36. Številka.
V Ljubljani, t sredo, 11. hbiwli 191Z.
XLV. leto.
.Slovenski Narod* vtljs: v Ljubljani na don dostavljen:       i v u pravu fcštvu prejemati
eelo leto....... K 24 —
nol eta....... „ 12--
četrt leta.....• . 6*—
aa mesce ,
celo leto.......K 22-—
pol leta .• *.....11*—
četrt leta    • » 5*50
na mesec    •  «      .  •   •   . 190
Dopisi na} se frankirajo.   Rokopisi se »e vračajo. Uredništvo i KnaJlova nlloa si. 5 -v pritličju levo*, telefon 41 34.
tefcafa vsak dam se a I ar lasmaaaal aadelte ta
inserati veljajo: peterostoena netit vrata za enkrat no 14 vin., ta dvakrat po 12 vin., za trikrat sli većk at po 10 vin Parte in zahvala vrsta 16 vin Poslano
vrsta 20 vin. Pri večjih inserctjah po dogovoru. Upravnlšrvu na) se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to e administrativne *tvan
- Posamezna številka veifa 10 vtaar*.ev. -
Na pismena naročila brej* istodobne vooslatve naročnine se ne ozira. .Narodna liskama" telefon st SS.
.Slovenski K'arod" velja po posti: z* Avstro-Ogrsk©: v za Nemčije*
celo leto....... K Krpo! leta ..«.*«• a Id*-*
četrt leta.....« , 650
na mesec    ..«••» » 2~30
celo lete.......K 28'—
_a Ameriko in vae druge dežele: celo leto •  .  .      ...  K 30/—-
Vprašenfent glede fnaerstov se naj priloži ga odgovor dopisnica aH rnamk«. OpravnlfitvO' KaaJlova ollta ŠL S spodaj, dvorišče levoV telefon S t. 8 S
Rriza ns Ogrskem.
Dunaj, 13. februarja. Ogrska se nahaja v akutni krizi. Po dolgih konferencah z avstrijskimi ministri in generali, po ponovnih av-dijencah pri cesarju in raportih pri prestolonasledniku, ©e vrača ogrski ministrski predsednik skoraj s praznimi rokami k »svoji« opoziciji, ki že pripravlja svoje obstrukeijonistično orožje, da započne v imenu odrske neodvisnosti proti grofu Khuenu in njegovi »delovni strankin boj na nož.
Posruiatnii politika madžarskih državnikov je tokrat doživela razočaranje, trn v prvih konferencah grofa Khuena na Dunaju, se je pokazalo, da se merodajni krogi monarhije in ^tostranske polovice« nikakor ne morejo navdušiti za mirovne načrte ogrskega kabinetnega šefa, ki se je »intel odkupiti obstrukclji s- budiru-peštanskem parlamentu s koncesijami, katere bi plačale monarhija in avstrijske dežele. Grof Khuen je takoj nato spretno proglasil, da zahteve, o katerih je prišel barantat. nikakor niso njegove, da se ž njimi ne identificira — predstavil se je javnosti kot objektivni referent o predme-tn ogrskega parlamentarnega spora. Se en teden se je trudil, napel vse sije, prigovarjal, prepričeval — in ko ?*e tudi v konferencah poslednjih dni pri merodajnih krogih ni hotela pojaviti prav nikaka popustljivost — tedaj se je odločil za boj proti ob-st rakci ji neodvisnikov. izprosil si od vladarja potrebna pooblastila ter se odpeljal v Budimpešto ne le kot državnik, ki nese Kossuthu in Justhu v togi mir ah vojsko, temveč tudi emreobrnjeni politik, ki naenkrat spoznava, da so zahteve neodvisnikov, katere udejstviti se je trudil 14 dni z vso umetnostjo svoje državniške kvalitete in izkušnje, tudi z ogrskega stališča deloma popolnoma — nesprejemljive.
Danes je pričel grof Khuen svoja pogajanja s Kossuthom in Ju-hfrhom. Od onih šest postulatov, katere smo zadnjič označili kot bistvene ročke spora za brambno reformo, bo #rof Khuen vrnil štiri kot »inaccep-?nbej«, glede dveh pa mu bo ponudil skromni uspeh. Le glede tekstacije t 3 brambnega zakona in deloma glede vprašanja emblemov in grbov so se dunajski činitelji nekako udali ogrskim zahtevani. V $ 3., ki določa
obrambni delokrog skupne armade, se naj dosedanji terminus »avstrijsko - ogrska monarhija« spopolni s pristavkom: »to je ozemlje obeh držav in monarhiji pripadajočih dežel,« poudari torej dualistični značaj države in ustavopravna samostojnost Ogrske; zahtevi, naj bi se tekst formuliral tako, da bi Bosna in Hercegovina bili posredno ali neposredno deklarirani za ogrski deželi, se ni ugodilo. Glede vprašanja grbov in emblemov se je moral grof Khuen zadovoljiti z obljubami, da se bodo tozadevne studije v smislu ogrskih zahtev čim naj resnejše in najhitrejše nadaljevale ter da je upati na ugodno rešitev tega vprašanja.
V vseh ostalih točkah se glasi odgovor, ki ga je dobil grof Khuen: Ne.
Prisposobljivost ogrskega niini-strskesra predsednika ne pozna mej — navzlic popolnemu fiasku svoje dunajske misije, je danes oznanil madžarskim časnikarjem, »da je vse v redu« . . .
Zaenkrat se zdi. da je v redu le — neodvisna obstrukcija. Že naprej, torej predno se je Khuen še obrnil na voditelja oseminštiridesetnikov Kos-sutha. proglašajo pristaši tega neodvisnega krila, da je Khuenov uspeh popolnoma nezadovoljiv in da je ministrski predsednik podlegel dunajskim vplivom ter izdal »svete interese« ogrskega naroda. Napovedujejo mu boj in grozijo s parlamentarnimi ekscesi ter kličejo: »apelirajmo na narod« —
S še ostrejšim odporom se obračajo proti Khuenu Justhovci, katerih deviza je. kakor znano, »predno se sploh govori in razpravlja o brambni reformi, je treba izvesti reformo volilne pravice«. Pri Justhoveih so torej državnopravni postulati Kossu-thove stranke se komplicirani z volilno zadevo. Khuen jim ponuja spravo: v jeseni hoče predložiti parlamentu predlogo o reformi volilne pravice, ki bi naj »zmerno« razširila število volilnih upravičencev ter za-eno upoštevala »narodni značaj« ogrskega kraljestva, volilno reformo torej, ki nima ničesar opraviti niti s splošnostjo. niti z enakostjo volilne pravice. Jnsthovci se seveda za pravice nemadžarskih narodov ne ogrevajo, toda grla obljuba grota Khuena se jim zdi vendarle premajhna cena za opustitev obstrukcije.
V četrtek začne v ogrs.^m parlamentu zopet   razrrra va o brambni h
predlogih. Grof Khuen hoče v imenu vlade podati primerne izjave, o katerih se bo gotovo razvila obširna debata.
Razpoloženje v opoziciji je zelo bojevito in grofu Kbuenu se gTozi, da v četrtek niti govoriti ne bo mogel, ker ga hočejo neodvisni ki a kričati. Boj proti močni obstrukciji, ki šteje nad sto mož, je skoraj brezuspešen. Morda poskusi vladna stranka z ostrim poslovnikom, dolgimi sejami in eventualno tndi nasilnimi sredstvi — toda pravega poguma nima. Grof Kbuen ima v žepu cesarjev dekrrt. * katerim lahko razžene zbornico in uriuši neprijetne nasprotovalne glasove. Seveda ne za vedno. Pri vsej umetnosti madžarske volilne taktike se tudi Khuenu ne bo posrečilo, uničiti postajanke nasprotnikov dualizma v deželi in smatrati je treba, da pokoplje ogrski parlament pod svojini i razvalinami tudi — ogrskega ministrskega predse<lmk«.
Poslanec Lenarčič o deželni upravi in deželnem gospodarstvu.
(Govor v seji dežc\uega zbora dne 13. februarja.)
Gospodje predgovor niki v tej debati so nam na podlagi raznih številk iz letnih računskih sklepov in proračunov podajali razne slike, ki so bile posledica združenja teh šte-velk v svrho, kakor so jo gospodje predgovorniki ravno imeli pred očmi.
Bodi tudi meni dovoljeno seči po takem številčnem materijalu, ki je vzel deloma iz proračuna 1912, deloma iz računa za leto 1910 in iz knjigovodskih podatkov za leto 1911. Slika, ki se mi na ta način sestavlja in katero gledam iz popolnoma objektivnega stališča, nikakor noče postati tako svetla in razveseljiva, kakor jo je jmel gospod poročevalce pred očmi.
Gospoda^ moja! Novega, vam ne morem mnogo povedati, ker so se vže izven gospoda poročevalca vže trije govorniki pečali s številkami, vzetimi deloma iz proračuna, deloma is drugih virov. Pri sestavi svojih številk imel sem pred očmi namen priti na jasno, kako stojimo danes z dežel-
nim premoženjem v kolikor se tiče deželnih dolgov na eni strani in de želnih mobilnih sredstev na drugi strani. Ob sebi umevno je, da taka slika glede čistega vse^ra premoženja deželnega nikakor ne more biti popolna, kajti sicer bi moral združiti tudi vse nepremičnine ter v njih nahajajoče se premičnine, dalje vrednostne papirje kakor jih imamo pri raznih ustanovnih in drugrih zakladih. Ja^ teh vrednot nisem vpoŠte-val, ker je iraam za nekaj več aH manj stalnega, in ker se tudi dohodki \r teh vrednot kot nek stalen vir izkazujejo pri posameznih zakladih in so tndi deloma le v upravi dežel« Ln torej le deloma vplivajo na proračun deželnega zaklada, katerega sedaj pretresa vamo.
Poročilo finačnega odseka nam izkazuje skupne potrebšč. 6,630,326 kron in lastnega pokritja 2,594.512 kron, torej primankljaja 4.008.814 K ki naj se pokrije kakor 1911 z raznimi dokladnmi v proračunanem znesku 2 430.000 K. Ostane nepokritega primankljaja 1,578.814 K. Gospodom je znano in gospodje predgovorniki so v srlnvnib potezah vže poudarjali, da zavzemajo med stroški glavne postavke 1. deželna uprava 481.8*2^ K. 2. Zdravstvo in dobrodeljstvo 1 milj. 303.010 K. 3. Ponk in umetnost 2,17*611 P. 4. Polgovi 1.195.257 K 5. Deželna kultura 537.708 K. Med dohodki pa 1. Javna varnost, povračila tujih pr'siljeneev in dobiček prisilne delavnice ca 189.924 K. 2. Zdravstvo in dobrodeljstvo, povračila 301.216 K. o. Dolgovi, to so obresti začasno nalc£ene*ra denarja od ostajajočega odposojila 472.500 K-4. Državni prispevek od osebnih davkov 250.000 K in od žganja 940.000 kron. Drugi zneski med potrebščinami ne dosegajo t/4 milijona in med dohodki ne 150.000 K.
Ali so ti zneski optimistične ali pesimistično sestavljeni, kakor nam jih podaja dež. odbor, oziroma finančni odsek, ne bodem preiskavah Naravno, da jih kritiknje vsakdo s svojega, bodisi objektivno optimističnega, oziroma pesimističnega ali pa iz strankarskega stališča. Slišali smo v tej debati vsa ta kritikovanja. Jaz se držim srednje poti in vzamem zneske kot resnične, take kakršni so.
V letu 1910 smo mislili, da bo« demo shajali z normalnimi dohodki. Govorilo se je tudi o prihranim ea 1.000.000 K. Toda če pogledam v računski zaključek za 1910 najdem, da
se je moralo najeti notranje posojila* v pokritje stroškov in sicer pri meli-joracijskem zakladu 222.000 K, pri garancijskem zakladu dolenjskih železnic 221.840 K, pri vseučiliškeni zakladu 120.880 K, skupaj 564.720 K. Lojalno priznam, da stoji temu nasproti neka investicija za električna centralo v znesku 135.157 K 39 v-Koliko je objekt, ki se je tedaj kupil, resnično vreden, tega ne vem, ga tudi ne morem presoditi, ker mi manjkajo zato potrebni podatki.
V finančnem odseku se nam j« povedalo, da je to skupna odkupnin«, za razne vodne pravice, katere orno-goČnjejo izrabiti vodne sile de 10.000 konj. sil ter da se ima tndi ponudbe od strani privatnikov zs t# pravice, katere ponudbe daloč pre-**> gajo navedeno vsoto.
Jaz &om v svoje pomirjen je povpraševal po podatkih glede teh pr> nudeb, pa jih nisem mogel drbitL C* bi jaz imel kaj odločevati in bi se ml stavila daleč lastne stroške presega -joča ponudba, govorilo se je o tri kratnem znesku, bi se prav nič ne pc-miši jal, marveč si mislil »Besser der Spatz in der Hand als die Taube am Dach« ter ponudbe sprejel.
Koncem leta 1911 je zopet izkazalo se, da zlata doba še ni prišla, in da primankljaj noče izginiti če se še tako trdovratno držimo misli, da bo-demo »shajali« in da nepokrit pri* mankljaj izkazujemo le z gotovim skritim namenom, kajti če pogledam, kako smo gospodarili v dežel:, vidim da se je ono notranje posojila znatno povišalo in sicer za precejšen znesek. Tndi za leto 1911 se ne bode moglo govoriti o prihrank'h kakega milijona, kar nam poizvedbe kažejo, tndi če nimamo tiskanega računskega zaključka za 1911 pred1 sabo, da, smo garancijski zaklad dol. žel. na* vrtali za 346.580 K in veliki vir, melioracijski zaklad za 1,508.600 K. skupaj za 1,855.180 K. Res je, da se je poplačal dolg vseučiliškemu zakladu, zato da se je isti v polnem obsegu porabil v druge znane namene. Ce torej od tu navedenega zneska 1.855.180 K odšejem prejšnje zadolžen je 564.720 K vidim, da se je dežela za tekoče potrebščine zadolžila na novo za 1.290.460 K. Od tega znesku pripada zopet za nakup vodn'h pravic izven Završnice ca 85.000 K in za Završnico 15 000 K, skupaj 100.000 K, vsled česar se skaže čist* novo nepokrito zadolženje z 1 milj. 190.000 K.
Bienzi, zadnji tribunov.
Zgodovinski roman.
Spisal Edvrard Lvtton - Bulwer. Prva knjiga. (Daljo.)
»Gospod Gautier de Montreal,« je dejal Adrian in je vstal s svojega sedeža, da bi dal duška s težavo do-fflej zadržani nevolji, »žalosti me hudo, da more pod streho prvega rim-•kega mestjana tujec mirno in neprekinjeno podžigati našo častihlepnost tako, da naj bi tekmovala s krivdo in z zavrženo slavo kakega Visconti-ja aH Pepolija. Govorite gospod,« se je obrnil do Štefana, »govorite plemeniti bratranec in povejte temu reši-telin iz Provence, da je gotovo, če kak Colonna že ne more obnoviti prejšnje znamenitosti Rima, zadnjih razvalin svobode noben Colonna ne bo razdejal.«
»Čemu to, Adrijan, čemu to, dragi bratranec,« se je oglasil Štefan. »Prosim te, pomiri se! Plemeniti (?ant;er, mlad je — mlad in prenagljen; ni vrs hotel razžaliti.«
»O tem sem prepričan,« je rekel Montreal hladno, a z velikim samo-^atajevanjem. »Iz njega govori tre-notni vtick — to je hvalevredna na-
paka mladosti. V njegovi starosti sem to napako tudi jaz imel in nekateri krat bi me bila moja prenagljenost veljala skoro življenje. Ne, gospod, ne — ne sedajte tako pomembno po svojem meču. kakor bi menili, da vam grozim; ni mi v mislih taka predrznost. Verujte mi, da sem se v vojnah navadil dovolj previdnosti, da ne izzivam po nepotrebnem meča, ki sem j?a že videl v boju zoper veliko premoč.«
Vitezova vljudnost in njegova omemba na slučaj, pri katerem je Montreal morda Adrianu celo življenje rešil, to je pranilo Adriana, da je proti svoji volji podal Montreal u roko.
»Zaradi svoje vročekrvnosti zaslužim grajo,« je rekel Adrian prostodušno in je resno dostavil. »Ta moja razburjenost vam priča, da vaša ponudba'ne more vzbuditi zanimanja med Colonni. Da. pričo svojega plemenitega bratranca se drznem vam povedati, da bi ga zapustila naj-zvestejša srca njegovega rodu, če bi pritrdil takemn predlogu. Ja« sam, njegov sorodnik, bi oborožil ta grad tam doli proti taki nenaravni časti-hlepnosti.«
Lahek, komaj viden oblak je pri teb besedah omrnčil Montrealov obraz. Mož se je ugriznil v ustnico predno je odgovoril.
»Ce pa bi bili Orsiniji manj vestni, bi oe morda prvo ndejstvova-
nje njihove povečane sile spoznalo na propadu rodu Ookmnov.«
»Ali ve«te« je dejal Adrian, »da je v enem naših gesel ponosni opomin Rimljanom: Ce pademo m», pa-dete tudi vi. In Ijnbša bi mi bila taka usoda, kakor povišanje na razvalinah našega rodnega mesta.«
»Dobro, dobro, dobro,« je rekel Montreal in se je zopet vsedel. »Že vidim, da moram Rim prepustiti samemu sebi — zveza bi morala brez vsake pomoči uspeti. Šalil sem se samo, ko sem omenil Orsinije, kajti oni ne premorejo take moči, da bi njihovim naporom zajamčila uspeh. Izbrišimo torej iz spomina prejšnji naš razgovor. Mislim, gospod Colonna, da nameravate devetnajstega iti s svojimi prijatelji in pristaši v Cor-neto, kamor ste me pozvali, da naj vas spremim?«
»To je moj namen, gospod vitez,« je odgovoril baron, ki mn je bilo očividno všeč, da se je pogovor zasukal na drugo stvar. »Ker nam le preveč očitajo, da nimamo nič srca za naše dobro ljudstvo, mi je mnogo na tem, da o v rže m s to ekspedicijo take obdolžitve. Zato nameravam spremljati veliko poeiljatev iita v Corneto in jo braniti proti eostnim razbojnikom. Razen strahu pred razbojniki imam pa po pravici povedano še drug vzrok, da si želim čim bolj številno sprerrjstvo. Rad bi svojim sovražnikom in ljudstvu sploh poka-
za trdno in Čedalje bolj naraščajočo moč moje hiše. Pogled na tako oboroženo silo, kakor jo upam zbrati, bo upornike in pnntarje napolnil z bojaznijo in s strahom. Upam, Adrian, da boš ta dan zbral vse svoje moštvo; jaz ne bi bil rad brez tebe.«
»In pri tem izletu, Čestiti gospod.« je obrnivšj se do Adriana dostavil Montreal, »se bodo popolnoma zacelile rane. ki vam jih je prizadela moja nepozornost. Na srečo se lahko v eni stvari popolnoma združiva — v galanteriji do ženstva. Seznaniti me morate z imeni najlepših rimskih dam in razpravljala bodeva o starih aventurah in pričakovala novih. Mimogrede vprašana, gospod Adrian, ste li tndi vi kakor so vsi vaši rojaki čestilee Petrarcovt«
»Kaj se ne strinjate z našo navdušenostjo. Prosim vas, ne omadežujte tako svoje galanterije!«
»Ne smeva se zopet prerekati. Toda, pri vsem, kar mi je sveto, povem, da cenim vsako trnbadnrsko pesem tako visoko, kakor vse, kar je Petrarca kdaj spisal.«
»Ej,« je veselo dejal Adrian, »jas pa vam bom za vsako trnbadnrsko vrsto povedal drugo. Odpustim vam Petrarci storjeno krivieo, ee hode te vi pravični trubadurjem!«
»Pravičen!« je zaklical Montreal ves navdnsen. »Iz dežele trubadurjev sem, da, iz tmbadurske krvi. Toda — postala   sva   pričo vašega
plemeniteg-a  bratranca  preveč v»« la; za zdaj se moram od vas posloviti. Gospod Colonna — mir z vami; gospod Adrian — moj viteški brat. spominjajte se svojega poziva.«
Vitez sv. Ivana se je poslovil t lahko in neprisiljeno ljubeznivostjo* Stari baron se je z molčečim poklonom opravičil Adrianu in je sledi? Montrealu v sosedno sobo.
