287. številka.
Ljubljana, v sredo 16. decembra.
XVIII. leto, 1885
Uhaja vsak dan «v«*er, itimji nedelje in praznike, ter velja po polti prejemaš za avstrijsko-ogerske deiele za vae loto 15 gld., aa pol leta 8 gld., U tetrt leta 4 gld., u jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brea poSiljanja na dom za vae leto 13 gld. ca 6etrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meaeo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rabina so po
10 kr. za mesec, po M kr. aa Četrt leta. — Za tuje dežele toliko ved, kolikor poštnina snasa. Za oznanila plačuje se od ćetiristopne petit-vrste po 6 kr., čo se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če te dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali veokrat tiska. Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se no vračajo.  Uredništvo in upravnišlvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, .Gledališka stolba". Upravuištvu naj se blag »volijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t j. vse administrativno stvari.
Deželni zbor kranjski.
(IV. seja dne 9. decembra 1 885.)
(Konec.)
Poslanec dr. Dolence kot Notranjec in rojak tistih krogov, katerim je ta postava namenjena, pozdravlja z veseljem potrjenje te postave, vjerna se popolnem s predlogom g poročevalca, da se izreče zahvala deželnej vladi, prav za prav pa gosp. predsedniku baronu "VVinklerju samemu. Predlog jednoglasno vsprejet.
Predlog, da so vzame poročilo deželnega odbora v tej zadevi na znanje se odobri.
Posl. Faber poroča o deželnozborskem poročilu zaradi strožjega postopanja vladnih organov pri pu-stošenji gozdov in izraža željo, naj bi se poleg denarnih kazen v takih slučajih kaznovalo tudi z zaporom.
Deželni predsednik baron Winkler izjavlja, da je vsled lanskega sklepa deželnega zbora že naročil c. kr. okrajnim glavarstvom, naj na vse gozdarske zadeve obračajo pozornost in v tej zadevi jako strogo postopajo«
Poslanec Faber poroča v imenu gospodarskega odseka o poročilu deželnega odbora, naj hi se razširile po državi vzdrževane gozdne drevesnice po deželi in se ustanavljale posehno v političkih okrajih Postoj i na in Logatec.
Deželni predsednik baron VVinkler naznanja, da je o tej zadevi že naročil c. kr. okrajnim glavarstvom. Razen treh so že vsa druga poročala. Kakor hitro dojdejo poročila zadnjih treh, bodo se stavili predlogi pri c. kr. kmetijskem ministerstvu, da se dovoli podpora za nove drevesnice.
Poslanes Faber izjavlja gospodu deželnemu predsedniku za odlično podporo v tej toli važni zadevi zahvalo, kateri deželni zbor pritrdi.
Peslanec Faber poroča v imenu gospodarskega odseka o prošnji okrajnocestnega odbora v Velikih Laščah glede preložitve neke ceste. Poročevalec predlaga, naj se v zmislu § 49. deželne postave za vzdrževanje cest izroči prošnja v rešitev deželnemu odboru, ko bi pa treba bilo, se deželni odbor pooblašča, da v ta namen dovoli podporo iz deželnega zaklada. Vsprejeto.
Poslanec baron Schwegel poroča v imenu finančnega odseka o znižanji troškov za postrežbo in oskrbovanje umobolnih v Ljubljani in na Studenci.
Predlog gre na to, da se deželnemu odboru dovoli, naj sklene zopet novo pogodbo z us miljenimi sestrami zastran oskrbovanja in hrane v blaznici na Studenci in v Ljubljani. Povrnili pa se bodo oskrbovalni troški v stari blaznici v Ljubljani za osobo na dan s 22 kr.; v blaznici na Studenci s 24 kr., s 25 kr. pa le, dokler se ne sezida kuhinja za pranje in sušenje. Tudi povrnitev troškov za bolnike v teh dveh blaznicab se ima /nižati. Za hrano v tretjem razredu določi se jedilni list, iu ima zdravniško vodstvo na sestavo jedilnega lista v določenih rokih z ozirom na zdravstvene ozire potrebni upliv. Deželni odbor ima nalog, da sklene novo pogodbo kakor bito mogoče, ko bi pa ne bilo mogoče skleniti za deželo vspešne pogodbe, naj se usmiljenim sestram odpove.
Poslanec dr. vitez Bleiweis Trsteniški naglasa, da je že v zadnjem zasedanji deželnega zbora priporočal lastno režijo in to bi bilo najbolje. Povsod se oskrbujejo blaznice ceneje, nego v Ljubljani in na Studenci, in vendar je živež pri nas dokaj cenejši nego drugod. Z dr. Vošnjakom pregledala sta hrvatsko blaznico v Stenjevci in tam natančno poizvedela, da je vse ceneje nego v Ljubljani. V Stenjevci stoji blazen deželo na dan z vso upravo, ki pa jo v vsem, v hrani, v obleki itd. dosti obilnejša nego pri nas 49 80 kr, v Ljubljani in na Studenci pa 78*08 kr. Tudi drugi in prvi razred je v Ljubljani in na Studenci dosti dražji nego v Stenjevci. In vendar bi se lahko ceneje delalo, zlasti ker je pri nas dokaj več lastnega zemljišča, kakor v Stenjevci. Govornik misli tedaj, da je bil njegov lanski predlog, da se upelje lastna režija popolnem utemeljen. V obče pa podpira predloge finančnega odseka.
Poslanec De tel a ugovarja načelom predgo-vornika
Poslanec dr. V oš n jak podpira predloge finančnega odseka, ker so dobro osnovani temelj deželnemu odboru, kako ima razpravljati zPjusmiljenimi sestrami. Da se sklene, da se pogodba odpove, ima deželni odbor že proste sklepe.   Prihranilo se je
LISTEK.
Nečisto žganje in alkoholizem.
(Dr. Baor: „Die Veruiireinigungen dos Trinkl)ranntweines, insbeaonder iu hvgienischer Beziohung".)
V pravični borbi, katera se sedaj obrača proti žganjepitju, se rabi skoro samo to orožje, da se uživanje žganih pijač omejuje, to n. pr. s tem, da se nanje nalagajo visoki davki, da se zmanjšuje število pivnic itd. Druga stran tega vprašanja pa, kako bi se ljudje, ki žganje pijo, obvarovali slabih nasledkov glede na svoje zdravje, premišljevala se je dosihdob le malo kaj. V tem oziru zasluži našo pozornost, gori omenjeni članek, ki ga je v Nemčiji v časopisu za zdravoslovje obelodanil sloveč zdravnik dr. Baer.
V vseh alkoholnih pijačah, v vinu, v pivu, tako tudi v žganji jo stimulujoči princip povsodi jeden in isti, toda razlika se kaže \elika v nasledkih, ki navstanejo po zlorabi teh pijač. Dognana stvar je, da prikazni alkoholizma le tam nastopajo, kjer se žganja použiva zelo veliko, da pa teh prikazni ni veliko in tudi ne tako hudih po krajih, kjer ljudstvo pije vino ali pivo.
