica 2. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika, in podatkov, s katerimi razpolaga.
Občinsko sodišče v Murski Soboti, dne 27. novembra 1964.
O 132/64-12	12605
Novak Martin, roj. M. IV. 1893, Selska gora 13, p. Mirna, je umrl 2. VI. 1964 brez oporoke. Zapustnikov sin Novak Božidar, roj. 28. I. 1953, ki živi nekje v ZDA ali v Kanadi, naj se priglasi sodišču v enean letu od te objave ali pa postavljenemu skrbniku Jakiču Jožetu iz Mirne 100. Po preteku enoletnega roka, bo sodišče opravilo zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika, in podatkov, s kateriipi razpolaga.
Občinsko sodišče v Trebnjem, dne 22. septembra 1964.
Oklici o skrbnikih in razpravah
Postavljen! skrbniki bodo v tožbah zastopali tožence, katerih bivališče ni znano, na njihovo nevarnost in stroške, dokler se sami ne zglasijo ali ne imenujejo pooblaščence
P 338/64-3	15709
Tožba zaradi plačila To sodišče je v pravdni zadevi tožeče stranke Bajerja Jožeta, pas. iz Loke 5, p. Straža, zoper toženo stranko Krnca Jožeta, 'delavca, nazadnje stanujočega v Novem mestu, , Šolska ulica 16, ki je zdaj neznanega/bivališča in brez pooblaščenca.
zaradi plačila 39.000 din s prip., postavilo tožencu začasnega zastopnika po 4. toč. II. odstavka 77. člena ZPP, in sicer v osebi Franka Franca, uslužbenca tega sodišča. Postavljeni začasni zastopnik J>o zastopal toženca v tej pravdni zadevi s pooblastili zakonitega zastopnika vse dotlej, dokler toženec ali njegov pooblaščenec ne bo nastopil pred sodiščem oziroma dokler skrbstveni organ občine Novo mesto ne bo sporočil sodišču, da je tožencu postavil skrbnika.
Občinsko sodišče v Novem mestu, dne 27. oktobra 1964.
Razne objave
Razpisi
Št. 932/4, 1048, 1049, 1075	15766
Fakultetni svet fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo univerze v Ljubljani razpisuje na podlagi določb 118. in 142. člena statuta fAGG tale mesta fakultetnih učiteljev in fakultetnih sodelavcev:
I.	na oddelku za arhitekturo: rednega asistenta za predmet arhitekt-ne konstrukcije I, organizacija gradbenih del. Pogoj: dipl. inženir arhitekture;
II.	na oddelku za gradbeništvo:
1.	višjega strokovnega sodelavca za predmet izraba vodnih sil in hi-drotehnični objekti,
2.	rednega asistenta za predmeta regulacije in melioracije in regulacije. Pogoj: za mesta pod 1 in 2 dipl. gradbeni inženir z ustrezno prakso v predmetu ustrezni stroki,
3.	laboranta pri predmetu mehanika tal. Pogoj: srednješolska izobrazba ;
ITI. pri inštitutu za zdravstveno hidrotehniko:
rednega asistenta-kemika. Pogoj: dipl. inženir kemije s primerno prakso v ustrezni stroki;
IV. na geodetsko-komunalnem oddelku :
1.	rednega fakultetnega učitelja za predmeta kartografija in geodezija v inženirstvu. Poffoj: dipl. geodetski inženir s priznanim delom v predmetu ustrezni stroki,
2.	rednega fakultetnega učitelja za predmete elementi urbanizma, urbanistično planiranje in izdelava urbanističnih projektov. Pogoj: dipl. inženir arhitekture s priznanim delom v predmetu ustrezni stro-ki.Mlazen navedenih pogojev morata kandidati izpolnjevati tudi vse pogoje po statutu FAGG. Pravilno kolkovane ponudbe z življenjepisom in s prilogami naj ptosilci vložijo na dekanatu fakultete, Ljubljana, Aškerčeva 9 v 30 dneh po tej objavi. Kolikor v tem roku za posamezna razpisana mesta ne bo ustreznih prijav, se rok podaljša do konca leta 1965.