»Gospod vitez,« je rekel, ko jo zaprl vrata za seboj in potegnil Mon-treala v kot pri oknu. »Na zaupno besedo! Nikar ne mislite, da zaničujem vašo ponudbo, a tem mladim ljudem je treba prizanašati. Važ načrt je velik, plemenit in ugaja mojemH ercu. Zahteva pa časa in previdnosti. Mnog** jih je v moji rodovini, ki jih moram šele pridobiti, ker imajo pomisleke, kakor oni vročeglavee. Pot je lep, a prej ga je treba natniv • no preiskati. Saj me razumete!«
Montreal je vrgel izpod stisnjeni obrvi pogled na Štefana. Poten* je odgovoril:
»Mojo ponudbo mi je narekovala prijateljstvo do vas. Zveza lahko po-gresa Colonne, a bojte se časa, ko Co-lcnni ne bodo mogli obstati brez te tveze. Ozrite se naokrog. V Rimu je r»č svobodnih, da pogumnih in oV-wvnih mpž, kakor si morete misliti, rnvajte se Rienzija! Zdravstvujre. kmalu oo zopet vidiva.«
(Dalje prihodnjič.)
Dejstvo je, da smo imeli kon-eem leta 1911 1,855.180 K notranjega dolga v pokritje onega priman-kljaja, katerega se ni bolelo pokrili
z višjo deželno naklado. Če k tema zneska prištejem pri deželnih dokla-dah in dragih dohodkih nepokrit primanjklaj, kakor ga navaja poročilo finančnega odseka v zneskn 1.578.814 K in kateri po sedanjih skušnjah ne hode pokrit po dohodkih izvanrednega značaja imeli bodemo koncem leta 1912, če prištejemo ne obresti, katerih je dež. odbor predvidel le v visokosti 67.500 K katere pa, kakor je jasno, komaj zadostujejo 'za obstoječi notranji dolg, približali se bodemo žalibog vsoti 3,500.000 K, notranjega dolga za redno gospodarenje in to v treh letih. Bojim se pa, da je moja tn navedena vsota premajhna, kajti kakor smo slišali gospoda grofa Barbo — da se misli pri raznih v proračunu neproračunanih postavkah izdati še — ca 443.000 K.
Za električno centralo se je že v januarju t. 1. izplačalo 100.000 K. Koliko se bode na ta račun letos še izplačalo ne vem niti jaz, niti gospod poročevalec, niti deželni finančni minister niti stavbeni urad, niti bodici kdorkoli članov večine.
lie toliko vem, da se je samo rov, ki je zdaj v delu; seveda brez deželnozborskega privolila prelimi-niral na 270.000 K in dalje vem, da se je sedanje surovo delo brez obzi-danja oddalo za 44.000 K.
V finančnem odseku smo slišali imenovati znesek 2,000.000 K za vso zgradbo Završnice. Trdno upam, da y laka vsota pretirana, kakor je no istem viru pretirana množina konjskih sil — ki morejo biti na razpolago.
Gospod grof Barbo je ze tudi omenil deželne hvpotečne banke, ki bode tudi rabila denarja in končno je dobil dež. odbor polnomočje za zgradbo deželne klavnice, katera po malem proračunana bode stala ^saj svojih 700.000 K.
Gospoda moja! Vseh teh navedenih številk ne maram seštevati ter pridejati prej s podrobnimi, i dokazili podnrti številki primankljaja kron 3,500.000, ker se mi zdi nevarno »hudiča na steno slikati«. Morda bi se gospodje, ki tako ravnodušno gledajo visoke številke, če tudi so tiste negativne, polagoma privadili visoki končni negativni vsoti in, če bi se dež. odboru posrečilo, morda vendar kaj skrčiti ogromne izrlatke. si silno srečne čutili, češ, »koliko se je milijonov prihranilo« pri deželnem gospodarstvu.
V predloženem proračunu, ki se bistveno razlikuje od takih iz prejšnjih let, ker nam nekako skupno predstavlja posamezne dele deželnega gospodarstva, in katera oblika se mi jako dobra in umestna vidi. pogrešam nekak destavek. ki bi nam dajal pregled deželne imovine oziroma deželnih dolgov.
Reklo se mi bode morda, to ne spada v proračun, marveč v sklepni račun preteklega leta. To je sicer res. Ali skušnja nas nČi, da imamo tedaj, ko se bavimo s proračunom za bodoče leto oziroma za tekoče leto, predložen sklepni račun za predpreteklo leto. Vse premembe najnovejše dobe, ki so najbolj merodajne Ba našo 6odbo o gospodarenju v rav nokar preteklem letu, pa nam niso pri rokah. Če naj jaz kot umen sro-spodar odločujem, kake izdatke smem napraviti v novem letu. izdatke ki so v skladu z mojim premoženjem moram v prvi vr6ti vedeti kako stojim, in če imam dolg, moram vedeti koliko imam dolga.
Ker takega poročila, kot prilogo k proračunu, nimamo, poiskal sem podatke, v kolikor so mi bili pristopni, da avem koliko ima riaiola a alga
tujim upnikom.
Pri tej priliki se* svedal to-le: Gospod grof Barbo je Že navedel e
podrobnimi številkami, da imamo rekel bi »starega« dolga izven meli-joracijskega 685.688 K. Melioracijskega dolga pa imamo 14,000.000 K, skupaj torej 20,385.688 K. Teme nasproti stoje zneski, katerih podrobno nobeden navajal, ker jih je že gospod grof Barbo omenil, kot nekak mobilni kapital 8,429.408 K.
Pripominjam, da ta mobilni kapital pa ni izključna last dežele, marveč  je v tem znesku   a spopad e-
nih 2,700.000 K tujega imetja iz raznih stavbenih zakladov itd., lastni mobilni kapital se torej skrči na 5,729.408 K.
Nemobilni kapital pa obstoji v posojilu drž. milijoracijskem zakladu za osuševanje ljubljanskega bar-za z 1,819.721 K, ki je plačljiv v 25 letih, ki se obrestuje po 4*1% antici-pi.ndo in posojilo za razne zgradbe ol.^iiiam, cestnim odborom, itd. po 4V2% ea 2,000.000 K, skupaj 3,819.721 K. Ce k temu nemobilnemn kapitalu prištejem prej navedeni mobilni del 5,720.408 K, kaže se imovina v zneskn 9,540.129 K. Če od obstoječega dolga 20.385.688 K od-štejem imovino preostaja tujega čistega dolga koncem leta 1911 10.836.559 K. Če dalje ostanemo pri proračunu in njegovem nepokritem primanjklaju, ki ga bode treba kje dobiti z 1,500.000 K imela bode dežela tujega dMga 12 336.599 K. Morda se ta primanjkljaj ne bode jemal pri tujih zavodih in zato morda zopet iskal pokritja pri garancijskem zakladu Doleniskih železnic, v nadi, da svoj Čas država te proge prevzame in s tem oprosti garancijski zaklad. To je pa končno vseeno, kajti v iP£T primerljajn zmanjšalo bi se deželno premoženje, kar ravno toliko pomeni, kakor Če kmet proda dober svoj travnik, ki mu ga je prednik zapustil. Lahko mi porečete: S temi številkami nam nisi povedal nič uo-vega. Vsaj vemo, da imamo dolg in smo ga namenoma naredili v po-vzdigo našega rarodnega gospodarstva. — Vendar se mi pa gospoda moja zdi potrebno opozoriti na dejstvo, da se je onih 14.000.000 K. silno hitro skrčilo na sedaj mobilna sredstva 5*/4 milijonov in če bodemo s takimi koraki stopali naprej, v par letih od teh 14 milijonov ne bode ostalo nič in nameravane melijoraci-je, ki so dale povod za najetje tega za naše razmere ogromnega posojila se bodejo le v prav maihni meri izvršile, vse drugo bode šlo v pokritje rednih potrebščin in v neplodne investicije. Dolg pa bode zahteval svojo obrestno in amortizacijsko službo.
Po številkah, katere je navajal gospod poslanec dr. Žitnik, in ki kažejo za dolžen je drugih dežel. Vam gospoda moja, te Številke ne morejo imponirati. Pričakoval sem pa predlo*? na povišanje doklad. Danes, gospoda moja. se vam zdi nepotrebno opraviti v sklad izdatke z dohodki, bodisi, da *e na potrebščini črta, bodisi da se doklade zvišajo, ker ste mnenja, da sedanje gospodarsko stanje našega prebivalstva, povišanja deželnih naklad ne prenese. Vprašam vas, gospoda, kake garancije pa imate, da bode prihodnja generacija to lažje prenesla t Če se gre za investicije, ki naj služijo tudi prihodnji neraciji, ki hode brez dvoma imofa tudi svoje potrebe, o katerih se nam danes se ne sanja, se more take izdatke še deloma njej naprtati. Toda
prihodnjo generacijo obremenjevati nu tafcssa redne potrebščine, gospoda moja, is ne gre. V kaki luči stoji gospodar, ki Je svoje posestvo tako zadolžil, da sin ob r os t o van ja in delnega vrstenja, dolgov ne nmorst
Ker jaz nisem odgovoren as sklepe veČine imam lahko mimo vest, katera mi pa narekuje pravočasno opozoriti na nevarnost.
Gospod poročevalec nam je načet kom svojega govora naslikal v živih barvah silni napredek v naši deželi na vsih poljih narodnega gospodarstva. Če bi človek le to slišal, moral bi veselja vriskati in misliti si, da je napočila sa nas Kranjce zlata doba, da smo prišli v obljubljeno deželo, kjer se cedi med in mleko. Pričakoval hi, da bode predlagal z ozirom na to zlato dobo ne samo tako zvišanje deželnih doklad, ki omogoči popolno pokritje tekočih potrebščin, marveč tudi predlog na pokritje velike amortizacijske kvote. Ali tega predloga ni bilo. Vsled tega dvomim na tem, da je podlaga njegovemu optimizmu prava. Ker se je gospod poročevalec opiral na številke, zaliho* se eda le na izdatke ne pa na dohodke, ki bi morda bolje služili za preboje stanja, naj bode tudi meni dovoljeno, v tem pogledn poslužiti se nekaterih Številk.
Ker nisem imel na razpolago najnovejših izvestij, vzeti sem moral letno poročilo, ki nam je bilo dopo-slano. Številke se nanašajo na leto 1907/1908. Dvomim, da bi bile v kasnejših letih ngodneje marveč se bojim, da so žalost ne je.
Oglejmo   si vknjižene dolgove: I Novo vknjiženo 1907 20,846.686 K. \ Zbrisano    1907 vsled nezadostnega I skupila 357.298 K, vsled drugih izbrisov   10,110.672 K,   10,467 970 K, torej     več     vknjiženo     1907, = 10,378.716 K. Novo vknjiženo 1908 28,032.116 K, zbrisano 12.106.057 K, torej več vknjiženega 15,926.059 K.
V kakem razmerju s tem stoje letni davki? V letu 1908 so znašali cesarski direktni davki 1,885.927 K 90 v. Razne deželne, zdravstvene okrajne in cestne doklade 1.402.264 kron 62 v in osebni davki 1.925.208 kron 53 v, vse doklade nanje 758.570 kron 63 vin. Znaša torej v enem letu vknjiženo zadolžen je več za 10,000.000 K, kakor ves davek v tem letu.
Narasli dolgovi na osebni kredit se ne morejo kontrolirati vendar ne dvornim, da ti dolgovi ne zastajajo za hipotečnimi. Kako se je pa občinam godilo v tej zlati dobi. V letu 1909 dovolilo se je občinam pobirati ©ledeče priklade nad 20% iu sicer:
ud 20— 30%
31— 40
50% 60%
41
51
61— 70% » 71— 80% » 81— 90% » 91—100% » 130—140% » 150—160% j, 200—210% » 319% Doklad* /.a
70 občinam
65 »
75 * 48
45 s.
32 »
16 3
36 *
2 »
1 *
1 »
1 » oestne namene giba-
la se je poleg tega v posameznih okrajih od 9—49% poprečno 24%. Za cestne namene so plačali okraji 631.092 K leta 1909.
Gospod poročevalec je videl napredek vsepovsodi. Jaz se ne morem pridružiti temu naziranju. Povsod vidimo, kako po deželi rapidno prehajamo iz prejšnjega intenzivnega gospodarstva v ekstensivno. Draginja vsepovsodi. pomanjkanje delavnih moči, ne samo pri kmetijstvu, tudi pri obrtu in industriji. — Vse dere v mesta in v Ameriko. Kaj po-
magajo lepi novi vzorni hlevi, ki pa stoje po večini prazni. Vsled pomanjkanja delavcev je kmet in kmečki gospodar prisiljen omejiti as glede reje živine na najpotrebnejše število, katero more sam sli s svojimi otroci opravljati. Kaj pomaga govoriti o napredku živinoreje, kako se jo kvalitativno dvignila, ko pa kvantitativno tako pada, da so vsi večji hlevi prasni. Gospodarji, ki so redili po 50 do 00 goved imajo le Še par molznih krsv, dokler se še niso naveličali pod lastno pridelovalno ceno pošiljati mleko v mlekarne. Samo v logaškem okrajnem glavarstvu padlo je število glav v 2 letih od 24.000 na 17.000 komadov. Ali se pod takimi okoliščinami more govoriti o povzdigi živinoreje!
Poprasajte vašega pristaš* gospoda Kobija, kako se mu kaj opone-se njegova govedoreja in če se že ni kesal, da je zgradil nov modern hlev.
Oglejmo si prašičerejo. Kje pa še najdete kak« en večjega gospodarja na deželi, ki bi gojil to panogo, izvzemšj najpotrebnejšega števila za lastno vporabo v družini. Tudi še tako znatne vsote v podporo prašičereje izdane, ne odpravijo zla, da mineva ta panoga vidno, zlasti ker ni poslov, ki bi hoteli z ljubeznijo negovati to delo. Brez posebne ljubezni pa tukaj ne gre.
Kaj nam kmetom pomagajo razna izobraževalna društva po deželi, ko naše dekle ob nedeljah z okretnimi rokavicami in solneniki pohajajo k raznim priredbam, doma pa živina lačna stoji v hlevu in prašiči cvilijo, da se razlega po eeli vasi ali trgn. Gospodar si pa od samih skrbi beli lase, če se v svojem obupu no zateče v gostilno in pri alkohola išče pozabi jenja.
Gospodje tovariši iz dežele, ki si z lastnim trudom služite trd kruh, mi bodete prav dali, če vam rečem, Bog nas obvaruj take zlato dobe, v kakršni živimo sedaj.
Ker mi morda ne bode nikdar več prilika govoriti o gospodarstvu v deželi, prosim še nekoliko minut potrpljenja in oproščen ja. Če se naenkrat dotaknem deželnih podjeti. Obstoječih pridobitnih naprav, kakor je n. pr. Grmsko grospodarstvo, ki stane deželo s šolo vred okorelih 42.000 K in prisilne delavnice, ki tudi izkazuje nad 40.000 K primanjk-Iaja, ne bodem kritikcval, ker so ti zavodi poslujoči pod izrednimi okoliščinami. Imamo še Robež. za kojega očetovstvo se trgajo gospodje. Po vsem, kar »sem dozdaj slišal o tem podjetju, ki ima izvanredno ugodnost najboljše reklame za svoje pridelke; je videti, da je bila misel dobra, da s° je obnesla. Če se bi dežela tega naveličala ga tudi lahko proda, ne da bi morala kaj zgubiti. Vse drugače pa je s podjetjema, s katerima se nam sedaj grozi.
Gospod dr. Eger je že opravičeno kritikoval način postopanja dež. odbora, kateri nam ni podal nikakršnega proračnna, še manj pa rentabi-litetnega računa, po katerem bi mogli mi odgovorni poslanci presojati taka podjetja. Jaz sem mislil, da dež. odbor k nagajivosti noče s številkami na dan. Pa temu ni tako, k*»r sem se prepričal, da tudi gospodje poslanci večine nimajo pojma o pretečih investicijskih stroških šjp manj pa o nemišljeni rentabiliteti. Gospod dr. Lampe, kateremu nikakor ne maram in ne morem odrekati najboljše volje, kaj dobrega, kaj dobičkonosnega za deželo vstvariti, smatra številke, ki se nanašajo na nameram podjetja kot svojo trgovsko skrivnost, katero noče nikomur nepoklicanemu, in to smo mi poslanci.
Kako pa je n. pr. s klavnico* Po dolgem iskanju in povpraševanja zvedel sem, kakor sem že začetkom
omenil, za neko investicijsko številko ca. 700.000 K. O potrebni obratni glavnici nisem mogel zvedeti ničesar in tudi ne o obsegu. Jas sodim; da gospodje glede tega sami niso na jasnem. Obžalujem, da pri utemeljevanju predloga nisem bil navzoč. Jas glede klavnice le toliko vem, ds bode v si očaj u če hode delovala po naravnem nagonu sa obstoj, delala konkurenco mesarjem, obrtnikom in s tem marsikateremu davkoplačevalcu odjedla težko zaslužen kruh. (Dr. Triller: Politična klavnica! Ugovarjanje pri klerikalcih.)
Jas sem odločen nasprotnik ko munalnib deželnih in državnih naprav, tam kjer privatniki iz lastnih sredstev zmorejo kako podjetje. Vse povsodi se vidi, da privatnik bodisi v obrtu bodisi v trgovini ali industriji bolje in varčne je gospodari nego korporacija, pa naj bode to, akcijska družba, zadruga, občina, dežel« ali pa država.
Za privatnika ne bije ura, kdaj naj z delom prične, ne kdaj naj neha. Kot umen gospodar izrabi vsako minuto zlasti, kar se tiče njegovega osebnega dela. Ce si tem potom kaj prisluži in za starost kak krajcer shrani, privoščimo mu ga. Vsaj je tudi uradnik vesel svoje zaslužene pokojnine po trudapolnem službovanju. Ce dotični privatnik z delom in rizikom prihranjenega eventualno pristradanega premoženja, kaj več zasluži nego kak drugi, ki ničesar ne riskuje, rudi to mu mirnim srcem lahko privoščimo. Če pa se zasnuj* podjetje, o katerem se opravičeno domneva, da bode marsikateremu pridnemu deželanu in družinskemu predstojniku od jedi o kruh, samo pa nič prislužilo oziroma deželi ne prinašalo razmerno nič dobička, se moja družbinska človeška morala temu v pira.
Gospodje vsaj vemo, kaki nazori vladajo po d°želi, in ljudi ne morete prenarediti v angelje. Nakupovalen živine za deželno klavnico bode po vsi deželi znan. Vsakdo bode rekel, da dotičnik ne kupuje zase, marveč za deželo in zahteval bode neoporečno več za svojo živino nego bi zahte val nasproti mesarju, ki kupuje za se. češ, vsaj dežela lahko d a. Vsaj se tudi nam deželanom nič škoda ne zdi države, ker se tako silno pehamo za večje doneske države deželi, misleč, sicer pa drugi pobero. Mi sme resnični najhujši sovražniki države, ker jo hočemo z lepimi besedami oguliti in izmozgati. Nikakor si ue morem misliti, da bode deželna klavnica mogla ceneje shajati nego mesar ki zase dela. čemu torej vpeljati tak drag aparat, ki nam požre ogromne za druge namene tako krvavo potrebne zneske, in ki pred vidno ne more donašati primernih dohodkov.
Preidem na drugo podjetje: »Električne centrale«. Vže v otvoritvenem govoru je bivši g. dež. glavar označil, da hoče dežela za se pridobiti vse zdatnejše vodne sile po deželi kranjski. V tem pogledu tudi mi capljamo za drugimi deželami in v momentu, ko so drugod že ozdraveli take bolezni, postane pri nas šele akutna. Tako je tudi z vodnimi silami. Prvi podeželavec je bil poslanec Steinwender, ki se je pa vze, hvala bogu. spokoril in sprevidel, da nc gre takih gospodarskih vprašanj reševati le iz deželnofinančnega stališča. Kajti, nikakor ne gre zgrajevati sil v celem obsegu, tam kjer ni dana sigurna podlaga za odjem dobljenih si* po vpoštevanjs vrednih cenah. Industrija se ne ds vstvariti na ko-
Prava in neprava ljubezen.
(Povest. — Spisal Blaž Pohlin.) (Dalje.)
»Kje pa je meja med mlado in Staro devico?« vpraša Topolovec.
»Na to je težko odgovoriti,« pravi Matižar, »ker skrivaj vsaka stara devica hoče biti mlada. Ko je ženska stara trideset let, ostane najmanj deset let pri tej starosti, potem pa šteje vsaki dve leti za eno. Če ti reče, da jih ima nekaj čez trideset, ima gotovo že pet križe v na hrbtu. Najbolj uganeš, koliko je ženska stara, če veš kako vprašuje po moškem. Z dvajsetim letom vpraša: Kakšen je?, s tridesetim: Kaj je! in s štiridesetim: Kje je! Ko je ženska stara štirideset let, je stara devica po vseh človeških in božjih postavah in še tožiti te ne more, da si jo razžalil, če jo tako nazoveš.«
»Za advokata bi bil ti dober, Matižar,« pravi Topolovec. »škoda, da nisi naprej študiral.«
»Koliko mi je pa manjkalo do tega!« reče ponosno ta, »toda pesek, tis I h srebrnih kovanih pesek bi bil potreboval še kakega pol mernika, a jih ni bilo od nikoder.«
»Potem si šel pa v Ameriko, ne?« vprašujejo kmetje.