Nekoliko je temu kriva različna koncentracija „aethvalkohola", kateri se nahaja v mamljivih pijačah. Tega je v vinu primeroma malo, v žganji pa ga je neprimeroma več. Čim bolj pa alkohol pride koncentrovan v krv, toliko kvaronosniši je za posamezne organe, do katerih dospe. Razlika pa zlasti navstane potem, ker so „aethyalkoholuu v posameznih pijačah primešani še drugi alkoholi in od-rodki, snovi, ki imajo skoro isti izvor in isto skladbo, ki pa na organe telesa zelo raznovrstno in doloma tudi jako kvarljivo uplivajo. Zlasti so to primesi, znano pod imenom patoka (Fusel), ki zlasti prouzro-čujejo pijanske bolezni. Sloveči preiskovalci so stvar poskušali na živalih in našli so, da očiščeno žganje nič ali le čisto malo pokvari organe, žganje pa, ki ima v sebi patočne primesi, učine iste anatomske premembe v živalih, kakeršne se opazujejo pri ljudeh, ki so za pijanostjo umrli. Kolikor je tacih snovi torej v posameznih alkoholskih pijačah, potem se tudi ravna njih protizdravi upliv na posameznega in na vse prebivalstvo. V nespridenem vinu, v čistem pivu je le „aethyalkohol", toda žganje je zelo pokvarjeno s patočnimi primesmi, posebno tisto, ki se dela od repe in krompirja. Po-skušnje na pseb so pokazale, da je krompirjevec
lansko leto 4000 gld., sedaj ko so se cene i za Studenec znižale, ni dvomiti, da se bode prihranilo deželnemu zakladu dokaj več. Izdalo se je za bol-nišni zaklad zadnje leto res dokaj več, ali mnogo višji so bili i dohodki, torej razloček pač ni velik.
Poročevalec baron Schwegel naglasa, da se je zadnje leto prištedilo pri tem zakladu 8000 gld., drugo leto pa se bode še dokaj več. Potem se predlogi finančnega odseka vsprejmo.
Za zgradbo perilnice in sušilnice v blaznici na Studenci dovoli se'3600 gld.
Poslanec baron Schwegel poroča v imenu finančnega odseka o znižanji cen za režijo in hrano bolnikov v splošni bolnici Ljubljanski. 141/, kr. so sme dovoliti za režijo za bolnike, sploh pa se ima razpravljati na podlagi jedilnih določil, kakeršni bodo veljavni za blaznico v Ljubljani in na Studenci. Ako se pa to ne more doseči, naj deželni odbor usmiljenim sestram odpove in stavi deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji dotične predloge, da se pogodba usmiljenim sestram odpove v občni bolnici in nasvetuje, da se upelje lastna režija. Predlog so vsprejine.
Poslanec baron Selnvegel poroča potom še o prošnji ribiškega društva kranjskega za podporo. Poročevalec naglasa, da prejšnje vodstvo tega sicer jako koristnega društva ni ničesar storilo v prospe h ribarijo. Sedanje vodstvo pa je jako delavno, zato nasvetuje, da se mu dovoli 30 gld. podpore, razven letnega doneska, katerega dežela plačuje 10 gld. Predlog soglasno obvelja in so seja potem ob VaS* uri popoludne sklene.
Poročilo deželnega odbora kranjskega
o združenji nekaterih zemljišnih parcel občine Spodnje Šiške z mestno občino Ljubljansko.
(Kunec.)
Iz prej omenjenega proračuna je dalje razvidno, da ima občina od lova letnega dohodka 65 gld.
Celo ozemlje občine Spodnješišenske meri 596 oralov 587 □» (= 243-1853 hektar.) in svet, ki bi se ločil, blizu 135 oralov 1000 Q° (= 785 hektar.), tedaj bi občina tudi pri prihodku od lova zgubila vsako leto blizu 16 do 20 gld.
najbolj nevaren. A pokazalo se je tudi, da izgubi svojo nevarnost in je le toliko kvarljiv kakor vinsko žganje, ako je tako očiščen, da v njem ostane le še „aethyalkoholw. Po tem je jasno, zakaj so nasledki pijančevanja tam tako raznovrstni in kvaro-nosni, kjer prav veliko majhnih žganjarnic špirit kuha in kjer se žganje pije, ne da bi bilo kaj posebno očiščeno od strupenih postranskih snovi.
V Švici se res zategadelj tako množi pijančevanje, ker je preveč majhnih Žganjarnic, ki ostru-pujejo prebivalstvo s slabimi fabrikati. „Poglavitna nadloga", piše najnovejše poročilo zveznega soveta (1884) „tiči v kakovosti našega žganja. Ker se pri nas žganje kuha v malem, nerazumno in nepopolno, to dobivamo strupeno žganje, ki je posebno krivo žalostnih prikaznij; čaka nas slaba bodočnost, če se nam ne posreči, odstraniti to pogibeljno pijačo in nadomestiti jo z boljšo.
Če pa je dokazano, da te primesi zelo pomno-žujejo kvaro alkoholove zlorabe, ne sme se tudi dovoljevati prodaja žganja, katero ni čisto.
V Nemčiji se je zakonodavstvo jelo brigati za čistost vina in piva. Brani se, da sploh k tej pijači ne pridejo snovf, iz katerih bi se mogli razviti tuji, zdravju škodljivi alkoholi. Če bo pivo varf,
Cela letna zguba bi znašala torej malo več od 500 gld. vsako leto.
Če se pa pomisli, da občina Spodnješišenska pobira skupaj z Gorenješišensko občino L)5°/0 doklad na neposredni davek v pokritje stroškov za zidanje nove šole, tedaj izvanredno in izjemno doklado, katera bode kmalu prenehala, zniža se njena zguba le na peti del navadne 3°/nne doklade z 255 gld. 72 kr., t. j. na malo več od 50 gld. in z zgubo pri lovu vred na blizu letnih 70 gld.
Gospod Witlialm se brani zarad tega, ker se boji, da bode moral potem, veče doklade plačevati od svojega posestva, kakor sedaj, in ker ne bode mogel tako dobro oddajati kletij v Kolizeji, ker bi ta potem spadal v rejon mestnega užitninskega davka. — To je res. Toda, kjer se gre za občni blagor, tam se ne more ozirati na koristi posameznih.
Ni lahko uvidno, da bi vlada iz ozirov državne uprave nasprotovala združenju mestnega Podturn-skega sveta in bližnjih parcel z mestom, kajti glede katastra, glede zemljiščnih davkov in glede zemljišč-nih knjig se ne vidijo nikakoršne zapreke. Tudi glede domovue pravice prebivalcev Podturnskega ozemlja ni najti nikakega zadržka, ker so večinoma Ljubljančani.
Iz vsega tega je jasno, da ni nikakoršnih težav niti v javnem, niti v zasobno-pravnem oziru, da bi se Podturnski svet in bližnje parcele ne uvrstile v mestno ozemlje.
Kakor je mestno zastopstvo prej uže večkrat poskušalo potom sporazumljenja pripraviti Spodnje-šišensko občino do tega, da bi odstopila zemljišča grada Tivoli in nekaj drugih parcel, tako je tudi v seji dne 7. aprila 1885 mestni odbor sklenil in dal magistratu nalog, da p tej zadevi še jedenkrat stopi v dogovor s Spodnješišensko občino.
Ali tudi zdaj je bilo to brez vspeha, ker je občinski odbor Spodnješišenski v svoji seji dne 25. oktobra 1885 sklenil, da ne odstopi nobene parcele, ker bi veliko zgubo trpela, ko bi najboljši davkoplačevalci iz občine se ločili.