Fakultetni svet
št. 794/1-64	15986
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani razpisuje
v oddelku za montariistiko mesta izrednih profesorjev za predmete:
. 1. mineralogija, petrografija, laboratorijska preiskava mineralov,
2.	tehnično risanje, osnove konstruiranja, splošno strojeslovje,
3.	mikroskopija premogov, tektonska geologija, geologija premoga in nafte, inženirska geologija, geološko karti fanje II,
4.	osnove oplemenitenja mineral,
surovin, flotacija, bogatenje rud, laboratorijski praktikom za separiranje,	_	/
5.	geološko kartiranje I, geologija Jugoslavije, stratigrafija 1 in II. Pogoj za vseh pet mest: dipl. inženir II. stopnje z večletno pedagoško prakso,
mesto honorarnega predavatelja. za predmet ekonomika in organizacija metalurških podjetij. Pogoj: dipl. inženir II. stopnje s prakso v vodenju in organizaciji metalurški*! podjetij;
v oddelku za kemijo — farmacevtskem odseku
mesto honorarnega asistenta za predmet analiza zdravil. Pogoj: dipl. farmacevt;
v oddelku za tekstilno tehnologijo
mesto rednega profesorja za predmeta:	tehnologija	oplemenitenja
tekstilij, kemijska tehnologija vlak-nin;
v matematično-fizikalnem oddelku
mesto izrednega profesorja za predmete mehanika 1 in II, geomehanika, mehanika hribin. Pogoj za obe mesti: dipl. inženir, II. stopnje z večletno pedagoško prakso. Plača po pravilniku. Razpis velja do zasedbe mest. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom in prilogami naj ponudniki vložijo v tg dneh od te objave na tajništvo fakultete, Ljubljana, Aškerčeva 9/1.
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
št. 6/20-64	15885
Pravna fakulteta v Ljubljani razpisuje delovna mesta
treh fakultetnih učiteljev za predmete politična ekonofnija, ustavno pravo in javno upravo. Kandidati za razpisana mesta morajo izpolnjevali z zakonom predpisane pogoje. Prijave z navedbo biografskih in bibliografskih podatkov sprejema tajništvo fakultete 15 dni po objavi tega razpisa.
Pravna fakulteta
Št. 1717/64	15946
Komisija za razpise pri višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani, razpisuje delovna mesta honorarnih predavateljev za predmete: organizacija sestrske službe v zdravstvenih zavodih, osnovna nega bolnika, medicina dela, higiena.
družbena ureditev SFRJ, fizika, kemija, matematika, splošna tehnologija, tehnično risanje, biologija, anatomija in fiziologija, mikrobiologija s parazitologijo, epidemiologija, osnove tehnologije, tehnologija živil, zdravstvena zakonodaja in organizacija zdravstvene službe, vitalna statistika in statistična matematika, sanitarna tehnika in asana-cije, voda in odplake, meritve elementov okolja, projektiranje in preventivno sanitarno nadzorstvo, ogrevanje, razsvetljava, ventilacija, sanitarna inšpekcija in upravni postopek, socialna medicina in zdravstvena vzgoja, dezinfekcija, dezinsekcija, deratizacija, kinesiologija, delovna terapija, telesna vzgoja, terapevtska gimnastika, psihologija, interne bolezni, psihiatrija, ortopedija, traumatologija, ortotika in protetika, organizacija dela v delavnicah in podjetjih. Prošnje kolkovane s 50 din in življenjepisom naj prosilci vložijo v 15 dneh od te objave na tajništvo šole, Ljubljana, Veselova 2, kjer dobe tudi vse potrebne informacije. Razpis velja ao zasedbe delovnih mest.
