Stav. 230 hmn Mama i rmhi (mi nam usta Y Trsttt, v sredo 2S. septtmbra 1921 Posamezna Številka 20 stotink Letnik XLVI Iz ha J J — iKvzemSl poeedeljek — vsak dm zjmra|. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asi&cga štev. 20. L nadstropje. Dopisi naj ce pošiljajo «red-Mfštvo. — Nefrankirsna pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. * Izdajatelj in ©dgovonii urednik Štefan Oođina. — Lastnik konsordj Hala Edinosti — TUk tiskarne Edinost — Naročnina znala na mesec L 7.—, pol leta L 32,— in cei» leto L 60.—. — Telefon uredništva In uprave štev. 11-57. EDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se račuiajo v širokos« ene kolone (72 nt-rt). — Ojtasi trgovcev in obrtntleov m tt po 10 stot. osmrtnice zahvale, poslanko Iti vaMU pa L 1.—. ojl«i dena.nl* zw>l>v. mm po L 1 — Mali oglasi po 2) stat bes- ta, naj nanj pa L 2. — Oglas; naročnira In reklamacije se nalUi ilo izkiiufina naravi Sdinasti. v Trstu, ulica Frančiška Asiškega štev. 20, L nacistm^ — Teieioa oreiništva ia uprave 11-57. Ne zlorabljajte Masenrkovega Imena! Italijani naa čestokrat pozivajo, naj nastopimo Jugosloveni v Julijski Bene* čt'ji kot posredovalci med italijansko in jugoslovensko kulturo, da se doseže za* željeni sporazum med obema, plemeno* ma. Pri tej: priliki smo bili ugotovili, da se italijanski 1'sti pač radi sklicujejo — kolikor gre to njim v prilog — na čeho* slovaško republiko in na znamenite iz« javo njenega predsednika Masarvka, da pa ne priporočajo čeških zgledov svo* jim ljudem. Postopanje z nami je namreč v kričečem nasprotju s postopanjem Cehov nasproti Nemcem v čehoslovaški državi. Pred nami na mizi leži statistika nemškega šolstva v čehoslovački repub* liki. Nemci v čeških deželah imajo 470 šobmatic, 3303 ljudski šol, 398 me* ščanskih šol, 115 srednjih šot 2 visoki šoli in bogato razvito strokovno šolstvo. Velika ugodnost ža razvoj nemškega šolstva tiči tudi v tem, da je na Češkem v posameznh razredih nemških ljudskih šol manj učencev nego v čeških. Kaj to pomeni, vedo vsi pedagogi-, ki britko to? žijo. če 90 šolske sobane prenapolnjene. Preveliko število otrok v enem razredu ovira uspešnost pouka. Gospodje Italijani naj* sr le ogledajo gornje številke, govoreče o bogastvu nemškega šolstva v čehoslovaski repub* liki! Sramu bi morali zarudeti spričo postopanja italijanske uprave z našim šolstvom- Čujemo zavrnitev, da je Nem? cev na Češkem blizu tri miljone, nas pa da le pol miljona. Zato da ne more* mo zahtevati na šolskem polju istega; kar imajo Nemci na Češkem. To vemo in uvažujemo tudi mi. Saj tudi ne za* htevamo istega. Pač pa* hočemo to, kar nam gre sorazmerno po našem številu! V tem smislu zahtevamo z vso pravico, da nam italijanska uprava da, kar nam je dolina dati v Imenu kulture in na podlagi opetovano danih slovesriih ob* ljub italijanskih državnikov! Hic Rho* dus, hic salta! Tu naj nam dokažejo z dejanji, kar tako često in tako sladko govore njOhove — besede! Oporekali nam bodo morda tudi, da so Nemci na Češkem odlomek velikega, Hudi spopadi med fašisti in policijo vije senatna komisija za vnanje stvari o* Medeni — 5 oaeb mrtvih in 20 ranjenih dobrila mirovno pogodbo z Nemčijo z skladu z njihovim besedičenjem o zbE*| MOD ENA, 27. Včeraj je prišlo do I dvema pridržkoma. Besedilo pogodbe zevanju italijanske m jugoelovenske kut hudih spopadov med fašisti in policijo, i J e bilo nato prečitano senatu na javni ture, med katerima naj bi biH posredo* | Fašisti so priredili obhod po mestu, te-1 seji-^ Senator Lodge je otvoril razpravo, valci ravno mi. Saji nam ooi sami nala* kom katerega so žvižgali pod prefektom j prečitavši pismo predsedniška Hardinga, gaj