Ker bi ta ločitev, kakor je dokazano, ne zmanjšala dohodkov občine „ Spodnja Šiška" zelo in bi sedaj ta občina gotovo toliko zgube ne imela, kakor bi jo veljalo, ko bi ona spolnovala oue dolžnosti, katere ji nalaga zakon, in ker deželni odbor mora pritrditi, da so zahteve mestnega odbora opravičene, zato tudi z ozirom na navedene uzroke predlaga:
Slavni deželni zbor naj sklene:
1. Sledeči načrt zakona o prenaredbi meje občine Spodnja Šiška okraja Ljubljanske okolice in pa mestne občine Ljubljanske se odobruje.
2. Deželnemu odboru se naroča, temu načrtu pridobiti Najvišje potrjenje.
V Ljubljani 2. decembra 1885.
Politični ra/igled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 16. decembra.
V ('eakcni deželnem zboru predlagal je poslanec dr. Trojan zastran rabe jezikov v javnih uradih, da deželni zbor vlado naprosi, da v tej zadevi zaukaže: 1. da bode pri vseh javnih uradih in sodiščih 1. stopinje oni jezik uradni jezik, katerega govori večina dotičnega okraja;  2. da bosta
pri uradih, katerih delokrog se razsteza na več okrajev ali pa na celo deželo, oba deželna jezika jednakopravna; 3 da se v občevanji z državnimi oblastvi, sodišči in deželnimi predstojništvi rabi oni jezik, ki je po navedenih načelih uradni jezik, kjer sta pa oba jezika jednakopravna, pa oni jezik, v katerem se je obravnavalo s strankami; 4. in da se bodo privatne zadeve uradno reševale v onem jeziku, v katerem so se prvotno uložile. — Pri mestnih volitvah v Pragi so nemški kandidati dosegli precejšnje manjšine, jeden bode celo voljen, ker je za štiri sedeže prišlo 5 Nemcev in samo 3 Čehi v ožjo volitev. Nemci bodo tedaj imeli v Praškem mestnem zboru jednega zastopnika Ta vspeh je jako razveselil nemške liberalce, ker bodo sedaj lahko trdili, da Praga ni čisto češko mesto.
Kako da Poljaki umevajo narodno jednako-pravnost, je vodja Rusinov Romančuk dobro pojasnil v gali&kcm deželnem zboru Na vse mogoče načine skušajo preprečiti osnovo rusinskih šol. V Javorovu je mej 9058 prebivalci 5433 Rusinov in vendar ui nobene rusinske šole. —  Šolski odsek deželnega zbora je na silno priganjanja rusinskih j poslancev sklenil deželnemu zboru priporočati, da i se osnujejo rusinske šole v vseh mestih, v katerih | biva nad 3000 Rusinov. Rode li deželni zbor temu pritrdil, še ni gotovo. Sicer bodo pa Poljaki še nadalje ovirali ustanavljenje rusinskih šol, ako bode deželni zbor tudi vsprejel odsekov nasvet.
V dolenjeav.stri j»kem deželnem zboru predlagal je Melški opat, da se dušnim pastirjem da viri In i glas v krajnih šolskih sovetih. Ta predlog bode tudi vspiejet, ker se je posrečilo opatu zanj pridobiti več liberalcev.
Kakor so govori bode namestnik načelnika generalnega štaba F. M. L. baron Cornaro imenovan dalmatinskim namestnikom. Baron Cornaro preživel je svoja mlada leta v Dalmaciji in tedaj pozna razmere te dežele. To poznanje mu pa bode težko kaj koristilo, ker so se razmere dosti premen le, odkar se je prebivalstvo začelo bolj zavedati in potezati za svoje narodne pravice.
Na O^orukcm so se divji zakoni zlasti v nižjih razredih jako pomnožili. Tem žalostnejše je, da se množe taki zakoni tudi mej sorodniki. Samo v Biics-Szerenskej podžupaniji je 206 tacih zakonov. Vlada se je sedaj začela baviti s to zadevo in pričakovati je strožjih naredb proti divjim zakonom.
Vitanje države.
Komisija, katero   odpošljejo   velcvlastij na j NrbNko-holgarNko bojišče, da določi demarka-I eijsko črto, bode sestavljena iz sledečih članov: I avstrijskega podpolkovnika grofa Rosenberg-Orsinija, j nemškega podpolkovnika grofa Wedel a, ruskega j polkovnika barona Kaulbars-a, italijanskega podpol-| kovnika barona ehevaliera Alberta Cerutti-ja, francoskega podpolkovnika grofa de Salles-a in angleškega polkovnika Reith-Fraiser a. Turčija bode poslala tudi jednega višjega častnika k tej komisiji. Turški zastopnik bode iz Carigrada naravnost odšel na bojišče.   Predsednik tej komisiji bode ruski zastopnik kot najstnrši po svojem činu. — Načelnik topništva v Vidinu poslal je na uredništvo ruskega lista „Novosti" 11. t. m brzojavko, da so Bolgari po šestdnevnem trdem boji uničili srbsko topništvo pri Vidinu. Trije srbski topovi so se razleteli na kose in so Srbi sploh popolnem poraženi, Poveljnik, kateri se je podpisal s svojim imenom, pošilja hkratu v imenu bolgarskih častnikov, kateri so obiskovali vojno šolo v Peterburgu, kolegijalni pozdrav Peterburškim tovarišem.   Čudno je, da o teh bojih ni bilo niti iz Sofije, niti iz Belega grada nobenega poročila, zategadelj mislimo, da je še treba počakati, če se ta vest obistini.
HoRgarKki knez Aleksander prišel je nekda, kakor se poroča nekemu Dunajskemu listu iz Pe-terburga zopet pri carji v milost.   Za kneza se je
ne sme se mestu žitnega sladu dodajati krompirjev škrob, zato ne, „ker skušnja pri žganji uči, da krompirjev slador, kadar vre, patočna olja dela. Izmej teh gotovo „amylalkohol" najhujše deluje proti človeškemu organizmu. Ta posebno naredi, da se delj časa čuti glava težka in tesna ter omražena".
Če se pri vinu in pivu skrbi, da v njem ni nadomestil ter prinesi. ki so zdravju kvaronosne, zakaj bi se jednakome delalo z žganjem?
Poprej se kaj tacega ni moglo terjati, ker se žganje ni dalo prav tako očistiti, kakor bi bilo treba. Danes ta dan pa je tehnika poskrbela potrebne pripomočke. Vrhu tega piše dr. Baer, da žganje že izgubi učinke svoje alkoholne nečistosti, ako le ni v njem več postranske snovi^kakor 0.3%.
