Poštnina plačana v gotovini. jgir - - .Mi-——P* OBRTNI VESTNIK Strohooni list za poozdigo in napredek obrtništua Drauske bananine. »OBRTNI VESTNIK" izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: celoletno Din 40*— Glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani", »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine. • Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponaliski dovoljeni le z navedbo vira. polletno Din 20'— posamezna številka . . Din 1‘— Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9. Stev. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860. XV. letnik. V LJUBLJANI, dne 13. maja 1932. Štev. 20. Primer Hala Otoška »Tagespost« iz dne 11. t. m. iprinaša v uvodniku pod gornjim našlo-vom zanimivo ,-poročilo o gospodarski stiski 'češkoslovaškega 'kralja čevljev Bat’e. Zaradi zanimivosti iim da spoznajo cenj. čitatelji kunuma'l n o-indusitrijs.k 1 sistem Bat’e priolhčujdmo to poročilo v prevodu. Glase tako-le: »Napoved češkoslovaškega kralja čevljev, da se čuti radi zapore vseh držav prisiljenega omejirti svojo produkcijo, je izzvala v (Pragi neverjetno '.presenečenje. Posebna poizomoglt je usmerjena na usodo skoro 60.000 name-iščenilh m delavcev itega velepodjetja; ne gre pri tem Le za usodo,- da bodo 'Ostali ti Številni nameščenci na cesiti, gre tudi za usodo njihov ih skozi leta in dneve zb ranih prihrankov, če bodo ti zanje .izgubljeni. Milijarda kron, ki ji je na mab zamrznila v petindvajsetih milijoni'h nakopičenih parov čeivljev v ogromnem skladilšOu, ni denar Bat’e ali katere banke; ta milijarda je težko pri-sluižem denar njegovih nameščencev. Svojevrstni mezdni sistem je imel zna-ičilnosit v tein, da mezda nameščencem ni bila v celoti izplačana na roko, ampak da je velik del te ostal1 v podjetju kot vloga. Ni čuda, če so imeli posamezni delavci na svojih kontih izkazanih po več des-ettisoč kron; da, bili so celo nameščenci, ki 'so na ta način v par letih postali milijonarji. Če si je hotel kdo iiznred nameščencev nabaviti kaj posebnega, če si je hotel nabaviti obleko ali kolo in bi moral v ta namen dvigniti iiz svojega računa pri podjetju, tedaj ni prejel denarja na roko, ampak je kar prejel zaželjeno blago1. Zakaj Bat’a je kupčeval z vsem; od vsakdanjega Ikruha pa vse do avtomobila je 'imel sam na zalogi. Nameščenci so večji del bivali v Balfovih stanovanjskih hišah; /na delo in z dela so se celo vozili, po železnici, ki je bila prav tako njegova last. Moč te .pozicije je bila v tem, da je bilo podjetje popolnoma ne-za)vi,sn0 od bančnega kapitala in tudi ni bilo prizadeto 'vsled posledic bančne krize. Oslabitev ite pozicije pa je morala stopiti na dan v trenutku, čini je pnisto do^ omejitve produkcije. Nameščenec, ki je izločen ali izstopi iz Ba-t ovega podjetja, jima — naravno — pravico, zahtevati izplačilo vseh vlog. Od kje pa bo vzel Bat’a denar za izplačilo dela 'izločenih, to. je bas. /tisto vprašanje, ki si ga je zdaj zastavil. Kako je vendar prišlo do sedanje krize? V času največjega podviga je skušal osvojiti drlžavo za državo. Najprej je bila osredotočena njegova zasnova na nemški trg, potem pa so prišle r.a vrsto Francija, Amerika in, druge države. Imel je uspehe, ker so mu njegov sistem »znojnega dela« in sijajna tehnična oprema njegovih obratov jamčili in niu dajali veliko industrijsko prednost. Toda, kmalu se je čevljarska industrija Prizadetih držav po p n vem strahu zna-Sla in pričela z vsem elanom delati na to, da dvigne svojo tehnično zaosltalost in da po modernejši ureditvi nadkrili urejeno industrijo Bat’e. Razburjenje, ki ga je povzročilo Bat’ovo prodiranje, je Priklicalo tudi zaščitne carine, s kateri-nri pa ni mogel kralj čevljev več voje-vati vojne. Tedaj mu je padla na um misel, uteči izaščitnim carinam na ta način, da vzpostavi v inozemstvu tovarne. Po mnogih prizadevanjih — perniška država mu ni hotela odprodati koščka zemlje — se mu je vendar posrečilo, postavit: v Šleziji tovarno. Zidovje tovarne stoji mrtvo in čaka, toda "a5’a ne bo več delal v njem. V ostalih državah mu je bila postavitev tovarne 'Cratkomalo prepovedana. Na ta način °dri!njen z nemških, angleških, franco- skih, italijanskih in ameriških tržišč, je obdržal le slaba tržišča. Srednje Evrope in Balkana; Kaj in koliko pa pomeni to, nas uči vsakodnevna insolvenčna lista. V Bafi pa je začela naenkrat zoreti ljubka ideja; on, ki je bil vedno zaveznik cerkve, spomnil se je, da stoji v evangeliju zapisano: lačne nasititi, nage oblačiti. Čemu ne tudi bosonoge 0'bu'ti? Neštetokrat je v svojih govorih obračal pozornost na nesporno' dejstvo, da je še vedno stotine milijonov ljudi, ki hodijo bosi naokrog. Nepremerljivi in jdalekošežni bodočnostni izgledi so v prividu ostali pred njegovimi očmi. &ad ugibanj je bil njegov zračni polet v Indijo, ki ga je podvzel v. letošnji zimi in kateri polet je vzbudil Kolikšno senzacijo. Upal je, da bo v trenutku odvadil sto milijonov Indijcev s sosednjimi narodi vred bosonoge hoje. Žalibog pa se mu >to ni posrečilo. Kako naj bi ti ubogi sprejeli iBaifove 'čevlje, ki bi jih morali povrhu še plačati? Tako je končal tudi ta zadnji obupni ekspanzivni poizkus z jadikujočim fiaškom. iDanes še ni mogoče, predočiti s:i, kakšen obseg bo zavzela ta katastrofa. 