(MI^MM^GLAS !*to XLVI - št. 29 - CENA 50 SIT Kranj, Torek, 13.aprila 1993 V novogoriškem HIT-u je družbeni kapital že v manjšini Na HIT- ovi ruleti tudi gorenjska podjetja J*et gorenjskih turističnih podjetij je na HIT Invest brezplačno preneslo 'takratnem) znesku 1,1 milijarde tolarjev. • ^ranJi 9. aprila - Ko je predsednik Slovenske ljudske stranke in poslanec državnega Pjft Marjan Podobnik razdelil novinarjem gradivo Službe družbenega knjigovodstva 0 °ačinih lastninjenja novogoriškega podjetja HIT (gradivo je nosilo oznako poslovna Knvnost), je tisto, o čemer so vedeli le dovolj posvečeni in kar se je tudi sicer domneva-0 >n ugibalo, prišlo v javnost: v družbenem podjetju HIT so z ustanavljanjem novih P°djetij ter s prenašanjem in prerazdeljevanjem dobička, ustvarjenega predvsem z 'Bfalniško dejavnostjo, v dveh letih delež družbenega kapitala podjetja s 97 odstotkov ^manjšali na 48 odstotkov, hkrati pa povečali delež zasebnega kapitala na 52 odstopov. HlT-ova ruleta "divje privatizacije" Se je začela vrteti pred tremi leti, ko je Poslovni sistem HIT (Hoteli, Igralnice, Prizem) "razpadel" na dve podjetji -na HIT d.o.o. in HIT Invest d.o.o. V pr-^ero se je ob bistveno zmanjšanem dele-P družbenega kapitala in ob določbi statuta, da se 98 odstotkov dobička deli "a zasebni kapital, ostanek pa na družbi, bistveno povečeval delež zasebne-8a kapitala, v drugega (v HIT Invest največ) pa so odlagali predvsem "presež-W družbenega kapitala in zmanjševali nJegovo vrednost. Na HIT Invest je preneslo poslovne sklade oz. trajni kapital ! kupnem znesku 1,46 milijarde tolar-•l*v sedem slovenskih podjetij, med dru-(v znesku 1,1 milijarde tolarjev) tu-^jjtekatera gorenjska turistična podje- tja: GP Hoteli Bled (350 milijonov), Grad Podvin (48 milijonov), Kompas Bled (80 milijonov), Gorenjka Jesenice (240 milijonov) in Alpinum Bohinj (460 milijonov). Večini podjetij je HIT odobril tudi posojila. V službi družbenega knjigovodstva ugotavljajo, da sta HIT in HIT Invest na eni strani tem podjetjem omogočila zmanjševanje družbenega kapitala in pospešeno lastninjenje, po drugi pa sta si odprla možnost, da bi kasneje v teh podjetjih pridobila solast-ninski delež. (Mimogrede povedano: ko smo se novembra predlani v Novi Gorici pogovarjali z direktorjema HIT-a in HIT Investa, z Danilom Kovačičem in Renatom - Mihaelom Bizjakom, sta na vse gorenjske očitke o prenosu poslovnih skladov na HIT odgovarjala, da je H IT je načrtoval, da bi vpetih letih na Bledu in v Bohinju zgradil 2130 novih ležišč ter v že zgrajenih hotelih izboljšal 1100 ležišč, zgradil deset novih restavracij in 25 drugih lokalov ter uredil 20 tisoč kvadratnih metrov zabaviščnega prostora. V vse to naj bi vložil 264 milijonov mark, ob tem pa dal delo 888 ljudem in samo na Bledu povečal devizni promet s 14 na 108 milijonov mark na leto. Ko je občinski izvršni svet ocenjeval HIT-ove načrte, je ocenil, da premalo upoštevajo naravne danosti, ekološke omejitve, lastninske odnose in usmeritev občine k okolju prijaznemu družinskemu turizmu in k povezanosti turizma s krajem in z domačim prebivalstvom. njihov cilj preprečiti propad turističnih podjetij, ki bi v normalnih razmerah dobro poslovala, onemogočiti tujemu kapitalu, da bi pokupil trenutno slabo stoječe hotele, in privabiti na Gorenjsko večje število italijanskih gostov.) (nadaljevanje na 2. strani) • C. Z. Velikonočno darilo za begunce t0!!^a Loka, 10. aprila - V begunski center v Škof ji Loki je v sobo- sj,,jj!jsPela humanitarna pomoč, ki so jo beguncem podarili člani lj,|.'^ta CGIL iz Torina v italijanski pokrajini Piemonte. 9 ton blaga, vrednega okoli 80 milijonov lir. Pri pe- ter Jko jo pripeljali v P«Uali Tokrat so pri- 0r8an cm Predmete, ki ac'ie RK najbolj po trebujejo za pomoč družinam z begunci. Kot nam je v soboto dejala Marjeta Žagar, sekretarka RK iz Škofje Loke, so tako rekoč ustregli spisku želja, ki so jih nanizali marca. Tako je bilo v humanitarnem tovoru poleg različnih živil veliko higienskih pripomočkov, hrane za otroke, igrač, oblačil za dojenčke, pa tudi oblačil in obuvala za odrasle. Italijanski sindikalisti so s trenirkami oblekli tudi dve popolni nogometni ekipi, ki sta se v soboto tudi že pomerili na igrišču loškega begunskega centra. Otrokom pa so napravili največ veselja s sladkimi velikonočnimi jajci. Več na strani 5. • D. Z. V 5. žrebanju Podarim - dobim glavna nagrada na Gorenjsko Hiša za Igorja z Okroglega Kranj, 12. aprila - "Za vsako žrebanje pošljem kakšno kartico, saj smo v družini navdušeni smučarji, še nikoli pa nihče ni imel sreče pri žrebanju. Zato kar ne morem dojeti, da sem res dobil hišo," je povedal sedemindvajsetletni električar Igor Eržen z Okroglega pri Naklu, ki je dobil glavno nagrado tokratnega žrebanja, enodružinsko hišo. Sicer pa je bila sreča pri žrebu tokrat na Gorenjskem radodarna, kar pa ni čudno, saj je bilo zadnje tedne tudi v naši maloogla-sni službi, v Meggitoursovih poslovalnicah in v turističnih društvih Škofja Loka in Cerklje veliko povpraševanje po darilnih karticah Podarim - dobim. Kot kaže je imel srečno roko tudi kranjski skakalec Sašo Komovec, ki je izžrebal nagrajence. Seveda pa imajo tudi tisti, ki tokrat niso bili izžrebani, še možnost dobiti lepe nagrade, saj bo 9. maja veliki finale, na njem pa bo glavna nagrada spet hiša, poleg tega pa še helikopter, trgovinica Lady, pa 2,5 kilograma zlatnikov, avtomobili, Elanova športna oprema ...in še marsikaj. Kartice so še v prodaji, naročite jih lahko po pošti, poleg tega pa bodo v bobnu sreče tudi vsi, ki so kadarkoli v letošnji zimi že poslali svoje darilne razglednice. Več o žrebanju in seznam nagrajencev iz širšega gorenjskega območja objavljamo v tokratni Stotinki. • V. Stanovnik 'Hllof" Po|0vj£ " - Gorenjski nogometaši so v republiških ligah ^Uk ° () : Of US|w'h Ziv'la Naklo so doma igrala / Mavrico ne ; 2 V Retniahv r.l'd ,eltmo s«> bili na skupnem kosilu v gostišči » S ću ,xl'niah* i 7----"" w "" **"pneni kosilu v gostišču Ht iE1!?/' ,,s,,vl PM,isnin z°Kl> v mre*°- Akc|i«» v s»»Hnk,nt!*ih dreslh) Mir«n Pavlin in Marušič. Več o K» ■'•Košnjck, slika G. e stari 300.000 tolarjev vredne certifikate, od 38 do 47 let st*? certifikate, vredne 350.000 tolarjev in starejši od 48 let cert'-lj kate, vredne 400.000 tolarjev. Krog upravičencev se tako s« na kmete, matere, pregnance, državljane, ki so bili zaposle v tujini. O tem se bo treba odločiti strokovno in politicn ^ Prav tako naj bi bil ta način cenejši. Samo iskanje podatkov delovni dobi bi terjalo 7 milijonov mark. ra pa ne bo višja od 9 odstotkov. Posojilo bomo začeli odplačevati leta 1996, odplačan pa mora biti leta 2003. Modernizacija Dravskih elektrarn je pomembna za Slovenijo, saj zagotavljajo četrtino v Sloveniji potrebne električne energije. Elektrarne so stare, saj je Dravograd "5 že 50, Mariborski otok Pa u, let. Modernizirali naj pl y„. droelektrarne Dravograd, L, zenica. Mariborski otok. f balt, Vuhred in Zlatoltfj* „j vgradili avtomatski konb"0 sistem. • J. Košnjek Državni svet ni zadovoljen s proračunom Napoved veta ali referenduma državni svet ne bo odložnega veta. Takoj P^ $0-mora začeti dogovarjanje ^. cialnem partnerstvu rne do, sindikati in delodajalk'- 0j ilni *Ta Komisija za regiona ališčib Ljubljana, 12. aprila Državni svet, ki se je sestal pretekli teden in obravnaval predlog le- tošnjega državnega proračuna, ponovno pa bo o njem razpravljal prihodnji teden 20. aprila. Vlada napoveduje nov davek Vlada napoveduje nekatere novosti v cenovni politiki (podražitev cigaret in alkohola) in nekatere nove davke. Očitno je negodovanje občin, da so finančno osirotele, država pa jim je dala nove naloge, zaleglo. Finančno ministrstvo je na petkovi seji odbora za javne finance in kreditnomonetarno politiko državnega zbora, ki je matično telo za to področje, napovedalo uvedbo novega davka, s katerim bi za pomoč občinskim proračunom zbrali od 500 do 600 milijonov tolarjev. Kljub temu denarju bo morala biti poraba občin manjša, država pa bo tudi določila merila za trošenje denarja za javno porabo po občinah. ni zadovoljen s proračunom, čeprav so tudi znotraj sveta glede na to, da je v njem zastopanih pet interesnih skupin, pogledi različni, je vsem skupna ocena, da je letošnji proračun previsok in preveč obremenjujoč za državo. I ahko se zgodi, da bo državni svet skladno s svojimi pristojnostmi izrekel odložni veto ali se celo dlje in predlagal referendum o proračunu. Proračunska sredstva naj bi se znižala za 20 do 30 odstotkov, nekateri svetniki pa so vladi očitali težnje po centralizaciji. Ker je državni zbor sprejel spremenjen zakon o obračunavanju in izplačevanju plač. državnega sveta je v sta predloga proračuna za.P da se krepi centrali/acjJ^ja mografsko ogrožena 0, xaju pa bodo v še slabšem Pol^cflj Skrb za lokalne ceste se PjJ J ša na občine, prav tako s ^ gozdne ceste, tuja PosOJI do bogatila regionalna s ^ ča, manj razvita obmocj ^ bodo prikrajšana p«"1 AtfS' turizma, kulture, šolstva, ' „. stva in komunalne urej jf Nezadovoljstvo z dele:zt kmetijstvo izraža tudi * ftr za kmetijstvo, gozdarstvo11 jj hrano. Denarja bo realno odstotkov manj. ^ t\,^° naj se usmerjajo v km • J. Košnjek > Premalo denarja za materinski dom Ljubljana, aprila - Komisija za žensko politiko državnega zbora se je sestala na prvi seji in sklenila, da bo obravnavala vsa vprašanja, ki neposredno zadevajo ženske, otroke, družino in družbo, izogibala pa se ne bo tudi drugih problemov. Komisija dobiva številne pritožbe zaradi krivic in neučinkovitosti socialnih služb. Zakon o družinskih prejemkih mora čimprej na sejo državnega zbora. Materinski dom v Ljubljani še vedno ni zgrajen. Veljal bo 38 milijonov tolarjev, proračun pa je zanj doslej namenil le milijon tolarjev, ves ostali denar pa se je zbiral na osnovi prostovoljnih prispevkov. Sedaj je zbrana polovica denarja, čas pa je, da izdatneje pomaga tudi proračun. # J. K. Denacionalizacija Rešena tretjina vlog Ljubljana, aprila Minister za pravosodje MIha Kozi«*) ^ jft dal, da je dobila država 16.021 vlog za denacionalizacU« • ( vl<» terih jih je bilo 8576 popolnih. Izdali so 2771 odločb, ^ pa še ni bilo mogoče rešiti, ker še ni bila sprejeta ustrtr ^ c nodaja. Ko bomo to imeli, bodo te vloge rešene v naj* Jsl,J'*t su. Rešenih je bilo 32 odstotkov zadev. Ker je ustavi*o^ ^ odločilo, da so upravičenci lahko tudi pravne osebe, '^„jni'^ lo vlog še povečalo. Te primere bi kazalo reševati s Pos^ koni, kot je predvideno pri premoženju Cerkve. • J- Val : GLAS Uataa**itelj ta iaeajalclj: Časopisno podj«j»GORENJSKI GLAS KRANJ t rrdaitk« politika: aeodVHMli iu-Mi.ink.iiski polnimo informativni policdmk Odgovor«, urednica: I copol.lin.i BofMUJ Novlear)! i« ureeaikl: Hcltmi leto' hn Andrej 2alai stelanžarii Letaki aajit Marjeta Voali< rotografija:' poudarkom na dogajanjih nu Gorenjskem Prrdtrdaik ravipUarga »rta Ivan Bizjak tan iote Kot nitk. I c« MeiKinfer, Sio|.in Sd|c Darinka Sedej Vilmu Sl.ino\nik ir.i/il š,imk Priprava ta tlak: Medli \H Kr Direktor la glava! urednik M.ii k' Marija Volčja! Cveio Zaploinik 'V"",.**«1 V ..rani Tkki Ksdjeijr ni i o k'k iisk «\isoP1m ,,-.<, i ,tt»>i!-»■•-• 1 ,.„^.'""„1* Piiodeje I Kranj lektfoa Ill-MO. 211435 lelefa« »13-1*3 Naročala«, uprava, propaganda, oglasi: Bfctiteetaova le Krenj. telefon 21 Moj lektfai (064)213.366 Mati oglati: telefon 21' s';|kt,v prekinimo 24 ur dnevno nu astom.ilskem odzivniku urjdnc ure vvukdunod7 dol / ure ' C.tsopis i/hajj ob torkih in petkih Naročnina trimesečni oni.icun individualni naročniki im.i|o :t> **~BplM (mntnjc RMI 23/2742) A. tupno letne iwroc*im 140 dim Oatoent noritv« po cenika Prometni davek po jtopnjl S odstotkov v eehi cav Železnica zaradi racionalizacije ukinja proge Gorenjski župani protestirajo Jesenice, aprila - Železnica zaradi racionalizacije ukinja nekatere potniške vlake in racionalizira tovorni Promet. Dr. Božidar Brudar pravi, da se ne strinja z nobeno ukinitvijo, inž. Vitomir Gros pa poziva vlado m Parlament, naj enkrat že razpravljata o dolgoročni prometni politiki Slovenije. Slovenske železnice so pripravile projekt potniškega in tovornega prometa, po katerem naj bi ukinili nekatere potniške vlake na gorenjski progi, obenem pa tudi racionalizirali tovorni promet po železnici. Država ni več Pripravljena železnici nadomesti nerentabilnega poslovanja, uJema je le prevoz huckepack vlakov - prevoz naloženih in Praznih cestnih tovornih vozil z ylaki, kjer bo del stroškov država *e vedno pokrivala. Projekt predvideva prevoz kosovnih pošiljk le 12 12 zbirnih centrov v Sloveniji, 23 Gorenjsko pa je predvideno, da se v celoti ne ukine nobena že-'ezniška postaja na progi Jesenice : Ljubljana. Ukine pa se prevzem j odprava kosovnih pošiljk na «lezniških postajah Lesce Bled, ™dnart, Škofja Loka in Medvode. Kosovne pošiljke naj bi od-Pravljali iz zbirnih centrov Jese-nice in Kranj za ostale slovenske zbirne centre. .Tako kot se gorenjski župani n'so strinjali z ukinitvijo nekate- Vzporedno s tem bodo železničarji organizirali tudi železniški avto - prevoz na železniški postaji Kranj, ki odpravlja prevoze pošiljk »od vrat do vrat«. Ker imajo s tem velike izgube, bodo tudi tu zmanjšali dejavnost. Strankam bodo na osnovi pogodb kosovno blago še vedno dostavljali na dom, ostale dejavnosti pa bodo zaradi nerentabilnosti prepustili zasebnikom. Na progi Jesenice - Bohinjska Bistrica bodo ukinili prevzem kosovnega blaga na postaji Bled Jezero in Bohinjska Bistrica. Na Gorenjskem bodo tako za sprejem in odpravo vagonskih in ekspresnih pošiljk in prtljage še naprej odprte postaje Jesenice, Slovenski Javornik, Lesce Bled, Pod-nart, Kranj, Škofja Loka, Medvode, Vižmarje, Bled Jezero in Bohinjska Bistrica. Železničarji so se ravnali po merilih 10 tisoč ton letno za vagonske pošiljke in po boljši in cenejši organiziranosti pri odpravi kosovnega blaga. rih prog v potniškem prometu, tako se tudi ne strinjajo z ukinitvijo kosovnega tovornega prometa. Jeseniški predsednik dr. Božidar Brudar pravi: »Ne strinjam se z nobenim ukrepom, ki bi zmanjševal možnosti prevoza za potnike in blaga po železnici. Sem za racionalizacijo in razumem, da želijo slovenski železničarji tržno poslovati, prepričan pa sem, da je problematika širšega pomena in zadeva tudi izgradnjo cest, ki bodo tako bolj obremenjene..« Kranjski predsednik inž. Vitomir Gros pa med drugim pravi: »Zmanjšanje števila potniških vlakov bo pripeljalo do še večje konkurenčne sposobnosti avtobusnih prevozov, kar je začetek konca potniškega prometa. Zmanjšanje števila prevzemnih tovornih postaj za kosovne pošiljke pomeni skubljenje skeleta mreže slovenskih železnic in povečanje tovornega prometa na že tako slabih in uničenih gorenjskih cestah, še bolj nesprejemljivo pa je popolno ukinjanje določenega števila tovornih železniških postaj posvod po Sloveniji. Vlada bi morala pomagati železnici, predvsem pa zagotoviti takojšnjo izgradnjo solidne železniške proge Koper - Madžarska. Slovenija mora preprečiti uporabo slovenskega ozemlja samo za tranzit sosednjih držav, nevzdržno je tudi prestavljanje prometnih tokov iz železnice na ceste. Svetujem železnicam, naj na postajah, kjer misli ukiniti odpremo blaga, najprej poskusi oddati koncesijo za opravljanje te dejavnosti. Zupani ne moremo podpisati listin o zmanjšanju pomena slovenskih železnic... Za probleme je odgovorna vlada, ki je dolžna pomagati železnici, parlament pa naj že enkrat obravnava dolgoročno prometno politiko Slovenije, v kateri bo na primeren način zajeto tudi železniško gospodarstvo.« • D. Sedej Po novno o "mladinskem domu' Hotel se bo imenoval Apolon J^ed nedavnim se je bivši mladinski dom ob Bohinjskem jezeru preimenoval v ho-el Apolon. Se je drugače spremenilo še kaj? °°hinj, 9. apri|a . Nedavno so se v enem od slovenskih dnevnikov sPraŠevali, ali ne bi LDS podarila mladinskega doma v Bohinju Vez» prijateljev mladine Slovenije in tako omogočila letovanje ^°kom, ki bodo letos po vsej verjetnosti ostali brez letovanja na pQtJu. Kaj na ta predlog pravijo v liberalno-demokratski stranki? j/^vsem, da mladinski dom v Bohinju nikoli ni bil njihova last, ta-ga ne morejo ne prodati in ne podariti. bjl Mladinski dom v Bohinju je t ves čas družbena institucija in upravljanju ZSMS za potre-l98'z°Draževanja. Nekje v letu je bil mladinski dom preo- obn°Van v družbeno P°dJelJe 'n n "ov|jen s sredstvi, ki so bila 5l(/JenJena za obnovo dijaških in bjVjenlskih domov," odgovarja maSl generalni sekretar LDS. Ro-*Mi«.ravtar ,n kako naprej? I0n'aainski dom sedaj hotel Apo- bj Je družbeno podjetje, ki naj stalo Hzakonu ° privatizaciji poje^ !"*avno' kar pa je malo ver-ga n:il« jF Jc v sklopu Triglavske- ?acij e8a Parka in se privati-- ne p, P° zakonu o privatizaciji "ost h e peljati Sam si prihod-im i a Predstavljam tako, da mela v njem odločilno vlogo država preko sklada, ki ga bo ustanovila ali upravnega odbora. Dom pa bo lahko dala le v najem ali v koncesijo, ne bo pa ga mogla prodati." Tako Roman Lav-tar. Isto nam je povedal tudi bivši direktor doma Tone Anderlič in na naše vprašanje posebej obrazložil spremembo imena: "Ime Apolon je hotel dobil po gorskem meiulju, ime pa smo zamenjali samo zaradi trženja, saj so bili vsi potencialni gosti ob omembi imena mladinski dom takoj nezaupljivi." Ker se z zakonom o privatizaciji ne more dokončno rešiti status hotela Apolon in tudi ostalih hotelov, ki so v Triglavskem narodnem parku se zanje v vladnem okviru pripravlja neka druga rešitev. Kakšna? "Ker hotel Apolon ne pride pod zakon o privatizaciji se na vladi pripavlja neka druga rešitev - za vse objekte v Triglavskem narodnem parku - ki pa verjetno ne bo končana pred poletjem," nam je povedal Tone Anderlič, sedanji predsednik komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Hotel Apolon je torej še vedno družbena last in po odgovorih sodeč bo tak še kar nekaj časa. Ni pa se spremenilo le ime hotela, na mesto direktorja prihaja tudi novi človek. To je Mirko Vavpo-tič, predmetni učitelj, ki je trenutno še na starem delovnem mestu, na ministrstvu za šolstvo, novo službo pa naj bi nastopil nekje v mesecu maju. Povprašali smo ga, kakšno je trenutno stanje v hotelu Apolon. "Trenutno v hotelu ni gostov. Redni gostje so le iz Gea College. Prizadevamo si pridobiti goste do poletja, sodelujemo s turističnimi agencijami, z določenimi skupinami gostov pa že imamo dogovore." In kako novi direktor, ki je že imenovan, odločbe pa še nima v rokah komentira tisto o podarjanju doma Zvezi prijateljev mladine? "LDS nima nobene zveze s tem, saj je dom družbena lastnina. Vedno pa smo pripravljeni na kakršnokoli sodelovanje. Vendar, objekt in podjetje morata živeti in preživeti samo sebe. Na kakšen način, se bo še izkazalo," je zaključil Mirko Vavpotič. Novi hotel Apolon (samo ime je novo, da ne bo pomote) smo obiskali zadnjega v mesecu, ko je bil za goste zaprt zaradi redne mesečne inventure. Trenutno je v hotelu zaposlenih devet ljudi, najnižji osebni dohodek v prejšnjem mesecu je bil pod dvajsetimi tisoči tolarjev (skupaj z dodatnimi boni), celo lansko leto pa so zaposleni dobivali zajamčen osebni dohodek in so bili, po besedah njihovega hišnika, najslabše plačani "turistični delavci" v celem Bohinju. Doživeli in preživeli so že toliko sprememb in menjav vodilnih, da težko verjamejo - ali pa sploh ne več - da bo kdaj boljše. Dokler ne bo denarja za njihovo delo, razvoj hotela in nenazadnje za ureditev okolice (napol podirajoča se drvarnica, neurejena parkirišča za hotelom) tudi novo, zveneče ime Apolon ne bo pomagalo. • M. Peternelj Pr°blematika kanjona Kokre kranjski Vintgar: bolj želja kot realnost? ^Heu re<1'tev kanjona Kokre je bilo v preteklosti že precej pobud in tudi akcij. Zdaj želja za ureditev prihaja iz Turisti-"W društva Kranj. ° C""0 ,ak» nespodbud-JS^iviS?PJav Je bil° kar P^cej ?3an,o Jpa,udi r«n.h raz-?n*kdai mo*no«»h /a ureditev S V'ntK r'anYslJencga kranjske-NH S'rja. Vendar pa j, tista, SNeli... m,«el vseeno „i-„,.i„;. vseeno nazadnje '-j°n bi ^LnaJp°membnejša: Kan Jala Pr»„' to Ah IVIJO m<>rali imeti resnično lad nj?n\JPrCJ k' « Ur potem bi po * vse L; Kokre, ponedeljkovem sestanku lahko zaključili, da je poleg sklicateljev (vodstva TD Kranj), dveh, treh domačinov nad kanjonom, predstavnikov obeh KS (Huje in Kranj Center) in večine kranjskega izvršnega sveta oziroma predstavnikov občine, to ta trenutek 24-člansko jedro Klubu ljubiteljev Kokre. Sicer pa je srečanje pokazalo, da se je stvari treba lotiti resno, pri čemer velja upoštevati predvsem dosedanje strokovne ugotovitve, ki temeljijo na podlagi že opravljenih raziskav do zdaj. Po večletnih akcijah v minulem desetletju, ko je KZK Kranj s takratno arhitektko /a urejanje vrtov in nasadov Anko Bernard postopno z gorenjsko šolsko mladi- no, vojaki, ribiči in posameznimi domačini kanjon dodobra očistil vsemogoče navlake, so nekaj let stare tudi ugotovitve, da se kanjon pravzaprav podira. Zato ob ureditvi kanalizacije, ko kanjon na desnem bregu kmalu ne bo več glavni odtok odpadnih voda, velja pri ureditvenem načrtu izhajati predvsem iz teh strokovnih ugotovitev. Ne glede na to, ali in na kakšen način bi v kanjonu uredili sprehajalne poti, morebitna igrišča ali manjše prostore in kotičke za rekreacijo, morda za različne društvene dejavnosti Kranjčanov in privlačnosti za turiste, ki bodo prihajali v Kranj, pa velja takoj kanjon vsaj očistiti navlake, ki se je v zadnjih letih spel nabrala v njem. Čeprav v občinskem proračunu ni posebnih sredstev za ta na- men, bi se kakšen tolar vendarle našel, so nakazali predstavniki izvršnega sveta s predsednikom Petrom Oreharjem na srečanju. Lahko bi se prve akcije lotili tudi s programom javnih del, saj je precej dokumentacije že pripravljene. Zato so se v ponedeljek dogovorili, da bo poseben odbor pri Turističnem društvu pripravil program, kje in kako začeti Takšna odločitev na sestanku in ponovno oživljena pobuda za ureditev in hkrati na strokovnih podlagah možna zaščita tega naravnega spomenika Kranja, pa je ta trenutek realno največ, kar kaže opredeliti kot kratkoročni cilj. Vredna in spodbudna pa je nenazadnje tudi spet oživljena pobuda zaradi želje za urejenostjo, za katero Kranj še marsikje ta trenutek zelo boleha. • A. Zalar TECHNO FOTO HI-FI VIDEO Ljubljanska 1, KRANJ-tel.-fax.: 064/221-112 /za hotelom Jelen/ Letna seja gorenjskega svobodnega sindikata Sindikati so trdi pogajalci Škofja Loka, aprila - Na tokratni letni seji območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Gorenjsko ni bilo tako vnete razprave, kakršne smo vajeni s takih srečanj. Kot da so sindikalisti že naveličani večnega ponavljanja težav, ki jih čutijo gorenjski delavci, a se kljub temu nič ne obrne na bolje. Zlasti skrbi brezpravni položaj delavcev, kršenje kolektivnih pogodb in lastninska preoblikovanja podjetij, v katerih si ožja vodstva prilaščajo družbeno premoženje, delavci pa ostajajo brez vsega. Delavci doživljajo pravo kalvarijo krivic: zaradi poenostavljenega razreševanja presežnih delavcev, dvomljivih disciplinskih postopkov, nezakonitih prerazporejanj, šikaniranja sindikalnih zaupnikov, »predajanja« celotnih oddelkov z delavci vred zasebnim podjetnikom... S takimi in drugačnimi nepravilnostmi se ukvarja pravna služba. Med njeno obsežno prakso najbolj izstopajo vprašanja v zvezi s presežnimi delavci, disciplinskimi postopki, prenehanji delovnega razmerja, razporejanju, plačili nadomestil, regresov, jubilejnih nagrad, uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter problematika delavcev, zaposlenih pri zasebnikih. Veliko so se sindikalisti v preteklem letu ukvarjali s kolektivnim pogajanjem, zlasti v podjetjih. Trda pogajanja so bila zlasti z uveljavljanjem tarifnega dela pogodb. Kjer se ni dalo doseči izplačil, kot jih veleva kolektivna pogodba, so pristali na izdajo listin za premalo izplačane osebne dohodke, ki se v boljših časih bodisi izplačajo bodisi transformirajo v lastninski delež podjetja. Skušali so prodreti tudi v skrivnost menedžer-skih kolektivnih pogodb, a so te trdnjave težko osvojljive. Pač pa si niso pustili vzeti vpliva pri lastninskih in statusnih spremembah podjetij, zlasti če so zaslutili nezakonitosti. S svojim vmešavanjem so preprečili nezakonite statusno lastninske spremembe v osmih podjetjih na Gorenjskem. Za letos pa so pripravili predlog, da se v revizijskem postopku opravi finančni, računovodski in pravni pregled v sedmih večjih gorenjskih podjetjih. Posumili so namreč, da gre v njih za oškodovanje družbene lastnine. Devet gorenjskih podjetij je zdaj v Skladu za razvoj. Tu se sindikati operativno vključujejo v financiranje za reševanje presežkov, politiko izplačevanja plač in sprememb na kadrovskem področju. Vse kaže, da se bo ta sindikalni ritem s polno paro nadaljeval tudi letos. Nič še namreč ne kaže, da bi bila pravna država, vsak kar zadeva delavske pravice, kaj bližja. Zato bodo poskrbeli za pravno zaščito svojih članov in tudi delavskih zaupnikov, ki so pogosto izpostavljeni! šikaniranju. Nadaljevali se bodo lastninski postopki: sindikalna ambicija je 51-odstotni lastninski delež v delavskih rokah. Vmes pa bodo potrebne tudi vsakdanje socialne intervencije, saj nekateri delavci iz najnižjih plačilnih razredov živijo zares revno. • D. Z. Žlebir Pred kongresom Narodnih demokratov Za novo stranko desne sredine Kranj, 12. aprila - Že kar dober mesec se v raznih poročilih pojavljajo ugibanja o tem, kakšno pot bodo Narodni demokrati Slovenije po porazu na volitvah ubrali. Omenjali sta se dve različni stranki, h katerim naj bi se pridružili, glasna pa so tudi ugibanja o razkolu v sami stranki. Da bi izvedeli, kaj o tem razmišljajo v občinskem odboru Narodnih demokratov Kranja, smo povprašali predsednika odbora Roka Žiberta. Povedal nam je: »Na volitvah smo se tako slabo odrezali, da nismo več parlamentarna stranka, kar pa pomeni, da smo odrezani od informacij, najpomembnejših pogovorov in odločitev ter hkrati tudi materialnih virov. Ne pomaga nam, da imamo sorazmerno kvalitetne kadre, pomemben je vpliv stranke, pa tudi za promocijo najpomembnejših ljudi nimamo materialne osnove. Tako smo dokončno ugotovili, v Kranju kot tudi na državni ravni, da kot samostojna stranka nimamo možnosti obstoja in da nam preostajata le še dve opciji: pridružiti se neki drugi stranki, pri čemer je jasno, da se bomo kljub obljubam o relativni samostojnosti, prej ali slej v tej stranki utopili, ali pa opcija, ki jo mi imenujemo kar "kranjska" - da se nam sorodne stranke oz. stranke desne sredine združijo v novo stranko z novim imenom. Javnosti je že znano, da smo za združevanje obravnavali dve ponudbi oz. možnosti: združevanje nam je ponudila Slovenska ljudska stranka, pri čemer naj bi podobno, kot v tej stranki že deluje Kmečka zveza, tudi mi postali nekakšna zveza znaotraj SLS. Ker gre v tem primeru za stanovsko organiziranje, nam takšna ponudba ne ustreza in smo združevanje s SLS odklonili. Druga možnost je združitev s Slovenskimi krščanskimi demokrati, pri čemer naj bi do lokalnih volitev obstajali v pri SKD kot samostojno krilo, po tem pa naj bi se s to stranko povsem spojili. V Kranju smo nekoliko drugačnega mnenja: smo za povezovanje in združevanje s SKD, vendar naj bi ostali samostojno krilo ne le do lokalnih volitev, pač pa do nastanka nove združene desnosredinske stranke (brez desnih ek-stremistov) z novim od SKD drugačnim imenom. Takšno stališče je bilo večinsko sprejeto na skupnem sestanku predsednikov vseh občinskih odborov, na zborih stranke, izvršilnem odboru pa tudi na svetu stranke. Dodam lahko celo, da nas v takem stališču v celoti podpira kranjski odbor SKD, kjer mnogi mislijo, da jih verska opredelitev stranke utesnjuje in ne dopušča širšega združevanja desnice. Trditve o razkolu v naši stranki nimajo prave osnove, demokracija v stranki, pač omogoča obstoj različnih pogledov. V državnem merilu nekaj občinskih odborov (štirje) odklanja vsako obliko povezovanja, nekateri pa se ogrevajo tudi za druge opcije, ki smo jih omenili, odvisno od materialnega položaja in predvsem odnosov med strankami na ravni občine. Za veliko večino pa lahko rečemo, da podpira kranjske poglede. Na četrtkovem zboru članov našega občinskega odbora smo se odločili, da na kongresu stranke 24. aprila v Celju vložimo na 4. člen pripravljenega sporazuma o združevanju oz. sodelovanju med SKD in NDS amandma, ki bo tudi formaliziral naš pogled na združevanje s SKD, in da bomo združitev sprejeli brez sprejema tega amandmaja le v skrajni sili.