Druga težava pa je ta, kako bi se nadzor imel nad tem Za to bi bilo treba postopka, s katerim bi se v praksi hi tro in lahko dokazalo, koliko in kakšne je v pijači nečistosti, postopka, ki bi ga vsak uradnik hitro rabiti znal. Pravega navodila za to še ni. Vender pa sta Sternberg v Stockholmu in Savalle v Parizu objavila način, ki sicer ni na znanosti osnovan, ima pa to vrednost, da se jako lahko obrača, in da rešuje naloge, ki
so za prakso najvažniše in najpotrebniše. Postopek se na to opira, ker „aethyalkoholu, ako se zmeša s koncentrovano žepleno kislino, svoje barve nič ne premeni; drugače pa je, če je vmes kaj patoke, ker tedaj se tekočina porumeni, ali če je zelo nečista, celo porjavi. Po tem se hitro in lahko zazna, ali je žganje sploh nečisto ali ni in ali je treba natančniše razstavno preiskati. Na Švedskem je po postavi iz leta 1869 prepovedano prodajati žganje ki je poddelano s kvarljivimi snovmi ali ki ni očiščeno ; nadzira pa se po opisanem načinu že več let z velikim pridom. Pokazalo se je tudi na Švedskem, da so bolezni, kakor blaznosti, delirium tremens, samomori, sploh bolezni, katere izvirajo od kroničnega alkoholizma, zelo pojenjale, odkar se skrbi, da se pije le očišeno žganje.
Pri nas v Avstriji se pa nič ne ve, kakšen strup v strupu narodi pij6. Zelo domoljubno in človekoljubno bi bilo, ako bi Be tudi naše javno mnenje začelo zanimati za zdravstveno stran žganje-pitja, kakor sploh ostalih pijač in tudi jestviu. Tu so nam druge države že za nekoliko glav naprej; nam je toliko laglje doiti jih, ker nam znanost že kaže primočke in pota. Zanimajmo se torej za to!
D.
pri carji posebno potegovala carica, Marija Feodo-rovna. Vendar bilo je treba celih štirih tednov, da se je potolažila carjeva jeza. Že pred štirimi tedni prišlo je knezovo opravičevalno pismo v Peterburg, katero je po uplivnih osobah prišlo v roko carici. Car s prva ni hotel nič slišati o tem pismu, in še le na silne prošnje carice je dovolil, da se mu je prečitalo. Daljnim prošnjam carice se je posrečilo omečiti srce carja, da je odpustil knezu Aleksandru. Sedaj v Peterburgu samo premišljujejo, kako bi rehabilitovali zopet kneza. Občevanje mej južno Rusijo in Bolgarijo je jako živahno. Po posredovanji Slavjanskega Blagotvoriteljneg \ Obščestva pošiljajo v Bolgarijo na tisoče stotov suharja, nadalje šotore, kožuhe in druge za vojno potrebne stvari. Pa tudi so nekda v Peterburgu voljnejši priznati zjedinenje. Po drugih poročilih pa Rusija še vedno zahteva status quo anto v Vzhoduji Rumeliii.
Povedali smo že bili, da je general Durnovo, ki je predsednik Blagotvoriteljnega Slavjanskega Občšestva bil dobil od ruskega carja ukor zaradi svojega govora v tem društvu. Cenzura je prepovedala izdajo tega govora, pozneje pa preklicala prepoved. Govor se bode sedaj tiskal v več tisoč iztisih in razposlal mej narod. — Strategična železnica do Askabada je dodelana 7. novembra po pravoslavnem koledarji. Ta železnica se je delala z nenavadno hitrostjo. 7. avgusta so začeli pri Kisel-Arvatu pokladati prve relse in čez 120 dnij bilo je 216 vrst železnice narejene. Delo te železnice ovirale so razne naravne zapreke kakor slaba tla, pesek, pomanjkanje vode in gozdov, pa vse to je premagala ruska energija. Da se je ta železnica delala s tako hitrostjo, kaže, da Rusija še ne misli, da je afgansko vprašanje rešeno.
Poročila, da se Gladstone pogaja z Irci, so nekda izmišljena. Kakor se zatrjuje, ne bodo angleški liberalci preveč so poganjali za prijateljstvo Ircev, ker bi slednji v tem slučaji utegnili preveč zahtevati. T. P. O' Connor, jeden najveljavnejši elan irske stranke, izjavil se je nedavno, da Irci neso pridobili samo 86 sedežev, ampak tudi na Angleškem preprečili izvolitev 65 liberalcev. Irci bodo v parlamentu zahtevali, da se Irskej da podobna uprava, kakor jo ima Kanada. Noben Irec ne sme biti v angleškem parlamentu. Irska ne sme plačevati nikakih doneskov za angleško državo in tudi ne prevzeti nikakega dela angleškega državnega dolga. Angleži bodo javaljne najedenkrat hoteli toliko Ircem privoliti.
Po poročilih iz Sudana jo tamošnji položaj jako kritičen. Ustaja se je razširila po vsem Sudanu Bati se je podobne katastrofe, kakeršna je bilo uničenje vojske Hiek paše. Angleško vojsko pri Košeji so od vseh strani obkolili ustajniki Angleška vlada jc zaukazala, da xe takoj odpošljejo trije polki v Afriko. Dvomljivo je pa, da bi ta pomoč prišla še ob pravem času.
Dopisi.
Iz Kagrelta 15. decembra. [Izviren dopis.] (Srbsko delovanje. — Reka. — Volitev v I. okraji Zagrebškem. Baron Rukavina svojim volilcem. — Konečna obravnava proti dr. Davidu S tarče viču in Josipu Gržaniću.) Dolgo Vam že nisem ničesar poročal. Ni čudo. O takih razmerah, ko so sedaj pri nas, izgube tudi časnikarski volenterji veselje do dela.
Sabor naš ima že tri tedne v razpravi zakonske načrte o reorganizaciji uprave. Isti prizori, ko v odboru, vrše se sedaj tudi v plenumu zbora. Opozicija ugovarja, amenduje, protestuje; — a vse zastonj: „narodna stranka" sklenila je vsprejeti vladine predloge tales quales. Najboljši argument za to ali ono spremembo — in naj se tiče tudi le juri-dične redakcije — ne izda; večina je gluha za vse, kar prihaja od opozicije, pač pa ima nenavadno tanka učesa za vladino prišeptavanje. Razloček med sedanjimi razpravami in onimi, ki so se vršile prej v odborovih sejah, je le ta, da je v poslednjih ugovarjal le Zorić, v saboru pa da se z uma svitlimi meči bore proti osnovam vsi poslanci opozicije jeden za drugim.
Pač je večina mnoge iz njih že izključila; a to jej ne pomaga ničesar, kajti izpodbudila je s tem ostale poslance k večjej ustrajnosti.
Najzanimivejši boji, 'ki so se v saboru vršili glede novih zakonskih načrtov, bili so boji za Reko. Leta in leta ptizadevajo se že Madjari, da bi od Hrvatov izposlovali priznanje izključnih svojih pravic d o tega dražestvenega biserja ob hrvatskem morji; falsitikovali so za to nagodbo; suovali na Reki samej po podkupljenej sodrgi demonstracije proti Hrvatskej; provokali Hrvatskej neprijazne sklepe v mestnem municipiji Reškem; prosili, moledovali so okolu raznih večin v hrvatskem saboru; grozili so konečno — a vse zastonj. Še celo med Vakanovičevimi propalicami in Rauchovimi madja-roni ni se našel nikdo, ki bi se bil drznil pred narod stopiti in reči: dajmo Reko Madjarom.