»V Ameriki ste bili!« reče Sedmič.
»Bil, a samo na uro sem šel gledat tja,« posmeje se Matižar.
»Povej nam, povej, Matižar,^ kaj si doživel po poti tja in tam!« pravi Topolovec, »menda se ti je pa precej imenitnega pripetilo.«
»Tiste prismodarije sem že povedal park rat, ni jih vredno še enkrat kvaeiti,« brani se Matižar.
Ker so ga silili v to pripovedovanje tudi drugi in celo Sedmič, ki mu je ugajal Matižarjev dovtip, udal se je slednjič pasji trgovec in jel praviti pisane dogodke, ki so se mu pripetili.
XIII.
Matižar je pripovedoval tako-le: Ko sem zdelal vse šole v naši deželi in sem se še na Dunaju klatil nekaj časa in z žalostjo utepal grenki kruh bera A koga študenta, se mi je priskutilo to življenje. Ko sem prišel o Veliki noči domov se oddahnit od dunajske lakote, sem ostal doma in se nisem več vrnil na Dunaj. Staršev nisem imel,ampak sem bil pripuščen Čisto samem n sebi, zato mi je neko jutro, ko sem bil na sprehodu lačen, da se je skozi mene videlo, padla v glavo misel, da bi šel po svetu. Slabše se mi ne bo godilo, kot se mi sdaj, sem dejal, stradati moram tn, in več me po poti tndi ne doleti, ps hajdi, povezal sem ponižno culico, si odrezal v gozdu popotno palico in šel v sveti
Romal sem seveda peš, ker denarja nisem imel prav nobenega. Ce aim dobil kakega voznika, sem se mu vsedel na voz, če me ni doli odganjal, ponoči sem pa spal po hlevih in skednjih. Lahko rečem, da se mi je boljše godilo kot preje doma in na Dnnaju, zato sem sklenil, da bom vedno romal no svetu.
Nekega dne jo sekam po cesti, na katere eni strani je bilo močvirje, na drugi pa gozd. Do ide m boljše opravljenega človeka. Pozdravim ga. ker je bil starejši od mene in se spustim z njim v pogovor. Tožil sem mu, kakšen revež da sem, a onemu ni šla moja bolečina nič kaj k srcu. zdelo se mi je, da se mi je celo posmehoval.
Kar zagleda moj sopotovalec žabo ob cesti, grdo, seleno žabo.
»Petdeset goldinarjev vam dam, če jo 6neste,« pravi, »ker se vam tako slabo godi.«
Jas sem v šoli, ko sem bil še fr-kolin devetnajstih let, brnstal kebre kot hruške in če sem v ješprenjn dobil mišji ali podganji rep, sem ga lepo oblisnil in proč vrgel ter jedel naprej slastno jed. Zato me sdaj omenjena ponudba ni prav niš užalostila, ampak ujel sem žabo in jo spravil v želodec Moj sopotovalec je debelo gledal, še bolj kot jas, ko sem žabo jedel, potem mi pa s tresočo roko odštel petdeset goldinarjev.
TJ videl sem, da mu je strašno žal an denar. Ker sem že takrat mehkega srca in ko sva zagledala kmalu nato spet žabo ob cesti, napravil sem mu ponudbo, kot on prej meni. namreč, da mu dam petdeset goldinarjev, če sne ono žabo. Dedec se je res pola-komnil denarja in jo snedel. Nerada je šla žaba navzdol, tlačil jo je kar *> prstom, a spravil jo je vendar pod streho, jaz sem mu pa odrinil preje tako lahko prisluženi petdesetak. Oba sva bila duševno in telesno pobita in nič več se nama ni ljubilo govoriti. Končno se ustavi oni in me vpraša:
»Slišite, zakaj sva pa pravzaprav jedla žabe!«
To vprašanje sem si tudi jas zastavil in dognal, da se res ni izplačalo pogoltniti tako ostudno žival.
O svojem sopotniku sem pozneje izvedel, da je strašen skopnh. Pet let je bil že oženjen, a iz same skoposti ni hotel dati nobenemu otroku življenja! Gotovo bi bil snedel žabo tudi za petindvajset goldinarjev!
Ta dogodek mi je bil v oonk, da mora človek vedno gledati, kje ujame kakšen denar.
Kmalu nato sva prišla v neko nemško mesto. Moj sopopotnik se mi je kmalu izgubil, najbrž je šel šalit žabo s kako močno pijačo, sli pa je šel k zdravniku, ker je pravil, da mu žaba dela težave v želodcu in da mn
še brca notri, kar je znamenje, da je še živa, jaz sem si pa šel ogledovat mesto. Šel sem tudi v mestni park, o katerem sem čul tako hvalo, kot bi bil pravi raj. No pa posebnosti ni bilo: nekaj trave, nekaj grmovja in nekaj rož, ki pri nas rasejo za vsakimi plan kami.
Meni se je pretirana hvala tega vrta tako zastudila, da sem občutil človeške slabosti in potrebe in sicer take, da jih nisem mogel več premagovati. Poiskal sem kolikor toliko skrit prostor. Komaj pa opravim zapovedane dolžnosti, kar pride policaj, jaz pa pokrijem tisti kupec s slamnikom.
»Kaj počnete tukaj!« me nabrali, ne da bi me pozdravil, kot je pri spodobnih ljudeh navada, »kaj imate pod slamnikom!«
»Kanarček mi je ušel,« pravim, »ali bi bili, gospod policaj, tako dobri, da bi ga strašili, ker ste stražnik, jaz pa skočim domov po kletko, da gtt potem deneva vanjo.«
Ker sem mn rekel gospod, mu je bilo všeč in obljubil je, da mi bo stra-žil kanarčka, samo hitro se naj vrnem s kletko.
Odhitel sem po ovinku, si med potoma popravil hlače, ki so mi v strahu uhajale navzdol ter se skril za prvo večje grmovje in čakal, koliko essa bo policaj strašil tiča. (Dalje prisesajte.)
maođo. Na marsikaterem mesta, kjer
je možno napraviti recimo 2000 konj. sil se je more rentabel izkoristiti morda le 300 konj. sil. Interkalarne obresti, drage investovane glavnice lahko onemogočijo rentabiliteto pr vctno založene glavnice, prej ko pride izraba cele sile v pošte v.
Tak slučaj imamo tudi pri naši centrali* Nele da smo velik znesek ca V4 milijona zabili v vodne sile, od katerih se nam danes še ne sanja jed jih bodemo mogli kedaj izrabiti, imamo vže Završnico v delu. za katero smo porabili lansko leto ca 15.000 K letos pa menda vže ca 100.000 K. Pa te številke še nič ne pomenijo, kajti za zgradbo se bode potrebovalo mnogo. Nekateri trdijo da bode stala zgradba z daljnovodom in omrežjem ca 2 000.000, drugi pa pravijo 1.500.000 K, tretji zopet le 1,200.000 K. Lahko je da imajo vsi trije prav. ker definitivnega pro računa ni, Še manj pa definitivne rei^tabilitetne presoje. Eno je sigurno, da je dobiti pri polni izrabi srednje vode in vsega tam sploh razpoložljivega padca ca 1250 konj. sil.
Ser je izpeljava na razne načine mogoča, se bodejo težkoče ki se izpeljavi dosedaj še stavijo nasproti, prav lahko premagale. Jaz le ne moren1 razumeti nekaterih opravičencev, Če pri prvi priliki, ki se jim ponudi, ne zagrabijo z obema rokama za deželno ponudbo ter je ne izpuste več iz rok. Slišal sem, da se je poizvedovalo in preskrbovali podpisi interesentov na omrežju, kakor Jesenice Javornik. Polče, Lesce. Ble 1 itd., kateri podpisi so dognali ca 2?JtO—4000 žarnic. Po mojem raču-ru bi utegnilo to izrabiti ca 200 konj sil. Obstoječi motorji pa še kakih 100 I;onj. sil, skupaj torei 300 konj. sil. Neizrabljenih bi potemtakem ostalo ca 1000 konj. sil. Na industrijsko f"-'-?tc kakor se mi je iz zanesljive strani ?atrje\alo, m misliti, ker ta itak namerava velik del svojega 5 Walzrw«*rka* ;»r^nesti v Trst.
Tiezni presojevalec ve, da mora *od takimi pogoji biti podjetje za svojih 40—45.000 kron pasivno. Kes se rr* lahko ugovarja, da hoče. dežela modernizirati ta kraj naše lepe dežela ir ds zato izguba 40—45.000 kron nič ne pomeni. To izgubo seveda 00-f\i dežela še tudi prenesla. Pa če hoće dežela te kraje modernizirati, naj jim rajše izplačnje letnih 40—50.000 kron za moderniziranje, kar bode le nekaj let potrebno in kar bi znašalo komaj 2cr kapitala, ki bi pa ostal 1 ndar še vedno na razpolago za druge namene, če vže moramo denarje D metati.
Le Če bi bila rentabiliteta na so-Iidni podlagi ustvarjena, popolnoma sigurna, bi bilo delno opravičeno in-— irati izposojeni kapital. Naj raj-še privatniki napravijo tako napravo. Naj jim dežela proda svoje pravice, pa bodemo vsi hvalili gospoda dr. Lsmpeta.
Brez vsakega strankarstva le iz srolib gospodarskih pomislekov vam rečem: Gospodje, bodite previdni in na špekulirajte z deželnim denarjem, do katerega nimate takih pravic.
Vsaj ni nikjer predpisano, da bi morali mi tako hitro napredovati. K&kor boljše situirane dežele. Vsaj se tudi vsak revež ne more voziti z avtomobilom, marveč se mora zadovolji n s skromnim kljusetom ali pa vzeti noge pod pazduho. Vsakdo ne more biti Kothschild. »Strecken nach der Decken« pravi Nemec. Napravimo le to, kar s svojim skromnim premoženjem moremo, ne pa kar bi -se radi imeli.
Končno moram še na kratko reagirati na nekatere opazke gospoda poročevalca. Med drugimi pridobit vami in deli deželnega odbora imenoval je tudi Obrtni pospeševalni urad in pri ti priliki omenil, da 6c prej v tej zadevi ni nič storilo in gospod prof. Jarc je vmes zaklical, d& bi bila trgovska zbornica poklicana kaj storiti pa tega ni storila. V tem pogledu moram omeniti, da je ideja obrtnopospeševalnega urada izšla iz ns»še srede, po g. ravnatelju Šuhicu, ttriaj ko se je vse to vprašanje drugod še nahajalo v povojih in tudi glede oblike še pojmi niso bili jasni. Tedanji g. deželni glavar kot načelnik po dež. zbora imenovane komisi je ni pojmoval pomena take naprave in ni storil nič. Kot član komisije sem ga v imenu trgovske zbornice ust meno in pismeno prosil naj ven-iar kaj ukrene in vsaj komisijo skliče, pa vse je bilo zaman. Edino kar se je tedaj moglo doseči bilo je, da se jo ogledalo nokaj zavodov in sestavila neka pravila.
V tem času se je pojem razbi-siril in dognala oblika pospeševalnega nrada. Ker trgovska zbornica vilic večkratnim urgeneam, vzlic naročenih interpelacij v javni svoji se ji ni mogla premakniti g. dež. glavarja oz. dež. odbor do kakega skupnega daljnega koraka, pričela je no s\'cjo roko, brez sodelovanja dežele prirejati tečaje v Ljubljani in po deželi, ki so se, k?ikor tudi sedanji, prav dobro obnesli ter bili neprimerno cenej i nego so dandanes,  ker so se le
eni udeleževali, ki so pojmovaje važnost radi žrtvovali čas in denar, da so se kaj naučili, med tem ko se danes u deleže vateljein podpore dele.
Trgovska zbornica izrekla se je pripravljena vso zadevo sama izpeljati in je le prosila dež, odbor, da bi jo v tem podpiral.
Ko je nastopila nova era, veda de;Mni odbor iz neopravičene zavisti ni hotel zbornici prepustili to skrb, marveč je preko zbornice san: zasnoval dotični urad. Tak je dejanski položaj. Jaz želim temu uradu r ajboljše uspehe, ker bi bilo s tem prav mnogo pomagano našim obrtnikom.
Še na eno opazko gospoda poročevalca moram reagirati, to je na njegovo roganje na naše zadružno de Sevanje. Jaz meram reči, da sera držal gospoda poročevalca za bolj ple-rner.itega nego se je pokazal. Kdo pa je bil tisti, ki se je na vso moč trudil, ria je zabranil Zvezi slov. zadrug \mko državno podporo, med tem ko je /a svoje zadružništvo prejemal leto Ta letom tisočake in tisočake. Kdo je bil tisti, ki je prisilil deželno vlado, da je prelomila svojo besedo glede dobave krmil za podporno akcijo. Kao je bil tisti, ki je v svrho, naši Z\ezi napraviti težkoče, naperil tožbo proti njej izvirajoči iz te dobave. Seveda, če se je vzel za princip go spedarski boj na nož proti rodnemu bra*u, se uam tako postopanje ne more čudno zdeti.
Vprašam koliko pa je dala drža-v-i ali pa dežela v podporo našim za drugam? Nie in zopet nič.
Ce pa pogledamo na številke de-Selttih računov in proračunov, vidimo kako se z deželnimi denarji frizi rajo bilance vaših   denarnih in dru gib zadružnih zavodov. Seveda ti zavodi vas razumejo, govore vaš jezik.
Ce pogledamo, kake ogromne vsete deželnega denarja ali Če hočete ^kmečkih žuljev« ste vrgli v neužitno brezno vašega zadružništva, vsote od katerih samo enoletne obre-sii bi več kot zadostovale pokriti ves prini^nkljaj nesrečne zadruge Agro-MrrKur Pa seveda te vaše organizacije vas u mejo. govore vaš jezik.
Vp užam vas, koliko pa ste dali /;a nesrečno zadrugo Agro-Merkur, da imate drzno čelo se rogati tej nesrečni zadrugi? Ce sta dva uslužbenca zlorabila svojo pozicijo in z nekaterimi ponesrečenimi sklepi na moko in ž;to. prelomivši instrukcije vnd-stva; zakrivila izprube, kakor so jib isti čas dobro izkušeni trgovci ob ra pidnern padanju cen tudi doživeli, je to Lesr^Ča, nesreča o kakršni morete tnai vi govoriti. Naši zadrugi niso prl£li na pomoč vseučiliški zaklad, Hru.T*5 deželne in državne pnipore. Tr«:hr.!o je mnrgo poguma z resnim, energičnim korakom preprečiti daljnih 'josreČ ter sprejeti nase zle posledice. (Dolgotrajno ploskanje in pritrjevanje pri narodno-naprednih poslancih.)
Deželni zbar imwM
m
seja dne 13. februarja 1912 ob treh popoldne.)
Ob pol 4. otvori deželni glavar sejo. Prvi govori poslanec Lampe, ki bi imel predvsem rad, da bi šli drogi za klerikalce po kostanj v ogenj in pravi, da pogreša od narodno-na-prednih poslancev predlogov, kako naj se primanjkljaj v deželnem proračunu pokrije. Nato odgovarji poslancu grofu Barbotu, dr. Egru in dr. Trillerju in zagovarja politični bojkot Pravi, da bodo takrat, ko pridejo v Avstriji svobodomiselci na čelo, izganjali krščanske ljudi. (Dr. Triller: Ne, mi smo pravični!) Tudi pri nas kakor na Nemškem bodo prišle do veljave eamo dve stranki: krščanska in tista, ki je napovedala boj krščanstvu. (Dr. Triller: Stara fraza!) Vprašuje, kje je krščanski del veleposestva, (Dr. Tavčar: Vsaj smo vsi katoliški!) Označuje zastopstvo velejKJsestva kot zastopstvo nemško-nacionalne stranke. Zagovarja subvencijo »Zadružni zvezi«, ki je po njegovih mislih popolnoma opravičena. (Dr. Triller: Potem pa dajte subvencijo še Zvezi slovenskih zadrug!) Gospodarska zveza pa od vseučiliškega fonda prav nič nima. (Dr. Triller: Vprašajte dr. Kreka!) Glede podpor gasilstvu pravi, da se tam ta denar porabi, kjer ga v resnici potrebujejo, o čemur odločujejo županstva, na katera se obrača deželni odbor. (Dr. Triller: Ampak ne iz tajništva SLS.!) Pravi, da nekatera društva ne bodo dobila podpor, temveč pozneje. (Dr. Triller: Kadar ne bodo več v naprednih rokah!) Nasprotuje dr. Trillerjevem predlogu o kontrolni oblasti za delovanje deželnega odbora. Pravi, da deželni odbor ne bo koncem leta 1913 zaprl svoje štacune. Pravi, da deželni odbor ni zahteval od deželne vlade razpusta posameznih občinskih odborov iz sovraštva, temveč iz gole »ljubezeni« do avtonomijo. Odgovarja nato poslancu Ganglu. Zagovarja razveljavljenje obeh dežolnozborskih mandatov. Pravi, da je danes slišal,
da se hočejo nekateri ca to maščevati pri volitvah v trgovsko in obrtniško zbornico. (Dr. Triller; Kje ste pa to slišali 1) Odgovor klerikalne stranke bo, da bo razveljavila dežel-nozborska mandata te zbornice. Pritrjuje poslancu Ganglu, da ima učitelj preveč gospodarjev nad seboj za 6voje delovanje v šoli. (Dr. Triller: In izven šole!) Nato govori o deželni banki ter jo silno hvali. Hvali tudi klerikalna izobraževalna društva ter se bavi, odgovarjajo poslancu Lenarčiču, na dolgo in široko z vodnimi napravami deželnimi in konča z veliko emfazo.
Dr. Eger odgovarja na očitanja dr. Lam pet ova. Kar se tiče vplivanja poslancev na časopisje, pravi, naj klerikalci v roke vzamejo le svojega »Slovenca«, ki prinaša n. pr. poročila o deželnozborskih sejah popolnoma pristransko in v obliki, ki ugaja klerikalni stranki. V svojem na-daljnem govoru konstatira, da spadajo, kakor je razvidno iz razsodbe upravnega sodišča, Marijine družbe ravnotako v področje društvenega zakona, kakor druga društva. Nadalje konstatira, da deželni zbor tudi danes od dr. Lampeta ni dobil nika-koršnega pojasnila o vodovodnih in električnih napravah in projektih deželnega odbora in zahteva odločno tozadevnih pojasnil, ker je to dolžnost deželnega odbora napram deželnemu zboru. Apelira tudi na deželni zbor, naj to odločno zahteva od deželnega odbora.
Poslanec dr. Pegan skuša zagovarjati postopanje klerikalne večine v zadevi Kobalove kleti v Idriji.
Nato govori dr. Triller, ki izvaja sledeče:
Visoka zbornica! Progovoraik g. dr. Lampe je naglašal. da nebroj besed v splošnih debatah nima praktičnega pomena ter nas je vsled tega pozval, naj se pridno udeležimo specijalne razprave. V prvem odstavku mu pritrjujem, tudi jaz na marsikatere zveneče besede v tej zbornici ne polagam velike važnosti in zato se odpovedujem tudi vsaki repliki na izvajanja gg. govornikov večine, akoravno rad priznavam, da so se zlasti izvajanja gosp. dr. Lampeta glede parlamentarne oblike in dostojnosti blagodejno razlikovala od onega nezaslišanega insulta na narodno-napredno stranko, s katerim je uvedel poročevalec dr. Krek generalno debato o deželnem proračunu. Toda na nekaj je pozabil gosp. dr. I-arnpc, na številke, s katerimi sva predočila s tovarišem Lenarčičem večini te zbornice neizmerno kvarne in pogubne poslrdlee njenega gospodarstva za eelo kranjske deželo. In s ponosom konstatujem, da se je od strani večinskih govornikov govorilo sicer v tej debati de omnihus rebus et quihusuam ali!«, ampak naših številk se ni upal nihče niti dotakniti, kaj pa Še ovreči. So tudi neovrgljive! (Odobravanje!) In če bi se lotil tega brezupnega poskusa naposled gosp. poročevalec, katerega v znak našega protesta ne bomo poslušali, tedaj bi bilo to le znak slabe vesti večine; zakaj poročevalcu po poslovniku ne sme nihče več odgovarjati. In čemu naj bi se udeležili — specijalne debate? Ko smo se vendar v stotero takih specijalnih debat prepričali, da kakor komaj od trde skale, odletava od neizprosnosti nase strankarske — recimo discipline vseh argument pravičnosti, logike In pameti, kadar gre za Interes onega deželana, ki je največja sirota, najhujši trpin in mučenik v tej zbornici — in to je naš narodno-naprednl volilee! Edino njemu smo odgovorni za svojo taktiko, in jaz upam, da jo bo tudi danes odobraval! (Odobravanje. Narodno - napredni poslanci zapuste demonstrativno zbornico.)