«0 Š. Zargi Popravek Iz Merkurjeve Prodajalne Gradblnka so nam sporočili, da prodajajo 5 centimetrov debel stiropor po 288,40 SIT za kvadratni meter, za ves elektroinštalacijski material je aprila 10-odstotni popust, za stikala od Elektromateriala Lendava pa 15-odstotni popust. Nova telefonska številka Prodajalne Gradbinka na Pnmskovem pri Kranju pa je 064/222-400. Klubi prijateljev... Ne le kanjonu Kokre, marveč kar Kranju, pa tudi ne samo Kranju, kar domala vsakemu večjemu kraju na Gorenjskem, bi prišel prav kakšen Klub prijateljev kraja, prostora... čeprav so pred prazniki marsikje organizirali ali samoiniciativno čistili obrežja vodotokov, cest. poti, dvorišča, gozdove, marsikje pa akcije še načrtujejo, je "ekoloških pomladnih cvetk " še vedno toliko, da bi Klubi prijateljev čistega in urejenega okolja lahko živeli še lep čas. V krajevni skupnosti Vodovodni stolp v Kranju na primer ugotavljajo, da jim ob vseh prizadevanjih in samoiniciativnosti nazadnje največkrat zmanjka "moči", da bi vse tisto, kar uspejo urediti, potem še nekdo odpeljal. Če bi se s svojim deležem, denarnim seveda, vključila v njihov "Klub za odvoz počiščenega" recimo občina s sredstvi iz proračuna (?) Javnemu podjetju Komunala, bi bil ta del Kranja med letom lahko lepši... Pa seveda ne gre le za ta del Kranja. Še veliko bolj zanemarjen je na primer predel nad Struževim in sicer ob poti, ki je nadaljevanje Savskega drevoreda v smeri proti Polici... Nekdo od bližnjih stanovalcev pa je menil, da morda celo veliko bolj kot kanjon Kokre potrebuje Klub prijateljev kar sam Prešernov gaj z vhodom vanj in s celotno Partizansko cesto v Kranju, za katero zdaj velja že kar očitek, da je takšna pač samo zato, ker ima še vedno ime Partizanska... In da se ne bi preveč predali naštevanju, saj bi kljub doslednosti lahko nehote koga spustili. Resnica je namreč ta, da bi najbrž vsi skupaj tam, kjer živimo in delamo, morali negovati takšne nenapisane Klube prijateljev. Tam, kjer zgolj z zavestjo in odnosom ne bi bili kos želji in hotenju, pa bi seveda tudi občinski tolar moral pomagati k Prijaznosti. In če se le da, ne samo enkrat na leto! • A. Žalar KRATKE GORENJSKE KS Poljane: Kanalizacija in ceste Temeljito očistili celotDO KS - Kokrica - V krajevni skupnosti Kokrica v kranjski občini so se letos ob letu turizma spet lotili temeljitega čiščenja z več očiščevalnimi akcijami. Že konec marca so najprej obalo obeh jezer v Bobovku ob Čukovem ba-jerju očistili ribiči kranjske Ribiške družine. Nato so v začetku aprila pripravili očiščevalno akcijo člani Turističnega društva Kokrica in očistili krajevni park, center vasi in tudi širšo okolico Čukovega bajerja. Pri slednji akciji so jim priskočili na pomoč tudi vojaki iz 310. učnega centra v Kranju, ki so očistili bližnjo okolico v Udinborštu in struge rek na območju krajevne skupnosti. Pobudi Turističnega društva Kokrica pa so se odzvali tudi učenci osnovne šole na Kokrici, ki so nazadnje očistili še ulice v krajevni skupnosti. Tako je bila Kokrica pred prazniki po dolgem Času spet temeljito počiščena. Zato se turistični delavci na Kokrici zahvalujejo vsem, ki so jim pomagali pri čiščenju in se vključili v različne akcije, še posebej pa vojakom in vodstvu 310. učnega centra iz Kranja. Hkrati pa ob tej priložnosti želijo, da domačini in drugi ne bi več odlagali smeti v bližnji gozd, saj je samo 2 kilometra naprej od Kokrice (v smeri proti Golniku) odlagališče komunalnih odpadkov v Te-netišah, kamor nedvomno sodijo tudi smeti, ki jih je bilo do zdaj veliko v gozdu. • (A. Ž.) Maturantski plesi na Gorenjskem sejmu - Kranj - Po precej dolgem premoru bodo letos na Gorenjskem sejmu spet maturantski plesi dijakov srednjih šol. Pred dnevi je bila podpisana še zadnja pogodba za uporabo večnamenske dvorane na Gorenjskem sejmu za organizacijo maturantskih plesov. Maturantske plese v večnamenski dvornai na sejmu v Kranju bodo imeli dijaki Gimnazije Kranj, Srednje ekonomske in upravno administrativne šole Kranj, Srednje elektro in strojne šole Kranj in Izobraževalni center ONZ - Srednja policijska šola. • (A. Ž.) Letna skupščina borcev - Kranj - V petek, 16. aprila, se bodo na redni letni skupščini sestali tudi člani organizacije zveze borcev na Planini v Kranju. V krajevni organizaciji je zdaj 117 članov, skupščino pa bodo imeli ob 19. uri v Domu oskrbovancev na Planini. • (ip) 40 let Društva upokojencev Predoslje Predoslje, aprila - V dneh od 13. do 17. aprila bodo ob 40-letni-ci ustanovitve svojega društva upokojenci Predoselj pripravili teden raznih športnih in kulturnih aktivnosti. Tako se bodo danes, v torek, 13. aprila, s kolesi zapeljali v neznano, jutri, v sredo, 14. aprila, se bosta na balinišču v Predosljah pomerili moška in ženska ekipa. V četrtek, 15. aprila, bodo ob 16. uri v Kulturnem domu v Predosljah odprli razstavo ročnih del upokojencev (razstava bo odprta še v petek in soboto od 9. do 12. in od 14. do 18. ure). V petek, 16. aprila, bo ob 17. uri v Kulturnem domu proslava ob 40-letnici društva, sledil pa bo občni zbor, na katerem bodo izvolili novo vodstvo. V soboto, 17. aprila, pa se bodo upokojenci iz Predoselj skupno podali do Lovrenca in bolnice Košuta. • D. D. Obnova cerkve na Možjanci - Kna glavnih nalog v krajevni skupnosti Preddvor v kranjski občini bo letos obnavljanje cerkve Sv. Miklavža na Možjanci. Cerkev nima temeljev in bo najprej potrebna ureditev le-teh in odvodnjavanja, drenaže ter hidroizolaci-je. Vsa fizična dela bodo opravili krajani sami, ki bodo hkrati prispevali tudi denar in na ta način bo krajevna skupnost letos sodelovala pri "natečajnih sredstvih iz občinskega proračuna. • A. Ž. Letos kar trije samoprispevki V krajevni skupnosti Poljane letos načrtujejo nadaljevanje del pri gradnji kanalizacije ins samoprispevki več ureditev na cestah. Poljane, 12. aprila - Pravzaprav imajo v krajevni skupnosti Poljane v škofjeloški občini letos v programu dela na treh področjih. Težko bi ta trenutek govorili, čemu v vodstvu krajevne skupnosti dajejo prednost. Morda je v zvezi s kanalizacijo in cestami še najbolj odmaknjena šola, vendar tudi za slednjo, in sicer za načrte v krajevni skupnosti iz sredstev sklada stavbnih zemljišč, namenjajo polovico denarja, ostalo polovico pa naj bi namenila občina. Sicer pa gradnja osemletke še vedno ostaja na osmem mestu med investicijami v občini v negospodarstvu. Ta trenutek je za letos načrtovana gradnja kanalizacije še vedno precej negotova. Pa ne zaradi potrebnih priprav, kar zadeva dokumentacijo, pač pa predvsem zaradi denarja, ki ga pričakujejo iz republike, kjer je trenutno njihova vloga za nepovratna sredstva in za ugodnejše posojilo. V KS pravijo, da se bo gradnja primarnih kanalov pospešeno nadaljevala, če bo le denar. Sicer pa v Pred-mostu trenutno potekajo zaključna dela na kanalu B. Iz sredstev, ki jih krajevna skupnost načrtuje za letos od sklada stavbnih zemljišč, bodo namenili tudi denar za gradnjo jezu in za odkup zemljišča za čistilno napravo (v programu je čistilna naprava s 1000 enotami, načrtujejo pa tako veliko zemljišče, da bi čez čas lahko napravo tudi povečali). Pripravljajo tudi že načrte za ulične kanale, vendar letos gradnja le-teh še ni načrtovana. Bo pa letos sprejet pravilnik o soudeležbi krajanov za gradnjo. S kar tremi krajevnimi samoprispevki pa se letos v krajevni skupnosti lotevajo urejanja cest. Tako so se dela že začela na cesti Poljane - Drnovškov mlin, kjer so že lani na spodnjem delu preplastili asfalt, delno pa je bila sanirana tudi ožina pri Visoškem mlinu. Zdaj pa potekajo dela na odseku Rešk-Kovač. Sicer pa po programu načrtujejo letos dokončno ureditev deloma razširjene in asfaltirane ceste. Prispevek za ureditev te ceste so krajani začeli plačevati že maja lani in ga bodo plačevali 16 mesecev. Drugi samoprispevek, ki so ga začeli plačevati letos in bo trajal do sredine prihodnjega leta, je za cesto Volča - Malen-ski vrh. Ta cesta je delno že asfaltirana, letos pa naj bi jo v celoti. Tretji samoprispevek pa je za asfaltiranje krajevnih cest. kjer so dela na podlagah že končali lani. To so ceste Srednja vas - Žabja vas, Delnice -Luže, nadaljevanje asfaltiranja v Vinharjih in odsek Poljane -Smoldno. Gre za ceste, kjer morajo v krajevni skupnosti zbrati sami polovico sredstev. Odločili so se, da bo samoprispevek za te ceste trajal največ deset mesecev, denar pa so začeli zbirati letos. • A. Žalar Dela na cesti Poljane - Drnovškov mlin, ki naj bi jo letos uredili, so se že začela, izvajalec pa je Ciril Potočnik iz dokonču" Hotavelj- Obnova ceste Britof - Hotemaže Visoko, 12. aprila - Kar malce presenečeni so bili predstavniki krajevne skupnosti Visoko in kranjske občine, ko so se minuli teden sestali s predstavniki Republiške uprave za ceste, le-ti pa so jih obvestili, da se začenjajo zakoličbe na regionalni cesti Britof - Hotemaže, ki je sicer že lani bila predvidena, da bo dobila novo asfaltno prevleko. Gradnja nove ceste Britof - Hotemaže je še precej odmaknjena, zato pa bo zdaj prišlo do temeljite obnove stare regionalke. Menda je na voljo 49 milijonov tolarjev, če pa bi kakšen tolar primaknila lahko tudi občina, bi na Visokem morda lahko dobili pločnik celo po prvotnem projektu in sicer od trgovine do mlekarne. Za zdaj je namreč načrtovan le od trgovine do gostilne Kovač. Predsednik sveta krajevne skupnosti Rajko Bakovnik Trenutno med najslabšimi regionalkami na Gorenjskem je tudi cesta Britof - Hotemaže. nam je pred prazniki povedal, da so v petek, 16. aprila, ob 20. uri v Zadružni dom na Visokem povabljeni vsi last; niki zemljišč ob cesti. Prišl' bodo tudi predstavniki Repu-bliske uprave za ceste 'n predstavili celoten projekt 3,8 kilometra dolge regionalke od Hotemaž do Britofa. Pri obnovi bo potrebna tudi pi"c' stavitev dela telefonskega kabla, gradnja ponikovalnic. priprava povezav za bodoči vodovod, obnova dveh sedanjih in izgradnja dveh novih avtobusnih postajališč na M1" Ijah in Visokem. V prvi fazi bodo na tras) sedanje regionalke opravi)1 zakoličbe, potem naj bi pr)' dobili odstopne izjave lastnikov zemljišč, tem pa bodo sledile odškodnine lastnikom zemljišč. Ker bistvenih oziroma večjih posegov v zemlpf ča ne bo, si bodo v krajevfl' skupnost Visoko prizadeval'' da bi čimprej dobili soglasj8 oziroma odstopne izjave Mj nikov zemljišč. Upajo tod'' da ne bo prav pri zemljišč'1 prišlo do zapletov, saj bi m radi njih obnova ceste seveda odpadla. • A. Ž. Marko Šmuc o ljubiteljskem snemanju Amater s profesionalnim znanjem Kranj, 7. aprila - Svoj prvi film je posnel leta 1953 na maturantskem izletu, doslej pa jih je shranil že 75 v svojem arhivu. Bolj kot z ustvarjanjem se vrsto let ukvarja z izobraževanjem. Pred nedavnim je pripravil vodič za snemanje z video kamero za začetnike, 20. aprila pa bo končal prvi tečaj za 15 amaterskih snemalcev > Kranju. Pravi čudež je, da Marko šmuc ni postal poklicni fotograf. To je namreč bil njegov oče Lojze, ki je imel znano trgovino s fotografskim materialom na nekdanji Aleksandrovi cesti (danes Cankarjevi cesti) v k Ljubljani. S ponosom pokaže knjižico "Po fotografskem svetu", za katero je njegov oče zbiral gradivo več mesecev tik po njegovem rojstvu 1935. leta, kar omenja tudi v predgovoru. Pogovora o fotografski in kinoamaterski dejavnosti Marka Šmuca sicer nismo nameravali začeti tako daleč nazaj, pa vendar je to pri njem nujno. Kot fotograf se je uveljavil že v šolskih letih, zlasti na izletih. Med maturitetnim izletom s kolesi v Kobarid leta 1953 je nastal njegov prvi film z očetovo kamero. Ker so takrat že imeli prvo električno blisk.ni co v Sloveniji, so Marka zadolžili za fotografiranje porok na ljubljanskem magistratu. To je počel devet let in medtem do-študiral strojništvo. Ko so leta 1955 ustanovili Kinoklub Ljubljana, sem se pridružil zanimivi družbi, v kateri so bili tudi Miki Mdster, Boštjan Hladnik, Žarko Petan in drugi. V štirih letih sodelovanja v klubu sem se naučil marsičesa. Že prej sem začel razvijati pri očetu ozke filme, med katerimi so bili od Kunaverjevih s Hima- laje do posnetkov naših umetnikov, športnih trenerjev in šolskih filmov za vzgojo v prometu. Sam sem se le ljubiteljsko ukvarjal s snemanjem s kamero, večina klubskih vrstnikov pa se je zaposlila pri televiziji. Po diplomi in vrnitvi od vojakov sem ieta 1963 najprej začel delati v ljubljanski Vegi. Leta 1967 sem prišel v kranjsko Iskro, najprej k razvoju kinoakustike in potlej k telefoniji, kjer sem bil dve desetletji vodja tehnične kontrole,« se spominja sogovornik. Razdajanje bogatega /nanja Odkar se je Marko Smuc z družino preselil 1969. leta v Kranj, je vrsto let deloval s tukajšnjimi ljubiteljskimi snemalci. Le ob ustanovitvi Foto-kino sekcije Iskra pri Fotoklubu Janez Puhar v Kranju je leta 1974 sodeloval s svojimi izdelki na I. festivalu amaterskega filma, kjer je dobil več priznanj. Potlej je imel na skrbi predvsem organiziranje nadaljnjih devet festivalov in izobraževanje članstva. »S poučevanjem filmskega jezika sem imel vedno veselje. Sam se preštudiral veliko literature in sodeloval pri snemalnih projektih mnogih amaterje*-znanje je potrebno tudi **r~yt saj le z navodili za up°r>!vLjr mere še ni moč storiti Zato smo že leta 1978 izd*J■ i izvodov brošure "Kino stripu", za katero aem IP q\ prevedel iz angleške revije-posodabljanju tehnike s* Je^|, kazala tudi potreba po ^"^eo navodilih za snemanje \ ^ kamero. Tako sem lani, ■* aauiciu. i»u -»m jnjj|ir ostal brez dela in Preds7 f:||ji' dolžnosti v klubu - pa »* \oir ska sekcija je prenehal* . ti, v štirih mesecih pnF "Vodič snemanj« z video MJ, ro za začetnike", žaenkra ^ sam razmnožil nekaj ,zv ujp^ izdajo v večjem obsegu p« treboval več sponzorjev. "*,^0 daj poteka v organizacij« ' t Kranj prvi tečaj za *ne**,ejti( video kamero, ki se ga ude , 15 začetnikov. Glede na i»* ^ nje bo verjetno sledil še valni tečaj,« napoveduje ■»» šmuc. (Cf Znani kranjski kin°aA<' razmišlja še o drugih 'z°, ,niiH valnih oblikah. Izobražev ^ centrom na Gorenjske > ^ predlagal, da bodo P° ivei* avstrijskih ljudskih vključili v programe tuOi \fi snemanja s kamero. M1' fljc-letela na plodna tla l^oVji«* ustant''-^ gova zamisel za kluba, kjer bi člani razpolago pumrino ' rs^ Tam bi oblikoval, arn-ijv« filmoteko, i/ katere bi *» jj f filme lahko prikazov.«!' < S,r* lokalni televiziji. • s"' Akviziterji ponujajo, potrošniki nasedamo Vsiljiva starana od vrat do vrat Ni dneva, da se na vratih ne bi pojavljali vsiljivi ak« in ponuja!3S verni kupci popuščamo njihovim argumentom o kakovosti, mzji ceni, ugoonin p g j leporečnosti. Iztreznjenje pride kasneje. red leti takega načina prodaje pri nas še nismo poznali, z njim so n*s prvi seznanili akviziterji knjižnih založb, za njimi pa se je vsul plaz agentov, ki od vrat do vrat ponujajo vse od ščipalk za perilo do Posteljnine iz avstralske ovce. Naj je zadnja leta s krizo vštric Še ta-ko padla kupna moč naših ljudi, trgovina od vrat do vrat še vedno Pa ne zato, ker bi bili izdelki, ki jih ponujajo akviziterji, tako kvalitetni ali poceni. Nasprotno, večina naših naključnih sogovornikov je pritrdila, ua so navadno dražji od tistih, *i se jih dobi v prosti prodaji. Tudi ugodnim plačilnim pogojem ni verjeti kar na prvo besedo, o čemer nam je pripovedovala ena od anketirank. Akvizi-*er ji je zagotovil, da bo njen cek vnovčil šele čez 20 dni. Ko Pa je prišel izpis iz banke, je videla, da si ga je dal izplačati že naslednji dan. O dvomljivi kakovosti izdelkov pa pričajo številne reklamacije, za katere se Potrošniki obračajo tudi na Zvezo potrošnikov Slovenije. Njena predsednica Breta Kutin ln sekretarka Živa Drol - No-Vak, ki sta o tem pred kratkim govorili za Nedeljski dnevnik, parita pred takimi nakupi, češ d» mnogi izdelki velikokrat niso Pr»vilno testirani in nimajo "breznih tehničnih potrdil in garancij. Svetujeta, naj si potentni kupci pred nakupom priskrbijo čimveč informacij, da jih Vs"ljivi prodajalci z lažnimi zagotovili ne bi zavedli. Omenjata Primer prodaje posteljnine LG (mimogrede, podobna Posteljnina se zdaj dobi že y ysaki za te stvari specializirani Pr°dajalni za domala desetkrat ^žJo ceno), ki je pri prodaji na J>i dosegla nekaj tisoč nem-JJP mark. Ljudje so polagali pačila, pred dobavo pa so jih nasmolili« z znatno višjo ce-t°..ln tudi predplačil niso vra-va!K Zato svarita tudi pred pre-Prostodušnim podpisova- njem kupoprodajnih pogodb, saj kupec lahko tudi v primeru odpovedi naročila potegne krajši konec. Če ne drugega, mu naprtijo plačilo stroškov naročila. Posebno mikavna (seveda preračunana na psihični učinek pri kupcu) je prodaja na domu z demonstracijo. Poznamo jo tudi v primeru slovite zgoraj omenjene posteljnine, pa pri posodi, čistilih, gospodinjskih aparatih in še čem. Vse to je navadno hudo drago, zato je seveda potreben čas in subtilen pristop, ki sta pogosto poplačana z obilnim naročilom iz na demonstraciji navzočega krožka gospodinj. Ti izdelki pa niso dragi nemara zavoljo kakovosti, na katero prisegajo spretni Potrošniška pisarna na Jesenicah Jesenice, 1. aprila - Zveza slovenskih potrošnikov je na Jesenicah odprla potrošniško pisarno, kije za zdaj odprta le ob ponedeljkih in ob četrtkih od 15. do 18. ure. Do zdaj se je v pisarni, ki je v prostorih Socialdemokratske stranke na Jesenicah - nasproti gasilskega doma - oglasilo že precej potrošnikov, ki so bili tako ali drugače oškodovani. Zveza potrošnikov, ki skrbi za zaščito potrošnika, je zaprosila za nekaj pomoči pri ustanovitvi pisarne tudi jeseniško občino in upajo, da bodo za začetek vendarle dobili nekaj denarja, čeprav njihove postavke ni v občinskem proračunu.% D. S. prodajalci, tudi ne zaradi strokovne razlage, ki med prodajnimi policami običajnih trgovin nima mesta, temveč tudi zaradi načina predstavitve. In najbrž zaradi verige «poslovne-žev«, v kateri je naš prodajalec zadnji in nemara še najmanj plačani člen. Toda to so že podrobnosti. Kupca pred njegovo lastno naivnostjo ne more zaščititi nobena potrošniška zveza. Razni prodajni agenti se bodo še na- prej pojavljali na vratih in preizkušali naše nagnjenje do potrošnih dobrin, saj jim tega ne prepoveduje noben zakon. Naša odločitev pa je, ali jim bomo dovolili zmotiti našo zasebnost ali celo kaj kupili. Pač pa bi morali tudi za tak način prodaje, ki je zdaj hudo liberalen, določiti pravila igre, kakršna imajo v drugih državah, kjer zakoni ščitijo kupca pred takimi in drugačnimi zlorabami. • D. Z. Žlebir Dominik Primožič iz Škofje Loke: »Seveda pridejo tudi na naša vrata akviziterji in nam ponujajo razne izdelke. Mnogo smo zdoma, zato najbrž velikokrat zaman zvonijo. Kadar imamo kaj namem kupiti, gremo v trgovino. Tam je več izbire, pa še boljše in verjetno cenejše.« Jože Megušar: »Seveda, domala vsak dan kdo pride pred vrata ponujat to ali ono. Včasih kaj kupimo, če seveda potrebujemo, največkrat pa prodajalce kar odslovimo. Sam sem glede tega precej pristranski. Z nakupi ima več opravkov žena.« Bernarda Sovinec iz Škofje Loke: »Ne ustreza mi način, ko nekdo ponuja blago kar med vrati, zato vsakemu akviziterju zaprem vrata. Raje kupujem v trgovini, da v miru izberem, pregledam cene in se prepričam o kakovosti.« Milka Galičič s Hlavčih njiv: »Celo k nam v hribe pridejo prodajalci z različnim blagom. Ravno včeraj sta prišli dve dekleti s tor-k«w bami, polnimi puloverjev. Komaj sem se ju znebila. Vem, da n^a ta način služijo denar, a se na to ne morem ozirati. Nimam toliko denarja, da bi kupila vse, kar mi pridejo ponujat.« ^ranjski upokojenci se ne dajo užabnost je prva Dr stene 0 zaPreti se ne med štiri rarjj lpr.avij° upokojenci, ki bi už'Valf eni Pok°J do,8° ,et Vsi po 2drav» in čili. Taki so drujtv Vrsti člani kranjskega luje;0 * "Pokojenccv, ki sode-vi|nih j teri od njihovih šte-sP°rtnih sekcij, ki radi sob aJajo jnotah in nedeljah v prostore tun!tVa' na Predavanja, na kul-hov ,n družabne večere v nji-ul-v? restavracijo v Tomšičevi SS' Pri njih je vedno veselo, te£lu sta sc udomačila prija-hrik in tovarištvo. Skupaj v Pla?aj na iz,ct z avtobusom, v ten^sfcupaj na kegljanje. Vani' ,,nanJe. streljanje, pla-*dai jU k Sahovskim figuram. jaJ .svetim športnim sekcijo daJaJ° še eno. pohodni-doD Vsc tiste, ki jim srce ne DawSCa hribovskih vzponov. Vsi p 0 lahko vanje vključeni ročna°!!m pa Jc tu 5e sekcija za torek ' ki se sestaJa vsak VdjJ Popoldne in je obisk tako prCs',,.a so se morale članice tano Jikar v veliko sejno dvo-"lave iasno pripravijo razni „Ikojih del. lani in predla na pesem in ples ob st, J'aPrila - Kranjska občina ima 15.411 upokojencev, vendar pa ve|jK društvu povezana le 4.302 člana. Radi bi v društvo pritegnili druj°.Ve^ upokojencev, jih seznanili s svojim delom in številnimi prirej. os,n"\ ki jih prirejajo, naj bo rekreacija ali razne kulturne do dcJ***' Predav«nja in podobno. Devetim športnim sekcijam bo-pB *e eno - pohodniško. Ena glavnih bodočih nalog društva "Niče razŠiriti mrežo poverjenikov in pridobiti še nove člane. Naj Šl0 k "?e °st*ne ob strani, v njihvoem društvu se bo za vsakogar na-**i zanimivega. iščejo novih pevcev. Kulturna sekcija organizira oglede raznih gledaliških in drugih predstav, spominskih razstav in podobnega. Izredno zanimanje je tudi za predavanja. Tako so jih leta 1991 imeli kar 22. Predvsem jih zanimajo zdravniška predavanja, kjer izvedo iz prve roke kaj o svojih težavah in kako se jim ubraniti, zelo priljubljena pa so tudi predavanja svetovnih popotnikov. Vse družabno življenje članov kranjskega društva upokojencev se odvija v njihovih društvenih prostorih na Tomšičevi 4 v Kranju, kjer imajo svojo okrepčevalnico in poleti prijetno senčen vrt. Njihov drugi dom, bi lahko rekli, kjer se srečujejo, pogovorijo, razveselijo. Vodstvo društva je prepričano, da nizkemu številu članov ne botruje previsoka članarina, pač pa predvsem prevelika obsežnost območja društva, saj le-ta zajema celotno območje mesta in vasi od Podreče do Orehka in Stražišča, hribovskih vasi okrog Jošta, pa vse do Jamnika in Podblice, Golnika in Trstenika, Kokre in Jezerskega, od H rastja do Trboj. Nujno bi morali razširiti pover-jeniško mrežo, pravijo. Člani kranjskega društva upokojencev so dobro informi- rani, in sicer preko oglasne deske na društvu, predvsem pa preko Gorenjskega glasa in Radia Kranj, upokojenskega časopisa Vzajemnosti ter sindikalnega informatorja IKS. Svojim članom pa nudijo tudi pravno in zdravstveno humanitarno pomoč. Služba organizirane nege bolnikov in gospodinjske pomoči bolnim in ostarelim deluje prav v njihovih prostorih v sklopu Rdečega križa. Trenutno obiskujejo več kot 60 bolnikov in ostarelih. Raznašajo tudi kosila. V program dela za naprej so si pri kranjskem društvu upokojencev zapisali, da bodo z vsemi svojimi dejavnostmi nadaljevali in delo in družabnosti še popestrili tako, da bo vsak član našel nekaj zase. • D. Dolenc t) Preprečevanje nesrečnih in nasilnih smrti Eno samo življenje nam je dano Pretekli teden smo obeležili svetovni dan zdravja pod geslom »Pazljivo ravnajmo z življenjem, preprečujemo nasilje in brezbrižnost«. Dejstvo, da zaradi poškodb kot posledice nesreč ali nasilja v svetu umre okoli 3,5 milijona ljudi in da jih še več ostane invalidnih, naj bi nas pogosteje opozarjalo na odgovornost, ki ga imamo do našega edinega življenja. staVe t",,casno ni Pa V°J t*vfa so Nt?Vsk» 'Jo, naPkr,red'le tudi modno tudi kot n S° Samc nMt0 *n0 zb0 manekenke. Mo- osul se je z leti kar ,n ravnokar vneto Današnji način življenja je še bolj naklonjen nesrečam in nasilnosti kot vzrokom smrti in poškodb. Na nas prežijo na cesti, pri delu, igri, športu in zabavi, nesrečne in nasilne smrti pa najpogosteje pokosijo otroke in ljudi v cvetu let. V približno 50 odstotkih so poškodbe vzrok smrti v starosti od 15 do 24 let, okoli 40 odstotkov pa od 25 do 44 let, sporočajo z oddelka za socialno medicino Zavoda za socialno medicino in higieno Gorenjske. Podatki o prometnih nesrečah kažejo, da se kljub akciji - "10 odstotkov" veča število mrtvih v prometu, vsak četrti povzročitelj pa je pod vplivom alkohola. V Sloveniji izgubimo v prometnih nesrečah letno za dva razreda otrok. Da bi se temu izognili, moramo otroke ves čas opozarjati in vzgajati k odgovornemu obnašanju v prometu. To je naloga staršev, šole, vrtcev, policije in drugih institucij, najbolje pa otroke naučimo z lastnim zgledom. Tudi nesreče pri delu nam jemljejo ljudi, ko so v najboljših in najaktivnejših letih. Na Gorenjskem se zgodi okoli 240 nesreč pri delu na mesec ali kakih deset na dan. Veliko smrti pa je plod umorov, samomorov ali drugega nasilja. Pregled podatkov za Gorenjsko v sedmih letih kaže, da si je v tem času .185 ljudi samih streglo po življenju. Na leto je to 55 ljudi, 41 moških in 14 žensk. Samomorilci so različnih starosti, toda najnižja starostna skupina, kjer beležimo to obliko smrti, je že od 10. do 14. leta, ugotavljajo pri Zavodu za socialno medicino in higieno Gorenjske. Podatki o nasilju in nesrečah, ki so kot vzrok smrti v svetu na tretjem mestu za boleznimi srca in ožilja ter rakom, silijo k odgovornemu preventivnemu ukrepanju. Tudi v Sloveniji naj bi to postalo del nacionalnega zdravstvenega programa, ki bi zajel vsa področja življenja, med katerimi bi usklajcvalno vlogo igrala država. • D. Z. Žle- Italijanski sindikati CGIL iz Torina pomagajo beguncem Velikonočna pošiljka za družine z begunci Škofja Loka, 10. aprila - Darovalci humanitarne pomoči za begunce iz bivše Jugoslavije so zaradi slabih izkušenj postali precej nezaupljivi. Veliko njihovega tovora se je na poti do cilja izgubilo. Iz enakega razloga so se tudi predstavniki sindikatov CGIL iz Torina odločili, da pomoč beguncem posredujejo prek svojih sindikalnih pobratimov na Gorenjskem. Tokrat so pomoč pripeljali že drugič in ker je pri njihovih ljudeh še pripravljenost pomagati, si jo najbrž lahko obetamo tudi tretjič. Roberto Boscarolo Graziella Silipo Giusepe (Pino) Sup/perbo O tem je prepričan tudi koordinator za pomoč beguncem bivše Jugoslavije Roberto Boscarolo, ki je z ducatom sindikalistov CGIL v soboto pospremil humanitarni konvoj v prave roke. Giuseppe (Pino) Superbo, sindikalni voditelj in star znanec Kranjčanov, pa nam je povedal, kako so spočetka organizirali zbiranje pomoči na območju Piemonta, center te človekoljubne dejavnosti pa je bil v baru prijatelja Ulderica Bigija v Torinu. Kasneje se je akcija spontano razširila med mlade. Njihova predstavnica Graziella Silipo nam je opisala, kako so pritegnili mlade pripadnike vseh treh centralnih sindikalnih organizacij v Torinu, dveh političnih strank demokratične levice, srednješolce in predstavnike verskih organizacij. »Razpisali smo zbiralno akcijo in v dveh sobotah nabrali toliko blaga, da smo bili še sami presenečeni nad velikim odzivom. Poleg tega smo organizirali tudi solidarnostno zbiranje podpisov za pomoč beguncem. Med družinami na našem območju pa smo našli tudi mnoge, ki so pripravljene za določen čas sprejeti v goste predvsem mlade begunce iz bivše Jugoslavije. Spiske družin imamo in ko se bo pokazala potreba, bodo begunci pri njih našli gostoljubje.« Ekipa organizatorjev humanitarne pomoči, ki je v soboto prišla v Škofjo Loko, je bila tam tudi z namenom, da vidi, česa so begunci, družine, pri katerih živijo, in begunski centri, še potrebni. V škofjeloškem centru je trenutno 640 ljudi, v občini pa skupaj s tistimi pri družinah 1075. »Vsakomur, ki ponudi humanitarno pomoč, povemo, da potrebujemo zlasti higienskih in šolskih potrebščin,« je v soboto povedala Marjeta Žagar, navdušena nad nadvse koristno velikonočno pošiljko iz Italije. • D. Z. Žlebir, foto: D. Gazvoda Ustanavljajo »Sončkov klub« Ljubljana, aprila - Zveza društev za cerebralno paralizo vabi na letno srečanje prijateljev oseb s cerebralno paralizo, sponzorjev in podpornikov njihovih projektov, in sicer prihodnji torek, 20. aprila, v Ljubljani. Ob tej priložnosti bodo ustanovili društvo «Sončkov klub«. Pobudo Zveze društev za cerebralno paralizo za ustanovitev nove fondacije, ki bo podpirala nastajajoče sodobnejše oblike varstva invalidov, je razvil Jelko Kacin. Za razliko od drugih fondacij naj bi ta ne pomagala zgolj zbirati sredstev za izvedbo posameznih projektov, temveč predvsem prispevala k spreminjanju odnosov do telesno in duševno prizadetih otrok in mladostnikov. KOVINARSKO PODJETJE ŽELEZNIKI po. Otoki 16, 64228 Železniki razpisuje delovna mesta s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. VODENJE TEHNIČNO-RAZVOJNEGA SEKTORJA 2. VODENJE SEKTORJA NABAVE IN OPERATIVNE PRIPRAVE PROIZVODNJE Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod tč. 1. - visoka ali višja Izobrazba strojne, elektro ali organizacijske smeri s predhodnim tehničnim znanjem - tri leta ustreznih delovnih izkušenj pri visoki oz. pet let ustreznih delovnih izkušenj pri višji Izobrazbi - aktivno znanje tujega jezika (ang. ali nem.} - organizacijske sposobnosti in sposobnosti za delo z ljudmi pod tč. 2. - visoka aH višja izobrazba strojne, ekonomske ali organizacijske smeri • tri leta ustreznih delovnih izkušenj pri visoki oz. pet let ustreznih delovnih izkušeni pri višji izobrazbi - aktivno znanje tujega jezika (ang. ali nem.) • organizacijske sposobnosti In sposobnosti za delo z ljudmi Za razpisana delovna mesta s posebnimi pooblastili in odgovornostjo bomo delavca imenovali do Izteka mandata direktorja, L j. za dobo 2 leti. Poskusno delo bo določeno po pogodbi o zaposlitvi. Kandidate vabimo, da pošljejo pismene prijave v 10 dneh po objavi na naslov: NIKO kovinarsko podjetje Železniki p.o., Otoki 16, s pripisom: "Prijava za razpis". Kandidate bomo o Izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Mali galeriji (prenovljena galerija Lipa) je na ogled reprezentativna razstava članov Društva slovenskih likovnih umetnikov Kranj. V Cafe galeriji Pungert razstavlja pastele Ervin Kralj iz Maribora. V galeriji Bevisa so na ogled grafike slikarja Jožeta Ciuhe. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Revitalizacija industrijskih objektov. Ruardova graščina (Muzej Jesenice je odprta vsak dan med 9. in 14. uro, sobote, nedelje zaprto. V bistroju Želva razstavlja akvarele in akrile na papirju Mojca Vilar, v pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani se predstavlja Ana Cajnko z risbami, v pizzeriji Ajdna v Žirovnici pa je na ogled razstava izbranih barvnih fotografij Obrazi Nepala. VRBA - Prešernova hiša je odprta od 9. do 16. ure, ob nedeljah od 10. do 16. ure, v ponedeljek zaprto. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta vsak dan od 10.30 do 13. ure, ob nedeljah od 11.30 do 17.30, v ponedeljek zaprto. KRANJSKA GORA - Liznjekova domačija je odprta od 10. do 17. ure, ob nedeljah do 16. ure, ob ponedeljkih zaprto. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled retrospektivna razstava Fojža A. Zormana, v pasaži graščine pa razstavlja fotografije Joco Balant, član Foto kino kluba Anton Ažbe Šk. Loka. V galeriji Kamen je na ogled prodajna razstava slik ak. slikarja Zmaga Puharja. BLED - V hotelu Astoria razstavlja akad. kiparka Mojca Smer-du, v Gradu Grimšče pa fotograf Izidor Trojar. KROPA - V Kovaškem muzeju je odprta prenovljena in razširjena razstavna zbirka o nekdanjem žebljarstvu v Lipniški dolini. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Grohgarja razstavlja ak. slikarka Alenka Pirman: SK8 - muzej. V galeriji Loškega muzeja razstavlja slike petnajst beneških umetnikov. V Okroglem stolpu Loškega muzeja je do 2. maja vsak dan, razen ponedeljka, na ogled razstava Velikonočni utrinki Ob razstavi je na ogled tudi video kaseta Velikonočne šege na Loškem. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure, razen ob ponedeljkih. V galeriji Fara razstavlja fotografije Boštjan Gunčar. TRŽIČ - V dvorani sv. Jožefa pri tržiški farni cerkvi so na ogled dela akademskih slikark - sester Marjetke in Andreje Do-linar iz Argentine. V galeriji Kurnikove hiša razstavlja barvne fotografije Spektralni odsevi Benjamin Vrankar. PRIREDITVE TEGA TEDNA ŠKOFJA LOKA: PESMI ŠTIRIH - V Večeru poezije, ki bo danes, v torek, ob 19. uri v klubskem prostoru hotela Transtu-rist, se bodo ob ponatisu skupne pesniške zbirke Pesmi štirih predstavili Kajetan Kovic, Ciril Zlobec, Janez Menart in Tone Pavček. Z glasbo sodelujejo učenci Glasbene šole Škofja Loka. KRANJ: SREČANJE GORENJSKIH GLASBENIH ŠOL V Prešernovem gledališču Kranj bo jutri v sredo, ob 19. uri vsakoletno srečanje Glasbenih šol Gorenjske in zamejstva. Na srečanju sodelujejo najboljši učenci in učitelji glasbenih šol iz Celovca, Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke, Tržiča in Žabnice pri Trbižu. Prireditev, ki jo vsako leto organizira ena od glasbenih šol, je tokrat pripravila kranjska Glasbena šola pod pokroviteljstvom Društva glasbenih pedagogov Gorenjske. KRANJ: NOVI RAZSTAVI - V galeriji Prešernove hiše bodo v četrtek, 15. februarja, ob 18. uri odprli razstavo slik in grafik akad. slikark Zore Stanič in Petre Vari - Simončič. Ob 19. uri p'4 bodo v galeriji Mestne hiše odprli razstavo slik akad. slikarke Maje Dolores - Subic. KRANJ: PONOVITVE KOMEDIJ - V Prešernovem gledališču Kranj bodo v soboto, 17. aprila, ob 19.30 uri ponovili komedijo R. Conneva ZBEŽI OD ŽENE. Predstavo bodo ponovili še 19. 20. in 21. aprila ob isti uri. Vstopnice so razprodane. V petek, 16. aprila, ob 19.30 bo gostoval Dom Španskih borcev s komedijo Mira Gavrana MOZ MOJE ŽENE - za red petek I, konto in izven. KAMNIK: RAZSTAVA - V razstavišču Veronika bodo jutri, v sredo, ob 19. uri odprli razstavo najnovejših del slikarja Gorana Horvata. V kulturnem programu sodeluje pianist Aleš Studen. , Slikarki iz Argentine TIHOŽITJA, PEJSAŽI Tržič - Ob predstavljanju mladih argentinskih slikark slovenskega porekla, Andreje in Marjetke Dolinar iz Buenos Ai-resa, imamo ta trenutek na voljo le nekaj skopih časopisnih zapisov o njunih razstavah v Argentini, ter nekaj barvnih fotografij njunih slik. Vendar pa se v svojih uvodnih razmišljanjih ne bomo posluževali teh poročil, ker so po našem prepričanju in oceni nekoliko površna, saj ne zadevajo bistva njunega likovnega snovanja. Andreja Dolinar - Hrovatova slika v oljni tehniki, in njena platna so takšna, kot bi jih ustvarjala v nočni osamljenosti. Značilne barve, ki prehajajo iz modrih v vijolični ali škrlatni spekter, so odraz otožnega razpoloženja, kjer igra glasba pomembno vlogo. To pa niso igrivi Mozartovi divertimenti, ampak glasba z odsevi težkega eruptivnega argentinskega melosa. Pri Andreji Dolinar je ves interier potopljen v nekakšno zasa-njeno mrakobnost, iz katere žarijo samo posamezni barvni poudarki, ki nakazujejo upodobljene predmete. Predvsem so to tihožitja, bujni šopki cvetja, iz katerih vre na površje slikar kina želja po svetlobi in veselju. Marjetka Dolinar ima drugačen odnos oz. pristop do obravnavane slikarske snovi, čeprav gre tudi pri njej pretežno za slikanje v ateljeju. Ob nekaterih tihožitjih celo zazveni občutek, da sta sestri slikarki upodabljali isti motiv, isto cvetje, isti snovni svet. Vendar pa je pri Marjeti ta barvno svetlejši, bolj transparenten, svetlobno intenzivnejši in v nekaterih tek-sturah celo izrazitejši. Barva pa jo prav vznemirja kot organska sestavina slikarstva. Tako kot pri Andreji so tudi pri Marjeti zanimanja in simpatije na strani ekspresivne poteze ter vzdušja v sliki. Vendar pa je ta ekspresionizem nekakšen novodobni odziv nanj, ni ekstremen, ampak je nežen dotik čopiča, ki hoče v izogib ekspresivne abstrakcije potegniti črto konkretne zaznavne predmetnosti. Otipljivo in stvarno. Pri obeh slikarkah je izjemno zanimivo njuno izhodišče: najprej lahko ugotovimo, da sta vezani na predmetnost (tihožitja, pejsaž) in da sta svoje slikarstvo gradili na sintezi naturalističnega in subjektivističnega pogleda na svet. Andrej Pavlovec Kranj ob poletnih večerih GLASBA (IN DRUGO) Z GRAJSKEGA VRTA Kranj - Brez dvoma najlepši prireditveni prostor v Kranju - vrt gradu Kieselstein - bo tudi to poletje prizorišče, na katerem bodo nastopale najbolj znane glasbene in druge skupine iz Slovenije in od drugod. Organizator je mislil na otroke, na ljubitelje resne glasbe in gledališča ter v največji meri na tako imenovano zabavno glasbo za mlado in nekaj manj mlado občinstvo. "Ne mislim postati kakšen organizator prireditev, sem in ostajam lutkar, ki si izmišlja lutkovne predstave in razveseljuje otroke (in odrasle). Lani sem v precejšnji meri pomagal izpeljati poletne prireditve z naslovom Kieselstein kulturi na grajskem dvorišču in vrtu gradu Kieselstein. Tudi letos sodelujem, pripravil sem ves program, toda to je tudi zadnjikrat. Naj se s tem ukvarjajo drugi. Ledina je načeta, naj poslej drugi pokažejo, kaj zmorejo. Sam pa se vračam k svojim lutkovnim predstavam." Tako pravi Cveto Sever, ki je lani s svojo organizacijsko skupino dodobra razgibal kranjske poletne večere na vrtu gradu Kieselstein, ki so s svojim kvalitetnim in tudi pestrim programom dopolnili ponudbo za kranjske razmere že kar lepega števila prireditev. Priprave na letošnje poletne prireditve na vrtu gradu Kieselstein v Tomšičevi ulici so stekle že pred meseci. Z aprilom pa pravzaprav prihajajo na svetlo obrisi poletnih večerov, kakor si jih je zamislil Cveto Sever, izpeljati pa jih bodo morali še ostali sodelavci v organizacijski skupini. Poteih ko je s I. aprilom po 28 lutkovnih predstavah te sezone zadnjikrat padel zastor na lutkovnem odru v Lutkovnem gledališču Cveto Sever v gradu Kieselstein in so šle lutke do poletja počivat, lutkar Cveto Sever pa pripravljat novo lutkovno premiero brez subvencije, je slika poletnih prireditev že docela jasna. "Poletne prireditve letos nosijo malce spremenjen naslov Kieselstein živi kulturi 93. Za zdaj je zanesljivo, da se bodo prireditve odvijale konec tedna tako kot že lani. Četrtki bodo namenjeni otroškim predstavam, dogovorjeni smo za gostovanja lutkovnih skupin, ki bodo sodelovale na Mednarodnem lutkovnem festivalu v Mariboru, razen tega pa bodo otroci lahko prišli gledat in poslušat tudi imena, kot so Svet-lana Makarovič, Neca Falk in še kdo. Ne bom našteval naslovov, saj se lahko kaj še spremeni, vendar pa je devet lutkovnih četrtkov v poznih poletnih popoldnevih zagotovljenih." Že lani je bil del programa odmerjen tudi za resnejše občinstvo. Bo letos tudi tako? "Vsekakor bo na novem prireditvenem odru videti eno od že več" sezon trajajočih uspešnic iz Cankarjevega doma in morda še predstavo iz Doma španskih borcev - Mož moje žene in pa seveda tudi glasbeni del, v ka- ODSEVI PRETANJENE MUZIKALNOSTI Koncert pianista Federica VV. Gulde v Škofji loki. V kapeli Puštalskga gradu v Škofji Loki je nastopil pianist Federico W. Gulda z Dunaja. Mladi umetnik, star 25 let, se je rodil v Švici v glasbeni družini, saj je sin mnogo bolj slovitega evropskega pianista Fricdericha Gulde. Morda je vse to za mladega umetnika, ki se še vedno vzpenja na lestvici evropskega pianizma, bolj obremenjujoče kot pa ne. Zadnji dunajski učitelj, ki bedi nad mladim Guldo, poleg že omenjenega očeta prof. Noel Flores na dunajski Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost, je vsekakor še kaj vplival vsaj na igro, če že ne na program, ki ga je mladi Gulda tokrat igral v Škofji Loki. Svoj poustvarjalni čredo pa je razpel med dela le treh klavirskih skladateljev, in tako igral del Havdna, Schuberta in Brahmsa. Pianistova igra se je kljub njegovi mladosti izkazala za dovolj zanimiv izziv soočanja .naše - slovenske pianistike s tujo -dunajsko. V tem pogledu primerjave morem le izdvojiti morda malce subjektiven vtis, da leta (slovenska) pianistika v tem pogledu nič kaj dosti ne zaostaja za dunajsko. Bil pa je mlad Gulda vsekakor dovolj tehnično podkovan, da je zmogel odigrati (na pamet) tudi taka dela, kot so bila: Havdnova Sonata v h-molu (Hob. XVI/32), Schubertova Sonata v A-duru (DV 664) in za konec še slovite Fantazije, op. 116 Johannesa Brahmsa. Obnovljeni klavir Steinway v kapeli Puštalskega gradu se je izkazal za dobro glasbilo, na katerem je znal mladi Gulda tokrat (za razliko morda od prejšnjega recitala Erika šulerja) privabiti številno občinstvo; seveda še vedno v veliko premajhni koncertni prostor tako za Škofjo Loko, kaj šele za celo Gorenjsko. Če sem že izpostavil tehnično podkovanost mladega pianista, pa se seveda v različnih stopnjah podkovanost mladega piani sta, pa se seveda v različnih stopnjah in tudi odtenkih poraja v posamičnih delih klavirske igre Federica VV. Gulde tudi že dovolj pretanjena muzikalnost. Ta je bila veliko bolj seveda v delih Havhna, Schuberta in Brahmsa vseskozi veliko bolj romantično navdahnjena, kot pa bi recimo še smela biti v delu Havd-nove sonate. O ostalem delu nastopa mladega pianist pa tudi tukaj in na tem mestu vse najboljše. F. K. TECHNO SlrteS '~mm let,- I3X., i-1 \c FOTO HI-FI VIDEO /za hotelom Jelen/ terem gre opozoriti na Trio Lo-renz in pa na kranjski Komorni orkester Carnium." To bodo petkovi večeri, kaj pa sobote? "Ko sem sestavljal letošnji program, sem se še posebej trudil, da ne bi ponavljal lanskega. Zato letos ne bo solo nastopa Vlada Kreslina, bo pa nastopal skupaj z Beltinško bando. Ne bo Zorana Predina, bo pa Jani Kovačič s triom Tolovajke, bo večer šansonov s Svetlano Makarovič, drugačno glasbo bo prinesla Josipa Lisac, spet drugačno jazz pevka Mia Znidarič. Razen njih ša mogoče še Green town jazz band, ki se zaradi desetletnice praznovanja svojega obstoja letos nekoliko več mudi tudi na domačih odrih, pa predstavniki regge glasbe Sun-ny orchestra iz Ljubljane in za popestritev glasbenega dela Kranjske noči tudi Plava trava zaborava." Ni kaj očitati takemu izboru, manjka ša nekaj skupin, ki jih posluša mlada generacija. "Zanje bodo nastopile skupine Borghesija, Kvate-briga, morda tudi Laibach in se kakšna skupina." Zdi se, da m nobena težava pripeljati fl* takšno prireditev katerokoli znano skupino? "Res je, lahko bi na primer povabili Golden gate quartet, ki bo poleti v Sloveniji, vendar so za nas predragi. Večino prireditev bodo sofinancirali sponzorji tako kot že lani. Drugače ne gre, saj vstopnine tudi ne gre naviti nekam v višave." Lani je bilo na 2/ predstavah okoli 5000 obiskovalcev. Se obeta letos kaj drugače? "Mislim, da bodo številke približno enake. Prepričan pa sem, da bomo letos uspe'1 vse skupaj še bolje organizirati- Lani smo se zadeve lotili šele marca, zdaj pa intenzivno pn' pravljamo vse potrebno že o<* decembra lani. Dovoljenj3 imamo, s tem ni bilo nobeni'1 problemov, saj je bilo lani za varnost in za vse, kar sodi k prireditvi, dobro poskrbljeno-Imeli smo tudi dovoljene za prireditev do 23. ure, čeprav občinski odlok dovoljuje le d° 22. ure. Kieselsteinski vrt je namreč obrnjen tako, da zvok ne leti nazaj proti mestu." • Vf* Mencinger, foto: Gorazd Šini* Fotorazstava NARAVA V FOTOGRAFIJI edsta- Joco Balant se v fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine pr' vlja z zelo pestrim izborom svojih del. Pred seboj imamo pet zaku čenih kolekcij, vendar vseh pet kolekcij povezuje prefinjen odnos; človeka in narave. Kolekciie bi lahko razdelili tudi v dva glavna d. H dokumentarnega in likovnega. V dokumentarnem delu nam pre dst»' motiv J ladost««' vlja dva svetova, svet mladih in svet odraslih. Medlem ko so sirarni čisto dokumentarni, pa nam i/ slik otrok veje vsa ml—-—jko zagnanost in raziskovalni duh, kar še posebej poudarja z d|n.*\: to, gibanja ali s skrivnostjo silhuet v jami. V "živalski" kolecijl *c co Balant spogleduje predvsem z likovnimi elementi struktur Uj poredij, kot so pavja peresa v odnosu do šopaste travnate P°vr!,o0v kar še dopolnjuje lepa barvna uslajenosl. Zaporedje belih peli*3 pa je posrečeno uskladil z nemirno in temno površino vode. g. Vrhunec kompozicije doseže ■ "Kopicami" in "Potjo", kjer v^ vilno izbrana svetloba da pokrajini vso lepoto in liričnost. ^. ^J«i0 bi moral Joco to zvrst fotografije gojiti in se nam predstaviti z kolekcijo samo s tega področja. i h lu Pa Posebno poglavje je njegov balet. Od ogledovanja v ogleda ^ mimo prizorov "Baleta 1 - III"doživljamo vso gracioznost i?'Da"Ja de-je lasten zlasti ženskemu baletu, kar je še posebno poudarjeno »j | tajlu nog v "Baletu 111". S tem pa avtor doseže, da njegov balet dokumentaren, ampak tudi pripovedno liričen. nafa-S to razstavo nam želi Joco Balant prikazati svoj odnos do ve in umetnosti, kar mu je nedvomno uspelo. ,»„ippf <)sk«r U°ie NOVI TRGOVINI music shop & ELEKTRON TITOVTRGII.ŠK. LOKA NUDIMO PO UGODNIH CENAH • CD PLOŠČE (domača in tuja glasba) • AUDIO KASETE • VIDEO KASETE • POSTER ZASTAVE • POSTERJE • SINTISAJZERJE (raznih velikosti) MOŽNOST PLAČILA NA DVA OBROKA • ROČNE URE od 1200 SIT dalje • STENSKE IN NAMIZNE URE • STOLPE IN videorekordekj F I I KTRONIKOIN FIJ-KTROMATERi^ čl*1 UOODNI NA Pl-AČILA delovni čas: od 9. do 19. ure sobotaod9. do 13. ure Informacije: W 064/620-820 GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Po sušnih turističnih sezonah skušajo s samostojnimi nastopi Blejci privabiti tuje goste Naše zadovoljstvo turizmu ne pomaga Medtem ko evropske turistične dežele "bombardirajo" svet z informacijami, kaj je pri njih novega, v Sloveniji Pozabljamo, da je konkurenca huda in da nas turisti še ne poznajo - Na Bledu so se odločili, da Gorenjsko v ako imenovanem Slovenskem tednu predstavijo na Spodnjem Bavarskem. Bled, 9. aprila - V Sloveniji se je z velikonočnimi praznki^in, pri Pravami na poletno turistično sezono tako rekoč začelo leto turizma. Kot kažejo prve napovedi, pa nam dejstvo, da imamo leto turizma ne pomaga veliko, saj na Gorenjsko še te dni prihajajo odpovedi * najavljenih skupin turistov, ki se bojijo blizine vojne u "P"** Wj*jo obisk Bleda za nedoločen čas". Zato so blejskii unt.cn. delavci, kljub težkemu položaju velike večine podjetij sklenili, da bodo sami skušali privabiti nemške turiste. V sodelovanju z/»Jovlji-5ko občino in mestom Landshut na Spodnjem »odnji teden, od 20. do 25. aprila, pripravili predstavitev Slovenije, s poudarkom na predstavitvi območja Julijskih alp oziroma Bleda, Bohinja in Kranjske Gore. "Resnica je, da ljudje po ^etu Slovenije ne poznajo. Ker skušamo, da je ne bi omenjali ob imenu Jugoslavije, nas mnogi enačijo s sosednjo Koroško in šele, ko jim natančno razložimo, kje je Bled, navadno celo ugotovimo, da nas marsikdo pozna, da so nekateri pri nas pred leti že bili. Tako šele ["nogi ugotavljajo, kaj sedaj Slovenija je, kaj se pri nas dodaja. Nikjer pa se naprimer po Nemčiji o nas nič ne piše, redki So časopisni prispevki, ki nas 'Ploh omenjajo. Tako kamorkoli prideš, imaš premalo denarja ali premajhen politični vPliv. Zato sam osebno zame-n.m naši vladi, da je ukinila ministrstvo za informiranje, saj, kolikor imam jaz informacij, Sedaj nihče po svetu ne pošilja sporočil o Sloveniji po svetu. Naj sedaj turistično društvo Bled začne vsak teden na 2500 naslovov novinarjev v Evropi pošiljati informacije o Sloveniji? Naprimer Španci, Italijani....dobesedno "bombardirajo" z informacijami, kaj se dogaja pri njih, kaj je novega, ne le v turizmu. O Sloveniji pa v svetu ni novic, nikogar ni, ki bi nas znal predstavljati v svetu, ne le turizem, tudi kulturo, gospodarstvo in vse drugo. Ljubljana je kot kaže zadovoljna sama s seboj, vlada ne promovira niti svojega programa med Slovenci niti ne promovira Slovenije v Evropi. Nič, kot da je marketing, promocija, za nas stvar, ki ne obstaja.... Slovenija je kar naenkrat postala samozadovoljna, vlada je sama s se- l dem Triglav-Gipfel 0Vvenien: Ein Urlaubsland wic Bavern am Rande des Balkan Bergsteige S|0v^'njk''Jo z nastopom v Nemčiji ponovno vzbuditi zanimanje za ^tofL-k ^e'ezn,KOV z elektromotorji pokriva 10 °tkov evropskega trga ^Domelu imajo dovolj dela dobiti11''1'' aPrila " Oomel (bivši Elektromotorji) je uspel pri Hjih0vi?crtir Prtdjtj 'r ^rav to,iko kolektorskih motorjev, kar je vrednote lctos av'JaJ° 23 odstotkov proizvodnje, j^'nih c"ać""jejo, da bo 956 zaposlenih izdelalo 1,4 milijona Vijanje in J'Aar Do vrednostno predstavljajo 56 odstotkov pro-JOh 23 od It i mi,iJ<)na kolektorskih motorjev, kar bo predsta-■ VOv fc^^oikov proizvodnje. Z izvozom naj bi iztržili 58 mili- Miro Mulej boj zadovoljna, nam pa to seveda ničesar ne pomeni, saj se nikjer ne pojavljamo," pravi tajnik Turističnega društva Bled Miro Mulej, ki seveda še kako čuti posledice dejstva, da je Slovenija lani izpadla iz turističnih katalogov, da se le v redke in le počasi vrača. Blejski hotelirji med prvimi vprašanji tujih agentov dobivajo vprašanja o varnosti v Sloveniji, o tem, kako daleč je Bled od hrvaške meje, o tem, ali pri nas hrana je... To pa so vse vzroki, zaradi česar smo že lani na Bledu sklenili, da bodo pač po svojih (predvsem denarnih) zmožnostih skušali privabiti goste v naše kraje. Že lani so se skromno predstavili v Landshutu, hkrati pa so se dogovorili za novo letošnjo predstavitev. "V Landshutu imamo podporo zlasti pri našem izseljencu, v Nemčiji zelo poznanem akademskem kiparju Slavku Oblaku in nadžu-panu mesta Landshut, ki je vrsto let hodil na počitnice na Bled in hkrati na obiske k radovljiškim županom. Tako je lani ob pogovorih sedanji župan Vladimir Čeme predlagal, da navežemo tesnejše stike. Šel sem v Landshut, dogovorili smo se o sodelovanju in že lani jeseni smo se prvič predstavili. Bil je kar lep odziv, jeseni in pozimi nas je obiskalo že kar nekaj tamkajšnjih turistov, zato smo se dogovorili, da pred letošnjo turistično sezono še bolje pokažemo, kaj lahko ponudimo, da nas Bavarci spoznajo, da spoznajo našo kulturo, našo hrano. Ker imamo pač za to zelo malo denarja, so nam šli zelo na roke, tako da bodo v Landshutu na svoje stroške poskrbeli za naš razstavni prostor, za propagandne vitrine, za snemanje diasov in CD plošč, za reklamo,., tako da nam bodo ostali le stroški za prevoze ljudi, ki nas bodo predstavljali, za prehrano, za honorarje nastopajočih," poudarja Miro Mulej. V slabem tednu dni bodo Blejci, Bohinjci in Kranjsko-gorci (v sodelovanju s predstavniki zdravilišč in Obale ter slovenskega sekretariata za turizem) pripravili koncerte naših ansamblov, predstavil se bo oktet Lip z Bleda, godba na pihala iz Gorij, Alpski kvintet, v tako imenovanem VVork shopu bodo predstavili Slovenijo in predvsem Bled tamkajšnjim politikom, gospodarstvenikom, lastnikom podjetij, ki organizirajo počitnice, lastnikom agencij in avstobusnim podjetjem, kot pomemben del Slovenske ponudbe pa bo tudi predstavitev slovenskih jedi in pijač v petih landshutskih restavracijah od 20. do 25. aprila. • V. Stanovnik H* 5*rk % IVi yVoz pa naJ D' irncl v cc'otni prodaji 87-odstotni Kranjski Savi se zmanjšuje konkurenčna sposobnost Ostra konkurenca Savi zbija cene Kranj, 9. aprila - Na račun slabih lanskih rezultatov se je vrednost podjetja zmanjšala za odstotek, toda še vedno smo zdravo podjetje, saj delež kreditov v premoženjski bilanci po zaključnem računu za lansko leto ne presega kritične meje, pravi Vinko Perčič, podpredsednik korporacije za plan, kontrolo in računovodstvo kranjske Save. Lani so v kranjski Savi proizvodnjo povečali za 1,7 odstotka, toda že drugo leto zapored jim ni uspelo povečati realne vrednosti prodaje. Izvoz povečujejo, ker je slovenski trg zanje premajhen, na tujih trgih pa je konkurenca ostra in tam iztržijo manj. Konkurenca pa je zaradi odprtega uvoza tudi na domačem trgu velika, zato cene padajo. Zato je pri večjem obsegu proizvodnje vrednost ustvarjenega dohodka manjša, lani so iztržili 205 milijonov dolarjev, še leta 1990 pa 240 milijonov dolarjev. V celotni prodaji je imel lani izvoz že 80-odstotni delež. Ker so v skladu z zakonskimi možnostmi prihranili nekaj denarja iz preteklih let, lanskega leta niso zaključili z izgubo, saj je bil pozitiven s pomočjo 4,5 milijona tolarjev rezervacij iz preteklih let. Dejansko pa so torej poslovali z izgubo, rezultati v letošnjih prvih treh mesecih pa izgubo le še poglabljajo. Cenovne škarje so namreč vse bolj odprte, saj stroški vrtoglavo naraščajo, čeprav zmanjšujejo število zaposlenih in skušajo zmanjšati stroške. Prodajne cene so se lani povečale za 64 odstotkov, hkrati pa so se stroški povečali od 80 do 150 odstotkov. Lani so bili rezultati slabši zlasti v tovarni Sava Velo, saj so njihovi izdelki pri izvozu pod udarom močne konkurence z Daljnega Vzhoda, izboljšanje bo moč doseči z novimi proizvodnimi programi, pri katerih bo moč doseči višje cene. Vendar pa Sava Velo v letošnjih prvih dveh mesecih dosega planirane rezultate, uspelo jim je tudi povečati izvoz. Slabi so rezultati tudi v tovarni Vist ter v profitnih centrih Prevleke valjev, Gumama, Tehnični in kemični izdelki. V drugi polovici lanskega leta so se poslabšali tudi v Savi Kranj Trade pri prodaji na domačem trgu, ki je tudi letos zelo nizka. Razmere v gospodarstvu so resne, pravi Vinko Perčič, na kar opozarja tudi slovenska vlada, ki vztraja pri monetarni politiki za kar najmanjšo inflacijo. Temu moramo slediti v podjetjih, edina pot je zniževanje vseh vrst stroškov in s tem izboljšanje konkurenčne sposobnosti. Dokaj uspešno prodiramo na nove trge, vendar je konkurenca tako ostra, da so kupci pripravljeni kupiti izdelke le po dodatno znižanih cenah. V Savi pa pri nekaterih izdelkih že sedaj ne pokrivajo lastne cene. Nov predlog za delitev lastninskih certifikatov Po starosti namesto po delovni dobi Kranj, 12. aprila - Zaradi lažje izvedbe naj bi bilo merilo pri delitvi certifikatov starost in ne delovna doba, saj bi iskanje in preverjanje podatkov v delovni dobi stalo 7 milijonov mark. Stari do 17 let naj bi dobili certifikate v nominalni vrednosti 100 tisoč tolarjev, stari od 18 do 22 let v vrednosti 200 tisoč tolarjev, stari od 23 do 27 let v vrednosti 250 tisoč tolarjev, stari od 28 do 37 v vrednosti 300 tisoč tolarjev, stari od 38 do 47 let v vrednosti 350 tisoč tolarjev in stari več kot 48 let v vrednosti 400 tisoč tolarjev. Vlada in državni zbor naj bi o tej spremembi zakona o lastninjenju podjetij odločala že ta teden. Če bo namesto delovne dobe upoštevana starost, bodo pri delitvi certifikatov res prišli v poštev vsi, tudi kmetje, matere, tisti, ki so bili zaposleni v tujini itd. Projekt modernizacije plačilnega prometa Ljubljana, 7. aprila - V okviru prvega slovenskega finančnega sejma Kapital 93 je Služba družbenega knjigovodstva Slovenije (SDK) predstavila Projekt modernizacije plačilnega prometa Slovenije. Podprojekt "znanje" je že napisan, prav tako je pripravljen si-mulacijski center, saj bodo morali nov sistem nekaj časa še preizkušati, vzporedno s tekočim poslovanjem. Vrednost celotnega projekta je ocenjena na deset milijonov ecujev, ki naj bi jih pridobili iz lanskega.in letošnjega priliva SDK. Marca prihodnje leto bodo že uvedli simulacijo plačilnega prometa po novem, konec leta pa naj bi sistem že normalno deloval. Poleg projekta modernizacije plačilnega prometa pa hkrati v SDK načrtujejo tudi druge spremembe: poenotenje davčne službe,. oblikovanje centra za boniteto in statistiko, komercialno revizijo in javno revizijo (računsko sodišče). Pot plačilnega naloga od podjetja do podjetja je po sedanji metodologiji in tehnologiji izredno komplicirana, zamudna (traja kar 24 ur) in nenazadnje dražja, kot bo po novem. Nov povezan sistem bo omogočal skoraj trenuten prenos podatkov, saj bodo plačilni nalogi v elektronski obliki, celoten postopek pa bo tako trajal le nekaj minut. Če vemo, da je 14 podružnic in 47 ekspozitur SDK opravilo dnevno 300 tisoč transakcij, lani so obdelali 109 milijonov nalogov, potem je elektronski plačilni nalog vsekakor velika pridobitev. Po sedanjem sistemu 37 odstotkov nalogov potuje samo po računalniku, 42 odstotkov skupaj z dokumenti, 21 odstotkov pa z dokumenti po pošti. Nemogoče je direktno izmenjati naloge, preveč je papirnih prenosov. • M.Peternelj Novo v Radovljici! Na Cankarjevi ulici 27 je odprt edini pooblaščeni servis za TV, videorekorderje in radijske aparate Gorenje in Samsung. Vse naštete aparate lahko tudi kupite, v zalogi imajo tudi video kasete. Servis je odprt vsak delavnik od 9. do 12. in od 13. do 18. ure. Informacije lahko dobite po tel.: 217-759, ORBITER ELECTRONICS, Oprešnikova 82, Kranj. Na servisu pravijo SMO NAJCENEJŠI! INFORMACIJE OBMOČNE GOSPODARSKE ZBORNICE KRANJ Obveščamo vas, da ima Gospodarska zbornica Slovenije preferencialna spričevala FORM A, v katerih je že natisnjena izjava o slovenskem izvoru blaga. Stara spričevala FORM A, ki so prežigosana z izjavo "Izdano v Republiki Sloveniji" lahko uporabljate še naprej pri izvozu v države članice EFTA ter razvite prekomorske države, z izjemo ZDA. ZDA so stara prežigosana spričevala FORM A sprejemale le do 7. aprila 1993. Svetujemo vam, da si nova FORM A spričevala za izvoz v ZDA čimprej priskrbite na območni gospodarski zbornici v Kranju. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti Center za pospeševanje malega gospodarstva vabi vse slovenske podjetnike in obrtnike k organizirani borzni akciji vseh članic srednjeevropske pobude: Italije, Avstrije, Poljske, Češke, Slovaške, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Partnerji lahko ponudijo ali povprašujejo po vseh oblikah poslov od trgovine do poslovnih kooperacij, ponudbe in povpraševanja po izdelkih, storitvah in tehnologijah. Informacijski centri članic bodo zbrane ponudbe in povpraševanja posredovali partnerjem v svojih državah. Za partnerje, ki bodo našli skupen interes za ponujene poste, bodo članice organizirale borzna poslovna srečanja. Ponudbe pošljejo interesenti na angleškem borznem obrazcu CIS GZS, ki ga dobijo na območni gospodarski zbornici v Kranju. Na obrazec napišejo: za srednjeevropsko sodelovanje. Prijave sprejema: Center za pospeševanje malega gospodarstva, Dvoržakova 5/XIII, Ljubljana, do 20. aprila 1993, telefon 061/321-347, 321-349. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Test: Peugeot 405 GR LUX 1.8 Levje kraljestvo Peugeot 405 kljub svojim šestim letom na avtomobilskem trgu ostaja sorazmerno vitalen, udoben, predvsem pa eleganten avtomobil. Lani so mu v tovarni vdahnili nekaj kozmetičnih in funkcionalnih popravkov, s katerimi je obdržal svoj levji karakter in postal bolj podoben svojemu večjemu bratu peugeotu 605. Novega pravzaprav ni veliko, je pa vsaj na zunaj učinkovalo. Na novo so obdelana prtljažna vrata, ki se zdaj odpirajo povsem do odbijača in dajejo avtomobilu prestižnejši videz, spremenjeni so okrasni pokrovi koles in še nekatere drobne malenkosti. Temeljitejša je bila notranja obdelava s povsem novo armaturno ploščo s sredinsko konzolo in preglednejšimi stikali, ter novimi notranjimi oblogami. Tako peugeot 405 ostaja eleganten avto, brez pretresljivih sodobnih oblikovalskih potez, kar pa vseeno vzbudi posebno spoštovanje. Kdor peugeote pozna, ve, da ti avtomobili slovijo po svojem udobju. Pri peugeotu 405 GR LUX se udobje začne že pri daljinskem odklepanju vrat, nadaljuje pa v notranjosti z izdatno obloženimi in dobro nastavljivimi sedeži, razkošno zadnjo klopjo s sredinskim naslonjalom in dovolj prostora za noge. Znaten delež k udobni vožnji prispevata po francosko uglajeno podvozje in izredno tih motor. Voznik ima pred seboj na novo obdelano, dokaj pregledno armaturno ploščo, s premajhnimi merilniki in priročnimi stikali. Oznaka LUX pomeni, da je v tem avtomobilu že serijsko dolg spisek opreme. Volanski obroč je opremljen s servoojačevalnikom in po višini nastavljiv, steklom v prednjih vratih in desnemu bočnemu ogledalu streže elektrika, testni avto pa je imel še elektrificirano strešno okno in radio-kasetofon. Testni avto je imel pod motornim pokrovom nameščen 1762 kubični štirivaljnik, s katerim je sicer mogoče dosegati lepa hitrostna povprečja, za odločnejše pospeševanje 1100 kilogramov težkega avtomobila pa je nekoliko prešibek. Ampak prav takšen, kot je, ugaja tistim, ki nimajo ravno dirka-ških ambicij. Po drugi strani pa je ta pogonski agregat uglajen in gospodaren: dobrih 10 litrov se je v povprečju nateklo na 100 prevoženih kilometrov med našo preizkušnjo. Tehnični podatki: limuzina • štirivaljnim prečno postavljenim motorjem. Motor: 1762 cem, 74 KVV (101 KM), največji navor 153 Nm pri 3800 motornih vrtljajih, več-točkovni vbrizg goriva, katalizator. Dolžina, širina, višina: 4408 x 1694 x 1406 mm. Prostornina prtljažnika: 470 I. Najvišja hitrost: 185 km-h (tovarna), 186 k m-h (test). Poraba goriva po ECE normah: 5,5 - 7,1 -9,9 I na 100 km. Povprečna poraba na testu: 10,1 I. katerih ob pretiravanju na hitro spodrsne, temu peugeotu prijajo dolgi ovinki, kjer dolgo ostane nevtralen, pa tudi zavore so pri tem avtomobilu peu-geotovsko odločne in zanesljive. Aprilska odkupna cena mleka Zdaj ni več ugibanj, kakšna je aprilska odkupna cena kako je sestavljena, saj je to dobro razvidno iz odredbe, objavljena v uradnem listu. * odkupna cena za mlekarne (za mleko s 3,6 % tolšče) 21 * nadomestilo za pokrivanje razlike, ki ga prispeva ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj 0 * osnovna cena 21 * povprečni dodatek za kakovostno mleko * povprečna odkupna cena mleka 23,50 SlT/1 * nadomestilo za pokrivanje razlike, ki ga prispeva ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo 1,50 SIT/_ mleka in kije bila ,92 SIT/I ,04 SIT/I 96 SIT/ 54 SIT/1 * skupaj (* vrednost tolščobne enote 25,00 SIT/I 6,0889 SIT) HVALIMO: Udobje in eleganca - ekonomičen In kultiviran motor • veliko serijske opreme GRAJAMO: sorazmerno slabotni pospeški - premajhni merilniki Cena: 1.960.000 SIT in 16 % davčnih dajatev (Avtohlša Claas Ljubljana) Podvozje, 2,7-metrska medo-sna razdalja in odlično vzmetenje zagotavljajo udobno vožnjo in stabilno lego na cesti. Bolj kot kratki in ostri ovinki, na Peugeot 405 GR LUX je predvsem primeren družinski avto, z značilnim francoskim šarmom. In tisto o levjem karakterju ne samo na peugeoto-vem grbu povsem drži: je miren in eleganten. Svoj karakter pokaže le, če ga ujeziš. • M. Gregorič Avtomobilske novice Peugeot: Slovenski zastopnik Avtohiša Claas je v začetku meseca začela prodajati peugeot 306. Trenutno je na voljo karoserijska izvedba s petimi vrati in tremi različnimi motorji z 1.4, 1.6 in 1.8 litra gibne prostornine, ter tremi različnimi paketi opreme. Škoda: Lani so pri slovenskem zastopniku, ljubljanskem Avtoim-pexu prodali več kot 2400 avtomobilov. Če bo šlo po sreči, bodo v kratkem že presegli lansko prodajno številko, saj so do konca prejšnjega meseca prodali že 2228 Skodinih avtomobilov, po večini favoritov. Glavni prodajni adut je seveda ugodna cena za dokaj kvalitetno vozilo. • M. G. GLAS Poglejmo še praktični primer! Če je, denimo, kmet oddal v mlc/ karno mleko s 3,7 odstotka tolšče, je skupaj z nadomestilom m1' nistrstva za ekonomske odnose in razvoj osnovna cena 22,57 tolarja. Predpostavljamo, da je bilo mleko v prvem kakovostnefu razredu (+10 odstotkov na osnovno ceno) in da ne izpolnjuj pogojev za druge dodatke (glede na oddane količine in delež b*j ljakovin), dobimo odkupno ceno 24,82 tolarja. Če k tej števili prištejemo še poldrugi tolar nadomestila, ki ga prispeva k"1?^ sko ministrstvo, je končna cena 26,32 tolarja za liter. Kmet, ki 6 aprila oddal v mlekarno vsak dan povprečno 50 litrov mleka m v vsem mesecu 1.500 litrov, bo približno v sredini maja preJc zanj 39.480 tolarjev. Marčevski stroški prireje mleka - 36,54 tolarja za liter Po oceni Kmetijskega inštituta Slovenije so bili marca Strotf prireje litra mleka (na nadpovprečni slovenski kmetiji) 36,54 1 larja oz. le za 0,6 odstotka večji kot februarja. Povprečna marce * ska odkupna cena za mleko s 3,6 odstotke tolšče je bila brez p° drugega tolarja nadomestila 21,40 tolarja in je pokrivala le m odstotkov stroškov, skupaj z nadomestilom pa okrog 62 odst ; tkov. Stroški prirasta govedi na kmetijah (prirast 0,85 kg/krm dan, pitanje od 120 do 510 kg) so bili marca 198,97 tolarja t*& logram in so bili le za 0,8 odstotka višji kot februarja. Da so bi marca stroški skoraj enaki kot februarja, je razlog v tem, da rna ca ni bilo pomembnejših sprememb cen kmetijskega reprodukcj skega materiala in storitev. Koliko za gozd? Za kvadratni meter gozdnega zemljišča prve kategorije v kranj*jj! in škofjeloški občini je treba odšteti 95 tolarjev, za zemljišče dr« ge kategorije 80 tolarjev, za tretjo kategorijo 65 in za četrto 4* larjev. Gozd pete kategorije stane 35,50 tolarja, šeste 24, senwjj pa 12 tolarjev za kvadratni meter. Naj še povemo, da gre samo ceno zemljišča, ki ne vključuje tudi vrednosti lesne zaloge. APRILSKI POPUST! a a (ki nižje cene pri takojšnjem n A € 11 plačilu za izbor izdelkov, ki U\J VV /O jih boste vgradili vvaš dom. Kiti, barve, itn. JUB, dimniki SCHIEDL, žarnice TEŽ, talilni vložki ETI, stikala, vtikači, itn. ELEKTROMATERIAL, regulacijska in kotlovna oprema za centralno ogrevanje (zelo ugodno) in še... ...in še POSEBEN IZBOR malih gospodinjskih aparatov C0R0NA, samokolnice LIV ter električna verižna žaga IKA. Pa ne pozabite na dodatni 5 % popust z Merkurjevo kartico zaupanja! >MERKUR DRŽAVA SLOVENIJA JE DOBILA SVOJ PRVI URADNI TELEFONSKI IMENIK Pol milijona pravilnih imen, naslovov, telefonskih številk - 200.000 spremeni Od 15. aprila na vseh poštah! Telefonski imenik Slovenije 1993 najbolj brana in največkrat uporablja knjiga. Pol milijona telefonskih številk 200.000 najnovejših sprememb To so novi naročniki, spremembe vilčenj, nazivov, naročniške sprefTie be, preselitve, prevzemi in preimeno ne ulice. Slednjih je največ, zato je lefonski imenik Slovenije tudi adre vseh podjetij, ustanov in, seveda, tonskih naročnikov Rumeni poslovni vodič ^ je najbolj enostaven pregled pošlo dejavnosti ponudnikov. Prodaja od 15. 4.1993 na vseh slo* skih poštah vtrstih. nj0 T tofco tlobokoumno izkuš-piSl,pu'emiakvm čitaš tudi časo-nelfj. ™ottce, drobne notičke gr0ftt na ronu so važne, ne pa ci0„ °Zanski naslovi in senza-de. Podnaslovi! Mimogre-čqs0^ se ,udi v najresnejšem iifnu'vl' ?paža> da izXinJai° n'-peo/ Sei'ia m protokolarno po- Voi,,''? sP0r°ČUa. Pojavljajo M lak,," l eminentnih mini-"iesai /!'W "" lastna "Qčin fr. Pravzaprav na neki *ttyb] u i kulturna, čeprav nu-izJQva' r "u" Peterletova '/n/>,,,) protestno vzdignila ■srečno je na-»/«,■■/, W ■•/„ /(. Ulko kot bi '"oiivt. , "•/''•• Kakšen ne ">>!.,„w ganjali, zdaj. ' P'irl,., St' "'■'<'/<' ministrom k% ''"'■""< m kn se. pardon.m Ht, u'l'lfi ueia n,i< tonalne' ''"'i pra\ delo, da bi J« Tv J""1"""/"/'" njah tve P"KIcdah v njihov TEMA TEDNA SPANČKALI, NE PA NA SEJO DRVELI! Ministrom m r$ž$jo jajc*, na sejah svata TVsa - pardon -ŠGje vtastne hlače.. Kako kulturna, čeprav mesarska, je bila pravzaprav tista Peterletova metaforica, da je to tako kot *Če bi mački odrezal rep...' I dnevnik, r,, i Ce pa svetovni dogodki zatulijo in iih morda ni za tiste svete pol ure, vskoči domač arhiv kadar je govor o pokojninah, vedno znova vidimo prazgodovinske posnetke upokojenskih ce-kar/ev in galoi Kar je res izvirnega, je posnetek s kakšne seje • kamera do nezavesti pleše po prisotnih novinarjih in tako si vedrm ii.i tek.uerri. kako tghjdu del vlade v zgodnjih jutranjih urah na urgentni seji Ne, so rekli, vlada se ni zbrala oh jutranji uri! Vest je laina! Lažna gor ali dol - važno je. da so se odzvali na tiste jutranje ure Sele ob takem demanti/u \< // mOŽgančki napne/o in Uiuli rajo: tako pikolovski, da bi vse demantirali, zanesljivo niso! Zakaj pa 90 domnevno julrun/e sestankovanje tako ostro zanikali, je pa že olaola vprašanje! Briga mene. kdaj se sestajajo, saj so itak opravičevali svoje visoke funkcionarske plače z nečloveškim delom do polnoči in čez - čemu pa zdaj tako ostro zanikanje? Hja! Hoteli so reči, da jih ni zajela nobena tako velika panika, da bi zaradi afere poskakali iz postelj, hoteli so reči, da zaradi HITa ni nobenega obsednega ali abnormalnega stanja v vladi in ne drugod! Pa dosegli kontra efekt! Bolj boš ti zanikoval nekaj, kar sploh ni pomembno za stvar, bolj čudno te bodo gledali in vedno manj verjeli! Zaradi «vlada se je sestala v zgodnjih jutranjih urah...« spisati cel demanti?!? Če nihče ni kriv, če nihče ni vpleten - jok, brate, kaj boš ti prekliceval neke časopi-sarske »jutranje ure«! Nasprotno! če ti je čista duša in srce, se ti bo še »fajn« zdelo, da si menda reagiral tako, da si poskakal iz postelje, ne pa drnohal do sedmih, medlem ko se je že treslo pol Slovenije! Sploh pa: ob taki aferi, kot je Hitovska, je zgoraj navedeni preklic manj kot pljunec v morje. Smešno birokratski, če smo natančni! Neki lumpje pokrade-jo in obvladujejo pol Slovenije, služba državnega zbora pa nas heca z nekimi seslankovalnimi uricami, ki da niso umeščene v pravi čas! Kadar je stvar »komsi - komsa« , je znatno bolje, da usta in pero kar molčita... • D. Sedej MM Kje si, hišnik? Občan iz Ljubnega nam je prijazno sporočil: »Vi ne veste, kako sem vesel, da sem še živ in predvsem -cel! Zjutraj sem se po opravkih mudil v Radovljici. Namenjen sem bil na zdravstveno skupnost, v stavbo, kjer je v pritličju tudi Turistično društvo Radovljica, kjer so inšpektorji. Zraven avtobusne postaje! Ko sem korajžno vstopal v stavbo, mi je naenkrat kar zmanjkalo tal pod nogami. Padel sem »nagliho« v šipo vrat. Ko sem se - srečnež pa tak - nekako ujel, sem zadevo preštudiral. Predpražnika sploh nimajo, imajo pa pred vrati eno veliko zevajočo luknjo, v katero padeš. Ne morem si misliti drugega kot to, da so to napravili namenoma, da bi občani vsi potolčeni lazili gor na zdravstveno skupnost - ali kaj!?« Mi pa pravimo takole: stavba je last občine in tudi take zadeve, kot so predpražniki, so pomembne, če ti stavbe vzdržuješ, čudno je tudi, da tega ne »porajta« Turistično društvo, saj luknja pred vrati ni nobena turistična olepšava. Bo treba poiskati kakšnega dobrega hišnika, ki bi stvar nemudoma uredil... • D. S. Pirhe sekat! Saj še pomnite, da lani nismo mogli pirhov sekat, saj slovenskih kovancev sploh imeli nismo. Letos pa nas je država jako razveselila, saj imamo kovan denar. Samo kdo naj še reče. da nam ne gre vsako leto bolje! V torek, 13. aprila 1993, ob 17. uri bo na valovih Radia Žiri zopet oddaja V ritmu valčka in polke z Narodnozabavno lestvico Radia Žiri s petimi uvrstitvami najpriljubljenejših viž in petimi predlogi najnovejše produkcije. UVRSTITVE PETIH NAJ VIŽ: 1. Po dekle - Don Juan & Ansambel Lojzeta Slaka 2. S pesmijo po Sloveniji - Ansambel bratov Avsenik 3. Gospodar svojih poljan - Ansambel Mak z Ed vinom Fliserjem 4. Gorenjski nagelj - Ansambel Gašperji 5. Tereza - Marela Intemacional 5. Kje je ta Mojca - Štirje kovači PREDLOGI NOVIH PETIH VIŽ: 6. Pri tebi doma - Ansambel Zasavci 7. Godec - Ansambel bratov Poljanšek 8. Dober dan - Šaleški fantje 9. Nič ni lepšega - Ansambel Tonija Verderberja 10. Mami za praznik - Ansambel Roberta Zupana Izmed poslanih kuponov in sporočil na dopisnicah in razglednicah smo izžrebali Jano Šturm, Potok 17, Železniki 64228, ki bo prejela glasbeno kaseto. Tudi sedaj vas vabim k sodelovanju - izpolnitvi kupona. Sodelujte! Objavljeni kupon pošljite na naslov Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, Žin 64226. 1. KUPON ZA LESTVICO TUJA PESEM: _ DOMAČA PESEM:__ TUJI PREDLOG:__ DOMAČI PREDLOG:_ GLASBENA TEMA:_ NASLOV:_ RADIO mm 23. NflDflU€VRNJ€ PIŠ€: DRAGO PflPl€R VESELE DEKLICE Ansambel Vrtnica iz Nove Gorice je edina narodnozabavna skupina na Goriškem, ki deluje štiri leta, zvokovno pa je trio z diatonično harmoniko, ki vključuje dodatek v zvenih pozavne in saksofona. Po pred dvema letoma izdani kaseti Vsi na žur v samozaložbi, ki je ob igranju glasbenega cveta dodala prepotrebno identifikacijsko izkaznico, ki je ansamblu široko odprla vrata na slovensko vižarsko sceno. Druga kaseta vesele deklice prinaša njihove skladbe, ki so bile nagrajene na dveh števerjanskih in novo osnovanem festivalu Vurberk '92, predstavljene pa tudi na osrednjem Ptujskem festivalu, kjer je ansambel dobu srebrno Orfejevo značko za kvaliteto, Na festivalu v Vur-berku je strokovna komisija za najboljšo skladbo razglasila vižo Vrtnice Naš Bric. Dve skladbi je za Vrtnico napisal Andrej Plesničar. Nekaj naslovov s kasete: Števerjan praznuje, Samo, da sem doma, Ona sanja, Moj direktor... m' Ansambel Vrtnica iz Nove Gorice - Foto: Drago Papler Oaza je vaza za marjetice Tfi UJESEC Rff VRTU POSKcISJrlj 0 §E mE Pod naslovom o vazi - oazi, ki je nastal v otroški glavici, si je naša dopisnica Majda V. Mencinger, izkušena pedagoginja, zamislila rubriko o vzgoji majhnih otrok. Najprej o "zastonj igračah" za vse starosti otrok, od dojenčka dalje. Trata Malček od 2 do 3 let Otroku te starosti je dala psihologija to ljubko ime. Toda otrok se noče imeti za majhnega. Anekdota: "O punčka, kako si ti majhna..." A ona odvrne: "Majhna, majhna, a debela tud !" Otrok je dosegel že veliko stopnjo samostojnosti. Hodi. Odraslim že lahko sporoča svoje potrebe, da je lačen, žejen, zaspan, da potrebuje pozornost, ljubkovanje. Literarna ilustracija: "Pišem. Mala je prišla k meni, hotela je, da jo poljubim. Poljubila sem jo površno in v naglici. Odšla je, ali takoj se je vrnila. Storila sem to, ali nejevoljna, da me moti. Nekaj časa se je igrala, a kmalu je bila spet pri meni. "Mama!" "Kaj?" "Mama, rada..." "Eh, pusti me! Mama mora pisati!" "Mama!" Nisem jo hotela slišati. Pa se ni dala odgnati. Vlekla me je k sebi in me poskušala pobožati po obrazu. To me je razjezilo. "Če ima človek kdaj mir! Na, tukaj imaš!" In udarila sem jo po roki. Nič ni zajokala, samo odšla je in jaz se nisem več zmenila zanjo. Ali njeni žgoči pogledi so me predramili. Žalostni so bili in očitajoči. In hipoma me je postalo sram. Iz velikih oči me je gledala njena dveletna, nežna, splašena dušica... Pokesala sem se in zabolelo me je v prsih. Pokleknila sem k njej in ji poljubila mehko, malo rdečo rokico. Kako je mogoče udariti tako milo otroško rokico iz jeze, iz nizke strasti? Ta majhna, nežna rokica, ustvarjena, da se je človek veseli, da jo ljubi in boža!" (Zofka Kveder: Vladka, Mitka, Mirica) Otrok zahteva spoštovanje do svojih potreb. Veliko opravil želi narediti sam pri oblačenju, zlasti slačenju. Prinese svoje čevlje, copatke. Rad je sam, čeprav se še paca. Malček je vodljiv, prisrčen, rad sodeluje. Je redoljuben, naravnost ceremonialen. Želi, da se odvijajo vsakodnevne dejavnosti vedno na enak način. To mu pomaga, da jih laže obvlada, tako si pridobiva tudi občutek za čas. Še posebno so pomembne "ceremonije" pri uspavanju: ista ura, ista oseba, ista uspavanka, ista mehka igrača ali cunjica, ki si jo pritisne k licu. Spominjam se primera iz nekih otroških jaslic: otrok ni in ni hotel zaspati, dokler niso ugotovili, da otrok zaspi le z mamino kombinežo ob licu. Tudi glede obleke je zelo natančen. Sposoben je uprizoriti cel "cirkus", dokler ne ugotovimo, da zato, ker se mu je odtrgal gumb, ali je v vrtcu nekdo zamenjal njegove copatke. Za trato tla dobro pripravimo, jim dodamo potrebnih hranilnih snovi in humusa. Na jeseni prekopana tla aprila raztrosimo presejan kompost in umetni gnoj, ki ima vse potrebne hranilne snovi. Na 1 m2 damo 1 do 2 kg komposta. Zelo dobro je, da je v prsti čim manj plevelnega semena. Tudi tla za trato naj ne bodo zapleveljena. Kompost, ki smo ga raztrosili, enakomerno pomešamo s pripravljeno prstjo na prostoru za trato. Končno tako zrahljana tla še pograbljamo in prst enakomerno pritisnemo. Okrogle, ovalne in oglate grede v trati izoblikujemo s pomočjo vrtne vrvi še pred setvijo. Cvetlične gredice v trati ne smejo biti grički, nad trato jih dvignemo le zelo malo. Previsoke gredice s strmimi pobočji je tudi težko zalivati, ker voda odteče. Posledica tega je, da se rastline razvijajo neenakomerno. Robove grede nekoliko poglobimo. Zemljo zmečemo na sredino in končno gredico tako po- grabimo, da nastane zelo majhna vzpetina. Za dobro in trajno trato si moramo priskrbeti ustrezno travno mešanico. V trgovinah dobimo večinoma že pripravljene mešanice, ki so sestavljene glede na vrsto tal. Na razpolago so tudi mešanice, v katerih je detelja; ta pride prav zlasti tistim, ki imajo male živali. Najvažneje pa je, da je seme dobro kalivo. Mnoga semena namreč ne kale več že drugo leto po žetvi. Travno seme seje-mo le ob suhih in nevetrovnih dneh. Če dežuje, seme težko enakomerno in dobro razdelimo. Seme je često zelo lahko, to velja še posebno za najfinejša semena v mešanici. Zato vreme ob setvi ne sme biti vetrovno, sicer nam veter veliko semen odnese. Trata postane hitro lepa in gosta, če posejemo vsaj 40 do 50 g semena na 1 m2, še bolje pa je sejati po 60 g dobro kalivega smena. Videz trate je mnogo odvisen od enakomerne setve. Pri setvi hodimo zadenjski, da posejano površino vidimo. Najprimernejši čas za setev trave je druga polovica aprila, če Cesarski praženec (kot ga delajo Dunajčani) Za 2 porciji potrebujemo: 4 jajca, 1 1/2 žlice sladkorja, ok, lIS I tnU-ka, 12 dag moke, ščepec soli, 1/2 zavitka vanilijevega sladkorja, #M pek 1 limone, 2 žlici rozin, 3 žlice masla ali margarine, sladkor za P°~ sipanje. Beljake in rumenjake ločimo. Moko, sol, vanilijev sladkor, naribano limonino lupinico, mleko in rumenjake z metlico gladko umešamo. Če bi se delale grudice, testo prepasiramo skozi sito. Dodamo beljake, ki smo jih skupaj s sladkorjem stepli v sneg. Tretjino snega močno vmešamo v testo, preostanek pa na lahko. S tem malim trikom se sneg posebno dobro veže z osnovnim testom in praženec se bo krasno dvignil. (Lahko ga uporabimo pri vseh receptih s snegom!) Maslo nežno pogrejemo v ponvi (Če je ponev prevroča, dobi praženec prehitro barvo, se prehitro ož-ge, in se ne dvigne dovolj!) Ko je testo spodaj lepo zlato rjavo, ga enkrat ali dvakrat prerežmo skoz in skoz in ga z lopatico obrnemo. Zdaj ponev porine* mo v ogreto pečico in pri ok 180 stopinjah C do konca spe-čemo. Peka v pečici naj traja približno 5 minut. Zlato zapečeni cesarski praženec vzamemo iz pečice, ga z dvema vilicama raztrgamo na majhne koščke, potresemo s sladkorno ttio-ko in serviramo. Češnjev praženec Naredimo ga prav tako kot cesarskega, le da namesto rozin V testo vmešamo 15 dag razkošči-čenih češenj. Če boste namesto svežih češenj uporabili češnje iz kompota, jih morate dobro odcediti, sicer bi sok obarval praženec in preveč vlage bi v testo naredilo luknje. ni ravno preveč hladno in mokro. Kolikor bolj so tla že topla, toliko hitreje seme skali. To je zlasti važno za zelo drobna semena. Ta rada v neugodnih razmerah zgnijejo, skalijo pa samo semena robustnejših trav. Zato, če je vreme neugodno, raje še malo počakajmo. Robove trate moramo pri setvi še posebej označiti. To naredimo tako, da seme sejemo na gosto v plitve jarke. Seme enakomerno posejemo, poleg tega je važno, da ga na novi trati dobro zagrabimo in pritisnemo. Seme zakopavamo v tla najlažje z grabljami. Za lažja tla so dobre lesene, železne pa uporabljamo samo na težkih tleh. Z grabljami zagri- njamo seme kot z motiko. 2 zobmi kopljemo tako na gost° po zemlji, da se z njo seme p0' krije ali pomeša. Kjer so površine majhne, seme lahko pokrijemo s presejano kompostnico-Pokrito pa sme biti samo toliko, da se ravno več ne vidi. K° je seme pokrito, tla zahodimo s krpljami (na lesene deske zabijemo jermena, v katere vtaknemo nogo in hodimo po trati-Dokler seme ne skali, mora bit' posejan prostor zmeraj enakomerno vlažen. Če se setev me" kalitvijo presuši, velik del kaleči h semen odmre in v najboljšem primeru dobimo zelo neenakomerno trato. Zalivati moramo previdno, da semena nc spiramo. Tudi otroci pletejo koše Pirhi Pirhe delamo za velikonočne praznike. Takrat imam tudi rojstni dan. Pirhi so stara velikonočna jed. Pirhi so pisani in porisani s tempera barvami ali z barvami za pirhe. V Beli krajini pa jih delajo tako, da na kuhano jajce z voskom narišejo razne okraske. Potem jih potopijo v barvo, ki se prime lupine, kjer je vosek. Ko se barva posuši, vosek odstranijo in okraski ostanejo na pirhu. V soboto popoldne pa nesejo v cerkev k velikonočnemu že-gnanju in šele potem zajtrkujejo pirhe in druge velikonočne dobrote. • Miha Vovnik, 3. a r. OS Matije Valjavca Preddvor Z Dometom v Železnike Osnovna šola Fran Šaleški Finžgar iz Lesc je že dolgo znana po tem, da se v njej otroci lotevajo najrazličnejših projektov. Poleg obvezne učne snovi se tam lahko naučijo Je najrazličnejših spretnosti - tokrat so v šoli organizirali še tečaj pletenja košev. Pet tednov so otroci vsako soboto hodili v šolo, kjer sta jih Marjan Golmajer iz Radovljice in njegova sestra Majda Papler učila obrti, ki je bila včasih v Radovljici še kako poznana in cenjena. Seveda pa je, tako kot mnoge druge domače obrti, tudi pletenje košev v zadnjih desetletjih vedno bolj izginjalo iz slovenskih domačij. Zato so v osnovni šoli v Lescah tudi pripravili tečaj. Učenci iz Lesc so si v petih tednih napletli vsaj vsak po eno košaro, zadnjo soboto, tik pred cvetno nedeljo pa jih je Marjan Golmajer naučil še, kako se naredi butar ca Otroci pravijo, da bi se tudi prihodnje leto radi še naprej učili pletenja, z njimi vred pa tudi trije njihovi učitelji: Andreja Simnovec, Neda Golmajer in Roman Gašperin. • M. A. FILMSKA NAGRADNA UGANKA Glavnega junaka v komediji Napihnjenci je upodobil Charlie Sheen. Izmed številnih pravilnih odgovorov smo izžrebali dopisnici, ki sta ju poslala: Katja Herak iz Tržiča, Begunjska 5, in Simon Trikaa iz Kranja, C. Jaka Platiše 3. čestitamo, nagradi pošiljamo po pošti. V petek so v kranjskem kinu Center začeli vrteti "najbolj od-štekano komedijo" Smrt ji lepo pristoji V njej nastopajo tri slavna igralska imena: Mervl Streep, Bruce VVillis, Goldie Hawn. Kratka vsebina: igralka Madeleine Ashton (Mervl Streep) in književnica Helen Sharp (Goldie Havvn) tekmujeta v lovu za skrivnostjo večne mladosti. Nobena od njiju pri tem ne izbira sredstev za onemogočanje nasprotnice. Film je jedka satira na ameriško obsedenost s kultom popolnega telesa. Poleg odličnih igralcev film odlikujejo še izredni posebni efekti. Vprašanje: film je bil opažen tudi na nedavni podelitvi ilatih kipcev. Morda veste, koliko oskarjev je dobil in in kaj? Odgovore pošljite do 16. aprila na naslov: ČP Gorenjski glas Kranj, 64000 Kranj, Moše Pijadejl 1 - Filmska uganka. NAGRAJENI SPIS Praznovanje velike noči V tednu pred veliko nočjo v naši družini vsi hitimo pospravljat. Oče in brat urejata okolico hiše, midve z mamico pa čistiva njeno notranjost; zamenjati je treba zavese, očistiti okna, omare, vrata, luči. Za veliko noč naj bi bilo čimbolj čisto. Na veliki četrtek, veliki petek in veliko soboto gremo k maši. V petek in soboto pečemo potico in barvamo pirhe. Ati nakoplje hrena, ki ga potem jemo s suhim mesom. V soboto mami pripravi košaro s potico, pirhi, suhim mesom in drugimi dobrotami in midva z bratom jo odneseva k žegnu. Ko se vrneva, se s starši pogovarjamo in igramo. Naslednje jutro gremo k velikonočni procesiji. » Velika noč je eden največjih cerkvenih praznikov in tudi s procesijo se spominjamo vstalega Kristusa. Po procesiji gremo domov, kjer posedemo za mizo in pojemo žegnane dobrote. Navada je, da je za veliko noč vsa družina doma. Na ta dan s starši in sosedovimi otroki igramo razne stare igre, na primer sekanje, kotaljenje pirhov. Pirhe si med seboj tudi me-njujemo. Tudi velikonočni ponedeljek je dela prost dan. Velikonočni prazniki nam otrokom prinesejo veliko veselja. • Katarina Kalan, 5. e r. OS Cvetka Golarja Trata Povzetki raziskovalne naloge učencev OŠ Žiri IZ ZGODOVINE OTROŠTVA (10) Do tretjega, četrtega ali petega leta so imeli otroci oblečene nekakšne srajčke -plevčke in ogrinavčke. Potem pa so dečki dobili hlače in prve čevlje, mnogi pa so bili bosi do takrat, ko so morali začeti hoditi v šolo. Deklice so nosile obleke, krila, srajčke, predpasnike, dečki pa srajce in kratke hlače, zavezane z vrvico ali na naramnice (ajštrže ali gajštarže). Pozimi so nosili spodnje majice z dolgimi rokavi (vašpetel), ponošene suknjiče ali rekelec, pruštafe. Dekleta so se zavile v plede, nekatere pa so imele jakne iz blaga ali čemajke. Plaščev niso imeli vsi. Bili so temne barve, rjavi ali zeleni, redko rdeči ali črni. Pred 2. svetovno vojno jih je bilo malo, ki so imeli volnene jope. Premožnejši so deklicam dali narediti dendeljne. K oblačilom so sodile tudi nogavice. Bile so iz bombaža in različne dolžine. K fantovskim kratkim hlačam so sodile daljše. Pritrdili so jih z nekakšno podvezo (iz vrvice), lahko tudi s itrampan-teljni. Spodnje perilo je bilo iz blaga, še po 2. svetovni vojni so dekleta nosila spodnje hlače, ki so se zapenjale z gumbi, brez elastike. Odrasli nogavic niso imeli. V visokih čevljih ali Ikornjih so imeli noge zavite v krpe od starih srajc brez robov ali od slabih odej. Tem krpam so rekli fuslapne, kasneje šufece ali šufence. Čeprav so Žirovci drugod sloveli po čevljih, je bilo tudi z obutvijo bolj težko. Mlajši so morali nositi ponošene čevlie. Ker so takrat čevlje šivah, so bili boli trpežni m trdi. Dalo se je kupiti samo Podplate. Kadar so hoteli kupiti nove čevlje, so povabili v hišo čevljarja, da ie otrokom pomeril noge in jim nato na; redil čevlje. Pomembnejši obrtniki se s tem niso ukvarjali, ker so delali največ za izvoz, doma so ostajali le čevlji iz slabšega in gršega usnja. Po men pa sta delala npr. Pečelin in Fric. Igrače in stare otroške igre Igrače so bile zelo prepro; «te, lesene ali iz cunj. Z njimi »o bili najbolje preskrbljeni otroci mizarjev in kolarjev. Pri njihovem delu so ostajale majhne deščice, kocke - Wj ce itd. Najboljši so bili kosi od vrat, oken, škafov in postelj. Deklice so se igrale » škatlicami od cikorije, globina ali vžigalic. Pločevinasti«! škatel ie ni bilo, izjetnt )e bila le kakšna od paradižnika. Kakšna je imela punč*0 iz cunj in jo je dajala spat f košarico od kleklarske blazine. Toda cunj je bilo bolj malo, saj so obleko ponosih d° konca. Za Miklavža so dobm lesene piščalke ali vrtavke Se nadaljuj« Športni dan Hod'" V petek smo imeli športni dan. Peš smo šli v Žabjo vas. n smo ob reki Sori. Pot je bila blatna. V Žabji vasi smo najpr J,cpop 23.« Astrolo "»Poved 23.66 MCM zanka jT^a0 °* Sant" Fei"^ n*ni 10.1B 7*. C,°vek iz človeške roke bir" aW0,t 1030 N» P°moC' ''u film, |i tiri' Ponovitev nemškega PortajJ Sad«*' zemlje 12.10 Re v .liJM"'108- ponovitev 13.00 S'nha u 1310 Mi' Ponovitev 13.36 DružL ^CB 14 00 MBgnum 14.46 Ewok""M«'«r 15.00 Jaz in t, 16.06 Wr>?' fM Nekoc i« bil° *lik'17inH»dona 17 00 Mini čas v •d ItrjK u^rlitMr 1800 Ca» v sli f*r'ia 18ril8 30 Huda kr«. nemška kiA/rem. ^n"no«t ™ 20 Cas v sli ?»tf'n.no». °° šport 2015 N« k* 22 20 d ,tal,ianaka nadaljevan Al'a«kal »&di od »tram 22.30 "^•riški Tv 7? llda'ovan|e lutk, Mojstrovin 1 06 PoroCi»/'000 SLOVENIJA 1 ISKANJE SALOME Sled, ki pripelje Toma Sauteria v LeHavre, je spet napačna. Cisto obupanega ga vzame k sebi mornar, ki ga spozna v krčmi. Šele prihod žene Leonie, ki ji je komisar Gottlieb dal video, ki ga je posnela ugrabiteljica, mu da novo upanje. Vse kaže, da se Salomi dobro godi - zuri-ški komisar domneva, da je nadomestila mrtvega otroka. Mornar lahko na videu prepozna piskanje trajekta. Spet se začne tekma s časom, zakaj komisar Gottlieb in njegov pomočnik Bauer sta na sledi Tomu. Mornar mu najde mesto na trajektu, ki pelje v Anglijo. 16.50 Tisoč mojstrovin 17.00 Poklicne slike 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Harrv in Hendersonovi 18.30 Gaudimax, igra 19.00 Regionalna poročila 19.30 čas v sliki/Vreme 21.15 Extra, talkshovv 22.00 čas v sliki/šport 22.30 Spomini 23.35 Šport 23.35 Round Midnight: Harri Stojka Express' REŠEVALCEM VELIKONOČNE NAGRADNE KRIŽANKE V naše uredništvo smo že včeraj (čeprav je bil praznik, so poštarji v petek in soboto pobirali pošto iz nabiralnikov!) prejeli zajeten kup Vaših rešitev nagradne velikonočne križanke iz petkove, 28. številke časopisa. V kupu rešitev, ki smo jih dobili, je nekaj desetin takšnih, ki jih komisija v žrebanju 21. aprila ne bo mogla upoštevati: napisali ste namreč le geslo, ki ste ga rešili na označenih poljih. Ko rešujete križanko in zatem želite odposlati rešitev na naš naslov, še enkrat dobro preberite razpis: poslati je treba celo rešitev ali pa na dopisnico prepisati vse vodoravne rešitve + prilepiti kupon št. 28. Časa za pošiljanje je še cel teden, do prihodnje srede. 