Konečno pa je ban Khuen-Hedervary našel način praktične rešitve te zadeve. Sklenil je premestiti vse hrvatske urade z Reke. Vedno poslušna večina udala se mu je. Da je o velikih posledicah tega svojega koraka bila dobro poučena, o tem ni dvojbe, a pred narodom vsaj svoj postopek lahko zagovarja in opravičuje s tem, da Reke naravnost ni odstopila, temveč, da je ravnala bona fide. Bode li tako opravičevanje kaj hasnilo, pokazala bode bližnja bodočnost.
Opozicija je najboljše svoje govornike poslala v boj, da bi preprečila preselitev podžupanije z Reke v Ogulin. A niti državniško promišljeni govori Jovana Živ kovica, niti tehtni razlogi dr. Sime Mazzure, niti rodoljubnega ogorčenja polni protesti dr. Erazma Barčiča neso pomagali; ona nevidna, a dobro znana moč, katera električnej iskri jednako galvanizuje o času davno že v Pešti naprej določenega glasovanja sedanjo saborsko večino, storila je tudi tu svojo dolžnost. Županija mora z Reke.
Še jedenkrat poskusila je opozicija formalno obvarovati prava Hrvatske do Reke. Tedaj namreč, ko je bila v razpravi zakonska osnova o preustrojstvu mestnih uprav. Predložila je po brezvspešnih govorili proti načrtom samim, naj bi se vsaj vzprejel vanj amendement, da se bode zakon o preustrojstvu mestne uprave Reške predložil kasneje. Naravno, da bi bilo vzprejetje tega dodatka le bolje akade-mične vrednosti, kajti Madjari bi brez tega nikdar ne dopustili, da bi se za časa provizorija razpravljala taka zakonska osnova v našem saboru. A vendar ga večina, kljubu temu, da jo je celo dosedanji zvesti njen pristaš baron Bartol Z majic s po-vzdigneniml rokami prosil, naj temu dodatku pritrdi in ne dopusti, da bi se Hrvat na Reki V v lastne j svojej hiši čutil tujca, ni vsprejela. S tem je osoda Reke odločena. Ne bode dolgo trpelo in Madjari si jo bodo z jedno-stranskim prelomljenjem nagodbe prilastili. Kako bo-demo mi v tem slučaji varovali svoje pravice, videli bodete. t Dalj« ihIIi.)
Iz Kamniku 12. dec. [Izv. (lop. | V Kamnik ušolane vasi Mekinske občine uložilo so protest zoper letošnjo dopolnilno volitev v krajni šolski svet, ker jim je vodja tukajšnjega okrajnega glavarstva vzel volilno pravico, držeč se postave z dne 9. marcija 1879. I., katera ne določuje, koliko odbornikov sme prti k volitvi, ako je kaka občina le deloma ušolana. Menda vendar ne bode prišlo komu na um, omenjeno šolsko postavo tako razlagati, da bi imeli volilno pravico za krajni šolski svet vsi odborniki kake le deloma ušolane občine, ko vendar tudi vsa dotična krajna občina ne uplačuje za vzdrževanje šole, ampak le one vasi, ki so všolane. Do sedaj volili sta namreč tudi deloma ušolani občini Mekine in Šmarca v krajni šolski svet skupno z mestom in poslali ste za vsako ušolano vas kar po jednega odbornika k volitvi, ne da bi bilo to določilo okrajno glavarstvo ali kaka druga vrhovna šolBka oblast. Ker ni bilo določeno po visokosti zneska, katerega uplačujejo mesto in ušolane vasi za vzdržavanje šole, koliko zastopnikov bi imele kmetske občine in koliko mestna občina v krajnein šolskem svetu, zgodilo se je vsled tega, da so mogle kmetske občine poslati večje število svojih odbornikov na volišče, nego mestna občina in so zaradi tega tudi vsekdar zmagali kmetski kandidatje. Tako so tudi pred tremi leti dobile vsled tega krivičnega volilnega reda kmetske občine, ki plačujejo v vzdrževanje šole na leto nekaj čez 200 gld. pet zastopnikov, a mesto, ki donaša k omenjeni svoti 738 gld., ostalo je brez zastopnika. Meščanov gg. Muruika in Peterlina, katera sta bila do sedaj v kraj-nem šolskem svetu, večina meščanov ni volila in sta prišla v šolski zastop, ker so za nja glasovali kmetski volilci. Kmetje so takrat v svoji velikodušnosti privoščili le tema dvema meščanoma sedež v kraj nem šolskem svetu, a ne štirim, kateri jim po vsakoletnem znesku za šolo po vsej pravici pripadajo.
Meščana, sedanja uda krajnega šolskega sveta, sta se pa svojim kmetskim volilcem za to odlično zaupanje vsekdar jako hvaležna izkazovala; pogaujala sta se na kvar mestu prav vrlo za kmetske občine in tem na ljubo pritrdila nokaterekrati takim sklepom, katerih ogromna večina meščanov odobravala ni in nikdar ne bode.
Da bi se kmetska oblast nad mestno šolo v prihodnje, ako ostane sedauji volilni red v veljavi, Se bolj zagotovila, vsprojel je krajni šolski svet kar
z razprostrtimi rokami v šolo občino| Volčji potok-Rudnik, katera je po navdihnenji nekaterih udov krajnega šolskega sveta na svojo lastno škodo za ušolanje prosila; mestnega odbora, kateri se je izjavil proti temu ušolanju, krajni šolski svet ni slušah Za 30 ali 40 gld., katere bode novoušolana občina dodajala k šolskim stroškom, odprla so se jej šolska vrata kar na stežaj, dobro vedoč, da je v šolskih občinah že sedaj več otrok, kakor bi jih biti moralo. Ni se pomislilo, da bode to, ako se vsprejme še več kmetskih otrok v šolo, ki zaradi obilne daljave šole nikakor redno obiskavati ne bodo mogli, na kvar pouku mestnih otrok. Kmetskim občinam na ljubo odložilo se je menda razširjenje tukajšnje dekliške dvorazredne šole s poldnevnim poukom na nedoločen čas. Kako je to, da je ravno naše mesto glede izomike deklic menda mej vsemi i kranjskimi mesti najslabše? Ali se že ne nahajajo po vaseh čveterorazrednice, v katerih se tudi dekletca lahko toliko izobrazijo kakor dečki.
Deželni šolski svet se je vsaj toliko oziral na ! želje meščanov, da bode sedaj vendar drugi razred ; dekliške šole imel tudi celodneven pouk. — Ne ' vemo pa, bode li to všeč našemu krajnemu šolskemu svetu?
Dobroto poldnevnega pouka hotele so kmetske j
• občine deloma tudi že deški šoli nakloniti, a prošnja i : je bila že v prvi instanci pri okr. šolskem svetu 1 j odbita.
Tudi proti tej nenadni invaziji kmetov na celo-j dnevni pouk ni imelo mesto menda v krajnom šol- j Bkem svetu nobenega branitelja.