Govori nato poslanec grof Barbo, ki odgovarja dr. Lampetu. Naslednji govornik je zopet dr. Lampe, ki se na vse mogoče načine brani dati zahtevanih potrebnih pojasnil glede vodnih in električnih naprav.
Poslanec Gangl odgovarja na izvajanja dr. Pegana glede podiranja Kobalove kleti.
Deželni glavar pravi, da Kobalo-va klet nima prav nič opraviti s proračunom.
Dr. Triller: Dr. Pegan se je pa bavil sploh edinole s Kobalovo kletjo.
Poslanee Gangl pravi, da deželni odbor ni nikdar uvaževal mnenja velike večine idrijskega prebivalstva.
Nato govori poročevalec dr. Krek. Poslanci narod no. napredne stranke se odstranijo is sejni ce.
Dr. Krek pravi, da je njegova reč, če posluša govore eontra-govor-nikov. Po njegovem mnenju je generalna debata pravzaprav debata za občinstvo tam zunaj in dr. Krek je markiral to občinstvo. V svojem na-daljnem govoru pa ni prav nič odgovarjal na stvarne kritike proračuna od strani narodno-naprednih poslancev, temveč se jjs bavil 2 nemškim česopigjem,z marijanski mi kongrega-cijami. Predlaga, naj se glpsnje za prehod v specijalno debato. Predlog
se sprejme s klerikalnimi in nemškimi glasovi. Narodno-naprednl poslane! pri glasovanja niso navzoči.
Specialna debata o preračunu.
Prvo in drogo poglavje proračuna se v specialni debati brez debate sprejmeta. Sprejme se tudi predlog dr. Pegana, da se deželnim poslancem zastonj pošilja deželni zakon.
V specialni debati o 3. in 4. poglavju govori poslanet, Hladnik in napada orožništva zaradi pristranskega postopanja napram klerikalcem ter denuncira posamezne orožnike.
Deželni predsednik 8ehwarz ga ostro zavrača ter pravi, da ni poslanec Hladnik navedel prav nikakih dokazov za svoja eumničanja in je to povedal samo pod plaščem svoje imunitete.
Poslanec Jare denuncira zopet one orožnike, ki tso naročeni na napredne liste. Predvsem mu ni ljubo, da orožniki postopajo proti raznim klerikalnim goljufom pri raznih volitvah. Prav mu tudi ni preiskovalni sodnik v Novem mestu. (Demšar pravi, da sodniki niso objektivni.) Predbaciva sodnikom, da se ti ne čutijo predvsem kot sodniki, temveč kot strankarji.
Poslanec dr. Pegan se tudi za letuje v orožništvo in pravi, da so orožniki nasprotniki klerikalne stranke. Denuncira orožništvo, da so naročeni na napredne liste, ter jib prenašajo po vaseh. Pravi, da imajo orožniki prav posebno piko na duhovnike. Konečno izjavi, da pristaši klerikalne stranke toliko časa ne bodo dajali orožnikom nikakih pojasnil in odgovorov, dokler si ne bodo orožniki pridobili zaupanja (klerikalnega) ljudstva.
Poslanec Hladnik pravi, da je samo zaradi tega govoril in tožil orožnike, ker je irnnn.
3. in 4. poglavje: »Javna varnost in vojaštvo^, se sprejmeta,
Ravnotako se sprejme 5. poglavje proračuna: s Zdravstvo in dobro-delstvo, in 6. pogavje: »Pouk, umetnost in znanost ter omika«.
Dr. Zaje je stavil predlog, naj se v muzeju uvede centralna kurjava, ki je bil sprejet. Gaaglov predlog, stavljen v generalni debati, je bil odklonjen. (Pri tem glasovanju je bilo navzočih samo 20 klerikalnih poslancev.)
Pri 7. poglavju: a Deželna kulturam so se oglasili razni kmetski poslanci ter hoteli vsaj navidezno prinesti svojim volile^m raznih daril. Med drugim je predlagal dr. Lampe, naj se vposta\i v proračun za živinorejo postavka 80.000 kron. Posamezne resolucije raznih klerikalnih poslancev se. kakor tudi poglavje 7. proračuna, sprejmejo z glasovi večine in veleposestnikov.
Deželni glavar dr. Šusteršič zapusti svoj sedež.
S. in 9. poglavje: »Trgovina in obrt« in »Občila<t se sprejmeta z dvema resolucijama pos'anca Jarca in poslanca Pibra. Ko se nato vrši debata o 10. poglavju, govori poslanec Dular o dolenjski železnici, nakar ga namestnik deželnega glavarja opozori, da to pač ne spada sem. (Profesor Jarc: 5 Vsaj je vse glih!«) dr. Krek pravi, da se pač smejo staviti predlogi, ne sme se pa © tem razpravljati. Ravnotake resolucije, ki ne spadajo v to poglavje, sta stavila poslanec Ravnih ar in Jarc. Sprejmejo se nato vsa ostala poglavja o potrebščinah in pokritjah. Končno se sprejme proračun tudi v celoti.
Nato so bile sprejete sledeče resolucije narodno - naprednih poslancev: 1. resolucija posl. dr. Trillerja: Visoka c kr. deželna vlada se naproša: 1. da prevzame ljudsko šolstvo na breme države; 2. da predrngači učni načrt za mesta in industrijalne kraje na eni, za ostalo deželo na drugi strani; 3. da reformira r tem smislu c. kr. učiteljišče. — 2. prvi del resolucije dr. Triller ja: Deželnemu odboru se naroča, da se pri prošnjah za razdelitev posameznih občin ozira na načelo, da je poleg želja prebivalstva nvaševati tudi javnopravni interes.
— 3. resolucij« poslanca Gangla, naj vlada vendar še enkrat resi rasne predložene ji predloge glede Idrije.
— Zavrnjena je bila pa resolucija poslanca dr. Trillerja, naj deželni odbor odslej, in sicer ie v računskem zaključku sa leto 1911 specificirano izkaže, bodisi v poročilu samem, bodisi v posebnih prilogah, porabo vseh v sprejem proračunu navedenih deželnih subvencij; ravnotako 'predlog poslanca Gangla glede uvedbe kulturnega davka v svrho pokritja potrebščin sa izboljšanje učite jskih plač. — Sprejeti so bili pa seveda vsi predlogi in resolucije klerikalnih poslancev.
Poročila kmetijskega odseka. Poslanec Jaklič predlaga: 1. De-> želnemu odboru se naroča, da takoj stopi v dogovor z upravnim svetom dolenjskih železnic in železniškim ministrstvom zaradi ustanovitve postaje v Žlebičn, postajališču v Lipovcu in razširjenja postajališča v Stari cerkvi. 2. Zastopniku deželnega od-
bora v upravnem tvetn dolenjski!* železnic se naroča, da z vso odločnostjo nrgira ustanovitev sub. 1 omenjenih naprav. 3. Deželni odbor se pooblašča prispevati po potrebi prime« ren znesek i/ procentnega gar. zaklada dolenjskih železnic za ustanovitev, katere omenjenih postaj. Sprejeto.
Poslanee Lavrenčlč poroča e> uravnavi Kamniške Bistrice ter-predlaga, da se tozadevnemu zakonskemu načrtu ustavno pritrdi, in de* želnemu odboru se naroči, da izposlu-je načrtu zakona Najvišjo sankcijo. Kmetijski odsek končno priporoča* da visoki deželni zbor sprejme resolucijo, katero je stavil v odseku poročevalec, glasečo se: »Deželnemu odboru se naroča, da oskrbi kakor hitro mogoče, načrt in proračun za uravnavo Kamniške Bistrice in sicer delno pri nje izvirku in Stranjah ter* celotno od c. in kr. praharne v Kamniku do Duplice.«
Klerikalnim poslancem postane v zbornici dolgočasno, vsled česar sa zgodi, da pri glasovanju zbornica ni sklepčna. Od vseh strani zganjajo klerikalne poslance. Namestnik deželnega glavarja zvoni in zvoni. Konečno pride vendar zadostno števila poslancev v zbornico, nakar se zakonski načrt sprejme.
Poslanec Piber poroča o predlogu kmetijskega odseka glede zakona o izboljšavi pašnikov ter predlaga, da se tozadevnemu zakonu pritrdi, in deželnemu odboru naroča, da izp: sinje Najvišjo sankcijo temu zakonskemu načrtu.
Sprejeto.
Isti poročevalec porocu o naertn zakona glede dolžnosti za vzdrževanje ojrraj ter da se tozadevnemu nacrtu zakona pritrdi z dopolnilom, da se vstavi v ■§ 1 kot drugi odstavek določilo: r.Pri pašnikih, ki se na novo napravijo po začetku veljavnosti tega zakona, morajo ograje oskrbeti in vzdrževati lastniki teh pašnikov.«
Sprejelo.
Poročila finančnega odseka.
Poslanec Žitnik predlaga: Pro-nji sirotišča bar. Lichtenthnmove in riraginjsko doklado se ne ugodi. V odplačilo dolga za šolsko poslopje se dovoli petletna podpora po 3000 K« pričenši z letom 1912.
Sprejeto.
Isti poslanec predlaga: Prošnju oskrbnika Jeranove dijnške mize za podporo se odstopi deželnemu odboru v primerno rešitev.
Sprejeto.
Poslanec Kobi predlajra: Prošnja avstro-ogrskega pomočnega društva v Aachenu za podporo izšeljrn--cev se odkloni.
Sprejeto.
Isti poročevalec predlaga: Za pokritje prispevka za splošne občinsko potrebe, kakor tudi za pokritje potrebščine sa obrestovanje in odplačilo posojila za novo šolo na Kalu in za novo gospodarsko poslopje pri župnišču v Košani se dovoli za leto 1912. pobiranje 140^c doklade nn vse,davčni občini Kal v krajni občini Šmihel pri Postojni, predpisane direktne davke. Deželnemu odboru se naroča, da izposluje temu sklepti Najvišje odobrenje.
Sprejeto.
Nadalje predlaga: Občini S^ Križ pri Kostanjevici se dovoli lete 1912. v pokritje občinskih in Šolskih potrebščin pobirati na vse direktno davke razen osebne dohodarine in plačarine. Deželnemu odboru se naroča, da temu sklepu izposluje Najvišje potrjenje. Sprejeto.
Tajna seje.
V tajni seji pridejo nat vrsto sledeče točke:
Poslanee Piber poroča o prošnji Mihaela Podbevška, bivšega hišnik*, kmetijske šole na Grmu za vsprejem v službo ter predlaga: Prošnja se od stopi deželnemu odboru z nalogom, da zadevo preišče in eventualno krivico popravi.
Sprejeto.
Poslanec Dimnik poroča o prošnji dr. Derganca. primarija v deželm bolnici, ra brezobrestno posojilo v znesku 10.000 K, ki so odkloni.
Odkloni se tudi prošnja vpokoje-nih deželnih uradnikov za draginjske doklade, nadalje prošnja ravnatelja prisilne delavnice Alojzija Poljane* za vštevanje delovrsbeno provizije v plačo.
Prošnja adjunkta prisilne delavnice Mulačeka za pomaknitev v VIIT. plačilni razred se odstopi deželnemu odbora.
Prošnja ordinarija in voditelja blazniee na Studencu, dr. SL Divjaka, za pomaknitev v ITI. plačilni razred se odkloni. Prošnja uslužbencev pri nadzorstvu deželnih doklad Viljema Hrovata, Ivana Femca in Antona Zajca za definitivno nastavljanje, se izroči deželnemu odboru v rešitev.
Prošnja vdove deželnega tajnika Marije Kreč za povišanje vdovska pokojnine se odstopi deželnemu odboru, i stota k o prošnje vdov paznikov v prisilni delavnici  Barbare Siard,
Marije Vranic, Ane Oblak, Marije Ahčan, Marije Pečnik in Uršule Kristan za povišanje pokojnine.
Na porodnišnici in ginekologič-uem oddelku se ustanovi primarijat /5 normiranimi prejemki, ki se poveri gosp. dr. A. pl. Valenti z dostavkom, da tako dolgo ne more stopiti v pokoj, dokler je aktiven c. kr. profesor kake šole za babice. Pri njegovi svo-ječasni vpokojitvi se mu vštejejo vsa v deželni službi prebita leta. Pri deželnih dobrodelnih zavodih v Ljubljani se ustanovi 6\ mesto primarija S normalnimi prejemki.
Prošnja deželnega knjigovodstva za razpis štirih mest računskih prak-tikantov se odstopi deželnemu odboru.
Deželni odbor se pooblašča, da sme v slučaju resnične potrebe najeti pomožno osobje za pisarniške, knjigovodske, ozir. blagajniške posle.
Stalno se nastavita kot nadstre-žaja na kirurgičnem oddelku Ivan Markič, na medicinskem oddelku Jožef Šinkovec. Definitivno naj se namestijo v deželni bolnici: Kurjač Ivan Rejc, kurjač Franc Povše, ključavničar Ivan Južina, kurjač in ključavničar Franc Jankar. Strojniku deželne bolnice. D. Verbiču, kakor truli zadnjim štirim uslužbencem, se odkaže službeno stanovanje v zmislu $ 47. službene pragmatike.
Prošnja Antona Jerlija se odkloni.
Prošnji gosp. A. Lapajneta za pomaknitev v višji razred se ne ugodi.
Prošnji paznika Antona Ogrinca ca vštevanje polnih 30 let v pokojnino se ne ugodi ter se odstopi deželnemu odboru z naročilom, da odmeri pokojnino na podlagi službenih let.
Nato je deželni glavar zaključil
sejo.
Italijansfco - turška vojna.
Rim, 13. febr. Časopisi poro-cpjo, da so Turki napadli 11. t. m. talijanske pozicije pri Ajnzari, Ta-^rinri in Gargarešu. Na obeh straneh ►:o Imeli izgube. Poročila, da so prišli Italijani pri tem v kritično situacijo, t-e dernentira.
Carigrad, 13. febr. Imam -Tah'a poroča porti, da pripravlja dobro oboroženo ekspedicijo proti Sajd Jarisn. Italijani so temu baje pred kratkim poslali 5 mitraljez, sedem foj^ov, 4000 pušk in 50 zabojev mu n?cije, vendar je več šejhov asirskih, ki so ostali zvesti Kalifu, odklonile, sprejeti municijo.
Vojni stroški.
Rim, 13. febr. V vladnih kro-2Tiii označujejo mnenje nekaterih inozemskih časopisov, da znašajo vojni otroški v Tripolitaniji kakih 600 mi lijonov. kot napačno. Na tozadevno vprašanje je izjavil Luzzatti, da ne «r.ei3i dosedanjih vojnih stroškov niti na. 150 milijonov lir.
Italijani ▼ Turčiji.
Carigrad, 13. febr. Časopisi poročajo, da je turška vlada sporočila velevlastim. da bo dala zapreti v*e trgovine Italijanov in da bo storila še druge korake proti Italijanom, ki :':ive v Turčiji, če bi začela Italija z akc'jo v Arhipelju in v Dardanelih.
Štajepsho.
Trbovlje. Tamburaško društvo r>Kclo« priredi v nedeljo, dne 18. februarja 1912 svojo predpustno veselico v prostorih g. Ant. Volkerja.
Poroke. Pri Sv. Križa na M. p sta bila dne 10. t. m. poročena dr. A. Žmavo, gimnaz. profesor v Ljubljani in gdč. Terezija Petovar, hčerka A. Petovarja, velepos. v Bunča-nih in vpok. bivša učiteljica pri Kapeli. — VLehnu na Pohorju sta se poročila Andrej Oset, posestnik Tolstovrške slatine v Guštanju in gdč. Micika Urbane, velepos. hčerka na Lebnu. — V 2 e t a 1 a h se je poročil obč. tajnik in pos. Jože Miko-lič z gdč. Marijo Letonja iz Kančeca. — V Obrežu pri Središču se je poročil veleposestnik Andrej Tratenja k z gdč. Marijo Rakuša. Isto-*am se je poročil Ludovik Kuster, sedarski mojster, z gdč. Anico Pra-protnik iz Frankovec.
Iz politične službe na Sp. Sta jer-jerskem. Prestavljeni so: okr. komisar Emil Schaffenrath iz Konjic v Maribor, nam. koncipist AI-touz vitez Premerstein iz Ptuja v Konjice, konceptni praktikantje dr. Einest Mavrhofer iz Brežic v Voits-berg, dr. Fr. Fina v Ptuj in Rihard Koropec iz Gradca v Brežice.
Od Južne železnice. (Uradni-«ke spremembe na S p. Štajerskem.) Prestavljeni so: asp. Franc CutiČ iz Welsberg-Waldbrun-na v Brežice, pristav Jože Pvrker iz Laškega trga v Kufstein, asist. Jože Hofer iz Donawitza v Laški trg, prist. Alfred Medweth iz Ljubnega na Zg. St. v Maribor glavni kolodvor, asist. Franc Rozman iz Ribnice v Blumau, asist. Janko Lukan iz Št. Jurja ob J. ž. v Grobelno.
Družbi sv. Cirila ta Metoda je
darovala gdč. Micika Senica v Žalcu znesek 10 K 10 v kot preostanek od nabrane vsote za venec rajni gdč. Tereziki Virantovi.
Slov. gledališče v Ptnjn. Na pustno nedeljo, dne 18. febr. t. h priredijo ptujski diletant je v veliki dvorani Narodnega doma veseloigro »Vražje skale«. Ta igra se je pred kratkim igrala v Celju v splošno sade vol jnost. Po predstavi prosta zabava.
e e
Prva seja okrajnega odbora gornjegrajskega
ali
»On govori.« (Igrokaz v enem dejanju.) Osebe:
Giusseppe De K varte, novopečeni načelnik okrajnega zastopa, nosi očala in talar.
Tone iz Rečice, trgovec, ženijal-na glava in imeniten govornik. Gothard von Mo, srborit človek, nosi
očala in talar. Jaka Buzara, kaplan   hi vinotržec, mirna, pohlevna, talentirana duša, govori počasi in premišljeno, ne požira zlogov. Opozicija (sestoji iz gospodov, ki niso prijatelji novega vodstva). Kraj: Gornji grad. Pisarna okrajnega zastopa, dobro zakurjena, da se vidi dim.
Prvo in zadnje dejanje. De Kvarte (si briše očala): Gospoda, sedaj bomo pa začeli! Veseli me. da ste mi dali, da so mi dali . . . da ste mi dali . . .
Tone (pristopi in položi zavitek na mizo) : Gospod, velecastiti naš blagoslovljeni načelnik, tukaj imate nov zvonec. Nov načelnik mora imeti tudi nov zvonec.
De Kvarte (odvija počasi): da so mi dali . . . dali svoje glasove . . . Aha, že vidim . . . lep zvonec . . . lep, kravji zvonec . . .
Tone: Pokažimo ob vsaki priliki, da smo prijatelji pravega napredka.
De Kvarte (pozvoni): Čeden glas ima! Hvala!
Tone: O seveda, saj sem jih pa tudi naročil pri najboljši firmi Cik & Komp. Pa kako gredo v denar! Pri nas na Rečici ima že vsaka boljša krava tak zvonec. Pomislite, to je lep napredek v kravjerejL Predlagal bi —
Opozicija (v zadnjih klopeh): Kamele v Tripolitaniji tudi nosijo take zvonce.
Von Mo (smehljaje): Heraus mit dem General von Tripolis!
De Kvarte (pozvoni): Na dnevnem redu imamo glavno točko: Naše ceste. Poročal bo g. Tone iz Rečice. Prosim, g. Tone!
Tone (stopi počasi na oder).
Opozicija: Def General ist schon draussen!
Tone iz Rečice (se prikloni): čast mi je govoriti o cestah . . . Kaj so ceste T Ceste so ceste. — Razločujemo državne ceste, deželne ceste, okrajne ceste —
Opozicija: Rimsko cesto na nebu!
De Kvarte (pozvoni): Mir!
Tone: Nas zanimajo seveda v prvi vrsti okrajne ceste, kajne častiti gospodje, okrajne ceste —
Opozicija: A, te - le . . .
Tone (jezno): Tiho, ali hočete, da bodo tintniki leteli, barabe, ušiv-ci, cigani! . . . Danes seveda imam v mislih okrajne ceste; časti tim gospodam gotovo ni neznano, da .. . da . .. te ceste, okrajne oeste, seveda, o državnih in deželnih ... le ostanimo najprvo pri okrajnih cestah . .. Vidite, častiti gospodje, okrajne oeste, še enkrat rečem: okrajne ceste, ne pa deželne ceste, okrajne ceste mislim — Jaka Buzara (na pragu): Do — ber . . . dan . . . vam Bog — daj!
Von Mo: Servus Jaka! Kaj boš pa ti povedal?
Jaka: Po — ka — zi — te mi, pro — sim tis — te list — ke, na ka — terih je za — pi — sa — no mo — je i — me. Sest ta — kib list — kov bo ne — ma — ra.
Tone: O tej stvari sem pa že poročal Vrstovšku. Stavil bo interpelacijo v državni zbornici. Tako slabo plačo imate, častiti gospodje kaplani, potem pa se vas še vleče tako nesramno.