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 Novice, novice iz NZ glasbe, danes do 13 ih 13.30 - Napoved popol danskega programa 14.15 - Obve stila, popoldanski telegraf, nasvet iz zdravnikove torbe 15.30 - Dogodki in odmevi 16.16 - Obvestila, novice, minutke za svobodni sindikat Železarne Jesenice, osrednja tema 18.00 Voščila, novice 18.46 Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija - R ŽIRI 12.00 Napoved programa 12.16 EPP 12 30 - Morda ste preslišali 13.00 Danes do 13 00 13.40 - Naš zgodovinski spomin 14.30 - Devizni tečaj - 14.40 - Koristni nasveti -16.00 Dogodki danes, jutri 16.30 - Prenos dnevno informativne od daje RA Slovenija 18.00 - Napo ved programa - 16.15 - Od srca do lonca 16.30 EPP 17.00 Obve stila športni utrinki 17.16 - Zabe vno glasbena lestvica 5 + 5 in klepet ob glasbi 19.00 - Odpoved programa 14. aprila C£MTER « STORŽlV- im°r" kom SMRT Jl LEP0 PRISTOJI ob 16, 18 in 20 uri LE*AR «*Jr"nc nam ,rda »rot LEPO NORENJE ob 18 m 20 uri ŽE L°KA ,i„ 6rn" kom NOČ NA ZEMUI ob 18 in 20 uri ŠKOFJA UtnoLjSZ0 ZAPREM OČI ob 18 in 20 uri ŽELEZNIKI amer ^-J^^PPKOŠČENO ob 18 uri ČETRTEK, 15. aprila 1993 10.30 Zgodbe iz školjke 11.20 Film tedna, ponovitev: Pod ledenikom, islandski film 13.00 Poročila 14.00 Filmsko popoldne 14.00 V športnem duhu, ponovitev ameriške nanizanke 14.25 Maigret, ponovitev 16.20 Prelomnica, ameriški film 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.15 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.50 4 v vrsto. TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.05 Žarišče 20.40 C. A. Cueni: Iskanje Salome, švicarska nadaljevanka 21 JO Tednik 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.38 Šport 22.43 Poslovna borza 22.55 Finale PEP v košarki (m), posnetek iz Aten 11.10 Sanjska potovanja, nemška dokumentarna serija 11.20 Športna sreda 13.00 Poročila 16.25 Oči kritike 17.20 Svet poroča, ponovitev 18.00 Videošpon 18.46 Že veste, svetovalno namenski program 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Umetniški večer 20.05 Opazovalec z okna, in: čudežni Palladio, nanizanka avstrijske TV 20.50 Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija 21.46 Koncerti Groblje: Tu-bae Ravelien*es iz Tallina 22.20 Sova; On in ona, ameriška nanizanka; Maigret, zadnja epizoda KANALA VELEPOSLANIŠTVO ameriški barvni film; Nick Ma-cuso, Mirni Rogers, Richard Mauser, Eli VVallach in drugi. V svetu politične elite in med sprejemi na veleposlaništvih se plete vohunsko gnezdo. Vplete se namestnik ameriškega veleposlanika v Rimu, njegova ljubica in morilec KGB. Vsi pa se želijo dokopati do načrtov za novo ameriško skrivno orožje. 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.06 TV Šola 11.30 Povejte mi, kaj naj počnem? 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.06 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Načrti in želje, angleška nadaljevanka 15.45 Afternoon re-port 16.00 Poročila 16.05 Učimo se o Hrvaški 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.06 Informatika 18.36 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Spekter 20.50 Hrvaški televizijski festival, Cro pop ročk 21.35 Ekran brez okvirja 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja 9.00 Jutranji program; Čas v sliki 9.06 Zahodno od Santa Feja 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Slika Avstrije 10.30 Velika restavracija, ponovitev francoske komedije 11.50 Raji živali 12.15 Po rdeče-belo-rdečih sledovih 13.00 Čas v sliki 13.35 Sinha Moča 14.00 Magnum 14.46 Antični bogovi in junaki 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.06 Tao tao 15.30 Am, dam, des 15.50 Alfred J. Kwak 16.15 Artefix, otroški kulturni klub 16.30 The real ghostbusters 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlit-zer 18.00 Čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Huda kri 1922 Znanost danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 šport 20.15 Opojnost planin in pršič 21.15 Am-bo terno 2120 Pogledi od strani 21 JO Konjeniki, ameriški vestem 2325 čas v sliki 2320 Moški, ki mi je všeč, italijanski film 1.15 Poročila 17.00 Tisoč mojstrovin 17.10 Veliki zid 18.00 Harry in Hendersonovi 18.30 Kdo je kdo, kviz 19.00 Regionalna poročila 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer 2120 Pozor, kultura 22.00 Čas v sliki 22.30 Teleskop. Protokol usmrtitve 23.30 Sporna vprašanja 0.30 Hello Au-stria, Hello Vienna 1.00 Poročila/ 1000 mojstrovin Oddajamo na UKV stereo 88,9 in 96 MHz ter na SV 1584 KHz od 16. do 19. ure. 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno, Naše stranke so stranke - 11.30 - V PEPELM verjamemo v pravljice, a hncka kuhaj in Mizice pogrni u nam le ni uspelo najti. lato Smo resne, izkušene in ambiciozni sodelavce-2 KV natakarja 1KV kuharja INFORMACIJE: PEPELU RADOVLJICA Cankarjeva 76 64240 Radovljica tel.: 715-488 1920 TV dnevnik 20.10 Košarka: Končnica pokala evropskih prvakov 21.50 Detektiva z Beverlv Hillsa. ameriška humoristična nanizanka 22.16 SP v gimnastiki: Mnogoboj (m), prenos 23.16 Načrti in želje, angleška nadaljevanka 9.00 MCM 10.50 Astrološka napo ved 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 Dober nakup 12.00 A Shop 12.15 MCM 1825 A shop 1926 A Shop 19.40 MCM 20.00 Risanka 2015 Dnevno informativni program 20.30 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 2120 Kulinarični kotiček 21.35 Dance session, oddaja o plesu 22.06 Detektiv iz vesolja, ameriški barvni film 23.40 Dnevno infor mativni program 23.56 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 020 A shop 0J6 Astrološka napoved Novice, zimzelene melodije, danes do 13-ih - 13.30 - Napoved popol danskega programa, novinar na obisku - 14.15 - Obvestila, popol danski telegraf, rezervirano za stranke, dogodki in odmevi - 16.16 Obvestila, novice, spoznajmo se 18.00 - Voščila, novice 18.45 - Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija 12.00 - Napoved programa - 12 30 -Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13.00 13.40 - Naš zgodovinski spomin - 14.00 - Napoved programa -14.16 - Naše okno 1420 - De vizni tečaj 14.40 - Obrtniki sebi in vam - 16.00 - Dogodki danes - jutri 1620 - Prenos dnevno informati vne oddaje RA Slovenija - 16.00 -Napoved programa - 18.16 - Od srca do lonca - 17.00 - športni utrinki - novice - obvestila - mali oglasi -1720 - Novosti na knjižnih policah -18.30 - Oddaja iz resne glasbe 19.00 Odpoved programa - KINO 15. aprila CENTER amer kom SMRT JI LEPO PRISTOJI ob 16 in 18 uri, prem amer črne kom NOČ NA ZEMUI ob 20 uri STORŽIČ franc nem trde erot LEPO NORENJE ob 18 in 20 uri ŽELEZAR prem. amer aVcij. fil ma POD KRINKO ob 18 in 20 uri ŠKOFJA LOKA slov film KO ZA PREM OČI ob 20 uri ŽELEZNIKI amer vvest NEOPROŠČENO ob 20 uri BLED amer kom NAPIHNJENCI ob 18 in 20. uri PETEK, 16. aprila 1993 10.10 Tedenski izbor 10.10 Najlepše pravljice sveta 1026 Videošpon 1120 Umetniški večer, ponovitev 12.06 Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija 13.00 Poročila 13.06 Poslovna borza, ponovitev 1525 Filmsko popoldne 1525 On in ona, ponovitev 15.50 Maigret, zadnja epizoda, ponovitev 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.16 Otroški program 17.15 Huckleberrv Finn, angleška nadaljevanka 17.40 Oscar Junior, tuja nanizanka 18.00 Regionalni program - Koper 18.50 4 v vrsto, TV igrica 19.15 Risanka 1920 TV Dnevnik, Vreme 19.55 šport 20.06 Forum 2020 Nora, da bi jo ubil, francoski film 22.10 TV dnevnik. Vreme 2224 Šport 22.40 Intervju 0.00 SP v gimnastiki: mnogoboj (ž), posnetek iz Birmingha-ma »LOVENIJA 2 11.05 Tedenski izbor 11.05 Že veste, ponovitev 11.40 Gospodarska oddaja 12.10 Iskanje Salome, švicarska nadaljevanka 13.00 Poročila 15.10 SP v gimnastiki: mnogoboj (m), posnetek iz Birminghama 16.40 Osmi dan, ponovitev 1720 Mostovi 18.00 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.30 TV dnevnik. Vreme 19.55 Šport 20.00 Koncert simfonikov RTV Slovenija, prenos iz Cankarjevega doma 22.05 Sova; Popolna tujca; Hiša orhidej, angleška nadaljevanka; Volčja družina, angleški film SLOVENIJA 2 V ŠPORTNEM DUHU Gosta Tannen si ne dela utvar o sinu Bobbvju. Fant ni zmožen skrbeti zase, vrh tega je nevaren za svojo okolico. Njegovega novega šefa Rappaporta prepriča, da mu najde varuha, ki bo bedel nad njim. Gavle se jezijo lase, ko odkrije, da se je Bobbv vselil v stanovanje nasproti njenega. Jezi, ki jo kuha, ker se ne more spomniti njunih strastnih 48 ur, lahko kmalu da duška s pestmi, ko po Bobbv-jevi krivdi izbruhne požar. Veleposlaništvo, ameriški barvni film 2320 Ročk starine 0.00 Dnevno informativni program 0.15 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 0.40 Astrološka napoved 0.50 Li-ve&Kickin 1.50 A Shop 9.00 Jutranji program: čas v sliki 9.06 Zahodno od Santa Feja 920 Hiteč, magazin 10.00 X-large 1020 Huda nadloga, ponovitev ameriškega filma 12.15 Domače reportaže 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 1326 Sinha Moča 14.00 Magnum 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.06 Heidi, risana serija 1520 Am, dam, des 15.50 Paradižniki proti vampirjem 16.15 Cool 1620 Video uspešnice in kviz 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Huda kri 1922 Znanje danes 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Derrick 21.15 Avstrijska kuhinja 2120 Pogledi od strani 2120 Otto - novi film, nemška komedija 22.50 Čas v sliki/Šport 23.15 Ob polnoči se bo past zaprla, nemška kriminalka 0.40 Manekenka in voh-Ijač 1.40 Poročila/1000 mojstrovin Avto Sola TEČAJ CPP ZAČENJAMO OB PONEDELJKIH TEL 241-480, 51-864 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/TV Koledar/Zgodbe iz Monticella, nanizanka 10.00 Poročila 10.06 TV šola 11.30 Hrvaške zgodbe in novele 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti 13.30 Mikser M 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Načrti in želje 15.46 Afternoon report 16.00 Poročila 16.05 Tečaj nemščine 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.10 Alpe - Donava - Jadran 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.06 Film - video -film 20.45 Producenta, ameriški barvni film 22.35 Dnevnik 23.05 Slika na sliko 23.66 Poročila v angleščini 0.06 Poročila 0.15 Sanje brez meja TV HRVAŠKA 2 16.30 TV koledar 16.40 Turbo li-mach show, ponovitev 17.56 Rokomet (ž). Hrvaška - Ali Starš, prenos iz Djakova 1920 TV dnevnik 20.06 Kako čas beži, humoristična nanizanka 20.36 Cro pop ročk 2120 SP v gimnastiki. Mnogoboj (ž), prenos iz Birminghama 23.16 Nočna izmena, Lovejov, angleška nanizanka; Družina Addams, humoristična nanizanka; Hiša opic, nanizanka; Hladen kot jeklo, ameriški barvni film 3.00 Horoskop/Video strani KANAL A 9.00 MCM 10.60 Astrološka napoved 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 Dober nakup 12.00 A shop 12.16 MCM 1820 Dober nakup 1820 Ročk starine 19.00 A shop 19.15 MCM 20.00 Risanke 20.15 Dnevno informativni program 2020 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 2120 Dan po jutrišnjem, ameriška poljudnoznanstvena serija 21.50 15.35 1000 mojstrovin 15.46 Aleksander Veliki, ameriški zgodovinski film 1720 češki gradovi in dvorci 18.00 Harrv in Hendersonovi 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Regionalan poročila 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.16 Poslednji ma sajski obredi 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 čas v sliki 2220 Smith in Jones, angleška komika 2320 X-large Nightime: Made in the USA 23.45 Papermoon, portret avstrijski folk-pop novincev 0.00 Fantastična četverka, koncert nemške skupine Hip-Hop 0.46 Extra, pon talkshovva 1.30 Poročila/1000 mojstrovin RUDOLF • RENTACAR pri gostilni BIZJAK IZPOSOJA NOVA VOZILA GOLF, AUDI, PASSAT in KOMBI i voznikom Ugodna prodaja novih vozil GOLF, AUDI in PASSAT. 064/45-017,45-755 Prisluhnite našim oddajam na UKW območju 88,9 ali 95 MHz ali na srednjem valu 189,4 m ali 1584 KHz. vuk petek od 16. do 19. ura: glasbena delrtecija za glasbene sladokusce MAHOGENI RUSH "STRANGE UNIVERSE- R1GIAV JESENICE 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 920 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke -1120 - Novice, Danes do 13-ih - 1320 - Napoved popoldanskega programa - 14.15 -Obvestila, popoldanski telegraf -1520 - Dogodki in odmevi -16.15 -Obvestila 1620 - Novice, EPP -17.00 - Lestvica popularnih 40 z ekipo Riharda Kisliha do 22. ure -22.00 - Prenos Radia Slovenija - R 1 12 00 - Napoved programa -12.15 -EPP - 1220 - Morda ste preslišali -13.00 Danes do 13.00 -13.40 Naš zgodovinski spomin 14.00 - Loka v časopisju - 1420 - Devizni tečaj -14.40 - Zakajčkovi starši - 15.00 -Dogodki danes, jutri - 16.00 - Napoved programa -17.00 - Obvestila - športni utrinki - 1720 - Zanimivi ljudje - 19.00 - Odpoved programa I ODMEVI V rubriki Odmeri, Prejeli tmo objavljamo pisma bralcev po presoji m izboru uredništva. Vse, ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov: Gorenjski glas, Moie Pijadeja l, 64000 Kranj, za rubriko Odmevi Nove packe v zgodbi o TELE-TV: Krjaveljske laži iz SDK Ogorčen sem nad odgovorom Službe družbenega knjigovodstva R Slovenije, podružnice Kranj, objavljenim 2. aprila v Gorenjskem glasu! Prav neverjetno je, kako SDK s svojimi potvorjenimi navedbami preverljivih in dokazljivih dejstev o poslovanju podjetja TELE-TV daje podporo njegovemu protipravnemu početju, ki se vleče vse od njegove nezakonite prisvojitve našega kabelskega omrežja Planina I - Huje, izvedene s protipravno pogodbo, kije bila 1 7. julija 1991 naskrivaj podpisana med Iztokom Škoftcem, direktorjem TELE-TV, in nepooblaščeno trojico Stanetom Prešo, predsednikom KS Planina, vodjo odbora za izgradnjo catv omrežja Planina I - Huje. Vprašujem SDK, zakaj je o tej pogodbi objavila lažno navedbo: "Pogodbo so podpisali zakoniti zastopniki pogodbenih strank in s podpisom sprejeli obveznost in določila pogodbe"? In ker za to svojo "strokovno ugotovitev" ni navedla dokazil, SDK sprašujem v imenu 1460 plačnikov omenjenega omrežja, koga drugega, razen sebe, so mogli zastopati Stane Preša, Biserka Vozelj in Lojze Gros. kajti pri gradnji našega omrežja nam nobena KS ni bila v ničemer partner, ne kot investitor ne kot izvajalec in ne kot sopodpisnik pogodbe s podjetjem PA P? Povrh tega. da je skladno s kr-javeljskim "zdaj da vidiš" SDK najprej afirmirala veljavnost omenjene pogodbe kot dejstvo, pa je le nekaj odstavkov naprej veljavnost taiste pogodbe tudi zanikala, saj jo je nenadoma ugledala kot pomanjkljivo in zato o njej navedla tole: "Kontrola je pregledala del pristopnic in ugotovila, da imajo skupaj s priloženimi določili delovanja Catv in cenikom vse zakonske elemente pogodbe, z obojestranskim podpisom pa pomenijo usklajeno izjavo volje dveh pogodbenih strank." Iz te nelogične kolobocije je mogoče potegniti le vprašanje: kdo je zdaj, po ugotovitvah SDK, zakoniti podpisnik omenjenih pogodb - ali par TELE-TV in KS ali TELE-TV in posamezni lastniki kabelskih priključkov? Vprašujem SDK: zakaj se niste zmožni odločiti za eno od obeh vaših, izključujočih se, ugotovitev? Saj ta odgovor menda ni odvisen od novega utrjevanja starih zvez soc-mafije? Resnična dejstva, ki jih v tej zadevi poskušamo uveljaviti žal le mi, vlagatelji ovadbe zoper TELE-TV, pa so takšnale: 1. Menimo, da omenjene pogodbe ni podpisala upravičena oseba, kot izhaja iz določil zakona o obligacijskih razmerjih (razdelek o pooblastilu). Zaradi tega menimo, v skladu z 88. členom ZOR. da ta pogodba ni bila sklenjena. - 2. Po naši oceni so neupravičeni podpisniki kot "pooblaščenci" omogočili brezplačni prenos lastninske pravice 1460 lastnikov priključkov omrežja Catv Planina I - Huje v vrednosti približno 140.000 DEM na podjetje TELE-TV. (Ta prenos kaže na uporabo 145 B člena Zakona o podjetjih, ki je vse do razveljavitve s sklepom Ustavnega sodišča R SJovenije z dne 28. novembra 1991 omogočal tovrstne divje privatizacije.) Ta dejstva so bila ugotovljiva in dokazljiva že tudi marca 1992, ko se je SDK lotila kontrole finančno - materialnega poslovanja TELE-TV, vendar se tedaj SDK pač ni zmenila zanje, zdaj v aprilu 1993 pa bi se tovrstni slepoti že lahko ognila! V zvezi s to nično pogodbo SDK v svojem odgovoru ni popravila in ne preklicala svoje lažne ugotovitve z dne 16. marca 1992, ki trdi. "da gre med TELE-TV in občani za pogodbeni poslovni odnos." Tokrat je sicer skladno s krjaveljskim "zdaj ga vidiš" navedla nov podatek: "Podjetje TELE-TV je na podlagi določil zgoraj omenjene pogodbe sklenilo 373 pristopnic z uporabniki obstoječega omrežja kabelske televizije Planina I -Huje." Pri tem pa seveda skladno s krjaveljskim "zdajga vidiš", SDK ni upoštevala preostalih 1087plačnikov Ca-tvpriključkov iz taistega omrežja, ki dotlej niso podpisali pristopnic in je zato zanje ugotovljeni "pogodbeni poslovni odnos" s TELE-TV samo laž iz SDK. Resnično dejstvo pa je takšno-le: po evidenci TELE-TV, o kateri SDK molči, to podjetje od 15. avgusta 1991 pošilja položnice za plačilo naročnine 10 DEM vsem 1460 o kradem m lastnikom kabelskih priključkov v omrežju Planina 1 - Huje. Z isto krjaveljsko logiko si je SDK privoščila objaviti navedbo o obveznostih, ki naj bi sijih TELE-TV naložilo z omenjeno protipravno pogodbo, in je med drugim navedla tudi to, "da prevzema tudi stroške gradnje novega sistema". V nadaljevanju pa je na to navedbo očitno pozabila, ker je skladno s krjaveljskim "zdaj ga ne vidiš" navedla ugotovitev, ki je s prvo v nasprotju: "Podjetje TELE-TV je knjižilo prihodek na podlagi sklenjenih pristopnic in plačanih položnic, ker je v skladu z določili zakona o računovodstvu." Iz obeh ugotovitev sledi sklep, ki je sicer skrega z zdravim razumom, prav nič pa z mahinacijo SDK: TELE-TV je po pogodbi prevzelo tudi stroške prevzema in vzdrževanja obstoječega omrežja, kot tudi stroške gradnje novega sistem, pri tem pa je knjižilo prihodek na podlagi 373 sklenjenih pristopnic in plačanih položnic! Zaradi tega slepomišenja vprašujem SDK: ali je v skladu z določili zakona o računovodstvu tudi prihodek, knjižen na podlagi 1087 nesklenjenih (nepodpisanih) pristopnic in plačanih položnic! Po mojem je uporaba sistema mrtvih duš, ki ga je razkrinkal že Gogolj. danes že tudi pri nas zastarela stvar, zato vprašujem, kako. da pri kontroli SDK ni opazila razlike med prihodkom TELE-TV. knjiženim na podlagi 373 pristopnic ter položnic (podatek SDK), in prihodkom, knjiženim na podlagi 1460 položnic, od katerih za 1087 podjetje TELE-TV ni imelo (in še nima!) pravnega pokritja s podpisanimi pristopnicami? če pa je to razliko SDK odkrila, zakaj je podatek o tem utajila in poslancem DPZ lansirala lažno ugotovitev, "da gre med TELE-TV in občani za pogodbeni poslovni odnos"? Resnično dejstvo je namreč takšnole: 1087 občanov ni podpisalo pristopnic k TELE-TV. pa jim to podjetje kljub temu pošilja položnice za naročnino 10 DEM vse od 15. avgusta 1991! Kaj ni ta skriti dobiček TELE-TV kar prelepa nagrada za izvedeno krajo? In še z vašim blagoslovom povrhu! In na koncu še čisto obrobno, eksotično vprašanje: ali je v obdobju od novembra 1991 do marca 1993 kateri od uslužbencev SDK, ki gladijo pota podjetju TELE-TV, prejel od njega kakšno "nagrado za uspešne poslovne odnose"? Pričakujem vaše odgovore, kajti preveč prozoren štos je pač bila vaša dosedanja izjava, s katero ste mene in številne bralce poskusili žejne resnice peljati čez kalno in smrdečo mlako! Elektro je Veri Majdičplačalo bajno vsoto (Odgovor na članek, objavljen v Gorenjskem glasu, 6. aprila 1993) Med zahtevnejšimi denacionalizacijami v Kranju je prav gotovo denacionalizacija nekdanjega Majdičevega premoženja. Med potencialnimi zavezanci za vrnitev premoženja sta tudi Gorenjski sejem in Elektro Gorenjska. Medtem ko si Elektro Gorenjska prizadeva za pravno rešitev zadeve, ki je vse prej kot enostavna, je Gorenjski sejem ubral drugo pot, katere posledica je članek pod zgornjim naslovom v vašem časniku. Nič nimamo proti različnim načinom reševanja, menimo pa, naj si tisti, ki se je odločil za publiciteto svojega problema, le-tega rešuje brez vpletanja drugih. Ne vemo sicer, ali gre zasluga za tenden-ciozen naslov Gorenjski sejem želel informirati javnost o težavah, ki jih ima zaradi denacionalizacije, naj bi jo informiral pod svojim imenom, Elektro pa take "reklame" prav nič ne potrebuje. Poleg načina, kako je problem predstavljen, motijo tudi netočnosti v vsebini članka, če bi bile ugotovitve v resnici podkrepljene z vsem dokumentacijskim gradivom, kakor piše v članku, do njih ne bi prišlo. Predhodniki Elektro Gorenjske so nepremičnine na območju HE Sava pridobivali na različne načine, odplačno in neodplačno. Stavbo na Stari cesti v Kranju, ki je bila izvzeta iz nacionalizacije, in v kateri ima Elektro svoje poslovne prostore, je Elektro odkupilo v dveh delih in kupnino plačalo gospe Veri Majdič. S kupoprodajno pogodbo v l. 1964 je kupilo drugi del stavbe in gospe Majdičevi plačalo nekaj več kot 22 milijonov takratnih dinarjev. Čeprav ta pogodba nima neposredne povezave z gospodarskim poslopjem, (ki ga je kasneje kupil Gorenjski sejem), saj gre za dva različna objekta, je v njej -zaradi celovitega urejanja zadev z gospo Majdičevo - navedeno, da se prodajalka odpoveduje pravici do konjskega hleva in garaže v gospodarskem poslopju. Odpoved tej pravici ni bila posebej vrednotena in je kupnina, navedena v članku, ne zajema. Zemljišče z gospodarskim poslopjem je Elektru istega leta z odločbo dodelila SO Kranj proti plačilu odškodnine v višini 10.000.000 din. ki jo je bilo treba plačati v "Sredstva za odškodnino za nacionalizirane zgradbe občine Kranj." Iz tega je razvidno, da je Elektro gospodarsko poslopje plačalo, vendar ne gospe Majdičevi. temveč Občini Kranj. Kupnina, ki je bila plačana gospe Majdičevi, pa se Gorenjskega sejma prav nič ne tiče in bo predmet nadaljnjih postopkov na relaciji Majdičevi - Elektro. To pa je že druga zgodba. Elektro Gorenjska, p.o., Kranj Direktor: mag. Drago Stefe dodatke veh vrst. Zabetonirala je stanje, kjer premnogokateri delavec zasluži le nekaj sto tolarjev na dan, prej omenjena vladajoča super elita pa nekaj sto mark na dan. Če že ne zapišemo vsega ogorčenja, gneva in protesta zaradi tega človeško in nacionalno nesprejemljivega dejanja pa ne moremo mimo dejstva, da je pri tem kršena ustava R Slovenije, v kateri je med drugim zapisano, da je R Slovenija pravna in socialna država. Zato SvS - SVOBODNA STRANKA zahteva, da se, po vložitvi odložnega veta, poslanci državnega zbora v ponovnem glasovnaju odločijo za opcijo, ki je v skladu z ustavo (glasujejo proti zakonu o zamrznitvi plač), sicer se mora parlament razpustiti in razpisati nove volitve. Poslanci naj sledijo programski pobudi SvS - SVOBODNE STRANKE, kije že pred volitvami zahtevala od poslancev državnega zbora osebno skromnost, zato pa bogastvo znanja in V angleškem Kranju Pavel Lužan, Kranj 0 delu in dohodkih poslancev državnega zbora Vladajoča liberalnodemokrat-ska (Drnovšek) - demokrščanska (Peterle) - "združena" (Ribičič) -socialdemokratska (Pučnik) naveza je izglasovala zakon o zamrznitvi plač, potem ko je sebi: svojim ministrom in njihovim namestnikom, državnim sekretarjem in njihovim pomočnikom, poslancem, predsednikom, podpredsednikom in članom konusi/ ter vsemu ogromnemu spremljajočemu državnemu birokratskemu aparatu (tajnikom, svetnikom, svetovalcem, šefom pisar in njim podrejenim) zagotovila sijajne osnovne plače in bogate poštenja. Žal tudi v novem sklicu državnega zbora udeležba ni na zavidljivi ravni in so nekateri poslanci zaposleni tudi drugje. Da ne bom govoril na pamet. Poslanka LDS - LIBERALNO-DEMOKRATSKE STRANKE Jadranka Šturm - Kocjan iz Kopra še vedno poučuje tudi na srednji šoli v Kopru, čeprav bi vsaj v polletju lahko prepustila mesto drugemu učitelju in se v celoti posvetila delu poslanke, za kar dobiva sijajno plačilo. Pa tudi sicer, ko je razpisana seja državnega zbora ali seja komisije v katero je bila izvoljena. Jadranka Šturm - Kocjan pač ne more biti istočasno v razredu v Kopru in na seji v Ljubljani. In delo po nepotrebnem trpi. Seveda bi moral v tem primeru reagirati minister za šolstvo in šport S. Gaber, toda kaj ko je iz iste stranke! Vrana vrani očesa pač ne iz-kljuje. Peter Zidar, predsednik SvS -SVOBODNE STRANKE Ljubljana Prepovedana izjava O uredniški politiki časopisa DELO. vsaj kar zadeva pristransko selekcijo in objavo pisem bralcev, sem imel namen že večkrat napisati nekaj besed, tako sedaj ne morem več molčati, sploh pa. ker se nikakor ne prenehajo polemike okoli poslanskih plač in o tem, za koliko in kdo je prvi predlagal njihovo zmanjšanje. 16. novembra 1992, torej tri tedne pred volitvami, sem na DELO poslal sledečo izjavo za javnost: NARODNIM DEMOKRATOM je iskreno do tega, da nemudoma začnemo reševati državo iz hromečih gospodarskih težav in nevšečnih družbenih napetosti, kot posledica načrtnega protinarodnega liberalizma, ne pa do tega, da bomo v novem državnem zboru prejemali bajno visoke plače, ki so sijih poslanci sedanjih vladajočih strank (LDS, SSS. SDP) zagotovili že za naslednje mandatno obdobje. Zato bomo ob prevzemu mandata priložili na sodišču overjeno izjavo, da se odpovedujemo polovici poslanske plače v humanitarne namene in za sklad za odpiranje novih delovnih mest. Ce bodo našemu zgledu sledili tudi drugi, (o čemer pa dvomim, saj imajo socialo in nova delovna mesta na jeziku samo v predvolilnih obljubah), bi bilo vsak mesec na voljo okoli 10.000.000 do 1 f.000.000 SIT v te namene! Izjava seveda ni bila objavljena. Po večkratnem telefoniranju, pa so me poučili, da je to. komu bodo kaj objavili in komu ne, stvar urednika. V predvolilnem času smo bili NARODNI DEMOKRATI nenehno priča nam nemu blatenju stranke v očeh /u vnos ti. Za medije v pozitivnem smislu lako rekoč nismo obstajali, torej ni težko spoznali, da gornja izjava, iz katere je razvidna iskrena volni, načelnost in l>nru-ipialnost, tudi ni smela ugledati luč sveta. Brane Presern Žirovnica V trgovini s čevlji za Globusom v Kranju, prav nasproti kioska, na katerem se že dolgo bohoti napis Fast Food, vabi iz izložbe mimoidoče svež angleški napis: J UST DO IT! Pozanimala sem se pri poslovodji, kaj pomeni, ker da se kot kupec na slovenskih tleh nisem dolžna spoznati na angleščino. Poslovni mož s pristnim gorenjskim narečjem je poklical nekoga iz prvega nadstropja, da sta mi z združenimi močmi prevedla napis kar se da dobesedno: Hitro naredi to. Zdaj ne vem, ali čevlje ali kolo, ali trenirko ali bundo, ali še kaj drugega, kar se da dobiti v tej trgovini. Reklamni napis je na nesrečno angleška fraza. Poslovni možje torej niti sami ne vedo, kaj pomeni tisto, kar nalepijo v izložbo, kako naj se potem znajde navaden zemljan tam iz daljnega podeželja, ki se je odločil, da zavrže svoje pošve-drane čevlje in si pri Peku kupi nove. Toda poglavitno šele pride; gospod poslovodja mi je na pripombo, da naj bodo reklamni napisi slovenski, pojasnil, kako nič se ne razumem na poslovni svet, kjer velja načelo, da je znamka izdelka ali firme zaščitena in neprevedljiva in mi je v podkrepitev navedel oddajo iz TV žarišča. Trgovski svet - naša dekleta, je dejal - torej Slovenke in gotovo tudi Slovenci, pa bo kmalu zgubil tudi službo, če se ne bi prilagajali tržnim zahtevam tujcev, od katerih dobivamo blago. Moje mnenje je bistveno drugačno in sem ga poslovodji tudi povedala v smislu, da kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti, kajti kolonialistično vdinjanje imperialističnemu vdoru tujščine na slovenska tla kaže, da naši vnuki in njihovi otroci ne v Kranju ne kje drugje v deželi ne bodo več uradovali v slovenskem jeziku. Znano je namreč, da v nekaterih firmah zapisnike že pišejo v angleščini. V neposredni soseščini omenjene trgovine kraljuje v izložbi tudi napis, da tam prodajajo avtomobile "na leasing". Prodajalec ali kako naj bi mu rekli, mije potem, ko je opravil zasebni telefonski pogovor, povedal, da je to v izložbenem oknu zapisano zato, ker pač prodajajo tudi na li-zing. Ni pa vedel, kaj beseda slovensko pomeni in je nazadnje le zmignil z rameni, češ da se to njega ne tiče, saj za to skrbijo šefi. Pod istim napuščem se je pred kratkim, pojavil napis DOWN TOWN. Javno sprašujem lastnika te mojstrovine - mogoče je celo Amerikanec - kakšne storite ponuja pod tem imenom. Sprašujem tudi plesno šolo, zakaj vabi sredi Kranja ljudi na plesne vaje z vabilom Step by step. Ali bi kdo od odgovornih zgubil službo, če bi bilo vabilo dosledno slovensko'' Potem grozi nekaj strašnega prodajalkam v mlečni restavraciji Kekec in v slaščičarni Kranjski kolaček, Juijti tam pod tujo znamko JUVENEE, ki je zaščitena tako kot NIKE ali PEKO, ponujajo "vročo čokolado ", ker so si drznili angleško reklamo vsaj na glavnih vratih posloveniti. Ne vem tudi, kaj bodo rekli Angleži, ker je v Kranju nekaj poslovnih prostorov s pristno ne-angleškimi imeni. Na primer: Skokica. Neža. Cokla, Iza, Kekec. Pehta, Tinkara, Jerebika, Muc. Kavka, Kokra, Lectar, Mak. Tina, Maja. Jošt, Kranjski kolaček, Kljukca in še katero prav blagoglasno in tudi pomenljivo slovensko ime. Moralno pravilo pravi, da obljuba dela dolg. Poslovodja Pekove trgovine mije vsaj bledo obljubil, in to že 26. 3., da bo angleški napis odstranil, a tega do 6. 