o s tem visoko kulturno nalogo! Si*[vim stanovanjem v protest proti njegovi! v katerem izjiavlja, da so mirovne po* cer pa moramo ugotoviti sledeče: Iz* 1 strogosti. Pozneje so imeti na trgu zbo* vzemši nekaj krajev v Istri — kjer je rovanje, na katerem jie govoril poslanec vedno gospodovala italijanska manjšina Marko Vidni Fašisti so zahtevali, da _skoro da ne poznamo med našim j se vsi prisotni odkrijejo pred zastava* narodom več analfabetov. To je menda mi. Dva policijska komisarja, ki sta bila zanesljiv znak kulturnega napredka na* tudi prisotna, se nista hotela pokoriti fa* šega ljudstva. Seveda nam utegnejo zo= i šistovskemu ukazu, nakar so jim fašisti pet odgovoriti:' ta naprednost vašega zagrozili s palicami. Baje je nekdo vrge ljudstva izpodbija ravno Vašo trditev, | proti komisarjema tudi kamen. Ker je da ste zanemarjeni na polju šolstva, postal položaj zelo kritičen, so kraljevi Počasi gospoda! Naš kulturni napredek stražniki začeli streljati na fašistovske je sad napornega smotrenega dekrva^ j množice. 5 oseb je bilo ubitih, a kakih nja preteklosti! Sedanja uprava nima 20 ranjenih, med njimi tudi poslanec prav nobene pravice, da bi štela to sebi VicinL v zaslugo. Če bi pa bilo naše ljudstva I Mesto je zasedeno po vojaštvu, ker kulturno zaostalo, potem bi bila po na* vlada med fašisti veliko razburjenje. Po šem mnenju največjta dolžnost državne j mestu krožijo oklopni avtomobili in ka uprave, da šolstvu tega ljudstva seže valerijski oddelki. Dva ranjenca sta po* krepko pod roko. Ecfino tako lahko do? | noči umrla. Trgovine so zaprte, kaže, da ji je res na tem ležeče, da se nje Francija Francosko Časopisje o proti francoskih izgredih v Benetkah PARIZ, 27. Z ozirom na izgrede, ki so se vršiti v Italiji ob priliki prihoda poslancev in 40 senatorjev, kar je v pol* nem skladu s skupnim številom prebivalstva države. To so zgledi, ki jih daje češka držav? s svio jim postopanjem napram nemški manjšini! Naši Italijani n-aj jih le po snemajo! Gospoda naj piade že enkrat do zavesti; da Italijja danes ni več čiste nacionalna država ki se nje uprava nc sme več ravnati zgolj po zahtevah prenapetega nacionalizma. Naučiti se mora tudi pametne in pravične manjšinske politike! Ko bo začela Italija tako politiko de* močnega, naprednega, kulturno razvi-j jansko izvajati, tedaj bo ustvarjien šele tega naroda! Tako naglašavanje ni v I prvi predpogoj sporazuma. državljani kulturno dvigajo! Verujemo, da bi nam radi dali šole, če bi naše ljudstvo zahtevalo italijanske! Toda vs' vzgojeslovci nove dobe od Pestalozzija do Komenskega stoje na stališču, da more le šola, v kateri se poučuje v jie? . . riku ljudstva, pospeševati med tem Fayellove misije v Milan m Benetke, iz* ljudstvom kulturni napredek. Italijani U^f »IntransigeanU obžalovanje fran* naj si zapomnijo že enkrat, da prava na* I coske javnosti zaradi prav malo prija* loga šolstva- ni raznarodovanje, marveč Celjskega sprejema francoske misije. Ta širj|enje kulture! spreiem je v zelo velikem navzkrižju s V političnem pogledu bi opozorili ** Mdeteta Hjane, da imajo Nemci na Češkem 721 ABmcci, ko je pr-sel pred nekohkome. Jugoslavija Zdravstveno stanje kralja Aleksandra VERSAILLES, 24. Zdravstveno stanje kralja Aleksandra se je precej izbolj* šalo. Kralj sicer še ni zapustil sobe, pač pa ni več v postelji. Narodna skupščina se ne sestane — Bos lezen kralja Aleksandra BELGRAD, 25. Včerajšnja brzojavka rz Pariza o ponovni bolezni kralja Ale* ksandra je vzbudila v tukajšnjih poli* tičnih krogih vtis. Vsi so pričakovali, da so kralj Aleksander najpozneje 25. t. m. povrne v Belgrad. Z ozirom na program nameravane iizredne seje narodne