Jaka: Daj — te mi list — ke, mo — go — če bom spo — znal piša — vo. To — šil bom. Ža — li — lo se me je na Ča — sti.
De Kvarte: Nič se ne jezite! Svet je izpriden.Saj so mene tudi potegnili, lastni pristaši so me potegnili. Enkrat so pisali, da sem postal stolni proŠt, zadnjič so mi pa dekana oprtali na ramo. Svet je izpriden, gospod Jaka!
Jaka: No, pa sreč — no, ne bom to — žil.
Von M6 (zaspano): Tone ima besedo! Ali bomo res celi dan tukaj sedeli t!
Tone: Torej okrajne ceste, to so tiste ceste, ki morajo, to se reče, tistemu, ki ima pravo 6rce za celi okraj in torej tudi za blagor takorekoč . . •
vneto in delavno . . . ležati na aren in gledati ter pasko imeti, da okrajne ceste, seveda ne pretirano, ali kar je še hujše . . . takorekoč malomarno in brezbrižno, oziroma brez konsekvenc izvajati in sodra ti, kar je seveda, častiti gospodje, če stvar motrimo in imamo pravo srce —
De Kvarte (zdeha): O . • . o . . .
ob!
Tone: Kolikor vas jaz poznam, če grem a tega stališča, katero sem že prej Časti tim gospodom — (Opozicija spi in smrči) in povem tudi mnenje, kar se šodranja okrajnih cest tiče, ali kar se bo v prihodnjih sejah govorilo, zato stavim predlog —
De Kvarte (plane pokonci); Kdo se strinja s tem predlogom 1
Oposielja (smrči).
Von M6 (smrči).
De Kvarte (glasno) : Kdo je za ta predlog?
Tone: Oprostite, še nisem končal!
De Kvarte (divje): Kdo se strinja s tem predlogom!
Von M6 (si mane oči): Preklicani Kelc! Hvala Bogu, da ste me zbudili . . . Strašne sanje sem imel.
Opozicija (vzdigne glave): Der General ist noch immer draussen!
De Kvarte: Ker ste vi že tako zaspani, pa naj bo konec seje. Hvala, gosp. Tone! (potihoma): Ne zamerite, kaj ste pa hoteli pravzaprav povedati in kakšne predloge ste stavili? Zagrinjalo pade.
Koroško.
Občni zbor Narodne čitalnice v
Celovcu se je vršil dne 31. jan. t. 1. v hoteln Trabesinger. Izvolil in konstituiral se je sledeči odbor: Dr. Kotnik, predsednik; Ladko Bavdek, podpredsednik; Josip Štuhec, tajnik; Ivan Jerman, blagajnik; Ivan pl. Kappus, gospodar; dr. Rožič in dr. Stanjko odbornika; StefanČič Jakob in Štefan Podboj, namestnika. Narodna čitalnica je začela prav živahno delovati. Med drugim je priredila ples, ki se je vršil dne 7. februarja. Dasiravno je bila ta dan sreda, vendar se je zbral na tej prireditvi cvet koroških Slovencev, ki se je pri zvokih vojaške godbe c. in kr. pešpolka vrti! in zabaval do ranega jutra. Pri drugih prireditvah bi prosili, da bi se spomnili na nas bratje in sestre tudi onkraj Karavank, ter prihiteli na prireditve Narodne čitalnice v Celovec. Edino tako bi bilo mogoče, da bi se začel zbujati tužni Korotan, ako bi se tudi onkraj Karavank začelo zanimanje za Koroško. Kličemo vam torej vsem, kateri ste prihiteli na našo veselico in vsem. kateri imate dobro voljo delati za vzbujo tn prospeh koroškega naroda na svidenje !
Požar. V Tifnu je izbruhnil požar pri posestniku Planerju. Doma so b»li samo otroci, starši pa so bili pri neki sodni obravnavi. Posestvo je popolnoma pogorelo, otroci so se redili. Kako je nastal ogenj še ni dognano, sumijo p8, da je bil podtaknem Planer je bil zavarovan samo za 600 kron.
Ustrelil se je s flobert pištolo v Beljaku 191etni natakar v hotelu pri kolodvoru v Beljaku, Vincenc Alten-hnber, doma iz Dunaja. Na mizi je pnstil samomorilec listek, kjer ee poplavlja od svojih staršev in gospodarja. Vzrok samomora je neznan. — Obesil se je v TreSnju zasebnik Jakob Buchacber ▼ drvarnici svojega Hišnega gospodarja. — V Prevaljah je odrezal stružni stroj delaven Lo-renen M a čiču oba srednja prsta, eir-knlarna žaga pa je odtrgala delavcu P. Valentinu pol desne roke.
Primorsko.
Is sodne službe. Za ofietjala je imenovan kanclist Franc Perčič pri okrajnem sodišču v Voloski.
Is Šolske službe. Za ravnatelja navttčne šole v Dubrovniku je imenovan profesor Anton Riboli.
Novi statut goriškega mesta v deželnem »boru. Goriški deželni sbor je imel v ponedeljek sejo. Prva točka dnevnega reda je bila: načrt statuta in volilnikn mesta Gorice. O tem statutu smo že govorili; je pravi monstrum in preračun jen tako, da bi preprečil enkrat sa vselej Slovencem vstop v mestni svet goriški. Deželni odbor je predložil statut deželnem a zboru in ta ga je poslal v jnri-dični odsek. Mislilo se je, da sploh ne bo predložen, ker je tako skrpucalo, da dela Labom le sramoto ▼ vsakem •»/irn, vendar pa so ga predložili in gladko je smuknil v juridični odsek, v katerem imajo Labi večino. Kdo ve, če ne pride Še v tem zasedanju na dnevni red in če ne bo sprejeti Lahi poznajo statut, večino imajo v od selen, torej ne bodo tam dosti pretresali; slovenski člani odseka se ne bodo dosti protivili in tako bi ne bilo končno nič čndno. če bi bil v goriškem deželnem zboru sprejet nov statut goriškega mesta, ki bije v obraz demokratičnim načelom, ki je
skrajno nazadnjaški in ima glavno ost naperjeno proti Slovencem, da bi jim onemogočil za vedno vstop v mestni svet. Goriški deželni zbor bo imel baje samo še dve seji. Rešiti ima še nov občinski red za deželo. Morda ga sprejmejo en bloc, kakor radi sprejemajo v goriškem deželnem zboru take važne stvari. — Načrt novega statuta goriškega mesta pa bi bil lahko že pokopan. Slovenski klerikalni poslanci bi bili lahko preprečili, da bi sploh v odsek ne prišel. 9 je slovenskih klerikalnih poslancev, 9 laških liberalcev. Glasovali bi bili proti predlogn, da naj se izroči statut odseku, pa bi bil padel predlog: 9 proti 9. Toda na kaj takega niti misliti ni. —- Od strani mestnih Slovencev se pripravlja protest proti novemu mestnemu statutu; najbrže bo sklican velik shod, na katerem se pove z živo besedo Slovencem v mestu, na kak barbarski način jih hočejo oeiganiti Lahi % novim statutom.
Boj za tretji oddelek slovenskega I. razreda na gimnaziji v Gorici. Prvi razred na gorici gimnaziji je nekaj posebnega na šolskem polju. Razdeljen je na 6 oddelkov; 2 slovenska, 2 laška, 2 nemška. V slovenskih oddelkih je toliko učencev, da jih je preveč ter da je neobhodno potreben Še en oddelek, ako ima biti to res šola, ki ima doseči uspehe. Storili so se z raznih strani potrebni koraki, da bi se otvoril še en oddelek; slednjič je res prišlo dovoljenje in iskali so že primeren prostor. Uspehi prvega semestra so bili jako neugodni. Pač ne morejo biti dobri. Profesorji ne morejo delati čudežev pri tako velikem številu, nad 70, v enem oddelku. Ko je zvedela vlada za te neuspehe, je pa naznanila sedaj, da — ni pokritja za troške tretjega slov. oddelka. Tako ga ne bo in koncem leta bo slabih redov v slovenskih obeh oddelkih, da bo groza in strah. — Na tak način se ubija in odganja slovenska mladina iz šol! Od strani poklicanih faktorjev pa navadno ni prav v takih stvareh potrebnega odpora,
Banca popolare v Gorici. V ponedeljek je prisVel iz zapora bivši ravnatelj banke popolare v Gorici Izidor Colle, ki je bil aretiran 8. aprila 1910 in pred goriško poroto obsojen lansko leto na 4 mesece ječe, katero so mu na Dunaju podaljšali vsled vsklica na G mesecev. Colle ju. ki je laški podanik, so dovolile avstrijske oblasti, da sme ostati v Avstriji samo še 48 ur, da uredi svoje družinske razmere, nakar mora oditi takoj v Italijo.
Srčna kan je zadela v Trstu 62-Ietnega skladiščnega mojstra državnih železnic Franca Primožiča. — Umrl je v bolnišnici y Trstu 23Ietni zlatar V. Rajmund, o katerem smo že poročali, da se je zastrupil na cesti s solno kislino.
Tatovi v tobakarni. V Trstu so vlomili neznani tatovi v tobakarno Amalije Trogarjeve, ki je tik finančne vojašnice. Vdrli so tatovi v tobakarno skozi sosedni brivski salon Ni-kolinijev. Odnesli so vso zalogo tobaka, znamk in razglednic v skupni vrednosti 2000 K. Kot sokrivca so aretirali včeraj brivskega pomočnika Nikolini jevega. nekega Tri vel i ja, ki pa dosedaj še ni ničesar priznal.
Aretiran hazardist. V Trstu so aretirali včeraj znanega hazardista Lorenca Borci ča. ki se je že dalj časa preživljal izključno s sleparsko igro. Pri njem so našli vec iger kart, ki so bile zaznamovane.
Rekord pomorske vožnje, Llov-dov parnik »Helouan« je pripln-včeraj v Trst, Vozil je iz Aleksandrije v Trst samo 661/* nre. kakršne hitrosti še do sedaj ni noben parnik dosegel.
Samomor pred poroko. V soboto je skočil v Ogleju raz most »Ponte de Vergini« neki Andrijani eno uro pred svojo poroko. Vzrok samomora je baje ta, da so ga hoteli prisiliti v zakon s svojo ljubimko, katere ne mara in ki je ž njim noseča.
Zločini v čenstohovskem samostanu.
(Dalje.)
Dam as Macoch se je porodil dne 23. decembra 1871 v Lipi pri Censto-hovn kot sin kmetovalca. Krstili so ga za Gašperja. V 17. letu ga je dal oče po končani ljudski šoli v službo kot pomočnika obč, pisarja v Pasku, kjer je ostal do leta 1895. Takrat se je odločil, vstopiti v samostan Pavla-nov na Jasni Gori. Od začetka se je obnašal vzorno in je bil pokoren. — Pridno je štndiral in je bil leta 1902 od prijorja Reimanna posvečen za duhovnika. Eno leto potem je začel večkrat hoditi is samostana, pod pretvezo, da obiskuje svoje sorodnike. Postal je molčljiv in je sklenil intimno prijateljstvo s 01esinskym, ki v nravnem ozira ni bil na dobrem g?a-sn. Ko so jeli prijorju ljudje tožiti, kako nemoralno živita ta dva, je začel Macoch groziti prijorju, da bo povzročil, da bodo samostan zaprli.
Prijor, ki ni imel čiste vesti, se ga jo bal in je trpel trojico: Macoch, Ole* sinski in Starczewski, trpel je tudi to, da so ti trije v svojih celicah mnogokrat gostili razne lahke ženske.
Ljubavni roman s Heleno«
Leta 1903., torej eno leto po svojem duhovnem posvečen ju, se je Dani aa seznanil s Heleno, ki je bila te-legrafiatka v Lodu. Prihajala je ee-stokrat k njemu v Censtohov in je stanovala pri samostanskem godbeniku Možikovskem, pri katerem ji je Macoch najel sobo, v kateri se je a njo shajal ter prebil pri njej cele noči. Pred tujimi ljudmi jo je naziva: svojo »sestričino« in sta se tikala. Hrano so ji donasa 1 i iz samostanske kuhinje. Povsod so jo videli z Dama som, vendar pa samostanski niso hoteli in niso smeli o tem govoriti, ker so se bali, da bi ne bili izpodeni iz samostana. Kadarkoli je prišla Helena v Censtohov, se je izgubil Dam as za par dni iz svoje celice. Svojemu prijatelju Starczewskemu je priznal, da se je zaljubil v njo zaradi njene inteligence, njenih mnzikalicnih sposobnosti in njenega lepega glasn. Vozila sta se skupaj tudi večkrat v inozemstvo. Meseca septembra 1907. sta bila v Krakovu v Kleinovera hotelu, kjer sta se javila kot »Štefan Kovalski«, poštni nradnik, s sestro. Štiri dni potem sta se odpeljala v Zakopane, odkoder sta se vrnila čez dva dni v Krakov, odkoder sta se odpeljala na Dunaj.
Marca meseca leta 1908. je Helena opustila mesto telegrafistke v Lodu, kjer je imela mesečno plačo 50 rubljev, ter se preselila v Varšavo, kjer se je na videz izdajala za učiteljico godbe. Vse, kar je potrebovala. je zanjo plačeval Damas. Najel in % vso eleganco ji je opravil v jeruzalemskem drevoredu tri sobe s kuhinjo ter ji kupil za 3000 rubljev pohištva. Takrat je vložil na njeno ime v kreditnem zavodu varšavskem 5260 rubljev in razentega je Helena prevzela tudi dolg svojih staršev, ki ga je plačala s 5000 rublji, ki jih je dal Damas. Leta 1908. je šla Helena s svojo sestro Ireno v Brno, kjer je ostala cela dva meseca. Tja je za njo prišel tudi Macoch, s katerim je odpotovala v Prago, da si ogleda razstavo »trgovske in obrtne zbornice«. Oktobra 1909 je odpotovala Helena z Dama-som zopet v inozemstvo, in sicer že pod imenom Helena Macoch.
Ponarejene poročne matrike.
Damas Macoch, ki je hotel vzdr žati svoje razmerje s Heleno, je začel premišljevati, kako bi napravil to razmerje za sebe kar najpripravnej-še. Odločil se je, da ponaredi listine. Ponaredil je zaradi tega poročno listino o poroki s Heleno in obenem izpričevalo o svoji smrti. Na podlagi teh listin je dobil potni Ust na ime Uelene Macochove, vdove po Gašperju Maeochu, in tako jo je javil tudi policiji.
Pozneje se je odločil, poročiti jo s svojim 20letnim bratom Francetom, kateremu je za to dajal 10.000 rubljev. Franc jo je začel snubiti ter jo je hotel poročiti, čeprav je bil za več let mlajši. Ko mu je pa stavila Helena za pogoj, da ji pusti popolno svobodo in da ne bo iz nikakršnih vzrokov ljubosumen, mu je postalo to sumljivo in je opustil svojo namero.
Dama*, pa ni odneha! in je ponudil Heleno svojemu bratrancu Vacla-vu, poštnemu uradniku v Kališu. Da bi imel potrebne listine, je napravil s pomočjo ponarejenih listin poročne vpiske in obenem mrtvaški list bivšega moža Krzvžanovske. Na podlagi tega se je potem »vdova« Helena Macochova poročila z Vaclavom Ma-coehom. Poročil jo je Damas sam dne 24. julija 1910 ob asistenci Isidorja Starczewskega.
Vaclav Macoch ni imel Helene rad, ta se je vendarle v njega zaljubila. Kot doto je dobila Helena 20.000 rubljev od Damasa, opravo itd. Svatbena pojedina je stala več nego 1000 rubljev. Ko je Vaclav Macoch kazal fotografijo svoje žene — in vsi njegovi prijatelji so spoznali v njej ljubico Damasa Macocha in so ga svarili pred njo.
Pred zločinom.
Razmerje med Dam asom in njegovim bratrancem Vaclavom je bilo navzlic navideznemu prijateljstvu zelo napeto. Po poroki Helene t Vaclavom se je razmerje še poslabšalo, posebno, ko se je Vaclav prepričal, da so bile govorice prijateljev resnične. Uvidel je, da ima Helena z Maco-chom in z drugimi intimno razmerje, V tem so ga potrdila pisma, ki jih je našel pri ženi. Scene so se začele množiti in medsebojno razmerje je postalo neznosno. Končno je prepovedal Vaclav Dam asu vse nadaljne obiske. In ravno ta korak je Damasa najbolj razjezil. Ko je videl, da so se izjalovili njegovi načrti glede razmerja s Heleno, je prišel na misel, da mora spraviti Vaelava s pota. V ta namen si je — Čeprav je v svoji izpovedi slikal vse kot slučajno razbor-
;,;;o*t, izmislil načrt, kako naj izvaja Vaclava k eebi. Dne 22. julija je jjbil Vaclav od Damaaa pismo, naj pride v Čenstohov   po 1000 rabljev.
Vaclav, ki je bil zelo lačen denarja ta čez glavo zadolžen, se je še isti dan speljal v Čenstohov, kjer je po obi-nekaterih svojih sorodnikov in ptičev odšel v samostan ter se tam „gstanil v celici Damasa, (Dalj* prlhodnJl&Jft
OemostracijB v Zagrebu.
(Telefonsko poročilo.)
V Zagrebu, 14. februar.
Včeraj so se dogodile v Zagrebu ^inonst racije, ki imajo na sebi že vse <nake prave revolucije.
Zdi se, da je mera potrpljenja in popustljivosti hrvaškega naroda pol-„a in da se je bati najrevnejših dogodkov, ako se korenito ne izpreme-ni sistem, ki tišči sedaj s kruto silo rvb tla narod hrvaški.
Svaka sila do vremena in kono-no tudi kri ni voda.
Zato bi naj hrvaški mogotci pravočasno preokrenili svoja jadra, ker 2Jcer zna priti na Hrvaškem do do-£t>dkov. ki bodo v temeljih pretresali jriavnopravno razmerje med Hrvaško in Ogrsko.
Včerajšnjih demonstracij se je odcležilo nad 10.000 ljudi, torej skoro ves Zagreb, ako se ne štejejo ženske, otroci in starejši ljudje.
Prve demonstracije m pričele že pb 1. popoldne.
Uprizorili so jih »lijaki. Toda demonstranti niso bili tako številni, zato jih je policija še lahko razpršila.
Ob 6. zvečer se je zbralo na Vse-ačiliškem trgu na tisoče dijakov in delavcev.
Razjarjeni, da jim   je policija povedala ob 7. napovedani shod, SO jeli burno demonstrirati proti vladi in banu.
jc-ija je zaprla vse dohode na Vseučiliški trg:. Ko je del deruon-strantov hotel vdreti skozi Maroviee-vo ulico, je demonstrantom stopil nasproti močan policijski kordon in jih potisniti nazaj.
Množica je nato napadla policijo s kamnji. Stražniki so potegnili sabljo iu pričela se je pravcata bitka. Iz boreče se mase se je slišalo pokanje revolverjev.
Ranjenih je bilo nebroj demonstrantov in stražnikov. Točno število r:njencev se ne da dognati.
Med tem. ko je bila policija zs-uožlena v Moravičevi ulici, je drugi del riemon stran tov prodrl v Ilico ter tam hrupno demonstriral proti vladi iu banu.
Med tem je bilo konsignirano vse
orožnistvo, ki ga je v Zagrebu koncentriranega kakor listja in trave — rožnikov je bilo poklicanih z dežele.
Orožniki so zastražili vse dohode v Gornje mesto, da bi demonstrantje ne prodrli na Markov trg pred banovo palačo.
Posrečilo se jim je sicer naval oemonstratov odbiti, vendar pa se je demonstracija nadaljevala po raznih irugih ulicah. Policija je bila popolnoma brezmočna. Vsled neprestane službe so bili stražniki popolnoma izmučeni, da niso več mogli vršiti svo-.■• ga posla. Demonstracije so se torej
o neovirano vršile po najrazličnejših ulicah do polnoči. Dasi je bilo konsignirano vse vojaštvo, vendar ni stopilo nikjer v akcijo. Danes vlada sicer mir, a zvečer se je bati ponovnih demonstracij.
Demonstracije popoldne.
Za zvečer napovedani socijaino-■leraokratični shod je policija prepovedala. 2e v zgodnjih popoldanskih urah so začeli vseučiliški dijaki demonstrirati. Med obhodom po mestu so peli pesmi in kričali: »Doli z banom! Doli z vlado!« Slišati je bilo tudi mnogo klicev proti policiji, ki pa še ni posredovala. Ob 6. so bili razdeljeni po celem mestu letaki, ki so poživljali socijalne demokrate v »Sokolsko dvorano«. Po vseh trgih in ulicah so se zbralo velike gruče. Demonstranti so začeli bombardirati policijo s kamni.
Ranjeni redarji.
Kn kamen je zadel policijskega »uradnika Sariča ter ga težko ranil, " redarjev je bilo lahko ranjenih. Xato je
policija potegnila sablje
\fr navalila na dijake in delavce in ifa razjmala. Ti so nato demonstrirali naprej po raznih drugih mestnih 'telih. Tudi v Ilici je prišlo do burnih
Prizorov.
Demonstracije zvečer. Zvečer, kmalu po 9.. so * demonstracije zopet ponovile v se veli-*o hujši meri. Policija je zastražila mestna in vladna poslopja ter se omejevala na spremljanje demonstrantov. Ti so metali proti policiji ia konjih žabice, da so se konji splavi* ko so se razletele. Iz vrst demonstrantov je padlo tudi glasom sadnega poročila
6 strelov
is revolverjev. Zopet se je vsnlo kamenje na redarje in je bil en redar teško ranjen,  18 redarjev pa je bilo lahko ranjenih.
Policija, ki je zopet rabila sablje ter več demonstrantov ranila, ranjencev ni mogla dobiti v roke, ker so jih tovariši spravili takoj na varno. Tudi se ni javil nobeden izmed ranjenih na rešilni postaji ali v bolnišnici, kar je znamenje, da so imeli demonstranti organizirano tudi sanitetno službo.
Aretiranih je bilo pri ponočni demonstraciji 15 oseb.
Deželni zbor kranjski.
(Seja dne 14. februarja ob 11. uri dopoldne.) %
Klerikalci se očividno boje javnosti. Na galeriji je sicer po navadi samo kakih 10 do 15 ljudi, vkljub temu pa je pritrjena ob vratih v deželni dvorec tablica z napisom, da so že vse vstopnice oddane.
ČJemn se slepi občinstvo, ćemo se mn ne dovoljuje vstopa, ako je prostora na galeriji? O ta strah pred javnostjo! Toda odkrito povedano, ta strah Je nmljiv, klerikalci imajo pač mnogo prikriti prod svetom . . .
Deželni glavar je otvoril sejo točno ob 11. Zapisnikarja sta dr. Zajec in baron Bom.
Ko je odkazal razna poročila dotičnim odsekom in naznanil došle vloge, je dal v razpravo poročilo kmetijskega odseka o reorganizaciji pouka in gospodarstva na kmetijski šoli v Grmu.
»Besedo ima g. poročevalec«, je zaklical deželni glavar. Toda poročevalec se ni javil. Velika zadrega na klerikalnih klopeh. Dr. Šusteršič je klical: »Kdo je poročevalec kmetijskega odseka?« Molk. Potem glas: baron Apfaltrern, pa ga ni tukaj.
Deželni glavar: »Kdo je načelnik, naj pa načelnik poroča!« Molk, zadrega. Končno je prihitei v zbornico baron Apfaltrern ter prevzel referat. Večina se je oddahnila.
Po refereniovern utemeljevanju je bil sprejet ta-te pretilog:
Poročilo o reorganizaciji pouka in gospodarstva na kmetijski š»o!i na Grmu se jemlje na znanje, deželne štipendije za gojence na tej šol i pa se spremene v mesta ■ brezplačno oskrbo in se število teh ine^t xviša od 30 na 50.
O lovskem zakonu je poročal poslanec Hladnik. Naglasa 1 je, da deželni odbor vztraja pri načelih, ki jih je položil v nesankci-jonirani lovski zakon, in da je pripravljen se ukloniti vladi samo v nekaterih nebistvenih točkah: predvsem pa vztraja pri svoji zahtevi, da se zajec v smislu Zajčevega predloga izloči iz lovnih živali, ako to sklene dotična občina. Ekscelcnca baron Schwarz je priznal, da je deželni odbor sicer spremenil nekatere točke lovskega zakona, kakor je to želela vlada, toda to ne zadostuje. Upravni odsek se ni oziral na bistvene vladne ugovore, zato izreka deželni predsodnik nado, da bo plenum zbornice, računajoč z danimi razmeram i.n važeval pomisleke vlade ter zakonski načrt spremenil v toliko, da ga bo vlada lahko priporočala Najvišjemu potrjen ju.
Proti predlogu upravnega odse ka je prvi govoril grof Margheri. V svojem govoru ie dokazoval, da na črt novega lovskega zakona ni nika kor toliko v interesu kmetijstva, ka kor se naglasa, marveč   da vsebuje take določbe, ki lahko povzročijo na kmetih in   v   posameznih občinah naravnost anarhične razmere.
Dr. Lampe je polemizujoe s predgovoru i kom, naglasal, da spada po njegovem mnenju lov pod deželno kulturo, v vprašanjih deželne kulture pa so dežele avtonomne, za to mora vlada odobriti lovski zakon v tisti obliki, kakor ga sklene deželni zbor.
V podrobni debati so govorili posl. Gal le, grof Margheri, dr. Lampe in referent.
Zakonski načrt je bil v obliki, kakor ga je predložil deželni odbor, sprejet v drugem in tretjem čitanju.
Posl. Jaklič poroča o predlogu glede ustanovitve mesta okrožnega zdravnika za Pivko in KoŠansko dolino s sedežem v Št. Petru in predlaga, naj se deželnemu odboru naroča ukreniti vse potrebno, da se mesto okrožnega zdravnika v St, Petru ustanovi. (Sprejeto.)
Posl. Hladnik poroča v imenu upravnega odseka o samostalnom predlogu poslanca dr. Zajca v zadevi izpremembe zakona z dne 20. julija 1910 o varstvo ptic.
Dne 31. januarja 1910 je bil v 24. "seji od deželnega zbora sprejet zakonski načrt za varstvo ptic izdelan po zakonu veljavnem za vojvodino Koroško. Načrt je zadobil Najvišjo sankcijo dne 20. julija 1910. Ta zakon je pa pri prebivalcih ljubljanske okolice našel mnogo odpora, ker
zabranjuje loviti eip*i kf ob jesenskem času v velikih množinah pridejo na ljubljansko barje, kjer so jih od nekdaj lovili in prodajali.
Ker bi prepoved, loviti eipe prav niš ne prip^i^ogla, ia bi se te ptico varovale, kajti na svojem daljnem potovanju pridejo v Italijo, kjer te in tudi druge ptice love, zato je pristal upravni odsek na predlog poslanca dr. Zajca in sklenil predložiti zakon o varstvu ptic, po vladni predlogi predloženi deželnem n zboru kranjskemu dne 30. marca 1908, le da je v dodatku A izpuščena »cipa«, v dodatku B pa »vodomec«, »ribič«; in predlaga:
1. Visoki deželni zbor skleni pritrditi zakonskemu načrtu o varstvu ptic po priloženi vladni predlogi is 1. 1908.
2. Deželnemu odboru se naroča, da priskrbi temu načrtu Najvišjo sankcijo. (Sprejeto.) k
Posl. Jaklič poroča o predlogu zaradi zgradbe mostu čez Kolpo pri Gribljah in predlaga:
Deželnemu zboru se naroča, naj nemudoma poizve za mnenje hrvatske vlade glede zgradbe mosta v Gribljah, posebno z ozirom na primeren prispevek k zgradbi in naj po vsebini odgovora, ki ga prejme, ukrene, kuj je nadalje potrebno. (Sprejeto.)
Posl. Povše poroča o prošnji občine Polšnik za popravo okrajne ceste Polšnik - Litija in predlaga: Prošnja občine Polšnik se izroča deželnemu odboru v rešitev % naročilom, da po dež. tehniku prouči ne le razmere te ceste, ampak sploh vsega ondotnega pogorja, da so ondotne sedaj v silno slabem stanju nahajajoče se ceste zboijšalo, ter da uporabi svoj vpliv na okrajni cestni odbor, da za to pokrajino bolje skrbi in popravi ondotne ceste. (Sprejeto.)
Posl. dr. Krek poroča v imenn finančnega odseka o nstanovitvi »Gospodarske šole« in predlaga:
1. Deželnem a ©dborn se naroča, naj jeleni letožnjega leta ustanovi »Gospodarsko šolo«.
2. Deželnemu odboru ae dovoli v ta namen kredita 3000 K.
Posl. Kobi je govoril proti ustanovitvi take š/)le in zahteval, naj se ljudska šola bolj prilagodi kmetskim interesom.
Dr. Lampe sili v njega, da nora j glasovati za »Gospodarsko šolo«, kar j seveda Kobi tudi stori — v splošno veselje. Predlog finančnega odseka se končno sprejme.
Posl. Žitnik poročil v imenn finančnega odseka o predlogu glede na odškodnino deželi Kranjski za zgradbe kanalov ter predlaga:
1. C. kr. osrednja vlada se nujno naprosi, da za zgradbe kanalov v Galiciji, Šleziji. Češki. Moravski in Nižje Avstriji dovoli deželi Kranjski primerno odškodnino.
2. Deželnemu odboru *e naroča, da sestavi vodnogospodarski program za daljšo vrsto let in zahteva od c. kr. vlade stalne državne podpore. V ta program naj se sprejmejo tudi električne centrale na vodne sile.
Predlog je bil bree   vse debate
sprejet.
Posl. grof Barbo odgovarja kot dež. odbornik na interpelacijo bivšega posl. Ribnikarjr« in tov. glede prodaje plemenskih prašičev. Vsota 1600 K, ki si jih zaračunal Legvart. izvira iz tega. ker je Legvart založil za carino in vožnjo iz svojega žepa, kar mu je dež. odbor pozneje povrnil — njegovi potni stroški so pa znašali samo nekaj čez 300 K. Inseri-rani prašiči pa niso bili kupljeni plemenski prašiči, temveč že zarod teh pred dvema letoma kupljenih plemenskih prašičev.
Deželni glavar sporoči, da je prihodnja seja v petek 16. t m. ob enajstih dopoldne, na kar zaključi sejo.
Somišljeniki obrtniki!
Hablrajta bale ta seleae glasovale*, kajti vsak glas Je najveftje vaiaostL
Oddajte svoje glasovalce najkasaeje do četrtka ob 11. dopoldne aH v tajolitva sa-
tovi aUd ali pa fr. Novaka v
Odločevalo bo glasov, da sasaga
straaka.
v plsam dr.
to aH om
Dnevne vesti.
+ Volitev v trgovsko in obrtniško zbornico. Skrutinij je trajal včeraj do 9. zvečer, a še ni bil končan in bo trajal najbrž še danes ves dan. Ker so klerikalci pri zadnjih volitvah tako nesramno goljufali in sleparili in
falsificirali, da ao prišli v kriminalno preiskavo, in ker je znano, da so si tudi pri sedanjih volitvah posluževali različnih sleparstev, je Čisto naravno, da e. kr. volilna komisija vsako glasovnico   natančno pregleda. Kakor znano, so bile glasovnice poslane volilkam in volilcera s povratnim poštnim reeepisom. Vsak volilec je moral na poštnem recepisu z lastnoročnim podpisom potrditi sprejem glasovnice, vsak volilen pa mora tudi lastnoročno podpisati glasovnico. Primerjanje teh podpisov je pa zamudno delo in zato skrutinij še ni končan. V deželiem zboru se je dr. Lampe včeraj osmelil trditi, da hoče volilna komisija razveljaviti klerikalne glasove. To je nesramno sum-ničenje. Ob sebi se razume, da bo volilna komisija razveljavila nepravilne glasovnice, naj bodo potem klerikalne ali liberalne, ker volilna komisija ni taka, kakor klerikalna dežel-noiborska večina, ki je z nesramno posta volom nos t jo   razveljavila dva ljubljanska mandata. Dr. Lampeto-vega nastopa v deželem zboru si ni mogoče drugače tolmačiti, kakor da ao klerikalci v strahu, da pridejo na dao slepa rs t va, ki so jih uganjali tudi pri letošnjih volitvah v trgovsko In obrtno zbornico. Klerikalci so pri Čvindlali in pouzmali vse polno glasovnic in ponaredili podpise, zdaj jih je pa strah, da se razkrije njihovo najnovejše sleparstvo.
-f- »Slovenec« poroča, koliko glasov je bilo pri včerajšnji volitvi v trgovsko zbornico oddanih za klerikalce. Zakaj pa ne pove, da je med njimi tudi kakih 50 nemških glasovnic, ki jim jih je dala na razpolaganje nemška stranka?
+ Klerikalci — sodniki — orožniki. V včerajšnji seji deželnega zbora so &i klerikalci privoščili sodnike in orožnike* Ti nesrečni sodniki imajo še vedno navado, da !»odijo po postavi in ne po zapovedih klerikalnih mogotcev, ti sodniki poslušajo priče in svoj vest, ne pa priporočil različnih Fajmoštrov, ti sodniki se zavedajo, da so s prisego obljubili vestno in nepristransko uradovanje, klerikalci bi pa radi, naj imajo o pravici take pojme, kakor kranjski deželni odbor. A to pot se klerikalci niso zadovoljili samo z napadanjem sodnikov, nego so napadli in sramotili tudi orožnike. Vsak pravičen in pošten človek v deželi prizna, da so orožniki elitni kor, in če tudi zaide sem in tja med nje kaka garjeva ovca, v obče uživajo in zaslužijo v polni meri vse zaupanje. Orožniki imajo težko, nehvaležno in odgovornosti polno službo, ki jo pa opravljajo vestno' in pošteno, pravic no in nepristransko. Skandalozno in sramotno je bilo včeraj poslušnti zaruka nega fajmoštra Hladnika, dr.Pe-gana in prof. Jarca, s kakšnimi nesramnosti m i in oslarijami so se zaletavali v orožnike in jih denuncirali. Celo deželni predsednik baron Sch\varz, ki se ne oglasi rad proti klerikalcem, je z vidnim ogorčenjem zavrnil klerikalne denuncijante in se zavzel za orožnike. Klerikalci bi pač radi imeli, da bi orožniki nehali biti nepristranski javni organi in da bi postali hlapci klerikalne stranke, katerim bi fajmoštri in kaplani ukazovali, kaj smejo in česa ne smejo. To zahtevanje klerikalcev je toliko bolj nmljivo, ker pripada vsaj tistih ptičev, ki imajo z orožniki opraviti, klerikalni stranki.
4- Na deželnozborski galeriji. Včeraj popoldne je prišel na galerijo deželnega zbora neki gospod, obrtnik in davkoplačevalec, in ker je bilo na galeriji jako malo ljudi in so bili sedeži prazni, si je dovolil se vsesti. Tedaj je bil pa ogenj v strehi. Najprej je prišel Človek, ki je obrtnika in davkoplačevalca vprašal, če ima listek za sedež. Obrtnik in davkoplačevalec je odgovoril, da takega listka pač nima, nego navadno vstopnico, da pa se bo takoj umaknil, če bi kdo prišel, ki ima pravico do sedeža. To pa ni zadostovalo; prišel je drug človek in grobo zahteval, da se mora obrtnik in davkoplačevalec takoj odstraniti s sedeža. Seveda se jc obrtnik in davkoplačevalec vdal, a zanimalo ga je vendar, kdo je ta človek, ki tako surovo nastopa proti davkoplačevalcem. Isvedel je, da se ta človek piše za Fortiča, da je bil nej-kdaj magistratni uradnik, a da so ga morali na magistratu iz službe spoditi in da je sedaj deželni oficijal. Če imajo pri deželnem odboru oficijala za vunbacitelja davkoplačevalcev, naj mn preskrbe primerno uniformo, da ga bodo ljudje spoznali, ker ni vaak tako krotak, da bi se od neznanega človeka pustil h r uliti.
+ Promocija. Odvetniški kandidat gosp. Albin Kandare bo v petek dne 16. t. m. na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem prava, čestitamo!
4- Is finančne službe. Finančna tajnika gg. Fran Gerstenmaver in Viktor 6 r a b n e r sta imenovana za finančne svetnike.
+ Za okrožne zdravnike so imenovani: dr. Kaisereberger za Senožeče, dr. M a y r za Tržič in dr. Hočevar za Domžale.
8p Iz deželnega Šolskega sveta. Deželni glavar dr. Ivan Šusteršič je odložil svoj mandat kot član c. kr. deželnega šolskega sveta. Na njegovo mesto je kranjski deželni odbor izvolil za zastopnika v deželnem šolskem vsetu za Kranjsko ravnatelja Bogumila Remca.
-f- Is Ijodskošolske službe. Za sn-plenta na ljudski šoli v Čatežu na mesto zaradi bolezni na dopustu se nahajajoče učiteljice gdčne. Hedvige S c h o 11 je imenovan absolvirani učiteljiščnik Ivan Stegovec. — Na mesto zaradi bolezni na dopustu se nahajajoče učiteljice gdčne. Josi-pine Šusteršič je imenovana kot su plen tka na ljudsko šolo v Spodnji Idriji dosedanja suplentka v Blagovici Angela M i s e 1 j.
— Poslanec Matko Mandic je dospel v Ljubljano in je danes prisostvoval v loži deželnega glavarja seji deželnega zbora.
— Izprašanini srednješolskim kandidatom, ki so napravili v tem terminu izpit in niso še v službi, se nasvetuje, da se oglase za poskusnr kandidate pri c. kr. deželnem šolskem svetu; vsak pač v onem kraju, oziroma deželi, kjer so mu razmere za brezplačno službovanje najbolj ugod ne. Vsi pa se naprosijo, da sporoče potrebne podatke »Društvu slovenskih profesorjev v Ljubljani«.
— Slovenskim zgodovinarjem sporočamo, da so v tej dobi razpisana tri definitivna zgodovinska mesta in sicer na ženskem učiteljišču v Gorici (zadnji vložni dan 29. februarja), na c. kr. višji realki v Gorici (zadnji vložni dan 15. marca) in na c. kr. vis ji gimnaziji v Trstu (zadnji vložni dan 15. marca).
Z Jesenic. Kranjskogorski pevci prirede 17. t. m. v Kranjski gori pevsko veselico z maškerado. Na vabilih čitamo, da sodeluje pri tej veselici »Savska godba«. A »Savska godba«, oziroma tovarniška godba ne eksisti-ra od 1. januarja t. 1. nic veČ in sicer zaradi intrig jeseniškega kaplana Franceta Kogeja. Pri kranjskogorski veselici sodelujoča godba je jeseniški katoliški društveni orkester in sode lujoči člani so sami najbolj zagrizeni in fanatični ajmohtarji, sodmgi znanega izzivaČa Kogeja, ki je tovarniško godbo do razpusta pripravil. Pripominjamo samo, da se ne udeležimo nobene veselice, koder bo savski aj-inohtarski orkester sodeloval.
Vojni posnetki iz tripolitanske vojne predvajajo se šo danes in jutri v kinematografu »Ideal« pri vseh predstavah in nam predočujejo raz lične, jako zanimive slike z bojišča, na primer bitke, taborišča, okope, usmrtitev ogleduha itd. in so vseskozi jako zanimive ter bodo gotovo vsakogar zanimale. Ta velikanski film. 1400 metrov dolg, se predvaja pri večernih predstavah 1 in pol ure. — Poleg teh slik vidi se še jako komična privlačnost: »Maks, žrtev bordo-skega vina«, kjer igra glavno vlogo priljubljeni komik Maks Linder in vzbuja od začetka do konca velikanski smeh. — V petek »Specialni večer« z jako zanimivim in izbranim sporedom.
Pes naskočil je včeraj na nekem dvorišču na Miklošičevi cesti mesar ja Ivana Janeža ter mn pri tem na pravil na obleki 23 K škode. Lastnik psa je znan.
Delavsko gibanje. Včeraj so je v. južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 80 Hrvatov, 00 Macedoncev in 35 Slovencev. Na Prusko je šlo 10, v Solnograd pa 15 Hrvatov.
Izgubil je realee Henrik Ober walder zlato častniško verižico. — Šolska učenka Angela Šlibarjeva jt* izgubila usnjato ročno torbico z ra* nimi proprijetetami.
Narodna obramba.
Družbi sv. Cirila in Metoda ae odpira nov vir dohodkov. Včeraj zvečer ob pol 10. uri vstopi negotovega koraka v prodajalno ob mostičku čez Gradašico, sladko-ginjen oboževalec »grenkega" trdnega prepričanja, da mu ga treba še za .tri ..." Gospodar T. pouči in posvari poznega gosta; ,Da ga ima dovolj — celo že malo preveč-. Mož premišlja o teh modrih besedah, potem pa reče: .Menda imate Vi prav — dam pa te tri soldc Ciril-Metodu" .. . Naj bi postal mnogoštevilnim prijateljem »jeruša* ta trnovski tovariš vzgled v tem oziru, da si odreko zadnji nepotrebni glažek, kakor on; solde pa podarijo v boljši namen družbi sv. Cirila in Metoda.
Za družbo sv. Cirila in Metoda je daroval neimenovani 2000 poštnih znamk.
Ciril Metodova ženska podružnica za šiško. Občni zbor bo 25. t m. ob 2. popoldne v Čitalnici v Sp. Šiški.
Društvena naznanila.
Vabilo na maškarado ljubljanskega Sokola, ki se vrši pod devizo .Jaz Pierrctta — Ti Pierrot" dne 20. svečana v vseh gorenjih prostorih .Narodnega doma" se danes
razpošljejo. Ker ni izključeno, da bi se pri tako obširnem številu vabil in pa vsled rednega premeščanja gg. uradnikov, koga neljuboma izpustilo, prosi se vse dotičnike naj blagovolijo naznaniti svoje naslove bratu L. Fran-ketu v .Narodno tiskarno" ali pa naj si preskrbijo vstopnice, ki so za vsakega naprednega Slovenca zaedno tudi vabila. Vstopnice se dobivajo za nečlane (po 3 K) v trgovini Gričar in Mejač v Prešernovi ulici ter zvečer pri blagajni, za Člane (po 2 K) pa le pri blagajni proti izkazilu. (Običajna globa letos odpade).
I. obrtn ski ples v Ljublajni. Danes zvečer se vrši v „Narodnem domu" I. obrtniški ples v Ljubljani, ki obeta po vseh predpripravah in po velikem zanimanju, ki vlada v vseh slojih prebivalstva, biti ena najsijajnej-sih prireditev te sezije. Oni, ki ne bi bili še dobili vabil naj to oproste, ker so priprave vzele mnogo Časa in ker je bil odbor preobložen z delom. Namenoma gotovo nobeden ni izostal.
Občni zbor .Društva državnih uslužbencev" (skupina ljubljanska) se je vršil letos v Goršetovi restavraciji pri ,, Novem svetu*. Otvoril je zborovanje predsednik g. Zorko in pozdravil udeležence, katerih je bilo precej tudi z dežele. Tajnik Hubscher je poročal o delovanju društva tekom leta. Društvo je imelo koncem leta 172 članov. Umrlo ali izstopilo je med letom 36 članov. Denarni ostanek društva znaša 73 kron 88 vin., blagajniški ostanek podpornega sklada pa 70 kron 30 vin. Pri volitvi je bil voljen za predsednika zopet g. Zorko, ki pa je mesto predsednika odklonil, nakar je bil voljen namesto njege Marinko. Po volitvi odbora je bilo zborovanje zaključeno.
Prosnefo.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v četrtek, velika lirska opera: »Rusalka« (za nepar-abonen-te). — V soboto prvič na našem odru francoska burleska »Milijon«, spisala Georges Berr in Marceli Guille-tnand. Ta velezabavna burleska ima jako napeto dejanje ter se godi dandanes v Parizu v policijskih in apa-ških krogih. Glavne osebe so pa umetniki. — V nedeljo popoldne ljudska igra >Divji lovec« F. S. Fin-žgarja. Predstava se vrši za lože par izven abonementa ter pri zelo znižanih cenah.
Slovensko gledališče. Caričine Amoconke, katerim je zložil godbo in petje Viktor Parma, smo poslušali zopet včeraj po večletnem odmoru. Kapelnik je bil gospod Niko Stritof, ki je vodil orkester in soliste in večinoma tudi zbor prav spretno in temperamentno. Režije, žal, ni mogoče hvaliti. Scene-rija je bila malo umestna in ponesrečeni židovski žargon, ki se je pletel skozi dialoge od kraja do konca operete, je bolj dolgočasil kakor kratkočasil. Sploh se je zelo poznalo pomanjkanje pravega in pristnega tistega humorja, ki tiči v duši in ne na jeziku in v maski. Brez njega je vsaka komika okorna, nerodna in pnsiljena. Če ljudje vidijo, da Čifulske slovenščine ni in ni, čemu se ž njo silijo? Naj bi si prikrojili besede svoje vioge tako,
kakor jim veli estetski čut--če
ga sploh imajo! Zadnje dejanje se je zadiralo in ni hotelo z mesta. Eden gospodov ni znal svoje vloge, pa je morala še publika ž njim vred čakati na suflerko. Jako dobra je bila gdč. T. Thalerjeva, ki je nastopila v vlogi mlade graščakinje Helene. Pela je lepo, igrala dostojno in živahno in ravno tako je bila njena toaleta zelo okusna. Tudi služkinja Helenina Maruša (gdč. Vera Danilova) je posnemala vse dobre lastnosti svoje gospodarice. Svojo vlogo jc prav srečno kreirala in se kretala v njej s pravim igralskim ognjem. G. IličiČ je zabaval kot državni svetnik Feodor zlasti s tem, da je menjaval moško obleko z žensko. Pel je lepo, česar smo pri njem vajeni, odkar ga poznamo. Ga. pl. Foe-dranspergova se je družila z gdč. Tha-lerjevo v izvrstnem petju. Dober je bil g. Nučič kot cesar Jožef II., zelo primerna in dostojanstvena ga. A. Danilova kot carica Katarina II., splošno pa ni šlo skupaj. Režija, kje si? — Obisk je bil dosti polnoštevilen, poslušalci hvaležni. P.
Razne stvori.
* Uporni škofi. Lizbona, 13. februarja. Nadškofa v Bragi in Pon-talegre, kakor tudi škof v Samego eo bili za dve leti izgnani iz svojih škofij.
* Samomor   zaradi zaušnice.
B e r o 1 i n , 13. februarja. Iz Dessa-na poročajo: Sedinošolec Voigt se je vrgel pod vlak, ker ga je profesor, pri katerem je stanoval, oklofutal, ker je hodil v gostilne.
* Nesreča na tramvaju. Mar-s e i 11 e , 13. februarja. Danes popoldne sta trčila dva vozova vsl-d prevelike megle. Oba vozova sta bila razbita, dva prs-žiija ubita ia sedem težko poškodovanih.
Zastrupljeni« s metilalkoho-lom. Szatmar, 13* februarja. Vcenej in danes so prinesli 14 oseb v tukajšnjo bolnico, pri katerih so konstatirali znake zastrupi jenja s m etil alkoholom. Dva od teh sta včeraj zvečer v grozovitih bolečinah umrla.
Telefonska in brzojavna poročilo.
Zdravstveno   stanje   grofa Aehren-t ha I a   brezupno.   Katastrofa neizogibna*
Dunaj, 14. februarja. Zdravstveno stanje grofa Aehrethala je brezupno. Bolezen je že pred tedni stopila v kritično stanje in so si bili zdravniki na jasnem, da je smatrati zdravstveni položaj zunanjega ministra za velekritičen. Množili so se pojavi leukemijo (razkrajanje krvi), oči in uho so odpovedovali službo, pretekli teden je prebolel grof Aeh~ renthal opasno plenritis, katero ni bilo mogoče popolnoma izlečiti. Do tedaj precej ugodno subjektivno stanje bolnikovo, se je vsled velikih bolečin popolnoma spremenilo, grof Aehrenthal je postal apatičen in niti za časopise, v katerih je prej pazuo sledil poročilu o svoji bolezni (zato so dunajski listi pisali vedno skrajno optimistično), se ni več zmenil. Bolezen so komplicirale vedno številnejše se ponavljajoče srčne slabosti, kmalu se grof Aehrenthal ni več ganil s postelje. V poslednjih treh dneh pa je postal bolnikov položaj skrajno slab. Grof Aehrenthal ne vzame ni-kake hrane več ter je včeraj in ponoči ponovno zavrnil zdravila, ki so mu jih hoteli dati zdravniki, da mu olajšajo bolečine. Zdravniki so mnenja, da to stanje ne more trajati več dolgo. Ledvice bolnikove delujejo neenakomerno in bati se je, da se vsak hip pojavi uremija, najznačilnejši dokaz, da telo ustavlja svoje funkcije. Zdravniki izjavljajo, da je katastrofa neizogibna in da so ure grofa x\ehrenthala štete. Splošno se domneva, da zunanji minister pri najboljšem tedna ne preživi, da pa je vero-jetnejše, da nastopi smrt že v prihodnjih 48 urah. Seveda ni izključeno, da se bo od narave trdna Aeh-renthalova natura upirala smrti tudi še več kakor dva dni.
Aehrethal.
Dunaj, 14. februarja. Danes ob 1. uri popoldne je bil izdan buletin o zdravstvenem stanju zunanjega mi-uistra grofa Aehrenthala, ki je nespremenjeno resno. Grof Aehrenthal je ponoči večkrat krvavel iz nosa, se počuti skrajno slabo.
Dunaj, 14. febrnarja. Danes ob 1. uri popoldne izdani oficijozni buletin pravi: Zbolenje grofa Aehrenthala, ki trpi, kakor znano, za levkemijo, je zelo resno. Krvavenje iz nosa v uho, nadalje krvavenje ustni sluznic in kože ni ustavljeno. Množina krvi, ki jo izgublja povzročena redkokrvnost in razkrojite v krvi, je precejšnja ter je poslabšano splošno stanje. Senzo-rij je normalen. Podpisani so grof dr. Artner, prof. dr. Biel in dvorni svetnik dr. Geiger.
Dogodki na Hrvaškem.
Zagreb, 14. februarja. Pri včerajšnjih demonstracijah je bilo ranjenih 19 policijskih stražnikov, med temi eden težko. Policija je arotovala 125 oseb, večinoma dijake in delavce. Kolikor se ve, je izmed deim nolran-tov ranjenih zelo mnogo oseb, vendar pa se njih točno število ne tla dognati, ker ni nihče izmed njih iskal javne zdravniške pomoči.
Zagreb, 14. februarja. Vsled včerajšnjega nasilnega postopanja policije, ki je prepovedala celo zaupni sestanek, vlada v delavskih krogih tak-šno/ogorčenje, da se preudarja, če bi ne kazalo proglasiti generalno stavko.
Zagreb, 14. febrnarja. Pred par dnevi je bil, kakor je znano, ban Čuvaj na Dunaju, da napravi pri članih cesarsko hiše nastopno vizito. Kakor poročajo z Dunaja, prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand bana ni hotel sprejeti v avdijenco. To je brezdvoma znak, da se Čuvaj ne bo ogrel na banski stolici.
Položaj na HrvaŠkem.
Budimpešta, 14. februarja. Vladni organi zatrjujejo, da je ban Čuvaj odločen še naprej potlačiti vsako opozicijonalno gibanja ter izjavil, da bo še naprej konfisciral opozicijonal-ne liste, ker se mu zdi vsaka kritika njegovega postopanja kot hujskanje proti državni oblasti.
Ogrski državni zbor«
Budimpešta. 14. februarja. Grof Khuen je konferiral z voditelji opozi-cijonalnih strank parlamenta grede sprave v ogrski zbornici. Kossuthova in Justbova stranka imata danes zvečer konferenco, na kateri bodo nadaljevali razpravo o taktiki opozicije napram brambni reformi, o kateri se začne debata jutri. V jutrišnji seji poda grof Khnen tudi vlrdno izjavo o svojih pogajanjih na Dunaju. Nato
bo saaedanje najbrže sa par dni odgođeno, da bodo imele opozicijonalne stranke čas premisliti svojo taktiko.
Mednarodni šahovski tnrnir.
Opatija, 14. februarja. V mednarodnem Šahovskem turnirju je dobil 1. darilo dunajski šahovski mojster Spielman s 15 točkami. Drugo darilo je dobil praški mojster Duras s I3V* točkami. Tretje darilo si delita Kolm in Reti, ki imata po ll1/* točk.
Srbska skupščina razpnščena.
Belgrad, 14. februarja. V Srbski narodni skupščini je prečital ministrski predsednik Milovanovič ukaz, s katerim se razpnšča skrbska narodna skupščina. Nove volitve bodo 14. aprila. Skupščina se sestane 1. maja. Razpust 60 pozdravili Staro-radikalci z živio - klici na kralja. Bolgarsko sobranje.
Sofija, 14. februarja. Vlada je predložna sobranju med B Igarsko, Avstro - Ogrsko, Nemčijo, Rusijo in Francosko sklenjene konzularne in pravnopomožne pogodbe ter pogodbo
0 izročanju in več konvencij, tako konvencijo z Avstro - Ogrsko zarodi učnih in cerkvenih zavodov, ki stoje pod varstvom Avstro - Ogrske, ki naj vživajo iste pravice, kakor domači zavodi. Sobranju je bila pred ložena tudi konvencija o razširjenju pravnopomožne pogodbe na Bosno »n Hercegovino.
Samomor avstro * ogrskega konzula.
Sofija, 14. februarja. V Vidinu se je ustrelil danes   zjutraj avstro-ogrski konzul obe. pl. Putnik. Izvršil je samomor vsled hude nevraste nije,
Orožništvo v Makedoniji in Albaniji.
Carigrad, 14. februarja. Notranje ministrstvo razgl; ša orožniški zakon, ki reformira orožništvo v Makedoniji in Albaniji.
Demonstracije proti Francoski. Milan, 14. februarja. V Ascol: Picenu je prišlo do velikih protifran-coskih demonstracij. Množica je vpila doli s Francijo. Vojaštvo je moralo z oboroženo silo razgnati demonstrante.
Francoska zbornica. Pariz, 14. februarja. Z!>orniea je votirala vladi mornariški program s 452 proti 73 glasovi. Uradno se razglaša francosko - nemška takozvana maroška pogodba.
Sestanek treh cesarjev.
Bero! in, 14. febr. »Deutsche Tageszeitung« poroča iz Petrograda, da se v najbližjem času sestanejo ruski, avstrijski in nemški cesar in sicer povodom potovanja ruske carske dvojice v Darmstat. Najprej obišče ruski car avstrijskega eesnrja na Dunaju in ta mu vrne obisk na gradu Friedberg na Hesenskem, kamor pride ob istem času tudi nem&ki ce sar Viljem.
Predsedstvo nemškega državnega zbora.
Berolin, 14. febrnarja. Danes ob 2. popoldne se vrši izvolitev pred-«edn:ka nemškega državnega zbora. Kakor vse kaže bo izvoljen najbrže naprednjak Kunpf, ki je bil krkor znano izvoljen v 1 berolinskem okraju z 9 glasovi večine. Ker bo na to najbrže liberalec Psasehe odloži: svoje podpredsedstvo bo izvoljen za drugega podpredsednika najbrže tudi naprednjak. Tako bo potem sestavljeno predsedstvo nemškega državnega zbora iz 2 naprednjakov in
1 socijalnega demokrata.
Angleški parlament.
IjOndnn, 14. februarja. Danes opoldne je otvoril kralj Jurij s pre-stolnim govorom drugo eezijo angleškega parlamenta.
Kitajska republika.
Peking, 14. februarja. Večina republikancev je privolila v nasled-ne prgoje: Cesar si ohrani svoj naslov in dobi letno apanažo 4 milijonov taelov, ki bo znašala po izpre-membi brambne reforme 4 milijonov dolarjev. Pokojni mandžujem se plačujejo še nadalje. .Jamči se za prostost vero i spoved anja. Dvor ostane za sedaj v prepovedanem mestu in se bo pozneje preselil v letno palačo v bližini Pekinga.
London, 14. febrnarja. Iz Kau-kinga poročajo, da bo nova kitajska republika osnovana popolnoma po ameriškem vzoren, ter bosta glavno nočelo nove republike svoboda, vere in splošna brambna dolžnost.
Gospodarstvo.
— Konkurz zadružne r ivovarna Kakor se nam poroča se je otvoril konkurz o premoženju gostilničarske zadružne pivovarne v Lescah. Lesko zadružno pivovarno je ustanovila skupina koroških in kranjskih gostilničarjev z namenom, si dobavljati pivo po nižjih cenah in boljših pogojih, nego so je nudile v dotičnem okrožju obstoječe pivovarne. Ta akcija se je popolnoma ponesrečila, akoravno so se zadružni gostilničarji zelo trudili svoje pivo razširiti. Vsa dobra volja zadružnikov   je bila   popolnoma zaman,
ker je manjkalo strokovnega znanja, ni bilo veščega vodstva. Pri takih razmerah je bil neuspeh a priori zagotovljen. Pokazalo se je pa tudi, da so splošne gospodarske razmere v pivovarniški industriji skrajno neugodne. Visoke cene surovin, vedno rastoči davki in doklade so rentabiliteto pivo-varen tako znižale, da je obstoj te industrije le mogoč, ako se vodi po strogo trgovskih načelih, z zadostnim kapitalom, ter se izključi nezdrava, pretirana konkurenca. Zapeljani gostilničarji ne bodo le izgubili svojih vlog pri leski pivovarni, marveč bodo še morali poseči žalibog globoko v žep in doplačevati. — Tako se zmanjšuje potom zadružništva naše narodno premoženje.
s * *
Delnica pivovarna „Adrija" v Trstu.
Kakor smo že s. č. poročali, pretvarja se Tržaška eksportna pivovarna in tvornica slada R. Liebman v Senožečah s sodelovanjem Jadranske banke v Trstu v delniško družbo s polno vplačanim delniškim kapitalom K 1,000.000.
Iz okusnega, ilustriranega prospekta, katerega je pivovarna izdala in vsakemu interesentu na zahtevo pri-pošlje, razvidno da je bila pivovarna v Senožečah ustanovljena leta 1820 od rodbine Dejak in da je ena najstarejša pivovaen r na jugu naše monarhije.
Kraj za ustanovitev iste je bil zelo srečno izbran, ker tu je dovolj izvrstne kristalnočis+e vode na razpolago in svež gorski zrak dopolnuje samo ta, za dobro kakovost izdelka jako važni faktor.
Sedanji lastniki so pivovarno znatno razširili in so tudi sledeč tehničnim iznajdbam na polju pivovarenskem, opremili dotično z najmodernejšimi stroji in aparati.
S povečanjem in razširjenjem podjetja seje tudi produkcija piva znatno zvišala. Med tem, ko se je leta 1894 zvarilo le 3000 hI. piva, se je v letu 1904 pridelalo že 17000 hI. in v letu 1911 se je doseglo že lepo število 3500') hI; torej več kot desetkrat toliko kakor leta 1894, ko so prevzeli pivovarno sedanji lastniki. Senožeško svetlo pivo (Regina a la Pilsen) in temno pivo zvarjeno po monakovskem načinu, je na jako dobrem glasu in se izvaža v znatni meri tudi v inozemstvo, kjer se je radi delikatnega okusa in ker se dolgo drži, jako priljubilo.
Kakor se nam poroča, izkazuje bilanca za leto 1910 11, po znatnih odpisih toliko čistega dobička, da bi odgovarjal skoro IO0/* obresto-vanju projektiranega delniškega kapitala in ker so odnošaji za nadaljni razvoj pivovarne zelo ugodni, obeča se tudi v prihodnosti velika rentabilitcta podjetja.
Lastniki pivovarne so prevzeli K 500000. — delniške glavnice v prvotnih delnicah od K500000.— prijoritet-nih delnic se je podpisalo privatnim potom K 2CCCC0.—, ostalih K300000 nam dajejo koncesijonarji na javno subskripcijo katera se vrši od 19. do 29. t. m. Opozarjamo v današnji štev. objavljeno vabilo na subskripcijo in pripominjamo, da sprejema Jadranska banka že od danes predprijave na imenovane delnice. Tozadevne tiskovine dobivajo se brezplačno pri blagajnah Jadranske banke v Trstu, Opatiji, Ljubljani, kakor tudi pri hrvatski vje-resijski banki v Dubrovniku, Spljetu, Šibeniku in Zadru.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Raste Postoslemšek.
Ceno domače zdravilo. Za uravnavo n
ohranitev dobrega prenavljanja se priporoča raba mnogo desetletji dobro znanega, pristnega „Mollovega Seldlltz-prašha", ki se dob! za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj traino ra vse težkoče prebavljenja. Originalna škatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. Moli, e. in kr. dvorni zalagatelj na Dunaj«, Tuchlannen 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Mollov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 1 22
Vilo za dra-▼e slabotne, ▼ razvitku
zaostale otroke vsa-In odrasle ke starosti.
PospeSuje tvor t**v miiie in kosti, z*, branjuie in odstranja kakor nič dru-gega drisko, blevanje, črevesni ka'ar itd
Komično izgledaš, sin moj,
ko greš med ljudi: z rdečim nosom, hripav, stokaš in kašljaš Katar se« veda dobi lahko vsak, ali nato je pj takoj treba kaj storiti proti temu, da se nadlege hitro odkrižamo. Jaz rabim vedno Kaveve pristne sodenslcp mineralne past'lje, ki jih za K 126
kupim v katerikoli lekarni ali drog;, riji  in  vselej  sem  katar zatrl,
predno se je prav pojavil. Poslušaj dober svet in stori takisto'
Generalno   zastopstvo   za   Avstro - Odrske W. Th. Guntzert, c. kr. dvorni založnik Dunj V II. Grosse Neugasse 17.
Zapomnite siy
da je dober tek temelj dobrega prebavljanja, da je torej zbujanje teka najva. žnejši pogoj zdravega Življenja. Kdor torej hoče imeti zdrav želodec in krepko prebavo na poskusi že desetletia z dobnm rjspehom rabljene .Bradveve želodčne ki. ■lice", prej tudi Manjaceljske želodčne kapljice, ki so Že od nekdaj najzanejslivejSe domače sredstvo proti vsem težkoram otroV kakor tud« odraslih. Dobe se po lekarnah n stane stene steklenica samo K *W in K1 "fio dvejna steklenica. Kjer se ne dobe tja pošlje iz^elovatelj. lekarnar, C. Bndv. Dnin !. Fleisehmarkt 2-481 brez stroškov na dom b steklenic K 5 80 ali tri dvojne steklene? za K 530.