4. še ni storil. Lahko ga seveda tudi posloveni, kajti nedotakljiva je le znamka NIKE, nikakor pa ne reklamno geslo. Vendar naj povpraša kakega strokovnjaka, kaj sploh pomeni. Se zmeraj me tudi zanima, kdaj bo vrsta jezikovnih udinjevalcev nehala podcenjevati svojo materin- Berta Golob Kranj scino. Spet nove igrice za naivneže Ko se še marsikateri naivni ni otresel jeze in razočaranja zavoljo raznih ferplejevskih in podobnih potegavščin, ki so mu izpraznili devizne prihranke, že se pojavljajo nove - izvirnejše: delo na domu - lepljenje kuvert pod geslom "ena kuverta -1 DEM"' Takšne male oglase zasledimo predvsem v regionalnih časopisih, največkrat pod šifro. Nekaj jih je bilo tudi v Gorenjskem gta-su, ki so vabili pridne in "vztrajne", da se prijavijo za mamljivo ponudbo hitrega in lahkega deviznega zaslužka? Vse kar je interesentom storiti, je objaviti svoj oglas, v enotnem besedilu vsak, priporočljivo pod šifro in nato pridobiti najmanj sto življenjepisov s kuverto in znamko. "Zbiralec " teh življenjepisov pošlje v eni ali več pošiljkah tedensko vso zadevo * London, kjer v nekaj dneh prejme 100 DEM. V navodilu organizatorjev (anonimnih seveda! se posebej poudarja lahek zaslužek, če je kdo tako spreten. da zalepi reklamno gradivo v čimveč kuvert. Torej za 500 kuvert na teden kar lepo vsoto 50v DEM (deviznih)??? Razlog za to kuvertarsko akcijo je v veliki reklamni kampa' nji za razne britanske firme P°. svetu?! Ker bojda v Britaniji dovolj delovne sile. se londonska firma obrača na slovenske brezposelne, pridnih rok in pošteni'1 namenov?7? , Če je kdo dovolj naiven, a te hvala bogu nikoli ne manjka tudi v Sloveniji, kar smo izpriča že v podobnih igricah, bo sevea rad prevzel posel, vendar bo moral pridobiti še sto sebi enaki11-Kaj porečejo britanske mnoiic nezaposlenih, seveda ni nikje9 nič napisanega ali povedanega-Preden spet kdo nasede. nttj. trikrat premisli, vedo svetova nekateri poznavalci teh igric- KARTICE TUDI V TURISTIČNEM DRUŠTVU ŠKOFJA LOKA TURISTIČNEM DRUŠTVU CERKLJE, V MALOOGLASNI SLUŽBI GORENJSKEGA GLAS* IN V POSLOVALNICAH MEGGITOURSI _> I ir,ATr>D MUSICShOP Ki.m j, C.inLirji'v.i ul. 7, U-l.: OM _' svojim zvestim kupcem ob DRUGI OBLETNICI danes, 13.4. '93, podarimo poseben popust in darh^L POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Franc Stroj predstavil novost pri varčevanju z energijo Ogrevanje v enem kosu Kranj, 9. aprila - Franc Stroj iz Dvorske vasi pri Begunjah je na nedavnem ljubljanskem sejmu Alpe Adria - Svoboda bivanja predstavil trajnožarečo peč za centralno kurjavo, s katero je moč uporabljati tudi sončno energijo. Ogrevanje prostorov in sanitarne vode je urejeno v enem kosu, zato avtomatike ni veliko in je uporaba peči Preprosta. Franc Stroj je znan zlasti kot izdelovalec sončnih ogrevalnih naprav, v zadnjih letih tudi snežnih topov, lani pa je na kranjskem sejmu predstavil energetsko neodvisno mobilno brunarico. Inovatorska žilica rou ne da miru. Tokrat je na ljubljanskem sejmu predstavil novo peč za centralno kurjavo, s katero je moč uporabljati tudi sončno energijo. Zaradi svojih Prednosti je vzbudila dosti pozornosti. Izvirna rešitev je uporaba sončne energije, ki je vključena v Peč, zato je ogrevanje urejeno v enem kosu, kar pomeni, da avtomatike ni veliko in je uporaba peči preprosta. Peč je vdelana kot akumulator tople y°de, zato ima dvojno izolacijo, sicer pa je izdelana iz nerjavečih materialov. V peči je 340 ntrov vode, ki jo (pod kuriščem) segreva toplota sončnih fcolektorjev, če je te premalo, se vključi dogrevanje s tekočimi, Plinastimi ali trdnimi gorivi ter 2 električno energijo. Pri upo-rabi trdih goriv pa z ustrezno nameščenimi instalacijskimi vodi obratuje tudi ob morebit-Jkjn izpadu električne energije. P" izdelavi peči je Franc Stroj upošteval tudi slabe lastnosti drugih peči za centralno kurja-v°» zato poleg izvirnih rešitev Višji davek za cigarete *r»nj, 9. aprila - Vlada je povišala prometni davek na cigarete in sicer v skladu rastjo drobnoprodajnih cen, saj je stopnja 45-od-?otna, nanaša pa se v bistvu na maloprodajno cene cigaret. Pri žilici uvoženih cigaret je tako davek znaša 35 tolarjev pn ek-s,fa domačih cigaretah 18 tolarjev in pri drugih domačih cigare-tab 9 tolarjev. vsebuje tudi izboljšave. Pri izdelavi peči pa se mu obrestuje njegov sistem samodejnega iztekanja vode iz sončnih kolek-torjev, zato mu jih ni treba polniti s strupenimi snovmi proti zmrzovanju. Nobene nevarnosti torej ni, zdaj bi v peči zašle v sanitarno vodo. Franc Stroj bo peči izdeloval že od zmogljivosti 14 kilovatov naprej. Sončne naprave, torej tudi Strojeva peč, so obdavčene le s 5-odstotnim prometnim davkom, če vam jo sam tudi montira, je davek le 3-odstoten. Pri pisanju davčne napovedi za odmero dohodnine pa jih lahko štejete med olajšave. • M. V.,foto: G. Šinik Gorenjska banka d.d., Kranj V POSLOVNEM SVETU BREZ TELEFONA NI MOGOČE PREŽIVETI IN BREZ PRAVIH ŠTEVILK TUDI NE Ob izdaji novega telefonskega imenika republike Slovenije 1993/94 se spreminjajo tudi telefonske in telefaks številke LB-Gorenjske banke d.d., Kranj: •^GBd.d., Kranj telefonske številke Bleiweisova 1 221-446 Dircktor 221-825 p°močnik direktorja 222-087 Ekspoziture telefonske Številke Bleivveisova 4 Hranilnica, KoroSka 2 Prešernova 6 Planina, Vrečkova 3 Poslovna enota Tržič Bistrica, Trg. paviljon Deteljica J-J^d.d., Kranj 221- 446 222- 086 222-081 331-105 53-086 telefaks številke Blei ivveisova 1 (212-422) (212-987) (218-394) (212-543) (218-167) 221-613 221-625 221-718 221-713 221-503 /O ljubljanska banka Kompas vrača italijanski davek Kranj, 9. aprila - Ker so nakupi v Italiji zaradi razvrednotenja lire spet mikavni in je gneča na mejnih prehodih z Italijo vse večja, bo marsikoga razveselila poteza Kompasa, ki na meji vrača italijanski prometni davek. Podobno kot v Avstriji tudi v Italiji tujcem (ki niso iz držav Evropske skupnosti) vračajo prometni davek, kar velja za nakupe nad 300 tisoč lir. Zdaj ga lahko dobite tudi v vseh Kompaso-vih poslovalnicah na mednarodnih mejnih prehodih z Italijo: Lazaret, Škofije, Krvavi potok, Lipica, Fernetiči, Vrtojba, Rožna dolina, Predel, Rateče. Ugodnost velja le za nakupe v italijanskih trgovinah, ki so sklenile pogodbo s Tax-free in imajo ustrezno nalepko. Pri vrnitvi davka morate predložiti račun, ki so vam ga izstavili v trgovini, potrditi ga morajo italijanski carini. V Kom-pasovih poslovalnicah vam davek izplačajo v tolarjih, takoj pa jih je tam moč zamenjati v devize. Vozovnice Inter Rail maja Kranj, 9. aprila - Slovenske železnice so od uprave francoskih železnic prejele obvestilo, da bodo popularne vozovnice Inter Rail v prodaji maja, natisnjene pa bodo do 20. aprila. Kupujejo in . uporabljajo jih mlajši od 26 let. Dotlej Slovenske železnice priporočajo nakup vozovnic Eurodomino in BIJ s popusti v mednarodnem prometu. Koliko plačamo za elektriko Kranj, 9. aprila - V elektrogospodarstvu so izračunali, kolikšen je bil lani in kolikšen bo letos račun za porabljeno elektriko pri povprečni porabi v slovenskem gospodinjstvu. V povprečju porabi 275 kilovatnih ur mesečno, od tega 126,5 kilovatnih ur v času nižje dnevne tarife (ponoči) in 148,5 kilovatnih ur v času višje dnevne tarife (podnevi). Decembra lani je račun znašal 1.464 tolarjev, v letošnjih prvih treh mesecih po 1.610 tolarjev mesečno, od aprila do vključno septembra bo račun znašal 1.541 tolarjev, v zadnjih treh mesecih letošnjega leta pa 2.078 tolarjev mesečno. V teh zneskih seveda niso upoštevane morebitne podražitve v letošnjem letu. Dovolj jasno pa je, da se je elektrika januarja letos podražila, čeprav so nam nekateri ministri decembra dopovedovali, da se ne bo. Banka Slovenije izdala novo serijo IV Kranj, 9. aprila (STA) - Banka Slovenije je iz druge emisije izdala prvo serijo dvodelnega prenosljivega blagajniškega zapisa, popularno imenovanega dvojček. V izplačilo bodo prispeli 5. oktobra letos, v pooblaščenih bankar pa bodo naprodaj od torka, 13. aprila, naprej. Od tega dne naprej pa ne bodo več v prodaji dvojčki, ki v izplačilo dospejo 10. junija letos. Pri novih dvojčkih znaša nominalna vrednsot 130 tisoč oziroma 1,3 milijona tolarjev. Obrstna mera pri tolarskem delu je 9-odstotna z upoštevanjem revalorizacije, pri deviznem pa 7-od-stotna. Vzorci mednarodnih pogodb Med številnimi publikacijami, ki jih izdaja Center za mednarodno sodelovanje in razvoj v Ljubljani je tudi Intercontracts - zbirka vzorcev mednarodnih pogodb. Vsebuje več kot 350 vzorcev pogodb, ki so v mednarodni poslovni praksi že uspešno preverjene. Zbirka, ki je natisnjena v angleškem jeziku obsega praktično vsa najpomembnejša področja poslovanja: kupoprodaja, ustanavljanje podjetij, izvajanje investicijskih del, lizing, franšizing, licence, agencija in distribucija, itd. Ker je dobro in natančno sestavljena pogodba predpogoj za uspešno sodelovanje s tujimi poslovnimi partnerji bo zbirka vzorcev mednarodnih pogodb vsekakor dobrodošel pripomoček za poslovanje s tujino. • M. Slovenija neznanka Kljub številnim prizadevanjem Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj njegovi sodelavci ugotavljajo, da Slovenija v tujih političnih in poslovnih krogih še vedno ostaja neznanka, bolje rečeno, še vedno se dogaja, da jo zamenjajo s Slovaško ali Slavonijo. Tako bi nedavno lahko v eni uglednejših revij za vzhodno Evropo prebrali v zadnjem odstavku članka, ki je bil sicer korektno napisan, približno naslednje trditve: da je slovensko gospodarstvo, odkar se je Slovenija odcepila od Češkoslovaške, na silno nizki ravni, rešuje ga zgolj industrija čeških tankov, saj je v Sloveniji glavna proizvodnja baza znanje. Članek je sicer govoril o obisku zunanjega ministra Peterleta v Iranu. • M. P. Begunjska c. 5 Trgovina z rezervnimi deli ŠENČUR KMETOVALCI, POZOR, ZELO UGODNO! - Rezervni deli za generalno popravilo traktorjev Torpedo, Ursus, IMI, UTB, štore - Rezervni deli za priključne stroje: poljski izkopalnik, poljski kombajn krompirja, SIP, lemeži za pluge in kultivatorje, akumulatorji, gume, semeringi in ležaji vseh dimenzij - Semenska koruza: BC 272,278,318 - Mleko v prahu: "N0VILAC"- uvoz Holandija DELOVNI ČAS vsak dan od 7. do 17. ura In sobotah od 7. do 12. ure * Tel/fax. 064/41-025 FLOATING RATE NOTES (BONDS) Obveznice z variabilnim obrestovanjem. Vsakokratna obrestna mera se ravna po referenčni obrestni meri, kot so LIBOR, NI-BOR, FIBOR. FUNGIBILNOST Na borzah so lahko predmet trgovanja samo blago ali vrednosti, ki so fungibilne, to pomeni, da so med seboj enakovredne in hitro zamenljive. MEMIMCE MN poslovna enota KRANJ /Delavski donrvhod nasproti Globusa/ tel.: 064/211 387 poslovna enota RADOVLJICA, HOTEL GRAJSKI DVOR tel.: 064/714 013 MlftAMILK p o KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ - LJUBLJANSKA 22 KRANJ ■ LABORE, tel. 223-276 ® OMEJENO STEVilo ReNAUiT 5 po STARI CENI 0 dobAVA TAKOJ uqodiNi IcREdhi bi*EZ poloqA Organizira tečaj cestnoprometnih predpisov m GASILSKEM DOMU NA TRATI, Začetek 15.aprila 1993, praktična vožnja na vozilih OPEL, CORSA GOLF In motorno kolo MZ. Posebna ugodnost: prevoz kandidatov na tečaj CPP iz smeri: Reteč, Bltenj, Podlubnika, Žabnice. Informacijo: tel.: 631-729 ŽREBANJE NA RAZSTAVNEM PROSTORU BARL0G NA GORENJSKEM SEJMU Med podjetji, ki se lahko ob zaključku sejma gozdarstva in kmetijstva v Kranju pohvalijo z učinkovitim in uspešnim nastopom, je prav gotovo tudi Barlog iz Trebnjega. Ob otvoritvi sejma so slovesno podpisali pogodbo za generalno zastopstvo firme Torpedo iz Rijeke za Slovenijo. Traktorji Torpedo so že sedaj pogosti na gorenjskih poljih in travnikih, zato so v času sejma na svojem razstavnem prostoru v Barlogu s posebno anketo lastnike traktorjev Torpedo in potencialne kupce povprašali o njihovih izkušnjah, željah in pripombah. Izmed prejetih anket so v četrtek izžrebali: snežni plašč PRAKTIS - Vladimir Strmčnik, Legen 75, Slovenj Gradec, vlečna kljuka BARTOU - Slavko Mlakar, Turjaško naselje, stenska ura TORPEDO - Polona špec, Zabukovje 46, komplet filtrov za avto - Vlasta Grmič, Breg 77, Stara Cerkev, emulzijo za vetrobransko steklo - RAIN-X pa prejme Maja Rupnik iz Stare Oselice. A.M., foto: D. Gazvoda _ KMETIJSTVO UREJA CVETO ZAPLOTNIK Za zdravje ljudi in živali (II) Zaviralne snovi v mleku (nadaljevanje iz prejšnje številke) Pri obravnavi higienske kakovosti mleka je potrebno posebno pozornost posvetiti tudi prisotnosti zaviralnih snovi v mleku. Zaradi vse preveč razširjene in nestrokovne uporabe antibiotikov prihaja do njihovega škodljivega delovanja na zdrave ljudi. Govorimo lahko o nezaželenih mikrobioloških, toksikoloških in alergičnih učinkih. Vedno pogostejša postaja odpornost nevarnih mikroorganizmov proti antibiotikom tako pri ljudeh kot pri živalih. Problem je predvsem odpornost nekaterih bakterijskih vrst, do katere je prišlo zaradi nepravilne uporabe antibiotikov v krmilih. Poleg drugih zapletov, ki lahko nastanejo kot posledica zaužitja živil, v katerih so antibiotiki, lahko pride tudi do strupenega učinka - ne glede na to, da je strupenost antibiotikov vnesenih skozi usta v glavnem majhna. Strupeno oziroma nevarno delovanje prevelikih količin antibiotikov v mesu in mleku na človekov organizem pojasnjujejo z zaviranjem tvorbe beljakovin v celicah vseh ali posameznih tkiv, pri čemer so prizadete predvsem tiste celice, ki imajo velik promet beljakovin. Nevaren učinek antibiotikov je odvisen tudi od njihovega razkroja in izločanja, kar lahko pripelje do okvare jeter in ledvic. Pri vnašanju večjih količin antibiotikov z živili lahko pride do uničenja velikega dela koristne črevesne mikroflore in pojavijo se driske. Največkrat se pojavljajo v mleku penicilini, ker je njihova uporaba pri zdravljenju mastitisov najpogostejša. Ravno pri tem antibiotiku pa prihaja pri ljudeh do resnejših alergičnih reakcij oziroma po občutljivosti. Že v 60-ih letih je bil upravičen sum, da penicilin v konzumnem mleku povzroča preobčutljivost prebivalstva. Znani so primeri alergičnih šokov pri preobčutljivih ljudeh. Od vseh antibiotikov imajo ravno penicilini najmočnejše antigen-sko delovanje in povzročajo okoli 50 odstotkov vseh preobčutljivosti reakcij na zdravila, ki lahko nastanejo neposredno po zau-žitju, lahko pa tudi kasneje. Dokazano je, da povzroča penicilin v mleku ponavljajoče zaznavne vnetne poškodbe kože pri občutljivih ljudeh, ki pijejo tako mleko. Takšni bolniki že močno reagirajo na dozo 15 I.E. (mednarodno določena osnovna enota - I.E.) penicilina dnevno, to pa je pol litra mleka z 0,03 I.E. penicilina v mililitru mleka. Antibiotiki v mleku povzročajo tudi velike težave v mlekarski industriji. Mlečnokislinske bakterije, ki jih v mlekarski industriji uporabljajo kot starterske kulture v proizvodnji fermentiranih mlečnih izdelkov, so izredno občutljive na prisotnost antibiotikov. Če mleko vsebuje antibiotike proces fermentacije ne teče (j°gurt se ne naredi). Pod vplivom delovanja antibiotikov se pogosto spremenijo oblikovne in biokemične lastnosti bakterij. Nepravilna fermentacija tehnološke kulture ali njena oslabljena moč imata za posledico razmnoževanje škodljivih mikroorganizmov, kot so bakterije črevesja, kar privede do neustreznega širjenja in razvoja kisline, do napihovanja sirov, ipd. Med tehnološko koristnimi bakterijami je predvsem občutljiv Streptococcus salivarius. subsp. thermophilus, ki je sestavni del jogurtove kulture. Zaviralno delovanje penicilina na to bakterijo se izraža že pri koncentraciji 0,0017 IE v ml mleka. Antibiotiki ostanejo v mleku tudi po toplotni obdelavi, kajti njihovo delovanje se s pasterizacijo zmanjša le v majhnem obsegu. Penicilin izgubi med pasterizacijo le 8 odstotkov svoje aktivnost, pri obdelavi pri 90°C 30 minut 20 odstotkov in pri sterilizaciji 50 odstotkov. Streptomicin in noemicin izgubita pri kuhanju nad 100°C 30 minut 66 odstotkov aktivnosti, medtem ko je kloramfenikol popolnoma odporen proti višjim temperaturam, (nadaljevanje v prihodnji številki). Mojca Fock Veliki škodljivec sadnih in zelenjavnih vrtov SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA REPUBLIKE SLOVENIJE PODRUŽNICA 51500 KRANJ objavlja prosto delovno mesto VODJA KUHINJE Pogoji: - IV. stopnja strokovne izobrazbe -smer kuhar - 18 mesecev ustreznih delovnih izkušenj - aktivno znanje slovenskega jezika - tečaj iz higienskega minimuma - higiensko zdravstveni pregled - 2-mesečno poskusno delo Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, do 31. 12. 1993, z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba SDK RS, Podružnica 51500 Kranj, Slovenski trg 2, v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izidu objave obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. OBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE TRG TONETA ČUFARJA 4 64270 JESENICE Občinska knjižnica Jesenice razpisuje naslednje prosto delovno mesto: BIBLIOTEKAR - 1 oseba Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - VII. stopnja strokovne izobrazbe humanistične ali družboslovne usmeritve, - strokovni izpit iz bibliotekarske stroke, - eno leto delovnih izkušenj (lahko tudi pripravnik) Delovno razmerje se sklepa za določen čas 1 leta s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: OBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE, Trg T. čufarja 4, 64270 Jesenice. Kandidati bcVJo o izbiri obveščeni v 15 dneh po odločitvi. Voluharjevi meljaki so kot rašplja Voluharje, ki rijejo po zemlji in povzročajo v sadnih in zelenjavnih vrtovih veliko škodo, je težje uloviti, kot odstaviti kateregakoli "voluharja", ki dela škodo na občini ali na republiki' Podvin, 8. aprila - Kolektiv sadovnjaka Resje pri Podvinu, podjetje Sivis d.o.o. Sevnica in Sadjarsko vinogradniške in vinarske novice so v četrtek popoldne pripravili v nasadu Resje predavanje in praktični tečaj o tem, kako v sadnem ali zelenjavnem vrtu pregnati voluharje. Priznani sadjarski strokovnjak Tine Benedičič, sicer vodja nasada Resje, je že v začetku povedal, da je boj proti voluharjem (vseh vrst) "večni boj" in da je pri tem od vsega najpomembnejša vztrajnost. Tiste, ki že po malem obupujejo, je najbolj potolažil z besedami: "V sadovnjaku smo za boj proti voluharjem preskusili že vsa razpoložljiva sredstva, pa ga še vedno imamo." Kot je povedal Tine Benedičič, se zadnja leta težave, ki jih voluhar povzroča sadjarjem in vrtičkarjem, še stopnjujejo. Glavni razlog so ugodne vremenske razmere, predvsem suha poletja, ki omogočajo velik razplod, in mile zime, v katerih jih malo pogini. Naravno ravnotežje med glodalci, kamor sodi tudi voluhar, in njihovimi naravnimi sovražniki, plenilci, je močno porušeno, nekaj pa je k temu prispeval tudi človek z nespametno uporabo kemičnih sredstev. Odkar se uveljavlja integrirano, okolju prijazno pridelovanje sadja (in vrtnin), nekaterih pripravkov, ki so bili sicer učinkoviti zoper voluharja, ni več dovoljeno uporabljati. Vsem, ki imajo doma sadni ali zelenjavni vrt, ni treba posebej pripovedovati, kakšno škodo povzroča voluhar. Kot smo slišali na četrtkovem pogovoru v sadovnjaku Resje, ima zelo širok jedilnik. Loti se vseh sadnih rastlin, razen oreha in črnega ribeza, še najbolj pa tistih na šibki podlagi, ki mu pomenijo toliko kot otrokom torta. Med vrtninami je skoraj vse, najraje pa ima solatnice. Ker ima voluhar premalo naravnih sovražnikov, ga je treba odganjati, preganjati in loviti. Metod je veliko in kot pravijo sadjarji, nobena ni zanesljivo učinkovita. Dobro je, da sadje že posadimo v dovolj gosto mrežo oz. košaro, ki voluharju prepreči pot do korenin, in da zato uporabimo mrežo, ki ne prerjavi tako hitro. Nekateri voluharja preganjajo tako, da njegove rove zaplinjujejo z raznimi (arex in plinskimi) patroni ali s plini iz izpušne cevi motorja, drugi stavijo na razne mehanske pasti (izvedb je veliko), tretji ga uničujejo s kemičnimi pripravki oz. z insekticidi za zatiranje glodalcev, četrti s kombinacijo različnih metod. V večjih sadovnjakih poskuša- Kratko življenje in velike razmnoževalne sposobnosti Kot piše Peter Romih iz Maribora, voluhar naseljuje obdelana zemljišča, kjer je dovolj hrane in je primerna vlažnost tal. Peščena sestava tal mu ne odgovarja, ker se mu ruSijo rovi. Razmnožuje se od marca do oktobra, najmočneje pa maja. Brejost traja 21 dni. Samica skoti v gnezdo kotlaste oblike, ki je ponavadi 20 do 40 centimetrov pod površino, dva do šest golih, slepih mladičev. Po osmih do enajstih dneh spregledajo, po 21 dneh pa že zapustijo mater. Samica skoti v razmnoževalnem obdobju do pet legel, kar pomeni 22 do 28 potomcev. Živi kratek čas, od enega leta do leta in pol; druge kole; darske zime ponavadi ne preživi. Voluhar je aktiven ponoči in še posebej pri sončnem vzhodu in zahodu. Na dan porabi za 80 odstotkov telesne teže hrane, na bivalnem območju pa ima več zalog hrane, ki jih ne porabi, ker vedno išče nove. Za zimo jo potrebuje približno štiri kilograme. V vsaki čeljusti ima par naprej pomaknjenih glodačev, ki jih uporablja za kopanje rovov in pri prehranjevanju. Ima tudi dvodelni želodec in dolg prebavni trakt. jo v nasad privabiti plenilce, njihove naravne sovražnike, kot so pegasta in lesna sova, sova uharica, kanja, postovka in koconogi čuk. K zmanjševanju števila voluharjev veliko pripomorejo tudi lisice, podlasice in domače mačke. Raziskave so pokazale, da jih samo mačke v eni sezoni polovijo do 65. Lado Škufca, traktorist in najboljši lovec na voluharja v sadovnjaku Resje, je povedal, da imajo v nasadu nastavljenih okrog štirideset žirovskih pasti. Od 19 marca do 8. aprila so jih ujeli že 54, v enem dnevu naj- več devet. Janez Kok z Brega pri Preddvoru je dejal, da so pred približno desetimi leti P°; sekali staro sadje in posadil' mlado drevje, ki pa jim ga nikakor ne uspe "gor spraviti • Voluhar jim vsako leto uniči štiri ali pet dreves. Doslej ga niso preganjali, zdaj pa bodo morali nekaj ukreniti. Miraj1 Kovač iz Lesc se je tudi odločil, da voluharju, ki mu je v p0' hektarja velikem sadovnjaku zagotovo uničil že več kot dvajset dreves in mu vzel tudi pre-cej volje do sadjarstva, napove vojno. V četrtek je nabavil nekaj pasti in plinske patrone-Joža Mandelc iz Radovljice Je povedal, da je zadnjega voluharja ujel pred trinajstimi leti. ko ga je s plinom pregnal iz r0' vov na piano in ga pričakal z motiko. Od tedaj dalje ^ pred njim mir. Mirko TrampuS iz Metlike je bil redkobeseden' "Kdor ima vrt, ima tudi probleme z voluharjem. Pn nas imamo tudi drevesnico, zato so problemi še večji. Na leto Jirl ulovim pet do deset; koliko P3 jih uničim s patroni, pa ni zna-no." • C. Zaplotnik Opozorilo iz radovljiške skupščine Davčna politika je krivična Katastrski dohodek ne more biti (davčna) osnova tudi za nekmete. Radovljica, 8. aprila - Skupščinska delovna skupina ugotavlja: največji gozdni posestniki bodo od štiri do osem milijonov tolarjev čistega dohodka na osnovi katastrskega dohodka plačali le 50 do 112 tisoč tolarjev davka, medtem ko bi ga zaposleni v podjetju ali v obrti ob enakem čistem dohodku od 1,5 do 3,3 milijona. Koje občinska skupščina na februarskem zasedanju iz protesta proti krivični davčni politiki zavrnila osnutek proračuna občine za letos, je zavezala novembra predlani imenovano delovno skupino za pripravo problematike plačevanja davkov in prispevkov, da prouči, koliko so se v zadnjem letu spremenile razmere na tem področju. Komisija - vodi jo Bernard Tonejc, sicer predsednik zbora združenega dela - je ugotovila, da se z veliko doslednostjo lahko pobirajo davki in prispevki od zaposlenih v družbenih podjetjih, družbenih dejavnostih, državni upravi in deloma v oblastnih organih, precej težje pa v drugih podjetjih, in da so izrečene kazni za utajo davščin desetkrat do stokrat nižje od koristi, pridobljenih z utajo. Le en Žagar plačal manjši znesek Lani je bilo po ugotovitvah komisije nekaj pozitivnih sprememb le pri zajemanju prometnega davka: uvedene so bile nove stopnje, delne poenostavitve, višje kazni za kršitelje in večji nadzor službe družbenega knjigovodostva. Čeprav predlani nihče od podjetnikov, ki se ukvarjajo s prometom gozdno-lesnih sortimentov, obrtnikov in ostalih sto razžagovalcev lesa ni vplačal niti za kubični meter prometnega davka, ampak so to obveznost poravnala le družbena podjetja, doslej še nihče ni začel postopka za ugotavljanje utaj. Za kolikšne zneske gre, dovolj pove podatek, da sta lani, ko je bil nadzor le nekoliko večji, samo dva podjetnika, ki trgujeta z lesom, ob nižji davčni stopnji, kot jc bila predlani, plačala 3,4 milijona prometnega davka. Od obrtnikov, ki se ukvarjajo s predelavo žaganega lesa ali z razrezom hlodovine, in od sto Žagarjev - šu-šmarjev, je lani le en obrtnik vplačal manjši znesek. V komisiji ocenjujejo, da takšne razmere niso samo v tej dejavnosti, ampak tudi v drugih, in da gre za probleme, ki jih oblast še ni sposobna obvladovati. Pogodbeno delo spodbuja nezaposlenost Nedodelanost davčnega sistema se po oceni komisije kaže tudi na drugih področjih, med drugim tudi v veliki razliki med "obremenitvami" pogodbenega in rednega dela. Pri rednem delu je za sto tolarjev neto zaslužka treba plačati 96 tolarjev prispevkov in davkov, pri pogodbenem delu pa le nekaj več kot 33 tolarjev. To spodbuja zaposlovanje po pogodbah in povzroča, da imamo veliko število nezaposlenih, ki pogodbeno delajo pri istem delodajalcu, kot so bili prej v rednem delovnem razmerju. Davčni sistem je tudi kriv, da si je večina obrtnikov lani izplačevala le zajamčeni osebni dohodek in da enake davke in prispevke, kot jih sicer v povprečju redno zaposleni plačajo le obrtniki, ki so v davčni napovedi za minulo leto izkazali najmanj 340 tisoč tolarjev dobička. Davčno razlikovanje med kmeti in nekmeti? Komisija je opozorila tudi na davek od kmetijstva oz. od katastrskega do- hodka kmetijskih zemljišč in gozdov-Ker z denacionalizacijo narašča število gozdnih lastnikov, ki niso kmetje, bi P° mnenju komisije morali temu prilagoditi tudi davčno politiko. Letni čisti dohodek največjih gozdnih posestnikov je po odbitju vseh stroškov štiri do osem milijonov tolarjev. Ce bi tak dohodek ustva; ril zaposleni v podjetju ali v obrti, °i plačal od 1,5 do 3,3 milijona tolarjev dohodnine, gozdni posestnik pa J° glede na katastrski dohodek le 50.000 do 112.000 tolarjev. V komisiji ocenjujejo, da bi glede na nove odnose v lastništvu gozdov morali določiti drugačno davčno politiko za tiste lastnike gozdov, ki presegajo določeno mejo in se ne ukvarjajo s kmetijstvom. V proračun le poldrugi milijon tolarjev Kot navajajo, sta kmetijstvo in g°z/ dars(vo iz radovljiške občine lani pr*' spevala v občinski proračun 607.000 tolarjev davkov, v državnega 910.000, 1 proračuna pa sta dobila 30 milijonov tolarjev za najnujnejše vzdrževanje goz " nih cest, varstvo gozdov in javno slu bo, 624.000 tolarjev nevračljivega denarja za kmečki turizem in 2,3 mil«Jof? tolarjev za intervencije v kmetijstvu, U* ta denar ni šel samo za kmete in km.cJa stvo, ampak tudi za nekmete, konii'-'J' dokazuje s podatkom, da je med lasin ki gozdov 68 odstotkov takih, ki s km« tijstvom nimajo ničesar skupnega. Ker kmetijstvo le še desetini gozdnih lastjj* kov in njihovim družinam predstav J pretežni vir dohodka, ostalim pa ne, ■** tastrski dohodek ne more biti za v^ enako merilo. V komisiji ocenjujejo, bi z dosledno pobranim PrornctI!re. davkom in normalnimi davčnimi 00 menitvami novih lastnikov gozdov ia ko zbrali dovolj sredstev za interventu^ v kmetijstvu; izpostavljajo pa tudi VP ' sanje obdavčitve tistih kmetijskih ze . Ijišč, ki niso vključena v kmetijsko P^ delavo, temveč so "okrasek 'uksU/U,jne pa so kot bodoče zazidalne P°vr.. predmet špekulacij". • C. Zaploto"^ UREJA: Vilma Stanovnik KARTICE PODARIM-DOBIM TUDI V TURISTIČNEM DRUŠTVU ŠKOFJA LOKA, TURISTIČNEM DRUŠTVU CERKLJE, V MALOOGLASNI SLUŽBI GORENJSKEGA GLASA IN V POSLOVALNICAH MEGGITOURS! %:mm smučanje ZAKLJUČEK. POKALA GORENJKE IN POKALA RADENSKE Najboljši so Gorenjci in primorci s smučarskim popoldnevom in večerom, ki bo v soboto, 17. aprila, v Mariboru, se bo končala letošnja smučarja sezona. Na zabavno glasbeni prireditvi bodo podelili priznanja najboljšim slovenskim smučarjem za sezono 1992/93. Radovljica, 12. aprila - Mladi alpski smučarji bodo prejeli prizna-■I* M končno uvrstitev v Pokalu Gorenjke in Pokalu Radenske. V tekmovanjih tekmuje po 50 najboljših deklic in 70 najboljših dečkov v kategorijah cicibanov, mlajših in starejših deklic ini deč-*0vi ki si pravico nastopa pridobijo z dobrimi rezultati na regijskih ^kmovanjih. THmovanja so odprtega zna- 1982 in 1983 so tekmovali na 3 pja, zato na njih tekmujejo tudi veleslalomih. Za končni vrstni tekmovalci iz Hrvaške in obča- red sta bila upoštevana dva bolj-Sno tudi iz drugih držav. Sa rezultata. Vrstni red tekmovalcev v Po- CICIBANKE: 1. Kostelić Jani-kalu Gorenjka in Pokalu Raden- Ca, Zagreb, 300 točk, 2. Bregant ska se določa na osnovi točkova- Petra Snežinka Lj. 270 točk, 3. jjja Na vsaki tekmi dobi 35 naj- Mohorič Maja Domel Železniki skui tOČke od 150 d0 ll za 270 točk, 4. Smrekar Maja Olim- *uPni vrstni red pa šteje polovi- pjja 221 točk, 5. Mulej Nina Ra- *9 rezultatov. dovljica 216 točk, 6. Mešnjak Ti- let * Vlco tekmovalcev, ki so v na Črna 194 točk. CICIBANI: 1. losnji sezoni osvojili točke, je šauperl Jan Novinar 285 točk, 2. SKk • ne re8'Je- to je iz gorenj- Cerar Boštjan Domžale 270 točk, *,n 'n primorskih klubov. Ra- 3. Jurjavčič Mirko, Rudar Idrija ve" v kategoriji cicibanov, kjer je 258 točk, 4. Ratej Jan Unior