60.000 malih čevljarjev je spravil Bat’a na cesto, 60.000 delavcev je postavljenih pred iNi ič. Bat’a je bil Vselej velikopotezen. (Podjetja te vrste pač lahko uspevajo v prostotržnam času, ne pa. v današnjem, ko se skoro sleherna država Obdaja s kitajskim zidom. Tudi Češkoslovaška je s tem slučajem priiza-deta pri svoji trgovski politiki. Zakaj, kult, ki je bil v tej republiki pospeševan po Bafi in njegovem delu, je bil že1 pravcato poganstvo. Poleg črkovno-krepkih inseratov je tudi nacionalna po-n o sito st ičehoslovalkov dajala povod, da je bil s himnami slavljen. Zdaj pa je ‘nastala naenkrat velika potrtost in vse se je poskrilo in utihnilo pred grozečo nevihto, ki se vleče iz dalje po nebu. iNilhče si niti ne drzne razmišljati, kakšen da bo konec primera Bafe. Odkod naj pride rešitelj? Banke, ki jim ni nikdar dajal zaslužka? Ne. Inozemstvo, ki le z gnjevom imenuje ime Ba-fa? Ne. Preostane le še država, ki mora vselej poprijeti z dobrotno roko tam, kjer se je slabo gospodarilo. Na ta način pride Češkoslovaška do svojega kreditnega zavoda, le s to razliko, da bo nosil ime Bat’a. da ne bo banka — ampak tovarna. Ti razločki pa bodo' davkoplačevalcu, če mora poseči globoko v žep, precej ravnodušni. . Kdo ima priliko izsiljevati glasove v prid zbornic? Pod tem naslovom je priobčil »Obrt; ni k« v svoji zadnji številki člančič, s katerim hoče izpodbiti stvarno poro* Čanje našega poročila o 9. rednem občnem zboru Zadruge krojačev in krojačic za sodna okraja Ribnica in Vel. Lašče. Vsebina našega poročila o tem zborovanju bo še znana vsem cenj. naročnikom in čitateljem in ne pogrevali bi stvari znova, da nam ni »Obrtnik« z znanim načinom zavija* nja in pisanja očital lažnega obreko*. vanja. Priobčujemo pa dolnje »pojas* nilo« tudi z ozirom na to, ker nam je je postal sam odličen član in funkch jonar, da javnost zve, na kateri stra; ni je resnica. S tem tudi »Obrtni Vest* ni k zaključuje vsako polemiko in ne bo reagiral na še tako podle izpade »Obrtnika«. Nam je prvi namen, da je in ostane strokovni list obrtniku res strokovni svetovalec v teh težkih časih. Opozarjamo zato vse cenj. naročnike in dopisnike, da bodo odslej vsi polemični dopisi romali kratkos malo v koš. Prosimo jih pa pri tej priliki, vse brez razlike, da krepko podpro naš list, da ga dvignemo do popolne veljave! Pojasnilo. (Natančno poročilo o- tem zborovanju je prinesel »Obrtni Vestnik« v štev. 18. na strani 2. od dne 29. IiV. t 1., zaradi tega ne bom poroča! celotnega zborovanja. Ker pa je novi list »Obrtnik«, ki je zvest zagovornik samostojnih zbornic, prinesel poročilo', da se je na tem iziborovanju večina izrekla za samostojno obrtno zbornico in je ta list ponovno prinesel pod imenom »Da se ne po» zabi«, elanelk, v katerem ponovno trdi, ida se je izglasovala večina za ločene izibornice in v tem članku hoče blaitiiti mroža, ki je najvelČ delal za obrtnika, zaradi tega sem resnici na ljubo prisi* ljen podati natančen rezultat glasovanja glede sistema zbornic. Pri točki, v kateri se je razpravljalo o sistemu (zbornic, je imel prosto besedo zagovornik ločenih zbornic g. P,ič-main, ki mu je bil dovoljen' dostop na občni zbor kljub temu, da mi bil vabljen. Odkrito povem, da bi mu ne bil (kot predsednik zborovanja dovolil vstopa, da me ni prosil gospod Rebek, da naj mu vstop dovolim. Gospod Pičman je tudo dolbli prvi besedo in je obrazložil no svoje dobro stran ločenih zbornic. Govoril je dvakrat in se mu svoboda govora ni kratila. Ko je prišlo do glasovanja, se je na željo članstva glasovalo z vzklikom. Pozval sem eia= ne in članice, da naj dvignejo roko«, kdor je za ločene zbornice in to na predlog g. (Češarka iz Ribnice, ki je stavil ta predlog. Konstatiral sem lil glasov za ločene_ zbornice. Gospod Češarek je, ko niu to ni bilo po godu, zahteval ponovno glasovanje in direktno silil člane in članice, da naj dvignejo roke. Naštelo se jih je pri drugem glasovanju 17 za ločene zbornice. Članov 'im. članic pa je bilo na občnem zboru 73. Seveda ni bilo to Za gospoda P'ič-mana in ne za gospoda Češarka in je zaradi toga gospod Češarek kar na svojo pesit odredil ločitev po straneh in šel po sredi šolske sobe ter vpil: Kdor je za ločene zbornice, naj gre na desno. Med tem je pa že mnogo članov in članic .zapustilo .zborovanje, ker se je njim to početje neumno zdelo, vendar je pa bilo navzočih ob priliki delitve še 57 članov in članic. Toda žalibog, tudi s tem niso imeli uspeha, našteli so za ločene zbornice 27 članov in članic, ki so bili na desni strani. Torej še vedno premalo. Pripomnim naj, da se je od teh 27. takoj po zborovanju javilo nekaj članic pri meni in se pritožile, da niso iza ločene izibornice, ampak niso mogle iti iiz klopi ter so' tako ostale na desni strani. Torej tak je bil sklep glede sistema zbornic. Dalje se vsled prerekanja ni moglo zborovati in sem bil prisiljen za» ključki občni zbor. Nerazumljivo se mi vidi, Ikako morejo gospodje, ki zagovarjajo ločene zbornice, priti tako da* leč, da smatrajo ta sklep za izglasovan za ločene zbornice. Prosim, naj se od* šteje 27 od 57 in se bo videl rezultat. Res je, da se je z vso silo delalo za lo* čene zbornice. G. Pičman je drvel z av» tomobilom, toda vse zastonj. Nasproti no se od strani zagovornikov skupnih izbornic ni vplivalo na nobenega člana in rečem, ako bi bili zagovorniki skup3 nih zbornic dvignili tako agitacijo, kot jo je g. Pičman, bi bili oni dosegli kaj drugega kot so sedaj. Torej tudi sila me pomaga. iNaša zadruga je bila in bo. za skupne zbornice z avtonomnim. Obrtnim odsekom. Dovolj se je sedaj agitiralo pri članih in članicah, da naj glasujejo za ločene, toda zastonj. Končno Vam, gt>» spod Pičman, povem, da gosp. Češa* rek ni delal za ločene zbornice zaradi tega, da bi Vas poslušal, ampak samo zaradi tega, ker mu je načelstvo zadruge trn v peti. Ako bom čital še nadaije kaj glede tega, da se je naša zadruga izjavila za ločene zbornice, bom potem natančno obrazložil, zakaj je go* spod češarek zastopal na zborovanju svojevrstno stališče in takorekoč hotel prisiliti (nekatere (člane in članice (zatečene zbornice. V Ponikvah, dne 9. maja 1932. Lenarčič Ivan, zadružni načelnik. Novo ravnateljstvo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev Iz vrst delodajalcev so imenovani: Inž. Radovan Alaupovič, ravnatelj Acetik d. d. v Zagrebu, Milan Bašič, pekovski obrtnik v Zagrebu. Marko Bauer, tajnik deželne zveze industrijcev v Zagrebu, Vasa Jovanovič. industrijec v Beogradu. Stevan Seke-rezovic .trgovec v Beogradu. Lado Markovič, član obrtne zbornice v Beogradu. Josip Kavčič, trgovec in predsednik Zveze trgovskih gremijev v Ljubljani, Josjp Adamič, industrijec v Domžalah, Simon Sltani-vrakovič, ravnatelj v Sarajevu, Andrija Gr-havac, ravnatelj tiskarne v Osijeku, Andri-ja Bilič, ravnatelj Atlantske plovidbe, Ivan Račič, ravnatelj Jugoslov.-amer. plovidbe v Zagrebu. Kot zastopniki delojemalcev so bili imenovani: Viljem Haramina, predsednik splošne delavske zveze v Zagrebu. Vladimir Pfeifer, tajnik Delavske zbornice v Zagrebu, Nikola Živkovič, delavec v Zagrebu. Anton Deban, delavec v Zagrebu, Luka Kovačevič, tajnik Delavske zibornice v Beogradu, Nikola Nemješki privatni nameščenec, Dušan Djorič. delavec v Beogradu, France Svetek, nameščenec delavskega konzumnega društva v Celju, Evgen Losi. privatni nameščenec, Javo Jura-šič, tajnik Delavske zbornice v Sarajevu, Dragan Simič, tekstilni delavec v Vel. Beekereku. Marko Kurtini, pomorski kapetan v Splitu; kot njihovi namestniki Gojko Bcrberovič, uradnik Delavske zbornice v Zagrebu, Niiko Kajlba, skladiffini delavec v Zagrebu, Rudolf Grubauer, pekarski delavec v Zagr&bu, Josip Balija, mizarski delavec v Zagrebu, Nikola Vujanovič, maišinist v Skoplju, Vekoslav Bratkovič, tajnik splošne delavske »veze v Beogradu, Branko RakovaCki, strojarski delavec v Boogradu, Viktor Eržen, novinar v Mariboru, Joško Zemljič, privatni uradnik v Ljubljani, Josip Vincetič, krojaški delavec v Sarajevu, Milivoj Mrdižanin, elektrotehnični delavec v Novem Sadu in Daso Sotirovič, tipograf v Skoplju. V nadzorni odbor so bili imenovani iz skupine privatnih nameščencev in delavcev: Fadil Kurtaigič, privatni nameščenec v Zagrebu, Peter Nedič, mizarski delavec v Sarajevu, Bogdan Krekič, tajnik uedi-njenih delavskih zvez v Beogradu, kot njihovi namestniki pa Milam Muiič, delavec v Zagrebu, Anton Alagič, bančni uradnik v Novem Sadu in Vladimir Kravos, tajnik Strokovne zveze v Ljubljani. Do konstituiranja samoupravnega origana OUZD bo vodil samoupravne posle dosedanji komisar g. Marko Bauer. <#«*!<* LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2272.62—2283.98. Berlin 1325.62—1347.42, Bruselj 787.90— 791.84. Curih 1097.35—1102.85. London 205.02—206.62, \ew.vork ček 5585.38— 5613.64. Pariz 221.33—222.45, Praga 166.34 -167.20, Trst 287.67—291.07. Poslovanje Zanatske banke Kraljevine Jugoslavije L 1931 'Od uprave Zanatske (banke podružnice v Ljubljani smo prejeli letno poročilo tega zavoda, iz katerega razvidi-mo detajlne podatke o poslovanju. Zavod je bil pred štirimi leti ustanovljen iz 'državlnim ,in obrtniškim kapitalom, vsled česar smatramo za potrebno, da naše čitatelje informiramo o poslovanju tega zavoda. Delniška glavnica. Od .podpisane delniške glavnice v znesku 75 milijonov dinarjev je bilo z ■dnem 31. decembra 1931. plačano od države 19 milijonov dinarjev, od privatnih delničarjev pa 45 milijonov dinarjev. Iz tega vidimo, da znaša razmerje državnega vplačila z vplačilom 'privatnih delničarjev 29.69 odst. proti 70.31 odst., medtem ko znaša zakonito predvideno razmerje 40 odst. proti 60 odst. To pomeni, da so delničarji-obrtniki svoja plačila v polni meri izvršili, medtem ko je država še vedno v zaostanku z zneskom 11 milijonov dinarjev. - Kreditiranje. iVsled ukinitve neizkoriščenega dela reeškontnega kredita pri Narodni banki so se bančna sredstva znatno zmanjšala ter je bila banka primorana znižati višino kreditov, katere od 25. septembra 1931 podeljuje po sledeči skali: Obrtniki brez delnic morejo dobiti kredit do največ 15.000 Din, kateri imajo do 10 delnic, dobe do 25.000 Din, od 11 do 25 dehiic do 40.000 Din, od 26 do 50 delnic do 60.000 Din, od 51 do 75 delnic do 80.000 Din, preko 75 delnic pa 100.000 Din kredita. Kreditiranje se je tekom 1931. leta razvijalo sledeče; a) pri centrali: kom. zaprošeno : 731 Din 19,217.000'— 3345 „ 50,913.200'— 12 „ 2,750.000'- 37 „ 3,420.000'— 1 „ 50.000'— 4120 Din 76,350.200— kom. odobreno: 514 Din 13,436.000'— 3024 „ 31,086.500'— 7 „ 850.000'— 33 „ 2,820.000'- Cisti dobiček. iZanUtska banka je poslovno 1931. zaključila s čistim dobičkom: lato Pri Centrali pri Glavni podružnici, Zagreb Din 3,048.325.60 692.073.33 v Ljubljani v Sarajevu Skupno Din 3,74u.398.93 388.842.45 182.368.68 Skupno Din faktični čisti 571.211.13 dobiček Talko iiznalša 3,169j1i87.80 Din. Od tega dobička se v smislu pravil in zakona v določenih odstotkih odbije za fonde in tantijeme, preostali dobiček v znesku 2,475.00(1 Din pa se razdeli med delničarje za dividendo, katera znaša 11 Din za vsako delnico. 'Dividendo je Zanatska banka proti izročitvi kupona št. 2 začela izplačevati z dnem 25. aprila t. I. lAko reasumframo to bančno stanje in delo v minulem letu, moramo ugotoviti, da so rezultati pozitivni in zadovoljivi. Alko upoštevamo poznane velike težkoče našega denarnega trga, s katerimi se je morala boriti tudi naša mlada denarna ustanova, moramo priznati krasen uspeh te naše banke in njene Uprave, katera je v teh težkih razmerah pokazala svojo elastičnost in 'solidnost tako pri varovanju obrtniškega kapitala kakor tudi pri podpori obrtniške podjetnosti v obliki cenenega kredita. 'Upoštevajoč vse navedemo, moramo upravi banke le čestitati za tako pozitivno delo in to tembolj, ker je naša banka do sedaj plasirala v obrtniške delavnice ogromno vsoto 105,549.9il6.50 dinarjev cenenih kreditov. Mi se nadejamo, da bo ta uprava, čim bodo razmere dovoljevale, znižala Obrestno mero in uvedla tudi podeljevanje dolgoročnih kreditov, kar je splošna želja in potreba obrtništva. Ljubljanska podružnica Zanatske banke je v minulem letu prav energično delovala na svoji organizaciji ter naravno v prvih osmih mesecih svojega obstoja še ni mogla zavzeti take vloge v denarnem poslovanju obrtništva naše 'banovine, kakršna ji po njeni važnosti priistoja. * Kakor se nam poroča, so se dne 12. im 18. aprila t. 1. vršile seje poslovnega odbora ljubljanske podružnice. Slednji je prisostvoval tudi poznani odlični gospodarski in finančni delavec generalni direktor g. Milan Dragič, ob kateri priliki se ge ugotovilo, da se posli podružnice v tekočem letu prav zadovoljivo razvijajo. Konstituiral se je tudi poslovni odbor ljubljanske podružnica Zanatske banke ter je bil za predsednika ponovno izvoljen g. Bngellbert Tranchetti, brivski mojster, za podpredsednika pa g. Franjo' Ravnikar, tesarski mojster, oba iz Ljubljane; člani odbora so gospodje Bureš Franjo, urar iz Maribora, Ba u-ga Ludvik, mehanik iz Ljubljane, Ho-loibar (Stojan, slikarski mojster iz Celja, Karol Vidmar, pekovski mojster iz Ljubljane. Šele pred kratkim (imenovanega člana g. Ivana Mihelčiča pa je zgubila podružnica z njegovo nesrečno smrtjo in z njim sodelavca, ki bi s svojim delom gotovo mnogo koristil zavodu. M'i želimo, da bo razvoj ljubljanske podružnice trajen v korist našega Obrtništva in zavoda samega. Beograd Notranjost Žira in garancije Kreditne zadruge Nabavlj. in kon-sumne zadruge Beograd Notranjost Žira in garancije Kreditne zadruge Nabavlj. in kon-sumne zadruge „ —'— 3578 Din 48,192.500'— proti na 5424 prošenj v znesku 105,798.550'— Din in na 4766 prošenj odobrenih dinara 69,714.600 — v letu 1930. b) pri podružnici v Ljubljani: zaprošeno: Dušan Sernec, minister n. r.: Dr. Vidmarjev načrt elektrifikacije Beograd Notranjost Žira in garancije Kreditne zadruge Beograd Notranjost Žira in garancije Kreditne zadruge kom. 67 41 1 14 Din 835.300'— 553.260 — 4.000'— 5,750.000'— 123 kom. 56 36 1 14 Din 7,142.560 - -odobreno: Din 672.280— 414.260— 4.000— „ 3,100.000'— 107 Din 4,190.540 — Pri glavni podružnici v Zagrebu je bilo vloženih 1049 prošenj v znesku 15,314.050 Din, odobrenih na 895 prošenj 11,421.050 Din. Pri podružnici v Sarajevu je bilo vloženih 392 proišenj v znesku 5,650.500 dinarjev, odobrenih na 320 prošenj 2 milijona 712.100 Din. 'Skupno torej 5690 prošej na 104 milijonov 457.310 Din, odobrenih na 4900 prošenj 66,316390 Din; proti 6867 vloženim prošnjam v znesku 128,739.320 dinarjev, odobrenih na 6082 Din 88,881 'tisoč 870 Din v poslovnem letu 1930. Iz. tega razividimo, da se je v letu '1931. zmanjšalo število prošenj za 1177 i komadov v znesku 24*282.010 Din, 1 vsled česar je manj odobrenih \ 182 prošenj in kredita v znesku 22,365.680 Din. V svojem predavanju dne 10. marca 1932 v društvu ».Merkur« je g. prot. dr. ■Milan Vidmar stavil kclnlkreten predlog, Ikako naj se organizirajo naše elektrarne v isvriho čim uspešnejšega delovanja, da se is tern vsaj deloma popravijo napake, ki so se po njegovem mnenju zgodile v preteklosti. (Njegov predlog je naslednji: Dravska banovina naj se nemudoma razdeli na električne sreze, ki bodo pri-deljeni vsak svoji elektrarni. Velikost teh srezov naj se prikroji velikosti elektrarn. Vse elektrarne naj se dalje zvežejo med seboj. Temelj te medsebojne zveze maj bi ‘tvorila banovinski daljnovod te Velenja do Črnuč 'in falski daljnovod te Fale v Laško im Trbovlje. Ustanovi maj se centralna električna družba, ki bi' diktatorično dirigirala električni tok ite elnega področja v drugo področje. Vsaka elektrarna, ki bi morala bilti članica 'te družbe, bi bila zavezana, na povelje centralnega vodstva dobavljati v skupno omrežje odvisno množino energije po lastni ceni. Vsaka elektrarna pa bi tudi morala na povelje centralnega vodstva sprejeti te skupnega omrežja odvilšno množino energije druge elektrarne iln jo plačati po ceni, po» kateri bi jo lahko sama proizvajala. Nevarnosti, da bi posamezne elektrarne pri tem navedle napačno produkcijsko ceno, po mnenju g. profesorja ni, ker bi bila taka elektrarna v nevarnosti, da. ji centralno vodstvo dik-tatorionio vsiffi energijo in omeji njen lastni obrat, ilzikušnjava, napovedati prenizko ceno, pa bi bila preprečena s tem, da bi centralno vodstvo v takem slučaju lahko zahtevalo od dotičme elektrarne velike množine toka po napovedani prenizki ceni. Centralno obratno vodstvo bi za odvzeto energijo plačevalo manj, nego za oddajo, ter na ta način zaslužilo, tako da bi imela centralna električna družba izdatne do- Vloge. Stanje vlog je znašalo: dne 31. XII. 1931. na 1144 knjižicah Din 19,952.102.81 dne 31. XII. 1931. na tekočih računih „ 12,339 721.