Komisija za razpise
Izgubljene listine
preklicujejor
Adamič Ernest. Ljubljana, Einspielerjeva 2 a, osebno izkazriico, reg. Št. 2392/50 (Ljubljana).	15808
Aletič Vasilij, Ljubljana, Tržaška 29, osebno izkaznico, registrska št. 10857.	15843
Almazi Jakob, Frankovci 9, posta Ormož, osebno izkaznico, reg. štev. 20129 (Ptuj).	15710
Arhar Janez, Hrastje 63, p. Šenčur, zdravstveno izkaznico, številka 036868.	15868
Barič Franc, Ljubljana, Aljaževa 6, delovno knjižico, številka 384267/ /8007.	/	T3?S09
Beljan Emerik. Jesenice, Spodnji Plavž 11, osebno izkaznico, reg. št. 10687 in zdravstveno izkaznico, številka 332252.	15767
Bergant Jožica, Izola, Trg padlih 8, osebno izkaznico, re.'. številka 6701 (Kranj).	15571
Bertok Milka, Bertoki 31, p. Koper, osebno izkaznico, reg. št. 6207 (Koper).	15869
Bevk Anton. Novo mesto. Kettejev drevored 36, osebno izkaznico, reg. št. 36584 in zdravstveno izkaznico, številka 482585 (obe Novo mesto).	15781
Bizjak dr. Ivan. Ljubljana. Marice Kovačeve 5. osebno izkaznico, registrska številka 62072/51 (Ljubljana). -	15844
Brajdič Franc, gozd >2aibjak<. p. Novo mesto, osebno izkaznico, reg. št. 19418 (Novo mesto).	15782
Brezovar Herman, Ljubljana, Pov-šetova 76, osebno izkaznico, reg. št. 135547 (Ljubljana).	15845
Bukovec Matija, Vel. Kal 6, pošta Mirna peč, zdravstveno izkaznico, št. 226008 (Novo mesto).	15783
Čarlović Nikola, Ljubljana, Mi-slejeva 3, osebno izkaznico, reg. št. 870 (Sanski Most).	15720
Čebašek Janez, Hrastje 40, pošta Kranj, zdravstveno izkaznico na ime Čebašek Janko.	15846
Čikara Milan, Ljubljana, Kersnikova 3, zdravstveno izkaznico, številka 142015.'	.	15721
Debelak Frančiška, Črna, osebno izkaznico, reg. št. 1182 (Ravne na Koroškem).	15870
Denovnik Stane, Hrastnik 375, dijaško mesečno vozovnico za relaci jo Hrastnik—Ljubljana.	15810
Dakič (Jovan) Milovan, roj. 20. I. 1939, Ljubljana, Jana Husa 45, osebno izkaznico, izdano v Banji i Luki.	15722
Fišer Marija, Črna na Koroškem 18-a, osebno- izkaznico, reg. št. 181 (Slovenj Gradec).	15040
' Franizot Elizabeta. Ljubljana, Franketova 4, osebno izkaznico, reg. št. 80136/51 (Ljubljana).	15847
Gaberšček Marija, Kamno 18. p. Kobarid, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja na ime Gaberšček Srečko.	14560
Gačnik Kristina, Boričevo 9, pošta Novo mesto, zdravstveno izkaznico, št. 301533 (Novo mesto).	15784
Galun Katarina/ Zg. Negonje 12, p. Rogaška Slatina, osebno izkaznico, reg. št. 12185 (Poljčane). 14590 Gašič Tihomir, Nova Gorica, Kidričeva 18, osebno izkaznico, reg. št. 1684 (Banja Luka).	15871
Glnšič Terezija, Plešivec 44, osebno izkaznico, registrska številka 266 (Šoštanj).	15857
Godina Marko, Ljubljana. Trg francoske revolucije 7, osebno izkaznico, registrska številka 949 (Ljubljana).	15725
Golik Ivan, Brestov dom, Cerknica, zdravstveno izkaznico, številka 892517.	15848
Grabar Franc, Vanča vas I, p. Tišina, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 569865.	14561
Grandljič Anton, Dol. Dobrava 15. p. Trebnje, zdravstveno izkaznico, št. 282888 (Novo mesto).	15785
Grubar Angela. Ljubljana. Poljanška 26, osebno izkaznico, reg. štev. 22857 (Šentjernej).	15724
Guba Magda, zdravilišče. Slatina Radenci, zdravstveno izkaznico, št. 052532 (Lendava).	15525
Horvat Marija, Zenkovci 6 a, p. Bodonci, osebno izkaznico, reg. št. 12843 (Murska Sobota).	15838
Hraniec Katarina. Velenje. Jenkova 1, zdravstveno izkaznico. 1495?