Ce- Končnih rezultatih le tretjina ije 243 točk. 5. Šegula Tomaž ^"jskih tekmovalcev, je v Branik 243 točk, 6. Petrijevčanin 5q" drugih kategorijah več kot Goran Olimpija 216 točk, 12. Juš na£dst°tkov vseh tekmovalcev iz Gmajnar Jesenice 124 točk. PrenKu P°dro$Ja' karJc dokaJ MLAJŠE DEKLICE IN DEČKI z SteV . °8 Za zadovoljstvo - Pokal RADENSKA: Mlajše de- Clni,.!3 tCt° klice in dečki, letniki 1980 in GrSjANKE, CICIBANI - Pokal 198I so tckmovali v 5 vcleslalo- KtNJKA: mih 3 s|a|omih in 2 supervelesla- 1C|banke in cicibani, letniki lomih, za uvrstitev pa so šteli re- |S)iojk«i mmm$33333jnmY\i ^BOJKARICE TRIGLAVA OSTAJAJO TRETJE ^lpl« Triglav : Sok Vital, 3:2 (]e, J« 10. aprila - Pred domačo publiko, ki je burno spodbujala svoja ^ eta, so odbojkarice Alpin Triglava odigrale svojo predzadnjo tek-j'h 'etošnji sezoni. Po današnji tekmi s Sok Vitalom iz Ljubljane .,aka še tekma / Braslovčami. Pa^'P'n Triglav: Rant. Babic, Škrjanc, Potočnik, Sajovic, Šlibar, Zu- yC'č, Pungeršek, Kern, Vojičič, Balderman. ^rn *.rvem sclu so sc domačinke izkazale z izredno močnim servi-^itik remu gostje iz Ljubljane niso bile kos. Sel so dobile doma-sy0:e 1 rezultatom 15:7. Gostje so v drugem setu močno izboljšale servis, zbranost in začetni zagon v domači ekipi pa sta popustila. *el0S° dor,'le igralke Sok Vitala z 9:15. Začetek tretjega seta je obetal sv0-12enačeno igro obeh ekip, nakar so gostje dobesedno torpedirale nadainasprotn'ce in sct dom,e s precejšnjo razliko v točkah (7:15). V ko jj^^anju so igralke obeh ekip prikazale zelo izenačeno igro, veli-le j rrjenosti in zagrizenosti, bolj zbrane in uspešne pa so vseeno bi- T»rnačmke, ki so igro dobile z rezultatom 3:2. rn0 n,rn° J« ocenil tudi domači trener Tiliager: "Po tej tekmi ostaja-najn: ,reijem mestu, višje najbrž ne moremo, nižje pa tudi ne. Da-'cPrav ^°s^c *° °''e izredno motivirane, zahtevale so celo delegata, rr»a|0 'ekma ni odločala o ničemer. Igra je bila dobra, imeli pa smo skora Srn°'e. saj je naša igralka - plavmaker (podajačica) zbolela in *av0 y1 trenirala, tako da je Se današnjo tekmo odigrala z veliko te-sP°dlet |'cto^nJ' sezoni smo računali na višjo ligo (I), kar nam je U v prv Za eno samo rnesto. Prvi dve mesti druge lige namreč vodi-JtOajo ^ delali smo dobro, srečujemo pa se z vsemi težavami, ki jih 'o osnovaj m klubi, predvsem s finančnimi, saj si morajo igralke ce- Igrai. n° športno opremo kupovatj same." Mitja Valenčič je premočno zmagal v pokalu Gorenjke med starejšimi dečki. zultati treh boljših veleslalomov ter po en slalom in supervelesla-lom. MLAJŠE DEKLICE: 1 Či-bej Zarja Novinar 750 točk, 2. Čadež Urška Tržič 657 točk, 3. Mesaric Ana Rudar Idrija 606 točk, 4. Sivec Katrina Matajur Tolmin 530 točk, 5. Potočnik Nina Novinar 528 točk, 6. Koštmaj Judita Unior Celje 505 točk. MLAJŠI DEČKI: 1 Križaj Boštjan Tržič 705 točk, 2. Viser Andi Gorica 690 točk, 3. Medja Jaka Novinar 609 točk, 4. Fetih Martin Novinar 504 točk, 5. Ravnik Žiga Radovljica 488 točk, 6. Vaj-dič Bernard Unior Celje 483 točk STAREJŠE DEKLICE, DEČKI - Pokal GORENJKA: Na 54 veleslalomih, 3 slalomih, 3 supervcleslalomih in enem smu- ku so tekmovale starejše deklice in starejši dečki, letniki 1978 in 1979, za uvrstitev pa so šteli 3. boljši veleslalomi, en slalom ter dva boljša rezultata od hitrih disciplin STAREJŠE DEKLICE: 1. Bijol Lidija Bled 885 točk, 2. Kalan Barbara Alpetour 810 točk, 3. Brumen Tonka Branik 732 točk, 4. Lorbek Dalija Branik 680 točk, 5. Jerman Tanja Trbovlje 657 točk, 6. Filipič Polona Radovljica 602 točki. STAREJŠI DEČKI: 1. Valenčič Mitja Triglav 828 točk, 2. Bukovec Jernej Novinar 789 točk, 3. Jerman Andrej Tržič 773 točk, 4. Božič Boštjan Alpetour 743 točk, 5. Trdan Tilen Novinar 697 točk, 6. Man-deljc Grega Radovljica 621 točk. • Janez Šolar Zmaga šeširja Škofja Loka, 10. aprila - Rokometaši Seširja so v prvi polfinalni tekmi končnice druge lige premagali ekipo Nove Gorice z rezultatom 26 : 17. Ločani so zmagali laže, kot je bilo pričakovati. Že po prvem delu igre so vodili s sedmimi zadetki, tako da je domači trener Galof poslal na igrišče tudi mlajše igralce. Povratno srečanje bo jutri, v sredo ob 17. uri, v Ajdovšini. • D. Rupar PreddvorCani prvič niso uspeli Ljubljana, 11. aprila - Minulo nedeljo zvečer so rokometaši Preddvor Infotradeja v prvi tekmi polfinala gostovali pri Kodeljevem v Ljubljani in izgubili z rezultatom 18 : 24. Tekma je bila izenačena le v prvem delu srečanja, nato pa so domačini s hitrimi protinapadi odločili v svojo korist. Druga tekma (igra sc na dve zmagi) bo jutri, v sredo ob 20. uri v športni dvorani na Planini. • J. Kuhar ŠHKOMET Bralk M'v'iiui) upremo nupovaij same. v klueh.LP:n 1 r:«lava ^ka še zadnja tekma v gosteh, z Braslovča- MLADI LOČANI DRUGI V KAMNIKU Urju pa se obetajo tudi kadrovske spremembe. • M. Peternelj {°NEC KADETSKIH LIG 5°riji 8oriji 'J ** Je prvenst vo za odbojkarje in odn Ubn|L , konkurenci kadetov je igrala tudi *est0 kl Je s petimi zmagami in devetimi Klbojkaricc v kadetski kate-di škofjeloška ekipa Termo 0 rnesi ^C S P*1'"1' zmagami in devetimi porazi na koncu zasedla Rred igra|0 -državni prvaki so postali kadeti Olimpije - Brezovica rh 'egorL1 ^'°mla 17 Kanala in dvema ekipama Vilede iz Maribora. j^e$to s 'Jl kadetinj so odbojkarice z Bleda na koncu zasedle četrto $o, p/1"111 ^tnaganii in sedmimi porazi. Naslov državnih prva-d °svoi fas'ugl ,M>,J*cKa količnika med dobljenimi in izgubljenimi wugouVrxA 'Bralke Cimosa i/ Kopra, ki so osvojile enako točk kot ftr«nko ckipa Bran'k Rogoze. Tretje so bile igralke Prevalj. • !s°Unje jl^ni/a*!'IBlrc« - Vaterpolska zveza Slovenije bo skupaj s sodniško d I'*' v' DitM °r8ani/'rala tečaj 'a pripravnike - sodnike vaterpola in v! a Prav^ramu Jc oscmurn' tečaj, na katerem sc bodo v celoti ob-Pr lcr Pre• . VatcrP°,a. organizacija in izvedba posameznih tekmev (i'Pravnic " n' teoretični izpit. Izpit za pridobitev naziva sodnik fyn' ^el, (uPa /aJema teoretični del (pripravljen vprašalnik) in prak-iti'Jiave Posn Pa -"C V(X*enje tekme, ki pa bo naknadno dogovorjena h!! °v: par,mczn|kov se sprejemajo najkasneje do 20. aprila 1993 na te^e/nik nska 37' 64000 KranJ- fax 064/211-235. Prispevek za Pii e,ifneu ,a./?a lel.T 064/211-176^ io^p^Mlian Čadež ^aaj°,a v sUvt Zx\Cza s,ovcn'Je pa je izdala tudi nova pravila i$ tel "ycn*C|rii Pravila je možno naročiti (dobiti) pri Milanu (064) 211-17(, poceni * državno ligo največji trenerski uspeh. Pred tem je treniral tudi fanti-, ki sedaj vadijo pod vodstvom Aleša Smrekarja. prihodnost. Slovenski nogomet pridobiva na popularnosti in zanimanje javnosti se povečuje. 2 rastjo kakovosti se bo povečeval interes vseh, ki v ta šport nekaj vlagajo, od domačih* do tujih sponzorjev. Pretvorba amater; skih klubov v profesionalne ni ne lahka niti hitra zaradi časa in sedanjih gospodarskih razmer-Po kakovosti smo še daleč za vzorniki Italijani in Nemci. Dvig kakovosti pa je pogojen s kvalite; tnim kadrom in delom. Razvoj bo v veliki meri odvisen od klubov, ki želijo udeležbo na mednarodnih tekmovanjih (SCT Olimpija, AM Cosmos Ljubljana, Maribor, Mura, Studio D ■••)• Velika spodbuda je priznanje FIFE in UEFE ter sodelovanje naših klubov in reprezentance na mednarodnih tekmovanjih. M'; slim, da ima nogomet med vsemi športi v Sloveniji največjo prJ' hodnost in bo postal šport številka 1 v državi." TIVOLD: "Slovenski nogomet si je moral po osamosvojitvi po-staviti svojo vizijo in to mu Je uspelo. Seveda so bili potrebni veliki napori, da sta nas priznal' FIFA in UEFA. 21 članska prva liga je bila dejansko prevelika, predraga in predolga. S sedanjim zmanjšanjem prve lige na 18 10 prihodnjo sezono predvidoma na 16 članov se bo kakovost dvignila. Odločati se bo nadalje treba, ali še naprej amaterizem ali Pr0" fesionalizacija. Ta trenutek je izredno pomembno tudi to, da j* nogomet zaživel zunaj velikih središč " • R. Gros, J. K. ** to: D. Gazvoda /uspešen \ m posel propagandna I OBJAVA I m v Gorenjskem glasu Bili ste uspešen igralec, sedaj ste dosegli prvi uspeh kot trener. "Namiznega tenisa ne igram več aktivno. Prej sem ga, nazadnje v Merkurjevi ekipi v II. zvezni namiznoteniški ligi. Trener sem tri leta. Prvi dve leti sem vadil tako moško kot žensko ekipo, zadnjo sezono pa sem zadolžen samo za žensko moštvo, moško pa je prevzel Aleš Smrekar. Naredil sem trenerski izpit, redno spremljam stroko, sem pa tudi član novoustanovljene Zveze na-miznoteniških trenerjev Slovenije •" Je uvrstitev Merkurja v prvo državno ligo presenečenje? "Računali smo na vrh, kasneje pa se je pokazala priložnost, da lahko zmagamo. V jesenskem delu lige smo zgubili samo en dvoboj na gostovanju in še tega tesno s 4 : 3, čeprav smo igrali samo z mladinkama Štrukljevo in Foj- 1/u H4, MUH BEGRAD vam sredi Kranja (pri tovarni Planika) ponuja gramoz, beton, ki vam ga TAKOJ pripeljemo, kamor želite. Beton vam pripravimo v SOBOTO, NEDELJO. Vott&U 221-391 NIK0TRANS opravlja vse vrste prevozov različnih tovorov, špedicijo in ostale storitve. aduta,: nifat cctut in odUem 6*&wo4t! karjev ter še nekaterimi mlajšimi. Pozimi smo se okrepili s Tanjo Pandev, ki je skupaj s Živo Štrukelj in Petro Fojkar odigrala najpomembnejše tekme. Bili smo prvi v drugi ligi in se uvrstili v I. državno ligo. 2iva in Petra sta igrali vso sezono zelo dobro." Uspeh je vendarle večji zato, ker imate prostorske probleme. Vadite na treh lokacijah, postavljate in podirate mize, dopoldanski treningi niso mogoči. Tekmeci imajo veliko boljše pogoje. "Seveda nevzdržni pogoji dela uspeh povečujejo. Vadimo lahko največ petkrat tedensko, razen tega pa imajo dekleta tudi šolo. Potrebovali bi najmanj petkratni tedenski trening v normalnih razmerah, ob vsaj šestih stalno postavljenih mizah. Niti toliko svojega prostora nimamo, da bi lahko normalno razobesili klubska obvestila in razporede tekem in treningov." Kaj je cilj ekipe v I. ligi: vrh, tredina, boj za obstanek? 'Treningi se bodo začeli avgusta. Dobivali se bomo dvakrat tedensko, saj je to mesec dopustov in počitnic. Ker sem tudi sam vezan na službo, se bomo potem spet prilagajali drug drugemu in prostorskim zmožnostim. Tanja Pandev bo ostala. 2iva štrukelj in Petra Fojkar sta že kvalitetni igralki, ob njih pa imamo Se Urško Petrič, Tino Zerovnik in Evo Ekipa križ je gorenjski prvak Kranj, aprila - Prejšnji teden se je končalo letošnje tekmovanje v gorenjski namiznoteniški ligi. Prvo mesto je osvojila ekipa Križe 2 z dvajsetimi točkami pred Gu-marjem in Jesenicami s sedemnajstimi točkami, EGP škofja Loka je bila četrta I osmim točkami, peta je ekipa Murove, šeste so Križe 3 s štirimi točkami, Križe in Odisej pa sla na sedmem in osmem mestu s po tremi točkami. • V. S. Živa Štrukelj, Petra Fojkar, tre«*r in se dobro razumemo, bi m ^ v ligi ostati. Vse je odvisno^ starta. Morebitni porazi p zbili moralo in potem gre )cn vse po zlu. Upam na norm,, # začetek in na obstanek v lig1 J. Košnjek Jedro Merkurjeve prvoligaške ekipe Janez Maček in Tanja Pandev. štrukelj, ki so že igrale v ligi. Med šestimi moštvi v ligi jc Olimpija za razred boljša, Seme-dcla je nekoliko slabša, ostali štirje pa smo izenačeni. Zmagovalec je znan, vse drugo pa je neznanka. Ker je ekipa homogena Jaka bokal zmagal med mladinci Škofja Loka, aprila - Partizan EGP je bil organizator letošnjega j0 skega prvenstva v namiznem tenisu /a mladince, mladinke, ",|UJ starejše pionirke. ^ Kar 24 mladincev sc je pomerilo za naslov občinskega PTVaje zmagal je Jaka Bokal, drugo mesto je osvojil Jure Kalan, treU1 PJ jf bil Krištof Bokal (vsi Partizan EGP). Med šestimi mladink«"^ zmagala Nada Petrovič , pred Matejo Kalan , tretja pa je bliajcbi-Berčič Med mlajšimi deklicami je zmagala Saša Petrovič. *™*JfCD* Ia Martina Fojkar, tretja pa Jana Joclf Pri starejših deklicah Jc 0$. gal Nada Petrovčič, druga je bila Bojana Eržen, tretje mesto P" J osvojila Mateja Prevodnik (Brode). Vsa druga dekleta so članice ra . jf na - EGP D Najboljši pri mlajših članih je bil Boštjan Kant, °SJd bil Jaka Bokal, tretje mesto pa je presenetljivo osvojil I uka ' ^1 (vsi so člani Partizana EGP). V kategoriji od 30 do 40 let je jki). Rado Šuštar, drugi je bil Franc Rant (oba člana Domel /e'c/ tretji pa je bil Tone Bobnar (Kondor Godešič). • J»no Kan« V KORAČEV POKAL T1NEX NORIK Skofj« Lok«, 8. i.|.mL, - v končnici a uvntiuv v Koraccv P*'k"'ki i celrtek /večer v caFeiJan Janc/- Vrba 17 c- Zirov' *kov Fr»*kovič Katarinu, Slom-q va A Mengeš - 17 bo"Ji'aramini silvo- Porečje 4 a, Ki £a'c 18; (i..loh Albin. Pohčo ^ neKunJC na Gorenjskem - 17 5kerfJ?*fne' Podlubnik 162, j" Ja Loka »f - J7lvanšck Jože, Izletniška 41, Bled Zdravko. Rodine 32 a, ^ka4r. n,ca ■ »>; J'/t>«c sune, vr,1K- i) T' 17; 'eghč Franc, K.^ ,)uPljc8S, Duplje - 18 CCn^^-V^koMK). Visoko 19 S ;7; Klopci« Julija, Jan a. Miu , l)K'' ,?; Kolanko ,k,0*'ceva 17. Domžale 1,1 17; Kuralt Julijami, Britof 289, Kranj - 15; Kvas Damjana, Zasavska cesta 22, Kranj - 17 L - Laharnar Petra, Jelendol 9, Tržič - 17; Lakner Tanja, Stošičeva 4, Kranj - 18 M - Mavsar Majda, Grašičeva I, Radomlje - 17; Meglic Marija, Gra-hovše 24, Tržič - 17; Mravlja Pavla, Sorska cesta 17, škofja Loka - 17; Mulej Iztok, Dcžmanova 1, Lesce -14 N - NadiŽar Marija, Šorlijeva 22, Kranj - 17 P - Perčič Katja, Križnarjeva 3 b, Kranj - 18; Pcrko Marija, Begunje 65, Begunje na Gorenjskem - 17; Pcternclj Janez st.. Grajska pot 12, Jesenice - 17; Petrič Milka, Titova 2, Jesenice - 17; Pogačnik Mitja, LaaoOVO 60, Radovljica - 17; Pun-gertar I renk, Vrhpoljc 200, Kamnik - 17 R - Ravnik Jure, Brod 2 a. Bohinjski! Bistrica - 17; Robič Ivan, Grad-nikova K. Radovljica - 17; Ržen Borut, Na 1-ogu 5 a, Škofja lx>ka - 18 S - Skvarča Peter, Klanska 2, Med vode 14; Sodj.i Matjaž, Alpska <>, Bled - 18; Steklasa Miha • Marko -Mojca, Trg talcev K, Kamnik 18; Svetina Marija, Ianeovo 23. Rado vljica 18 S - Šenk Rajko, Opreinlkova 32. Kranj IttSmid Breda,Valjavčav« /. Kranj 18; Steiamč Marjan - Irana, PODOM] 44. Mengeš IK; Šlrai h.n ( ilk.i MarkOVO 4, Kamnik - Hišo bo igor postavil v Žirovnici Ljubljana, 11. aprila - Minulo nedeljo je bilo letošnje peto žrebanje akcije PODARIM - DOBIM. Tokrat je bilo v bobnu 132 000 kartic, srečo pa je delil eden najboljših kranjskih smučarjev skakalcev Sašo Ko-movec, ki je imel srečno roko tudi za Gorenjce, saj je najlepša (in najdragocenejša) nagrada prišla v Naklo. Ko smo tik po žrebanju poklicali Igorja Eržena na Okroglo pri Naklu, smo doma našli le očeta, ki je povedal, da bo 27-letnem Igorju hiša gotovo prišla prav, saj ima že parcelo v Žirovnici in se pripravlja na gradnjo. Igor, sicer zaposlen kot električar - vzdrževalec v Merkurju, pa je v ponedeljek povedal, da za vsako žrebanje kupi kakšno kartico, saj so v družini navdušeni smučarji. "Še vedno nisem čisto dojel, da sem bil res izžreban, saj do sedaj nikoli nisem imel sreče, čeprav že vsa leta pošiljam kartice. Zelo sem presenečen in vesel, hiše pa ne bom prodal, ampak jo bom sam postavil. O družini in poroki sicer še ne razmišljam ..sedaj pa bom lahko uresničil zlato pravilo.. Najprej štalca, potem pa kravca." Poleg Igorja je Sašo razveselil še precej drugih Gorenjcev in Go-renjk, objavljamo pa rezultate žrebanja s širšega gorenjskega območja. • V. Stanovnik 14; Sušteršič Martin, Ribenska 30, Bled - 18 T - Trcpše Slavka, Spodnji trg 12, Škofja Loka 14; Triplat Marija, Alpska 28, Lesce - 18; Troha Ivan, Triglavska 38, Mojstrana - 18 U - Urbanč Anton, Nomenj 24, Bohinjska Bistrica - 17 V - Valjavec Jani, Kovor 83, Tržič -15; Vogelnik Janez ml.. Cesta talcev 9, Kranj - 17; Volcr Stane, Pot na Poljane 14, Kamnik - 17; Vouk Ludvik, Pernetova 1, Mengeš - 18; Vrbanjščak Uroš, Pustnice 26, 6121* Vodice - 17 Z - Zakovšek Viktor, Finžgarjeva 8, Lesce - 14; Zima Srečko, Pod Grančiščem 4, Mojstrana - 17 Z - Zlogar Nevenka, Cesta maršala Tita 91, Jesenice - 17; Zura Maja, M laška cesta 19, Kranj - 18 Rezultate žrebanja je obdelala in pripravila stavek za tisk v slovenskih dnevnikih računalniška firma SPIN Kranj na računalniku Intertrade - ITS. Seznam nagrad 8. Javna telefonska govorilnica J ATEN A s 300 žetoni in montažo - ISKRA 9. Čoln za rafting SAVA 450 TR - SAVA KRANJ 10. Spalnica NATURA - LIP BLED 11. Zasebni telefonski sistem SKLK.COM 1/8 z montažo - ISKRA TERMINALI 12. čokoladni Izdelki v teži nagrajenca - ŽITO GORENJKA d.o.o. 13. Avtomatski telefonski odzivnik in sprejemnik sporočil ATOSS 870 -ISKRA TERMINA! I 14. Darilni paket ILIRIJA VEDROG - ILIRIJA VEDROG 15. Kozmetični darilni paket - ILIRIJA 16. Elektronski telefonski aparat z zvočnikom ETA 911/10Z - ISKRA 11 RMINALI I / I kaklUZivna sv .carska ura BOSS - lOBACNA l JI BI J AN A 18. Darilni paket 12 I motornega olja LIQUI MOLY SUPERMO- IOR OH + MoS2 - 1 M d.o.o. Sklepne priprave na bergantov memorial Tržič - Tradicionalna športna prireditev, tek po ulicah Tržiča za Bergantov memorial bo letos v torek, 20. aprila, z začetkom ob 15.45 uri. Poseben organizacijski odbor, ki ga vodi Janez Kikel, je že dalj časa zelo dejaven, tako da so priprave na to kvalitetno atletsko prireditev že v zaključni fazi. Organizatorji so za letošnjo prireditev pridobili, kljub težkim časom, zanimive pokrovitelje, ki bodo pomagali izpeljati prireditev. To so Varnost Kranj, Integral d.o.o., Tržič, TGT d.o.o., Tržič in Zavarovalnica Triglav d.d., OE Kranj ter PŠ TO za Gorenjsko. Seveda bodo pomagali tudi drugi, predvsem s praktičnimi nagradami za sodelujoče tekmovalce. Prireditev bo letos že osmič in bo nekoliko drugačna. Ostala bodo tekmovanja štafet šestih učencev in učenk osnovnih šol in športnih organizacij, tek žensk na 5 kilometrov in moških na 10 kilometrov, s tem, da bodo vijaki na služenju vojaškega roka, častniki in zaposleni v TO ter rezervna sestava TO tekli na ekipni preizkušnji na najdaljši progi. Organizatorji so glede na izkušnje iz preteklega leta letos ločili start in cilj, tako da bo cilj na mostu, ki pelje proti parkirnim prostorom za stavbo skupščine občine. Organizatorji tudi letos pričakujejo, da bo udeležba na Bergantovcm memorialu ter tudi na odprtem prvenstvu TO Gorenjke množična in predvsem kvalitetna, tako kot je bila vsa leta doslej, saj so v Tržiču tekli naši najboljši dolgoprogaši, med katerimi je vsekakor na prvem mestu večkratni zmagovalec Bergantovega memoriala Živko Romeo. Prireditev bo tako zanimiva tudi za gledalce, ki pa jih ob progah po tržiških ulicah tudi nikoli ni manjkalo. • J. Kikel aOMET TRETJA NOGOMETNA LIGA Zarica še naprej zmaguje Kranj - Moštvo Creine je v tretjem kolu tretje nogometne lige gostilo moštvo Renč in nepričakovano izgubilo z rezultatom 0 : 1. Gostje so edini zadetek na srečanju dosegli v dvajseti minuti prvega dela in nasploh bili enakovreden nasprotnik nerazpoloženim domačinom. Igrali so: Markun, Verbič, Mali, Bucan, Klemenčič, Maric, Čeferin, Boldin, Ažman, Jerič, Korenjak, Delič in Trebeč. Brda - Moštvo Zarice je v nedeljo gostovalo pri Brdih in proti favorziranemu nasprotniku iztržilo točko, končni rezultat je bil 2 : 2. Kranjčani so že v peti minuti preko Thalerja povedli, potem pa zaigrali preveč lagodno, tako da so domači v pičlih desetih minutah dosegli dva zadetka in po prvem delu vodili z 2 : 1. Ves čas drugega dela so dobesedno oblegali gol domačinov, imeli nekaj res lepih priložnosti, vendar pa so bili pri zaključnih strelih nezbrani, za nameček pa je 20 minut pred koncem srečanja sodnik izkjučil Zorca. Kljub igralcu manj njihov pritisk ni popustil, kar se jim je obrestovalo v zadnji minuti, koje rezervist Količ izenačil. Pri Zarici so bili točke seveda zelo veseli. Igrali so: Triler, Žeželj, Kurent, Zevnik, Muratagič, Žontar, Kondič, Mazgon, Resek, Lebar, Thaler, Količ, Zore. Škofja Loka - Moštvo Jelovice LTH tudi v tem kolu ni uspelo zadeti mreže gostov, tokrat Taborja 69, ki so se ves čas srečanja le branili le ob nerazpoloženih loških strelcih pa jim ni bilo težko doseči želenega cilja, osvojiti točke. Kljub temu Ločani igrajo dobro, iznajdljivo, zato si lahko v prihodnjih kolih obetamo konkretnejše povračilo za vložen napor tako v pripravljalnem obdobju kot v prvenstvenih srečanjih. Igrali so: Oblak M., Ažbe, Oblak C, Babšek, Stanonik, Klančar, Ahčin, Krupic, Jereb, Peternelj, Bogovič. Zarica in dolnov creina zanesljivo Kranj - V drugi mladinski nogometni ligi je moštvo Dolnov Creine gostilo Domžale in brez večjih težav zmagalo z rezultatom 3:1. Dvakrat je bil uspešen Božič, enkrat pa Markelj, njuno moštvo pa je tako na dobri poti, da se uvrsti v elitno mladinsko nogometno ligo. Prav tako je bila uspešna tudi Zarica, ki je premagala vrstnike Medvod in sicer z rezultatom 2 : 0, zadela pa sta Parte in Sej da j. • Iztok Golob Planinski izleti Kranj, 13. aprila - Do jutri, 14. aprila, se je moč prijaviti v Iskri in PD Kranj za izlet na Trnovski gozd, med katerim bodo 17. aprila obiskali 4 točke Slovenske planinske poti; odhod avtobusa bo ob 6. uri. Uro pozneje se bodo izpred hotela Creina odpeljali s svojimi avti udeleženci turnosmučarskega izleta na 3674 m visoki Grosswe-nediger, ki ga 17. in 18. aprila prireja PD Kranj (prijave po telefonu 212-823). PD Železničar iz Ljubljane vabi na spominski pohod na Štam-petov most; odhod posebnega vlaka bo 17. aprila ob 8.20 z ljubljanske postaje do Verda; prijave po telefonu 061/113-144, interna 42-74. • S. S. PTT podjetje Kranj obvešča vse uporabnike telefonskih storitev, da bomo med 15. in 19. aprilom 1993 zamenjali večje število telefonskih številk na naslednjih področjih: Kranj - stari del mesta - občina Kranj - Ljubljanska banka Gorenjska banka d. d. - Primskovo - komunalna cona Gorenja vas Med zamenjavami bo z naročniki na navedenih območjih prekinjen in moten telefonski promet. Nove telefonske številke so od 15. aprila dalje na voljo v službi telefonskih informacij na številki 988 in objavljene v novem telefonskem imeniku Republike Slovenije za leto 93/94. NOVI TELEFONSKI IMENIK ZA LETO 93/94 LAHKO VSI UPORABNIKI TELEFONA DOBIJO NA VSEH POŠTAH. NOVO-KARTICA-CENTER ZAPLOTNIK TEHNA ŽELEZNIN A KRANJ ŠKOFJELOŠKA 56 tel.: (064)311-378,311-984 Faks:311-984 * OLJNE CISTERNE 20001 ■35.940 SIT * KOTLI ZA CENTRALNO OGREVANJE *TVTin ITPP-tovarniška cena + davek 1 Enoročne baterije ARMAL, UNITAS tovarniška cena + davek * Kopalniška oprema • KOLPASAN * ELEKTRO INŠTALACIJE * BELA TEHNIKA * ŽARNICE Ml POZNAMO REŠITEV TEHNA KRANJ d.o.o. ŠKOFJELOŠKA CESTA tel * (064)3li-675 * Kritina BRAMAC- 73 SIT * PLASTIČNE KANALIZACIJSKE CEVI * Lesni premazi LAZUROL -0.8 I-387 SIT, 31-1.451 SIT IZOLACIJE: STIROPOR KOMBI PLOŠČE IZOVAL ČISTILA: VVeisser Riese - 600 SIT Persil - 730 SIT Mehčalec 41 - 389 SIT PRODAJAMO NA VEČ ČEKOV MflLIOCLflSl @217-960 laUJVrffi V5AR DAM Of> HCDELJA OD a; APARATI STROJI PANASONIC brezžični, žični telefoni, tajnice, telefaxi in centrale. Zelo ugodno, « 632-595 4536 OVERLOCK PFAFF in SINGER, nov, nerabljen, z garancijo, ugodno prodam® 215-650 4562 Satelitske ANTENE Pace in Lasat z montažo. Cena 630 DEM. « 43 293_8212 Vakum ČRPALKO VVestfalia prodam. « 422-782_8715 ZAMRZOVALNO SKRINJO ugod-no prodam .« 57 240 8718 CIRKULAR z 4 KW motorjem pro-dam. Žun, Krožna pot 8, Šenčur _8756 Bela TEHNIKA, gospodinjski APARATI, TV, VIDEO, KOMISIJA: Trgovina "Robert", Tržič 8763 Kombiniran ŠTEDILNIK, električno PEČ, MIZO z el. napeljavo, prodam. Cena po dogovoru. « 710-516___8772 ŠTEDILNIK Iskra Venera, 4 elektrika, ugodno prodam « 311-141 _8785 Preklopno ENOTO Tel/fax "Fax mate" prodam. « 215-414, po 18 uri_8789 RAČUNALNIK Commodore 64 + KASETNIK + 3 JOYSTICKI + itd prodam Perko, « 45 241 8800 TRAKTOR goseničar Fiat 505, ge neralno obnovljen, z vsemi deli, za generalno motorja, z verigami go senice ter za ostalo opremo za iz vleko lesa, prodam Cena 12.000 DEM g 47 664_8806 Mizarsko tračno BRUSILKO z triki (šlifarica). prodam. «403-676 _8829 PAJKA V02 prodam Velesovska 2, Šenčur 8832 Električno KOSILNICO, malo ra bljeno, ugodno prodam « 216-108_8834 Dvoredni pletilni STROJ na kartice, znamke Brother prodam. Cena 800 DEM «221 197 8837 PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, faxi in telefonske centrale. Zelo ugodno. « 632 595 8852 KOSILNICO Irus prodam za 600 DEM «622 190_8862 14" monokromatski VGA MONI TOR prodam za 100 DEM «52 115_ 8869 Trifazni SEKULAR in MEŠALEC za beton prodam, ugodno. Poljanec Štefan, Sp.Senica 16 A, Medvode _8875 AMIGO 600. hard disk. dodatni di sketnik, igre in veliko programov prodam « 329 978 8893 Novi ALG 100 IN ŠEPING KR 550 malo rabljen ugodno prodam « 062/685 258. po 20 uri 8908 Žične BRANE za krompir prodam ali naredim po željeni mari. Zg Br nik74 8917 GLASBILA PIANINO Tchaika. cena DEM, prodam « 50 204 3 500 8752 SYNTHESIZER Bontempi minatrel prodam Cena po dogovoru. « 802 703_8759 Diatonično HARMONIKO, odlično ohranjeno; KITARO, 12 strun, KLARINET Amati, prodam « 70 015 8928 GR. MATERIAL Graditelji pozorl Prodam DESKE za lolngo in PLOHE. 5 cm « 66-710_8760 Žgano gašeno apno /»» b«t|«nio prodajam Hafner.« 621 062 Več še zapakiranih RADIATORJEV Jugoterm prodam 20 % ceneje. « 422-592_8795 BALKONSKO OGRAJO, 15 m, celo ali po delih, prodam « 422-420 _8796 Smrekove COLARICE, PLOHE ter PRIZME prodam. « 76-474 8798 Prodam LES za ostrešje - rušt. « 65-643, po 20. uri_8850 Okrogel les, različnih dolžin za ostrešja - rušt prodam. «65-643, zvečer_8851 Smrekov FABJON prodam. Kos, «65-166_8863 PALETE 135x90 prodam «632-210_8883 Smrekov OPAŽ prodam. « 58-261, Sebenje 35 8903 IZOBRAŽEVANJE INSTRUKCIJE angleščine za osnovne in srednje šole. « 331 -455 _7309 INSTRUIRAM kemijo in anglešči-no. « 328-488 _8496 Organiziramo TEČAJE angleškega jezika za vse razrede OŠ. Pokličite vsak delavnik « 214-341 8527 LJUBITELJI KLAVIRJA! Poučujem začetnike na domu. « 212-233 ____8695 Učitelj uspešno INSTRUIRA mate-matiko in fiziko. « 311-471, 631 -523_8782 Instruiram matematiko za srednje in osnovne šole. « 217-057 8870 INSTRUIRAM anglešči no za osnovne in srednje šole. « 064/41-876 8924 TEČAJI TUJIH JEZIKOV KUPIM TELETA simentalca. starega 7 dni, kupim « 47-872 8702 BIKCA simentalca, starega do 14 dni, kupim. « 802-726 8735 SIMENTALCA. težkega do 70 kg, kupim.« 70-593 8744 Suhe borove in smrekove PLOHE, 10 cm, kupim. « 421 664 8754 HIŠO, staro, neadaptirano, z nekaj zemlje, kupim « 622-135 8784 MASKO za motorno kolo MZ 150 kupim « 84-608 8804 Kupim stanovanjsko pravico v Škofji Loki, Kranju, Ljubljani. «622 294_8841 Kupim TELETA simentalca, stare-ga 10 dni. «77 629 _8866 Kupim otroški VOZIČEK -marelo in tricikel «621 794 8868 Kupim KRAVO « 725 563 pred telitvijo. 8873 Kupim 10 arov zemlje, travnik, njivo ali gozd v Lescah ali okolici « 714 167 8877 LOKALI V najem oddam približno 60 kvad. m poslovnih PROSTOROV v cen tru Stražišča pri Kranju « 331 537, do 19 ure_8466 OTejen KLETNI PROSTOR. 16 ali 30 kvad m. ter SOBO. I nadstrop je, 4 x 5, za razne dejavnosti, oddam Valjavčeva 29, Kranj, « 211 882 _ 8717 Šivilja dobi PROSTOR za delavnT co « 327 950 8822 Oddam prostor za trgovino ali vi-noteko in prodam reg blagajno. «41 119, zvečer_8897 PRODAMO večje poslovno - stanovanjske prostore v Radovljici (od 100 do 550 kvad. m), trgovino v centru Kranja (53 kvad. mj. ODDA MO prostore za pisarne in trgovine v Kranju in Tržiču. APRON NE PREMIČNINE,« 064/214 674 8920 KOLESA TOMOS AVTOMATIK. odlično obranjne, prodam « 328 297, po poldan 8703 'INIENZfVNI 40-U8N! TEČAJ* NEMŠČINE . VSEH STOPENJ l*L:{06«i 323-892 [Oop-i 326-71 \\doP± APN 6 prodam ali menjam za AjX « 736-439_ ®»i Moško dirkalno KOLO « 64-082 prodam-M 8855 Moško dirkalno KOLO na pet g»j stav prodam. « 70-644__887» PONY KOLO, 3 prestave, in otroško KOLO Kekec prodam. K 70-456_ Jgi OBVESTILA Ugodne cene - PARKETARSTVO PAVLIC, Šenčur, « 41 -662 _J_*fJ. TRGOVINA z avtodeli, olja, kolesa vas vabi na Sp. trg 40, Škofja Loka, « 620-647 876» IZLET - 24/4/1993 Pompeji - Vezuv 691-624 Rim - Capn ' 3,0 DEM£ ROBUENJE itisona in preprog « 78-060__8809 Šolam plošče, stopnice, izdelujem ostrešje « 78-997, zvečer _J*^ Ugodne cene SAMSUNG proizvodov, v novi trgovini v Radovl|'c' Cankarjeva 27, ORBITER, d.o.o- «217-759__88^ SATELITSKE ANTENE AMSTRAf 630 DEM z montažo! ORBITE". d.o.o.« 217-759__ OBLAČILA__, Ugodno bombažne TRENIRK^ večje, manjše; ženske hlačne NO' GAVICE.« 241-038__^ Uvoženo dekliško OBHAJILjJS OBLEKO prodam. « 311 -OSOjog: Belo POROČNO OBLEKO"*! 40-42, prodam « 218 375, pop°'' dan, 222-820__8_1 Dolgo belo OBHAJILNO OBLE*0 prodam « 692 825, popoldan^- NOSEČNICE! V Butiku Ort^'J dobite oblačila « 327 144, star del Kranja nska OBLAČILA^ poceni prodamo Moška, ž« TEV zelo 712-019 Ženske BARETE, dvojne, in~OTP° ŠKE KAPE dobite na « 715-Q&g^ Fantovsko birmansko "OBLEKO * dodatki, velikost 134, uvoz, Pj. dam «50 205__J°> Dolgo belo poročno OBLEKO Pffi dam «331 038____Jr^ Novo nerabljeno dekliško obh!j,0 no OBLEKO prodam po izr0g|8& ugodni ceni « 214 313 OBHAJILNO OBLEKO za 8 do staro deklico prodam o* popoldan OTR. OPREMA PLENICE "Ultra marguerite" "0, no prodam « 215 414, po 'e ^tf Rabljeno otroško POSTELJI^ jogijem zelo ugodno prodam-^ 213-180 _____JZ< Otroško POSTEUICO z <>rtj bele barve, cena 5 000 »H. Kj| dam« 76 484 r-^iP Otroško POSTEUICO z i°flj!f Jjs? TRICIKEL prodam «^jZ-?