skup* ščine, na kateri bi kralj prisegel na u* stavo, je ta seja seda} brezpredmetna. Zato smatrajo politični krogi, da iz* redna seja skupščine ne bo sklicaaia in da se skupščina sestane šele 20. oktobra na redno zasedanje. Med tem 'časom bo* do delovali zakonodajni odbor in nje* gove sekcije. Svečan sprejem čehoslovaskega pravo* slavnega vladike v Belgradu BELGRAD, 24. Včeraj ob 3. popoldne je prišel iz Sremskih Karlovcev čehoslo= vaški pravoslavni vladika Gorazd Pro* hazka v spremstvu številnega čehoslo* vaškega svečeništva;. Na kolodvoru so sprejeli vladiko patrij,arh Dimitrije številno pravoslavno duhovščino, za* stopniki ministrstva vere, zastopniki me* stne občine belgrajske in številno žen* stvo kakor tudi meščanstvo. Vladiki Gorazdu je podala mala deklica, oble* čena v kosovsko devojko, hleb in soL Po sprejemu na kolodvoru je bila veli* častna procesija svečeništva po glavnih ulicah in Terazijah v saborno cerkev. Pred procesijo so nosili lepo belo zasta* vo v znamenje, da so se naši čehoslova* ški bratje povrnili v naročje matere cer* kve, katero sta ustanovila Sv. Ciril in Metod. Belgrad je češke brate nad vse iskreno sprejel. Po vseh uEcah so čeho* slovaškemu vladiki prirejali viharne o* vacije vzklikajoč: Sv. Savi, Janu Husu in bratoma Sv. CiriL. in Metodu. V sa* borni cerkvi je bila nato ob 5 večerna molitev. Med procesijo je Številno sveče* ništvo prepevalo srv. psalme in sv. pesmi. Dcrnes se vladika udeleži parastosa po blagopokojnem kralju Petru Osvobodi* telju. V nedeljo poseti patrijarh Dimitrije vladiko Gorazda. Izvršeno bo» rokopo* loženje. _ čehoslovaika Pogovor med BeneSem in madžarskim ministrom vnanjih stvari — Mir na -madžarski meji PARIZ, 27. »Infomatioo« javlfo z Du* naj a : Danes se je vršil v Brnu pogovor med čehoslovaškim ministrom vnanjih stvari Benešem in madžarskim mini* strom vnanjih stvari Banffyjem. Proti koncu tedna bo imel Beneš pogovor z avstrijskim kanclerjjem Schoberjem. Včeraj je vladal na avstrijsko*madžar* ski meji mir, prvič, odkar so se začeli spopadi. BUDIMPEŠTA, 27. Čehoslovaski m:* nister vnanjih stvari Beneš in madžarski miri'ster vnanjih stvari Banffy sta na svojem včerajšnjem sestanku v Brnu razpravljala o splošnem položaju na z:.; padnem Ogrskem. V svrho mirne reši* Ive tega vprašanja sta se ministra spe* razumela v tem, da bosta poučila zavez* niške države o položaj,'u. Čehoslova ška prodala Anglfji 2 grsma radija za 60.000 šterlingov LONDON, 27. Profesor oxfor dske univerze Soddy je prinesel iz Prage 2 grama radija, ki velja 60 tisoč šterlingov. To je piva pošiljlatev na podlagi po* godbe med Čeh oslov aško vlado in Ion* donsko »Imperial foreigne corporation«. seci z enakimi nameni v Bhgny. Fran sija, ki je vedno pomagala Itatiji v j!a -Iranskem vprašanju, se slabo plačuje. "Francija pa vendar računa z zmago zdra* vega razuma, ki mora prej ali slej zma* ^ati in odpreti pot pravice. »Journal des Debats« objavlja obširno ^oiočilo o incidentih in obžaluje izraze sovraštva proti Franciji, do katerih je ~>r"šlo v času, ko se je uradna Italija pri* iravljala, da počasti francoske vojake, so padli v boju za nj*eno zemljo. List ^ripomltnja: Fruncozi ne morejo poza^ ^>itdi Blinyja in sprejema, ki ga je prire* dilo prebivalstvo Reimsa generalu Al* T'ccfju in častnikom, ki so ga spremi Mednarodni kongres zrn zgodovino in umetnost PARIZ, 27. Včeraj, se je otvoril na Sorboni mednarodni kongres za zgodo* ivino :n ittnetnost. Kongresu predseduje An dre MicheJ, olan akademije za umet* -ost. Vse zavezniške države kakor tudi 'cigari'a so poslale svoje delegate. Ifca» "o zastopa prof. Adolf o Venturi. Mil* 'erand je sprejel častno predsednžštvo icongresa. . _ Anglija Vesti o slabem postooanju z angleško misijo v Rusiji PARIZ, 27. »Information« javljat iz Berlina: List »Ri*s(?)« objavlja tole vest, I:i prihaja — kakor pravi — iz gotovega vira: Uradna angleška misija pod pred* seditištvom g. Hedgsona je rabila tri tedne za prihod v Moskvo. Tekom po* tavanja je morala prenašati drzno in ponekod sovražno postopanje s strani •sovjetskih uradnikov. Boljševiška obla* stva se vedejo nasproti članom misije sploh zelo drzno. Ko je n. pr. S. Hedg* son prosil, da bi ga sprejel kom sar, je moral čakati nekoliko ur v sprednji so* godbe z Nemčijo, Avstrijo in Madžarsko posledica naporov izvršilnega oblastva, da se izvrši volja kongresa. Po informacijah agencije »Reuter« je senator izjavil, daj se bodo začele ameri* krnske zasedbene čete umikati čim bo odobrena mirovna pogodba z Nemčijo. za* Poljska Atentat na maršala Pilsudskega LVOV, 27. O atentatu na maršala Pil*!bi, nato pa ga je sprejel navaden urad* sudskega se doznavaj o še te*le podrob= | nik. En član komisije pripoveduje v pri* nosti: Atentat na maršala Pilsudskega vatnem pismu o vseh ponižanjih, ki jih se je izvršiti snoči ob 9 v času, ko se je ne morala misija prenesti v Moskvi in maršal v spremstvu prefekta peljal v ko* pripominja, da je potovanje misije po čiji iz mestne palače. Prefekt je hii I Rusiji pravo mučeirištvo. Isti list javlja, lahko ranjen na rami. Atentator je ne* da je zastopnik, ki jSe prišel v Moskvo, ki Fedak, ukrajinski dij,ak. da se pogaja o koncesijah na Uralu, Policija je atentatorja komaj obranila I ostal zelo razočaran, ker je ugotovil, da pred množico, lci ga je hotela linčati. sedanjo vlado ne bo mogoče upo* Snoči so se vršile burne manifestacija v I rabljati tujega kapitala1 ne začeti kake znak simpatije za maršala. j industrijske obnovitve. Hallla I Izgredi na Irskem Iiailja LONDON, 27. Večerni listi javljajo, Po umoru poslanca Di Vagna — Vladni da je bilo tekom zadnjih dogodkov v ukrepi I Belfastu 5 oseb ubitih in 60 ranjenih. V RIM, 27. Predsednik zbornice De NiJ Dubl£1 ie nekoliko oklopnih av* cola je snoči, takoj ko je izvedel za u*| mor poslanca (Di Vagna, odpotoval iz j Montecatinija v Rim. Ministrski svet se je sestal davi ob 10'30. Sejia je trajala nad 3 ure. Manikala i tomobilov. Razen tega mora priti v Bal* fast vsak hip nekoliko topniških baterij in 4 infaterijski polki. NemCIJa sta samo minister za j avna"dela Mauri I NemSU« poslala v Rusijo 790 UDomotiv in Belotti. Ministrski svet je odobril iz* I LONDON, 27. Beriinski poročevalec redne ukrepe proti noši in posesti vsako* I expressa« javlja, da je Nemčija vrstnega orožja. (poslala v Rusijo 700 lokomotiv. ^ V Bariju se medtem nadaljuje koan? Delavci v Hoechstu za^dti iovame barv paktno splošna stavka. Razburjenje med! BERLIN, 27. Wotfova agencija javlja: delavskimi množicami jte veliko. V OivlV Hoechstu pri Frankfurtu so delavci tanovi je prišlo do hudega spopada med I zasedli tovarne barv. Delegat francoske« fašisti m socialisti, tekom katerega sta I ga kontona jje izjavil, da se ne žeti vti* bili dve osebi ubiti Ranjenih je bilo kiu Eati v ta konflikt Delavski voditelji so kih 20 oseb. I priporočili delavcem, naj se vzdrie od Izgredi se medtem nadaljujejo. Iz Bo* h"®*3"** nške dame našemljene z barva* mi, ki bi lahko spominjale na slovensko zastavo. Če bedo hoteli biti. orožniki dosledni, bodo imeli mnogo dela pa sit* nosti tudi. Naj se raje pozanimajo za tatove, ki dan z»ai dnevom nadlegujejo naša Brda, pa jim bo ljudstvo bolj hva* ležno kot za — kikeljce. Rihemberk. V nedeljo, 25. t. m. se je vršila v Rihemberku velika narodna veselica, ena najlepših prireditev, kar smo jih videli zadnje dni, v prvi vrsti radi naravnost velikanske udeležbe, da se je na veseličnem prostoru ljudstva kar trlo in jih je moralo mnogo oditi, ker niso dobili prostora, v drugi vrsti pa so bile tudi posamezne točke tako izvajanje, da moramo pohvaliti vsa naša društva, ki so na ta ali oni način sodelovala na ti veselici, posebej pa tudi rihemberške pevce in igralce, ki so oboji prav dobro izvršili svojo nalogo. Prireditev take veselice ni lahka stvar. Pogosto PODLISTEK Rene Thćvenin* Železni malik tako — Gospodarji sveta? Ali res gojite predrzne nade? — Gotovo, ta nada se skoro uresniči! 2e smo sposobni za to, da oživljamo, kar se vam zdi neoživljivo, in da zapovedujemo neorga-nični materiji. Še nekoliko razkritij in nikdo se nam ne bo mogel več upirati. — In kaj potem? — Ni čas sedaj, da bi razpravljali o tem predmetu. Vam ne preostaje nič drugega, nego da se pokorite našemu zakonu. — In če ne bi hoteli? v. — Obsodili bi se na smrt. — V zameno za prisego nam torej zagotovite življenje na absoluten način? — Prisega je potrebna, ali jaz ne morem nič obljubiti, ker le Jukas je gospodar. AH prisežete? — Prisežemo — je pritedil gospodar ter pripomnil nizkim glasom: Izvršiti mi je sveto dolžnost in sprejel bi kakršenkoli pogoj, da si ohranim življenje. Svečenik se je obrnil do Mavricija Tar- sžefe? merja. — Brat mo; — mu je rekel — ali orise: Znanstvenik ni odgovoril« ker je bil zaposlen s silnim notraniim boiem. 2e ie bil na tem,; da spozna čudovite skrivnosti, v razkritje katerih je tvegal svoje življenje, a sedaj mora opustiti nado, da bi jih sporočil toliko dragi mu znanosti. Ironija usode! Podelili so mu najboljše zaklade sveta, zaklade duha, a sedaj mu zapovedujejo, da jih ne sme poslužerati! '— Ali prisežete — je ponovil starec — in sprejmete edino sredstvo, ki vam je dovoljeno za vašo rešitev? — Edina rešitev I Bilo je res. In, je-li imel Tarnier pravico za odklonitev? Dokler je živ, se more bojevati, iskati, razkrivati • čudežne sile, ki jih morda še ne pozna, a ki so sposobne za pobijanje ie poznanih. Služabnik znanosti, vojak misli — ni imel pravice umreti. Smrt bi bila izdajstvo. — Prisegam — je rekeL — Dobro — je odgovoril svećenik. — Vaš odgovor sporočim svojemu Gospodu in ga bom prosil naklonjenosti. Prisega vas veie, v naši oblasti ste. Zaupam vaši besedi. Oddaljil se je počasi in izginil. Mavricij Tarnier je poveznil obraz v roki. Mož neukrotljive srčnosti, mož, ki ga ni mogla preplašiti nobena nevarnost, je začel sedaj silno ihteti. Peter Desroches mu je na lahno položil roko na ramo. — Odpustite — mu je rekel; vse In se ji zgodilo po moji krivdi Bili ste svobodni, a moja nepremišljenost vas je uklenfln; toda, nameni moji so bili dobri in priča sa to ste vi sami. Ne bi bil storil tega, kar sem storil, Č9 ne bi bd Želel izvršiti svoje svete dolžnosti. niti to, da so bile točk* za točko precizno in naglo izvršene, pol programa pa so odpeli pevci med odmori igre. Ta način priporočamo tudi drugim društvom. Kot slavnostni govornik je nastopil urednik France Bevk, ki je s posebnim naglasom poudarjal pomen naše narodne kulture, ki jo gradimo danes in ki je predpogoj za našo srečo in za našo narodno blagostanje. V gorečih besedah je omenil tudi ljubezen do domovine, ki nas mora spremljati v sreči in nesreči. Le na ta način se nikoli ne bo zgodilo, da bi na ti zemlji, na kateri smo danes mi, ne bilo več Slovencev. Domov naj ponesemo zavest, da smo sicer najmanjši, a vendar najmočnejši, močni po svojem delu, mladi kulturi in ljubezni. In če tudi krvavimo iz stoterih ran, ne bomo izkrvaveli, ker ne smemo izkrvaveti.