Jankovič Martin. Vinja vas 16, p. Stopiče, osebno izkaznico, reg. št. 654/58 (Novo mesto).	15786
J<tločnik Viktor. Ljubljana. Ižanska 45, zdravstveno izkaznico. 15811 Jeraj Stanislav, Šentvid 85, službeno izkaznico' za brezplačno vož-
njo, številka 001910, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana.	15849
Juvančič Janez, Vače 8, p. Litija, osebno izkaznico, reg. št. 117584/56 (Litija).	13725
Karažija Viktorija, Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 395, osebno izkaznico, reg. št. 744 (Pregrad). 15850 Kastelic Majda, Smolenja vas 40, p. Novo mesto, zdravstveno izkaznico, št. 299504 (Novo mesto). 15787 Kavšek Magda, Gotna vas 27, p. Novo mesto, osebno izkaznico, reg. št. 4303 (Novo mesto).	15788
Kerštinc Martin, Hruševec 4, p. Straža, osebno izkaznico, reg. štev. 22449 (Noyo mesto).	15789
Kobe Josip, Novo mesto, Glavni trg 16, zdravstveno izkaznico, štev. 587285 (Npvo mesto).	15790
Kolenc Jože, Zalog 18, p. Novo mesto, osobno izkaznico, reg. štev. 4188 (Novo mesto).	15791
Komočar Viktor, Polje 6, pošta Ljubljana-Polje, osebno izkaznico, reg. št. 1188 (Brežice).	15851
Konovšek Martin, Družmirje 93, p. Šoštanj, zdravstveno izkaznico, št. 858251.	15155
Koritnik Danijel, Krško, Gubčeva 6, osebno^ izkaznico, reg. štev. 49615 (Krško).	15812
Košir Peregrin, Prečna 40, p. Novo mesto, zdravstveno izkaznico, št. 470048 (Novo mesto).	15793
Košer Vencelj, Moste 47, p. Žirovnica, osebno izkaznico, registrska št. 54561.	15775
Kotnik Vlado, Novo mesto, Majde Šilc 18, zdravstveno izkaznico, št. 220486 (Novo mesto).	15792
Kovač Ernest, Neradnovci 5, p. Petrovci, zdravstveno izkaznico, št. 56513.	15872
Kovačevič Vukič, Ljubljana, Pod-miljščakova 4, indeks fakultete za naravoslovje in tehnologijo, univerze v Ljubljani.	15832
Kranjc Justina, Ljubljana, Ple-teršnikova 24, osebno izkaznico, reg. št. 357 (Ljubljana).	15B53
Kren Nada, Drganja sela 5, pošta Straža, delovno knjižico, št. 10506 (Novo mesto).	J5794
. Kresal Marija, Škofljica, zdravstveno izkaznico.	15815
Križman Ignac, Zlato polje 4, p. Lukovica, zdravstveno izkaznico, št. 059317.	15814
Križnik Gašper, Ljubljana, šara-novičeva 9 b, zdravstveno izkitznico, št. 046116.	15760
Kuhar Elizabeta. Borovci 55, pošta Moškanjci, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja. 15714 Kunstič Peter. Ljubljana, Eippro-va 19. osebno izkaznico, reg. številka 90838 (Celje).	157I>1
Kužnik Ludvik. Dol. Toplice 47, p., Dol. Toplice, osebno izkaznico, reg. št. 20610 (Novo mesto).	15795
Lepoša Ana. Ljubljana, Podutik 44, zdravstveno izkaznico, številka 082247.	15815
Lesar Ladislav, Ljubljana,-Rožna dolina. Cesta XV/14, zdravstveno izkaznico.	v 15816
Ličen Leon, Osek 60, p. Šempas, zdravstveno izkaznico.	15873
Ljucovič Maroš, Koper, OF 15, vojaško knjižico.	15874
Lojak Stjepan, Slovenski Javornik, Ulica Alojza Travna 19, osebno izkaznico, registrska številka 9692 (Banja Luka).	13943
Mahkovec Marija, Ljubljana, Hra-nilniška 10, osebno izkaznico, reg. št. 80958 (Ljubljana).	15854