— Skupno Din 32.291.823.81 % proiti 32,475.205 Din v letu 1930., torej manj '183.381.93. To zmajšanje je vsekakor neznatno, ako upoštevamo veliko vznemirjenje vlagateljev, kii je nastalo v drugi polovici minulega leta in se lahko trdi, da so vsi vlagatelji obdržali svoje zaupanje v to banko. Ta načrt, sestavljen po belgijskem vzorcu, pa našim razmeram nikakor ne odgovarja. IBelgtija, ki nima nikakih vodnih sil, ima samo kalorične centrale. Produkcijski Stroški v vseh (teti elektrarnah so zaradi tega približno enaki, kajti vse elektrarne so investirale približno enake relatiVne zneske v (stroje in poslopja in vse elektrarne vporabljajo premog iste kvalitete in iste cene. Kontrola nad cenami, ki se prijavijo centralnemu vodstvu, zaradi tega ni težka. Razlike med produkcijskimi cenami sploh ne morejo biti velike, vsaj ne take, da Hi igrale važno vlogo ter bi mogle eno podjetje v kOriist drugega uničiti. Drugače je pri nas, 'kjer imamo opravka .z vodnimi' lin kaloričnimi centralami. Produkcijski stroški enih iln drugih so zelo različni, zelo različni ipa so tudi produkcijski- 'Stroški' posameznih vodnih central. Ker je med produkcijske stroške šteti predvsem tudi stroške amortizacije in obrestovanje kapitala, vloženega V celo napravo, je to naravno. Vodne map ra ve pri eni elektrarni so razmeroma majhne, pri drugi' ogromne, in tako nastane lahko ogromna diferenca v zneskih, ki so' potrebni za amortizacijo in obrestovanje pri eni in pri drugi elektrarn. Pa tudli brez Ozira na amortizacijo in Obrestovanje so pri vodnih centralah produkcijski stroški zelo različni in nestalni zaradi tega, ker so odvisni v prvi vrsti od tega, koliko energije elektrarna proda. Fala na primer mora amortizirati fin Obrestovati okoli 30 milijonov švicarskih frankov brez ozira na to, ali proda 10 milijonov KW, ali 50 milijonov KW ali 200 'milijonov KW. Amortizacija lin Obrestovan je .ostaneta vedno enaka. Ce se ta amortizacija in to obrestovanje porazdelita na 10 milijonov KW, bo električ-inli tok pač tako drag,* da ga nihče. ne bo mogel rabiti, če pa se isti znesek razdeli na 200 milijonov KW, pa bo električni tok lahko izredno cenen. Na Ita način producent električne energije pri vodni napravi svojih produkvijskih Stroškov v naprej niti izračunati ne more. •Pri kaloričnih centralah je sicer cena toka tudi deloma odvisna od množine, katera se proizvaja, toda v veliko manjši meri kakor pri vodnih napravah. IV Belgiji je bil načrt, ki ga predlaga g. profesor, pač izvedljiv, ker gre _ za stare kalorične centrale, ki obratujejo vse pod približno Istimi pogoji, katere imajo vse ustaljeno ikomisumno področje in jim gre samo za medsebojno pomoč, zaradi kaltere jim za slučaje izredne potrebe ni treba vsaki posamezni vzdrževatii rezervnih strojev. Vzorec, po katerem so se organizirala stara, dobro fundirana podjetja, ki nimajo več mnogo interesa na medsebojni konkurenci, pa ne more biti zgled za podjetja, ki so še v povojih. In to zlasti še, ko lilmamo' pri nas opraviti z vodnimi itn kaloričnimi centralami, do-čim nima Belgija opraviti samo s kaloričnimi centralami IDalje je vUžno sledeče: Centralna družba, ki naj dirigira tok iz lenega področja v drugo, naj bi Imela izdatne dohodke. Stremljenje vsakega narodnega .gospodarstva imora biti, da posrednika med producentom in kon-'sumenfom po možnosti1 lizlloči, oziroma ‘tega dopušča 'le v taki meri, ki je ne-obhodho potrebna, kajti po posrednikih se blago vedno podraži. Temu narodno-gospodarskemmu principu družba, ki jo je zamislil g. profesor, gotovo nasprotuje. Zlasti važno pa je, če gledamo na istvar z narodnega Stališča, sledeče: Omertil isem že, v kaki ogromni meri 'so produkcijski stroški odvisni od tega, v kdki meri je izrabljena kapaciteta električne naprave, zlasti vodne. V centralno družbo, katero si je zamislil g. prof. Vidmar, naj bi vstopili mali lin veliki producenti. Ta družba naj Ibi prevzela od banovine sedanja njena omrežja ter s sodelovanjem banovine gradila nova omrežja. N času, ko bodo omrežja dograjena, pa ise lahko zgodi sledeče: Flden večjih producentov — to je danes Fala in postala bi TPD s trenutkom, ko 'spravi v obrat svojo elektrarno — bi lahko' dobil skomine, da ubije vse druge ali vsaj manjše producente in prevzame preskrbo vsega konsumia, Dal bi družbi na razpolago tok po zelo nizki cehi, ki bi mu Ob izrabi, cele njegove kapacitete tudi odgovarjala, / in •družba bi Vsaj v navideznem interesu kohsumentov morala ta tok drugim elektrarnam Vsiliti, in -s tem bi bile druge elektrane prej ali Slej, oziroma najbrž zelo hitro uničene. Današnja kapaciteta posameznih elektrarn Stoji v sledečem razmerju: Banovinske elektrarne 2 — skupno z Velenjem 4 —, Mestna elektrarna 2, Fala 33 lin Trbovlje — če pride v obrat — 9. Druge elektrarne, ki naj bi se tudi pritegnile, so v primeri s tem malenkostne ter bi se izražala njihova kapaciteta napram' navedenim samo v decimalkah. ‘Veliki producent bo imel vedno težnjo, da malega producenta ubije, in to mu ne bo težko, če ob izrabi polne kapacitete nudi tok lahko po nižji ceni (kakor mali producent, ki nima izrabljene vse kapacitete. In ker bi 'kot velika producenta ob realizaciji načrta g. profesorja prihajala v poštev v prvi. vrsti Fala in Trbovlje, je jasno, da bi bila tema dvema dana možnost, da tokom časa monopolizirata produkcijo električnega toka v Dravski banovini. Na ta način je predlog g. profesorja naravnost voda na mlin tujega kapitala. In uresničenje tega predloga bi pomenilo ne samo podporo tujemu kapitalu, .ampak bi obenem uničilo to, kar smo' sli do daines ua polju elektrifikacije ustvarili sami in kar se danes popolnoma lepo in uspešno razvija. Naša gospodarska osamosvojitev bi prišla s tem 'izdaten korak nazaj mesto naprej. •Predvsem iz narodnega stališča, katero je g. predavatelj tudi poudarjal, je torej predlog nemogoče sprejeti. (Prd nekaj dnevi sem govoril o tem problemu iz nekim Hrvatom strokovnjakom, in ta je svoje mnenje formuliral tako, 'da je rekel: .»iCe bi. imela priti preskrba dežele .z električno energijo ■v roke tujega kapitala, bi bilo treba od hiš do Miše agitirati' im ljudem dopovedovati, da je prej v njihovem interesu, da se vrnejo k leščerbam in trskam, kakor pa, da -se zasužnjijo tujcu, ki se ga ne bodo nikdar več otresli.« Temu mnenju se pridružujem v celem obsegu in prepričan sem, da je istega mnenja vsa slovenska javnost, ki je stremela iln št remi za tem, da se •osamosivoji na vseh poljih narodnega udejstvovanja, zlasti tudi na gospodarskem polju. .Z .ozirom na navedeno mi je je nemogoče razumeti, kako 'je bilo g. prof. dr. 'Vidmarju mogoče, da je svoj spredaj označeni predlog predložil slovenski javnosti. K prevodu »Obrtnega zakona Tiskarna »Merkur« v Ljubljani je Izdala v svoji zbiiki »(zakonov in uredb« zakon o obritih v posebni knjižici, in to po besedilu prevoda v »Službenem listu«. V tem prevodu se je naknadno ugotovilo več pomot, ki pa so bile medtem uradno popravljene. Da ustreže kupcem knjižice z obrtnim zakonom, je založila tiskarna »Merkur« poseben od-tisek teh popralvkov, ki jih dobe interesenti v tiskarni »Merkur« brezplačno, oziroma ob naročhi po pošti proti povračilu poštnine. / ✓ > Slavila* JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI, Gosposka ulica 12 Teief. tm. 2276. # Podružnice: BEOGEAD, ZAGREB, SARAJEVO, OSIJEK, NOVI SAD in SPLIT * * Haj )e novega? Cene denarju. Prejšnji teden je po* v,p rečno stal: 1 holandski goldinar 22.85 Din, 1 nemška marka 13.38 Din, 1 belgijska belga 7.89 Din, 1 švicarski frank 11.— Din, 1 angleški funt 206.50 Din, 1 dolar (NSA) 56.32 Din, 100 fr. frankov 222.— Din, 100 Kč 166.50 Din, 100 italijanskih lir 290. — Din. Atentat na predsednika Doumerja. iProšli petek je Rus Gorgulov ustrelil predsednika francoske republike Pau* Ja Doumerja. Atentatorja so prijeli. Pokojni Doumer se ni izpostavil za no> beno politično stranko in je bil vrhu tega žp v visoki starosti 75 let. Skušali so t?a zdravniki rešiti s transfuzijo kr« vi, pa je kljub zdravniški spretnosti podlegel. Albert Thomas — mrtev. V soboto je umrl v Parizu Albert Thomas, usta* noviteli Mednarodnega urada za delo. Zadela ga je kap, ko se je vrnil iz Ze=> neve v Pariz, da bo volil. Volitve v Franciji. V nedeljo so sc v Franciji vršile ožje parlamentarne volitve v tistih okrožjih, kjer pri so'ošnih volitvah pred 14 dnevi kan> didati niso dobili absolutne večine. Zmagale so zmerne levičarske stranke. Albert Lebrun — novi predsednik Francije. Ker ie predsednik francoske republike Paul Doumer umrl, so v to* rek volili poslanci in senatorji novega predsednika. Velika narodna skupšči* na je z ogromno večino izvolila za na> slednika Doumerja predsednika sena« 'ta Alberta Lebruna. Rusija kupuje pšenico. Kakor poročajo uradna moskovska izveš tja, je nakupila ^ Rusija v inozemstvu pšenico. iNalkupila. je 7000 ton avstralske in 40 'tisoč ton kanadske pšelnfiice; bo pa nakupila še Okrog 100.000 ton. Deficit italijanskih državnih financ. Italijanske drfžavne finance izkazujejo že dvemiliijandni deficit. Hočejo nadalje >z nižati vse izdatke, razen onih za vojsko m za odplačevanje dolgov. Obratne omejitve v češkoslovaški železni in strojni industriji. češkosk> vaiška želeiznia in strojna iindiuStrija izvajata zoipet obratne omejitve (petdnevni teden, znižanje plač in melzd, odpuščanje nastavljencev). Namera revizije avstrijskih trgovskih pogodb. Vse trgovske pogodbe Avstrije nameravajo revidirati; zlasti pridejo v poštev Nemčija, Jugoslavija, Češkoslovaška, iMadžarsika, Italija fei Francija. S Češkoslovaško so se pogajanja :ze pričela. Vse to je v zvezi z uvoznimi omejitvami Avstrije. Drago Žabkar: Obrtništvo v prejšnjih stoletjih 'Na vseh obrtniških zborovanjih, sestankih 111 sličnih prireditvah v zadnjih letih se je mnogo razpravljalo o stanovski, zavesiti obrtništva, tudi v časopisih, zlasti strokovnih, .se je o tem pisalo. Obrtniško gibanje ni prav nič novega, datira daleč nazaj v prejšnja stoletja. Lahko se trdi, da je bila stanovska zavest obrtnikov iln rokodelcev pred par stoldtji mnogo večja in izrazitejša, nego je danes. Temu dejstvu se nikakor ni čuditi, kajti mehanizacija dela, porast industrije in proletarizacija obrtništva so povzročili, da se je pr-* voljno samozavestno obrtništvo1 zlilo>, zlasti na deželi1, z drugimi stanovi tako, da imamo tam le še karikature nekdanjih rokodelcev in obrtnikov. V zadnjih letih je obrtništvo prisilil boj za obdati ek zopet k sipecijelno obrtniškemu gibanju, zgodovina se je začela ponavljati. Pred nekaj stoletji je bilo obrtništvo naseljeno zgolj po mesitih in večjih naseljih, kjer je imelo prvo besedo in zavzemalo vsa odlična mesta. Na podeželju je bilo prav malo obrtnikov in rokodelcev, izvzeti je le malo število mM- Moratorij za Avstrijo. Po ilnifoirmacii-jah finiamčnih krogov, ki stoje vladi blizu, ne bo prišlo pred 18. majem do odločitve v transfernem moratoriju za Avstrijo, tudi če bi se zasedanje Zveze narodov končalo brez pomoči za iAlv-sitrijo. Preosnova rumunske vlade. Ministrski predsednik je bil sprejet od kralja v avdijenci. Sklenila se je Obširna pre-osnova kabineta itn podpisal tozadevni dekret, po katerem bo izamenjanih več ministrov in državnih podtajnikov. Avstrijski parlament pred razpustom. Vise stranlke razen krščanlskih socijal-cev zahtevajo takojšen razpust parlamenta in razpis volitev. Padec svetovne trgovine. Svetovna trgovina je padla od .1. 