* Ta dan bo v trajnem spominu vsem, ki so veselico posetili. Rihemberžanom pa dela vso čast njih lepo uspela prireditev. ZMjlanfr v čehoslovaški tekstilni industriji. Iz Prage poročajo: V idustriji bombaža so se razmere v zadnjem času zboljšale. Obrati izkazujejo 63% predvojne proizvodnje. K oživ-1 je nju kupčije sta mnogo pripomogla praški in tiberški semenj. Naročila v Libercu so dosegla 1 miljardo in v Pragi 600 miljonov. Prodajna zveza čehoslovaških tvornic stekla. Iz Prage javljajo, da je 8 najvećih domačih tvornic stekla stvorilo prodajno družbo, ki bo skupno prodajala izdelke teh obratov. Čekoslovaške državne domene. V nekem poročilu »Lidovih Novin« o upravi državnih domen se javlja, da obsegajo te domene sedaj okoli miljon hektarjev, torej skoro desetino vse površine republike. Velik semenj v Bukarešti se je otvoril dne 11. septembra ter bo trajal do 2. oktobra. • • • TRŽNE CENE. Trst, dne 27. septembra 1921. Krompir-. • • •........,.„--.80 —.— Glavnato zelje ............ —.— 2.— Paradižniki...................r —.— 1.— Radič ................ —.— 2.— ............ —1.80 • •.*•««•»..■ —1 — Malancane Čebula . Cltrone. . Jajca . . Breskve Hruške Sadje: . n —.20 —.40 . „ —.65 —.70 3.20 Vesti ii Istre Iz Predloke. Žalostno je, Če človek sre* č« srenjo, kjer zidajo kmetje živini hle» ve, a ne postavijo prepotrebne šole. Otroci se morajo učiti v tesni, temni čumnatL Tako se godi v srenji, ki nima, prave glave. Vsaka čedna vas mora ime* G^Jzdjc I ti lično Šolo in lepo cerkev. To je ponos! jabolka . * in čast vsake vasi. Naša občina, katera j —————-- načel ju je Fabris in ki ima za župnika g. BOFZIM POrOČilS* Brumna ne pozna teh stvari Zbudite se! Teimfb Na noge! — Vsevedež. Trst, dne 27. septembra 1921. Športni ktab «Opatija» je nastopa v nedeljo j Jadranska banka 18. t. in. prvič v tej sezoni na nogometni tek- Cosulich «... mi. Tekmoval je na Reki s Športnim klubom Dalrratla .... «Olimpia». Imeli smo priliko gledati lepo no- Gernlimieh . . gometno tekmo. Posebno obramba Športnega l-ibera Triestina kluba Opatija je bil na popolni višini* Uspeh J-ktf? • • • • • tekme 3:0 (2;0) v korist športnemu klubu ^assmo ... . «OIympia». Kakor čujemo je priredil 24. t. mjgf^hch ' • ' tekmo v tekanju, hoji, in metanju kopja. V ne- p^,^ ' * * * del jo se je vršila zopet nogometna tekma s Tripcovich I *, " Športnim klubom na Reki. Športnemu klubu; An: pele i .... 4.40 3.20 1.60 2.— y.80 «Opati ja» želimo najboljše uspehe. Športnik. Vesti iz Notranjske Nogometna tekma se je vršila na praznik, 8. t. m. v Slavini pri Postojni med «S. K. Po- 260 343 215 1400 512 137») 700 162 255 345 310 615 322 260 avstrlJsko-nemSke krone češkoslovaške krone . stojna» in «S. K. Pivka», ki je izpadla z rezul- jeji*^' " \ ^ \ \ ^ 'm tatom 2:9 v prid «S. K, Postojni*. Bil je to pr- marke" ! I I I I 1 I vi nastop mladih klubov; igra je bila jako lepa dolarji...... . in zanimiva. V p*-vi polovici je imela Postojna francoski franki ... Cement Dalmatia ••••••....... Cement Spalato . .......... . . , Tuja valuta aa trrsšlccm tri!«* Trst, dne 27. septembra 1921. ..... 1.10- 1.20 ..... 26.75- 27.25 ..... 45.-- 47.— švicirski franki ... angleški funti papirnati angleški funti, zlati . napoleoni ...... 19--20.- 20.50— 21.50 23.75- 24.— 172.75—17375 418.-422.- 90.--90.50 108.-110.— 90 50— 91.