Malič Halila, Vrhovci, osebno izkaznico, registrska številka 25212 (Priština).	15855
Matelič Ivan, Ajdovščina, Uška cesta 1, zdravstveno izkaznico, št. 716288 (Ajdovščina).	13371
Matoz Štefanija, Ljubljana, Vodovodna 192 a,^delovno knjižico, številka 764280/5580.	15817
Mazelle Julij, Ivančna gorica 27, orožni list za lovsko puško trioev-ko, kal. 16,8, 6 mm, št. 47228.	13726
Merlin Milan, Dol. Kamence 38, p. Novo mesto, zdravstveno izkaznico, št. 220088 (Novo mesto).	15796
Mežnar Jože, Vel. Orehek 4, pošta Stopiče, osebno izkaznico, reg. št. 2ll36 (Novo mesto).	15797
Mihajlović Mila, Ljubljana, Sver tosavska 26, zdravstveno izkaznico, št. 12499.	15818
Mihec Vinko, Jarše 2, p. Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 13727 Mistor Stanko, Jama, p. Dvor. pri Žužemberku, osebno izkaznico, reg. št. 4475 (Novo mesto).	15798
Muha Martp, Landol, p. Hruševje, osebno izkaznico, registrska številka 2263-26.	15873
Mu rano vic (Ibrahim) Momin, roj. 10. III. 1945, Ostrožec, osebno izkaznico, izdano v Cazinu. 15762 Nabernik Avgust, Otiški vrh, p. Dravograd, 'osebno izkaznico, reg. št. 29771 (Slovenj Gradec). 15876 Nartnik (Jože) Jože, roj. 14. I. 1947, Setnik 8, osebno izkaznico, izdano v Polhovem Gradcu. 158'19 Nose (Franc) Slavka, roj. 6. XI. 1937, Šentjurje 17, osebno izkaznico, izdano v Trebnjem in potrdilo o znanju prometnih predpisov za mo-Pcd-	15820
Novak Marija, Podlipoglav 15, osebno izkaznico, reg. št. 67485 (Maribor).	13728
Novak Marko, Ljubljana, Gras-sellijeva 22, osebno izkaznico, reg. št. 125469 (Ljubljana).	15821
^ Oblakar Miroslav, Nova Gorica, Soška 10 a, zdravstveno izkaznico, št. 70269.	15877
Omerovič Rasid, Ljubljana, Poljanska cesta, osebno izkaznico, reg. št. 1276/50 (Tuzla) in delovno knjižico.	15822
Opara Ivan. Gorenje Medvedje selo 6, p. Trebnje, osebno izkaznico. reg. št. 13150 (Trebnje). 15756 Otoničar Jožefa, Slome 3, p. Nova vas pri Rakeku, osebno izkaznico. reg. št. 466,1 (Postojna). 15775 Parkelj Niko, Grmiče 9, službeno 'izkaznico za brezplačno vožnjo, št. 001822. izdano od podjetja »Ljub-Ijana-transport«, Ljubljana. 15856
Pate (Pavel) Borut, roj. 14. XI. 1948, Ljubljana, Rimska 5, osebno izkaznico, izdano v Ljubljani. 15823 Peterka Vera, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 39, zdravstveno izkaznico.	15837
Peterlin Anton, Vinji 'vrh 58, p. Bela cerkev, osebno izkaznico! reg. št. 24664 (Novo mesto).	15799
Pintar Franjo, Jurčevec 120, zdravstveno izkaznico na ime Pintar Vladimir.	15838
Pintar Katarina, Jurčevec 120, zdravstveno izkaznico.	15859
Plankar Joža, Vel. Gaber 34, p. Vel. Gaber, zdravstveno izkaznico, št. 277842 (Novo mesto). 15800 »Pleskaj-«, Ptuj, Ulica heroja Lacka 5, evid. tablico za avtomobil, št. MB 119-11.	15007
Plešic Marija, Seničica 20, zdravstveno izkaznico, št. 383565.	15824
Podlesek Rudolf, Gorica 48, p. Puconci, delovno knjižico, številka 3231,	15134
Pogačar Alojzija, Duplica 32, zdravstveno izkaznico, številka 472034.	13729