Iz teh razlogov in ker je mesto Uvidelo, kako krivično je zastopano v krajnem šolskem svetu Iter mestni odborniki neso mogli več mirno gledati, kako se je katoliškega kristijana nevrednim, brez- i obzirnim postopanjem in nagajanjem tukajšnjim mir-nim in marljivim učiteljem, ki dolžnosti svojega j stanu natančno spolnujejo, njih delovanje posebno po jednem udu krajnega šolskega sveta težilo, pri- ! Šel je 29. novembra mestni odbor v tolikem številu j k volitvi, da si je zamogel, se ve da po odstopu vo-lilcev le deloma ušolanih občin, izbrati tri meščane, kateri ne bodo kmetom na ljubo prezirali interesov domaČega mesta v krajnem šolskem svetu. Ako bi tudi ne bilo okrajno glavarstvo tej krivični volitvi na sled prišlo, protestovala bila bi mestna občina ZOper sedanji volilni red, kajti šteje si v svojo
• dolžnost, da se postavi v bran tam, kjer se hočejo i kratiti mestne pravice. Mestni občini, ki plačuje v j normalno šol ki zaklad in za domačo šolo velike ! zneske, ne more biti vse jedno, da se vsprejemajo ! v šolo kmetske občine brez njenega dovoljenja. Nočemo biti tujci v lastni hiši, kojim bi znali necega dne kmetje v svesti si svoje mogočnosti, zaklicati: „Mi smo gospodarji v šoli; vi pu plačujte in — molčite!"
Pravičnemu zastopu kmetskih občin v krajnem šolskem svetu se nikdar ustavljali ne bodemo, radi jim privoščimo toliko zastopnikov, kolikor jih v primeri doklad za mestno šolo pripada, kakor je to tudi določeno v drugih krajih. Tudi mesto Kranj ima ušolane le deloma tri občine, a te volijo same zase le jednega zastopnika v krajni Šolski svet, mesto pa, ki za šolske potrebe plačuje primeroma veliko več, štiri zastopnike. Kar pa je v Kranj i postavno, menda tudi v Kamniku ne moro nepo-stavno biti.
Odločno bodemo protestovali, da bi imele kmetske občine v šolskih zadevah odločilno besedo; dokler bodemo za šolske potrebe plačevali skoro štirikrat toliko kakor kmetske občine, ne bodemo kmetskih zastopnikov prosili milosti, da vsprejmejo tudi katerega mestnega odbornika mej ude krajnega šolskega sveta.
Radi tega se tudi za gotovo nadejamo, da bode slavni deželni šolski svet, ki šteje v svoji sredi poznate poštenjake, protest Mekinske občine zavrgel in naklonil mestu one pravice pri volitvi v krajni šolski svet, da bode po določenem številu svojih odbornikov za vselej pravično zastopauo.
Konečno moramo še omeniti, koliko je našim kmetskim občinam na pravičnem zastopu mesta v krajnem šolskem svetu ležeče.
Dasi imajo kmetske občine v šolskem svetu po izžrebanji treh udov še vedno dva zastopnika, vendar neso kmetski volilci pri zadnjej volitvi hoteli vsprejeti nobenega druzega meščana, njih somišljenika mej svoje kandidate, nego prejšnja dva, ki seveda uživata njih posebno milost in naklonjenost. Kmetski volilci so si menda mislili v svojej zavednej
oblasti: „Mesto naj se zadovolji z drobtinami, ki padajo od naše mize!"
Iz si ur ju 13. decembra. — (Iz nižjih krogov.) — Vaš velecenjeni list od 3. t m. je v dopisu iz Šturja povedal nekoliko prav resničnih o našej šoli in naših šolskih razmerah. Res je tako. Ali kdo je vsemu temu kriv? Mi vsi! Težaci, seljaci in velikaši. Koliko let slagamo že za šolo? In koliko potov smo že radi tega šolskega prostora zborovali? Že mnogokrati in dosedaj še vsaki pot brezvspešno. In čemu tako?! Ker nekateri mogotci bi radi šolo pred svojim dvorom imeli. „Grad" smo oddali, za to smo klet dobili. „Senica" bila je preskupocena. Na „Mlaki" bilo je premoč-virno in ona je uprav pred Defranceschi-jCviini. Na „Placi" za kotaijem bil bi najbolj primeren prostor za šolo; raca na vodi! — je pa lih Saplovim nasproti. Ko so nas in Ajdovce šolske oblasti pred časom družile in vezale v četvero-razrednico, šolo zajednico a žalibože — za v vOk — ne zvezale — se je nam trpinom zabijalo v glavo, da mi Šturci imamo za šolo že čez pet tisoč gld. Ajdovci pa še nič; akoravno se je od one strani dobro vedelo, kako se to- in one-stran Ilublja za šole plačuje in iste zida. Ravnopravnost šol; kje da bode v Šturji ali v Ajdovščini, učitelj-voditelj? i drugo bilo je na dnevnem redu. Samo, da so se lagljo pogajanja glede združenja šol razbila. Vse! Vse se je posrečilo! A mi, ki smo zbegani modre svetovalce zvesto poslušali, njim slepo verovali, se jim ponižno uklanjali, ž njimi glasovali, smo na cedilu ostali! Naša deea mora še vedno v podzemeljsko mokroto, zadulilo klot, v šolo. Vrli Ajdovci pa — kakor jih sam dopisnik nazi\lje — ki neso imeli pred dvema letoma niti novčiča za šolo, imajo lepo šolo. Mi pri vseh sedem tisočih nismo pa se pod šolskim kapom. — Spoznajmo so same sebe in bode nam in našej šoli kmalu bolje.
Domačo stvari.
— (V VII. seji deželnega zbora kranjskega,) ki je trajala do 1. ure popoludne, govoril je deželni glavar v jako obširnem govoru za povišanje plač deželnih uradnikov in služabnikov, ali za zdaj vsaj za dovoljenje draginskih 15, 10 ali 5°/0 priklad. Prof. Šuklje utemeljeval je svoj samostalni predlog o preineinbi volilnega reda, ki se je izročil upravnemu odseku. Baron Apfaltrern hoče nekoliko poplavljati svojo izjavo v tej zadevi in trdi, da je nemška manjšina zato proti razširjenju volilne
; pravice, ker bi utegnili po njej v zbor priti elementi, ki bi vsled slabega materijalnoga položaja no varovali dobro ginotuega položaja dežele. Kraškemu komiteju za preiskavanje oziroma osuševanje Planinske doline dovoli se 500 gld. Prošnji Marijine bratovščine in Vincencijeve dru/be v Ljubljani se ne uslišita; društvu za podporo dijakov v Rudolfo-vem dovoli se 25U gld. podpore, „Narodni šoli" 100 gld., podporo „Matici Slovenski" za izdavanje slovenskih šolskih knjig pa ima določiti deželni odbor. Prihodnja seja je v petek.
— (Osobne vesti.) Vladni tajnik dr, Karol Russ imenovan je okrajnim glavarjem, okrajni komisar Friderik vitez Schwarz vladnim tajnikom na Kranjskem. — Gg Ivan Pir na t in Gvido Vi-Bconti, praktikanta pri deželni sodniji v Ljubljani, imenovana sta avskultantoma za Kranjsko. Gg. praktikanta Karol Regula pri okrožni sodniji v Celji, Jakob J are pri okrajni sodniji v Gornjetngradu imenovana sta avskultantoma za Štajersko.
— (Imenovanje.) Gosp. Josip Žičkar, prvi kaplan v Celji imonovan je vikarijom v Celji. Gosp. Ludovik H ud o vernik imenovan je prvim kaplanom v Celji.
— (V Laški trg) preselil se je dr. Viktor Fleischer, do sedaj odvetnik v Judenburgu.