-<£ ----------,----- _--rTryf Ce' Kombiniran otroški VOZICfVgj na 5000,00 SIT prodam. « '^^6 Otroški VOZIČEK Chiččo^^i ran prodam. « 331 038_____^-^j( Globok italijanski otroški VOZ ^ in ZIBKO ugodno prodan -^m 064/47 552 Tekmovalno KOLO Personal, odlično ohranjeno, malo voženo, om OSTALO dam « 51 652 8740 Dirkalno KOLO Moto becane, št okviria 57, za 350 DEM, prodam. Mavčiče 124_8747 APN 4 prodam. « 45 109 8748 Otroški TRICIKEL Martin turbo za 2 000 SIT prodam « 217 322 _8771 MOTOR BT 50 S, s čelado, pravo ženih 3 800 km, cena 1 100 DEM. prodam « 421 819 8794 DRVA, meterska. 'azia9°S.aB^0 SKE, z dostavo, prodam «65g1 tudi na domu.« 32M8B KLETKE za kokoši. 120 kom. dam Voklo 63 -r^v* Blel8k^ob8742 DRVA pro za (za okras) prodam « Diamantni BRUS. 50 10 „ . prodam • 215 414. pol" 67*! «m'' PAJKA Voz prodiTn^i* 7*°' W ..no Vele.ov.ka 2. Šenčur Torek, 13. aprila 1993 MALI OGLASI, OBVESTILA 19.STRAN • GORENJSKI GLAS "POD ŠIFRO" Za male oglase "POD ŠIFRO" so oglaševalci naročili objavo tako, da zanje v malooglasni službi Gorenjskega glasa zbiramo Izključno plamene ponudbe interesentov. Stik z oglaševalcem "POD ŠIFRO" navežete tako, da posredujete pismeno ponudbo v zaprti kuverti na naslov GORENJSKI GLAS - MALI OGLASI 64000 Kranj, na kuverto obvezno napišite šifro, na katero se Vaša ponudba nanaša. Veliko uspeha Vam želi Gorenjski glas in 8e priporočamo) HOTEL TRANSTURIST Škofja Loka in popularna dubrovniška Klapa NOVA vabita na VEČERE DALMATINSKE KUHINJE ob spremljavi dalmatinskih pesmi. Rezervacije od 16. do 19. aprila po tel. 064/ 621-261. PRIREDITVE PLESNA ŠOLA KRANJ - Delavski .dom Kranj - vpisuje nove člane. g 41-581_ 3515 PLESNA SOLA KRANJ ČEBELARJI - 4 AZ PANJE, 10-sat-ne, točilo in ostali pribor, kot novo, prodam. « 061/181-100, od pon. do petka, od 7. do 14. ure 8793 STATVE z vzorci preprog prodam. «712-017, po 19.30 GUMI VOZ 16 prodam. Bukova DRVA prodam. vse generacije.« 41-581 šola za 3516 78-424 8807 »421-318 8880 PRIDELKI Semenski KROMPIR desiree in ce-"ebec prodam. « 43-009, Suha _______8698 Jedilni KROMPIR in za seme rezi, sortema, desiree prodam. Lahov-<-tg_Cerklje 8723 °dpadn i KROMPIR 422-192 ugodno pro-8774 .. OTAVO po 12 SIT/kg, prodam. « 065/75-412, po 17. uri _____8816 Jedilni KROMPIR prodam. Pod-brezje 130, « 70-096 8886 Frodam semensk !^e_« 633-937 Semenski KROMPIR ?j_nv_« 401 -070 4.000 KROMPIR de-8898 DUO igra na ohcetih in zabavah. « 46-137_8535 TRIO vam igra na porokah ali v lokalih. Veliko petja. « 70-015 8927 POZNANSTVA Moški sprejme mlado SOSTANOVALKO - gostinsko trgovske smeri, ni pogoj. Škofja Loka,« 66-105 _8727 Fant 33/170/65 invalid, ki ne more imeti otrok, razočaran v ljubezni, nekadilec, nealkoholik, preprost, ljubitelj živali, narave, želi spoznati sebi primerno dekle za skupno življenje. Šifra: ŽIVLJENJA BREZ LJUBEZNI NI 8888 RAZNO PRODAM Gorsko KOLO in kombiniran ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika) pro- dam. « 326-848_ 8264 Rabljene AŽ PANJE in TOClLO prodam. Reteče 82, Škofja Loka _ 8749 Lesen ZAPRAVUIVČEK desire pro-8909 cena po 401-160 dogovoru. PREK, prodam. « 8786 kg SENA prodam. 622_747__ ^NO prodam * 65-872 « 8925 Krmelj, Gabrk 18, 8926 Bidermajer OGLEDALO, 130 x 80, prodam. Cena po dogovoru « 401-160_ _8791 DRVA ter domače ŽGANJE pro- Posesti dam.« 65-099 8810 £rodam BRUNARICO, grušt, »krat temno barvan opaž. « jgj33, po 20. uri _7286 ^^damo starejšo HIŠO na Jeseni-F.8r|. katera vsebuje 13 prostorov, *'et. drvarnico in garažo. Skupna P0v"-šina je 202 kvad. m in 680 *y°d m zemljišča. Primerna je za rPH ali podjetje, potrebna adapta- H!!^« 063/721 -052_8239 ^ dom^aTaTT na robu mesta pro erno starejšo popolnoma obno V|ien0 180 kvad m veliko hišo, na . m, z garažo, cen-telefonom. « int. 284 8704 Meso od KRAVE in KROMPIR pro dam. «422-582_8896 Bukova DRVA in BUTARE za v peč prodam. «622-479 8906 STAN, OPREMA KUHINJO, zelo dobro ohranjeno, poceni prodam. « 48-621 8716 KAVČ Starejši SKRINJO prodam 13 do 14. ure zamrzovalno « 57-551, od 8743 Počeli 500 kvad Jjjno in !*V271-561 j*LED v okolici prodamo starejšo. a°cela prenovljeno, samostoječo, p°dkleteno stanovanjsko hišo z J^ansardo. Koristnih površin je 200 ii2i m- Parcela z vrtom je velika Io°00 kvad m « 061/271 561, int. t?i___ 8705 ^GALNICO (100 kvad. m), z de __JJ_00 (235 kvad m) oddamo v _J_ni Bleda Objekt ima urejen Pristop, veni«, parkirišče in po E*J_i energetske priključke r°damo starejšo adaptirano sta *ovanj8k0 HIŠO v Grahovem pri ^'knici, na parceli 792 kvad. m, 0 anovanjske površine 98 kvad m, Sla|e koristne površine 66 kvad. _; « 064/212 776, od 19 ure da £»___ «726 1 vrtom v Žireh dam v na-Wm » 325 298 Nasadno dvojno rosfrei KORITO z odcejalnikom prodam. « 48 085 8817 Klubsko C- 64 082 MIZICO prodam. 8843 MONTAŽA in POPRAVILO rolet in žaluzij« 061/376-783 7483 ROLETE, žaluzije vseh vrst lahko naročite na« 064/216-919 7844 VSE VODOVODNE INŠTALACIJE na hiši (novo, popravila)! Strokovno - kvalitetno! « 218-427 8177 ŽIČNE MREŽE za ograditev vrtov, tenis igrišč, sejanje peska IZDELUJEM po dogovoru, izvršim tudi MONTAŽO. FRLIC, Zevnikova 5/a, Orehek, Kranj,« 217-937 8453 SLIKOPLESKARSKA DELA 15 % ceneje od konkurenčne; kvaliteta; registrirana obrt.« 064/59-109 _8699 ESP - SERVIS elektromotorjev, transformatorjev in hladilnih na- prav. « 68-321_8708 MONTIRAM stenske obloge, strope, lesene fasade, tla. « 44-023, zvečer 8721 IZDELUJEM in prodajam smetnjake iz pocinkane pločevine. « 324-457_8728 SATELITSKE ANTENE, vrhunske, nemške, za 550 DEM, z garancijo in montažo.« 310-223 8732 "MIRA" - ŠIVANJE športne konfekcije po meri (trenirke, parke, itd.).« 738-065_8764 ALPLES razvojni inženiring - PROJEKTI in OPREMA lokalov. « 67-121, int. 298_8780 Diplomske in druge TEKSTE, administrativne STORITVE, ZAJEM, OBDELAVA podatkov - AOP. « 631-522_8781 Nudimo računovodske in knjigovodske STORITVE. Spartak d.o.o., « 216-706_8790 GRANIT, MARMOR, naravni in umetni KAMEN POLAGAMO. « 061/812-475_8819 Načrte za vse vrste objektov izdelamo hitro in kvalitetnol «218-937_ 8856 POPRAVILA-MONTAŽA pralni stroji, štedilniki, bojlerji, vodovodne in elektroinstalacije. «325-815 STANOVANJA Kupim STANOVANJSKO PRAVICO. « 064/329-875, od 16 do 19. ure 4091 STANOVANJE v Kranju na odli-čni lokaciji, 87 kvad. m (vrt, kleti), cena 1.500 DEM/kvad. m, prodam, šifra: NI PLANINA 8434 OPEL KADETT 1.3, letnik 1987, limuzina, prodam. Vilfan, Zg. Bitnje 61/a, Žabnica 8186 ZASTAVO 850, letnik 1984, pro-dam. Voklo 70, Šenčur 8191 GOLFA bencinar, letnik 1981, cena po dogovoru, prodam.« 310-010 Odkupim karambolirano VOZILO! Tudi totalko! Takojšnje plačilo! « 061/218-941_8378 Starejši AVTO v voznem stanju ugodno prodam.« 691-556 8477 N^nsrovEJši SATELITSKI SISTEMI "AMSTRAD" GRAFIKA NA EKRANU(ANGL/NEM) RADIJSKI PROGRAMI GARANCIJA OBROKI / —?/*N . ZMONTAZOSAMO 679i SAT-VRHOVNLK ŠK LOKA. OODESlC 125 TEL: 064 633^25 R-5, letnik 241-179 1992, prodam. « 8700 YUGO 55, star 3 leta, dobro ohranjen, garažiran, prodam. « 691-919_87_1 FORD ESCORT, starejši letnik, bele barve, v voznem stanju, registriran, cena 1.500 DEM. « 81-936, po 18. uri 8712 GOLF, letnik 1979, registriran celo leto, prodam.« 82-658 8719 CITROEN AX 11 TRS, letnik 1991, cena po dogovoru, prodam. « 691-747_8720 YUGO 45, letnik 1989, prodam. « 801-575 _8722 1976, pro-8725 ZASTAVO 101, letnik dam« 212-743_ GOLF bencinar, letnik 1982, pro-dam.« 721-671_8733 R-10, dobro ohranjen, prodam. Ku-ralt. Rupa 40, ogled popoldan 8734 KOMBI Z 850 furgon, letnik 1984, registriran, možna menjava, prodam. « 85-232_8737 FIAT 126 P, letnik 1987, prodam. « 712-089_8738 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1986, registrirano do 4/1994, prodam. « 632-256_8739 YUGO 45 AX, rdeče barve, prevoženih 48.000 km, prodam. « 872-074_8775 Želite poceni, udoben, močan, opremljen in garažiran avto? FIAT REGATO 100 S, letnik 1986, prevoženih 61.000 km, I. lastnik, prodam. « 216 898_8779 126 P, letnik 1979, dobro ohranjen, ugodno prodam. « 725-895 8803 letnik 8808 SUBARU JUSTY 10 GL, 1987, prodam« 712-112 Mlada NJE. H družina išče STANOVA-• 327-249 8713 ŠPORT BRAKO PRIKOLICO za 400 DEM prodam. Potočnik, Blejska Dobra- va 85/j_8838 Tovorno PRIKOLICO in KANU pro dam. «620 976_ 8842 ŠOTOR za dve osebi >65 166 prodam 8861 8706 STORITVE 8730 ir#v_£°~v~dečkovi ulici na Plani -8753 327 140 iPfodam cah . v garažni hiši na Jeseni-82-074 8814 L(f, ' J«senic prodam PARCE 1 vikendom ,uQodno prodam '891 694 izmeri 4107 8854 %luf?. na Zlatem polju prodam 5fcS£40 8907 v u. Dodamo nove -----.w. ,nrww - novejše 0l«rn vh*.Sv Duhu, Križah, Okro L»8cah V?''' nedograjene v n*d si, Hraše, Zas ipu pri Bledu, (»trij8k '?ami- Mojstrani, Šenčurju Lescah* 8,arei*e - adaptirane v ^iubnern «?. AVTODVIGALO za popravila streh in žaganje drevja vas čaka. « 733 120_963 FARADAY D.O.O. NON STOP: -RTV SERVIS, prodaja novih da Ijincev, prodaja SAT sistemov na 4 ali 8 obrokov PRIDEMO TUDI NA DOM « 064/218 210 2862 IZPOSOJAMO ČISTILNE STROJE ZA GOSPODINJSTVOI Primerni za itison, tapison, sedežne garnitu re in osebne avtomobile. Hribar -Blesk d o o.. Planina 3, «/fax 064/331 709_302_ LEDO SERVIS servisiramo skri nje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike Hitro in poceni « 214 780 _3257 POSTAVITEV kmečkih peči, zida nih štedilnikov, kaminov, POLA GANJE keramike « 65 773 3366 PRIPRAVE za hitro, natančno, po ceni sortiranje jajc do osmih veli kosti « 311 767_5947 OBNOVA KUHINJ Mizarski hišni servis Montaže in popravila « 217 974, zvečer 6280 Kvalitetno izdelujemo CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE različnih dolžin « 326 426, vsak dan po 16 uri _8336 POPRAVLJAM pralne stroje. Pridem takojl « 713 235 7357 junjah in druge KU šljivi.'"8"'16 his« 1 vrtom in za P PRnwa.r,cele- KUPCI NF PLAČA cninf jl!z,je' apron NEPREMI V^i964^2_4_674_ 8918 ktivno «'''ci Pr°d«mo večjo atra ^*ernr.tTkoH,SOna 1 050 kvad ^"l"Sča 9 064/214 674 8921 IN Material za centralno ogrevanje BREZ POPUSTOV NAJCENEJE V1 KIKI" ^•^l2i____59_-555( 692-036, fax.: 691-6 Oddam opremljeno SOBO v prijetnem okolju Kranja. « 218-510, popoldan_8729 STANOVANJE, 2 sobno, 65 kvad. m, centralna, telefon, prodam. « 67 027__874_ Lepo STANOVANJE v Radovljici, 3 sobno, začasno zamenjam za stanovanje v Ljubljani. « 78 350 Opremljeno SOBO dobi Slovenec. « 327-950_8823 Dvosobno STANOVANJE 7a kvad.m na Planini zamenjam za manjše. « 328 734 8835 V Bistrici pri Tržiču prodam 2-sobno STANOVANJE (telefon, centralna) «217 911_8858 V najem oddamo dvosobno stano vanje z dvema kabinetoma na Pla nini « 222 750, int 15, po 20. uri __8912 STANOVANJA PRODAMO v Kra nju (Planina III - nizek blok) 1.5, 2.5 in 3 sobno; v šorlijevem naselju garsonjero, 2 in 3 sobno, v Radovljici garsonjero, 1 in 2-sobno; v Lescah (alpski bloki) 1 in 1.5-sob-no; na Bledu 2.5-sobno brez centralne kurjave in 3 sobno, v Gorjah 1.5 in 2.5 sobno ter druga. KUPCI NE PLAČAJO PROVIZIJEI APRON NEPREMIČNINE,« 064/214-674 VOZILA DELI MOTOR Opel Kadett, letnik 1985. za 500 DEM, prodam « 83 341 REZERVNE DELE za R 4 TL pro dam. « 691 -835, popoldan 8777 Letni gumi 155 SR 14, malo rablje ni, prodam « 48 043 8827 GOLF Diesel, letnik 1990, ugodno prodam.« 81-775 8812 TAM Kiper, letnik 1977, LADO Nl-VO, letnik 1983, nevozno, prodam. « 697-023_8813 OPEL 1.3 prodam« 52-183 8815 GOLF GTD, I. registracija 1988, dodatno opremljen, cena 14.200 DEM, prodam. « 77-092, zvečer 126 P, letnik september 1988, cena po dogovoru, prodam. « 65-506 _8826 NISSAN CHERY, letnik 1986, prevoženih 37.000 km, prodam. « 50-531,57-689 8828 FIAT 126 P ekonomik, letnik 1985. dobro ohranjen in opremljen, registriran do februarja 94, prodam. « 621-097 GOLF bencinar, letnik 1977, obnovljen prodam. Janez Višnar, Titova 18, Jesenice 8839 JUGO KORAL 45, letnik 1989, zelo ohranjen, prodam « 802-544 8840 JUGO 45 A, letnik 1986 prodam «633 763_8844 ALFO 33 1,5 IE, letnik 5/91 prodam. «43-346_8846 TAM 75 8 + 1 ugodno prodam. «218-096_8848 CITROEN AX alure, rdeče barve, letnik 1992, prevoženih 10700 km za ceno 15000 DEM prodam. Ogled možen vsak dan v dopoldanskem času na naslovu: Meglic Evgenij, Ravne 9, Tržič 8849 Z 101 Comfort, letnik 1980, registri rano do oktobra, prodam. «891 694_8853 AUDI 80 L, letnik 1977 prodam. «712 202_8865 ŠKODO 120 LS za 1100 DEM, pro YUGO 60, letnik 5/1990, prevoženih 42.000 km, garažiran, alu platišča, cena 6.000 DEM, prodam. « 064/714-883, vsak dan od 19. do 20. ure_8923 Odkupim KARAMBOLIRANO VOZILO! Lahko totalkol Takojšnje plačilo v DEM!« 061/218-941 ZAPOSLITVE Pri nas imate možnost neomejenega zaslužka, če vam delo ni odveč. « 84-662_6039 Iščem delo na domu. Resni interesenti naj pokličejo « 325-638, Čir- če, Kranj_6462 Želim opravljati delo doma. Sem brezposeln. Tomaž, Kranj, « 064/325-638_7555 K sodelovanju vabimo SLAŠČI-ČARJE z večletno prakso - redno -pošteno.« 064/326-570 8178 če ste komunikativni, vam nudimo redno zaposlitev - delo na terenu. « 52-133_8196 Želite redno ali honorarno zaposli-tev na terenu. « 222-524 8197 Honorarno zaposlim ZIDARJA s prakso. Pogoj - Slovenec. « 78-798. vsak dan od 16. do 18. ure REDNO«ALI HONORARNO ZAPO-SLITEV NUDIMO ZA PRODAJO USPEŠNIC "SLOVENSKE KNJIGE". POGOJ: PREVOZ IN OSEBNA UREJENOST. « 733-349, ZVEČER_8253 Zaposlim MESARJA.« 213-441 _ 8282 Zaposlim KV AVTOLIČARJA. «221-203, Draksler Izidor, Zasavska c. 36, Kranj 8317 Takoj ali po dogovoru zaposlim KV MIZARJA. Mizarstvo Smolej, Ko-vor63,« 57-313_8513 Iščemo DEKLE za delo v šanku. Gostilna Tavčar,« 064/733-815 _8558 Takoj zaposlim dva samostojna KV MIZARJA. Plačilo po dogovoru. Mizarstvo Stare, Zg. Bitnje 186 _8649 Iščemo uspešnega samostojnega PRODAJALCA za prodajo češkega porcelana na veliko (trgovine, menze, gostilne, lokali). « 221-181 ali 211-873 - delovni dan do 16. ure, petek do 14. ure, Prama Kranj_8707 DEKLE za strežbo pijače v gostinskem lokalu Bistro Matjaž dobi honorarno zaposlitev takoj. « 323 079_8714 Iščemo VODJE skupin za gradnjo potrošnoga artikla. Samo pisne ponudbe pod Šifra: GORENJSKA _8724 Takoj zaposlim KUHARJA ali KUHARICO « 49 330 8736 NATAKARICO ali NATAKARJA zaposlimo v avto - kampu Dragočaj- na« 061/614-189_8755 Iščem pridne ZASTOPNIKE za DZS. Dober zaslužek.« 51 -960 _8757 Od maja do septembra prodaja na stojnici - Radovljica. Samo pošteni.« 738-113_8761 Za pridobivanje dela zaposlimo KOMERCIALISTA.« 331-431, dopoldan_8773 Dejstvo je, da je zastopništvo za Mladinsko knjigo najbolje plačano honorarno delo. Ker imamo še nekaj prostih delovnih mest, vabimo predvsem ljudi z delovnimi navadami naj pokličejo « 632-330. Prevoz organiziran. 8776 Delo na vašem domu. Delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis, nato boste dobili navodila. Krek Polona, Rateče 110 F, Rateče Planica_8836 Iščemo PASTIRJA za planino Rati-tovec - Klom. «66-513, po 20. uri Na Jesenicah v bivšem baru Tri-najstica na Titovi 30, zaposlimo pridno in vestno NATAKARICO. « 82-403_8899 Osebo z B izpitom za razvoz po Kranju iščem, po možnosti s svojim prevozom - R 4 « 312-094 8916 ŽIVALI Prodaja enomesečnih PURANOV za nadaljno rejo od 10/4/1993 dalje. Suha Dola 12, Komenda 8243 PRAŠIČKE za nadaljno rejo proda-mo - ODOJKE za zakol. Krivic -Resman, Zgoša 22,« 733-232 _8254 KOKOŠI nesnice, stare eno leto, za zakol ali nadaljno rejo, 150 SIT/ kom, prodam. Zadraga 18, Duplje _8414 Rjave JARKICE, stare 8 tednov, ugodno prodam. Oman, Zminec 12,« 621-475_8451 Mlade KOKOŠI pred nesnostjo prodajamo. Perutninarstvo, Moste 99 pri Komendi 8624 TELETA, starega 14 dni, prodam. Pivka 3, Naklo,« 48-233 8710 TELETA, težkega 130 kg, prodam. Praprotnik, Ljubno 130 8745 NOVOFUNDLANKI z odličnim ro-dovnikom ugodno prodam. « 692-006_8768 TELIČKO, staro 3 mesece, za zakol ali rejo, prodam.« 422-739 8797 Poceni prodam ANGORA MAČKA « 215-931_8820 BIKCA simentalca, starega 8 ted-nov, prodam.« 403-028 8825 BICKA simentalca in KRAVO s te letom prodam. « 802-042 8845 JARKICE stare 18 tednov prodam. «422-027_8864 BIKCA simentalca za pleme ali za zakol prodam « 77-629 8867 Brejo KRAVO prodam ali menjam za jalovo. « 061 /823-073 8872 4 leta staro PSIČKO z rodovnikom prodam. Sp Gorje 146 8874 TELETA simentalca 100 kg težkega prodam. «421-062_8905 PUJSKE, stare 7 tednov, prodam « 63-277 8931 dam «872 029 8876 SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša upokojena sodelavka iz Splošnega sektorja - čiščenja zgradb in okolice MARIJA KRALJ rojena 1921 Od nje smo se poslovili v petek, 9. aprila, ob 1530 na pokopališču v Bitnjan. DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ VOZILA WJE^ KI' 10 J Najugodnejši nakup najnovejših modelov vozil ŠKODA (dodatna oprema: sončne strehe, radii, bo čne letve, katalizatorji..). TEACOM doo, Ljubljana, od 9. do 16 ure, « 061/576 706, 061/199 426, fax 081/199 447 7186 / 101, st«r»>)Si lotmk. prodam Mi helič. Valentina Vodnika 3, Naklo JUGO 45, letnik 1989, 30.000 km, prodam po delih. «65-446, od 20. do 21. ure_8892 126P, letnik 1987, cena 2200 DEM, prodam «215 685_8894 OPEL REKORD KARAVAN 20 S, letnik 1980 prodam « 41 582 8900 JUGO SKALA 55, letnik 1989 pro dam. Suha 26, Kranj_8902 GOLF BENCINAR, letnik 1981 pro dam. Cena po dogovoru. «310-010_8904 GOLF, letnik 1978, bel, cena 2300 DEM, prodam «721 378 8910 ŠKODO 135 LS. letnik 1991 pro dam. Možna menjava. «312-255 8913 GOLF - D, «312 255 letnik 1986 prodam 8914 FIAT UNO 55, letnik 1985, prodam «312 255_8915 AUSTIN 1 300, letnik 1970, neregi striran, vozen, dobro ohranjen, ce na po dogovoru, prodam. « 064/66 745 8922 ZAHVALA , j/t* J0m f i* Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, tasta in bratranca M VINKA GALIČIČA iz Kranja se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, Kolektivom Exoterma, Iskra Tel, Iskra Stikala ter Živila Naklo, in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali lepo cvetje, sveče in za izražena sožalja Zahvaljujemo se tudi g. župniku, pevcem in g. Janežiču za izvajano Tišino. Vsem in vsakomur iskrena hvala! Žalujoči: Vsi njegovi Obravnava proti Borutu Knollu se v torek nadaljuje Se priče obtoženca boje? Kranj, 9. aprila - Na veliki petek je tričlanski senat Temeljnega sodišča v Kranju, ki mu predseduje sodnik Marjan Pogačnik, že nekaj pred drugo zaključil obravnavo proti 35-letnemu Borutu Knollu, obtoženemu preprodaje in omogočanja uživanja mamil. Obravnava se nadaljuje v torek z nastopi novih prič in nekaterih, ki se povabilu sodišča na četrtkov in petkov obravnavni dan niso odzvale. Vse tako kaže, da se nekatere priče, ki so ali še uživajo mamila, obtoženega Boruta Knola boje, čeprav je v priporu in čeprav mu po obtožnici za vsako očitano kaznivo dejanje grozi od enega do deset let zapora. Zagotovo bo zapisnik obravnave tudi zelo zajeten, preden jo bo senatu uspelo pripeljati do konca. V četrtek, to je tretji dan glavne obravnave, sta pričala odvisnika Sonja K. in Roman P., ki po sodbi škofjeloškega sodišča zaradi več kaznivih dejanj že prestajata trinajst oziroma štirinajstmesečno zaporno kazen. Med pričevanji obeh prič je sodni senat obtoženca umaknil iz obravnavne dvora- Pričinlt zasvojenke 24-letna Sonja K. je z iskreno izpovedjo stisk, ki jih preživlja odvisnik od droge, ganila prisotne. Povedala je, daje bila že tako daleč odvisna, da si je morala vsak dan vbrizgati že po pet ali tudi več doz mamila. Heroin in kokain sta za takšne potrebe predraga (od tri do štiri tisoč mark na mesec), zato sta se s prijateljem Romanom P. odločila za vlome in tatvine. Sonja K. je povedala, da je Knollu dala 1067 mark, ki sta jih ukradla v eni od hiš. Droge je sprva kupovala na cesti pred Ajdo in Črnim baronom v Kranju, kasneje jih je dobivala od Suzane S., ki pa ni hotela povedati, od koga dobiva kokain in heroin. Ko ena od pošiljk količinsko ni ustrezala ceni, ki jo je Sonja plačala, je Suzani sledila do Knollovih vrat. Tedaj sta se s Knollom dogovorila za prvi gram heroina. Njegova cena za heroin je bila 160 mark za gram in 180 mark za kokain. S Knollom se je potem večkrat sestala na parkirišču blizu sejma. Zavitki, ki jih ji je dajal, so bili enaki kot od Suzane S. Borut Knoll, ki so mu pričevanje Sonje K. prebrali, je dejal, da dekleta ne pozna in da je vse, kar je povedala, laž. 19-letni Roman P., ki je pričal za njo, je dejal, da se na sodišču noče izpostavljati, ker je že v priporu slišal, daje Knoll nevaren človek. Sicer pa Knolla da ne pozna, da je za odvisnika pomembno samo to, da pride do droge, o človeku, ki mu jo preskrbi, ne razmišlja. Sodni senat je zatem zaslišal še Suzano Š. iz Kranja in Sama P. iz Ljubljane, ki naj bi tudi vedela za Knollovo trgovanje z droga-mi. Povabljena priča Amadeja L. na obravnavo ni prišla. Tudi v petek so manjkale tri priče. Pred sodnim senatom je tega dne tako prvi pričal 21-letni Jani B. iz Krškega, ki je prišel na sodišče iz ljubljanskih zaporov. Trdil je, da je žrtev policistov, ki da so grdo ravnali z njim in mu narekovali, kaj naj govori preiskovalnemu sodniku. To je zdaj zanikal. Povedal je le, da je obtoženega Boruta Knolla srečal v stanovanju Sama P. v Ljubljani, vendar od njega niti sam niti njegovo dekle nista kupovala mamil. Banra za las? Pričal je tudi 35-letni Knol-lov znanec Nevenko L, za prijatelje Nidžo. Sodnik Pogačnik mu je predvajal posnetek pogovora med njim in Knollom, ko naj bi mu Knoll ponujal razpečevanje droge po Kranju. Nevenko I. je trdil, da je šlo za pogovor o skupni prijateljici. Da bi se Knoll ukvarjal z drogami, ne ve, tudi sam jih nikoli ni prodajal ali podarjal. Posnetek je komentiral tudi obtoženi Knoll. Dejal je, da je bistveno predelan v primerjavi s takrat, ko ga je prvič slišal pri preiskovalnem sodniku. Šlo je za pogovor o ital laku za les v prahu, ki ga je ponujal Nevenku 1. Lak, ki se topi v vodi, je kupil v Italiji, en vzorec je dal Nevenku. Ta se tudi tega ni mogel spomniti. Sodnik Pogačnik je nato pokazal dva vzorca zaseženih ma- Nezadovoljni z razsodbo kranjskega sodišča Eleko žene pravdo naprej Kranj, 12. aprila - Tožba Telekomovega podjetja Eleko z Blejske Dobrave proti sedmim članom Unitelovega stavkovnega odbora, Svetu kranjskih sindikatov in državi ter zahteva po 82-mi-lijonski odškodnini je od srede letošnjega januarja v javnosti dvigala precej prahu. Kaže, da se prah še nekaj časa ne bo polegel, saj Eleko žene pravdo naprej, na drugostopenjsko sodišče. Kot je znano, je senat Temeljnega sodišča v Kranju razsodil, da stavka delavcev Unitela novembra 1990, koje segla tudi v "tujo" firmo Eleko (ta je pred tem zrasla iz zdravega jedra Unitela) ni bila nezakonita, torej Eleku tudi ne gre odškodnina 82 milijonov tolarjev, kolikor naj bi mu jo zaradi škode, povzročene s stavko, plačali člani Unitelovega stavkovnega odbora. Sveta kranjskih sindikatov in država. Očitno pa se v Eleku s takšnim sklepom sodbe ne strinjajo, saj so vložili pritožbo na drugostopenjsko sodišče, ki mu bodo skušali dokazati, da bi bili oni pravi zmagovalci pravde. • HI mil, najprej vrečko heroina, najdeno v Knollovem avtomobilu, nato pa še štiri zavitke heroina in kokaina, zasežene pri Sonji K., za te je Knoll dejal, da jih vidi prvič. Sodnik je pokazal tudi polovinilasto vrečo s posušeno konopljo, ki so jo našli v Knollovi kleti. Obtoženec je povedal, da konoplja pripada Blažu Z., ki ga je v začetku kazenskega postopka ščitil, zdaj vidi, da to nima pomena. Zadnji je v petek pričal 21-letni policist Boštjan L., ki je bil ponoči 30. septembra lani v patrulji kranjske prometne policije. Okrog dveh zjutraj je opazil svetel (bel) avto, ki je s Koroške ceste zavijal levo na avtobusno postajo. Ker je voznik storil prekršek, sta s kolegom peljala za njim proti obvoznici. Pri Merkurjevih skladiščih sta ga prvič ustavljala, zapeljala predenj, vendar ju je voznik prehitel, ustavila sta ga šele na avtobusni postaji zunaj križišča pri Iskri pod Mohorjevim klancem. Boštjan L. je videl, kako je sopotnik z desnega prvega sedeža pri carinskih skladiščih nekaj odvrgel. Sopotnik Samo P., ki na obravnavi nastopa kot priča, mu je, ko sta policista avto vendarle ustavila, dejal, da je odvrgel cigaretno škatlico. Voznika sta kaznovala in spustila naprej, nato pa šla ob cesto, kamor naj bi škatlica padla, gledat, kaj je v resnici bilo. Našla sta rumeno kuverto in v njej v dvojni prozorni PVC vrečki bel prah. Sum, da gre za drogo, je bil s kasnejšo laboratorijsko preiskavo potrjen. Obravnava proti obtoženemu Borutu Knollu se bo nadaljevala v torek z zaslišanji treh novih prič in drugih, ki so bile vabljene že za prejšnji teden. Borut Knoll še vedno trdi, da so mu kriminalisti drogo podtaknili. • H. Jelovčan Podeljeni viktorji in limone Life is life V četrtek, 8. aprila, so v domžalskem Plesnem klubu Life slovesno podelili Viktorje in limone. Prireditev se je po besedah voditelja Borisa Cavazze začela z dobro uro zamude zato, "ker je crknila luč". Vendar pa je po nekaj dodatnih težavah s tonom zabava gladko stekla. Zabavali pa se prav gotovo vsi, tako dobitniki limon kot Viktorjev, obiskovalci in novinarji, kajti toliko medijskih zvezd na kupu v vsem blišču večernih toalet prav gotovo nekoliko spominja na pravkar zaključeno hollywood-sko podelitev Oskarjev. Sicer je o smiselnosti oziroma za-služnosti tistih, ki so viktorje in limone prejeli, oz. v način njihove določitve, moč vsaj malo podvomiti, kajti ista imena so se pojavljala tako v kategorijah zaslug kot tudi graje. Tako se je zgodilo, da je bil zvezda večera Sašo Hribar, ki je za isto oddajo (Radio Ga ga) na RA Slovenija prejel viktorja in limono. Kakorkoli že, viktorji in limone so podeljeni in poglejmo si, kdo so dobitniki priznanj v posameznih kategorijah. Strokovne nagrade Nagrado za življenjsko delo je prejel Bojan Adamič. Nataša Dolenc v naročju zvezde večera Saša Hribarja. uredništva Stop so prejeli: najelegantnejše oblečena posameznica na TV zaslonih je postala Barbara Drnač, ki na A kanalu vodi oddajo Dance fashion, najboljša radijska oddaja v celoti je Bombola Radia Študent, najboljša TV oddaja kot celota je Povečava, za katero ima največ zaslug njena urednica Majda Sirca, najboljša TV glasbena oddaja je Videogrom Kanala A z Anjo Rupel, nagrado za življenjsko delo je z najbolj gromkim aplavzom obiskovalcev prejel Bojan Adamič. Igor Savič je Miši Molk poleg viktorja izročil tudi šampanjec. Heleni Blagne veliko število prodanih kaset ni pomagalo... Sledijo limone po izboru bralcev Stopa: glasbeno limono je s precej limonastim govorom (njenim smešnicam se poleg nje same ni smejal nihče) prejela Helena Blagne, radijsko limono je, kot že rečeno, prejel Sašo Hribar, televizijska limona pa je bila ob upravičnih ali neupravičenih (?) žvižgih obiskovalcev podeljena Mitu Trefaltu. In sedaj viktorji: glasbenega je prejela skupina Pop design, radijskega kdo drug kot Sašo Hribar, televizijskega viktorja pa je prejela vedno šarmantna in simpatična Miša Molk, ki je med drugim, v svojem govoru dejala, da je ta kipec prejela v času vladavine Mita Trefalta, pa naj si to razlaga vsak sam, kot si pač hoče... # L. Čolnar, foto: C. Šinik NESREČE Smrt zaradi infarkta Nenadoma Kranj - V soboto, 10. aprila, ob devetih dopoldne se je na C. 1. maja v Kranju zgodila prometna nezgoda s smrtnim izidom. 48-Ietni Janez Polak iz Kranja je z osebnim avtom vozil od Poštne proti Smledniški ulici. Ko je pripeljal do avtobusnega postajališča na svoji desni strani, mu je nenadoma postalo slabo, zapeljal je v desno prek roba pločnika in trčil v začetek kovinske ograje podhoda za pešce. Z reševalnim avtomobilom so ga odpeljali v Zdravstveni dom, kjer pa je domnevno zaradi srčnega infarkta umrl. Sopotnica v njegovem avtu, 48-letna Zdenka Kalan, je bila huje ranjena. v letališko ograjo Brnik - Prav tako v soboto, 10. aprila, ob 15.10 je bila nezgoda na regionalni cesti v bližini Zg. Brnika. Muhared Sabanagič, roj. 1965, ki začasno živi v Kranju, je s stoenko peljal od Sp. Brnika proti Šenčurju. Ko je bil v bližini vhoda na letališče Brnik, je iz neznanega vzroka sunkovito zavil v levo prek ceste in trčil v žičnato ograjo letališča. Hudo ranjenega so odpeljali v UKC. • H. J. MxAljxixj Na obisk prihaja minister za zdravstvo Kranj, 13. aprila - V petek, 16. aprila, se bo na celodnevnem obisku v Kranju mudil minister za zdravstvo doc. dr. Božidar Volji8 sodelavci. Na srečanju z vodstvi zdravstvenih zavodov in institucij iz petih občin na Gorenjskem, vodstvi občinskih skupščin") izvršnih svetov, poslanci državnega zbora in sveta, predstavnik' zdravstvenih zavarovancev ter zdravnikov v zasebni praksi, bodp govorili o aktualnih dogajanjih v zdravstvu. Skupaj z min1' strom se bodo pogovorov udeležili tudi predstavniki drugih re' publiških zdravstvenih institucij. • D. 2. GLAS * EKONOMSKA | IPROPAGANDAm %obiskali vas bomo pokličite 218-463^ Tat odnesel 18.000 mark Kranj - V noči s sobote na nedeljo je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo na Ceš-njici pri Kropi. V hišo je prišel tako, da je odlomil cilindrični vložek ključavnice na vhodnih vratih. Hišo je temeljito preiskal in v njej naseli 8.000 mark, ki jih je seveda odnesel s seboj Neznanca še iščejo • H. «1. ODKAR. 50 WAR£D»U ČI$TlCWO NArt4V0( It ZRAK V SIlW\ 0o-UWI VCfKo M-} ĆI4T. l>060. TUDI — 313 r m r 11 * telefon: _ 211-148 Cenjene stranke obveščamo, da bomo v PETEK, 16. 4. 1993, ob 17.uH organizirali PREDAVANJE O FOTOGRAFIJI Priz fotografi ć. o nani strokovnjak vam bo povedal člmvec igra fira nju in odgovarjal na vaša vprašanj PREDAVANJE BO V PROSTOR**1 FOTO BOm-ja. VLJUDNO VABLJEN