Pogačnik Janez, Ljubljana, Oraž-nova 2. osebno izkaznico, reg. štev. 107276/54 (Ljubi j anal).	13730
Povše Janja, Mokronog 15, zdravstveno izkaznico, št. 297771 (Novo mesto).	15801
Povšnar Marija, Ljubljana, Smoletova 12, zdravstveno izkaznico, št. 070695.	13731
Praprotnik Drago, Ljubljana, Jurčkova pot 55. osebno izkaznico, reg. št. 113899 (Ljubljana). '15823 Pravne Simon, Jesenice, Koroška Bela 21, zdravstveno izkaznico.	15826
Prelc Franc, Klanec 20, p. Kozina, osebno izkaznico, reg. št. 20720 (Sežana).	15776
Prepeluh Vida, Dobrunje 90, delovno knjižico, št. 7710724775.	13732
Pribošck Marija, Veliki Kamen 51, p. Koprivnica pri Brestanici, zdravstveno izkaznico, št. 205784 (Videm-Krško).	15757
Prošek Franc, Dolsko 10, zdravstveno izkaznico.	13733
Prudič Alojz, Dolenja vas 68 pri Cerknici, izpustno sjmčevalo petega razreda osemletke v Cerknici, izdano za šolsko loto 1950/51.	14600
Pušnik (Matija) Helenu, roj. 18. V. 1896, Starošince 30. osebno izkaznico, izdano v Ptuju.	15827
Radovič Lilijana, študentsko naselje, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 18493 (Titograd).	15828
Rajh Kristina. Ljubljana, Poljanski nasip 40, zdravstveno izkaznico.	15860
Resnik Vinko^ Ljubljana. Alešev-čeva 44, zaključno spričevalo ključavničarske stroke.	15829
Rešek Franc. Piran. Prežihova 2, zdravstveno izkaznico, št. 215065 na ime Rešek Bojan.	15046
Rituper Marija, Beltinci 12,. osebno izkaznico, reg. št. 1049 (Beltinci).	15777
Rnjak Dušan, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 166809.	15830
Rožič Franc, Jesenice, Svetinova 1 a, zdravstveno izkaznico, številka 534655.	15716
Rukše Anton, Gotna vas 40, p. Novo mesto, zdravstveno 'izkaznico, št. 608504 (Celje).	15802
Safra $efket »Gostol«, Nova Gorica, zdravstveno izkaznico. 15778 Simikič Hedvika, Jesenice, Cesta revolucije 2, zdravstveno izkaznico, št. 510341.	15878
Sitar Frančiška, Mengeš, Jolovško-va 1, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 037025. 13734 Slapničar Jože, Ljubljana, Pod-limibarskega 47. osebno izkaznico, reg. št. 136806 (Ljubljana). 15735 Snoj Zvone, Ljubljana, Fabianijeva 45, zdravstveno izkaznico.	15831
Sodja Vlasta, Ljubljana, Ilirska 20, spričevalo 3. razreda gimnazije Poljane za leto 1963/1964.	15863
Stankovič Dušan, samski dom SGP »Pionir«, Novo mesto, osebno izkaznico, reg. številka 967 (Lesko-vac).	15803
Stipič Martin, Ljubljana, Stražarjeva 11, zdravstveno izkaznico.	13832
Strman Ivan, Ljubljana, Vorov-škova 19, zdravstveno izkaznico.	15736
Strune Mirko, Jesenice, Cesta1 maršala Tita 106, osebno izkaznico, reg. št. 738.	.	15779
Šebenik Alojzij a-Aljoša, Ljubljana, Majaronova 9, osebno izkaznico, reg. št. 3466 (Ljubljana) in zdravstveno izkaznico, št. 724147.	15861
Skofljanc Jožefa, Brege 25, p, Leskovec pri Krškem, zdravstveno izkaznico, št. 274434 (Krško). 15584 Štefanič Ana, Ljubljana, Stražarjeva 11, osebno izkaznico, reg. št. 292 (Krško).	15763
šteh Marjetka, Cušperk, osebno izkaznico, rog. štev. 128 (Grosuj»-Ije).	15862
Štraus Franc, Trbovlje, BevškoVa 14, evid. tablico za motor, št. 3-708 »preizkušnja«.	15833
Tadič Cedo, Ljubljana, Kajuhova 50, zdravstveno izkaznico. 15865 Tajnik Fanika, Ravne 164. p. Šoštanj. zdravstveno izkaznico, štev. 062872.	14971
Tiselj Jožefa, Zdenska vas 22, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 065450 in zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 065452 na ime Tiselj ’ožo-fa.	15854
Topolovec Ludvik, Žetale 107, osebno izkaznico, registr. številka 65235.	15758
Trojnar Josip, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. A-286116.	15764
Trstenjak (Ana) Karel, roj. 28. X. 1943, Podpeč 1, osebno izkaznico, izdano v Mariboru.	15835
, Turk Franc, Dol. Stara vas 15, p. Šentjernej, zdravstveno izkaznico, št. 313566 (Novo mesto).	15804
Turk Marjeta, BršTin 6, p. Novo mesto, zdravstveno izkaznico, štev. 503008 (Novo mesto).	15805
Turk Nada, Straža 9, osebno izkaznico, reg. štev. 16984 (Novo mesto).	15806
Tušar Albina, šentviška gora 65, jj. Slap ob Idrijci, osebno izkaznico, rog. št. 20471 (Tolmin). 6780 Tušek Mladen, Ljubljana, Bavd-kova 1, osebno izkaznico, reg. štev. 62/58 (Kočevje).	15864
Valussi Marjan, Piran, 2. oktobra, zdravstveno izkaznico, št. 744509 (Koper).	12291
Vehovec Franc, Vir, Čufarjeva ulica, nova hiša, osebno izkaznico, rog. št. 24474 (Kamnik) in zdravstveno izkaznico.	15739
Veren Vilma, Murska Sobota, Cvetkova 40, zdravstveno izkaznico.	14972
Vinkler Ljudmila, Stanečka vas 5, p. Majšperk, osebno izkaznico, reg. št. 3933.	15780
Vizjak Stanislav, Pavlovski vrh 48, p. Ivanjkovci, osebno izkaznico, reg. št. 1934 (Ormož).	15880
Volkncr Tilka, Ptuj. Aškerčeva 4, delovno knjižico.	15718
Vučcrevič Irena, Ljubljana, Fran-kopanska 20, zdravstveno izkaznico, št. 320921.	15740
Vukčevič (Simeon) Anica, roj. 8. VI. 1945, Metlika, osebno izkaznico, zdravstveno izkaznico, izdano v Radovljici in delovno knjižico,'izdano v Črnomlju.	15047
Zajc Janez, Jezero 75, službeno izkaznico za brezplačno vožnjo, št. 001908, izdano od podjetja »Ljub-1 jana-trnnsport«, Ljubljana. 15866 Zalar Ivan, Senovo 186. osebno izkaznico, rog. št. 47968 (Krško). 14374 Zalar Ivanka roj. Zidar. Senovo 186, osebno izkaznico, reg. številka 47386.	14575
Zalaznik Jaftez. Dobrova 13, p. Dobrova pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico, št. 0108i9.	15741
Zalokar Zdenko, Ljubljana, Njegoševa 12, zdravstveno izkaznico.	15867
Zelenik Genovefa, Rjavci 4, p. Vi-tomarci, osebno izkaznico, reg. št. 119994 (Ptuj).	15139
Zlobko Marija, Mala Slevica 27, zdravstveno izkaznico.	15836
Žeinski Valent, Kojicr, Cankarjeva 9. zdravstveno izkaznico, številka 89987.	15881
Živec Frančiška. Pangerc grm 10, p. Stoj>iče. zdravstveno izkaznico, št. 302808 (Novo mesto).	15807
Žnidaršič Franc, študentsko nase-scljo. Ljubljana, indeks medicinske fakulteto, univerze v ■ Ljubljani.	'	15742
Izdaja »Uradni Ust SRS« — Direktor In odgovorni uredniki Jože JuraC — Tiska tiskarn« »Toneta Tomšlfa« v Ljubljani