— (K obsodbi Celjskih dijakov.) Ko se je vršila preiskava proti dijakom, ki so cesarsko pesen slovenski peli, pride! je na vrsto tudi dijak, ki ni pel, ker sploh peti ne zna. Vprašali so ga, je li pevec? „Neseni/' bil je odgovor. A s tem še ni bilo dovolj, kajti menda po „peinliche llalsgerichts-ordnung" vprašalo se je dalje: „Ali pa bi bili peli, da ste pevec?" — „Da sem pevec, bil bi tudi pel,* odvrne odkritosrčno dijak. Odkritosrčnost dijakova pa je bila na napačnem mestu, kajti zaradi tega odgovora dobil je IG ur zapora.
— (Kraj carska podružnica „Narodne ga Doma" v Ljubljani.) Hvaležno smo sc že ob priliki spominjali učiteljskega in trgovskega stanu, za bo z murljvim trudom zanimata za pospeševanje
našega blagega podjetja. Dolžnost naša je tudi spregovoriti nekoliko o prizadevanji krasnega spola. Ža-libog, da Slovenci nimamo toliko narodno probuje-ngga ženstva, kakor ga imajo nekateri drugi slovanski narodi, toda, kar ga imamo, to, rečemo lahko s ponosom, to stoji trdno in zasluži tem večjo posnemo. Ko smo svoje dni apelirali glede svojega podjetja na narodne Slovenke, naš poziv ni ostal nikakor brezvspešen. Ne le, da so, kakor pouza-memo iz vrnenih nam razpečanih knjižic, darovale že znatne doneske za zgradbo „Narodnega Doma,,, ne le da so, kot smo pred kratkim poročali, rodoljubne Vrhniške gospe kupile celo knjižico in da pridejo v kratkem za njimi rodoljubne Vrhniške go-apice, — tudi 17 poverjenic imamo, ki aktivno in agitatorično delujejo za našo stvar. Čast in hvala tedaj našemu nežnemu spolu za njegovo trudoljubivo in prijazno pospeševanje naše ideje, ki naj bi, čim preje tem bolje, že skoro postala občeslovenska!
— (Iz Št. Jurija ob juž. žel.) se nam piše v 15. dan decembra. Občinski odbor v Št. Juriji ob juž. žel. je v svoji seji 13. t. m. mej drugim sklenil, da naj občina od sedaj naprej uraduje vse slovensko — kar se je pa deloma že tako do sedaj storilo. Nadalje se je sklenilo slav. vodstvu južne železnice prošnjo poslati, da dobi tukajšnja železniška postaja tudi slovenski napis.
— (Izpred porotnega sodišča.) Včeraj bil je zatožen 18 letni tesarski pomočnik Jos. Strah hudodelstva uboja. Dne 18. oktobra t. 1. po noči udaril je kmetskega fanta Jakoba Zidana s kolom po glavi, da slednji za udarcem umrl. Porutniki potrdili so z 8 proti 4 glasom hudodelstvo uboja in Josip Strah bil je obsojen na 6 let težko ječe, poostreue vsaki mesec s postom.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Sofija 16. decembra. Včeraj zastopnikom vlastij izročena bolgarska nota se strinja s predlogom vojaške komisije in formuluje nekatere pridržke. Bolgarska vlada izraža željo, da bi komisija bolgarske zmage v poštev jemala.
Praga 16. decembra. V deželnem zboru utemeljeval je Plener svoj predlog, da se sod-nijski okraji po jeziku razločijo in da se volilne pravica razširi tudi na petakarje. V govoru pobijal je najstrastrastneje predlog Tro-janov ter napadal vlado in namestnika. Slednji zavrnil je najodločneje proti vladi in proti njemu naperjena očitanja in poudarjal, da še nikdar ni zapustil stališča državnih osnovih postav in ravnopravnosti. Oba predloga izročila sta se posebni komisiji, obstoječi iz 15 članovi. — SchOnborn povzel je Clama lanski jezikovni predlog in predlagal, da se obligatorčno uvede pouk veronauka tudi na višjih realkah.
Ker k občnemu zboru delniškega društva „Prvi narodni dom" 15. semptembra t. 1. ni prišlo po pravilih predpisano število delničarjev, se odloči prihodnji Občni zbor na
nedeljo 20. decembra 1885. ob 6. uri zvečer v čitalnični dvorani v „Narodnem domu", kamor se povabijo vsi delničarji s pristav-kom, da vsak, ki se sam ne more udeležiti, vsaj podpisano pooblastilo pošlje.
Predmeti so: I. Letno sporočilo;
II. Račun;
III. Sprememba pravil;
IV. Sporočilo o naložbi gotovine in izposojilih;
V. Volitev novega začasnega odbora.
Ob jednem r.e naznani, da je dozdaj upisanih 129 delnic, od ki'tei'h je 44 popolnoma uplačanih, in da cela svoui uplačanih doneskov znaša 3725 gld. 97 kr. Delničarji, ki svojih delnic še niso uplačali, se v drugič opomnijo, da done;ke vsaj odslej redno upošiljajo; če ne, se bo proti njim po pravilih in po čl. 220 trgov, zakona postopalo.
Od uplačaoe svole je v Ljubljanski hrani1,;ci naloženih na
nI. št. 147440...... 200 gld. — kr.
dozdajni stroški znašajo ... 6G n 35 „ gotovine je v blagajnici ...      19   „   62 „
in znesek........ 3440   „ —- „
pa se je čitalničnemu društvu v Rudolfovem za po-plačevanje dolgov in stavbenih stroškov izposodilo;
Udatolj in odu ivorni urednik
6500 gld. — kr.
1450
za 2910 gld. je delniško društvo prejelo od čitalničnega društva dolžno pismo s pravico intabulacije
Za ostanek in za novo posojilo 460 gld., katero je večina delničarjev pismeno dovolila, se bode prihodnjemu občnemu zboru predložilo dolino pismo za odobrenje.
Posojena svota se bode potem, ko se zadeva z obrtnijBkim društvom v Ljubljani reši, uknjižila na poslopje „Narodni domw, katero je sodnijsko cenjeno nad 16000 gold. in na katerem je dozdaj
uknjiženih......
in na katero se bode za obrtnij-
sko društvo uknjižilo še za ako se sporazumljenje doseže, torej za....... 7950  „   — B
Ker dozdajni dohodki s tem, kar čitalnično društvo doplačuje, zadostujejo za plačevanje obrestij in amortizacijo kapitala, bode s Časoma Čitalničnemu društvu mogoče, po amortizacijskem načrtu vsako leto nekoliko delnic poplačati; posebno, ako se delničarji za toliko časa odpovedo obresti oziroma dobička od uplačanih delnic, kolikor časa je treba za izvršitev amortizacije.
Za to se prosijo vsi delničarji, ki radi oddaljenosti omenjene privolitve niso podpisali, da se obilno udeleže občnega zbora, ali da vsaj pismeno objavijo svoje predloge do občnega zbora, ako se z načinom naložbe ne bi ujemali. Dr. Albin Poznik, Janez Krajec, Adolf Pauser.
