SpedblfMM to ahtemameato postale, Podtalna plačana v jiitoilnl Leto LXXV., št. 152 LfrOafan*, torek 7* J«B|a 1942-XX Cena 50 cent. UREDNIŠTVO IN OPRAVA: LJUBLJANA, FUCCTN1JEVA ULICA S IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kraljevine Italije in Inozemstva trna LTMONE PUBBLICITA IT ALI AN A S. A^ MILANO TELEFON: 81-22, 31-23, 31-24, 81-29 In 31-26 Računi pri poštno čekovnem zavodu: Ljubljana Štev. 10-351 Izhaja vsak dan opoldne — Mesečn a naročnina 11.— lir, za inozemstvo 15.20 lir CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: IJNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A., MILANO. La battaglia in Egitto Vivoci azioni delle opporte artiglierie — II mente delle attrezzature portuali di Alessandria, Porto-Said H Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 6 luglio il seguente bollettino di guerra n. ~6i*: Sul fronte egiziano attivita di elementi motocorazzati e vivaci azioni delle opporte artiglierie. Puntate di reparti blindati av-versari sono state ovuiiquc e prontamente respinte. Forniazloni aeree delFAsse hanno mitrtv-gliato e spezzonato reparti di truppe e co. lonne di veicoli: un ingente nuniero di au-tomezzi risulta incendiato o ^ravemente dannei^ffiato, in vari combatl imenti 12 ap-pareechi nemici sono stati ahbattuti. Unita deH'aeronautica hanno hombarda- to le a t tre* za ture portuali di Suez e Porto-Said. A šepnit o delle operazioni della giornata 4 nostri aerei non sono rit ornati alle b**l-E' confermato 1'affondaniento del piro-scafo di 5 mila tonneltate del quale 11 pre-eedente bollettino annunzid 11 siluramento nei Mediterraneo orientale. Xei pressi di Lentini on aeroplano bi-glese ha ieri sganeiato alcune bombe che non hanno cautato vittime o danni, A Malta efficaci azioni di bombarda-mento dei nostri veli voli s*uU*aerop©rio di Mieabbu, in altra a/ione la caccia germa, niča distruggeva uno Spitfire. Očiščenje črne gore Težavno in nevarno delo je odlično opravila alpinska divizija „Alpi Graie41 Cetinje, 7. julija, s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) Posebne omembe je vredna nadaljnja etapa osvobo-jevalnega pohoJa alpinske divizije s>Alpi Graje . iNaše čete so odšle iz Nikšiča vzdolž gorovja do obširne planjave Gvozda pod Durmitorjem. To gorovje je tu pa tam še pokrito s snegom. Kolona je marširala preko pašnikov, ki spominjajo na naše planinske pašnike in je nato krenila skozi soteske Nokre skozi gozdove. Na obeh straneh so alpinsi bataljoni preiskali vse višine in ves teren, da bi odkrili nevarne sli in zasede sovražnika, ki se je po obvestilih zbral v šavniku. Komunisti pa niso čakali na čete, temveč bo pobegnili m zapustili za seboj sledove uničenja čiste angloraske znamke. Tudi ti so se slavno umaknili po zgledu svojih mojstrov, poži-gajoč za seboj. Uničili so pastirske koče in zažgali vasi ob vznožju gorovja ter uničili cesto med Nikšičem in Savnikom. Po obsegu teh razdejanj je soditi, da razpolagajo s posebnimi sreistvi, ki dopuščajo sum, da imajo svoje roke vmes angleški in ruski strokovnjaki. Morda so upali, da bodo zaustavili pohod divizije, ali pa so uporabili novo bojno taktiko sabotaž in terorističnih dejanj. Verjetno oboje, toda oboje zaman. Divizija je obnovila cesto s svojim inženjerskim oddelkom, ki se je odlično izkazal. Z napori alpincev in topni-čarjev in vseh drugih čet divizije se je to delo posrečilo. Treba je bilo dobiti tudi to bitko, ki je bila oiločilna, kajti vedeli smo, da bo to zadnja ovira sovražnika, s katero je skušal zavleči svoj konec. Divizija je ta uspeh dosegla v nekoliko več ko dveh mesecih. Določeno je bilo, da bo divizija operirala v dolini Zete, ki je glavna prometna žila črne gore in zaradi tega središče komunistične organizacije. Ob prihodu v Da-nilovgrad se je divizija znašla v nevarnem položaju. Uporniki so gospodovali v vsej dolini in so držali gorovje, terorizirali so tamkajšnje prebivalstvo po gozdovih, uničevali prometna pota ter ogražali naše posadke. Nacionalisti pa, ki so komaj premagali veliko duhovno krizo za uresničenje svojega programa, so bili slabo organizirani in slabo oboroženi ter niso mogli učinkovito nastopiti. Nekaj vasi je že popustilo spričo komunističnih groženj in se je uvrstilo na njihovo stran, druge pa so bile na koncu svojega odpora in so bile na tem, da sledijo zgledu prejšnjih \*asi, da bi preprečile najhujše. S prihodom divizije se je položaj spremenil. Moralni lik in avtoriteta poveljujočega generala in ugled alpincev divizije ^Alpi Graie« so bili tisti činitelj, Ivi je zbral okrog- sebe vse nacionalistične sile v dolini. Energični nastop naših čet je omogočil v Dariilovgradu olajšanje in je zagotovil prebivalstvu v okolici večji občutek varnosti. Komunisti so bili prepode-ni v gore ter so se morali umakniti proti 2upi in Nikšiču. Za alpinci so se begunci vračali na svoje domove z znaki nečloveškega trpljenja na obrazih in z vizijami mrtvaških prizorov v očeh. Le malo se jih je vrnilo. Večji del so jih komunisti s silo zavlekli v svoje vrste :n jih neusmiljeno poklali. Napredujoči alpinci so skromen kruh delili z izstradanim prebivalstvom. Izkopali so grob za raztresena ude žen in otrok, ki so jih komunisti pobili. Prekoračili so težaven gorski teren, opravljajoč povsod zadnje pietetno dejanje za stotine žrtev nečloveškega zverinstva, ki je svoje Žrtve žive vrglo v prepada. Sovražnik je obdržal svojo sestavo čeprav se je umikal in je na področju Nikšiča zbral nove sile ter pripravil boljšo obrambo. Treba ga je bilo poiskati in ga vreči iz oporišč ter mu zadati smrten udarec. Divizija se je zato napočila v Nikšič. Lepo mestece so uporniki dejansko oblegali. Uporniki so imeli glavno poveljni« štvo partizanskih sil v <5rni gori nekaj kilometrov od tod v gorskem kraju Gornje Polje. Ta kraj so si izbrali svoj čas v skladu z vojaškimi in političnimi zahtevami- Višine okrog mesta so nudile oiličr.a obrambna oporišča in naravne obrambne postojanke proti morebitnim našim napadom. Sovražnik je imel tudi odprta vsa pota za morebitni umik. V Nikšiču so uporniki imeli agente in vohune, ki so jih cb-veščali o slehernem našem gibanja ter so dobro organizirali celice, ki naj bi delovaje v primernem trenutku kot peta kolona. Predrznost proslulega Save KovaČevi-ća, glavnega poveljnika komunističnih sil v Crni gori, je šla tako daleč, da so komunisti razširili med prebivalstvom vest, da bo 6. maja, na praznik črne gore. Sava Kovaoević povabil poveljnika divizije >A1- pi Graiec na obed. Seseda je general povabilo sprejel in ga je celo za en dan j»re-hitel. Dne 5. maja ob zori je poslal skupino planinskih bataljonov s svojo posetni'-o na Uzdumir, ki je S52 m visoka gora. S te gore se ščiti in obvladuje mesto ;n nižina Nikšiča. Komunisti so to višino močno utrdili in jo smatrali za neeavzetno. Njih propaganda je na vse strani razširjala vest, da bo višina 852 jrrob alpincev. London in Moskva sta izrabila to in sta žrtvovala 5 svoj'h izredno dragocenih radijskih oddaj za poveličevanje ogromnji defenzivnih naprav na višini in borbenega duha črnogorskih komunistov. In nekaj resnice je bilo v vsem tem. Postojanka je taka, da jo lahko brani peščica ljudi pred napada močnih skupin. Narava terena, ki ga pokriva gosto grmičevje, je neprestana zaseda ol vznožja do vrha gore ter nudi na vsakem koraku učinkovito zaščito strelcem in branilcem z avtomatičnim orožjem. Vrh te višins brani naravno skalovje In je ž« po naravi močna utrdba. Uporniki so neustrašni in krvoločni borci. Sava Kovačevie je izdal drakonske odredbe. Kdor se vrne z Uzdumir ja, bo sojen po strog-Ih partizanskih zakonih. Komunisti vedo po izkušnjah, kako korenite so metode Save Kevačeviča. Nastala je torej prava bitka za višino 852, kratka, toda izredno huda bitka, čisto drug'ačna ket običajne očiščevalne in policijske operac'je v tej nenavadni in včasih absurdni vojni. Planinski bataljoni so v zaletu napadli višino. Pred napadom jih je podpiralo planinsko topništvo. Vrh je bil zavzet z bajoneti, bodali in rečnimi granatami. To je bil krvavi krst divizije, junaški krst, ki tvori najsvetlejšo epizodo ob epizodah te vojne. Ni bila to posamezna in slučajna akcija tolikih v tej vojni, ki nastanejo zaradi navidezne desorgani-zacije in nestalnosti sovražnih skupin, ki se razpuste ter se nato nenadoma zcret strnejo. Ta akcija je bila premišljeni v taktičnem in strategičnem pogledu in izvedena zavestno z vsem znanjem poveljnika. Po obkolitvi sovražnika je bila naša iniciativa vsiljena in sovražnik je bil prisiljen k borbi. Odločilni so bili uspehi, čeprav doseženi z bolečimi človeškimi izgubami, ki so pa bile venlarl« zaradi nagle akcije zelo majhne. Uzdumir ni bil samo ognjišče krajevne obrambe, temveč je sama komunistična propaganda naredila iz njega ognjišče moralnega odpora črnogorskih upornikov, skoraj simbol borbe, ki so jo vodili komunisti. Izguba Uzdumirja je povzročila moralno razsulo celotne organizacije. Brezuspešni so bili poskusi za zopetno zavzetje višine kljub uporabi znatnih sil in žrtvovanju mrtvaških bataljonov, sestavljenih iz mladeničev od 18. do 20. leta. Voditelji kakor Sava Kovačevič kot vojaški poveljnik in Polje P jade, politični vodja komunističnega gibanja v Črni gori, so dali ukaz svojim oddelkom, naj se upirajo do skrajnosti in krijejo umik komunistom iz doline Župe, katerim je grozila obkolitev. Uspeh pa je bil izkoriščen do skrajnosti. Ker so bile namere upornikov znane, je poveljnik poslal skupino bataljonov, da so zasedli višino vzhodno od Niksiaa proti izhodu doline zupe, med tem ko so nacionalisti s pomočjo našega topništva in alpincev zasedli Kableno glavo. Tudi tu je bil odpor srdit. Z zaletom so bile zavzete postojanke, divji, a brezuspešni so bili protinapadi sovražnika. V dveh dneh je bila vsa dolina župe očiščena, d očim je med tem druga skupina bataljonov zasedla Gornje Polje. Takoj so se celi komunistični oddelki uprli svojim voditeljem in so prešli k nacionalistom, drugi so se pa sami razšli. Vsa komunistična fronta se je dezorganizirala, kar je omogočilo naglo napredovanje nacionalistom na vseh odsekih. Med prebivalstvom je imel padec Uzdumirja takojšnje in velike posledice. Prebiva ic i na obširnem področju so vstali proti komunistom in ustanavljali oddelke nacionalistov, ki so se takoj pridružili našim četam, katere so povsod pričakovali z občutkom olajšanja. V mnogih vaseh so naše planince sprejeli ganjeno in navdušeno. Ljudstvo je v množicah Slo našim oddelkom nasproti in jim vzklikalo dobro, došlico ter izkazalo svojo hvaležnost 3 po-klonitvijo prvih pomladanskih cvetlic ter z darili kot pijačo in mesom, edino, ki je bilo rešeno pred načrtnim ropanjem komunistov. Ti prizori pričajo o simpatiji prebivalstva za naše vojake in zaupanje, ki ga imajo Crnogorci v naše delo obnove in vstajenja. Kamor koli pridejo bataljoni naše divizije, se zopet obljudijo osvobojena naselja, kmetje se vračajo na svoja Bitka v Egiptu Živahno delovanje topništva na obeh straneh — i niških naprav v Aleksandri ji, Suezu ii Glavni stan objavil 6. julija ročilo: Oboroženih 811 Je Je 760. vojno po- Na ejriptsketn bojltea delovanje motoriziranih in oklopnih vfstt ter živahne akcije topništva na obeh afraneh. v »t Izpadi sovražnih oklopnih oddelkov so bUl povsod In takoj zavrnjeni. Letalske skupine asi so obstreljevale s strojnicami in razpršile oddelke čet In kolone vozil. Veliko število avtomobilskih vo- di Je bilo zažganih ali hudo poškodovanih. V raznih spopadih Je bilo sestreljenih 12 sovražnih letal. Pomorske letalske sile so bombardirale pristaniške naprave v Aleksandriji, Suezu In Port Saldu. Zaradi operacij včerajšnjega dne se štiri naša letala niso vrnila na oporišča. Potrjuje se potopitev SOOO-tonskega par-nlka. ki je bil po prejšnjem vojnem poročilo torpediran v vzhodnem Sredozemlju. V bližini Lentinija je angleško letalo od- vrglo nekaj bomb, ki niso povzročile niti žrtev niti škode. Naša letala so uspešno bombardirala letališče pri Mikam na Malti. Pri neki drugI akciji so nemški lovci uničili letalo trpa »Spitfire«. Rim, 7. jul. s. Torpedno letalo, Id je potopilo parni k srednje tonaže, v vzhodnem Sredozemskem morju, dne 4. julija (vojna poroetla 768, in 769.) *t» pilotirala poročnik Miranda Enrieo in marešalo Bergaml Giusepne. Nemško vojno poročilo Operacije v južnem odseku fronte potekajo po načrtu — Operacije zavzemajo vedno večji obseg — Uspešna podpora letalstva Iz Hitlerjevega glavnega stana, 6. julija. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo^ Operacije v Južnem odseku vzhodne fronte potekajo po načrtu. Močne sovražnikove skupine, ki so bile včeraj obkoljene zapadno od Dona. so pred uničenjem. Ponovni s tanki podprti napadi sovjetskih čet so bili zavrnjeni. Letalstvo podpira z močnimj silami operacije na kopnem In Je usmerilo svoje napade tudi proti sovražnikovim oskrbovalnim zvezam na cestah in železnicah. Severno od Orla Je sovražnik napadel z močnimj silami ob podpori številnih tankov in letal. Napadi so b»li zavrnjeni s krvavimi izgubami za sovražnka. Številni tanki So bi i uničeni. Borbe so še v teku. Na področju Rževa se lastni napadi nadaljujejo. V letalskih spopadih Je bilo včeraj sestreljenih 127 sovražnikovih letal. V Egiptu se nadaljujejo boji za položaj pri El Alameinu. Letalstvo je bombardiralo ]uki Aleksandrifo in port Satd ter sovražnikova zbirališča tankov in avtomobilov. Na Malti *o podnevni in ponoćni napadi nemških bojnih letal povzročili velike požare na letališču Ta Venezja. Finsko vojno poročilo Helsinki^ 7. julija s. Vojno paroCalo javlja, da jo flns4co» topništvo učinkovito obstreljevalo sovjetske poste ianke v južnem odseku vzhodne K are! i je. Zara-di požara v nekem gozdu je zletelo v zrak v področju Uhtue sovjetsko minsko pcilje s 300 minami. V Kronštatskem zalivu SO obalne baterije zadele neka sovjetsko vojno ladjo in i o prisilile, da se je vrnila. Takoj nato je sovjetska baterija v Ihinrnakuu začela obstreljevati finsko obalo, a brez uspeha. Pri vzhodni obali Lado*kega jezera so finske baterije učinkovito zadele ter pognale v bet* sovjetske ladje, ki so tudi streljale. V istem času so finski oddelki popolnoma uničili sovjeske čete, ki so se izkrcale na tem ozemlju v gumijastih čolnih. V zadnjih 24 urah so bili hudi letalski spopadi nad Aunu-sko ožino, Ladosrkim jezerom in Finskim zalivom. Finski lovci «o sestreiili 6 sovjetskih letal med njimi 3 lovce, 2 bombnika in eno izvidnško letalo, poškodoval pa so hudo nadaljnji dve letali. Finci n^so imeli izgub. Na vseh frontah je prišlo do obojestranskega delovanja patrol in topništva. Letalske akcije Berlin, 7. julija.- s. Iz vojaškega vira se doznava, da so nemška bojna letala v južnem in severnem odseku vzhodne fronte, usmerila svoje napade predvsem na objekte v sovražnem zaledju. Zadete so bile postaje in železniške proge. Druge skupine letal so podpirale operacije edinic in zadele zbirališča boljševiških čet. Berlin, 6. julija, s. V južnem In osrednjem odseku vzhodne fronte so nemška bojna letala In strmoglave! učinkovito napadli prometne zveze v sovražnem zaledju. 135 letal v enem dnevu Berlin, 7. julija s. Iz vojaškega vira se doznava, da je bilo predvčerajšnjim »kupno uničenih na vzhodni fronti 135 sovjetskih letat Od teh jc bHo sestreljenih 126 v letalskih dvobojih, 5 letal je zrušilo protiletalsko topnišvo, tri letaJa pa so b:la uničena na tleh. Po dosedanjih ugotovitvah so Nemca izgubili 4 letala. Napad na konvoj na Severnem ledenem morju Berlin, 7. julija s. Doznava se iz vojaškega vira, da so nemška bojna letala nadaljevala z napadi na sovražni konvoj v Severnem ledenem morju, ki je bU že zadet na morju, severno od Murmanska. Po dosedanjih vesteh so bfle zelo poškodovane številne ladje konvoja. En sam vulkan Stockholro, 7. julija, s. Po vesteh, ki prihajajo v London iz Moskve in ki jih je objavil sovjetski radio, se priznava, da nemške in zavezniške sile v svoji ofenzivi pridobivajo na terenu in da so nastali pre-^dorj na več krajih fronte, kakor v odsekih polja in k svojemu orodju, obnavljajo po-žgane hise in opustošene koče ter blagoslavljajo Italijo In njene vojake, ki so jim jopet vrnili veselje do življenja. Kurska in Bjelgoroda. List »Rdeča zvezda* priznava, da je položaj zamotan na vec odsekih. Nemško letalstvo obstreljuje si- stematično in uničuje naprave, ki so jih Sovjeti naredili takoj za prvo črto. rV Moskvi se boje, da bi nemškim sitam pri napredovanju uspelo prerezati važne železniške zveze, ki se nahajajo za fronto. Tudi »Pravda* piše, da ofenziva poteka ugodno za napadalce in da je nemško letalstvo zelo aktivno. Vsi angleški dopisniki iz Moskve opisujejo položaj, zatrjujoe, da se lahko vsa vzhodna fronta sedaj primerja vulkanu, ki lahko vsak trenutek strahotno eksplodira. Po osvojitvi „nezavzetnega Sevastopolja" V 25 dneh se je zrušila najmočnejša trdnjava na svetu, zgrajena z ogromnimi žrtvami „v slavo Stalina" Sevastopolj, 7. julija, s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) Na vrhu velike zgradbe bivšega rdečega po-veljništva sovjetske mornarice, ki se nahaja na obvladajočem položaju ob vhodu v pristanišče, že 4 dni vihrata zastave Nemčije in rumunska trobojnica. Na pročelju je napis z meter visokimi plavimi črkami med srpom in kladivom.: Slava Stalinu! Očitno je zaradi slave tega groznega moža iz Moskve Sevastopolj postal največja utrdba na svetu. Danes je ta napis med zastavami zmagovalcev za nemške in rumunske čete, kj so zasedle trdnjavo, predmet resnično grotesknega občutja. Slava Stalinova, ki je izdal v zadnjih treh letih ogromno bogastvo in se ni obotavljal uničiti na tisoče človeških življenj za utrjevanje Sevastopolja, je bi-ga v 25 dneh uničena. Ta človek iz Moskve je napravil tu resnično doslej neviđene reči. Sx}vastopoljsko utrjeno področje je obsegalo 40 kvadratnih kilometrov hribovite in skalnate površine z morjem za hrtrtom. Na tem ogromnem utrjenem prostoru je bilo toliko obrambnih naprav in zasek in gradnje so bile tako obsežne, da si človek tega niti predstavljati ne more. Omeniti je treba med drugim samo. da so bili topovi tako dobro razvrščeni, da ni bilo nikoli videti, od kje se strelja. &a uničenje takega utrjenega sistema se je bilo treba izkazati na poseben način. Bili so Nemci, ki so s svojim novim topništvom in s svojimi bombniki-strmoglavci pregazili trdnjavo, ki so jo boljševiki in zavezniški Anglo?asi imenovali »nezavzetni Sevastopolj«. Kdor je videl razdejane pro- slule forte z imeni >Maksim Gorki j t, »Lje-nin«, »Stalin«, »Ural«, »Sibirija« in kdor je videl popolnoma uničen Sevastopolj, se je lahko prepričal o učinkovitosti nemškega orožja, ki ima doslej nedoseženo razdiralno moč in ki je v glavnem zagotovila uspeh v tej bitki. Kakor je bilo javljeno v nemškem vojnem poročilu, je bilo v ofenzivi na Sevastopolj zajetih 55.000 rdečih vojakov. Videli smo kolone teh ujetnikov. Bili so v njih ljudje s skrajnega vzhoda, iz Armenije, iz Turkestana in Zidje v civilnih oblekah. V zadnjem trenutku so odvrgli oficirske uniforme političnih komisarjev in skuSali veljati za domačine. Njih trik pa je bil brezuspešen. Opazovali smo ta »vzorčni velesejem ras«, ki je pa vendarle tvoril izbrane čete, ki so s toliko srditostjo branili utrdbe Sevastopolja. Ni bilo mogoče izslediti v njih očeh kakršnekoli vtise. Zdaj gredo ti ljudje drugačni usodi nasproti, ne da bi bili preveč ganjeni, vsaj navidezno. Tisti, ki smo jih danes videli, so vsi, ki so ostali od ruskih sil. Po njih lastnih izjavah je Sevastopolj in njegovo utrjeno okolico branilo 150.000 mož. To je bilo dovolj in celo preveč za 40 kvadratnih metrov ozemlja. Po računih na licu mesta je bilo najmanj 85.000 Rusov ubitih v gričevju pred Sevastopoljem, ostanek pa je bil uničen v bitki na Mersonesu. Iz Sevastopolja ruske sile niso odšle; kar Jih je ostalo v tragičnem pasu, so ostali tam do zadnjega ter do svojega konca. Sevastopolj je od 1. julija samo še spomin na prejšnje čase. Od danes naprej ni več zanimiv za kroniko, kasneje pa bo zanimiv samo še za zgodovino. Od mogočne trdnjave le še kup Boljševiki so s svojim ravnanjem obsodili to veliko indu strijsko in pristaniško mesto na smrt Berlin, 7. juhja. s. šef glavnega artana feldmaršala von Mannsteina generalni major Sclmlz je snoči orisal zastopnikom tujega tiska bitko za Sevastopolj. Poudaril je, da se je številna sovjetska garniaija, ki je obsegala več 10.000 ljudi, žilavo borila do zadnjega. V izredno težavnem po naravi primernem in močno utrjenem okolju, utrjenem z vsemi najmodernejimi sredstvi, so Sovjeti nudili močan odpor in obsodili na smrt to veliko industrijsko in pristaniško mesto. Spričo sovražnih trditev in piopagande. ki je objavila fantastične številke, je general Schulz določno izjavil, da so bile nemške izgube v bitki do skrajnosti majhne spričo ogromnih izgub sovražnika. Demantiral je tudi nekatera preuranjena vojna pregledna poročila, v katerih je bilo rečeno, da so bile po zavzetju zadnjega utrjenega pasu v Sevastopolju borbe po ulicah. Nemško poveljništvo se je zavedalo, da ima v lasji trdnjavo ter je smatralo za nespametno tvegati v zavratnih pouličnih borbah v mestu življenje enega samega moža. Močno nemško topništvo, ki je po 5 dnevni pripravi velikega napada na sevastopoljske utrdbe prisililo k molku 75 odstotkov sovražnega topništva, je znalo utreti pot pehoti tudi ob njenem Vkoraka-nju v mesto. Sevastopolj, ki je po volji bolj-ševikov nudil do zadnjega trdovraten odpor, je bil uničen in spremenjen v ruševine z izredno močnimi havbicami težkega topništva. General Schulz je med drugim rekel, da so Sovjeti zbrali v trdnjavi odlične čete in so znali pametno razporediti Tartare in Kavkazijce, ki so bili manj zanesljivi od drugih, tako da so se morali ti boriti z enakim zaletom. Ostalo prebivalstvo, ki se je vgnezdilo v dupline in v jame, se je lahko rešilo in je praznično pozdravljajo osvoboditelje ob Vkorakanju v mesto. Vendar je bil večji del tega civilnega prebivalstva uničen od samih boljše v i-kov, ki so izvajali tudi ob tej priliki najbolj barbarski bojni način. Sovjetski vojaki so se zaili skupno s svojimi družinami In z drugim civilnim prebivalstvom v trdnjava Inke rman. Sapun in v trdnjave ob obali zaliva Severnaja. Na tisoče žensk in otrok je bilo prisiljenih živeti med zidovi utrdb in doživeti tragične ure bitke in končno, ko so se morale postojanke spričo napada nemških in rumunskih čet predajati, so bili kraji, kjer so bile ženske in otroci zaprti, pognani v zrak. Z izjavami nekaterih ujetih sovjetskih oficirjev je bilo potrjeno, da so v nekaterih primerih sami sovjetski komisarji v raznih fortih dali povelje za uničenje jam in utrjenih prostorov, 'Kjer so bile zaprte ženske in otroci. V drugih primerih kakor n. pr. v fortih .