— veliko premoč, tako da se je Pivka držala le v obrambi; v drugi polovici si je pa slednja opomogla in uveljavila svojo napadalno moč. Z veseljem je beležiti, da so se športne organizacije začele razvijati med našim ljudstvom tudi v skritih vaseh. Strašna nesreča radi požara t Zagonu pri Postojni. V nedeljo, 11. t m. ob 9. uri dopol., , .. . . . ko so ljudje odšli k maši v mesto, je izbruhnil ŠIVALNI^ stroji «Singer», prvo trn, _ zajame eni, požar v skednju na sredi vasi. Požar se je tako hipoma razvnel po sosednih poslopjih, da je bilo nemogoče vsako reševalno podvze-tje. Tem težje je bilo petim navzočim požarnim brambam pomagati, ker ni bilo vode na razpolago, da bi mogli braniti širjenje ognja, ki je tako strašno divjal po slamnatih strehah. V hišah je bilo mnogo mnogo sena, žita in drugih pridelkov Le živino in deloma pohištvo so zamogli rešiti. Požar je povzročila najbrž hudobna roka in tako uničila 15 poslopji in spravila 17 družin ob streho. Ti ljudje so bili iz večine nezavarovani. Sedaj so popolnoma uničeni. Obračamo se na dobra srca, da se spominjajo v sreči nesrečnih. Lahko se oglasi nesreča tudi na tvojih vratih. Danes meni, jutri tebi! se prodajajo na obroke. Kupujejo se stari šivalni stroji in spremajo se vsa popravila. Pegan, Coroneo 1. 1795 V LJUBLJANI je na prodaj več hiš z vrtom. Pojasnila daje Malis, Rebro 11, Ljubljana. 1792 KONSUMNO društvo v Banah išče krčmarja. Prijave sprejema odbor ob nedeljah od 11. do 14. ure v društveni gostilni. 1794 Darovi za nesrečne žrtos o Istri Nab. pola g. Rudolfa Završnik: Josip Medica S. Peter n- Kr. 100; Fran Urbaneič, Kne-žak 50, Anton Tomšič, Bač 5, Anton Samsa, Šembrije 6, Lojzka Ketejeva iz Bača nabrala 82, mesto venca na grob pokojni materi Jo-sipini Favetti družina Favetti-Kavs 100, nabrala g. Slava Žnideršič, II. Bistrica 95. Zadnji izkaz: 136.464'80 L, 3959*50 din., 1100 rabljev, 550 nepr. kron, 1 dolar, 110 marke in čk krona. Skupaj: 136.982 80 L, 3959 50 din., 1100 rub-ljev, 550 nepr. kron, 1 dolar, 1*10 marke in 1 čk. krona. MODERNA spalna soba popolnoma dovršenega dela in krasna kuhinja po najnovejšem vzorcu, se prodata po ugodni ceni, Foscolo št. 1, pritličje. 1793 PROSTOR za mlekarno se išče v Trstu. Ponudbe pod «Mleko:> na upravništvo ali direktno mlekarni v Št. Vidu pri Vipavi. 1730 ISKUŠENA babica sprejema noseče na dom. Ulica Chiozza 50, pritličje. 1735 UČENKO s primerno šolsko izobrazbo, poštenih stirišev sprejme Vinko Šket, manufakturna trgovina, 11. Bistrica. 1715 KUPUJEM staro železo ili svinec. Via del Olmo št. 4, Cerneca. 1723 PREVZEMAJO se prevozi s tovornimi avtomobili. Via Fonderia 7. 1747 KRONE, srebrne, zlate plačam po najvišji ceni Pertot, S. Francesco 15, II. nad. 1658 Kredit za industrijo aliv v Jugoslaviji. Minister trgovine in industrije je odobril za industrijo sliv večji kredit, ki se vzame iz dohodkov razredne loterije. Goepodarsld informacijski urad ▼ Jugoslaviji. Ministrstvo za trgovino in obrt bo otvorilo 1. oktobra v Belgradu gospodarsko informacijski urad, ki b obveščal jugoslovenske in inozemske trgovske kroge o gospodarskih razmerah v državi. Ureditev železniškega prometa med Jugoslavije in Grško. V Belgrad je dospel generalni ravnatelj grških železnic« da bo na nekaterih konferencah z zastopniki jugoslovenskega ministrstva za promet pretresal vprašanje o ureditvi železniškega prometa med Grčijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prometne teikoče ▼ Jugoslaviji. Radi pomanjkanja zaprtih vagonov je popolnoma onemogočen transport sladkorja iz sladkornih tvornic v Bački v druge pokrajine Jugoslavije. Krožeaje bankovcev v Čeboslovaiki znaša po izkazu bančnega urada od 7. t. m. 11.456,917.000 čehosl. kron. Število bankovcev se je povečalo od 1. t. m. za 1,742.000 čehosl. kron. | USTROJENJE in barvanje lisic, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča dela se sprejemajo in izvršujejo po konkurenčnih cenah. Via Vicenzo Scussa 7, I, vrata 7 (bližina ljudskega vrta). 1787 oxiEBRNE krone plačujem po L 1.65. Via Valdirivo 36, II. 1777 ilaa ata Trst - Voloske - R&a Urnik od I. julija 1921 Lir 3.80 6.9 7:0 8.75 9 45 10 20 •1,05 12.