Meteorologije neroclln
VKtia tU a»ar|en SO«"!
Sredaji iračal Hat 30.7« mm
fearuar. 1	Čas epa zevanja	Stan je j bare- j metra • mm	Tempera- i turi v C* 1	"5 o E m >	Nebo
13	2. pop.	735 5 j	107	sr. jug	del. 'asno
*	9. zv.	7338 1 1	35	si. s za h.	lasno
14	7. sjf	732 4	15	si. jvzh.	oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 45', norm. —0 4" Padavina v 24 urah 0 0 mm.
Lepi
dobri
ceni
so naši izdelki. 6 velefinih, popolnoma platnenih rjuh 150 200 cm vel. K t S—, iste 150 220 cm vel K 16 50. Kos Krejcaneve tkanine, velefino beljene 20 m K 18 — 30 m sortiranih ostankov K 18 . Vzorci samo najboljših tkanin za gospodinjstvo in opreme ---z gratis in franko     - -  . .--
Tvoratca plalnine Brstje Rrejtat, MnVa. uma
V Gradcu
TvciDica pohištva io postelji,
In ima 10 do 15 delavcev, s stroji urejena, 20 let obstoječa, samo nadrobna prodaja doma proti gotovini, in ki je I. 1911 vre. lastniku 000 K letnih dohodkov, 6 L obre-stovanje in 3 00 K čistega dobička. Podjetje se odda pridni, strogo reelni osebnosti, ki razoolaga Čez 30 000 do 40.< 00 K; sedanji lastnik na željo ostane še naprei udeležen Samo resnično r» snim, hitro odločenim interesentom (strokovnega znanja ni treba) daie pojasnila g spod Marka Inkret v Ljab-lfani, SaraaoTi ulica štev. 10.
o
MOJ STARI
nazor je in ostane, da proti prhljaju,
[»rezgodnjemu ostvenju in izpadanju as kakor sploh za racionalno negovanje las ni boljšega sredstva nego svetovnoznani B a y - r u m s konjičkom, znamko lesen konjiček tvrdke Bergmann & Co., DeČin n. L. V steklenicah po K 2 — in 4" se dobiva po vseh l.karnah, drogerijah, parfumeriiah in brlvnicah.
				
. *^				-
Marija Planlniok In Joslplna Bahovoc naznanjati vsem sorodnikom, piiiateijem in znancem žalostno vest da je njijina skrbna in dobra mamica, ozir tašča in stara mamica, gospa 607
franeiška Dane roj. paternost
»sebnioa
danes v torek, dne 13. februarja ob pol 3 popoldne pe kratki močni bolezni previđena s sv zakramenti v 74. letu starosti v voljo božjo vdana mimo v Gospodu naspala
Poereb draee nam rajni ce bo v četrtek, dne 15. februarja ob 3. popoldne iz deželne bolnice k Sv Kn2u.
Nepozabno priporočavi v molitev in bla; spomin.
Sv. male se bodo darovale v cerkvi Marijinega Oananenja.
Hnblf nn, dne 13 februarja 191*
J
I
želi priti za gospodinjo
k samostojnemu gospodu. M* ponudbe upravnistvu „S1. Naroda*' ,ttt 71\
VabUo k "
prosti zabavi
katera se bo vršila
i četrtek 15. in i ponedeljek 19. febrnaija v restavraciji pri ^uerjn
Wollova ulica 12.
~   K obilni udeležbi vabi najvljudneje ::
^00 LadOvik Boikar. rest&vrater.
J. Zamlfen
čevljarski mojster
v Ljubljani, Sodna ulica št. 3
izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo nalogo
storjenih čevljev.
izdeluje tudi prave gorske in tolovadske čevlje.
Mlad oženjen mol
v Ljubljani«
Pismene ponudbe pod šifro na upravniitvo »Slovenskega Naroda«
361 m
s koncesijo so oddalo
na Turjaškem trgu štev. 1.
(bivši »Katoliški dom«)
IfBp"* za majev termin
Vpraša  se v gostila:  tam   ali v
pisarni Filip Supaiioića, Soblceva ulica stev. 9. 559
Odds se Miza sodite palače
stanovanje
v ptitliCjn (ena večja, dve manjši sobi, 590 kuhinja Hd.)
takoj ali s 1. majem 1912.
Naslov v upravniltvu »Slov. Naroda«.
Podpisana vljudno vabi na
v Mariboru,
dobro upeljano, posebno za Slovenca - - : primerno* se zaradi bolezni 1 1
takoj, pe jako ngodni in nizki
Kje, se i*ve v trgovini V. Woixl
ki se vrši
na
, naroaia z dežele zadostuje kot mer. ■ *1™1,M»P' ?OPBia °O8P0sk*
iprposlan čevelj. 245 I (Štajersko). 5o7
inom wmm
i c
vseh de£e!a izposluje inženir 20 nW_J*P*. oblastveno avtor. In zapriseženi patentni odvetnik »ta Dunaju VI., Mariahllfepstrasse 4t. 37.
Vsak dan vso noč
Kavarna „Central".
KONCERT
dunajskega damskega elitnega orkestra.
Vstop prosi.
59:
Z velespoštovanjem Vstop prCSt.
Štefan Miholič, kavarnar.
					
■■i			Maj bol)*« n želodec.	■aH	B     lil aaarS
?
I*
j
Lekarnarja Schaumanna
S želodčna sol 3E
in želodčne pastilje
■
ie 30 iet preizkušeno sredstvo proti vseh vrst želodčnim boleznim, motenju prebave in shujša nju.
Schaumannova želodčna sol
škatljica B 1*50. Želodčna pastilje omarica K 1.50. Razpošilja po povzetju od 2 škatljic naprej. — Lekarna Schaumann- Stockerau pri Dunaju.
Dobiva se po vseh lekarnah ia drogerija*- 3902
ji
18
Neprimeren učinek
H četrtek. 11 mlm 1912
v salonu restavracije
99Pri levu"
Marije Terezije cesta 16.
Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 50 vin. Za blagohotni obisk se priporoča t relespoštevasjca
Beti Pilko-Kos,
restavraterka. 602 ZZZZZ Najboljša in najzdravejša
b ar vas zo ta in brod§
je dr. Drallea ff2fERIL*v ki daje sivim in pordečeltrrt lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah t navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
Štefan Strmoli
Ljubljana, Ped Trančo št. I«
Poulične Šminke   n puder najfineje, po zmernih cenah.
i?
BJlooni salon.
Qa&ti4ifH damam ptipoteča
Šalni Alviufii večno prt-ptavlfent* Čfa(t<? {udi venet 9 hafictM in easn* cvetlice .\   Soma t*fc4ovtfen&. ,\
i
V gostilni Dum
Sv. Petra auurtp 91
bo v četrtek 15. februarja
srn
K obilni udeležbi vabi
Terezija Dnrn.
Spomladanska ta poleta« aezija 1912
Eakapen 3'10 m dslfza ksaplif sa Bolks okieka
(suknja, hlače, in
telovnk/stane
kupon   7 kron
kupon 10 kron
kupon 15 kron
kupon 17 kron
kupon 20 kron
Fvupoa aa bm aaloaake   L.fcajo 30 K, djlj« • ca povrtaike turiatovtki loden, tmlnat« kamsarne
itd   r*»p©*ilji»  po tvorviAkih   cenah sa  -olidno :»
reelno dobro rr«aaa »vorniAka salona aukna
Siegel-Imhof v Brnu.
Voorol peSS 1» irtakft. Sil
PNUmS, ki jih ima)« privatni o■■» rnald ako htago naročajo naravnost pri firmi Si e gol-bnbo * na kraju rvomice. so velike. Stolne najniže 00no.
Veliko lcbtra. Tudi najmanjša naročila M i«vrte ■ popolnoma 3ve2'm  blagom  natati^no  T'O vrorru.
£epo stanovanje
9 3 sobami, kopalno sobo in pritikli-nami so o ista sa bi ar o ali snel v HI. nadstropju na Blewelsovi eesti
StOV« tBm Vpraša ae v pisarni
FILIP SUPANClCA. Šubičeva ulica tU a.
_573_
Zastopnike in potnike
s taaU sa apoaoleae e*atelfe(
za obisk privatnih oseb s prodajanjem suknenega blaga in lodnaskih vremenskih plašče v za gospode in dame sprejme proti visoki proviziji« pozneje proti fiksni plači največja tvornička razpošiljalnica sukna.
Ponudbe na Budolfa Faltlnek,
Insbruck% Museumstrasse 26. 584
I Naročajte novi jubilej-j ni cenik s koledarjem
za ure. zlatnino hi srebrn i no,
tudi po pošti prostou
Za gg. ženine in
nevesta največja izbira.
Fr.
?
nasproti
PozorS    Priporoča ae na nova urejena    PozorI
trgovina čevljev
fi. Schveitzer, Cjnbljana, Prešernova ulica it. 48.
Popolnoma novo blago iz najboljših t o varen. Čevlji po meri. Popravila po Smernih cenah. 8uml]evl podpetmiki se prodajajo in pritrjnfejo. Izdelovanje In popravila lovskih ia tuistovskih čevljev. Pravi amerikanski čevlji. 532       Pristne ruske galose po zelo nizki ceni. Telovadni čevlii.
VaŽnOI Za di ako posebno olako cene, VaŽDO !
j\ngiej>fo skladišče oblek
O. J}ernatovič
/Ljubljana, JV(estm trg 5
priporoča ravnokar došlih 5000 komadov najnovejše damskč konfekcije .7 po primerno nimfah cenah.
OPEKAH
s krožno pečjo
v večjem ob železnici ležečem okrajnem mestu Spod Štajerske je ceno naprodaj. Surovina Ia, spečevanje blaga ragotov no — Vprašanja pod „Strojna Opekarna11 na upravn. »Siovenskega Naroda.« 554
Samostojni obrtnik, vdovce, 40 let star. čedne zunanjosti se želi seznaniti s gospodično ali vdovo brez otrok, ki bi 'mela vesetje do gospodinjstva in par tisoč premoženja ali kako obrt, oziroma kako malo posestvo. 54*
Ponudbe na naslov „h. 8. 5." ns upravništvo »Slovenskega Naroda«. Tajnost zajamčena.
Vabilo na subskripcijo
na 1500 prioritetnih delnic po K 200"—, «*« nom. K 300.0OO*—
pUdrija' delniške pivovarne.
Jadranska banka v Trstn in gospoda Peter In Jurij Llebman. kot koncestjonarji spremenijo že od 1. 1820 obstoječo tržaško eksportno pivovarno in tvornko slada R, Liebman v Senožečah, v delniško družbo s polno vplačanim delniškim kapitalom
K 1,000.000-—,
kateri se razdeli v 2500 polno vplačanih prvotnih in v 2500 polno vplačanih prioritetnih delnic a K 200'— nom. Dosedanja lastnika omenjene pivovarne prevzameta vse prvotne delnice (K 500.000— nom.).
Od prioritetnih delnic se je podpisalo privatnim potoni že K 200.000 nom. a ostalih K 300.000 nom. se bode javno subskribiralo.
Glasom pravil nove družbe odpade od izkazanega čistega dobička nmiprva
5% dividenda na prioritetne delnice
medtem ko se morebitni prebitek razdeli na do 5* »no dividendo prvotnih delnic in morebitno supeidivfdendo na oboje delnice.
Subskripcijski kurz znaSa
K 210-— za prioritetno delnico k K 200-— nom.
Ker rarticipirajo delnice na ospehu družbe že od 1. oktobra 1911, je plačati 5»/# tekoče obresti od nominalnega zneska od 1 oktobra 1911 do vplačanja subskribiranega zneska. Uspeli aala iaoinsh se po adaSkai rahskrlpciieklh stroškov doda rezervnemu zaklada note drntbe.
Subsknpcijske prijave bodo sprejemali nižje navedeni zavodi od tO. do SS. lehraaiia IStS.
Pri subskripciii je plačati za vsako podpisano delnico K 100-— v gotovini, medtem ko je ostanek plačljiv po dokončani repartlciji, katere izid se bo subskribentom naznanil, najpozneje do 31. maca 1912.
Subskripcijska mesta i
Trat: Jadranska banka, kakor radi njene podružnice v a|aallaml in Opatl{L Dubrovnik: Hrvatska vjeresijska banka in njene podružnice v Splitu, lilsallrB iti
Jadranske banke).
Vsa eventualna pojasnila daje Jadranska banka v Trato, kakor tudi pivovarna sama.
Za majev termin iščete dve
gospodični pri boljši rodbini (v bližini sodnije) večjo
li
(kot bodoče podružnice
TRST, v februarju 1913.
604
Jadranska banka Petar Liebman Jurij Liebman
kot koncesijonarji.
f
il
J
Ponudbe na upravništvo »Slovenskega
Naroda", šifra: „Soba
576
• V
v kateri se nahaja gostilniška obrt se zaradi gospodarjeve bolezni po jako ugodnih plačilnih pogojih proda. Vprašanja pod „A. B, 2000" na uprav-nlštvo .Slov. Naroda*. 568
ur
Ženitev.
Mlad, izobražen trgovec v Slov. delu Štajerske, jako soliden, dobro* srčen iz dobre rodbine, prijetne zunanjosti, lastnik dobio idoče trgovine z mešanim blagom, z lepim zemljiščem, išče v zakon pridne, domače LJ vzgojene, vesele, zdrave, simpatične *** deklice lepega vedenja, stara 22--30 let, ki bi imela veselje do trgovine, ker se želi tam nje sodelovanje. Premoženja najmanj 20000 K. Najstrožja tajnost častna zadeva. Prosi se za sliko, ki se vrne.
Ponudbe pod šifro „areta" na uprav »Slov. Naroda«. 568
3.
m
28
0647
6
44
47
PG
4Y
575^^8
94
Priporočamo naSim ::   gospodinjam g
KOLINSKO CIKORIJO
iz edine slovenske*
p-^,-—H  tovarne v Jjubljani
J^aannannnnnli ——m— — i i i ■   i .......—
Odda se tako! i MeaHuniofi    & 6
s poleg ležečim prostorom za skladišče« pripraven za trgovino os. za obrt«
Prva mm eMa
i.
H. Suttner, Llubljana
lami lig a. li. m
Nudim svojo veliko izbiro draguljev, zlatnine, srebrnine in vseh v stroko spa-dajočih predmetov.
Mestni trs 9.2), nasmot! loiora.
Cene brez konkurence« P. n. odjemalcem se priporočam za vsa zadevna
naročila.
. - gr -.
Spreime se
•v
srednje starosti, 542
nMk vajena t trgovini ter knjioonditii
Pog<»mo se  da hrana in stanovanje.
Ponudbe na uorav »Sloven^kt^ Naroda« pod 9vKai|lgovodkla|a \
Tapetnik
Dragotin Puc
Ljubljana, Marije Terezije cesta štev. ti
na dvorišču, levo 3553 se priporoča za vsa v to stroko spada, joča dela Velika Izbor zgotovljeni 1
: dhranov s
otomanov in modrocev.
Tehnični biro
Resljeva cesta štev. 26 (poleg plinarne)
izdeluje:
avbno podjet
Resljeva eesta štev. 26 (poleg plinarne)
: Jefon, že'ezobeton,: mostove, strope, dvorane, zazidke turbin.
Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov,
prevzetje zgradb, :: tehnična mnenja.::
: Vodovodi, električne : centrale, turbine, mlini,
žage, opekarne, n moderne apnenice. ::
ooo
: Obisk strokovnih: inženirjev na željo.
o o)
rna
a o
■ .1 tjB - ■
Zgodovinska povest; spisat Fr. Remec.
Cena Z B, s pošto K 2*20.
Pravkar je izšla v drugi izdaji prekrasna zgodovinska povest »Krati Matjaž«, ki spada med najbolj čitane knjige in po kateri občinstvo vedno znova vprašuje.
•; 'ŠIL-
Čez trnje do sreče.
Spiral Senčar. Cena broš. B 1*20. vez. S 2*20. s posto 20 v već.
Zelo zanimiv roman, poln intereaantnega dejanja.
Rdeči smeh.
Spisal Leonld Andrejev.
Preložil Vladimir Levstik.
Cena bros. K 1*40, ves. B 2*40, s poito 20 v već.
V tem „odlomku najdenega rokopisa" so popisane strahote vojne in iz nje porajajoče se pijanosti krvi in blaznosti.
Spisal V. Beneš-Sumavsky. Cena bros. B 1-30, vez. 2-50, s pošto 20 v već.
Ta  odlični roman podaja  tanimivo In pretresljivo sliko iz narodnega življenja in priča,  kako nemška  žena uničevalno vpliva na slovanskega moža.
Undina.
Spisal Andre Thenriet
Coaa 00 v, ■ poito 10 v ve«.
Eden najljubeznivejših francoskih pisateljev je v tej knjigi podal dražestno povest, ki jo je svetovna kritika uvrstila med nesmrtna dela.
Lira is a Ho.
Zgodovinski roman; spisat Vladimir Vesel. Cena S 1-43, vez« B 2*20, s posto 20 v već.
^oncem 15. stoletja se je pripravljal na Slovenskem kmetski punt. Kmetsko ljudstvo je takrat strahovito trpelo in vrh tega so duhovske in posvetne oblasti trpinčile ljudstvo zaradi domnevanega čarovništva. Ponekod so požgali vse prebivalce kake vasi, ker so bili osumljeni
čarovništva. Vse to nam popisuje pisatelj v tem vetezanimivem romanu.
Strahovala I Mali lord. dveh kron.
1 Uflt
Roman; spisal Fr. Remec.
Cona broa. B 1-90. van. B 2-50, a poito 20 v već.
Te je ginljiv roman iz ljubljanske
preteklosti, slika življenje iz tedanjih malomeščanskih in gosposkih krogov, tragedija dekleta, ki je vzraslo v Stu-dentovskih ulicah, a je pogledalo v aristokratske kroge Gospodskih ulic in to poplačalo s svojo fivljensko srećo.
Zadiu rodovine jjenalja.
Spisal Fr. Remec. Cena B 1-50, s poito B 1-70.
Velezanlmiv zgodovinski roman iz Časa rokovnjaškega gibanja na Kranjskem.
Linntzn h jam
-•80 v. vas. E 1-00, a poito 20 v veo.
Ta mična ljubezenska povesi se je občinstvu prav posebno prikupila. Dejanje se vrši za Časa zadnje avstrijsko-turške vojske, ki jo je vodil princ Evgen. V povesti je popisano, kako izvrši strahopeten človek občudovanja vredna junaštva, samo da bi ae opral pred tisto, ki jo ljubi.
Spisal Fr. Lipič. Cena bros- B 2*—, vos. B 4-—, a poito 40 v već.
Velczanimiv roman izza časa velikih bojev med pomorskimi razbojniki, turškim ce-sarstrom in beneško republiko.
\l
Spisal Ivan Cankar. Cena broa. B 1-30, vet. B 2*10, s poito 20 v već.
Najbolj ljudska in ena najlepših povesti, kar jih je spisal Cankar.
Roman; spisal Fr. Remec.
broa. B 1-50, vos. B 2-30,
a poito 20 v već.
Ozadje tega romana te zgodovinsko. Dejanje se vrSi v Ljubljani in njeni okolici v časih Napoleonove Ilirije, v krog>h francoskih in domačih aristo-kratov, med katere je stopilo slovensko dekle, ki v svetosti svoje ljubezni doprinese plemenite žrtve, dokler se naposled tudi njej ne nasmeie sreča
Spisal F. H. Bumett
Coaa bros. K 1-60, ves. 2-00, a poito 20 v već.
To knjigo veselja, kakor je kritika imenovala to presrčno povest so po izgledu mestnega šolskega nadzornika sprejeli v šolarske knjižnice vsi šolski voditelji, ki jim je res mar, da mladina kaj dobrega čita.
Osnovni nauki
n nam
Spisal Valentin Zun.
Česa B 3'—. s posto B 3-20.
To je najpopolnejše in najtemeljitejše delo o narodnem gospodarstvu v slovenskem jeziku. Ta knjiga je absolutno potrebna za vsakega, kdor deluje na narodnogospodarskem polju, zlasti za vsakega posojil ničarja.
Vesela povest iz ljubljanske preteklosti. Cena broa. B 1-—, ves. B 1-30, a poito 10 v već.
Kdo? se hoče prav od srca nasmejati, naj čita to knjigo, ki je polna
drastične komike in prešernega humorja.
Ljubljana • Prešernova ulica 7 m- Ljubljana
v..L
Lastnina ln tlak »Narodne tiskarne«*
RA
A3C
9075
KD
^572
55