--Mak.-*:m Gorkij« in >Inkerman«, so bile eksplozije povzročene a pomočjo radijske postaje v Sevastopolju na povelje samega poveljnika trdnjave. Ta poveljnik general Petrov je izdal ukaz, "ki je prišel v nemško roke, s katerim je bilo vsakemu boljševi-škemu vojaku ukazano, naj takoj ubije tovariša ob svoji strani, brž ko opazi, da se ne bori več s tako vnemo. Za večino političnih in sovjetskih komisarjev med seva-srtopoljskimi četami se je ugotovilo, da so bili židovske rase. General Schulz je zaključil svoja zanimiva izvajanja z izjavo, da zdaj vlada na vsem Krimu mir in da so nemške čete na Krimu pripravljene za nadaljnje zmage. Japonsko svarilo indijskim voditeljem Tokio, 7. julija, s. List >Asahi« objavlja v uvodniku, posvečenem Indiji, svarilo Indijskim voditeljem, opozarjajoč jih na nevarnost, ki preti državi, če bi voditelji ugodili angleškim zahtevam po mobilizaciji Indije proti Japonski in Novi Aziji. V tem primeru, piše list, bi bila Indija izpostavljena vsem nevarnostim vojne. Sofija, 6. jul. s. V Svilenjgradu je bila konferenca predstavnikov bolgarskih in turških železnic o potniškem in blagovne© prometu iz Svilenjgrada proti Carigradu la Pcdeagaču, Kuhanje z elektriko priporočljivo Mestna elektrarna pa M naj tudi tistim, ki ne dobe števca zaračunavala tok ceneje Ljubljana, 7. julija Uporaba električnega toka je pri nas še sorazmerno mala; vendar porabimo precej elektrike za razsvetljavo, med tem ko je za druge gospodinjske potrebe uporabljajo v večjem obsegu le še redki meščani. Da se pri nas ni bolje razširila poraba električnega toka. so prejšnje čase pripisovali precej visokim cenam; glede na življenjski standard prebivalstva je bila elektrika pri ras res precej draga. Vendar je treba priznati, da električni tok ni bil najdražji v Ljubljani, kajti v bivši Jugoslaviji je bil marsikje še znatno dražji. Zato je pa tudi bila poraba električnega toka pri nas naj-\-ečja, zlasti še, ker je bila bivša dravska banovina med drugimi banovinami najbolj elektrificirana. Za kuhanje so meščanske gospodinje v modernih hišah z vsemi pridobitvami našega časa uporabljale predvsem plin razen navadnega kuriva. Plinske napeljave imajo skoraj vse novejše večje hiše. Plinovodi pa šo žal ne segajo povsod v vse novejše ulice, posebno ne v bolj oddaljenih okrajih. Tako je brez plina še Rožna dolina. Tudi mnege starejše hiše sredi mesta so brez plinskih napeljav. Kuhanje s plinom je pa kljub temu mnogo bolj razširjeno kakor z elektriko. V mnogih gospodinjstvih so že doslej kuhali poleti samo na plinskih štedilnikih. Tudi v nekaterih večjih kuhinjah imajo plinske štedilnike, tako n. pr. v večji šolski kuhinji, v posameznih restavracijah itd. V zasebnih gospodinjstvih je seveda še največ navadnih štedilnikov. Med kurivom je v Ljubljani največja poraba drv, čeprav pokurimo tudi precej premoga. Koksa, oglja, briketov itd. doslej še nismo uporabljali. Z elektriko so nekateri kuhali samo čaje in druge jedi, ki so kmalu skuhane. Naprednejše gospodinje so priporočale tudi večjo uporabo elektrike v gospodinjstvu, najbolj si je pa seveda prizadevala sama mestna elektrarna, da bi se poraba električnega toka za gospodinjske namene čim bolj povečala. Zato je tudi prodajala gospodinjski tok znatno ceneje kakor tok za razsvetljavo. V ndar so gospodinje porabljale gospodinjski tok le bolj za likanje kakor kuhanje. Zdaj bi se rad marsikdo oprijel kuhanja z elektriko. Električni tok se zdaj ne zdi več tako drag v sorazmerju s cenami drugega kuriva. Zato je tudi razumljivo, zakaj je bilo tako živahno povpraševanje po električnih kuhalnikih in štedilnikih in da so mestni elektrarni pošli tudi števci za gospodinjski tok. številni meščani so začeli uporabljati električni tok za kuhanje, čeprav niso dobili posebnih števcev. Seveda so zaradi tega zelo prizadeti, ker morajo plačevati tok skoraj štirikrat dražje kakor eni. ki imajo gospodinjske števce. Zato je splošna želja, naj bi elektrarna nudila tudi njim popust za porabo toka v gospodinjske namene č'e ne bodo mogli še tako kmalu rr - • ^'iinjski števcev, ;»i kazalo, Kazni za prestopke obrtnih predpisov TJrai za nadzorstvo cen pri Visokem ko-misarijatu objavlja: Kr. Kvcstuia je v dneh od 16. do 30. ju-n-;i izrekla naslednje kazni zaradi kaznivih dejanj in prestopkov obstoječih predpisov o prehrani in nedovoljeni spekulaciji: Zaradi višanja cen: 1. Kemperle Julijana, prodajalka v Cankarjevi ulici 7 v Ljubljani. 3 dni zapora in 400 lir globe, 2. Pleško Melhior, posestnik v Kozarjah št. 16, 20 dni zapora in 2000 lir globe, 3. Mesojedec Matevž, delavec v Predoljoh 16. 5 dni zapora in 300 lir globe, 4. Soklič Ana. trgovka v Ljubljani. Breg 20. 500 lir globe, 5. Anžur Frančiška, zasebnica na Ižanski cesti 140, na 10 dni ječe in 3000 lir globe. 6. Tomšič Angela, prodajalka v Ljubljani, Florijanska 29, 10 dni zapor a in 700 lir globe, 7. Zupančič Neža, prodajalka na Cesti v Rožno dolino 11, 3 dni zapora In 300 lir globe, 8. Primec Frančiška, delavka na Bič ju 2. 500 lir globe, 9. Zakrajšek Ivana, proiajalka v Kladezni ulici 5, 4 dni zapora in 300 lir globe. Zaradi nakupa krompirja po višji ceni, kakor je predpisana: 1. Klemenčič Alojz, gostilničar na Krekovem trgu 2, 500 lir globe, 2. Uršič Alojz, zasebnik v Predjam-ski ulici 76, 500 lir globe, 3. Cokan Frančiška, gostilničarka, v Žibertovi ulici 23, 500 Ur globe. da bi nudili primeren popust vsem odjemalcem, ki porabljajo zdaj znatno več to;a kakor so ga povprečno prej. S tern o. s* uprava mestne elektrarne naloži1.* rlcer precej dela, toda ustreženo bi tilo številnim odjemalcem in nedvomno bi se poraba tok:; za gospodinjske namene št. znatno Dovečala. To je "'daj za1'*«, ki jo ;"e treba urediti v splošnem Interen«. Raz im";ivo je. da ima upiava c.previčene pomisleii,- proti taksni 'vedbi popustov na tene, zlasti, ker bi ne bilo mo»v> točno ugc toviti, koliko toka b-. posamezni odjemalci porabili res za zgolj gospodinjske namene. Vendar bi poraba toka za gospodinjske namene lahko precej točno ugotovili, če bi pregledali številke o porabljenem toku za nekaj mesecev nazaj. Tako bi dognali, koliko je znašala povprečna poraba toka za razsvetljavo, dokler ljudje še niso uporabljali elektrike za kuho. Sedanja večja poraba toka, bi šla na račun gospodinjskega toka. Drugače bi pa menda res ne kazalo dovoljevati popustov posameznim odjemalcem, ki nimajo gospodinjskih števcev, ker bi sicer nekateri zahtevali popust neupravičeno. Zamisel menda vsaj zasluž'. da jo upoštevajo pri razmišljanju, kako bi pomagali ljudem pri preskrbovanju kuriva. Cim večja poraba elektrike za kuhanje bi bila zdaj priporočljiva tudi v gospodinjstvih, kjer imajo dovolj drugega kuriva. Kjerkoli je mogoče, naj bi čim bolj varčevali z drvmi in premogom. Pozimi bo treba vsaj malo kuriti z drvmi in premogom v najmrzlejših dneh. Najlažje varčujemo s kurivom poleti, ko tudi uživamo več mrzlih jedi. zato je posebno priporočljivo, da uporabljamo čim več električnega toka za kuhanje. Seveda je še bolj priporočljiva poraba plina, kjer imajo v stanovanjskih prostorih plinsko napeljavo. Toda naglasiti je treba, da je treba varčevati tudi s plinom, kajti poraba plina ne sme več znatno narasti. Plinarna zdaj ne more povečati produkcije zaradi same večje porabe plina v gospodinjstvu. Nedavno je mestna plinarna opozorila meščane, da jim nudi koks. ki je v marsičem boljši od premoga. Poraba koksa, je mnogo manjša, ker nudi več toplote in ne razpade tako hitro kakor premog. Seveda pa s samim koksom — kakor tudi ne s premogom — ni mogoče kuriti. Najprej moramo pridobiti žerjavico in v ta namen potrebujemo vsaj nekaj drv. Vendar moramo upoštevati, da lahko prihranimo mnogo kuriva, če uporabljamo koks. Vsako kurivo je pa treba seveda razumno uporabljati, tako tudi koks, da ne požgemo brez potrebe preveč. Premog nam lahko precej dobro nadomesti tudi oglje in kdor ga lahko kupi, naj kuri z njim. Ko je pa Se treba varčevati s kurivom, moramo opozoriti zopet na samokuhalnik, ki smo ga nedavno opisali. Gospodinje, ki kuhajo z njim. so v splošnem zadovoljne. Zaradi kopičenja fciveža in neutemeljenega prevzema živilskih nakaznic; 1. Bol ta v- zer Frančiška, zasebnica, v Ipavčevi ulici 4, 500 lir globe in odvzem nakaznic, 2. Pavlin France, trgovec, na Trgu Mussoli-ni 16, 10 dni zapora in 1000 lir globe ter odvzem nakaznic, 3. Bronzin Julija, gostilničarka, na Gosposvetski cesti 16, je bila izročena sodni oblasti. Zaradi prodaje kruha in moke brez odvzema kuponov: 1. Zupan Nikolaj, pek, v Medvedovi ulici, je bil izročen sodni oblasti, 2. Mrzlikar Albina, pekarija. Tržaška 68, 500 lir globe in 30 dni zatvoritve obrata. Zaradi uporabe maščob brez dovoljenja so bili izročeni sodišču: 1. Ahlin France, mesar na Karlovški cesti 17, 4. Cernivec France, mesar na Kapiteljski cesti 11, 3. Dolinsek Pavle, mesar, Karlovška 18, 4. Gornik Anton, mesar na Trnovskem pristanu 18, 5. Kastelic Alojzija, mesarija, Karlovška 12, 6. Kham Josip, mesar. Velika Čolnarska 4, 8. Javornik Ivan, mesar, Domobranska 7, 8. S t upnik France, mesar, Poljanska 54. Zaradi prodaje z vodo mešanega mleka in po višji ceni: Babšek Ivana, proiajalka v Srednji vasi 8, 30 dni zapora in 4000 lir globe. Zaradi zakola vola brez dovoljenja: Zaje France, mesar, Potočnikova 8, 1500 lir globe. Ker niso Izobesili cenikov: 1. Dimnik Marija, zasebnica na Obrijah 10, 400 lir globe, 2. Koritnik Ivana, prodajalka. Pokopališka 22. 500 lir globe in 5 dni zapora, 3. Krnic Pavi/, na Rebri 19. 400 lir globe, 4. Bergoc Frančiška, zasebnica, Ob Ljubljanici 55. 500 lir globe. Ker ni v redu vodil spiska o mesu: Ne* red.. Josip, mesar, Trnovska 2, 1500 lir globe. Zaradi nedovoljene prodaje mila: Lavrič France, trgovski agent, Levstikova ulica 25, 10 dni zapora in 1000 lir globe. Zaradi neizpolnitve jedilnega lista: Bizjak Viktor, gostilničar, Tržaška 6, 2500 lir globe. Zaradi nedopustne cene smetane: Baho-vec Ivan, proizvajalec smetane, Karlovška 15. 5 dni zapora in 2000 lir globe. Zaradi sestave cenika v lokalu samo v slovenskem jeziku: Dobnikar France, mesar na Jezici 28, izročen sodni oblasti. Zaradi nepravilnega tehtanja moke: 2e-lezničarska nabavljalna zadruga, predstavnik Sušnik Josip, Galetova 24, naznanjen sodni oblasti. Zaradi nabave živilskih nakaznic in kupčije z njimi: Roškar Aleksander, dijak, Florijanska 13, aretiran. Zaradi tihotapstva mesa: Kovačič Lovrenc, kuhar. Krakovski nasip 18, 10 dni zapora in 1500 lir globe, medtem ko mu je bilo meso zaplenjeno. Smrt dveh uglednih Llisulfančanov Ljubljana. 7. julija Davi je umrl v Ljubljani v najlepši moški dobi dr. Pavel A v r a m o v i č, šef odseka za ljudsko zdravje na Visokem Ko-misarijatu. Pokojni Ima velike zasluge za organizacijo našega zdravstva, za njim pa žalujemo tudi kot izredno plemenitim in dobrim človekom. Dr. Avramovič se je rodil 4. septembra 1883. v Sremskih K^rlovcih. Medicinske študije je končal v Grazu in Pragi. Kot zdravnik je služboval pri dr. Slajmerju v Leonišču. pozneje je pa bil zaposlen dve leti v deželni bolnici. Med svetovno vojno je služboval kot sanitetni poročnik. Po prevratu je bil zaposlen od leta 1921 do 1935 kot policijski zdravnik in 7/-rrvstveni inspektor v Ljubljani. Leta 1935 je prevzel odgovorno službo šefa odseka za ljudsko zdravje na bivši banski upravi. Dr. Avramovič je bil. mož zelo širokega duševnega obzorja in znan je bil tudi kot poliglot, ki je govoril celo vrsto jezikov. Čeprav je bil po rojstvu Hrvat, se je pri nas povsem udomačil in poročil se je z Vido Verbičevo iz Borovnice. Njegovi so-trudnilu so ga izredno cenili kot dobrega vedno objektivnega, pri jeznega in uslužnega šefa. V Ljubljani je bil pokojni splošno znan in priljubljen, tako da smo ga vsi smatrali za svojega, pravega Ljubljančana, čeprav je bil rojen Hrvat. Pa tudi sam se je počutil med nami domačega. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu. Ljubljana je pa izgubila danes še drugega uglednega moža. V večnost odhaja tudi daleč izven našega mesta znani soda-vičar in hišni posestnik g. Emil More. Tudi njega je poznala, in visoko cenila vsa Ljubljana kot moža čistega značaja, vzornega podjetnika in skrbnega družinskega očeta. K večnemu počitku ga polože v če-tetek. Pogreb bo ob 14.30 iz kapelice sv. Nikolaja na Šalah k Sv. Križu. Pokojni zapušča soprogo Ivanko, sinove Stanka, Mirka in Milana ter h Cer ki Elko. vdovo Ham in Ivico, poročeno Ffcifer. Pokojnima bodi lahka zemlja! žalujočim svojcem naše iskreno soža'je! Iz aokrapne Tpieste — Slovesna ž»tev v monfalkonskem okolišu. Nekatere naselbine v okolišu Monfal-cona so na zelo svečan način proslavile letošnjo žetev žita. Ta pomembni dogodek sta počastila na poseben način prefekt Tamburini iz Triesta. ki je poslal svojega zastopnika, ter Zvezni tajnik dr. Piva. Pre-fektov zastopnik Francesco Guty, Zvezni tajnik dr. Piva in Podtajnik Stefanini so prisostvovali prelepi žetveni slavnosti na gospodarstvu Fonda v Turriacu. na gospodarstvu Bennati, na gospodarstvu De Dot-tori v Ronkih ter na gospodarstvu Vittoria v Fossalonu. — Nova avtomobilska proga v Triestu. Po prizadevanju triestinske mestne občine ter »Acegata« bo v kratkem uvedena nova avtobusna proga, ki bo zelo razveselila prebivalstvo prostranega mestnega okraja S. Luigi, ki je bil doslej brez primerne prometne zveze z mestnim središčem. Nova avtobusna proga pojde od šole pri S. Luigiju do palače Portici di Chiozza ob Acquedotu in ulici Carducci. Obratovala bodo avtobusna vozila, ki so na razpolago po uvedbi filovijske zveze čez Scoglietto k vseučili-škemu kompleksu. Vozni red bo prilagođen potrebam prebivalstva in bo največ voženj zjutraj, opoldan in zvečer. Privezane crešnje — Otroka. — je dejala teta Liza svojemu nečaku Jernejčku in nečakinji Pold-ki, — pazita, da vaju ne premaga izkus-njava, da bi šla zobat črešnje s tega drevesca. Obrodilo je letos prvič in stric Albert je zelo ponosen nanj. Sleherni dan prešteje češnje. Zdaj jih je triindvajset, nekaj so jih pa že pozobali tiči. Mlada češnja je stala na vrtu vile, kjer sta bila Jernej ček in Poldka čez teden na oddihu. Med vejami je viselo poleg svetlo rdečih češenj mnogo pisanih trakov, ki naj bi odganjali požrešne tiče. — Ali so češnje že zrele? — je vprašal Jemejček stvarno. — Skoraj, — je odgovorila teta Liza, — toda stric jih hoče menda pustiti še nekaj dni na drevesu. — In teta se je vrnila v vilo, da bi pogledala, kako je v kuhinji. Bilo je v nedeljo zjutraj in mladima gostoma na čast je hotela pripraviti posebno dober obed. Otroka sta se igrala zadaj na vrtu. Kmalu se je pojavil na pragu stric Albert. Na sebi je imel temno prazno obleko, ki se je njegova siva bradica jasno odražala od nje. Stari gospod je poduhal in obraz se mu je zjasnil ob prijetnem vonju čebule in pečenke. Potem je pa počasi odšel na vrt in sicer naravnost k svojemu ljubljenemu drevescu. Poštel je češnje in se prepričal, da je na drevescu še vseh triindvajset- Potipal je nekatere. Čutil je, da so sočne in skoraj že zrele. Stric Albert je bil kratek, toda težak boj. — Ah, kaj, — je dejal po zmagi nad samim seboj, — človek ne sme biti ma- lenkosten. Češnje so kot nalašč prava poslastica po obedu, če so otroci v gosteh. — In že je vzel klobuk z glave ter obral vanj sladki sadež. Potem se je vrnil z obranimi češnjami v vilo, vzel iz kredence v jedilnici krožnik in položil nanj češnje lepo v redu. Ta poslastica naj bi bila prijetno presenečenje. Zato je odnesel češnje v sobo, kjer sta otroka spala, ter postavil krožnik na posteljo. Končno se je vrnil na vrt in poklical otroka. Odšel je z njima na trg. kjer so bili postavni! prejšnji dan vrtiljak in gugalnico v veliko veselje otrok. Cez dve uri so se vrnili. Do obeda- je bilo Še četrt ure časa. Dočim sta se otroka lovila okrog hiše, je hodil stric Albert po vrtu. Ker je bil obral čežnje, je hotel odstraniti z drevesca še trakove, s katerimi je odganjal požrešne tiče. Kar je zadržal korak in izbuljil oči od presenečenja. Drevesce je bilo polno češenj. — Ena, dve, tri... je začel šteti in pot mu je oblil čelo. — Ah, bože moj, ah. bože moj, — je zastokal, ko je naštel do triindvajset in si zakril obraz z rokami. Nekaj časa je stal tako nepremično, potem je pa zastokal še enkrat in odšel povešene glave v vilo, kjer je krenil naravnost v tisto sobo, v kateri je bil postavil krožnik z obranimi češnjami na posteljo. Toda tam ni bilo ne češenj, ne krožnika. Stari gospod je nekajkrat bolestno zmajal z glavo in se prijel za čelo. Potem je pa omahnil v naslanjač in zaklical: — Liza, Liza! In že je zaslišal glas svoje žene* — Kaj se je p« zgodilo? Eele Lc ftiacla»aH trastnissioni Glavne oddaje v A. R. del mese di luglio lq42~XX juliju 1942-XX — Liza, prid; brž! — Kaj si bolan? — je vprašala žena prestrašeno, ko je stopila v sobo. — Zdi se mi. da sem, — je prikimal mož otožno. — Kaj če bi poklicali zdravnika. Nekaj z menoj ni v redu. Čuden pritisk čutim v glavi. — Lepa reč, — je dejala gospa Liza m poskusila skrit- svoje presenečenje za krčevitim smehljajem. — Torej brž v posteljo, potem bomo pa videli, ali ti bo odleglo ali ne. In že je odpela možu ovratnik. — Zače'o se je s češnjami, — je dejal stric z drhtečim glasom — Kaj. s češnjami? — je vprašala žena hitro in nehala slačiti moža — Zdelo se mi je. — je nadaljeval počasi, — da sem jih davi obral. Zdaj pa visi zopet vseh triindvajset na drevescu. — Križ božji! — je vzkliknila gospa Liza, — ti si jih torej obral? Ko sem stopila malo prej v to soho, sem zagledala na Jernejčkovi postelji krožnik s češnjami. Mislila sem seveda, da sta otroka obrala češnje kljub moji prepovedi in brez tvoje vednosti. In ker vem, kako občutljiv si za to. sem privezala vse češnje nazaj na drevesce, da bi se ne jezil in da bi danes, ko je tako lepa nedelja, ne bilo prepira v hiši. Toda tu se zopet vidi, kakšni hipohondri ste vi moški. Stric Albert je bil takoj zopet zdrav in brž je šel pred obedom še enkrat obirat češnje. Ko sta otroka to opazila in mu hotela pomagati, ju pa ni pustil blizu, ker je bil mnenja, da ni treba, da bi vedela, da so bile češnje na drevescu privezane s trakovi. 7 luglio 11 e 14 luglio 18 e 21 luglio 23 e 26 luglio Opere Hriche: Trittieo Siciliano di Giuseppe Mule Guglielmo Ratcliff di Pietro Mascagni II Cavaliere della Rosa di Riccardo Strauss La Veglia d i Enrico Pe-drollo e L'Ospite inat-teso di Riccardo Pick Mangiagalli 25 e 28 luglio - II Campiello d i Er- manno Wolf Ferrari Coacerti sinfanici: Concerto diretto dal Maestro Alceo Toni 13 luglio Concerto diretto dal Maestro Cesare Nordio 17 luglio Concerto diretto dal Maestro Vso Tansini 17 luglio Concerto diretto dal Maestro Francesco Molinari Pradelli 31 luglio Concerti ser ali di musica da camera: Concerto del violinista Riccardo Brengola 8 luglio Concerto del violoncellista Marcello Viezzoli 10 luglio Concerto del violista Antonio Abussi 12 luglio Concerto del violinista Alberto Poltronieri in collaborazione con Tarpista Luigi Magi-strelti • 14 luglio Concerto del pianista Vico La Volpe 16 luglio Concerto del violinista Enrico Campajola 19 luglio Concerto del violoncellista Camillo Oblach 20 luglio Concerto del Trio Santoliqui-do - Pelliccia - Anfithea-troff 24 luglio Concerto della pianista Ros-sana Bottai 27 luglio Concerto del violinista Arrigo Serato 29 luglio Conranedie: L'avaro di Carlo Goldoni 7 luglio U messaggio di Felice Gau- dioso 11 luglio Lamante geloso - Wolfango Goethe 12 luglio Un mese in campagna di Ivan Turghenieff 15 luglio II piacere dell'onesta di Luigi Pirandello 16 luglio Stelle alpine di Eligio Possenti 25 luglio La ragazza della giostra di Enrico Bassano 27 luglio II malato immaginario di Mo- liere 28 luglio La nostra eta di Cesare Giu- lio Viola 29 luglio Riviste e ccnttnedie musicali: Citta di provincia di Riccardo Morbelli 14 luglio Storia romanzata dell'umani- ta di Mario Brancacci 18 luglio II barone Bum di Vittorio Metz 22 luglio 7. julija - Sicilski triptih Giu- seppa Muleja 11. in 14. julija - CJuglielmo Ratcliff Pietra Mascagnija 18. in 21. julija - Kavalir z rožo Ri- harda Straussa 23. m "56. julija - Bdenje Enrica Pe-drolla in Nepričakovani gost Riccarda Picka Mangiagallija 25. in 2S. julija - »II Campiello« Er-manna Wolfa Ferrari j a Simftmčni koncerti: Koncert, dirigent Alceo Toni 13. julija Koncert, dirigent Cesare Nordio 17. julija Koncert, dirigent Vgo Tansini 17. julija Koncert, dirigent Francesco Molinari Pradelli 31. julija Večerni koncerti komorne glasbe: Koncert violinista Riccarda Brengola 8. julija Koncert čelista Marcrlla Viezzoli ja 10. julija Koncert violinista Antonla Abussi ja 12. julija Koncert violinista Alberta Pol-tronierija s sodelovanjem harfista Lulgla Magistrettija 14. julija Koncert pianista Vica La Volpe 16. julija Koncert vionilista Enrica Campajola 19. julija Koncert čelista Camilla Oblačna 20. julija Koncert Tria Santoliquido - Pelliccia - Anf ithcatroff 24. julija Koncert pianistke Rossanc Bottai 27. julija Koncert violinista Arriga Se- rata ^9. julija Drame; Skopuh Carla Goldonija 7. julija Sporočilo Felice Gaudiosa 11. julija Ljubosumni ljubimec — \Volf- gang Goethe 12. julija Mesec dni na kmetih Ivana Turgenjeva 15. julija Toštenjakovo veselje Luigija Pirandella 16. julija Planike Eligia Possentija 25. julija Dekle z vrtiljakom Enrica Bassana 27. julija Namišljeni bolnik Moličra 28. julija Naša doba Cesara Giulia Viole 29. julija Revije in operete: Podeželsko mesto Riccarda Morbellija 14. julija Romanizirana zgodovina človeštva Maria Brancaccija 18. julija Baron Bum Vittoria Me t za 22. julija — Poroka najmlajšega triestinskega potapljača. Josip Cristali je v Triestu zelo popularen. Je najmlajši triestinski potapljač, učenec slovitega potapljača Valmora Lavagninija. Svojo potapljaško kariero je pričel pred tremi leti, ko je bil star 18 let. Po premnogih doživljajih pod vodo je Cristali zamenjal sedaj svojo potapljaško obleko z novo svatovsko. V cerkvi milostne Matere božje se je poročil z gdč. Sofijo Co-zolini. Priči sta bila potapljaški vodja Ros-so in potapljaški podvodja Viscusi. — Zaprte in ukinjene trgovine. Prefekt v Triestu je odredil, da se zaradi kršitve predpisov o racioniranju blaga zapro slede- če trgovine: manuf. trgovina Giancarlo Al-banesi na Korzu Vittorio Emanuele, trgovina živil Marija Oliveri v ulici Ginnastica, trgovina s sadjem Guerrino G:raMo na trgu Hortis. mlekarna Rnaldo Rosani na Saliti Gretta 6. Ukinjene pa so bile prodajalnice Giacoma Sei Bello v pokriti tržnici, Maria Matucchina na trgu Perugino in Roza Mo-nacelli na trgu Ponteros--■>. — Poročili so se v Triestu pomorski kur-i ::č I.tn Luksich in šivilja Marija Gorlato, kovač PZrncst CrevUin in gospodinja Ro-zaliie Gerzelj, delavec Jakob Casagrande in zasebnica Marija Castrignano. Določbe za promet z nepremičninami V »Službenem listu* z dne 4. julija je ~'-;avljen kraljevi ukaz z dne 7. maja l^42-XX z določbami o cdsvojilnih, ustanovnih ali prenosnih pogodbah glede stvarnih pravic na nepremičninah, ležečih na ozemljih bivše kraljevine Jugoslavije. Cl. 1. Za odsvojilne pogodbe na nepre-rručninah. ležečih na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije, ki tvori Ljubljansko pokrajino, za ozemlju priključenem Fium-ski pokrajini ali v sestavnih delih Dalma-cijske gubernije, kakor tudi za ustanovne in prenosne pogodbe o stvarnih pravicah na teh nepremičninah in za rabokupe o teh nepremičninah, sklenjene za več kakor 5 let. je do nove odredbe potrebna prehodna pooblastitev visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino oziroma fium-skega prefekta ali dalmacijskega guber-natorja. Kjerkoli sklenjene pogodbe, pri katerih se niso upoštevale določbe prednjega odstavka, so neveljavne. Določbe prednjih dveh odstavkov se ne uporabljajo na prenos v primeru smrti, niti na prenos aH ustanovitev stvarne zastavne pravice. Cl. 2. Pri prodajah nepremičnin iz čl. 1. na javni dražbi sta domik in sprejem nad-ponudbe po veljavnem izvršilnem redu brez pravega učinka, če ju ne odobri pristojno oblastvo po gornjem členu. Odobritev zaprosi uradno pristojni sodnik. Ce se odobritev odkloni se dražba ponovi. Te nove dražbe se ne morete udeležiti zdraŽi-telj ali nadponudnik, ki jima je bila odobritev odklonjena. Cl. 3. Sodiščem se prepov^duie dovoliti vknjižbo pravic na podlagi v prednjih členih naštetih pravnih dejanj, če ni dokazana podeljena pooblastitev ali dodelitev. Ta ukaz je stopil v veljavo na dan od-jave v uradnem listu »Gazzetta Ufficiale del Regno«. to je 23. junija 1942-XX in se mora predložiti zakonodajnima skupščinama zaradi vzakonitve. Iz pokrajine Gorizia — Zavod gluhonemih v Gorizii, kjer se vzgaja okoli sto gluhonemih dečkov in deklic, je posetil te dni šolski nadzornik, ki je izrazil svoje priznanje za vzgledno vzgojno delo zavodovega učnega ter vzgojnega osebja. — Cividalska mladina na Montesantu. Preko Gorizie se je podala cividalska šolska mladina na božjo pot na Montesanto. Zvečer se je mladina vrnila v Cividale. — Junaška smrt gorizijskega rojaka. Na polju slave je padel 221etni poročnik vojnega broda Federico Bellinger, rodom iz Gorizie. Pokojnik je bil zvest pripadnik gorizijskega fašija, ki ga bo ohranil v častnem spominu. — Nezgode. Levico si je ranil lOletni Ivan Rot iz Serpenize; 631etni posestnik Josip Lanzek iz Vertoibe in Camposanti je padel s kolesa in se poškodoval po vsem telesu; 291etna posestnica Alberta Germek iz Gobbie di San Daniele je padla z voza, ki je bil naložen s senom, ter si poškodovala desno stegnenico; 121etna Al-ma Guerra iz ulice del Carso 60 v Gorizii je padla pri igri čez stopnici in si zlomila levico. Vsi ponesrečenci se zdravijo v go-rizijski bolnici Brigata Pavia. — Kongres dečkov Katoliške akcije s področja gorizijske nadškofije je bil v prostorih velikega semenišča. Manifestaciji je prisostvoval tudi gorizijski nadškof C Margotti, ki je nagovoril zborujoče dečke. iBe/eztiica KOLEDAR Danes: Torek, 7. julija: Vilibald DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Madreselva Kino Sloga: Beli španski bezeg K 'no L nion: Leon Damaščan Razstava slikarja Rajka Slanemlka ▼ galeriji Obersnel na Gos po sv c taki cesti DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli. Tvrseva cesta 6. Hočevar. Celovška c^s*i r.—».,„ iT-g*e__ Zaloška cesta 47. Društvo železničarjev Ljubljanske pokrajine Visoki komisar je odobril pravila novega društva naših železničarjev Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbo z dne 2. maja 1942-XX št. 116 o ustanovitvi Društva železničarjev Ljubljanske pokrajine, proučivši pravila tega društva in po ugotovitvi, da so predlagana in sestavljena skladno s predpisi iz Člena 3. omenjene naredbe, zaradi česar jih je mogoče odobriti, odloča: Odobrujejo se priložena pravila Društva železničarjev Ljubljanske pokrajine. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana. 30-junija 1942-XX. Visoki komisar: Emilio Grazioll PRAVILA CL 1. Društvu je nalcga: 1. združevati železničarje Ljubljanske pokrajine, katerim naj bo tolmač in predstavnik, 2. varovati njih stanovske in strokovne koristi ter sodelovati pri reševanju vprašanj, ki zadevajo njih delovne pogoje, dohodke in družabno življenje, 3. delovati za gmotno in nravno podpiranje osebja na način, kakcr se izkaže umestno, 4. pospeševati povzdigo njih kulturne ravni in izpopolnjevanje strokovne izobrazbe. Za dosego teh namenov uporablja društvo po veljajočih zakonih njemu dovoljena sredstva s tem, da: 1. posreduje po potrebi neposredno pri političnih in železniških oblastvih; 2. zbira iz članarine in drugih morebitnih dohodkov potrebne sklade za dajanje podpor in drugih pomoči. Cl. 2. Društvo se deli na devet članskih skupin, po eno za vsako naslednjih kategorij: 1. pisarniško osebje, 2. premikamo in kretniško osebje 3. viakospremno osebje, 4. strojno in vozno-pregledniško osebje, 5. kurjači, 6. progovno osebje in osebje za vzdrževanje proge, 7. kvalificirani delavci, 5. nekvalificirani delavci, 9. upokojenci. Vsaki skupini načeluje skupinski vodja, ki ima lahko namestnika. Skupinske vodje imenuje predsednik. CL 3. Vsak uslužbenec železniškemu ravnateljstvu v Ljubljani podrejenih naprav in vsak upokojenec, ki je služboval pri taki napravi in biva v Ljubljanski pokrajini, kakor tudi vsak delavec, ki ga železniško ravnateljstvo v Ljubljani zaposluje stalno, lahko postane član tega društva. V ta namen je potrebno, da vloži pismeno prošnjo in da se ta prošnja sprejme. O sprejemu odloči predsednik po zaslišanju sosveta. Takoj se štejejo za člane društva člani naslednjih železničarskih združb, spojenih z isto naredbo Visokega komisarja z dne 2. maja 1912-XX št. 116: 1. Društvo železničarjev Ljubljanske pokrajine; 2. Društvo železniških uradnikov Ljubljanske pokrajine; 3. Društvo železniških strojevodij Ljubljanske pokrajine; 4. Društvo železniških vozovnih preglednikov Ljubljanske pokrajine; 5. Vzajemno podporno in prosvetno društvo železniških kur-jačev Ljubljanske pokrajine; 6. Društvo železniškega vlakospremnega, premikalnega in kretniškega osebja Ljubljanske pokrajine; 7. Društvo železniških upokojencev Ljubljanske pokrajine. Cl. 4. Vsak član mora plačati vsako leto v mesečnih obrokih članarino, kakor jo za vsako leto posebej določi skupščina. Cl. 5. članstvo preneha tistim članom, ki: a) se premestijo na službovanje izven pokrajine; b) nehajo pripadati železniški upravi v Ljubljani; c) si po upokojitvi izberejo bivalidče zunaj pokrajine; d) se izkažejo s svojim vedenjem ali iz drugega vzroka za nevredne, da bi pripadali društvu; e) vložijo pismeno prijavo za izstop; f) tri mesece zaporedoma kljub pismenemu pozivu ne plačajo članarine. Prestane k članstva odredi v primerih pod d) in f) predsednik po dobljenem mnenju sosveta. Izstop po e) je veljaven samo, če ga predsednik potrdi. Cl. 6. Člani imajo pravico: 1. do pomoči društva v smislu društvenega namena; 2. opozarjati po svojem skupinskem vodji na potrebe svoje kategorije; 3. udeleževati se kulturnih, pomožnih in drugih podjemov, ki jih započne društvo; 4. zahtevati podporo društva v vprašanjih delovnega razmerja. Člani so dolžni: 1. plačevati članarino; 2. udeleževati se zborovanj in kar največ delovanja društva; 3. ravnati se po disciplini in z brezgrajnim vedenjem vzdrževati sloves društva. Cl. 7. Zoper člane sme izreči predsednik tele disciplinske ukrepe: 1. strogi opomin, 2. pismeni ukor, 3. izključitev iz društva, Cl. 8. Organi društva so: 1. predsednik, 2. podpredsednik, 3. sosvet, 4. skupščina, 5. nadzorstveni odbor. Cl. 9. Predsednika imenuje Visoki komisar. Predsednik zastopa društvo polnove-ljavno: sklicuje in vodi seje sosveta in skupščine; je v stalnih stikih s skupinskimi vodji in se sme udeleževati sestankov posameznih skupin, katerim predseduje, kadar se jih udeleži. V ta namen ga je treba o pravem času obvestiti o sklicu vsakega posameznega sestanka skupin. Predsedniku je v pomoč podpredsednik, ki ga imenuje sam po odobritvi Visokega komisarja. Podpredsednik nadomestuje predsednika, če je ta odsoten. Cl. 10. Sosvet sestoji iz devetih skupinskih vodij in še desetega člana, ki posluje kot tajnik društva in ki ga imenuje predsednik. Sosvet skliče predsednik vsaj enkrat na mesec. Sosvetu je naloga, da obravnava in pretresa vsa vprašanja, ki se tičejo društva, da predlaga njegove proračune in potrjuje zaključne račune in predlaga skupščini višino letne članarine. Cl. 11. Člani vseh skupin tvorijo skupščino društva, ki jo mora sklicati predsednik vsaj enkrat na leto, da čuje njegovo poročilo, pretresa in odobri proračun, imenuje nadzorstveni odbor, odobri letni znesek društvene članarine, sklepa o spremembah pravil in o razidu društva. Skupščina se sklicuje z razglasom, ki se nabije v društvenih prostorih vsaj osem dni pred sestankom. Zborovanje prvega sklica je sklepčno, če je navzoča vsaj polovica vpisanih članov. Po preteku pol ure po uri, ki je določena v razglasu, se šteje, da je zborovanje konstituirano v drugem sklicu in je sklepčno ob vsakem številu udeležencev. Sklepa se z absolutno večino glasov. V primeru enakega števila glasov odloči predsednikov glas. Za spremembo pravil in za razid društva je potrebna dvetretjinska večina navzočih. Glasuje se vselej z vstajanjem in sedenjem. Cl. 12. Nadzorstveri odbor ima nalogo, nadzorovati finančno poslovanje in poročati predsedniku o opravljenih pregledih. Odbor mora predložili vsako leto skupščini poročilo o splošnem delovanju društva in o njegovem gospodarskem in finančnem stanju. Cl. 13. Skupinski vodje podpirajo zlasti predsednika pri vseh poslih, tičočih se njih skupine, kateri načelujejo. Obveščati jih je treba o potrebah in vp: Panjih, tičočih se njih kategorije, katero vsak izmed njih zastopa, bodisi s sestanki po členu 17. bodisi s katerim koli drugim sredstvom, ki jim je na razpolago. O tem poročajo predsedniku, mu predlagajo morebitne predloge in so mu v pomoč pri proučevanju in odločevanju o raznih vprašanjih. Odgovorni so predsednt- 1 ku za dobro delovanje skupin in disciplino I in predlagajo zeper člane morebitne kazenske odredbe. CL 14. Tajnik opravlja dopisovanje in posle redne uprave; piše zapisnike o sejah sosveta in o skupščinah; odgovoren je ne- po:»"?dno predsedniku, kateremu pomaga pri Izvrševanju poslov splošnega značaja. Cl. 15. Za upravne posle društva Imenuje predsednik blagajnika in gospodarja, ki ostaneta na svojem mestu leto