1930. do il. 1931. za 28 odstotkov in je prišla na stanje leta 1913. XII. Ljubljanski velesejem V času od 4. do 13. junija t. 1. se bo vršil v LjulMjani XII. Ljubljanski velesejem, nad katerim je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo' Nj. Vel. kralj Aleksander 1. Velesejniski prostor obsega 40.000 kvadratnih metrov prostora. Razstavljalcev bo to pot preko 700 iz 17 različnih držav. Vsi razstavljani ip redu neti (bodo razvrščeni1 po teh skupinah: 1. Strojina in kovinska industrija, elektrotehnika; 2. poljedelski stroji in orodje; 3. avtomobili, Mesa, motoma kolesa; 4. tekstilna in usnjarska industrija; 5. pohištvo in stanovanjska oprema; 6. papir, lepenka in kartonaža; 7. kemična in živil, industrija; 8. oficijel-na razstava Poljske republike; 9. higi-jemska razstava; 10. razstava perutnine din kunca v; lil. tujsko-prometna razstava; 12. razstava »Prijateljev narave v stanovanju«. Vsem udeležencem velesejma je dovolilo ministrstvo saobra-ičaja 50 odst. popust za obisk. Po »motreni urejenosti in po novorazstavlje-nih predmetih ne bo letošnji velesejem prav nič zaostajal za prejšnjimi in bo iraajivečja revija jugošlovenskega gospodarskega napredka In delavnosti. Vsak zaveden Slovenec mora biti nanj ponosen. Obrtniki, ki streme za modernizacijo svojih obratov, bodo imeli najlepšo priliko, ogledati sdi nove stroje in orodje. Na tem velesejmu pa je dana tudi najlepša prilika Vsakomur za popoln pregled vsakovrstnih industrijskih in obrtnih proizvodov po onih cenah, ki so primerne današnjim težkim gospodarskim primeram. Zato je v miter elsu slehernega obrtnika, da se zanj živahno zanima in da ga obišče. narjev in gostilimčarjev. Podeželsko ljudstvo v takratni dobi ni rabilo dosti predmetov, ki bi jih izdelovalo poklicno Obrtništvo, plemstvo pa si je pomagalo večinoma na ta način, da je imelo na svojih gradovih podanike, ki so bili kolikor toliko vešči rokodelskega dela, ali pa, je kupovalo take predmete po mesitih, kje sta Obrt in rokodelstvo iprav lepo cvetela. Tudi duhovščina in samostani so si pomagali na sličen način. Kmet sam si je pomagal z domačo obrtjo, rabil pa je zelo malo, kajti živel je preprosto. Iz gornjih razlogov danes ni najti nobenih zapiskov iz Obrtniškega življenja v bivših stoletjih na deželi, pač pa vsebujejo mestni arhivi bogate zaloge spisov in odlokov, i;z katerih se dajo črpati prav zanimivi podatki. Po naključju mi je prišla v roke knjiga Ivana Vrhovca »Ljubljanski meščan j e v minulih 'stoletjih«, ki je bila izdana leta '1086. Pisatelj opisuje v tej knjigi po zapiskih, ki jih je našel v arhivu ljubljanske mesitne občine, zelo nazorno razmere obrtnikov, rokodelcev in trgovcev stare Ljubljane. Iste razmere, kakrlšhe so bile 'za obrtništvo v stari Ljubljani, so bile takrat tudi po drugih krajih. Ljubljana je bila sredi 14. stoletja še prav majhno naselje, Obstojala je le iz sedanjega Starega trga in Florjanske ulice tja doli do sedanjega Hradeckega Dr. Anton Korošec - šest-desetletnik V, četrtek je obhajal svoj šestdeseti življenjski rojstni dan eden največjih Slovencev in velik zaslužnik sloven* skega zadružništva bivši ministrski predsednik in večkratni minister g. dr. Anton Korošec. iNjegovo ime je v najtesnejši zvezi s slovenskim gospodarstvom Vobče, iše posebej ipa s slovenskim zadružni« štvom, kateremu je posvečal odlični g. jubilant posebno pažnjo in 'ga pri* vedel po uspehov polnem življenju do ugledne višine. Tudi kot politiku so stali g. jubilantu interesi slovenskega gospodarstva v ospredju, saj je taiko na svojih odličnih mestih, ki jih je za* vzomal svojčas na Dunaju, potem pa v Beogradu izvrševal številne koristi. Zato pa so imeli naši gospodarski kro=> gi v njem vselej človeka, h kateremu so sc lahko zatekali in se z njim po» svetovali. Njegova dobra volja, po» magati našemu gospodarstvu in imeti popolno razumevanje za vse težnje ter se živahno zavzemati za odpomoč — to so bile in so jubilantove vrline, ki so mu tekom desetletij njegovega go« spodarskega in političnega udejstvo« vanja pridobile nešteto simpatij. Ob njegovem častitljivem jubileju mu želimo, da bi mu bilo usojeno še mnogo let uspešno zastopati koristi našega gospodarstva in delovati v do« hro našega naroda! Predpisani tečaji za državne vrednostne papirje Na podlagi čl. 12, točke 2 finančnega zakona za lelto 1932/33 je finančni minister določil za spodaj imavedene državne in od države zajamčene papirje te-de tečaje: 2'/y.