— 13 -13 55 14.55 16.1» 1« 75 17.7» 20.50 21 60 22.25 23.- 25.o5 28.35 Tja 7__ 7.40 8.10 81"> 825 835 8.45 8.50 i).— 9.10 9.15 9.30 9 4.*> 9.50 10.— 10 20 0.30 10 35 10-45 11 — 11.15 11.45 ODHOD g Trst (P. Oberdan) ^ Bazovica ..... Kozina-Herpelje • Tuble ...... Materija ..... Markovščina ... Gradišče ..... Obrov ..... Hrušica . . . • • Pcdgrad..... Ročice •••«.• Starad ...... Pasjak ...... Šapjane • . . . . Rupa ...... Permani ..... Jurdani ..... JuSići...... Matulje..... SS Fateska Spa-ija N) Bdii (Trg C. Sittiiti) Trst Podgrad Nazaj Lir 12.-11.25 11.— 10.50 10.40 10 30 0.20 10.10 0.05 10.-9.55 9 45 !) >5 [ 0. h 5 > 8 ao i 8 '-0 8.05 8.— 7.30 7.-1 - 28.35 25.05 22. ha 20 4S 20.20 18 70 17.85 1695 16 05 15.85' 14.25 13.25: 1I.61) il 05 10.— 7.25 6.15 5.40 4.30 3.— Lir iHLi ODHOD Nazaj 3.80 690 7 50 8 75 9.4511 10 20 ls.05 1''— P 13.-1 i 6.30 17.10 1735 17 50 18 -1810 18/-0 18.25 18.30 18 40 H Trst (P. Oberdan Bazovica .... Kozina-Herpelje Tublje ..... Materija .... Markovščina . • Gradišče .... « brov..... Hrušica . . . . Podgrad . . . . 30 40 25 15 ,05 50 45 .4«» . 30 Lir 13 — 10 20 7.r>o 6.«. 5. .5 3 85 3. -'210 1.20 srebro in ziafo- SiupulSBi po zvlsanii! ceni. Via Pondares 6, I. desno. Št. 995 (786) KLIC Podpisano županstvo občine Trnovo na Notranjskem naznanja da se bo vršila vsled predloga tvrdkc 2nideršič in lene & v Ilirski Bistrici v sredo, dr.f oktobra 1921., ob 10. uri predpoldnc kolodvoru v Trnovem v smislu člena 343 trgovskega zakona, javna dražba lesa. Les se je po zapriseženem cenilcu cenil 1 m3 za čoke 99 lir. Lesa je povprečno 500 m,. Najnižji ponudek bo znsišal ~b cenilne vrednosti. Draibeni pogoji se izvejo pri podpb sanem županstvu. Kupnina se mora pla= čati takoj pri dražbi. Županstvo občine Trnovo dne 26. septembra 1921. Župan: F. Benigar. Urarna In zlatarna FR^MCSSCO SU&A Trst, Via Sc&Iinafa £?. ' sprejema vsakovrstna popravila. . »..«< io najnižje. Kupuje srebrne krone« Pozor na naslov! Pozor na naslov! ZGMetinlčni smiiiiMorfj Trst, ulico Selte Fontane i!, c, I. Odprt ussk tlcn ođ 8-13 in od 15-10 Izvršujejo se hitro in ločno vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom 7^3 t^p Delo zajamčeno NOVE POSTELJE za L 120.—, vzmeti 70.—; žimnice 50.—, omarice, umivalniki, omare s štirimi predali, schiffonier, mize in popolne sobe se prodajo po ugodnih cenah. Fonderia št. 3. 1791 HIŠA v Ilirski Bistrici, z gozdom, travniki in njivami, se po ugodni ceni proda. Naslov pri' upravništvu. 1738 NA PRODAJ je močan, dobro ohranjen harmonij za društvo ali malo cerkev, ter gramofon z 50 ploščami različne vsebine. N ____________ TJ:___i" m slov pove upravništvo «Edinosti». a-1753 ZLATO in srebrn« krone plačam več kot drufl kupci Albert Pcvb. urar, Maczini 46 (v bližini drvenega trga). 44 POZOR! Srebrne krone in Hato ^o najvišjih cenah plaCuje edini grosist Belleli Vita. Via 1 Madonnina 10, I. Hfti Hinaralna voda :: RADEIN :: ueprekosljiva proti boleznim na mehurju, obistih, jetrih, žilah i. t. d. Glavni založnik za vso Italijo COLONIALE OLANDESE Drw2l>a za uvoi In Izvoz TRST, vio Pler Luitfl da Poleslrlna it. Z. Bit* posebnega obvestila. U 32. godini oduzet nam Jc od stralne sudb ne 93$ ljubljeni GIAIVITO OZatotteni nad gubitkom našeg nezaboravnog jedinca, javljamo i u ime stričeva, tetaka i rodjaka svim prijateljima 1 znancima ta| nenadoknadivi gubitak. Sprovod sa preljub'jenlm pokojnikom će krenuti u sredu 28. o. m^ u 16 sati iz magdalenske* bolnice na gioblje, gde će se sahriit* u provizornom grobu. TRST-DUBROVNIK, 27. rujda 1921. Roditelji: Luka in Mkl PshOVlC. Ono V. E. Dl Si. ^ 787 ■