dni in pomagata tajniku pri finančnem poslovanju in upravljanju ter vzdrževanju imovine društva. Kadar smatra predsednik to za umestno, pozove blagajnika in gospodarja k sejam sosveta. Cl. 16. Pri najvažnejših napravah postavi predsednik '".hko odseke, katerim imenuje potrebne načelnike ir katerim je naloga, da so posredniki med člani naprave in društvom preko skupinskih vodij v zadevah, tičočih se posamezne kategorije članov ali preko tajnika v zadevah, tičočih se esebja različnih kategorij. Cl. 17. Obdobno, vsaj pa enkrat na leto, se mora sklicati sestanek članov vsake posamezne skupine, kateremu predseduje njen skupinski vodja ali pa predsednik, če »5 mu to vidi umestno. Ob tej priliki sporočajo člani svoje potrebe in želje, izjavijo svoje mnenje glede sproženih vprašanj in stavijo predloge, ki naj se predlože sosvetu. Cl. 18. Spremembe teh pravil sklene lahko skupščina. Vsaka sprememba se mora predložiti Visokemu komisarju v odobritev. Cl. 19. Društvo se lahko razide: a) po sklepu skupščine, b.) po odločbi predsednika, ko je dobil mnenje sosveta, če bi se število članov zelo znižalo ali če bi društvo iz drugih vzrokov ne dosegalo svojih namenov. NEVNE VESTI — Iz »Službenega lista«. Službeni lisUza Ljubljansko pokrajino št. 53 z dne 4. julija 1942-XX E. F. objavlja kraljevski ukaz z dne 7. maja 1912-XX št. 615. Določbe o odsvojilnih, ustanovnih ali prenosnih pogodbah glede stvarnih pravic na nepremičninah, ležečih na ozemljih bivše kraljevine Jugoslavije, odobritev pravil Društva železničarjev Ljubljanske pokrajine in zadevna praviia. Popravki. — Zgoraj olje, spodaj voda. Trgovec s sadjem Anton Dalmasso iz Cunea se je dogovoril z dvema ciganoma, da mu pro-dasta po primerni ceni dve pletenki olja. Dalmasso, ki je ciganoma olje plačal, pa je bil zelo neprijetno presenečen, ko je spoznal, da je bilo olje samo na vrhnji plasti, dočim sta bili obe pletenki napolnjeni z vodo. Karabinjerji iščejo oba pretkana cigana, pa tudi Dalmasso je moral v zapor, ker se je ugotovilo, da je nameraval obe pletenki olja skriti. — Ker sta zvišala najemnino. 561etna Virginija Caminada in 6lletni Jakob Gatti iz ulice Martino Buzi v Comu sta bila ovadena sodišču, ker se je izkazalo, da sta že 1. 1939. neupravičeno zvišala najemnino dvema strankama v njuni hiši. — Junaška smrt. »II Popolo d'Italia« poroča iz Genove, da je mornariško ministrstvo v Rimu ©bvestilo svojce v Genovi, da je podlegel za poškodbami, ki jih je dobil v hrabri borb: na Črnem morju poročnik vojnega broda Hektor Bisagno. Ranjen je bil ob priliki neke pomorske akcije pri Sevastopolju. Pokojnik je bil odlikovan s srebrno svetinjo ter nemškim železnim križcem, ki ga je bil prejel za svojo hrabrost ob priliki neke pomorske akcije v SiciLskcm kanalu v novembru 1941. — Nemški zgodovinarji se zanimajo za starinsko cerkev. Zgodovinska, starinska cerkev sv. Andreja v Sommacampagni pri Veroni je vzbujala zanimanje številnih umetnostnih zgodovinarjev. Sedaj pa se je pričel zanimati za to znamenito cerkev tudi nemški zavod za proučevanje umetnostne zgodovine. Dragocene vrednote s področja cerkvene umetnosti so bile odkrite ob prenavljalnih delih na kamenitih delih zgodovinske cerkve, ki jo bodo sedaj natančno proučevali tudi nemški umetnostni zgodovinarji. — Hčerke nemških poštnih ter brzojavnih uslužbencev v Livornu. V Livorno je prispela skupina hčerk nemških poštnih ter brzojavnih uslužbencev, ki bodo letovale v koloniji »Rosa Maltoni Musso-lini« v Calambronu. Skupina deklet je srečala skupino sinov italijanskih poštnih ter brzojavnih uslužbencev, ki gredo na letovanje v Nemčijo. — Italijanski vojni ranjenci v Bolgariji. V Sofiji je bila svečano sprejeta skupina 57 italijanskih vojnih ranjencev, častnikov, podčastnikov ter vojakov, ki jih je povabila sofijska vlada na oddih v Bolgarijo. Razmeščeni bodo po raznih letoviških ter zdraviliških mestih. — Diplomirani so bili na Glasbeni akademiji v Ljubljani: Breznikar s. Ines — klavir (ped. odd.), Gregorc Jurij — vio-Ina, Kruljc Štefanija — solopetje (ped. odd.). — Na srednji glasbeni šo-odd.). — Na Srednji glasbeii g o-1 i : Capuder Peregrin — orgle in Stritar Nada — solopetje. Čestitamo! — Sedemnadstropna stavba se je zrušila v Napoliju v mestnem okraju FiorentinL K sreči je bila stavba brez stanovalcev. Le neka rodbina je bila zasuta, pa so jo reševalci izkopalci ter rešili. — Likvidacija dveh tvrdk. Z ministrskim odlokom je odrejena likvidacija tvrd-ke »Bugdanos« s sedežem v Cataniji ter zavarovalne družbe »Thea Sea Insurance Companv« s sedežem v Genovi. — Umrl je senator Cesare Mori. V Udi-nu ie umrl znani senator Cesare Mori, ki je doživel lepo starost 70 let. Pokojnik je bil rodom iz Pavije. Pridobil si je številne zasluge za melioracijska dela v Istrii ter v borbi proti mafiji na Siciliji. — Zlata svetinja je bila podeljena v spomin majorju Mariju Ceccaroni, ki je bil prideljen poveljstvu topniškega alpinskega polka. — Lepi uspehi delovnih tekem. Pri delovnih »Ludi juveniles« v Milanu so dosegli najlepši uspeh v pekovski stroki Di Marino Giasue iz Napolja, Josip Bonfanti iz Milana, Costante Carlini iz Cremone. V oblačilni stroki: prvi je Guerino Poggi iz Benetk, drugi Henrik Muscan iz Cagliarija, tretji Amleto Polato iz Milana. V hotelski in gostilniški stroki: Hektor Bernini iz Saone, Rizi Argo iz Milana, Franco Baracchin iz Novare, Livij Stolfich iz Triesta. V Žitni stroki: D'Alessandro Robert o iz Potenze, Karol Cavalli iz Piacenze in Franc Ravaglia iz Ravenne. — Potovalna razstava. V Rimu je bila otvorjena v navzočnosti strankinega Podtajnika Karla Ravasfa in rimskega Zveznega tajnika prva fašistična potovalna razstava. Razstavo si je rimsko prebivalstvo lahko ogledalo na trgu Colonna. Razstava pojde po raznih krajih pokrajin Rim, Lit- toria, Avellina, Bari. Formia, Campobasso, Aquila, Pescara. Rieti in Viterbo. — Drž. Podtajnik Marinelll na Dunaju. Na Dunaj je prispel drž. Podtajnik v prometnem ministrstvu Eksc. Marinelli. S svojim spremstvom bo obiskal vsa večja nemška mesta, kjer si bo ogledal predvsem hranilnice in čekovne urade. Na Dunaju so ga sprejeli glavni italijanski konzul, drž. tajnik v poštnem ministrstvu in druge osebnosti, — Loterijska ureČa. Izžrebane so bile sledeče loterijske številke: Milano 16. 2, 12, 25 in 60; Bari 23, 58, 65, 76 in 80; Cagliari 61, 37, 28, 69 in 65: Firenze 7, 58, 16. 69, 70; Genova 35, 37, 46. 34 in 40; Napoli 40, 72, 64, 77, 36; Palermo 44. 8. 20, 9 in 2; Rim 53. 83, 25. 35 in 85; Torino 46, 31, 35, 1 in 43; Benetke 83, 19, 72, 44 in 59. — Pastirček utonil v potoku. 12Ietni pastirček Karol Gaggi iz Mottazione pri Pia-cenzi se je šel kopat v potok, kjer se napaja živina. Cez nekaj časa pa se je pastirček najbrže onesvestil in predno je mogel na suho, je omahnil v vodo in utonil. Nekateri mladeniči, ki so bili v bližini, so brž pohiteli, da bi nesrečnemu pastirčku pomagali. Potegnili so iz potoka mrtvo pastirčkovo truplo. — Sprememba v diplomaciji. Italijanski generalni konzul v Monacu Pittalis Je bil imenovan za poslanika v B u en os Airesru. Za novega italijanskega generalnega konzula v Monacu je bil imenovan A. Petrucci. — Pet mesecev mrtev na kupu vreč. V Biganzuolu pri Verbanii je bival čisto sam v skromni hišici 491etni Ferdinand Zani-roli. Ze pet mesece'/ sem ga ni bilo na spregled. Hiša je bila zaklenjena. Končno so pa njegovi znanci, ki se jim je zdela stvar čudna, sporočili zadevo karabinjer-jem. Te dni so odprli vrata Zanirolove hišice, kjer so našli F. Zanirola mrtvega na kupu platnenih vreč, že močno v razkroju. Zdravnik je dognal,- da je Zaniroli umrl najbrž zaradi srčne slabosti pred kakšnimi petimi meseci. — Smrt znamenitega kiparki. V Firenzi je umrl znameniti kipar in slikar Giu-seppe Graziosi, ki je bil rojen 1. 1879 v Savi gnan u pn Panaru. Znani so njegovi kiparski umotvori, ki predstavljajo Duceja na konju v Bologni, Kolumbov spomenik za Paz ter druga pomembna umetniška dela. — Letni pavšali za devizne posle na Hrvatskem, Hrvatstae banke, ki jim je dovoljeno poslovanje z devizami in valutami, morajo za to plačati letni pavšal v znesku 1 do 2"/o plačanega kapitala. Za vsako podružnico morajo plačati Še 5000 kun, za menjalnico pa 2.500 do 10.000. To je odvisno od kraja, kjer je menjalnica. Ce je kraj manjši se plača manj, če je večji pa več. — Prva nabožna razstava bo otvorjena dne 19. julija v Napoleonovi avli Carne-rjevega muzeja v Benetkah. Priprave so v polnem teku. — 100.000 lir za 3000 lir. Ercole Dal mazi o je prodal ukradeno blago, last neke milanske tvrdke, vredno 100.000 lir nekemu »Pierinu«, ki ga še niso našli, za 3000 lir. Po treh mesecih, kar je bila izvršena tatvina, se je znašel Dalmazio na »varnem«. Sedaj iščejo še skrivnostnega kupca »Pierina«. — Prišel na dopust In dobil 48.000 lir. Uradnik iz Rima, je prišel te dni z bojišča na dopust, je imel nenavadno srečo, šel je mimo prodajalne loterijskih srečk v ulici Mercede v Rimu, ko ga je zanimalo, da bi poizkusil srečo. Igral je na stev. 10, 16, 61, 65. Sreča mu je bila naklonjena. Palermsko kolo sreče mu je naklonilo 48.000 lir. — Dekletova tragična smrt v planinah. 131etna Beatrice Alais in njena lOletna sestra Marjeta sta bili čez poletje v Chiazza-lu pri Bellinu Pomagali sta nri kmetovalcu Jvanu Perinu kot pastirici. Te dni pa sta zašli skozi planinsko gozdovje do bližine nevarnega prepada »Ciampet«. Beatrice je prišla k robu prepada. Spodrsnilo ji je, revi ca je omahnila v prepad. Obležala je mrtva z. razbito lobanjo. Njena mlajša sestrica Marjeta se je znašla tudi v nevarnem položaju. Priklicala je vaščane iz naselbine Pusterle, ki so jo redili m ki so prenesli sestrino mrtvo truplo v mrtvašnico domačega pokopališča. — 800 novih ribiških motornih čolnov. Pri ribarskem komisariatu v Rimu je bila konferenca, na kateri so razpravljali o zgradnji ter opremi 300 ribiških motornih čolnov. Za najboljše izdelke je razpisani nagrada v skupnem iznosu 32 milijonov lir. V to svrho je bila ustanovljena posebna družba, ki jo bo nadzoroval glavni komisar. Za družbi ne ga predsednika je bil imenovan Italo Sauro, sin mučenika Na-zarla iz Capodistrie. 87 ukradenih živilskih ——T-frr — darilo prijateljici. 341etna Magdalena Amigo-ni lz Coma je odnesla 37 živilskih nakaznic, ki jih je podarila Slletni Mariji Spreafico. K sreči je bila tativna odkrita, se predno jih je Marija Spreafico lahko uporabila. L3UBL3ANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16. tn 1815, ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 in 18.30 KINO MATICA — TELEFON 81-41 Največji argentinski film Velika drama ljubezni ln odpovedi Madreselva Libertad Lamarque — Igo del Carril KINO UNION — TELEFON 22-21 Nadaljevanje odličnega orientalskega filma CAPITAN TBMPESTA (Po vsebini samostojen film) Carlo Nlnchi, Do ris Duranti KINO SLOGA — TELEFON 27-30 Danes poslednjič odlična komedija Beli Španski bezeg (L1LLA BIANCO) V glavni vlogi: Hannelore Srhroth in Hans Holt — Režija: Rabenalt Pristojno sodišče v Comu je obsodilo Magdaleno Amigoni na 1 leto in šest mesecev ječe. Marijo Spreafico pa na eno leto ječe. — Mati gondarskega federala je umrla. V Castionu pri Bellunu je umrla gospa Marija Poli. mati Ivana Poli. ki je bil Zvezni tajnik v Gondarju. in ki je sedaj v ujetništvu v Nairobiju. Njenega pogreba se je udeležilo vse prebivalstvo iz Castiona. — Žldje v Libiji ne bodo smeli v smislu pravkar izšlega vladnega odloka izvažati, niti uvažati blaga iz Italije ter v Italijo oz. v inezemstvo brez osebnega dovoljenja, ki ga izdaja glavni guvernator v Libiji. Vsi dogovori .ki so v nasprotju s to odredbo, so neveljavni, ako ne slonijo na zadevni dovolilnici. — Dve url med življenjem in smrtjo. Poseben doživljaj je imel 391etni Karol Vi-delmi iz Omegne. Po nesrečnem naključju je padel v kanal. Ker pa ni znal plavati, bi bil nedvomno utonil, ko bi se ne bil oprijel nekega grmičevja v vodi. Dve uri so ;e krčevito držal rešilne rasti ter klical na pomoč. Dve uri je visel med življenjem in smrtjo ter zrl smrti v obraz. Po dveh urah »o prišli slučajno mimo neki kmetovalci, ki, so ga rešili. Videlmi je bil zaradi napora in prestanega strahu tako izčrpan, da se je onesvestil, čim so ga spravili na kopno. Z umetnim d:han;em so Videima spet obudili k zavesti. — Ker niso prijavili resnično požete površine. Industrijec Anton Gabordi iz Milana je bil ovaden, ker ni na predpisani izkaznici navedel pravilno, resnično požete površine, ampak manjšo površino od one, ki je bila dejansko požeta Ovadeni so bili zaradi tega tudi "kmetovalec Jakob Foroni ter vodji žetve Angel Borrichi in Mario Bonfanti. — Jezikovni tečaji italijanščine, nemščine itd. za začetnike ln spretnejše ob ponedeljkih, sredah, petkih. Dopoldanski tečaj od 9—10, popoldanski od pol 3 do pol 4 (ugodno za trg. pomočn'ke (ce). Večerni od 6—7. Vpisovanje: Trgovski dom, pritličje, Gregorčičeva 27. — Prepoved mesnjh konzerv v Srbiji. Srbska centrala za živino in mleko je prepovedala izdelovati mesne konzerve. Prepovedani so tudi mlečni izdelki, namenjeni za shranitev. Za zakolj živine je potrebno dovoljenje omenjene centrale a!i njenih podružnic. — Samo Kroatiaput lahko prodaja potne vozne listke. Tujski prometni urad Kroatiaput je dobil izključno pravico prodajati vozne listke za tu- in inozemstvo. IZ LJUBLJANE —lj Vročina se zopet stopnjuje. Toplota se je zadnje dni začela zopet naglo stopnjevati kakor prejšnji mesec pred dežjem Včeraj popoldne je bila že prava poletna vročina. Začel je tudi pihati močen topel veter, ki je v nekaterih krajih zelo osušil zemljo. Včeraj je bil o ves dan pretežno jasno. Tudi ponoči je bilo jasno, zato se je precej ohladilo, toda jutro je bilo že toplo, ker davi ni bilo megle in je solnce grelo, čim je izšlo. Po zadnjem deževju se je rastlinstvo na vrtovih ln njivah dobro opomoglo in zdaj vse raste naglo. Bati se moramo zopet kmalu suše, če bo vročina brez dežja trajala delj časa. Zaenkrat je pa dobrodošla ne samo kopalcem, temveč Se posebno kmetovalcem, da lahko suše seno. —lj Dela pri otroškem Igrišču v Tivoliju precej dobro napredujejo. Zaposlenih je še vedno več delavcev. Glavna zemeljska dela so končana; velika ploskev igrišča, ki bo imelo obliko polnega kroga, 'ko bodo zanj porabili še grede in površino rastlinjakov na drugi strani ribnika, je nasuta ter zravnana. Zdaj je pa treba še urediti sama tla igrišča, jih posuti z vrtno zeml.o za okrasne lastline, uvediti med pasovi gred poti. utrditi dohode itd. Plcskev igrišča leži vodoravno, okoliška tla se pa spuščajo od tivolsega gozda proti železnici. Zato so tla igrišča delno nad. delno pa pod tlaml svoje okolice. Na gornji strani so precej nižja, zato bodo od sprehajalne poti držati števil ne stopnice. Nosilna betonska zidova, ki bosta nosila stopnice, so že zbetonirall. Zdaj je za vsa ta dela na prostem najugodnejše vreme. Pričakovati je treba,, da bo igrišče že letos v glavnem urejeno, ker dela napredujejo neovirano. —lj rismiTll dovoljenje lastnika g»zt. 7. Vsa dovoljenja naj gospodarji £czdg! a varstva. Ta d< \o. enja morajo delavci imeti vedno pr sebi —lj Ps radijske ai>urute naj pridejo tisti, ki dobe dovoljenje Kr. Kvesture žanre, v staro eukrarno na Poljanskem na-siu št. 40 cb torkih., četrtkih in sobotah od 12. do 13. ur2. Razen do\\l.enja morajo s seboj prinesti tudi potrdilo mestne občine m prevzeti aparat. —lj Pometanje in škropljenje hodnikov. Ko je mestno poglavarstvo pred kratkim ob.avilo opozorilno notlbele dvorane« slovi v umetniškem pogledu tudi stara županova sobana. Mestni razvoj v zadnjih desetletjih je terjal razširjenje rotovškega poslopja. Razni podaljški ter prizidki so sicer trenutno ustrezali povečanim potrebam gorizijanske mestne politike. S priključitvijo Salcana. Piedimonta del Caoario, Lucinica. L. Pietra ter Vertoibe in Campisanti gorizijski mestni občini, ki šteje danes okoli 4S.0OO prebivalcev, pa so prostorne potrebe tako narasle, da se je porodil načrt za zidavo nove občinske palače. t starega rotovža — Nacrt, kl je že odobren, predvideva zgradnjo nove reprezentativne stavbe, ki bo stala na trgu della Vittoria. Stavba bo večnadstropna, prešla bo v značilen stolp, ki bo tvoril skupno z bližnjima zvonikoma nekdanje jezuitske cerkve sv. Ignacija ter masivnim stolpom nove postne palače zanimivo, svojsko stavbno slikovitost. Tako bodo te tri stavbe — nova občinska, palača, monumentalna cerkev sv. Ignacija ter pomembna stavba postne palače — skupno z značilno arhitektonsko stavbo prefekture in nadškofijskega dvorca vtikale vsemu mestnemu središču izrazit pečat. Monumentalna zveza mestnega središča z gradom Končno naj omenimo še tretji načrt, ki sega tudi v osrednji gorizijski stavbni živec, ki se zapleta in razpleta na trgu della Vittoria. Med pomembnimi načrti, ki naj bi preoblikovali gorizijsko stavbno podobo, je tudi izredno značilen zasnutek inž. Brasi-nija. Po tem načrtu je na najenostavnejši. pa tudi najučinkovitejši način rešeno vprašanje čim bolj posrečenega spoja mestnega središča s starodavnim gorizijanskim gradom. Zveza naj bi vodila s trga Piazza della Vittoria. Na kraju, kjer bi bile v primerni širini in globini porušene stare stavbe, bi se dvigalo impozantno stopnišče h gradu, ki bi bil na novo preurejen. Vrh prvega stopniščnega dela bi bil trg s spominskim slavolokom; odtod bi vodil mimo amfite-atralnih bujnih gred drugi stopniščni del do grajske stavbe. Ob slavoloku bi bilo v skladu z okoljem izpeljano zidovje, tudi drevje bi bilo zasajeno s primernim poudarkom gorizijske flore. Izvedba vseh teh in drugih načrtov, ki so že odobreni, bo služila predvsem olepšavi Gorizie ter njenemu slovesu, ki se bo z novimi, pomembnimi zasnovami še pomnožil. Nekaj za gospodinje in kuharice Jedi je treba pravilna pripraviti, da ne gresta vitamina B in C v izgubo Zdaj, ko smo s prehrano bolj na tesnem, se pogosto pojavljajo iz pomanjkanja vitaminov izvirajoče bolezni. Težaki in vojaki dobivajo dodatne vitamine A in D zlasti pa C v obliki dragejev, (mandljev, prevlečenih z mešanico sladkorja in traganta ali sladkorja in krepčilne moke in gumija), človeški organizem kratko nabere zaloge vitaminov A in B tako da nekaj časa ne trpi tudi če je v hrani premalo vitammov. Če se hranimo s kruhom iz žitne moke. ima organizem vedno dovolj vitamina B. Vitamin D lahko dobiva organizem s pomočjo solnčnih žarkov. Vitamin C pa zavzema posebno mesto, človeški organizem ga ne more zbirati na zalogo, temveč ga mora dobivati sproti. Največ vitamina C je v krompirju. Pogosto uničimo vitamine v živilih z napačno pripravo ali 'konzerviranjem istih. Zato je treba paziti, da prav ravnamo z živili in da jedi pravilno pripravimo. Navzlic temu spoznanju se pa v kuhinjah mnogo greši. Najmanj trpi pri kuhi vitamin A. ki ga gre samo okrog 5°'0 v izgubo. Vitamina D običajna kuhinjska priprava sploh ne doseže, temveč se počasi izgubi samo če živila dolgo hranimo. V enem letu vitamna D sploh ni več v živilih. Največ pa trpita vita min B in C. V krompirju je spomladi samo še polovica vitamina C. V špinači ga je petega dne. potem ko smo jo natrgali, samo še tretjina, devetega dne pa sploh nič več. Sočivje mora biti povsem sveže, če ga hočemo jesti s pridom. če pustimo narezani krompir ah sveže sočivje predolgo v vodi. Tudi daljše izpiranje pod tekočo vodo ni pripcročl'ivo. Kratko in temeljito izpiranje pa vitaminom ne škoduje. Vitamina C in D sta zelo občutljiva za vročino. Čim višja je temperatura tem več vitaminov se uniči. Zato je za ;'e-stvine najbolj priporočljivo dušenje. Pečenje v masti uniči vsak vitamin. V oblicah kuhani krompir izgubi 10ry, olupljeni kuhani 50" o vitamina. V praženem krompirju vitaminov sploh ni. Vitamin B se uniči zlasti pri pečenja. V notranjosti kruha je temperatura pod 1000 in zato je zlasti graham kruh tako dober za prehrano. V kruhu, pečenem iz moke, mlete do 60% sploh ni več vitamina B. Če uporabljamo namesto kvasa pecilni prašek, se vitamin B povsem uniči. Po 20 minutah kuhanja ostane v krompirju še okrog 60% vitamina C. V krompirju, ki stoji po kuhan'u dve uri na toplem, je še 25% vitamina C. Olupi jen krompir, ki se je kuhal pet minut, potem pa stal 3 do 4 ure, sploh ni več vitamina. Sočivje, pripravljeno prejšnji dan, drugi dan pa pogreto je praktično brez vitamina C. Vidimo torej, da pogrete jedi niso dobre za prehrano. Če sočivje poparimo gre do 80% vitamina v vodo„ zato je taka voda zelo priporočljiva za juho in omake. Tudi zračni kisik je sovražnik vitamina C čim pride z njim v stik ga uniči. Vitamin C se uniči tudi če pride v stik s kovinami, bakrom, činom in cinkom. Nevarno mu pa n: jeklo, če nI rjasto. Kuhinja je torej v veliki meri odgrverna za to, da dobi naš organizem dovolj vitaminov, če hoče torej gospodinja postavljati na mizo jedi. v katerih je dovolj vitaminov, mora upoštevati naslednjih 10 zapovedi: 1. Narezan krompir ne srne ležati v vodi nad pol ure. 2. Sveže sočivje tudi ne sme ležati v vodi nad pol ure. 3. Krompirja, sočivja in drugih živil ne smemo predolgo kuhati. Najbclj priporočljivo je jestvine dušiti. 4. Krompirja ne smemo kuhati narezanega. 5. Krompirja ne smemo peči. 6. Belega kruha ali peciva ne smemo peči vedno iz zmlete moke. 7. Jedi. ki jih je treba shraniti, ne sme*o stati na tcplem. šele preden jih postavimo na mizo jih je treba pogreti. 8. Vode iz poparjenega sočivja ne smemo zlivati proč, ker je zelo dobra za juho in omako. 9. Krompirja, špinače in drugih živil ne smemo drobiti s strojem za mletje mesa. 10. Jedi ne smemo pripravljati v bakrenih kotlih ah pesodah. RAZLIKA Recimo, da je bil nekdo rojen leta 1890 Koliko je zdaj star? Mihec: Ali je meški ali ženska, gospod učitelj ? Posebne nemške debave Bolgari]! Sporedno s pogodbo o nemško-bolgar-ski zamenjavi blaga, ki se sklene redno dva krat v letu, gredo pogodbe o posebnih dobavah nemških industrijskih izdelkov Bolgariji. Tudi te debave se plačujejo potom nemško-bolgarskega kliringa, obsegajo pa stroje, orodje, sirovine ter razne naprave za modernizacijo bolgarskega gospodarstva. Vštevši tekoče je dosegla vrednost teh dobav 12.144.000.000 levov. Ker bi pa ta znesek portavil na glavo ves bolgarski državni proračun in daleč presega tudi vrednost nemško bolgarske izmen'ave blaga v enem letu. .ga je treba razdeliti na tri ali Štiri državne proračune. S posebnim zakonom, ki ga je predložil finančni minister sobranju, so poedlns oblasti pooblaščene prevzeti obveznosti, ki dosežejo skupno omenjeni znesek. Od skupnega zneska odpade 1.5 miljardo levov na dobave občinam za gradnje v«dc*« vodov javnih poslopij itd., 600 ndlijonov levov na rudarsko ravnateljstvo za napravo za pridobivanje bencina, 2.1 milijarde za visoke peči za pridobivanje bakra in železa. 750,000.000 za gradnjo novih Železniških prog. 590.000.000 pa za elektrifikacijo. Prometno ministrstvo lahko naroči za 2.830.000.0000 železniškega materijala. Za nove lad;e itd. se lahko porabi 7.,000.000, glavno poštno ravnateljstvo ima rezerviranih 690.000.000. kmetijsko ministrstvo pa 1,50.000.000 za modernizacijo bolgarskega kmetijstva. 88 ljudi je zastrupil Strahotna oporoka blaznega čarovnika Pedra To?toneza v Valparaisu V februarju 1927 je v Valparaisu podleglo zastrupljeniu šest rodbin. Tudi oolt-cija je bila zelo presenečena nad tolikim številom samomorov. Čudno je bilo zlasti, ker nobena rodbina ni imela povoda, da bi bila obupala nad življenjem. Cez nekaj dni ?e je pa v neki restavraciji zgrudil v silnih bolečinah neki bankir in umrl je v naročju gosta, ki je bil priskočil k njemu s kozarcem vina. mislec, da se je samo onesvestil. Post reži i ivi post se je predstavil zdravniku kot Pedro Tor-tonez. genijalni čarovnik Tvlagico, ki je potoval po Ameriki ter vzbujal s svoiimi triki splošno pozornost. Zdravniški pregled je pokazal, da je podlegel bankir zastrupljeniu. Ker mu pa v dobro zasedeni restavraciji nihče nj mogel natresti strupa v juho. je bilo i^>no. da se je meral bankir sam zastrupiti. 5. aprila 1927. se je v neki krčmi onesvestila neka učiteljica, potem ko je bila pojedla ribio juho. In kmalu je izdihnila. Zopet je Šlo za zastruoljenje. Nesrečnica je bila zavžila rastlinski strup. k| je takoj učinkoval. Policija je izjavila, da gre tudi v tem primeru za samomor. Ko je pa prišlo 14. aprila v neki tretji gostilni do zopetnega zastrupljenj-a je postalo tudi policiji jasno, da gre Za umor. Dolgo pa policija ni mogla pojasniti, kako Je prišlo do teh umorov. V nasledniih devetih letih je umrlo ▼ srednji in južni Ameriki Se 22 Hudi v restavracijah in gostilnah rta zastrupljeniu z rastlinskim strupom, ki ga je bil primešal v jed skrivnostni zločinec. V vseh teh lokalih se je mudil prijazen gospod, vi^ke postave, ki je bil v njegovem naročju umrl bankir. In v vsakem primeru se je zelo zavzenral za nesrečno žrtev neznanega morilca. Vedno je poklical zdravnika in sam je zatisnil umirajočemu oči. 22. januarja 1937. je Magico umrl in 2K. januarja so odprli njegovo oporoko. Bila je strahotna. Čarovnik je bil zapustil 263.5H9 dolarjev premoženja. In ta den;ir je bil določil za svojce svojih žrtev« Oporokn se je glasila" Jaz znani Magico zapuščam svoje premoženje svojcem tistih, ki objokujejo svoje drage, ki sem jih umoril. 2ivel som dvojno življenje. Zvečer sem razveseljeval mnoge ljudi s svojo umetnostjo, čer dan ali ponoči sem pa vzel mnogim ljudem življenje, ki sem ga jim bil olajšal za prijetne pol ure. Od 4. februarja 1927. sem izpremenil 88 živih ljudi v mrliče. To je bila moja najpopolnejša čarovnija. I^hko bi povedal kako sem moril, pa nočem storiti te^a, ker nočem, da bi me kdo posnemal. Psihiatri so ugotovili, da je bil Magico duševno bolan. Samostan v zabojih Med e.i; f.,c ctnii.ii umetninami u-ieriške-ga novinskega kralja Hearsta, ki pridejo zdaj na dražbo, je tudi španski samostan iz 12. stoletja. Hearst je bil kupil samostansko poslopje za 500.000 dolarjev ter ga dal prepeljati v 14.000 zabojih v Ameriko. V katalogu je najnižja ponudba 19.000 dolarjev. To je čisto ameriško. W. Hearst Američani, ki so imeli dovolj časa, da bi bili ustvarili lastno umetnost, kupujejo zbirke starih evropskih mojstrov, pa tudi cele cerkve in samostane prepeljavajo iz Evrope v zabojih v Ameriko. Kolo s podplati Nekemu izdelovalcu koles v Laussani se je posrečil zanimiv izum — plutovinast obroč, ki lahko nadomesti pri kolesu gumijast obroč. Novi obroč je sestavljen iz petih različnih plasti plutovine. in vsaka je drugačne kakovosti. Po posebnem postopku se pritrdijo plasti plutovine skupaj in postanejo prožne. Novi obroč je zelo trpežen in tudi sicer boljši od gumijastega. Pri njem niso več potrebne zračnice, ker ne poči. Kolo je torej dobilo z njim nekakšno podplate. Dva nemška slikarja padla Na vzhodnem bojišču ;e bil težko ranjen in čez nekaj dni je umrl v vojaški bolnici nemški slikar Hans Vitus Vicrthaler. Rc*-jen je btl v Miinchenu in star je bil 32 let. V rojstnem mestu je študira! na umetnostni visoki šoli in Akademiji upodabljajočo umetnosti. Bil je eden najboljših učencev O lafa Gulbransona. Bil je mojster portreta in pokrajine. Posebno se je pa odlikoval kot karikaturist. Na vzhodnem bojišču j© padel tudi nemški slikar Ludvvig Taschner. Njegova stroka so bile freske. Spadal je med najbotj nadarjene mlade slikarje. Na vseh razstavah, ki so jih je udeleži!, so vzbujala njegova dela veliko pozornost. Pogozdovanje v Turčiji Turške* generalno ravna tel jstvo za gozdove je doseglo lani v svojom delovanju lepe uspehe. V državnih gozdovih Soban Karabiik in karasu je uredilo 60.000 ha gozda po modernih načelih in vidikih. S tem s© je površina urejemh državnih gozdov poveča La na 1,000.000 ha. Razen tega je sestavilo ravnateljstvo poročilo o stanju 200.000 ha zemljišča za pogozdc*vanje in na podlagi tega poročila bodo razdeljena med prebivalstvo dotičnih krajev mlada drevesca. 16 državnih gozdnih uprav je dalo na razpolago 264.000 m8 lesa. Go-zdarske šole so zaenkrat v Ankari, Izmiru (Smirni), Eskišehiru, Cangkiri, Mer-sdnu, Antolavi Elazi<»hu in Sivasu. kjer lahko dobe občinsko in mestne uprave brezplačno mlada drevesca. Pogozdovanje golicav se pridno nadaljuje. DVOJČKE — Moja nevesta ima sestro dvojčico, M ji je na las podobna, tako da je ni mogoče razločevati. — Kako pa veš katera je tvoja nevesta, če sta si tako zelo podobni? — No, to je njena stvar, ne pa moja. D. Do Maurier: Prva 36 H o m a n »Oh ne! Na to niti ne mislite.« »Morda želite, da vam razkažem vse zahodno krilo??« Zmajala sem z glavo. »Ne. Rajši ne. Zdaj moram iti dol.« Krenila sem po stopnicah, ona pa je stopala vštric mene, kakor bi me spremljala paznica v ječi. »Kadar koli bi utegnili, je samo treba, da me pokličete, pa vam razkažem te sobe,« je ponovila, in njeno vztrajanje mi je bilo čudno neprijetno, dasi nisem vedela, zakaj. ^Naročila bom, naj sna-mejo prevleke, pa boste lahko videli sobe takšne, kakor so bile, ko so v njih stanovali. Pokazala bi vam jih bila že davi, a mislila sem, da pišete pisma in ne utegnete. Samo telefonirati mi je treba, v mojo sobo, kadar boste hoteli. Saj ne bo kdovekaj dela, da pripravimo sobe.« Bili sva ob znožju kratkih stopnic: gospa Danvers je odprla vrata in se umaknila, da bi me spustila naprej, pri tem pa me je predirala s črnimi očmi. »Zelo prijazni ste, gospa Danvers,« sem rekla. >Enega teh dni vas obvestim.« Ko sem stopila skozi vrata, sem bila na vrhu velikih stopnic, za pevsko galerijo. »Kako ste neki zašli?« je govorila gospa Danver- sova. »Vrata, ki vodijo v zahodno krilo, se močno razlikujejo od teh.« »Nisem šla tod,« sem rekla. »Torej ste morali priti od zadaj, po kamenitem hodniku ?« »Da.« Ogibala sem se njenih oči. »Da, po kamenitem hodniku sem prišla.« Gledala me je in gledala, kakor bi čakala, da se ji izpovem, kako sem v nenadnem strahu pobegnila iz salona; in mahoma sem začutila, da ve vse, da je vohunila za menoj in je morda izza priprtih vrat videla, kako sem stopila v zahodno krilo. »Gospa Lacvjeva in gospod major sta že nekaj časa tu,« je rekla. »Slišala sem avto, ko sta se pripeljala, takoj po dvanajstih.« »Oh! Nisem vedela...« sem dejala. »Frith ju je najbrže od vedel v jutrnjo sobo. Ta mah utegne biti pol ene. Zdaj boste sami našlii pot, kaj ne, gospa?« »Da, gospa Danvers.« Krenila sem dol v vežo, čuteč, da stoji za menoj in me gleda. Čas je že bil, da se vrnem v jutrnjo sobo ter pozdravim Maksimovo sestro in njenega moža. Zdaj se nisem mogla več zateči v svojo sobo. Ko sem stopila v dvorano, sem vrgla oči preko rame ter opazila gospo Danversovo, ki je nalik črnemu stražarju negibno stala vrhu stopnic. . Pred vrati sem hipec počakala in potegnila glasove v sobi na uho Maksim se je bil menda vrnil, ko sem bila zgoraj, in pripeljal svojega opravnika s seboj: zdelo se mi je, da je soba polna ljudi. Imela sem isti občutek negotovosti in slabosti, ki me je v otroških letih tolikokrat obšel, kadar so me poklicali, naj pozdravim goste, pa sem planila v sobo ter padla med morje obrazov in v obči molk. »Vendar že!« je rekel Maksim. >sKje si bila skrita? Hoteli smo že poklicati reševalce na pomoč. To jc Beatrice, to je Giles. in to je Frank Crawley. Pozor, malo je manjkalo, da se nisi spotaknila ob psa .. .« Beatrice je bila visoka in širokih ramen: postavna ženska, z očmi in obradkom zelo podobna Maksimu, vendar ne prefmjena. kakor sem si jo bila zamislila, ampak rajši naravna. Ena izmed oseb, ki so zmožne zdraviti garjavega psa, se razumejo na konje in znajo izvrstno streljati. Namesto da bi me poljubila, mi je krepko stis/iila roko. mi pogledala naravnost v oči in se nato obrnila k Maksimu. »Povsem različna je od tega, kar sem pričakovala. Prav nič se ne ujema s tvojim opisom.« Vsi so se zasmejali in jaz takisto, ne vedoč, ali se za hrbtom norčujejo iz mene ali ne, in vsa radovedna, kaj je neki pričakovala Beatrice in kako me je neki opisal Maksim. »Evo Gilesa,« je ponovil Maksim ter me potegnil za komolec, in Giles je iztegnil svojo veliko roko in stisnil mojo tako silovito, da bi mi bil malone prste zvil; njegove oči so se mi prisrčno nasmehnile izza naočnikov v želvovinastem okviru. »Frank Crawley,« je rekel Maksim; obrnila sem se k opravkom. Ko me je pogledal, sem čitala v njegovih očeh nekakšno olajšanje. Zakaj le? Nisem si utegnila beliti glave: Frith je stopil v sobo ter mi ponudil kozarec sherrvja, in Beatrice se je znova obrnila k meni. »Maksim mi pravi, da ste se vrnila šele ponoči. Tega nisem vedela, drugače vaju ne bi bila tako hitro prišla motit. Nu torej, kako ti ugaja Manderley ?« »Mnogo.še nisem videla, a krasen je v resnici,« sem odgovorila. Opazovala me je od glave do nog, toda odkrito in pošteno, ne zlobno kakor gospa Danvers, ne s tisto mržnjo. Konec koncev me je imela pravico tehtati, saj je bila Maksimova sestra. Zdaj je pristopil tudi Maksim in mi segel pod pazduho, kakor da me hoče ohrabriti. »Popravil bi se, dečko stari,« je rekla Beatrice, ki je držala glavo po strani in ga ogledovala. »Nič več nimaš tistega prepadenega izraza, hvala. In vam, jelite, smo dolžniki za to.« se je obrnila k meni, »Zmerom se dobro počutim,« je suho odvrnil Maksim. »Nikoli v življenju še nisem bil bolan. Ti imaš menda vsakogar za bolnika, kdor ni okrogel kakor Giles.« »Uh!« je vzkliknila Beatrice. »Dobro še pomnim, kako zbit si bil pred šestimi meseci. Ne morem ti povedati, kako sem se bala zate, ko sem te videla takšnega. Mislila sem, da si na robu živčne izčrpa« nosti... Giles, ti povej ... ali ni bil Maksim, kakor živa smrt, tisti dan, ko sva bila zadnjič tu, in ali nisem rekla, da gre naravnost zlomu nasproti?« Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jenu —> Za inseratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi ? Ljubljani /