% dilžavna renta za vojno škodo, niominala 1000 Din, po 300 Dim; 7% posojilo iz leta 1931, nominala 100 Din; po 80 Din; 4%, agrarne obveznice, no-miimala 100 Din, po 50 Din; 6% državne obveznice iiz leta 1930, nominala 100 dinarjev, po 70 Din; alkoijd Privilegirane agrarne banke d. d., nominala 500 Dim, po 400 Din. Ti tečaji veljajo od 10. maja 1932 in do preklica in jih morajo upoštevati vse državne ustanove in samoupravna teelsa v vseh primerih, kadar morajo te obveznice sprejeti kot jamstva i(kavoije) po borznih tečajih mia podlagi posebnih zakonov, uredb in pravilnikov. Pravkar določene vrednosti teli papirjev ostanejo v veljavi za ves čas jamstva, obračunanega po tej vrednosti. mostu. Skoro vse mestnoi prebivalstvo so tvorili le obrtniki, rokodelci in trgovci, le oni sami so vživali vse mestne pravice, ki so bile dokaj obsežne; bili so meščani v pravem pomenu besede in jedro vsega ljubljanskega prebivalstva. Le majhen del meščanstva so tvorili plemiči in duhovščina, vendar pa bre;z velikih pravic, 'kakršne so imeli Obrtniki, rokodelci in trgovci. Obe skupini sta si stali nasproti v večneirn boju, a obrtniki so z ljubosumnostjo pazili na svoje pravice iti svoboščine. V pravi Ljubljani plemiči spldh niso smeli bivati, vsled česar so si ti postavljali svoje domove na nasprotnem bregu Ljubljanice; ta novi del ni spadal pod mestno, marveč pod deželno gosposko. Pozneje se je tudi ta del spojil z mestom in tako so nastali1 polagoma v Ljubljani trije najpoglavitnejši stanovi in sicer: z največjimi pravicami obla-godarjeni meščani, ki so jih tvorili izključno obrtniki, rokodelci in trgovci; gospoda, to so bili plemiči in duhovščina in pa oni ljudje, ki so zavzemali pri teh boljše službe, in pa končno (tujci, to so bili hlapci, dekle in ljudje, ki si niso mogli pridobiti meščanskih pravic. Kdor je hotel v mestu izvrševati samostojen poklic dbftnika, rokodelca ali trgovca, .ie moral skrbeti, da je postal ljubljanski meščan ali še boljše povedano, kdor je hotel postati ljubljanski Strojno podjetje R. VVillmann LJUBLJANA Slomškova ul. 3. Telef. 2055 Beneški jaremniki, cirkularke, nihalne žage najnovejše konstrukcije, brusilni stroji. Železni deli k pogonu mlinskih kamnov, za-tvomice. Transmisijskl deli kakor osovine, ležišča, spojke, jermenice vseh vrst in velikosti. Rebraste cevi iz kov. železa z ugodnim grelnim učinkom. Elektro-tovorna in jamska dvigala, vitli ln dvigalne ter transportne naprave. Projektiranje in oprema žag in mlinov ter drugih industrijskih naprav. Vsakovrstna popravila strojev. Ponudbe brezplačno, na željo strokovnjaški obisk. Izredni občni zbor Obrtniške »Samopomoči" reg. pom. blagajne v Ljubljani, se bo vršil v sredo, dne 18. maja 1932 'Ob 14. uri v posvetovalnici Zbornici za trgovino, Obit in industrijo, Beethovnova ul. 10, s sledečim dnevnim redom; 1. Pozdrav predsednika, 2. črtanje zapisnika IX. izrednega občnega zbora. 3. predlogi, 4. volitve, ’ 5. raznoterosti. Če bi izredni 0ba>:i zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se vrši pol ure poizneje na istem prostoru brez ozira na število navzočih. Ze v 34 urah kemično snaži, plisira ln barva obledele obleke, plašče, klobuke itd. — Skrobi In svetlo-lika srajce, ovratnike in zapestnice. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH. meščani, je moral izvrševati samostojen poklic. Pomočniki, ki so hoteli doseči meščanstvo1, so morali vstopiti v zadrugo (tZunflt), sicer niso dosegli te pravice in noben mojster ga ni hotel sprejeti v delo. Ker pa ni mogei nihče kdor ni opravljal samostojnega pokiiea, biti sprejet med meščane, so odločevale o sprejetju zadruge obrtnikov, rokodelcev i:n trgovcev. Meščanstvo ni bilo dedno in vsakdo je moral zalse zaprositi za sprejem, celo sinovi meščanov niso bili izvzeti. Seveda niso takratni mojstri radi podeljevali takih pravic, bali so' se konkurence mlajših. Pri posameznih zadrugah je bilo Število članov strogo določeno in ie, ako je bil kak prostor izpraznjen, je bila pravica mojstrstva in s tem tudi meščanstva podeljena novemu članu. (Res je, da je konlčnoveljavnio podeljeval 'meščanske pravice magistrat, vendar ta ni 'postopal proti volji zadrug in le redko se je zgodilo, da je magistrat podelil meščanstvo osebi, proti kateri so se izrekle zadruge. To je bilo popolnoma umevno*, saj so bili končno vendarle obrtniki, rokodelci in trgovci oni, ki so postavljali mesltno gosposko. V takih slučajih je skušala mestna gosposka zlepa pregovoriti zelo trdovratne mojstre. (Dalje prihodnjič.) Ste 2e poravnali naročnino? OUZD v aprilu 1932 IZKAZ najvažnejših statističnih podatkov za mesec april 1932. Povprečnina moških ženskih skupaj članov 46.981 - 13.038 28.052 — 2.704 75.033 - 15.742 bolnikov 986 — 99 767 — 212 1.753 — 311 odstotek bolnikov '/o 2'10 -f 0-29 2-73 — 0-45 2-34 -j- 0-07 povprečna dnevna zavarovana mezda Din 27-87 - 1-56 19 27 — 0-62 24-66 - 1-54 celokupna dnevna zavarovana mezda Din 1,309.581-20 — 456.928-80 540.564'— — 71.066-80 1,850 145’— — 527.995-60 Spodnje debelejše številke pomenijo prirast » + « oziroma padec »-od lanskega leta t. j. od aprila 1931. V '.začetku aprila se je izalčela gospodarska kriza izboljSevati kalbor je razvidno liiz sledečih rubrik: Datum Število Absol. padec napr. 1. članov 1931 1932 1. IV. 72399 16.254 22.973 5. IV. 722142 16.152 24.065- 10. IV. 73.799 14.797 23.025 15. IV. 74.831 15.55S 22.436 20. IV. 75.979 16.104 21.081 25. IV. 77.045 16.486 19.794 30. IV. 78.346 16.017 19.907 Zboljšanje gosipodarslkilh razmer je faktično ve;čje nego kažejo gornje šlte-iviilke. Zaradi -dolo6b fiinalnčnega zafko-na 1900/1933 je OUZIl) izgubil tekem aprila približno 2000 zavarovancev (dr-■ža-vh:i;li dnevni čar jev, drž. honorarnih uslužbencev i'td.). Brelz teih sprememb !bi ibtil ipadec 'koncem aprila za približno 2000 članov manjši' nego je zgoraj navedeno. iKaj je pravi vzrok zlboljSanju kriize, ji težko reči. Mogoče je