■Silno so ho ni/mirile, kakor noben drug miri k, znane švicarske pile lekarja H. Brandt-a. To je bilo le mogoče, ker so 8 svojim izvrstnim uplivanjem pri vsem motenji prebavanja itd. izrinile vsa dmga sredstva kakor gren-č.co, raba:l>an>, kapljice itd Vsaka pristna škatljica (dobč so v lekarnah po 70 kr.) ima na naslovnem lis:u beli križ na rmlečem polji in imenski poćrk It. Brandt a. (415)
Tujci:
15. decembra.
1'ri Milimi VVnsservogel z Dunaju. — Zencovicb iz Trsta, — \Voiler iz Gorice. — Vioi z Dunaja. — MleknT ■t, Budimpešte. - Rieger z Dunaja. — Fankaš iz Trsta. — Svetee i'. Litijo. . *
Pri Keiner, Baler z Dunaja. — Iligersperger
iz Celja. — Mendl, Volk z Dunaja.
	Meteoro logično poročil		0.	
1 s	UftS ona- , zevanja ";t;'0l)lt;;"	Tv-iM-     V v« poratur*   . -		Mo-»uina v i mm.
d 0 *c H	'. -iiutrai 747*19*«. '-. pop.   745 7i» 11. . gveoer 74U43 m.	—10-2-1: si. sov. — 7 1' (  si. szh. — 7 U" C si. szh.	»bi. obi. snež.	12 mm. snega.
	i Srednja tomponttu	• — b-4", za 7 0	' pod uoruialoin.	
ilne 16. decembra t. 1.
i Izvirno telotsTiiMcin- poročilo.)
Papi.tih rent«.......... 8'j glil.
Srebrna renta......                      ... 83 ,
Zlatu renta........... 10* „
5°/,, mnro.ua renta    ...     .... luo ,
Akcije narod'-1< ba*>ktt....... 874
Kreditne uko[\e........ -'5'4 .
London     .                ...      .   . 135 n
Srebro.........                                    . — ,
Napol ...... 0 ,
C kr cekiu:                          . 5 ,
Nemške ruttrke BI .
4»/. državne sivke is I. 18N4   «50 ifbl 187 ,
Drtavne srečke •/ 1 i.       100 gld 170 „
Ogrska tista renta ll7, "•' ,
„    papirna rt-ittii S"/, 91 ..
5"/,. štajerske zetnjIMA o;iv!'.-. oblig 104 ,
Dunava renr srečke '>",„          loo gld lis ,
Zom • ubi avati 4'/,1'/,, »lati i::i:   liiit.i 196 ,
Prior oblig fiiizahetine /.apad železnico 115 „
Prior oblig Ferd'nandovo sev. železnice 103 „
Kreditne srečke      .   .   .      100 gld 179 „
Kudolfove srečke.....                    10  „ 18 „
Akcije anglo-HVstr. banke .      120  „ 104 ,
Trainniway-društ. vel j 170 gld a. v .   . 194 „
kr
40 95
V.i ■L0
(i i
97
80 75
40
liO
r0 50
50 75 50 75 60
Zahvala.
Globoko ginjeni od mnogobrojnih dokazov srčnega sočutja mej dolgo, hudo boleznijo In o smrti našega preljubega soproga, oziroma očeta, gospoda
KAROLA FABIAIMI-ja,
lekarnarja in izp. kemika,
izrekamo vsem prijateljem in znancem, posebno gg. pevcem in darovateljem obilnih krasnih vencev, cest. duhovščini, ces. kr. uradnikom, meščanom, slavni požarni hrambi in ces. kr. žaudarmo-riji, našo najsrčnejšo zahvalo.
VŠkofji Loki, dne 14. decembra 1885.
(741)
Žalujoča rodbina.
J. V. iz I. prosim, da naj mi zarad svoje Korist i naznani, kje sedaj stanuj«.
(737—2^ 3T1, "\7\
ova ?
S i
sladčiearna
v Iujnbljani, na Preširnovem trgu Ji. 2,
vabi k obisku svoje Božične rasstave in priporoča svojo bogato liber sltidčlearskega blaga, koufektov in bonbonu? najfinejšega okusa (lasten izdelek), ne zamenjati s tovarniškim blagom, kanete za bonbone in hoilena drevesca, »d 1 gld. višje. Od Silv.-strovega dne daljo slednji dan aveže, jako priljubljeno predpustue krofe. t740-l)
le«M^I
J.
zaloga čevljarskega blaga,
Židovske ulice ši. O,
priporoča častitemu občinstvu svoje lastnoročne izdelke čevljarskega b aga za gospode, got*pe in otroke v najlepših izdelkih in po n.ijnižjih cenah. — Dalje opozarja imenovana firma na svojo bogato zalogo (603—18)
čevljev za dečke in deklice,
ki se izjemoma po Jako mižniiej e ni razprodajejo.
♦
I
l
,9
Burgundsko vino.
To fino in dobro Burgundsko vino Ogerske i francoske trte, naHajeuc v obširnih vinogradih na Ogerskera pinoio" jo slavni zdravniki zai di ii'c-,.; milobe in Izvrstnih svojatev pri želod-cevih boleznih, pomanjkanji krvi, oal .bljenji, ćiarr-hoe in rekonvalc.306noj z izrednim vgpeboui, — Zdravilnica v bimlevviese (Sle-ziji  uporablja to vino žc v*e6 kakor 16 let in priporoča pogine kot okrepČnjoče pri rekoirnlescenci.
•lediino zalogo za KranjNko
„LEEARNA "tRNKOCZIT"
\0f~ zraven rotovža v Ljubljani.
Velika steklenica velja 80 kr., 10 steklenic 7 gld.
Po pošti se pošlje najmanj 5 steklenic.
2
I
lil
m
Naj goto vej še, najhitrejie In najoenejfte arod« stvo .'.h čiščenje in zboljšanje vina lil popravljanje bolnega vina je
prava francoska galerta
tvrdke COIGNET «Sc O. v Parizu Lvonu, Marseillu.
T« zajamčeno sredstvo /. navodilom, kako je rabiti, K vedno dobiva pri tvrdki
A. M .-t sct vri\.\ y Ljubljani,
pisarna v Tavčar-jovi palači. 587—21)
fluid I
pomnožuni, tudi
konjski cvet
______..................___ imenovan,
rabi za drgnenje v krenilo ndov pri konjUi. Ta cvet, mnogo let po izkiišenin živinozdravnikih in praktičnih poljedelcih glede učinka kot izboren skoien ter priznan kot najboljši zdravilen in krepilen. ohrani konja do pozno starosti, celo pri največjem irpljenji vztrajnega in pogumnega, zabranjuje otrpneloot konjskih ndov ter služi v krenilo pred in v resLitucijo (očvrstenje) po kakem trnrtapolnem dela. Dalje rabi kot podpiralno in ozdravljujoče sredstvo pri pretegu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrnnonji v boku, v križi i. t. d., otekanji uog, mehurjih na nogah, izvinjenji, tišfanji od sedla in oprave, pri sušici i. t. d., s kratka skoro pri vseh vnanjih boleznih hibah.
1 steklenica z rabilnim navodom vred stane 1 gld.. 5 steklenic z rabilnim navodom vred samo 4 gld. | Prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s poito na I deželo: (655-7)
,liEKARNA TRNKOCZT' flj^gr zraven rotovža v Ljubljani.
TSSF^lBF^-SS" ****** -^95i=*r ^fsš=-^tfv^
Iran Ž e 1 e z n i k a r.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarnp".