.JA ZA GORIŠKO IM BEVfi^IJO PPIMOUSKI DNEVNIK - Cena 30 lir Leto XVI. - Št. 56 (4519) TRST, sobota 5. marca 1960 Gronchi je zaupal posredovalno nalogo General de Gaulle je popolnoma zavrgel predsedniku poslanske zbornice Leoneju ra?aš*"o "**, 0 fll*rcev ------------------ * ' * ^Neodvisnost je burka>, je nesramno dejal general m je dodal, da v Alžiriji «ne bo novega Dien Bien Fu» ■ Ponovil je, da se bo zadeva končala «s popolno zmago francoskega orožja» Ugotoviti mora možnost oblikovanja večine okrog jasno določenega programa, ki naj bi ga vlada lojalno izvajala - Zaključek zasedanja CK KPI Borba za in proti vladi levega centra na kongresu PRI . (Od našega dopisnika) Gronciii 7~~ Danes so s Kvirinala sporočili, da je ju tako imPal Predsedniku poslanske zbornice Leone-vladne tJ novan° .(poizvedovalno nalogo za rešitev tialogo toti Sam Leone Je novinarjem obrazložil to sojo ki ..v, : ^Moral bom izpopolniti podatke za pre- WžB ,w,Je Poglavar dr- “ave 70 Ul' de moL. ,al’ Predvsem gle-.^moznosti oblikovanja ve- čine okroe0^0^ Programa, to je ne itai» ,avljania politično izražon mora biti Jas' bo S*®«- v trenutku, ko boroma Jer?a vlada> ki izvajati^ Imijo lojalno , Leone " bo niet. na^° ae Povedal, * S*1" bot pa nal°§a «bolj « ? •’ da io u dol§a>> m da u-t Rjavil je opravil čimprej, §°vori vršili’ se bodo raz-- du n« li 11 v na Mont. vm njegovem ura- i i j° ravnanfp 1U‘ .Gronchi-j J . se primerja s p iJe,m za re5itn;,egovim ravna- rt 195L ko f‘t6V 7ladne krize ?°yalno na . P°dobno poizve- H >ku senatf Mzaupal P«d- aa ?poldne le Merzagori. »■ b° Lenni . 0 sporočeno i* jutri dnr, iZjacel z razgovo-S,,b° spre?°i ob 10. uri skft, na«lnika lJpre], hkrati is' Ufi A‘da Mora. Ob 12. predstavnika a in sen. Ter- Kpj K"rmacaijePrickaku^ dh°' Predseri^.7 ’ .k'1 J'h bo Si^ sbičarski zbornice.« °nini , . ?°cialdemokrat Je izjavil, da je mNES "otver "i a s sVoieo Se vteraJ atllJ?'rik>. iv,°b,ska v Juz- V«ll »ČU ‘kih na dejstvo, da Pot se je z "» Z firiprVv zPartV ,v easu r tta,, u in „ konterenco doka?mPBredvoliln*h pri- d,aiejo o(,nVaŽnos1, ki 1° ; Hvai^nske A°m ‘ drza' c. V 'aJo Vprtre Amerike, ki j “»^"»rodnf'°3 Veej0 vlogo ^ CotoVa težko areni Trenut-how>e Pr,,rtreci. koliko je ■k on4 vPlivaletInika Elsen‘ I v0rntl°SOv men na zboIjša- * **ahow’ ki lih t ZUA in dr' t(1seK r je v °biskal. Kilt Nihn° v«rajaT°nh Rovonh HlL željah . a ,nedna' J ^ le n iasu NiA,ner!ke v n lnžn0-botei s , lzkijuteno, >rwetišk0 !m Prepričati ■" k’ B.°.javnost, da bo- v'šjih ^ na l.'"'"'"51- da bo-J?lažliilastdPan « erenci naJ-11 Ha 1 P°treb^ 0 ne-Jfti4 Svetu k; . utrditve mi-v Icžavau9® ze|o popu-, VSe. Vah Južne Ame-vo Kkakor je' *'ISe' - busledi?46*11'10 'meti • ,-ke. t? '•rt.av , * na odnose .^utov.-.b' E'senhowerje !'vJ0T°da b.'lO rt1’* gotov.at,nske Ame-V’ nISeHm°bri vtič- ' je da rela-^ s14, te kCr s sv ni k' j‘h nos' l '"ter 0 doin pot°va- i St 2da ?a traja"’te 3, Iti '"etike - napredek C^ Je Eii^ruga na- najkrajšem nih j'" „ . JV4 Pn£ bodol?nh0wer pro- Xkw>'(. KM ..treba ceniti previdnost poglavarja države in prvo izbiro, ki jo je napravil za poizvedovanja.« Simonini je poudaril, da «težave po njegovem mnenju silijo na iskanje take rešitve, ki bi po možnosti onemogočila ponavljanje vladnih kriz.« Negativno so Gronchijevo potezo ocenili liberalci in monarhisti. Prvi poudarjajo, da so se ((začudili« tudi tokrat prav tako kot so se začudili, ko je Gronchi zaupal podobno na. logo predsedniku senata leta 1957. ((Predsednik zbornice, ki je sicer vsega spoštovanja vreden, ne more in ne sme imeti politične in tiste aktivne funkcije, ki so za sestavo vlade odločilne, kajti biti mora izven strank. Tako funkcijo ima lahko samo politični človek, ki ima uradno nalogo, da sestavi vlado«. Monarhist Covelli pa je izrazil svoje presenečenje spričo «te nove epizode, ki se vključuje v krizo«. «Poslužiti se predsednika zbornice, čeprav samo za poizvedovanje, pomeni dajati vtis nekakega zasilnega stanja, ki pa, hvala bogu, še ne obstaja«, je izjavil Covelli. Fašistični voditelj MSI pa je dejal, da je Gronchijeva odločitev pametna in da je predsednik zbornice brez dvoma oseba, ki nudi vsa jamstva za objektivnost. Danes se je končalo zasedanje CK KPI z resolucijo, v kateri se pozivajo vse partijske organizacije, naj okrepijo politično agitacijo med množicami za mobilizacijo in združitev vseh demokratičnih sil v zahtevi, naj se vladna kriza reši na demokratičen način, da bi se zadovoljile nujne zahteve delovnih množic z doslednim izvajanjem vseh določb in načel republiške ustave. CK nalaga vodstvu partije na podlagi poročil, ki so bila prebrana na zasedanju, in razprave, ki je sledila, naj vsem organizacijam pošlje pismo s konkretnimi navodili za boljše reševanje vprašanj KPI in za učinkovit prispevek k razvoju borb delavskega razreda in delovnih množic. Ob začetku današnje seje CK KPJ je poročal najprej A-linovi iz Neaplja o izkustvih in ciljih borbe v tovarnah, nato pa so govorili Parodi iz Genove, Di Giulio iz Rima, Sanlorenzo kot predstavnik mladinske federacije, D’Amico iz Turina, La Torre iz Palerma in Battistella iz Vareseja. Govorniki so obravnavali položaj v industriji in delavske pogoje v posameznih velikih mestih. Popoldne so posegli v razpravo Fibbi, Rodano, Crema-scoli in Natoli, razpravo pa je zaključil Giorgio Amendola. Poudaril je, da mora biti glav- ni cilj borbe delavstva v tovarnah splošno zvišanje mezd, ker je taka borba osnovni pogoj splošnega boja za demokratični razvoj države in za reformo. «Mi komunisti, je dejal A-mendola, smo za popolno avtonomijo sindikata, smo proti vmešavanju partije v notranje življenje sindikatov in zaradi tega se dosledno vzdržujemo posegov partije v pripravo kongresa CGIL. S tem v zvezi je treba poudariti, da prihajajo poizkusi uporabljanja sindikalne akcije v partijske namene prav s tistih sektorjev, ki. nas obtožujejo, da smo spremenili CGIL v sredstvo naše politike«. Danes je bil drugi dan republikanskega kongresa v Bologni, ki vzbuja veliko pozornost, čeprav ima republikanska stranka v parlamentu samo šest poslancev; predstavlja namreč važno postavko morebitne bodoče vlade levega centra ali pa obnovljene štiristranske centristične vlade. Danes je na kongresu prebral poročilo strankin tajnik Reale, ki je zagovarjal ustanovitev vlade levega centra. Sledila je razprava, v kateri so sodelovali nad vse številni pristaši Realeju in La Malfi nasprotne Paeciardijeve struje, ki odločno zavrača sodelovanje PRI v vladi levega centra, še bolj pa nasprotuje misli, da bi tako vlado na kakršen koli način podpirali socialisti. . Realejeva struja je v večini, kot kaže tudi na tem kongresu. Kljub temu je neki predstavnik Paeciardijeve struje — po nocojšnjem sestanku njenih glavnih predstavnikov — izjavil, da gleda z zaupanjem na končni izid kongresa. Še prav posebej pa je poudaril, da njegova struja nikakor ne more pristati na stališče večine, ki trdi, da se je' treba ali sporazumeti s PSI, ali pa PRI ne bo imela «nič». «Če bo mogoče sestaviti vlado levega centra, je dodal, jo bodo vsi republikanci podpirali. Če pa to ne bo mogoče, potem pa se je treba že sedaj postaviti v položaj, da bi mogli predlagati druge rešitve, ki bodo upoštevale stvarnost v državi in v parlamentu, kakor tudi pro-gramatične smernice PRI«. Na kongresu sta govorila tudi dva republikanska delegata iz Trsta; Ferluga in Volli. Oba sta zagovarjala politiko Realeja in La Maife. Med najbolj vidnimi in zanimivimi govorniki pa je bil danes poslanec Macrelli, ki je nastopil takoj po Realejevem poročilu. O njem se je pisalo kot o nekakem posredovalcu med obema strujama, toda danes je izjavil, da ne bo igral take vloge, kajti dejal je, da «mora kongres določiti jasne in točne ideje«. Nato se je popolnoma opredelil za vlado levega centra z besedami: Spričo dejstva, da so desničarske rešitve krize nemogoče, kakor je tudi nemogoča centristična formula, ne ostane nobena druga pot razen levega centra, pri čemer bo podpora PSI pridobitev za demokracijo in za državo. A. P. PARIZ, 3. — General de Gaulle je prišel danes zjutraj iz Costantine v Batno, kjer je govoril tamkajšnjim častnikom. Ponovil je, da je v Alžiriji potrebna «neoporečna zmaga orožja«. «če bi Alžirci položili orožje, ne bi francoski vojski ostalo drugega, nego to orožje zbrati, toda to se verjetno ne bo zgodilo, in zaradi tega je potrebno, da vojska sama išče to orožje.« V Parizu so včerajšnje izjave generala de Gaulla povzročile presenečenje, ki so ga še povečale današnje izjave v Batni in v Bariki. Predsednik je v glavnem izjavil: 1. Alžirsko vprašanje se ne bo moglo rešiti še več let. ((Potrebno bo več let, je izjavil davi de Gaulle, preden bo mogoč plebiscit. Gre za počasno delo.« 2. Vprašanje se bo lahko rešilo šele po zmagi francoskega orožja. 3. Francija mora ostati v Alžiriji, toda v kakšni obliki? V Batni je de Gaulle dobesedno rekel: »Odvisno bo od prebivalstva. Toda dve stvari sta gotovi: v prvi vrsti to, kar ljudje Ferhata Abasa imenujejo neodvisnost, ni dopustno, ker Alžirija, ločena od Francije, ne bi živela. Na drugi strani se alžirski muslimani ne morejo primerjati niti Bretoncem niti Provensalcem.« Tolmačenje generalovih besed je običajno zelo težko. Znano je, da general vedno uporablja splošen in previden ton. Toda to pot se njegove izjave v Alžiriji zdijo jasne in lahko pomenijo temeljit preobrat v primerjavi z njegovim dosedanjim stališčem. Kar se tiče odložitve rešitve alžirskega vprašanja za več let, je dovolj omeniti, da je de Gaulle 29. januarja po radiu in televiziji v zvezi z vojaškim uporom v Alžiriji izjavil, da so «enotnost, ugled in napredek francoskega ljudstva v nevarnosti in njegova prihodnost je zaprta, dokler ne bo alžirsko vprašanje rešeno«. Tudi dejstvo, da sedaj postavlja kot pogoj za rešitev dokončno zmago francoskega orožja, je v nasprotju s ponovnimi pozivi Alžircem, naj sprejmejo «tehnična» pogajanja o premirju. Končno tudi teoretično od- Število mrtvih pri potresa v Rgadiru ho verjetno doseglo dvanajst tisoč Do včeraj so našli pod ruševinami nad 4000 mrličev - Popolna evakuacija mesta Danes bodo z letali trosili razkuževalna sredstva in nato bodo ruševine izravnali AGADIR, 4. — Na tiskovni konferenci ki jo je imel nocoj, je maroški prestolonaslednik Mulaj Hasan izjavil, da so pod ruševinami v Agadiru našli nad 4000 mrličev in jih pokopali. «Vtis imam, da je še 6000 do 8000 mrličev pod ruševinami mesta,« je izjavil Mulaj Hasan. Po- njegovem mnenju bi utegnilo celotno število žrtev potresa znašati od 10 do 12.000 mrtvih. Zdi se, da se naslanja to ocenjevanje na število preštetih beguncev, ki jih je približno 25.000, v primerjavi s celotnim prebivalstvom Agadira, ki znaša od 35.000 do 40.000. Ameriški poslanik v Maroku Yost pa je izjavil, da je «izjemno stanje končano«. Prva naloga reševalcev t. j. iska. ti preživele, je končana. Nocoj je prenehal delovati letalski most za evakuacijo mesta. Del prebivalstva so poslali v Casablanco in Rabat. Na tisoče maroških družin so razmestili po taboriščih okoli mesta, ker so danes odredili njegovo popolno evakuacijo iz bojazni pred kužnimi boleznimi. Od jutri dalje bodo letala letela zelo nizko na4 mestom in spuščala velike količine razkuževalnih sredstev. 2e danes popoldne so trosili po ruševinah razku- razkuževati in pokončavati na sto tisoče miši. ki so preplavile ruševine. 3. Štiri ali pet tednov ne bodo ljudje v teh skupinah imeli nobenega neposrednega stika s prebivalstvom. Zanje bodo postavili posebno taborišče v območju, na katero je prepovedan dostop. V naslednji fazi bodo mrliče, ki se jih ne bodo dotaknili za , približno en teden, odstranili ževalna sredstva. Zanikali pa j jn mest0 bodo izravnali z zem- so, da bodo uporabljali napaln. Sklenili so da bodo porušili z dinamitom vsa poslopja, ki so poškodovana in ki so ostala pokonci, in zatem bodo ruševine temeljito razkužili. Pono. či so prekinili delo za odstranjevanje ruševin. Reševalne skupine so se umaknile zaradi nevarnosti ki jo predstavljajo trohneča trupla. Ponoči so oblasti sprejele naslednje sklepe: 1. Evakuacija vsega osebja izven mesta ki ga bodo blokirali s sanitarnim kordonom. 2. V mestu bodo ostale samo majhne skupine po 200 do 300 ljudi. Njih naloga bo ■iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiliiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiimiiiimiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiHtiiiHiiititiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiil Z redne tiskovne konference D. Kunca Spomenica FLRJ Stališče vlade FLRJ do Abasove izjave in nemških oporišč v Španiji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 4. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve, Drago Kunc, je na današnji tiskovni konferenci ponovil znano jugoslovansko stališče, da morajo pri reševanju splošnih svetovnih vprašanj sodelovati vse zainteresirane države in da bi vzpostavitev vojaških oporišč Zahodne Nemčije v Španiji, oziroma v katerikoli drugi državi, bila v nasprotju s sploš- nimi težnjami mednarodnega razvoja. Zadnjo izjavo predsednika alžirske vlade Ferhata Abasa, naj se začnejo razgovori za izvajanje načela o samoodločbi, je Kunc o-cenil kot nov prispevek h konstruktivnim naporom za rešitev alžirskega vprašanja. Ravnanje francoske vlade, ki je razveljavila vstopne vizume, izdane jugoslovanskim državljanom, pa je Kunc označil kot »neobičajno ravnanje, ki preseneča tem bolj, ker gre za ravnanje vlade prijateljske države«. Na vprašanje, kako ocenjuje predlog, ki je _ bil sprožen na sestanku Hruščev-Sukarno, da se poveča število držav u-deleženk konference na najvišji stopnji, je Kunc ugotovil, da vprašanje miru, razorožitve in druga sodobna vprašanja, presegajo zainteresiranost in odgovornost samo štirih velesil. To so splošna svetovna vprašanja; zato je po mnenju Kunca prirodna zainteresiranost drugih držav, posebno izvenblokovskih, da na dotočen način neposredno sodelujejo v njihovem reševanju. V zvezi z vestjo o načrtu Zahodne Nemčije, da vzpostavi vojaška oporišča izven svojega ozemlja, je Kunc izjavil, da bi bila vzpostavitev takih oporišč v nasprotju s splošno težnjo mednarodnega razvoja, kar potrjuje tudi reakcija v svetu. ((Vojaška oporišča na tujih ozemljih so po našem mišljenju negativen element v mednarodnih odnosih, je izjavil Kunc. Kar se tiče jedrske oborožitve Zahodne Nemčije je naše stališče dobro znano.« Kunc je potrdil vest, da je Francija obvestila jugoslovansko vlado, da je z 29. februarjem prenehala veljavnost vseh vstopnih vizumov, ki so jih francoske konzularne oblasti izdale jugoslovanskim državljanom. Francoska vlAla je pri tem pojasnila, da so ti ukrepi storjeni »v odnosu na državljane nekega števila držav iz posebnih varnostnih razlogov«, in da je pripravljena izdati vizume tistim jugoslovanskim državljanom, za katere jugoslovansko notranje, oziroma zunanje ministrstvo pismeno potrdi, da gre za službena potovanja. Vlada splošno prepričanje, da so ((posebni varnostni razlogi«, ki jih omenja francoska vlada v opravičilo svojega ukrepa, v zvezi z obiskom predsednika sovjetske vlade Hruščeva v B’ranciji. Drago Kunc je nadalje obvestil novinarje, da je jugoslo-i vanska vlada v posebni spomenici odboru štirih v Parizu prikazala načela in mnenje o dosedanjem mednarodnem gospodarskem sodelovanju glede na delovanje OEEC in na predlog o njeni reorganizaciji. V zvezi z napovedanim obiskom belgijskega zunanjega ministra je Kunc izjavil, da se odnosi med Jugoslavijo in Belgijo ugodno razvijajo in da je namen obiska ministra Vi-gnyja nadaljnji razvoj dvostranskih odnosov in razumevanja ter prijateljska in odkrita izmenjava mišljenj, o vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Na vprašanje, kako komentira mišljenje- nekaterih inozemskih krogov, da so bili Krekič, Pavlovič, Žujovič in Stranjakovič predčasno izpuščeni iz zapora pred kongresom Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije v želji, da se zboljšajo odnosi z zahodnoevropskimi socialdemokratskimi strankami, je Kunc izjavil, da so bili omenjeni predčasno izpuščeni iz zapora na osnovi člena 77 zakona o izvršitvi kazni. Po tem zakonu se obsojene osebe lahko predčasno izpuste iz zapora še preden izpolnijo polovico kazni, če to zaslužijo na osnovi svojega dobrega vedenja. Naš sistem nalaga, da se v vsakem kazenskem domu vsake tri mesece pregleda seznam obsojencev, da bi se ugotovilo, kdo zasluži pogojno odpustitev. Kar se pa tiče omenjenih komentarjev, je zaključil Kupe, neodvisno od njihove dobronamernosti, je njihova slaba stran v tem, da so popolnoma neutemeljeni. B. B. Ijo z dinamitom in z velikanskimi mehaničnimi sredstvi ter bodo pozneje začeli njegovo obnovo. »Prisegam, da bom otvoril novi Agadir 1. marca 1961», je izjavil Mulaj Hasan. Skupine reševalcev so danes sporočile, da je 80 otrok, ki so bili v nekem židovskem zavodu, ostalo pod ruševinami zavoda. Davi so slišali izpod ruševin hotela »Saada« klice na pomoč. Reševalci'so odšli takoj na delo in rešili dve deklici neznane narodnosti, ki sta bili ranjeni. Poveljstvo francoskega pomorskega oporišča pa je sporočilo, da je med potresom zgubilo življenje 43 francoskih mornarjev in članov njihovih družin, drugih 24 pa jih pogrešajo. V pričakovanju obnove mesta bodo prebivalstvo namestili pod šotore, in ko bo mogoče, bodo zgradili začasno mesto z montažnimi hišami. Nocoj ob 21.20 po krajevnem času Je bil v Agadiru nov potresni sunek. Čutili so ga tudi na letališču v Inezgane, kjer so se zidovi zamajali. V geofi-zičnem observatoriju v Aver-roe menijo, da gre za podzemeljske premike kot posledica potresa. Zvedelo se je tudi, da so danes potegnili izpod ruševin še 28 živih ljudi. «»------- Potres v Srbiji BEOGRAD, 4. — Močan potresni sunek, ki pa k sreči ni imel hudih posledic, je povzročil veliko paniko med prebivalstvom srbskega mesta Vranje. Sunek je trajal nekaj sekund in še prej so čutili močno podzemeljsko bobnenje. Po. tres je bil ob 8.30 zjutraj. Več dimnikov se je porušilo in popokalo je več zidov. Prebivalstvo se je vsulo na ulice in je ostalo na prostem več ur. K sreči ni bilo žrtev. Pomoč FLRJ Agadiru BEOGRAD, 4. — Ob hudi katastrofi, ki je zadela Agadir je zvezni izvršni svet sklenil poslati pomoč v vrednosti 50 milijonov dinarjev. V okviru te pomoči sta danes dve posebni jugoslovanski letali pripeljali v Agadir sanitetski material, zdravila, krvno plazmo, antibiotike, hrano in drugi material. «»------- Bcrio pri Popoviču BEOGRAD. 4. — Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je sprejel danes na protokolarni obisk novega ita- lijanskega veleposlanika Alberta Beria. Ob tej priložnosti je veleposlanik Berio izročil Koči Popoviču prepis poverilnih listin. «»------- Delegacija PSI pri VARŠAVA 4. — Delegacija PSI ki se nahaja na obisku v Varšavi, je imela včeraj razgovor z Gomulko. Razgovoru je prisostvoval tudi ministrski predsednik Cyrankiewicz ter dva druga voditelja. Eksplozija v Havani 26 mrtvih HAVANA, 4. — Francoska ladja »La Coubre« s tovorom streliva je eksplodirala danes v havanskem pristanišču, pri čemer je zgubilo življenje 26 ljudi, 90 pa jih je bilo ranjenih. Niso še znane podrobnosti in se ne ve, koliko žrtev je med člani posadke. Po eksploziji je nastal požar. Po prvi močnejši eksploziji je sledila druga še močnejša in številne manjše. Pri drugi eksploziji je bilo nekaj žrtev med kuban-skimi vojaki in gasilci, ki so bili že na ladji, da bi pogasili požar. Osem gasilcev je zgubilo življenje. Po eksplozijah so številni kosi jekla padali vse naokoli in so poškodovali pročelja bližnjih hiš. Nujno so mobilizirali vse gasilce, zdravnike in bolničarje. Pozvali so tudi darovalce krvi, naj se javijo. Večino žrtev eksplozije so našli v vodi, kamor jih je vrgel pritisk zraka. Tudi nekaj kamionov, ki so bili na ladji, je bilo uničenih. Minister za oborožene sile Raul Castro je odredil, naj bo vojaštvo pripravljeno v vojašnicah, dokler ne bodo ugotovili, ali je do nesreče prišlo zaradi sabotaže. Drugo ladjo, s katere so razkladali strelivo, so po eksplozijah odpeljali na odprto morje. «»--------- TUNIS, 4. — Tunis je podvržen vrsti navalov kobilic, kakršnih ne pomnijo. klanjanje neodvisnosti Alžirije in ponavljanje, da bo Francija morala ostati v Alžiriji, na en način ali na drug, toda bo morala ostati, je ne samo v nasprotju z njegovim dosedanjim stališčem, pač pa tudi z načelom samoodločbe, glede katere je on sam svoj čas omenil tri mogoče izbire: a) integracija s Francijo, b) pridružitev s Francijo, c) odcepitev. Tretjo možnost sedaj de Gaulle absolutno izključuje in zaradi tega zgublja načelo samoodločbe vsako veljavnost. Kakor pripominja nocoj «La Croix», ni bilo premirje nikoli tako daleč kakor v sedanjem trenutku. V Parizu, kjer nestrpno pričakujejo generalov povratek za jutri zvečer, skušajo podcenjevati neprijeten vtis, ki so ga povzročile de Gaullove izjave. Elizejska palača pa tolmači generalove besede tako, da je treba razlikovati med besedami za «notranjo» uporabo in besedami za ((široko publiko«. Z drugimi besedami je po trditvah predsedstva republike de Gaulle uporabljal ton, ki je primeren za častnike v prvi liniji, toda v glavnem ostane njegova politika nespremenjena. Po mnenju opazovalcev pa ne gre samo za razliko v tonu, pač pa za pravi politični preokret, kajti de Gaulle je prav dobro vedel, da bodo njegove besede objavljene. Sicer pa eksplozija navdušenja, ki so ga de Gaullove besede povzročile med francoskimi kolonisti v Alžiriji, ne pušča nobenega dvoma. Vprašanje je, kakšni so vzroki, da je de Gaulle temeljito spremenil svoje stališče. V političnih in časnikarskih krogih prestolnice omenjajo dve obrazložitvi. Prva je v zvezi z mednarodno politiko: pogajanja za premirje, ki jih je baje vodil Burgiba z alžirsko vlado, niso imela uspeha kljub pritisku ameriške diplomacije. Baje se je de Gaulle razjezil in se je prepričal, da ni mogoče skleniti premirja z alžirsko osvooodilno fronto v pogojih, kakor jih on postavlja. Zato se je odi )čil nadaljevati v Alžiriji volno v upanju, da bo uspel streti o-svobodilno gibanje. Druga obrazložitev pa je vzrok v notranji politiki. Z drugimi besedami, je po strt ju vojaškega upora v Alžiriji prišlo do odkritij, ki so generala prepričala, da je odpor proti njegovi politiki v Alžiriji praktično nepremostljiv. Predvsem je med častniki zelo razširjeno mnenje, da morajo ostati v Alžiriji za vsako ceno. Včerajšnji «Le Monde« je na pr. objavil pismo, ki ga je napisal bivši radikalni poslanec Hernu. Ta omenja nevarnost razpoloženja med častniki v vojski in ne samo med temi. Hernu je že napovedal pripravljanje zarote proti peti republiki za prih id n o pomlad. Današnji alžirski list ((Journal d’Alger» objavlja dobesedno včerajšnje besede de Gaulla s pripombo, da je zanje zvedel iz dobro poučenih krogov. De Gaulle je izjavil: ((Neodvisnost je burka. V Alžiriji je milijon Evropejcev in mnogo muslimanov, ki hočejo ostati Francozi. V metropoli je 400 tisoč muslimanov, ki preživljajo tri milijone ljudi v Alžiriji. Mi smo velika država in naša volja je, da tu ni neodvisnosti. Ne sme se poskušati s silo. Francija je svetovna sila. Zanjo ni samo Alžirija. Francija ima interese povsod, v Afriki, v Indijskem oceanu, v Atlantiku, na Antilskih otokih. Zato je treba imeti širok razgled. MI smo na dobri poti. Gremo navzgor in ves svet se tega zaveda. Kmalu bomo igro dobili. Ne bo novega Dien Bien Fuja. Zadeva se bo končala z uspehom orožja, ki bo zagotovilo aktivno navzočnost Francije, ne da bi prejudiciral politično obliko te navzočnosti. Imam zaupanje v vas. Prevzema vas neko vprašanje, ki je vaša naloga. Toda jaz imam svojo in vidim celotnost vprašanj. Rešitev tega vprašanja bo dolga. Sicer ga bo mogoče načeti šele po popolni vojaški zmagi, to je ko bo prenehal terorizem in ko bomo imeli vse orožje. To orožje bomo imeli, bodisi da ga uporniki položijo ali pa da ga vojska še dalje išče, kakor dela sedaj. Toda voj-ska_ mora napraviti svojo dolžnost in ne sme dovoliti, da bi jo varali. Francija bo ostala v Alžiriji, jaz odgovarjam za to. S človeškega stališča bo potrebno več let za izboljšanje usode prebivalstva. Toda Francija ima sredstva. Politična oblika? To se bo videlo pozneje. Ne poznam je, in nihče je ne pozna. Na vsak način je potrebna vojaška zmaga pred referendumom. Toda tukajšnji Evropejci so v svoji hiši. Morajo tu ostati. Francoska Alžirija? Da. Toda gre za besede. To ne rešuje ničesar. Neodvisnost, ki jo zahteva Ferhat A-bas in njegova tolpa, je potvorba. Sedanji vojaški načrt je že dal izvrstne rezultate, toda niso še dokončni. To ni lahka vojna, toda jaz imam zaupanje, imamo. boljše karte. Prepričan sem, da je potrebno nadaljevati načrt generala Challa. Imam zaupanje v vojsko.« iiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiitiiitiiiitiiiiiiiiiiiimiiimiiiiitiiiiiiiiiimiiiiinimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiitnin Sovjetski protest državam NATO zaradi nemških oporišč v Španiji Nota opozarja na zelo hude posledice, ki bi jih imela postavitev v- takih oporišč v Francovi Španiji MOSKVA, 3. — Sovjetska vlada je uradno protestirala proti načrtu za postavitev nemških vojaških oporišč v Španiji. Pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Zorin je izročil danes popoldne bonnskemu poslaniku Krollu noto v tem smislu. Predstavnik zahodnonem-škega poslaništva je izjavil, da nota ponavlja iste argumente, ki jih je že objavil prejšnji teden sovjetski tisk izročen tudi poslanikom ZDA, Velike Britanije in Francije, ter ostalim državam NATO. Predstavnik bonnske vlade je zavrnil obtožbe v sovjetski noti in dejal, da gre za ((vmešavanje v zadeve- zvezne republike«. Pripomnil je, da kolikor je že znana vsebina note obtožuje SZ Zahodno Nemčijo, da namerno in sistematično slabša mednarodni položaj ter da hoče onemogočiti pogajanja o razorožitvi in Prepis protestne note je bil j rešitev berlinskega vprašanja. ..................... V ZDA že nad 105 primerov smrti zaradi snega in mraza V New Yorku od I. 1948 ni bilo tako močnih snežnih me- ■v tež e v kot letos - Sole so zaprli pa tudi ostalo življenje je občutno paralizirano CHICAGO, 4. — Število žrtev snežne nevihte, ene najhujših v vsej ameriški zgodovini, ki je zajela vse severno-vzhod.no področje ZDA, je naraslo na najmanj 105. Snežni meteži, ki so včeraj divjali na vzhodni obali ZDA, so praktično paralizirali New York. V mestu samem je padlo 30 om snega, v okolici pa 60 cm. Danes so vse šole po odredbi oblasti zaprte. Na tisoče delavcev ni moglo včeraj zvečer priti na svoje domove in so bili prisiljeni prebiti noč v mestu, kjer so hoteli vsi napolnjeni. Električno omrežje je preobremenjeno in na več področjih so bile zveze pretrgane. Rdeči križ je ustanovil zasilna mesta za prvo pomoč po vsem mestu, zato da je pomagal potnikom ki so ostali blo-rani v New Yorku pa niso našli mesta za prenočišče. Letalski promet je prekinjen, železniški pa se razvija neredno. Mnoge izmed glavnih cest v mestu in okolici so zadelane z avtomobili ki se jim je na ledu drselo pa so se zaleteli drug v drugega in tako zaprli cesto. Mestne oblasti so mobilizirale vse traktorje in podob, na vozila, da bi se odstranil sneg s cest pa tudi avtomobili, ki so med seboj trčili in tako zaprli cesto. Sicer pa je avtomobilski promet skoraj popolnoma ustavljen. Več kot polovica od 12.000 newyorških taksijev je ostala v garažah. Uradi poslujejo le v skrčenem obsegu in isto velja za trgovine. Ledenomrzli veter piha v mestu s hitrostjo 50 km na uro. Temperatura je —7, sneži pa še kar naprej. Vremenske napovedi pa ne kažejo na zboljšanje v prihodnjih dneh. Tudi iz mnogih drugih držav poročajo, da še naprej sneži. Sedemdeset indijanskih družin Navajo, ki so ostale včeraj po- ti z letali. Sneg je namreč tod dosegel višino dobrega metra. Že tri dni si boldozeri in čistilci za sneg prizadevajo, da bi očistili dohod do reservaci-je, pa jim to še ni uspelo. Nekatere družine so izolirane ze deset dni in obstaja bojazen, da jim lahko poide živež. V Seatlu je snežni metež pri. silil družbo aeronavtskih konstrukcij «Boeing», da je prekinila delo in poslala domov 60.000 delavcev. Že od I. 1948 — tedaj je bilo v New Yorku 43 cm snega — ni v New Yorku tako močno snežilo kot preteklo noč. Razen New Yorka pa so skoraj paralizirana tudi mesta Filadelfija, Baltimore, Washington, Pittsburg in na stotine manjših krajev. Poslovanje in industrijska dejavnost je skoraj prekinjena. V Washingtonu je bil prekinjen tok, kar je pri- vsem izolirane v svojih reser-1 zadelo večji del mesta ter ob-vacijah v Arizoni in Novi Me- enem v senatu zavrlo debato biki, sp včeraj morali oskrbe- • o civilnih pravicah. Agencija Tass javlja, da sovjetska nota Zahodni Nemčiji opozarja na zelo hude posledice, ki bi jih utegnili imeti koraki za postavitev vojaških oporišč na tujem ozemlju in za uvedbo vojaškega sodelovanja s Francovo Španijo. «Zahodna Nemčija, pravi nota, kuje zaroto skupno s francovim režimom in s tem očitno krši brezpogojno kapitulacijo ter zavezniške sporazume o Nemčiji, ki so obvezni za vsako nemško vlado in tudi za vlado zvezne republike.« »Sporazum, ki ga pripravljata Zahodna Nemčija in Španija, kaže, da je ponovna oborožitev Zahodne Nemčije prišla v tako fazo, da naletava že na ovire v strukturi NATO in v zahodnoevropskem zavezništvu«. »Vlada Zahodne Nemčije skuša premagati tudi tisto mlačno nadzorstvo o oborožit, vi Zahodne Nemčije, na katero se sklicujejo sklenitelji pariških sporazumov od leta 1954». Sovjetska nota dodaja, da so spletke med Španijo in Zahodno Nemčijo imele namen ustvariti trenja med Vzhodom in Zahodom in škodovati delovanju razorožitvenega odbora ter delu konference najvišjih. Pogajanja med obema vladama ponovno dokazujejo, da vlada Zahodne Nemčije ne želi izboljšanja evropskega o-zračja. Predstavnik državnega departmaja je izjavil, da če se bodo v NATO sporazumeli, da Zahodna Nemčija potrebuje vojaška oporišča v Španiji ali drugje v Zahodni Evropi, se ZDA «seveda ne bodo upirale«. Dodal je, da spada zadeva v pristojnost NATO. Moskovska »Pravda« piše, da je sklep zahodnih držav, da dovolijo svojim letalom, da letijo v berlinskem letalskem hodniku v višini nad 3 tisoč metrov, nevarno izzivanje, ki lahko otežkoči delo konference najvišjih in prepreči sklenitev sporazumov o mednarodnih vprašanjih, ki so do sedaj dozorela. PRIMORSKI DNEVNIK _ 2 — 5. marca 1««« Temperatura včeraj Najvišja temperatura 9 stopinj ob 16 uri, na.nižja 2.6 stopinje ob 6.30. Vlage 93 odstotkov (■ oriško-beneški dnevnik Danes, SOBOTA, 5. marca Bogo ^ Sonce vzide ob 6.37 in tztone 17.57. Dolžina dneva 11.20. M" vzide ob 10.52 in zatone ob iv" Jutri, NEDELJA, 6. marca Danica ___ Zorko J 60-letnik Tovariš Zorko Jelinčič praznuje danes 60 !et. Ne bi mu prisodil, toliko križev. Ko pa je tako gibčen, delaven, in prednjači pred vrstniki, a tudi mnogo mlajšimi. Povsod je zraven, kjer je treba poprijeti: za pra- vice našega človeka, pri prosvetnem delu, pri nabiranju folklornega gradiva, pri planincih, pri fotoamaterjih. Skratka: povsod tam, kjer je potreben idealizem, nesebično in požrtvovalno delo. «Nerentabilno delo«, si misli tisti, ki mu je vse v življenju zgolj račun. Toda Zorko ne računa, in ni nikoli v življenj u računal. Kako bi moglo biti drugače! Izhaja pag iz učiteljske družine. V Logu pod Mangartom, kjer je bil njegov oče učitelj, se je 5 marca leta 1900. rodil Zorko A v Podmelcu je preživel mlada leta. Dokončal je realko v Idriji zadnje leto prve svetovne vojne. Toliko je se trajala vojna, da je tudi on moral okusiti »avstrijski komis». Leta 1919. se je vpisal na filozofsko fakulteto takrat ustanovljene ljubljanske univerze. Dve leti pozneje pa je skupno z drugimi študenti s Primorskega, odšel na univerzo v Padovo ,a leta 1924. po očetovi smrti, je študij prekinil in se posvetil delu pri obnovljeni Zvezi prosvetnih društev na Goriškem. Čeprav so bile takrat že precej težavne razmere za tako delovanje. Skupno s se nekaterimi mladimi slovenskimi izobraženci je v pičlih dveh letih obudit 76 prosvetnih društev po vsej Goriški. Posrečilo se jim je pridobiti za svoje, delo še druge mlade izobražence, zlasti učiteljstvo, kot so bili. Pamca Obidova, Zmago Krasna, Srečko Logar, Tone Majnik, Andrej Manfreda, Tone Rutar, Berti Rejc, Jože Trošt, in še cela vrsta drugih. Fašisti seveda niso nič kaj prijazno gledali na to delovanje. Leta 1927. so fašisti razpustili vsa slovenska prosvetna društva. To pa teh mladih idealistov ni prestrašilo. Nadaljevali so v drugačni obliki. Z izleti. Peli so m igrali povsod, kamor so prišli. Povsod so jih bili veseli, saj so prinašali ljudem, utehe in jim dajali pogum v najhujših časih. V casu, ko so začela delovati prosvetna društva, je Zveza prevzela «Goriško Matico«, ki je postala osrednja založniška ustanova. Izdala je številne povesti Franceta Bevka, »Luč«, knjižice tz zbirke «Biblioteka za pouk in zabavo» in še mnogo drugega. Povsod je bil Zorko Jelinčič med najbolj aktivnimi. Sodelavce je presenečal s svojimi zamislimi, z iniciativnostjo in delavnostjo. Potem so ustanovili organizacijo TIGR, pozimi leta 1927 na Nanosu. In prav iz Zveze goriških prosvetnih društev v Gorici ter Zveze mladinskih društev v Trstu izhajajo najbolj požrtvovalni in pogumni mladi ljudje, ki so se izkazali pri raznih akcijah. Fašisti so šele čez dobro leto odkrili organizacijo in nekatere najvidnejše «tigrovce» zaprli. Zorko Jelinčič se je prvemu valu izognil. Ležal je namreč v bolnišnici, zaradi poškodbe ki jo je dobil, ko je pri plezanju padel. Toda pozneje so prijeli tudi njega. Na sodnem procesu v Rimu, ki je bil le nadaljevanje onega v Trstu, pri katerem so bili obsojeni bazoviški junaki, je bil obsojen na 20 let. Odsedel jih je 9. Koper, Regina Coeli, San Gi-mtmano, Civitavecchia. Policijsko nadzorstvo na domu. Internacija na Iserniji. Leta 1943 se je pridružil NOV, naslednjega leta pa, čeprav bolan je prišel na osvobojeno ozemlje v Črnomelj, od tam pa začetek maja 1945 p Trst. Pri PNO je bil poverjenik za prosveto. In vsa leta do sedaj ga vidimo med najbolj PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL/MONTECCHI »-IT. TELEFON 93-808 IN 94-838 Poštni predal 669 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. PeUico 1-IL sr Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA M. 20 — Tel. It. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v iirini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi, NAROČNINA Mesečna «80 lir. — Vnaprej četrtletna 1300 Ur. polletna tptiucm« in, 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska ittvilka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poitni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst U-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana. Stritarjeva ul. 3-1 , tel. 21-928 te- koči račun pri ki V Ljubljani 600-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst vidnimi in aktivnimi prosvetnimi delavci. Udejstvuje pa se še pri planinskem društvu, kjer je predsednik od obnovitve leta 1946, pri fotoklubu, in še utegne pisati. O narodopisju, o krajevnih i-menih, o slikarskih razstavah, o prireditvah, za Primorski dnevnik, Planinski vestnik, Koledar . . . Ce za koga velja trditev, da mu je «življenje delaven dan«, velja to prav gotovo za Jelinčiča. Vedno marljiv, poln načrtov in zamisli. Kot mladenič. Vedno pripravljen za katerokoli akcijo, ki koristi delovnemu človeku, zlasti pa njega izobrazbi. Skoda, da nimamo še več takih prosvetnih delavcev! Požrtvovalnih, pogumnih, nesebičnih, idealnih. Našemu pridnemu sodelavcu pa ob njegovem jubileju iskreno čestitamo in mu želimo, da bi še dolgo bil vzornik mladim in tudi — starim. Pismo F10M CGIL Intersindu v Trst Pred velikonočnimi prazniki naj se izplača proizvodna nagrada Organizacija zahteva, naj čimprej skličejo sestanek za podpis novega sporazuma FIOM-CGIL iz Tržiča je poslala 2. marca Jntersindu v Trst ter v vednost notranji komisiji pismo, v katerem zahteva, da se čimprej zaključijo pogajanja glede proizvodne nagrade, revizije sporazuma o akordnem delu in o sprejemu vajencev na delo. Besedilo tega pisma je naslednje: «V skladu s sporazumom na seji 18. februarja v Trstu pozivamo Inter-sind, naj čimprej določi dan sestanka za podpis novega sporazuma o proizvodni nagradi za delavce, ki delajo na akord, za delavce, ki delajo za odstotke in o zaposlit- ZVEZA SLOVENSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV V GORICI vabi v nedeljo 13. marca na PISAN SPORED PESMI IN PLESOV ki bo v Prosvetni dvorani z začetkom ob 16.30 Z 41 nastopajočimi se bo predstavila folklorna skupina TINE ROŽANC iz Ljubljane, ki je za gostovanje v Gorici pripravila pester spored pesmi in plesov jugoslovanskih narodov. Vstopnina: sedeži 400 in 300 lir, stojišča 200, dijaška stojišča 100 lir. vi vajencev v SAFOG v Gorici. Delavci so izrazili željo, da bi .-e nagrada izplačala za velikonočne praznike, kot je bilo to določeno že v prejšnjih sporazumih.« V prihodnjih dneh bo organizirala FIOM več zborovanj pred vhodom v SAFOG, da bodo delavcem pojasmh, kako je s tem vprašanjem. Vest iz Sovodenj V nedeljo ob 11. uri bo i-melo v Sovodnjah Društvo za zavarovanje goveje živine svoj redni letni občni zbor. Na dnevnem redu je poročilo načelstva, odobritev računov, volitve oglednika in nadomestnega odbornika namesto pokojnega Ivana Gulina. Odbor priporoča vsem članom, da se občnega zbora polnoštevilno udeležijo. . «s . Novi odbor društva kmetovalcev v Štandrežu Novi odbor društva neposrednih obdelovalcev v $tan-drežu je imel po občnem zboru že dve seji. Na eni od teh so določili tudi funkcije po- sameznih odbornikov. Za predsednika je bil ponovno izvoljen . Dušan Brajnik, podpredsednik je Jožef Tomšič, tajnik Leopold Lutman, blagajnik Mirko Gulin, gospodar Viljem Zavadlav. V trgovinskem odseku so Jožef Pavletič in Emil Pavlin; za smetišče pa bodo skrbeli Peter Budal, Cvetko Brajnik, Savo Hoban in Stanko Nardin. «» — Neroden padec tehnika V civilno bolnišnico so včeraj dopoldne prepeljali z avtomobilom Zelenega križa 33-letnega Ettija Piemonta s Tržaške ceste št. 35. Mož, ki je uslužben kot tehnik v tovarni Canciani, je včeraj nerodno padel. Ker je čutil hude bolečine v desnem kolenu, so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali zaradi verjetnega zloma kolena na opazovanju. DE7.URNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Alesami, Ulica Carducci št. 12, tel. 22-68. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1 Da so ukradli Zanimiva in poučna razprava na sodišču v Gorici lahko šli na izlete, so «teddy vsak motocikel, ki jim boys» je prišel pod rok« Posamezno in v skupinah so kradli tudi po lokalih in ustanovah - Državni pravdnik zahteval visoke kazni - Pravična obsodba Proti koncu poletja in v začetku jeseni so orožniki dobili precej ovadb zaradi tatvin motociklov. Običajno so nekaj dni potem, ko so bili motocikli ukradeni, našli omenjena vozila v zapuščenih krajih. Najpogosteje so jih našli v okolici Foljana in Zagraja. E-nota karabinjerjev, ki je dodeljena sodišču, se je pričela za celo zadevo zanimati, toliko bolj, ker je neka patrulja orožnikov opazila v noči med 7. in 8. oktobrom lani tri mladeniče, ki so se vozili na motociklu iz Gorice proti Gradiški. Patrulja jih je ustavila, odzvali, pač pa so zapustili vozilo na cesti in se skrili med grmovje ob cesti. Skoraj istočasno so karabinjerji v San Pieru ob Soči ustavili tri mladeniče in sicer: 16-letnega Albana Coppa Con-tessija, 16-letnega Sergia Zor-zeta in 17-letnega Armanda Businellija, vsi iz S. Piera. Zaslišali so jih zaradi najrazličnejših tatvin in med zasliševanjem je prišla na dan cela vrsta grehov in imena treh drugih mladeničev, ki so se soudeleževali tatvin. Njihovi trije prijatelji so: 21-letni Ren-zo Pizzale iz Foljana, 17-letni toda mladeniči se pozivu niso | Sergio Bon iz Ronk in 20-let- GORISKE ŽENE bodo letos svečano proslavile 50. OBLETNICO MEDNARODNEGA DNEVA ZENA PROSLAVA 8. MARCA bo v PROSVETNI DVORANI v nedeljo 6. marca ob 16. uri popoldne Na sporedu so poleg priložnostnega govora recitacije, nastop pevskih zborov Doberdob - Vrh; gostovali pa bodo poleg članice SG iz Trsta Mire Sardočeve tudi veseli fantje Dario in Darko iz Doline! Vsi toplo vabljeni. iiifiiiniiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiii iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiwiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiimi nmniiniiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiimiiiiiiii ..................................... iiiiiiiiiiimii.....mu....................................... Kongresi federacij Nove delavske zbornice-CGIL IZ TRŽAŠKEGA Razprava o vrsti važnih vprašanj na seji devinsko-nabrežinskega občinskega sveta Poročilo o namerah podjetnika, da zgradi tovarno železnih plošč žic - Neumestna zahteva prefekture je ogorčila svetovalce in Na sinočnji seji devinsko-nabrežinskega občinskega sveta je župan tov. Dušan Furlan obvestil svetovalce o zanimanju riškega podjetja za določeno zemljišče v Nabrežini, na katerem bi zgradili tovarno za izdelavo železnih plošč in žic. O zadevi smo pred časom že poročali v našem dnevniku, zaradi česar naj sedaj samo omenimo, da je občinski svet sprejel na znanje županovo poročilo ter ga odobril. Vprašanje gradnje nove tovarne je sicer šele v začetni fazi, kajti bili so navezani komaj prvi stiki in je do realizacije tega načrta še daleč. Občinski svet je nato odobril oziroma zavrnil nekaj prošenj za prodajo občinskih zemljišč. Tako je odobril prošnjo Giuseppa Sonzogna, ki namerava zgraditi grobnico za ses-ljanskem pokopališču in je v ta namen prosil za 34 kv. m zemljišča. Zani bo po ustreznem pravilniku plačal 170 tisoč lir. Zavrnjena pa je bila prošnja odvetnika De Denara iz Tržiča, kateremu je občina odstopila v najem 1385 kv. m zemljišča v nabrežinskem Bregu za dobo 9 let. Omenjeni odvetnik je namreč prosil, da bi mu zemljišče prodali, in sicer zato, da bi se nanj vknjižil, potem pa na osnovi vknjižbe prosil za posojilo iz rotacijskega sklada. Občinski svet pa je bil mnenja, da ima odvetnik že dovolj vknjiženih zemljišč, da lahko zaprosi za posojilo, ki ga namerava najeti v turistične namene in je prošnjo zavrnil. Poudarjeno je bilo, da ni v interesu občine prodajati zemljišča, ki so v Bregu. Potem je prišla na vrsto zadeva kamnoloma, ki ga ima podjetje Gorlatto v Samotorci. Izkazalo se* je namreč, da je del površine, ki jo zavzema kamnolom, last jusarjev iz Praprota in Trnovice, ki so že leta 1956 zahtevali od podjetja primerno odškodnino. Zaradi posebne točke, ki jo je zahtevala prefektura v najemni pogodbi, pa podjetnik pogodbe ni sprejel. Na predlog nekaterjh svetovalcev so sklenili, da se bo občinski upravni odbor še enkrat pomenil z jusarji ter postavil predlog, da jusarji zemljišče prodajo. Ce podjetnik ne bo hotel sprejeti zahtevane cene, ne bo smel več uporabljati jusarskega zemljišča, ki obsega 2200 kv. metrov. Župan je nato poročal, da so prišli pred dvema letoma na obisk v občino nekateri pokrajinski odborniki in da jih je po razgovorih na županstvu povabil na zakusko. Izdatek, ki je znašal 5.050 lir, je šel na račun »fakoltativnih stroškov«, vendar ga prefektura ni odobrila, češ da mora ta strošek odobriti občinski svet in ne upravni odbor. Zahteva prefekture je med svetovalci vzbudila ogorčene komentarje, tako da je moral župan sam miriti razburjene duhove. Prišlo je do predloga, da naj vsak svetovalec da iz svojega žepa po 500 lir, ostanek pa naj se dodeli Rdečemu križu To v znak protesta proti prefekturi ki na tako poniževalen in sramoten račin postavlja svoje zahteve. Končno pa je županu le uspelo, da so svetovalci odobrili omenjeni strošek in odstopili od prejšnjega protest- nega predloga. Kljub temu pa sta se dva svetovalca glasovanja vzdržala, ker bosta v znak protesta vseeno prinesla na občina''vsak ffb -599 Tir, medtem ko je svetovalec Ado Visintin po govoru, v katerem je napadel prefekturo in vprašal, če more recimo tržaški občinski svet odobriti stroške za Franzilova potovanja v tujino, zapustil sejno dvorano. «»-------- Delovanje INPS v lanskem letu Državni zavod za socialno zavarovanje (INPS) je lani inkasiral na tržaškem področju 10 milijard 887 milijonov 528.254 lir socialnih prispevkov. V primerjavi z letom 1958 so se vplačani zavarovalni prispevki zvišali za skoraj 900 milijonov lir. Toda lani so se povečali tudi izdatki zavoda. Leta 1958 je namreč pla- čeval na našem področju pokojnine okrog 40.000 upokojencem, lani pa okrog 43.000 upokojencem. Skupno jim je izplačal 8 milijard in 40 milijonov lir. V lanskem letu je INPS nudil zdravstvene usluge 3.597 tuberkuloznim bolnikom, 4334 pa je plačeval podpore. Skupno število dni, ki so jih bolniki na račun INPS preživeli v sanatorijih ali v ambulantah, znaša 397.455, celotni izdatki INPS za zdravljenje in podpore jetičnih bolnikov pa so znašali 1 milijardo, 306 milijonov 397.000 lir. 9377 brezposelnim so izplačali za 213 milijonov lir brez-poselnostne podpore, skoraj 3 milijarde lir pa so izplačali Kriza je hudo prizadela prehrambeno industrijo Število zaposlenih se je znižalo kar za eno tretjino - Danes kongres uslužbencev Acegat, jutri pristaniških delavcev Na sindikalnem sedežu v Ul. Pondares je bil sinoči kongres pokrajinskega^ sindikata delavcev in nameščencev prehrambene industrije. Tajnik sindikata je analiziral razmere te stroke v državnem in krajevnem merilu, dosedanjo borbo in uspehe ter perspektive za uspešni razvoj sindikalnega delovanja. Najprej je omenil borbo delavcev te stroke v preteklem letu, ki je bila v mnogih primerih uspešna. Nato je pripomnil, da so delovne razmere v prehrambeni industriji tnrii na5pm nnnro»"i:i še zadnjih letih izginila in šte- tudi na našem poaroc i j a, ,-i j,čistin vedno nezadovoljive in da de- za* družinske doklade.“uprav- lodajalci vedno izkoriščajo ni stroški so znašali okrog 4 odstotke celotne inkasirane vsote prispevkov, to je nad 400 milijonov lir. Za plačilo doklad delavcem so izdali iz dopolnilne blagajne okrog 60 milijonov lir delovno silo, zlasti sezonske delavce. Gospodarska kriza je hudo prizadela te vrste industrijo na našem področju, zlasti zaradi konkurence Gorice, ki ima olajjave zaradi proste cone. Nova podjetja so v ......................... milimi...... Izpred prizivnega porotnega sodišča Marcianov branilec kazni dosmrtne ječe Marciano je po zagovornikovi trditvi delno slaboumen in je izvršil zločin nepremišljeno Včeraj se je začela pred prizivnim porotnim sodiščem razprava proti Consolatu Marcia-noju, ki ga je tržaško porotno sodišče 21. aprila 1959 zaradi premišljenega umora in dveh poskusov umora obsodilo na dosmrtno ječo. Consolato Marciand je namreč 21. novembra 1956 na Sca-li Santi umoril svojo bivšo zaročenko Olimpio Crocetti ter skušal umoriti tudi njenega moža Tommasa Steganija in svojega prijatelja France-sca Pinta. Nad prvima dvema se je maščeval, ker je mislil, da sta onadva kriva, da hčerka, ki jo je imel s Crocettije-vo, noče nič vedeti zanj, nad Pintom pa zato. ker naj bi ga osleparil v neki kupčiji z o-pijem. Marcianojeva zagovornika odvetnika Morgera in Presti sta utemeljila priziv, navajajoč olajševalne okolnosti, po katerih bi morali priznati Mar-cianoju delno slaboumnost ter da ni izvršil zločina premišljeno, s čimer bi se mu znižala kazen na 21 do 24 let ječe. Ko je predsednik dr. Palermo zaslišal obtoženca, je ta ponovil isto tezo, kot jo je že navedel na prvi razpravi, to je, da sploh ne ve, kako je streljal in da se mu zdi, kot da bi v njem delovali dve osebi, oziroma da je streljal v nekakšnem stanju podzavesti Dejal je. da se je takoj po izvršitvi zločina kesal, ker ni hotel oropati hčerke ljubezni niene matere. Povedal, je tudi, da ga hodi hčerka vedno obiskovat v iečo ter da je tudi bila na obisku pri njegovi materi, to je pri svoji stari materi. 7,a njim sta govorila zastopnik zasebne stranke odv. Giro-metta, ki je zahteval potrditev kazni, ker je obtoženec nevaren človeški družbi, ter državni pravdnik dr. Marši, ki je tudi zahteval potrditev prve obsodbe, ker je bil zločin premišljen, saj je Marciand kupil samokres in naboje zato. da ga izvrši. Na popoldanski razpravi je govoril odvetnik Presti. Dejal je, da se moramo pri ocenjevanju zločina najprej vprašati, kdo je človek, ki ga je zakrivil. Marciand zasluži usmiljenje, ker je delno slaboumen. Trpel je v zaporih, dvakrat je skušal napraviti samomor, svojo hčerko pa je naravnost bolestno ljubil. Je psihopat z duševno zbitostjo in maniak, kar so že dvakrat prej ugotovili. Ko pa so ga strokovnjaki za časa procesa t. tjič pregledali, so izrekli sodbo, da je zmožen razumevanja in ho-tenja ter da je zato popolnoma pri zdravi pameti. Niso upoštevali niti da je luetik, niti da ima načeto živčevje ter da je skušal že dvakrat napraviti samomor. Strokovnjaki so torej izključili umsko bolezen, čeprav je sodba znanstvenikov v tem pogledu drugačna. Marciand je ravnal impulzivno in nepremišljeno, ker je bil naravnost obseden v svoji ljubezni do ’-'orke in bil skrajno zagrenjen, ker ga ni hotela iti obiskat in je mislil, da je tega kriva Crocetti jeva. Na Steganija je streljal, ker mu hčerka rekla, da ga ljubi bolj kot njega, ki je bil njen oče, na Pinta pa zato, ker ga je opeharil v zadevi opij Ker gre torej za impulzivna dejanja, je treba kazen spremeniti in jo znižati od dosmrtne ieče na 21 do 24 let zapora. Danes se bo razprava nnda Ijevala z govorom branilca od vetnika Morgere. Prekop grobov Tržaška občina sporoča, da bodo prekopali del grobov na oddelku XI občinskega pokopališča pri Sv. Ani in sicer grobove od št. 3313 do 3456, kjer leže posmrtni ostanki o-nih, ki so jih pokopali od 15. novembra 1950 do 10. decembra 1950. Oni, ki bi hoteli prekopati trupla svojcev, se lahko za vse potrebno obrnejo na oddelek za pokopališča, oddelek XII — javna dela v Ul. Teatro MI., soba 36, ali na nadzorništvo pokopališča, in to od 28. marca do 23. a-prila 1960. vilo zaposlenih delavcev v tej industriji se je znižalo zaradi tega kar za eno tretjino. Nekatera podjetja so sicer izboljšala svoje naprave, a delavci nimajo od tega nobene koristi, ker jih delodajalci še bolj izkoriščajo in silijo k večjemu učinku dela, plače pa so približno za 30 odst. nižje v primerjavi z drugimi strokami. Prav zaradi vsega tega je nujno potrebno, da se okrepi sindikat in da se včlanijo vsi delavci in delavke, ki niso še vključeni v nobeno sindikalno organizacijo, ker bodo tako laže in bolj uspešno branili svoje interese. Ob zaključku so delegati izvolili nov izvršni odbor in delegate za II. pokrajinski kongres Delavske zbornice CGIL. * * m V okviru priprav za II. pokrajinski kongres delavske zbornice CGIL bo danes ob 15. uri kongresno zborovanje sindikata uslužbencev občinskega podjetja Acegat, na katerem bo tajništvo poročalo o dosedanjem delu sindikata te stroke in nakazalo pot za nadaljnje delovanje. Nato bodo delavci izvolili nov izvršni od. bor ter delegate za pokrajinski kongres CGIL. Jutri ob 9.30 pa bodo imeli svoj kongres pristaniški delavci ki bodo razpravljali ob tej priliki tudi o perečih problemih svoje stroke, izvolili nov izvršni odbor in delegate za II. pokrajinski kongres Delavske zbornice CGIL. Nesreči na delu V prvih jutranjih urah se je včeraj ponesrečil na delu 20-letni Eugenio Gentonio iz Ul. Docce U. Gentonio, ki je zaposlen pri družbi «ex Huet-ter«, je delal na palubi ladje »Antonio Tarabocchia«, ki je zasidrana na pomolu VI. Spodrsnilo se mu je in bi kmalu padel globoko pod palubo, če se ne bi pravočasno zagrabil za rob odprtine. Svoji prisotnosti duha se mora zahvaliti, da ni dobil hujših poškodb, vendar pa se je pobil in opraskal po prsnem košu ter si verjetno zlomil tudi rebra in se pobil po kolenih. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral od enega do tri tedne. Tudi 20-letni Silvio Juriše-vič z Opčin, Kraška ul. 1075, se je včeraj dopoldne ponesrečil na delu v pristanišču. Na račun podjetja Fabiani, pri katerem je zaposlen, je popravljal stroj na jugoslovanski ladji «Bovec», ki je zasidrana ob pomolu štev. 5. Nerodno je zadel ob veliki bat in se ranil ter pobil ter verjetno tudi zlomil zapestji. Z zasebnim avtom so ga odpeljali v holnišnico, kjer se bo moral zdraviti na ortopedskem oddelku od 10 do 40 dni. dišču izgledali kot — .u, angelčki, so kradli ,m°_°(jaja* ne samo zato, da bi jih P^° j, li, ampak tudi zato, hoteli razpolagati s Pre;,.. ' sredstvom, da bi si kf 8J«1 j gledovali najrazličnejše^ ^ ki jih še niso videli. radi tega so čestokrat P ob cesti ukradeno vozilo- ^ se je, ali pokvaril, ali P kal« P riva. Da so lahko nadall* svoja potovanja, so se to, ker mu je zmanJ*”"^ mort1' polastiti drugega PreV0Zau — OJT** ’ ..................... i,8»‘ si in Bassi skušali Pr‘^i sredstva. V svojih zagovoi^ zagovorniki odv. Pase ta dejanja za nekakšne ! rije. Sodišče pa je vzelo -veliko bolj resno; "r pravdnik dr. Mancuso Je ^ teval kazni, ki gredo od1 ^ 11 mesecev zapora pa zapora, poleg denarnih ^ ki gredo od 51.000 do Po enournem posvet je sodišče spoznalo Yse.. j, žence za krive obdolžen ^ janj in obsodilo CopPa ^ j ni Pietro Tofful iz Ločnika. j proti Gradiški. ^ Vsi skupaj so se morali vče- Ti «teddy boys». ki so raj zagovarjati pred goriškim 'B**" kot ne okrožnim sodiščem zaradi neverjetno številnih tatvin. Coppo Contessi, Zorzet in Businelli so bili obtoženi, da so ukradli v Gorici 4. oktobra lani tri motocikle, in sicer Gabrijelu Petejanu, Antonu Per-sogli in Albertu Coglotu. Poleg tega so skušali 7. oktobra vdreti v trgovino s sadjem in zelenjavo, last Fulvie Vinzi. To pa se jim ni posrečilo, čeprav so polomili kljuko vhodnih vrat. Coppo Contessi je bil še posebej obtožen, da je 7. oktobra 1959 ukradel motocikel Gior-giu Piemontiju iz Tržiča. Zorzet in Businelli sta v Gorici ukradla, 26. septembra 1959, motocikel last Virgilia Ferzzet-ta, potem pa še motocikel Vir-giliu Maroccu. Coppo Contessi, Zorzet in Bon so vdrli septembra lani v pokriti trg v Gradiški, kjer so odnesli 6.000 lir in nekaj sladkarij Pietru Prescerniju in Pietru Cuccu. Pizzale, Businelli in Tofful so 17. in 18. junija lani v Tržiču in v Vidmu ukradli tri motocikle. Tofful sam je v Gorici 16. junija lani ukradel Antonu Sošolu motocikel. Pizzale je odnesel 29. septembra iz pokrajinskega zavoda Duca d’Aosta v Gradiški računski stroj znamke Olivetti in nekaj jedilnega pribora. Pizzale, Coppo Contessi in Zorzet so skušali vdreti 9. junija lani v trafiko Elise Calligaris v Tržiču; 5. julija pa so odnesli iz zavoda v Gradiški razno blago v vrednosti 24.570 lir. Coppo Contessi je 6. julija ukradel Adrianu Bressa-nu iz Gradiške motocikel, Businelli, Coppo Contessi in Zor-zut pa se v noči od 7. na 8. oktober niso odzvali pozivu karabinjerske obhodnice, ki jih je hotela ustaviti na cesti ||llllllltlllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||fn>111 Fotografski natečaj «Goriea ponoči> tessija na 2 leti, en n1"* jr 20 dni zapora ter 21- ^ jj globe; Zorzeta na 3 *e .'.ir. dni zapora ter 18.666 l'r ^ Businellija na eno let0- jjjfl sece, 10 dni zapora in^ jjii lir globe; Pizzala na zapora in 20.000 lir S\°j® 7 ji- na na 10 mesecev, 20 dC, ged pora ter 5.733 lir globe- ^. j, da bodo vsi mi rali P'a° sodne stroške. Ker so bili vsi zaprt' od J decembra dalje, so daneS.(jj- na izpustili, ker mu J® jj|» šče kazen pogojno odP , upoštevajoč njegovo t® nost. Predsednik sodišča ' yjr nisi, stranska sodnika zini in dr. Fabiani, pravdnik dr. Mancuso, nikar Omeri. ■m....... in"11' Samomor 21-letnega dekleta Iz neznanih vzrokov si je predsinočnjim vzela življenje 21-letna Licia Cecchini iz Ul. Crispi 34. Okrog pol treh po polnoči je mati prišla v spalnico in našla hčerko že v nezavesti. Nemudoma je poklicala rešilni avtomobil, s katerim so jo odpeljali v bolnišnico, toda Licia je izdihnila prav ob sprejemu v bolnišnico. Da nes razstava sl^ v pasaži v Gori®! Prvo nagrado so prisodili fotografu Mozgl,i c$ saži razstavili fotografije, ki jih je razsodišče sprejelo, da so lahko sodelovale, na natečaju z naslovom ((Gorica ponoči« ki ga je organizirala pokrajinska ustanova za turizem ob sodelovanju gori-škega fotografskega krožka. Prvo nagrado so podelili Giulianu Mazzuccu za fotografijo «Oslavski zvon«, drugo Gaetanu Lazžaru za «U-metne ognje«, tretjo Enricu Scodiniju za ((Pasažo«, četrto Ninu Vanoliju za ((Travnik«, peto Luigiju Cargnelu za »Gorica ponoči št. 4» šesto Feliceju Podgorniku za »Ljudski vrt«, sedmo Massi-milianu Merettu za ((Erlekini imajo praznik«. Za diapozitive je prejel prvo nagrado Gaetano Lazza- III n 111 n i li i m III n i III i lllllt imunimi.........................11MIIIIII MII 111MIII MIH IIIII llllllll 111> Blagovna izmenjava v januarju Izvozili smo blaga v vrednosti 125 milijonov V istem času smo uvozili za 94 milijonov Po podatkih trgovinske zbor-1 lir), stroje (8.246.050 lir), juž-nice v Gorici so v mesecu no sadje (6.930.000 lir), igrače januarju izdali 20 uvoznih do- (1.453.506 lir), svetilke in je- NEODVISNA SOCIALISTIČNA ZVEZA ženska sekcija Ob 50. obletnici proglasitve 8. marca za Mednarodni dan žena vljudno vabi na osrednjo proslavo ki bo v nedeljo, 6. marca 1960 ob 16. uri na stadionu »Prvi maj#, Vrdelska cesta 7 Pri kulturnem programu sodelujejo: EVA PERTOTOVA in DARIO ZLOBEC BALETNA SKUPINA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU in SKUPINA PROSVETNEGA DRUŠTVA « IVAN CANKAR » TRŽAŠKA FOLKLORNA SKUPINA »RADE PRE- GARC » s slovanskimi narodnimi plesi. voljenj za skupno vrednost 43.745.000 lir. Z dovoljenjem carine so nadalje uvozili za 50.537.056 lir blaga. Y istem mesecu so izdali tudi 33 izvoznih dovoljenj za skupno vrednost 125.914.013 lir. Uvozili so naslednje blago: živino za zakol (35.986.000 lir), čebulo (300 tisoč lir), goveje meso (2 milijona lir), svinjsko meso (3.245.000 lir), salame (1.500.000 lir), živo apno (480 tisoč lir) ter lignit (324 tisoč lir). Z dovoljenjem carine so u-vozili naslednje blago; sadne sokove (189.000 lir), les za kurjavo (26.639.189 lir), les za predelavo (349.680 lir), furnir (2.566.412 lir), žagan les (2.490.480 lir), žagan furnir (8.541.421), bukove izdelke (4.520.260 lir), čipke (4 milijone 145.465 lir), kraški kamen (694.048 lir) in železniške pragove (401.104 lire). Izvozili so naslednje blago: tkanine (41.179.242 lir), pnev matike (928.800 lir), električni material (44.765.848 lir), hidravlični material (5.751.130 lir), kolesa in nadomestne dele (1.133.100 lir), nadomestne dele za avtomobile (3.713.020 klenke za plin (4.173.974 lir), tehnične filtre (4.800.000 lir) papir (1.065.000 lir) ter razno blago (294.343 lir). Z lambreto trčil v avto • n 4 Danes popoldne bodo v pa- ^ ro, drugo pa Enrico -jtr * diaP katere^ Drugih nagrad za niso podelili. Sestanku, na -i- podelili nagrade, je , * doval Carlo BevilaC9 pf i Krmina, nagrade Pa ^ t >1 sodila komisija, ki s° -j ^ *i stavljali; Camillo *ra ustanovo za turize®* „tiif no Peternel za goriš no, Umberto Merlo^ pi> vinsko zbornico m Cenisi. dr- Sklepi pokrajin1 i# jjM Na zadnji seji ga upravnega odbora s ki je bila 2. marca ., ni.rlodn IO SK sprejeli naslednje 5 občina Tržič; prisp®^^^ fČ 5*'~1j zi darovalcev krvi, ,5ve'y ra* vo; pooblastilo ob^”iat> tr of pogodbe za javno. ^a) J) lavcem, da smejo urno delo v prvem ju letošnjega leta; j#, nekaterih neporavn"" z družbo SOLVAV; ; z družbo INA-Casa jj,,i litev zemljišča v -I Terenziana; občina Zagraj: d°^ehte<(t troškega vrtca in a ^ preme istemu; odoo p memb pri gradnji vrtca. Včeraj popoldne se je 25-letni Josip Mohorčič iz Bazoviške ceste štev 16 peljal z lambreto po Ul. F. Severo proti središču mesta. Z nasprotne strani je privozil z avtom 74-letni Carlo Orlandi-ni iz Ul. F. Severo 122, ki je pred hišo kjer stanuje, krenil na levo, da bi parkiral avto. Tako je prišlo do trčenja in Mohorčič je zletel na tla ter se pobil in ranil po bradi in kolenih. Sprejeli so ga na opazovalni oddelek in pravijo, da bo okreval v 10 dneh. «»-------- S palčico si je ranil oko Okrog poldne se je včeraj na nekem travniku igral s svojim prijateljem 3-letni Damir Grozdanič, sin neke jugoslovanske begunke, ki biva v taborišču pr: Sv. Soboti. Med igro se je otrok ranil v oko s palčico, ki jo je našel na tleh. Odpeljali so ga v bolnišnico in se bo moral zdraviti dobrih deset dni na okulističnem oddelku. Izlet SPI) v Jlovensko planj11^^ ici organizira j, rodnih smučaj »j, v Gorici mednarodnih kov, ki bodo 27. m" nici, avtobusni iz*fb bo ^ t' Gorice ob 5. uri-udeležencev iz So avtobus šel tudi v Vsi, ki bi se radi «« vlA leta, naj pohitijo,^' njem. Cena v0 800, za nečlane 900 M Kino v Goy{ CORSO. 17.00: ^ FBI«, James S(ew „ Milles. v barvah. , fvj VERDI. 17.00: «Sltlf ff lja», ,G. Gorko. ija«, ii. u***- po* « mladini vstop P ,$0 'ITTORIA. l7.1a:KoSciI’Y VITTORIA. i - — _coS, blue-jeans«, S. Tognazzi, mladini povedan. CENTRALE. 17.15' “ G. tigri«, M. Nune»-mann, v barvah. ji» AnnnMM i n (V)' 'P MODERNO, 17.00= lja«, G. Lewis- 2JM0RSKI DNEVNIK — 3 — J. marca 1950 Ozadje sedanje vladne krize Malagodi in Confindustria zahtevata zase vedno več Demokristjani na razpotju: v desno ne gre, v levo ne marajo '°i,JeIer TLI* ,P°dala ^ &)£££? več Podpirati 7oV ' kaJ s» liberalni ro? aBCi odrekh svojo podpornem' b°f0 naši čitatelji na ji tako’ 28 prihaia v Itali-**• ]e treb'0*^0 d° v*adne kr*‘ Šr? U, .**» italijanski Predvsem pTed odmi večja it Pkoliščino, da naj-je k‘-a Janska stranka, to *uša iTt: demokracija. '>Masatjoabtdr^ti monopol nad desničai>CL se odpira na ta seved ^ Pr' tem mo-zahtevam.8 p°Puačati njihovim jim javmn U k^u'b temu, da »Protuje TVSa^ fortnalno na-ker ie K,--° Pa 2aradi tega *elo Heenm8ns!ta demokracija t"0 v ni nČ s^ranka> in ima-'levilo jo vrstah pretežno pegavi ki zivit° »d likajo niš ^neVnega dela in tistimi dAC s^uPnega z vsemi ,ervativnfmČa:rskimi to kon-'e Vedriin”1- silami> ki danes ^mokrjjt; 'nn ablaaiio tudi v in ki J, .Mkl stranki sami iati Usluff8 • ptipravljeni de-barski desn1-8l^anski Sospo- ni «aSniriCl’ katere politi=- ^k« nv , Predvsem itali-Tudi n T'lna stranka. damokri„8=iaPSkem kongresu tencah , ske stranke v Fi-Pokazai S n^mister Pastore Sto r'™5*'' 0 rano tr -* m na to rakave. ko i* „ nske demokra-?titiska» govorit 0 »skupinah ®eanaka a deial- da se Kr-radni Poluf^kraCija v svoji lsk te °dloča na pri- pott>eni tp^=°nf skuPine, kar Pola. § 8)1 »nega mono- f^upine0«*^- kakšne so te fai. ^čejo Ska>>. v Ita*iji. jajo. h};,,- m kaj predstavno t„j; e.r. Pastore. in ne-predsednik >enata Me biVŠi f*a vl"fg0ra’ sta govo-j5Vy ta mfi°8nem ° tem po ,ri pov®dala jasno 8re; wn° 2a koga Ds b0 pri tem tad POVSem ias‘ devat= a dVe epizodi ki Večjih 8 e,avi r“« itali-' Vnost dveh naj-!tl^ih 8!.1Janskih monopoli- SOn» in lružb- 'n°noPol<eč mezd na leto), samo za- Profjt ridania>> imela še ’ (Ja l.i. C* opri^n Ale»is:x: rico okoliškimi- jo > . neProdanega i ^opohsti noče- C8d vsemt’ «!• naJviš- skmu’PndeegZaelami eV' tržišča, Od* Od v.a: V0dnia dosegi^ da sladki orne se pro- pese «^1« >niša. n g0raj ^P^hn8 naibol^eni eP*r-odi V>diuje, zgovoren na-treba° krizo ?al^dl sedanjo S» A^V'd ti S Je -bil° Ndg Ali n, hn e£nijevo f*» u^ibolj nlla ta vlada lljansk. Poareden '2- Pohtične tn gospodarske desnice? Ali ni nastala prav kot izraz pritiska skupin, o katerih je govoril tudi minister Pastore? Segnijeva vlada je bila vse to. Nekaj dni pred sestavo vlade, je Conlindustria zbrala 6. februarja 1954 svoje voditelje na posvet. Tu so bili predstavniki družb »Edison« in «Montecatini», «Eridania» in «FIAT». Sklenili so, da bodo podprli Segnijevo vlado pod naslednjimi pogoji: 1. minister za državni proračun mora biti všeč Confin-dustrii; 2. odpraviti je treba poimenske delnice; 3. v vodstvu «ENI» je treba zamenjati Matteija, «EN1» pa se mora vključiti v Confin-duslrio; 4 povišati je treba tarife električne energije; 5. blokirati je treba vsakršno pobudo na področju deželne avtonomije in 6. podpreti zahteve «Eridanie» na področju proizvodnje sladkorne pese. Tako je nastala Segnijeva vlada in «skupine pritiska« so se spravile na delo. Treba je bilo pridobiti javno mnenje za teze «Confindu-strie« in začelo se je z obsežno kampanjo v tisku. Confindustria kontrolira o-ziroma upravlja neposredno tiskovno agencijo «Agenzia Giornali Associati«, ki vključuje 18 dnevnikov, katerim nudi dnevno politični material. »Eridania« kontrolira dnevnike «11 Resto del Car-lino«, «11 Giornale delPEmi-lia«, «La Nazione«, «11 Giornale del Mattino«; skupina Fassio kontrolira dnevnike «11 Mattino«, «La Gazzetta del Mezzogiorno« in «11 Tempo«; «Italcementi» pa kontrolira dnevnike «11 Corrie-re Lombardo« in «La Notte«. In tako se je sprožila sistematična kampanja z glavnim smotrom, da se prepreči vsakršna pobuda na poti uresničenja ustavnih obveznosti. Vodila se je zagrizena polemika proti vsej levici in proti napredno usmerjenim silam v demokristjanski stranki sami, proti levim republikancem, radikalom itd. Spravili so se na Milazzovo vlado na Siciliji; zagrizeno Brown je odložil izvršitev smrtne kazni še trem obsojencem LOS ANGELES, 4. — Medtem ko se kalifornijska skupščina pripravlja na razpravo o odpravi smrtne kazni, je gu_ verner Brotvn odložil izvršitev smrtne kazni trem osebam, obsojenim na smrt zaradi umora. Ti obsojenci bi morali v plinsko celico v tem mesecu. Guverner je izjavil, da je ob odložitvi smrtne kazni za Chessmana sklenil, da bo odložil izvršitev smrtne kazni vsem obsojencem, dokler skupščina ne odloči glede smrtne kazni, če bo ostala v veljavi ali ne. Joseph Shell iz Los Angelesa, republikanski član skupščine. pa je svojim tovarišem v skupščini razdelil knjižice, v katerih so opisana dejanja seksualne perverznosti, s katerimi se je Chessman pregrešil nad mnogimi ženskami. so napadali Matteija^ ob priliki obiska predsednika republike v Moskvi so se spravili tudi na poglavarja države; vodili so stalno kampanjo proti «referendumu», proti deželnim samoupravam, hkrati pa odkrito podpiran zahteve družb «Edison» in «Eridama». Toda vsa ta kampanja je naletela na oster odpor v javnem mnenju, ki zahteva novo usmeritev tako v notranji in zunanji politiki, kakor tudi v gospodarski politiki dežele. Tudi Segnijeva vlada, ki mora računati tudi z naprednimi težnjami levega krila v demokristjanski Stranki, ni mogla ostati gluha pred tem pritiskom demokratičnega javnega mnenja in ni mogla v celoti zadovoljiti vseh zahtev liberalne stranke. In zato so se liberalci zganili in odrekli podporo Se-gnijevi vladi. X-> :.-.: rasa® Pomudimo se še enkrat pri tem vprašanju Zakaj je naša Da bi nam bolje rodila, ji je treba ustrezno pomagati Toliko pomladnega dela, kakor ga je letošnja zima naprtila kmetu letos, ga ni že nekaj let; deževnemu vremenu je sledilo mrzlo in temu spet deževno in preprečilo nele izboljševalna, ampak tudi tekoča dela. Seveda se bodo tekoča dela, zlast; če bo ugodna pomlad, s podvizanjem kljub temu izvršila, a nikoli ne tako, kot bi bilo treba. V vsakem gospodarskem ukrepu tiči naša težnja za čim večjim uspehom — pridelkom. To je glede na nove razmere (večje zahteve in potrebe, večji izdatki) tudi vedno bolj nujno. A ta težnja stavi gospodarjem tudi svoje določene zahteve. Oglejmo si to malo vsaj s plati, ki jo smatramo za najbolj važno. Pravočasno in dobro pripravljena zemlja — kar je v tej zimi, zal, izpadlo — dobro seme, negovanje posevkov (rahljanje zemlje, razpleveljenje, zaščita pred rastlinskimi in živalskimi Kai Fischer v avstrijskem filmu »Škandal um Dodo« .............................................................................................................................................................................. um Ob veliki katastrofi, ki je zadela mesto Agadir Severna Afrika v nevarnem pasu toda kje je sploh Doslej naj večja tovrstna katastrofa se je zgodila na Japonskem, ko je potres v Tokiu in bližnji Jokohami terjal 142 tisoč mrtvih V tisočletjih, odkar si je človek začel podiarmljati prirodo, je zabeležil velikanske uspehe. Naštevati jih, bi bilo odveč. O njih govori vsa moderna civilizacija. In vendar je ta «gospodar prirode« včasih pred njo tako nebogljen, tako majhen. To smo ugotovili tudi te dni, ko je mestece Agadir v Maroku zadela velikanska katastrofa. O potresih, njih vzrokih n posebnostih je več teorij. Strokovnjaki so celo izdelali nekakšno akarto potresov«. Na tej karti je Severna Afrika eno najbolj nevarnih področij na vsem našem planetu Francoski znanstvenik Marius Dal-loui je pred leti na francoski akademiji znanosti v posebnem referatu zatrjeval, da je Severna Afrika nekakšno »potresno področje«, kar naj bi bilo posledica zadnjega sesedanja zemeljske skorje zaradi formiranja alpskega pogorja. Drzna trditev, ki pa jo je s točnimi podatki utemeljil. Sicer pa so strokovnjaki vso našo zemeljsko oblo tako proučili, da morejo vsak tovrsten fenomen temeljito obrazložiti, seveda potem, ko je do katastrofe že prišlo, kajti potres napovedati še ni mogoče, če bo sploh mogoče. Ljudje, ki se s tem ukvarjajo, pravijo, da je na leto v vsem svetu na desetlisoče potresov, toda le kakih dvajset do petindvajset je »občutljivo močnih«. intvlvviziin Sobota«, 5. marca 1900 . »jo r 0 Trst a ''bir- ,bahka •2.10 9r°biž |2.53 J?«" V^8 vsakogar rie- in ko-o** vsepo- strov; 18.00—19.00 Prenos RL; 19.00 Poje Bobby Darin; 19.30 do 22.15 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba. Slovenija »hke^ster "ve‘u kulture; Nacionalni program , ■'uuurc; ?tr 13 30 c£rt 0<% ij • 14.45 Orke- AllthlJ?'rr>e ^n: 15.00 Kon- ji a 'fi glasbe; Rož; •6.00 D. i’ l >5klnaki ansanu£ev; Hef! .narodr,? ^el: anska komedijo. sne,,. j625 ?» T,v minia', "tafcvi; il5o Sr**, »»■*> Ples- h! Radji^i Sfik1*«i8-3° SS?""; i9- Ses,a"2 1€.40 Radijski 130 Le-j --—»nek s e ttaii r" ®DOrt- ^tstra glas-Slv^1: 20 4„ ' 20-30 Teden Vinko Vo- Gira rad‘J- h°° Mi ‘The K *nettija' na' C v Div.i.n Twins»i >' Miludbfu- ^'monto št. ‘Od- 1 23 00 , 0rkester 1 ^30 N Ans»mbli Dl-Noini Ples. Sveder, ll.uo Radijska Soia; 11.35 Simfonična glasba; Cimarosa in Strawinsky; 12.10 Znane popevke, pojo Allori, Dallara, Rondinella; 22.25 Glasbeni album; 15.55 Napoved vremena za ribiče; 16.00 Oddaja za bolnike; 16.45 Italijanska folklor, glasba; 17 40 Jutrišnji Šport; 17.55 Knjiga tedna; 18.10 C. Dragon in njen orkester; 18.25 Izžrebanje loterije; 18.30 Tedenski pregled slovstva ln u-metnosti; 20.00 Vesele pesmi; 21.00 »Magična flavta«; koncerti, opere, baleti. 21.20 »Obračun življenja«, radijska igra Heinrlcha Boella; 22.45 Odgovori poslušalcem. II. program 8.05 B. Papandopulo dirigira lastna dela; 8.40 Popevke za zabavo; 8.55 Radijska šola; 9.25 Partizanske pesmi; 9.40 Klavir in godala; 10.10 Arije iz znanih in neznanih oper; 11.00 Iz albuma ritmov in melodij; 11.30 Pionirski tednik; 11.50 Štiri narodne — Vokalni kvintet; 12.00 G. Ph, Telemann: Koncert za violo in godala; 22.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Domači napevi; 12.45 Jelka Cvetežar; 13.30 Zbori Mokranjca; 13.55 Skladbe za instrumente; 14.20 Iz znanosti In tehnike: 16.00 Slovenska pesem od romantike do danes; 16.30 Z glasbo v dobro voLo; 17.10 Glasbena križanka št. 21; 18.15 Ruleta za zabavo; 18.45 Okno v svet;; 20.00 V svetu opernih melodij: 2130 Melodije za prijeten konec tedna; 23.10 Do polnoči v plesnem rhrnu. Trst ^n«: p “v. ^a’5 Kope? "»ven*«*,: 7M, 9.00 Jutranje vesti; 10.10 Revija »Elegantissima«; 11.00 Glasba za vas, ki delate; 11.30 do 12.00 Sest glasov, osem Instrumentov; 13.45 «Severnica« — moda; 16.00 N. Magalof izvaja Chopina; 16.20 Fantazija motivov: pojo: Allori, Del Mo-naco, Otto in Duo Fasano; 17.30 Pesmi od predvčerajšnjim; 18.35 Zaplešite z nami; 19.25 Glasbeni vrtiljak; 20.30 »Moč usode«, opera (G. Verdi). Ital. televizija $5* s 715 Itfkt Željah. 12.00 III. program 13.30—16.05 TV-šoia; telovadba, zemljepis in državljanska vzgoja, 17.00—18.00 Oddaja za mladino s programom iz ZDA, Švice, Holandske, itd. ter »Kronike iz cirkusa«, pripravil Orlando Orfei; 18.30 TV-dnevnik; 18.50 Kronike iz minulih časov; 19.15 Človek In knjiga; 19.30 Poje Nat «King» Cole; 19.55 Teden v svetu; 20.08 Pet. svetov; 20.30 TV-dnevnik! 21.00 «11 Musichiere«; 20.10 «Lucy In jaz« — telefilm; 22.35 »Magični trenutek«; 23.05 TV-dnevnik 14 «n 5%*^ *p 13^0 Kme-S0 Popev-*Prlmorski -10 orkeštrom Vzniki ^bki *laa- V, ln&t- kv-intfat ^SS5-S bBer""*3 Arlu'Tvl ln od-’ ‘».30 Llzaverd.je-Parada orke- 17.00 «Variacije»; Mendelssohn in Schumann; 18.30 Glasba G. Faureja; 19.15 I. Gašperini »Industrijski razvoj Sardinije«; 19.30 Vicenzo D’Ami-co; «Tre facezle dn Poggio Fiorentino« in »Evridika«; 20.00 Vsakovečerni koncert: Bach, Spohr in Martinu; 21,30 Koncert: Ranchi, Cadosa, Brahms; 23.25 »Stara zgodovina; pripravil P. Treves, Jug. televizija Beograd 18.00 B. NušičZ »Avtobiografija« — oddaja za mladino; 18.45 TV pošta; 20.00 TV dnevnik. Ljubljana 20.20 TV reklame; 20.30 «Smuk!» — zabavnoglasbena oddaja, sodelujejo: M. Deržaj, Ljubljanski jazz In vokalni ansambel »Optimisti«; 21.30 »Beg iz ječe« — nadaljevanje TV filma. Vsi ti potresi so posledica ohlajanja zemeljske oble in ustreznega sesedanja zemeljske skorje. Pri tem sesedanju se zemeljska skorja tu ali tam krepko razpoči, seveda v globinah, in posamezne razpoke pridejo do izraza tudi na površju. Strokovnjaka A-leksander Veronnet in Mon-tessus de Ballore menita, da je ves naš planet ali bolje njegova skorja preprežena z dvema rekli bi krožnima razpokama, ki se križata nekie zahodno od severnih obronkov . južnoameriške celine v Atlantskem oceanu in nekje v oceanu na jugovzhodu od Indije. Po njunem mnenju naj bi prva razpoka šla čez Kitajsko in vse do ZDA, druga razpoka pa prečka vprav čez Severno Afriko, torej tam, kjer je pred dnevi prišlo do velike katastrofe. Ze omenjeni Montessus de Ballore zatrjuje, da sta ti dve velikanski razpoki povsem u-gotovljeni in k temu dodaja, da je ugotovil še razpoko, ki gre od Venezuele skozi Atlantski ocean, skozi Portugalsko, Grčijo, Iran in nato dalje v smeri Pacifika in še čez Pacifik. Montessus de Ballore govori še o «ognjenem krogu Pacifika«, torej o razpoki, ki naj bi šla skozi Cile, nato proti San Franciscu, Japonski in Annamu. Dr_ Ewing in Heercen s kolumbijskega vseučilišča v ZDA pa sta pred dvema letoma odkrila velikansko razpoko v Atlantiku. Ta razpoka naj bi bila široka 30 km in kake 3 km naj bi bila globoka. Dolga pa naj bi bila 72.000 km. Ker vemo, da znaša Ekvator le 40.000 km, pomeni, da je ta razpoka zelo vijugasta. Baje teče vzhodno od obeh Amerik proti Južnemu tečaju, nato se približa južnim predelom Avstralije, da bi se nato preko Indijskega oceana vrnila proti Južni A-friki in se spet usmerila proti Srednjemu Atlantiku. Kot vidimo, strokovnjaki dokaj dobro poznajo Zemljo, toda proti njenim «muham» ne morejo ničesar. To nam dokazujejo velike katastrofe, ki so jih povzročili potresi. Nemogoče bi bilo, zbrati podatke o tovrstnih katastrofah skozi vso zgodovino. Vendar 'bomo le našteli nekaj podatkov o največjih potresih v zadnjih desetletjih. Pravzaprav bomo segli nekoliko dlje nazaj in bomo omenili potres iz novembra 1755, ki je terjal 40.000 mrtvih v Lizboni na Pirenejskem polotoku. 1880 je doživel močan potres tudi Zagreb, vendar je bilo žrtev mnogo manj. Dočim je bil ljubljanski ootres, do katerega je prišlo 15 let pozneje, mnogo hujši, ker je terjal veliko žrtev in je bil precejšen del stare Ljubljane uničen, ker je potresu sledil še požar, ki je uničil marsikatero poslopje. In s tem smo že prišli v naše stoletje; Prvi večji potres v našem stoletju se je znesel nad prebivalstvom Saint Pierra na otočju Marti-nique. Bilo je to v maju 1902, ko je potres terjal 28 000 mrtvih. Štiri leta pozneje so ime- hud potres v San Franciscu na zahodni obali ZDA, kjer je bilo mesto močno poškodovano in so našteli tudi nekaj nad 5.000 mrtvih. Nato sledi velika katastrofa v Južni Italiji, ko leta 1908 strahoten potres uniči Messino in Oa-tanio Na obeh siruneh Sicil- skega preliva, torej na vzhodni Siciliji in v zahodni Kalabriji, so decembra 1908. leta našteli 76.000 mrtvih. V januarju 1915. leta pa je potres v Avezzanu in okolici zahteval 30.000 mrtvih. Osem let pozneje je prišlo do največje tovrstne tragedije, kar jih zgodovina pozna. V septembru 1923. leta so v Tokiu in Jokohami na Japonskem imeli zaradi potresa kar 142 tisoč mrtvih in ia potres je predstavljal za Japonsko dolgo let zelo občuten «črni dan«, kot so ga imenovali. Do. leta 1939 večjih tovrstnih katastrof ni bilo, toda že v januarju tega leta je potres v Talci in njenem področju v južnoameriški državi Cile, terjal 25.000 mrtvih. Za to katastrofo je spet bila kratka pavza skoraj sedmih let, do novembra 1945, ko je v perujskem mestu Conchukasu potres pobil 5.000 oseb. Tri leta pozneje so bili spet prizadeti Japonci. V juniju so imeli v Fukuiju na Japonskem 4.000 mrtvih. Ze leto pozneje se je katastrofa preselila v južnoameriško državo. Ekvador, kjer je potres, do katerega je prišlo v avgustu, povzročil 10.000 mrtvih. Dve leti pozneje, v maju 1951, je potres prizadel republiko San Salvador. Na srečo je bilo tu več materialne šk)de, toda tudi tu so imeli nekaj nad 1000 mrtvih. V januarju naslednjega leta se je priroda znesla nad Turčijo. Pokrajina Erze-run je bila dobesedno uničena. Potresu so sledile še velike poplave, kar je vse skupaj terjalo 93 življenj. Istega leta, in sicer v marcu, pa je potres povsem uničil otok Ka-raido na Japonskem. Naslednjega leta, v avgustu, je potres hudo prizadel Jonske otoke v Grčiji. Nekaj dni so es potresni sunki vrstili kar zapored. Na srečo so prvi sunki prebivalstvo preplašili, da je pobegnilo na prosto, kajti sicer bi bilo žrtev še veliko več. Kljub temu so tedaj našteli v Grčiji 1000 mrtvih in 10.000 ranjencev, dočim ie bilo materialne škode sorazmerno veliko več. Po trinajstih mesecih, v septembru 1954, se je »sesedanje« Zemlje zneslo nad Alžirijo. V Orleansvillu, ki je bil močno poškodovan, so izpod ruševin potegnili 1500 mrtvih. V marcu 1956 pa so imeli močan potres v Libanonu s 112 žrtvami Leto 1957 je prineslo dva večja potresa. V juliju 1957 je močan potresni sunek tako uničil iraška področja ob Kaspijskem morju, da je ostaio brez strehe okoli 250.000 ljudi. Na srečo večjega števila žrtev ni bilo. Zato pa je bil v Iranu hujši december istega leta, ko so izpod ruševin potegnili 2500 mrtvih. V avgustu 1959 so imeli močnejši potresni sunek v bližini San Francisca v ZDA. Ta potres je terjal 17 mrtvih. In tako smo časovno prišli do zadnjih dveh katastrof: Do prve je prišlo kopec minulega februarja v Melouzi in Ben Illmani v Alžiriji, kjer so imeli 47 mrtvih, druga pa ie najnovejša katastrofa v mestu Agadiru v Maroku, za katero še ne vemo, koliko žrtev je terjala, kajti doslej so potegnili izpod ruševin 4 tisoč mrtvih, računajo pa. da jih je ostalo pd ruševinami še najmanj toliko. Agadir: Od vse družine je ostala sama. Ostale so pokopale pod seboj ruševine škodljivci, gnojenje pod list, kar vse sledi kasneje) i.p. so seveda vazne zadeve. A te so kmetovalcem bolj ali manj znane, vsekakor mnogo bolj, ko pa na primer vprašanje pravilnega gnojenja. Kmetovalci prav dobro vedo, da je zemlja brez gnoja velika sirota. Ne vedo pa — vsaj ne, kot bi bilo nujno potrebno — kakšne nra-nine naj bi zemlja za dosego čim boljšega uspeha vsebovala, katere od teh hra-nin zemlji najčešče primanjkujejo, kdaj in zakaj, katero od hranin ta ali oni pridelek razmeroma več potrebuje, itd. Ne napišemo nič novega, če rečemo, da je treba prav temu poglavju, torej pravilnemu gnojenju, posvečati naj večjo pozornost. Kot znano, se hrana v zemlji napravi iz mrtve in žive (anorganske in organske) snovi, mrtva snov so rudnine, živa rastlinski in živalski ostanki (odpadki), po našem naravni gnoj. Naše rudnine (apnenec, kre-menec, peščeneč) ne vsebujejo fosfatov ali snovi, iz katere dobivamo fosfor, se pravi hranino, ki je rastlini »vsakdanji kruh«. To pomanjkanje pušča takšne posledice, ki nam leto za letom povzročajo večjo gospodarsko škodo. Tudi se toliko govori o fosforu zlasti pri vprašanjih razvoja živega bitja (živali, rastline), zlasti o-trok. Le tem, če so slabo razviti in slabotni, ga zdravniki predpisujejo v različnih oblikah. Potrebujejo ga zlasti kosti, mišice, možgani. Kaj pa prejšnji rodovi, ko zdravniška veda ni še tako napredovala in niso ljudje imeli pojma o vlogi fosfora? Kaj ga takrat niso potrebovali? So ga in so ga tudi uživali kot so s hrano uživali na pr. tudi vitamine, ki jih tudi niso poznali. Te in druge redilne snovi so dobili v sicer preprosti, naravni, a zdravi in tečni hrani: v bobu, fižolu in gra-hu, v rženem in drugem kruhu, v korenju (preden so poznali krompir), v mesu, v mleku in siru, v zelenjavi in sadju. V sočivju (bob, fižol grah) in domačem kruhu so dobili zlasti obilo fosforne kisline. Tako smo iztaknili, da se fosforna kislina nahaja predvsem v takšnem ali drugačnem zrnju. Kako pa naj pričakujemo obilo zrnja, recimo žita, če ni zemlja s to snovjo dovolj založena? In naša zemlja, kot smo že rekli, ni. A to pomanjkanje občutijo tudi vsi drugi pridelki in (kot so bralci «Primorskega dnevnika« čitali v zadnjem sobotnem članku), tudi trta. Zakaj je te redilne snovi (hranine) v zemlji tako malo? Rekli smo že, da naše rudnine niso fosfatne. Kar damo zemlji z gnojem, je navadno vse premalo. Kaže, da je bilo s tem (gnojem) malo drugače. Kljub svojemu nestrokovnemu gospodarjenju, so zemlji s pridelki. predvsem z žitom, odvzete redilne snovi (tudi fosfor) vračali z obilnim gnojenjem, saj so imeli obilo iiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiimiiiiiiiiuimiiiiiHiiiiiimiiiifitiiiiiiiiiiiimiiiiiiniMiiimiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiffnH,,! Pred triintridesetimi stoletji so stari Feničani stenografirali Znani feničanski učenjak prof. Claude Schaeffer je prišel do senzacionalnega odkritja v bližini sirske luke Lata-kije. Pod ruševinami nekega starega feničanskega mesta ie našel majhne glinaste ploščice “ stenografskimi znaki, ki so se jih stari Feničani posluževali v svojem trgovskem dopisovanju. Vest o tem senzacionalnem odkritju je te dni potrdilo ministrstvo za kulturne spomenike sirske province ZAR. V poročilu ministrstva je rečeno, da imajo odkrite glinaste ploščice dimenzijo 7,5 x 10 cm in vsebujejo 22 do 25 znakov, ki se razlikujejo od navadne feničanske pisave. Te znake so uporabljali izključno v poslovni korespondenci. Gre za Schaefferjevo tretje epohalno odkritje, odkar je pred 31 leti začel z raziskovalnimi deli na sirski obali, v iskanju ostankev stare feničanske civilizacije, Prvi u-speh je dosegel leta 1929, ko je v bližini naselja Ras Smatra odkril ostanke Ugarita, stare feničanske prestolnice iz 13. in 14. stoletja pred našim štetjem. Pod ruševinami tega mesta je odkril pravi zaklad nodatkov o feničanski civilizaciji. Tako je na primer ugotovil, da so ugaritski kralji prvi vzpostavili obveščevalno službo. V arhivu kraljevskega dvora so namreč našli Kopije vseh pisem, ki so jih kraljem pošiljali feničanski poslaniki iz tujine. Druga odkritja so osvetlila eno od nainupredneiših koz-mopolitičnih civilizacij stare- ga sveta, ki je v znatni meri vplivala na razvoj grške civilizacije. Pred 12 leti je Schaefferju uspelo odkriti feničansko abecedo sestavljeno iz 30 črk. To abecedo so ustvarili v 14 stoletju pred našim štetjem, kasneje pa so jo delno sprejeli tudi Grki, Poročila o tem poslednjem njegovem odkritju pa niso takoj objavili, da bi francoski profesor Charles Virelleaud imel čas proučiti znake na teh ploščicah. Prof. Virelleaud je eden od največjih ekspertov za staro hanansko in feničansko abecedo. On je obvestil ministrstvo za kulturne spomenike ZAR, da znaki na ploščicah vsebujejo elemente originalne feničanske abecede in da so se teh znakov Feni-cani posluževali kot neke vrste stenografijo v svoji trgovski korespondenci. Po mišljenju prof, Virelleauda so si Feničani izposodili take znake za svojo stenografsko abecedo verjetno od svojih sosedov Asircev in Babiloncev. Po mnenju mnogih zgodovinarjev so bili Feničani izredni strokovnjaki v pridobivanju praktičnih črkovnih znakov iz zelo neprimerne in komplicirane babilonske abecede. Za razliko od navadne feničanske abecede, se znaki v stenografski abecedi pišejo z desne proti levi, kakor n. pr. pri arabski pisavi. Na teh tablicah, ki so popisane na oheh straneh se rahaia’o tudi 7n£,t i za tni-Tnun' i"-n Za stdaj se niso niugii ugo- toviti datuma, ko so si Fe-ničani izmislili svojo stenografijo, toda domneva se, da je to bilo nekako v 14. ali 13. stoletju pred našim štetjem, v razdobju največjega blagostanja Ugarita. V poročilu ministrstva je rečeno, da je te ploščice prištevati med redka in senzacionalna odkritja, ki so radikalno spremenila številne koncepcije o zgodovini arheologije. Ploščice s stenografskimi znaki starih Feničanov, se nahajajo sedaj v muzeju v Damasku, kjer hranijo tudi ploščice z. navadno abecedo živine in deloma s praho. Gnoj pa je vseboval več fosfora, ker so živali (govedo, konji, prašiči), z zrnjem in ljudje (kruh, sočivje) u-živali več fosforne kisline. V našem gnoju je te stvari razmeroma malo, zlasti i:e mu ne primešamo stranišč-nika in kurjega gnoja, ki zaradi hrane vsebujeta največ te klisline. Ni, torej, druge pomoči kot pomožna ali umetna gnojila, ki jih članki izpod raznih peres stalno priporočajo in je o njih govoril tudi zadnji sobotni članek. Če drugo ne, gnojite razen s hlevskim vsaj še s fosfatnim, in sicer s superfosfa-tom, ker je hitro topljiv, v pozni jeseni al>' ’?četkom zime s Tomaževo žlindro (počasi topljiva)! še ena snov se v naši kraški zemlji nahaja v majhni meri — apno. Tako je predvsem na naših nikoli gnojenih senožetih. Zaradi tega je gnojenje s Tomaževo žlindro (vsebuje razen fosforne kisline tudi apno) tako učinkovito J. F. Delo žensk v Franciji PARIZ, 4. — Francoski državni zavod za statistiko je izvršil anketo, iz katere izhaja, da ženske v Franciji delajo več kakor moški (ne samo v Franciji). Gospodinjsko delo namreč zaposluje gospodinjo več ko deset ur dnevno. Na podlagi rezultatov ankete se povprečni delovni dan gospodinje, ki je mati dveh otrok, deli takole: čiščenje 1 ura in 54 minut; nakupovanje 36 minut, pripravljanje hrane 2 uri; pranje posode 54 minut; perilo 36 minul; likanje 30 minut; šivanje in krpanje 1 ura 18 minut; skrb za otroke 2 uri in 34 minut. Skupno 10 ur in 42 minut. Urnik naraste na 11 ur in 18 minut, če gre za mater s tremi o-troki. Statistični zavod ugotavlja, da znaša povprečni delovni dan za moške v Franciji 9 ur. HOROSKOP ZA DANES__ OVEN (od 21.3. do 20.4.): Dan je primeren, če se imate sestati z vplivno osebo, ali če morate zaključiti važen posel. BIK (od 21.4. do 20.5.): Okoliščine so ugodne za poravnavo nekega spora, ki vam je že precej zrahljal živce. DVOJČKA (od 21.5. do 22. 6.): Z domišljijo boste za- bredli v neprijetne težkoče, če je ne boste pravočasno obrzdali. RAK (od 23.6. do 22.7.): Pri izredno ugodnih ponudbah naj vam ne vzamejo poguma nevšečne, toda nujne formalnosti. LEV (od 23.7. do 22.8.): S koristnimi podatki boste mogli učinkovito nastopiti proti nekemu nevarnemu tekmecu. DEVICA (od 23.8. do 22.9.): Preživljate srečno razdobje ra otresite se dosedanje rezerviranosti. TEHTNICA (od 23.9. do 23. 10.): Pri vzgojnih vprašanjih je potrebna takojšnja odločitev. Tudi čustvena vprašanja zahtevajo jasnost in odločnost. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.): Na vidiku so majhni nesporazumi med kolegi; ohranite običajno odločnost. Znali boste svetovati neki prijateljici, ki se na vas zelo zanese. STRELEC (od 23.11. do 20. 12.): Pazite se pred spletkarji in zlobnimi jeziki in r,e zaupajte lahkomiselno svojih zadev. KOZOROG (od 21.12. do 20. 1.): Pozornost družinskih čla-nov vam bo izredno godila in vas celo raznežila. Ne poskušajte z igro, ker ne boste imeli sreče. VODNAR (od 21.1. do 19. 2.): V srčnih zadevah se vam obetajo srečni dogodki, zaradi česar boste prišli do pozitivnih sklepov. RIBI (od 20.2. do 20.3 ): Ogibajte se prepirov; skušajte biti spravljivi in potrpežljivi. m JsL - Diagij bj ne m0gPt priti Set pol ure. Trenutno imnm veliko dela . .. Zaključena kolesarska dirka po Sardiniji Defilippis zmagovalen zadnje etape Josu De Rooju lovorika najboljšega Problemi Triestine pred nedeljsko tekmo Ce Szoke ne bo mogel igrati, bo trener potrdil Degrassija Pambianco drugi, Aru pa šele šesti v končni lestvici SASSARI, 4. — Nizozemec Jos De Roo, ki je zmagal v prvi etapi kolesarske dirke P° Sardiniji, je zmagoslavno končal tudi zadnjo. Tujec je iztrgal odličnemu sardinskemu tekmovalcu Aruju rdeče-plavo majico, znak prvega, ki jo je prinesel do Sassarija, prav nacilju zadnje in najdaljše etape. Uspeh si je Nizozemec priboril ne samo z inteligentnim tekmovanjem, temveč tudi z današnjo res lepo borbo. Med prvimi 200 km vožnje ni bilo mogoče niti najmanj prerokovati kako se bo končala dirka. V lestvici je bilo šest kolesarjev, ki so imeli manj kot minuto zamude do prvega. In vendar ni mogel nihče od teh računati na končno zmago. Najboljši med njimi je bil brez dvoma Nencini, toda To-skanec je po krasnem začetku, saj je prav on začel prvi najbolj zanimivi beg dneva, polagoma popustil in je moral prepustiti svoje mesto Defilippisu in De Rooju, ki sta si razdelila lovoriki dneva. Začetek dirke je bil precej len in so kolesarji prve dese- tine kilometrov prevozili z izletniškim tempom. Ob vznožju vzpetine pri Bonu (41 km od starta) je Nencini zapustil glavnino, a takoj sta se mu pridružila De Roo, Daems in Sorgelos. Zaostali kolesarji so se takoj pognali za bežečimi, a je trajalo precej časa, preden so četvorko dohiteli. Piscaglia si je pri tem zagotovil nagrado letečega cilja in je nadaljeval pot skupno z Van Loo-yem, Delifippisom, Bonom in Guarguaglinijem. Na drugi DSfIUPPtS glavnino tudi Boni in Chiti. 20 km pred ciljem je prebrisani Grazcyk pognal De Rooja v napad. Kolesarji Fynseca se ne pustijo presenetiti in gredo v protinapad. Glavno besedo je imel Van Looy, ki dohiti Nizozemca in se do skrajnosti bori z njim. Manjkalo je 10 km do cilja, ko so kolesarji glavnine, ki so vozili 50 km na uro, dohiteli De Rooja in Van Looya. Tik pred ciljem se cesta vzpenja, kar prisili Defilippi-sa, da sproži zadnji napad. Pambianco ne odgovori takoj isto stori Aru, ki je menil, da mu Defilippis ne ogroža njegove majice. Ugoden trenutek pa že pravočasno izrabijo De Roo, Brankart in Sorgelos. Na stadionu Defilippis vodi od začetka do konca, toda De Roo se plasira na drugo mesto, kar mu zadostuje, da si zagotovi prvo mesto v splošni lestvici. Nizozemec De Roo je tako dokončni zmagovalec te dirke in njegovo ime bo napisano v spominski knjigi kolesarskega športa. De Roo je prevozil 817 km dolgo progo dirke po Sardiniji s povprečno hitrostjo 38.405 km na uro. S tem je presegel rekord, ki ga je Van Looy postavil 1959. leta s povprečno hitrostjo 36.216 km. vzpetini je Daems dvakrat sprožil napad, ki se mu je obakrat ponesrečil. Brankart gre prvi mimo letečega cilja in si zagotovi gorsko nagrado. Nekaj metrov za njim so Graczyk Bui, MaSsignan, Daems in Fa-laschi. Pri spustu je Poblet predrl zračnico in kmalu zatem se isto pripeti Aruju. Sku. pina ne reagira, ker se ver jetno ni zavedla Arujeve nezgode. Tudi na zadnji vzpetini nihče ne sproži napada. Sele med spustom hočejo nekateri zapustiti glavnino, kar se jim ne posreči niti po Algheru Vedno je vmes Aru, ki se mora pošteno potiti, da prepreči morebitni beg, zaradi katerega bi prav gotovo izgubil majico prvega v lestvici. Na ravnini nedaleč od Sas-sarija pa se je dirka razgrela Najprej se spustita proti cilju Moser in Benedetti. a nihče to ne opazi. Za njima zapustita Triestina je že zaključila tedenski trening in sedaj z upom na zmago pričakuje Sambenedettese, ki bo v nedeljo grala kot gost na igrišču občinskega stadiona pri Sv. Soboti. Trevisan je včeraj izročil tajništvu Triestine seznam s 13 imeni igralcev, ki bi morali tvoriti enajstorico V seznamu so tudi imena Szokeja, Mantovanija in Taccole. Vseeno pa še obstajajo dvomi, ki so se pojavili v pre- teklih dneh. Kot je znano, se je Szoke med igro v Cataniji poškodoval, zaradi česar je moral ostati ob robu igrišča. Sedaj je že kolikortoliko okreval in vse kaže, da bo vendarle lahko igral. Drugo vprašanje pa je kdo bo moral zamenjati Magistrellija, ki je moral sleči rdečo majico Triestine in obleči vojaško uniformo. Trener ima dva igralca na razpolago. Mladi Nizozemec De Roo je presenetil z dokončno zmago na dirki czych 21.35T2”, 28. Poblet 21.35’ 57”, 29. Schoeders 21.35’58”, 30. Couvreur 21.36’34”. 31. Brankart 21.38’28”, 32. Darrigade 21.41T2”, 33. Brenioli 21.41’32”, 34. Dante 21.42T3”, 35. Bui 21.43’45”, 36. Benedetti, 37. Monti 21.44’U”, 38. Ciampi 21.44’55”, 39. Guarguaglini 21.45’28”, 40. Ferlenghi 21.46’ in 30”, 41. Coletto Angelo, 42 Chiti, 43. Maule 21.46’43”, 44 Velucchi 21.47’02”, 45. Guazzi ni 21.48T2”, 46 Domenicali 21 48’30”, 47. Musone 21.50’57”. 48. Piscaglia 21.51’58”, 49. Grio. ni 21.53T9”, 50. Garau 22.10T6 51. Ciolli 22.10’52”. KOŠARKA Preglavice Stocka za nedeljski tekmi VRSTNI RED VČERAJŠNJE ZADNJE ETAPE NUORO — SASSARI (218 KM): 1. Nino Defilippis (Carpano) v 6 urah 33’, čas za lestvico 6.32’30”, povprečna hitrost 33,282 km na uro. 2. De Roo 6.32’45”. 3. Sorgelos 6.33’00”, 4. Brancart, 5. Daems 6.33T6”, 6. Carlesi, 7. Nencini, 8. Favero, 9. Chiodini, 10. Battistini, 11. Niesten, 12. Van Looy, 13. Kerkhove, 14. Stablinski, 15. Pambianco, 16. Impanis, 17. Boni 6.33’31”, 18. Couvreur 6.34’2”, 19. Crazyck, 20. Darrigade, 21. Ciampi, 22. Moser, 23. Coletto Tino, 24. Poblet, 25 Aru, 26. Bregnoli. 27. Monti, 28. Gaggiero, 29. Maule, 30. Musone, 31. Massignan, 32. Domenicali, 33. Dante, 34. Benedetti, 35. Ferlenghi, 36. Bui 37. Casati, 38. Falaschi, 39. Ve. lucchi, 40. Guazzini, 41. Chiti, 42. Bruni, 43. Metra, 44. Piscaglia, 45. Coletto Angelo, 46. Ca-talano, 47. Guarguaglini, 48. Grioni, 49, Schroeders, 50 Ga rau, 51. Ciolli. Voditeljem Stocka povzročata ženska in moška košarkarska ekipa precejšnje preglavice. Med ženskami, ki bodo morale v nedeljo sprejeti v goste italijanske prvakinje Udinese je zbolela Tarabocchijeva, ki je steber tržaške petorice. Sicer zdravnik upa, da bo odlična napadalka vendarle do nedelje okrevala in -da bo lahko igrala. Pri moških pa še vedno upajo, da bo nastopil tudi odlični Natali. Ta igralec si je bil izpahnil zapestje roke, zaradi česar so mu ga morali spraviti v mavec. Ker pride v nedeljo v goste petorica Ignisa in ker Tržačani nujno rabijo točke, s katerimi bi se lahko izmazali iz zamotanega in ne preveč rožnatega položaja v lestvici, hočejo spraviti na igrišče vse najboljše razpoložljive igralce, med katerimi spada seveda tudi Natali. Mantovani ali Taccola namesto Magistrellija To sta Mantovani in Taccola. Šele tik pred nogometno tekmo bo trener videl, če bo lahko uporabil enega ali drugega od treh igralcev, ki so mu na razpolago. Szoke bi moral nastopiti v half liniji. Ce ne bo mogel igrati, bo trener potrdil mladega Degrassija To bo sklenil v zadnjem trenutku, kar velja tudi za Magistrellijevega namestnika. Totocalcio št. 27 Alessandria-Juventus X 2 Atalanta-Napoli X 1 2 Bari-Bologna 1 Fiorentina-Inter 1 2 Lazio-Roma X 2 Milan-Genoa 1 Padova-L.R. Vincenza 1 Sarapdoria-Udinese 1 Spal-Palermo 1 Novara-Brescia 1 Parma-Venezia X 2 I Forli-Sarom Ravenna 1 Lucchese-Siena X 1 Anconitana-Prato I X Pistoiese-Arezzo 1 NOGOMET KAIRO, 4. — Tekma za mednarodni vojaški nogometni turnir med državnima repre- zentancama Združene arabske republike in Turčije se je kon_ čala neodločeno z 0:0. KOLESARSTVO Na kolesarsko dirko po Hrvaški in Sloveniji, ki bo od 9. do 12. junija, bodo povabili ekipe Zahodne Nemčije, Italije, Avstrije, Vzhodne Nemčije in Madžarske. Nogometno srečanje med italijanskimi in švicarskimi diletanti Tekma bo v sredo 0. marca zvečer in jo bodo igrali v luči žarometov Sodil jo bo mednarodni sodnik iz Berna Schickre RIM, 4. — Pripravljalna mednarodna nogometna tekma, ki jo bodo italijanski olimpijski kandidati igrali 9. t. m. v Bernu proti švicarski državni diletantski reprezentanci, bo v večernih u-rah na stadionu BSC Young Boysa «Wandorf». Tekma se bo začela ob 20.15 in jo bo vodil, kot so se domenili italijanska in švicarska nogometna zveza, mednarodni sodnik Viktor Schickre iz Berna. Stranska sodnika bosta Von Gunter Albert in Bern-hard Kollbrunner. Med bivanjem v Bernu, bo italijanska reprezentanca prenočevala v hotelu Bristol, Spi. je na Scheuplatzgasse 10 talgasse Italijanski nogometaši bodo odpotovali z vlakom iz Milana ob 17. uri 8 marca. Iz Berna pa bodo odpotovali v četrtek 10. marca z vlakom ob 9.05, ki prihaja v Milan ob 14.25. jo prehiteli švicarska h* ška posadka. ^ Vrstni red današnje** movanja je sledeč: 1. Struten (NorV.) (Y7'(Y1'\ 2. B®1*, . »one* Olimpijske vesti ki iiiiimiiiiiiiiiiiiiimiimiiimiiimiiiiiimiimiiiiniiimmiHim ...........................................................................................11,11 Italijansko nogometno prvenstvo A in B lige Fiorentina - Internazionale najzanimivejša nedeljska tekma RIM, 4. — Organizacijski odbor je že začel razdeljevati uradni spominski lepak olimpijskih iger v Rimu. Lepak, ki predstavlja znani kapitel «Belvedere» s prizorom apoteo-ze zmagovitega atleta, je bil tiskan v 11 jezikih in sicer v italijanščini, francoščini, ^angleščini, španščini, nemščini, grščini, japonščini, arabščini, ruščini, portugalščini in končno še v indijskem jeziku. . na IV (šv.) krm. CopP1-- ji zao-stanokro 28”, 3- , (Nem.) krm. Sholl “ , ■ j loira II (Italija) 1’43”, 5. Favorita (®ve rL.uit> Anderson 4’57”, 0. cff- (SZ) krm. AlexandroV 7. Marquitta (Fr.) kr®- ^ lard 6’18”, 8. Web (Dan.) Berntsen 7’55”. Lestvica po IV- dnevU'.. j. Voloira II 29 1/4 'jt Bronia 29, 3. BaHer1?*, i 27.1/4, 4. Struten 24 1/4, J, ba 23 1/4, t Favorita 12, Marquitta 8. Web 1°- ?! * !? RIM, 4. — Organizacijski odbor olimpijskih iger je ustanovil VI. odsek za promet, prevoze in parkiranje in je imenoval Sergija Tavianija za načelnika odseka. Med najvažnejšimi nalogami odseka je, organizirati in voditi prevozniško službo in še posebno skrbeti za prevoz atletov in njihovih spremljevalcev do olimpijskega naselja in od tu na prostore za trening. Odsek bo tudi skrbel za prevoz voditeljev ekip in akreditiranih novinarjev. Bo 22. kolo italijanskega nogometnega prvenstva A lige prineslo kako presenečenje? Mnenja strokovnjakov in ljubiteljev statistike so različna, vendar so vsi složni v trditvi, da vsaj na vrhu lestvice ne bo nobenega... potresa. V nevarnosti je le drugo mesto Fiorentine, katero ji ogroža Milan, ki ga je prav pretekle nedelje prepustil florentinskim nogometašem. Po zadnjem porazu na domačih tleh po zaslugi Ata-lante, čaka sedaj Juventus tekma v Aleksandriji. Srečanje ne bo smelo povzročati posebnih skrbi Juventus, pa čeprav bo igrala brez Sivorija, katerega je disciplinski odbor nogometne zveze kaznoval z dvodnevno prepovedjo igranja. Ker tudi Emoli ne bo na razpolago, je trener rešil položaj s potrditvijo Leoncinija -n Nicoleja, medtem ko je Lojodiceja premaknil na levo zvezo. Kot se vidi, vseeno zavidljiva enajsterica, ki ne bi sm:a imeti trdega dela v Aleksandriji. Čeprav sta Spal in Sampdo-ria, ki igrata na lastnih igriščih in pred domačimi navijači ,na papirju favorita za zmago, pa ne smemo pozabljati, da znata Udinese in tudi Palermo pripraviti kako neprijetno presenečenje. Ce to drži bomo videli šele po končanih tekmah a zaenkrat ne smemo že vnaprej izključiti možnosti, da si enajstori-ci gostov priborita vsaj neodločen izid. LAHKA ATLETIKA KONČNA SPLOSNA LESTVICA: 1 De Roo 21.15’22”, 2. Pambianco 21.15’SO”, 3. Impanis 21.16’05”, 4. Stablinski, 5. Nencini 21.16’23’’. 6. Aru 21.16’32’ 7 Daems 21.16’45", 8. Chiodiifi 21.16’50”, 9. Battistini 21.17’04”, 10 Kerkhove 21.17’U”, 11. Sor. geloos, 12. Defilippis, 13. Car lesi 21 17’27”, 14. Favero 21.17’ in 57 ”, 15 Moser 21.1813”, 16 Gaggero 21 18’33”, 17 Coletto Tino 21.1944”, 18. Massignan 21 25’07”, 19. Falaschi 21.15T8”, 20 Boni 212615”. 21 Catala-no 21 26’22”, 22. Metra 21.28 09”, 23 Niesten 21 28’47", 24. Casati 21.29T6”, 25. Bruni 21.30T0", 2 Van Looy 21.34’07”, 27. Gra- CHIAVARI, 4. — Italijanska lahkoatletska zveza je začela s treningom na katerega je povabila najboljše atletinje, ki bodo skoraj gotovo prišle v poštev za sesta' o reprezentance, ki bo branila italijanske barve na olimpiadi. Treningi, ki so pod vodstvom profesorja Ragnija, bodo razdeljeni na dva dela: na praktični, ki bo na občinskem stadionu v Chiavariju in na teoretični, ki bo v dvorani hotela, kjer stanujejo lahkoatletinje. Med povabljenimi so Costa, Valente, Leone, Barboni, Me-cocci, Musso, Tizzoni in Janna-co-ne. Skupni trening se bo končal 13. tega meseca. Atalanta je preteklo nedeljo res slavila nepričakovano zmago nad Juventusom. I-gralce je ta zmaga spodbudila, a že to nedeljo bodo morali pokazati, če so odpravili turinsko moštvo s pomočjo sreče ali zaradi znanja in boljše tehnike. V goste bo prišla enajstorica Neaplja, ki doma ne napravi ničesar, medtem ko postaja prav na tujih igriščih nevarna. Od dobrega dneva napadalcev obeh enajstoric bo torej odvisno, komu bo pripadla zmaga. Bari mora v nedeljo zmagati. V zmagi je namreč za-popaden ves up, da se dokončno reši iz nerodnega položaja v lestvici. Priliko bo Ban imel, ker prihaja v goste bolonjska enajstorica, ki nikakor ne more najti pravega tempa igre ir. poti do gola in s tem do točk. Vprašanje pa je če bo Bologna res pripravljena prepustiti o-be točki domačinom. Njen namen to ni in zato pričakujejo, da bo borba na jugu precej... vroča. Brez dvoma najbolj zanimiva borba 22. kola prvenstva bo v Florenci, kjer se bosta srečali domača enajstorica in Inter. Fiorentina mora zmagati, če hoče obdržati drugo mesto v lestvici, Inter pa tudi rabi točke, da bi se čim bolj približal vodečim ekipam. Fiorentina se je ves teden vestno pripravljala za težko nedeljsko srečanje. Med treningom se je opazilo, da so vsi igralci v odlični formi. Le Chiappella še čuti bolečine zaradi poškodbe, a vsi so mnenja, da bo skoraj gotovo prisoten v nedeljo igrišču. Kot predvidevajo Fiorentina nastopila či postavi: Sarti; Malatrasi, Castellet-ti; Chiappella ali Rimbaldo, Hamrin, Grat-Lojacono in na bo slede- OrzaH, Segato; ton, Montuori Fetris. Tudi igralci tnterja niso počivali. Ze nekaj dni so na skupnem treningu v Pratii. kjer so trenirali v največji tajnosti. ManjkaL so samo An-gelillo, Tagliavini in Corso, ki so morali na skupen trening za sestavo državnih reprezentanc, a ti so se sedaj vrnili k tovarišem in v nedeljo bodo oblekli društveno majico. V Rimu pa bo mestni derby med Laziom in Komo, Ube enajstorici sta ves teden trenirali in nobena noče odkriti kart, ki jih bosta zaigrali šele v nedeljo. Trener Lazia ni hotel izdati imena izgral-cev, ki bodo sestavljali enajstorico. Postava bo znana le nekaj ur pred tekmo. Iz vrst borne pa se sliii, da bo nastopili v isti postavi, ki je že prvem delu tekmovanja nastopila proti mestnim ((bratrancem«. Po zadnjem trenin-gu, so se igralci borne preselili v Castelfusano, kjer bodo v miru preživeli zadnja dva dni pred odločilno tekmo, Milanu se bo ponudila lepa prilika, da si spravi v žep dve točki; v goste pride Le-nova, ki sicer ni nevarna, vseeno zna presenetiti. Ce bi prišlo do tega, bi jim bila Fiorentina prav gotovo zelo hvaležna. Seveda ne smemo delati računov brez Milana, ki si verjetno ne bo pustil strgati z rok lepe prilike za napredovanje v lestvici. Lanerossi Vicenža verjetna ve, da ne sme pričakovati no. benega uspeha na igrišču Padove Belordeči iz Vicenze so se pripravili za nedeljsko srečanje, a tudi padovanski igralci niso mirovali Rocco namreč hoče na vsak način dve točki in do teh bo skoraj gotovo prišel. B LIGA Triestina ima se možnost, čeprav je ta' minimalna, da si zagotovi pristop iz B v A ligo. Zato nujno potrebuje točke in si jih mora nabrati prav sedaj v začetku spomladi, ko je domača enajstorica vedno pri najboljši moči. Sedaj se ji nudi prva prilika: v goste pride enajstorica Sam-benedetteseja, ki ne bi smela nuditi Tržačanom prevelika odpora. Na vrhu lestvice pa je še vedno Torino. Doslej ta enajstorica ni nikoli zašla v kri-pa čeprav je bila že na trali za favoritinjo za prvo mesto v lestvici B lige, je v Novari pred dnevi popolnoma odpovedala. Brez dvoma je to znak utrujenosti. Sicer bo imela že to nedeljo priliko, da si opomore. Doma bo sprejela povprečno če ne slabo enajstorico Cagliarija, ki bo moral brez dvoma prepustiti obe točki domačinom. Lecco bi moral tudi zmagati na domačem igrišču, čeprav njegov nedeljski gost — Sim-menthal — ni popustljiv kot bi kazalo, -sto lahko trdimo za Marzotta, ki je preteklo sredo dosegel neodločen izid v Comu, kjer sta enajstorici morali odigrati pred tedni odloženo tekmo, medtem ko je rezultat med Modeno in Catanzaro dvomljiv. Obema lahko pripisujemo vse možnosti, a samo igrišče bo dalo končni odgovor. Tudi Veroni bi morala iti zmaga v srečanju z Messino, medtem ko se je težko izreči o rezultatu med zadnjo v lestvici Novaro in Brescio, ki je na varnem položaju. Za Mantovo bi Ta-ranto ne smel biti trd oreh, medtem ko ni mogoče napovedovati rezultata tekme med Parmo in Venezio. robu tega Nasprotno pa je Catania začela vidno padati. Ta enajstorica, k. so jo srna- SABLJANJE RIM, 4. — Od 19. do 22. marca bo v Kairu mednarodni turnir v floretu. To prireditev je egipčanska zveza organizirala v spomin floretistov Zdru. žene arabske republike, ki so avgusta 1958. leta umrli pri letalski nesreči. Mednarodnega turnirja se bo udeležila tudi italijanska ekipa, ki jo bodo sestavljali Fran-cesco Casalone. Roberto D'Ar-mini in Maurizio Vaselli. Turnirja, ki bo med posamezniki in ekipami, se bodo udeležila tudi moštva Nemčije, Belgije, Francije, Švice in Združene arabske države.. Italijanska e-kipa bo odpotovala z letalom 17. t. m. NAMIZNI TENIS V ponedeljek pokrajk moštveni turnir JADRANJE GENOVA, 4. — V tekmovanju jadrnic za ((Italijanski jadralni pokah) je norveška jadrnica ((Struten« zmagala v četrti poskusni vožnji. Italijanska jadrnica ((Voloira II« je bila še 1 miljo od cilja v vodstvu, toda tik pred ciljem sta Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju C. Heiss že petič svetovna prvakinja V ponedeljek se , ljeval v prostorih -g- ((Ederan v Ul. del>e., & riški r m che št. 2 namiznoten.-—,, krajinski moštveni Na sporedu je finaln° jie izPa turnir- ekipe tolažilni lu’"'r g Moštva Bor A, B°r ,tt-Bor C bodo začela > movanjem ob 20.3-0 slednjim sporedom: h Bor C, Bor A - ARA1” Spodaj navedeni (jo so naprošeni, da se J gr-točno ob določeni »r' bec, Kovačič, sič, Krevatin Milič B., Ukmar m v St PLAVANJE STANFORT, 4. — A» , plavalec Lance Larson amer' nes dosegel nov a“\~ „ s kord na 200 jard mesa" j ;( som 2’5”5. Prejšnji re'• m ; pripadal Tonyju Tas ,oSer časom 2’6”2. Larson Je. :tf!’ ta rekord med plavam mami univerzitetnih tov. BOKS 2. aprila leto« Scholz-Mazzola —-lie ‘ prvak srednje VANCOUVER, 4, — Dvajsetletna Carol Heiss, ki si je že v Squaw Valleyu zagotovila naslov olimpijske prvakinje, je preteklo noč že petič osvojila tudi naslov svetovne prvakinje v umetnem drsanju. Za njo se je plasirala, kot je bilo pričakovati in kot se je zgodilo na zimski olimpiadi v Ameriki, Nizozemka Dijkstra, medtem ko je tretje mesto pripadlo Američanki Rolesovi. Italijanka Anna Galmarini se je v zadnjih likih zelo popravila, zaradi česar ji je pripadlo 10. mesto. Slabše pa je bilo z drugo predstavnico Italije Carlo Tichatschek, ki se je morala zadovoljiti z 22. mestom. KONČNI IZIDI: 1 Carol Heiss (ZDA) 1696,4 točke, 2. Sjouke Rosalie Dijkstra (Hol.) 1642.3, 3. Barbara Ann Roles (ZDA) 1609.7, 10. Anna Galmarini (It.) 1849.6, 22. Carla Tichatschek (It.) 1326.5. * * * V moški konkurenci tekmovanja za svetovno prvenstvo v umetnem drsanju je Francoz Alain Giletti po končanih obveznih vajah na prvem mestu lestvice pred Kanadčanom Jacksonom, ki ga je v Squaw Valleyu premagal prav v prostih likih. Toda tedaj je imel Giletti samo 11 točk prednosti, medtem ko si jih je sedaj na- Caroi Heiss MUNCHEN, 4. .. _______ kategof” >pi* mec Gustav Scholz b° la nastopil proti ItaW® „ cu Mazzoli. Dvoboj h® ,.tn chenu v 10 rundah, ve bo veljaven za nas'°Vi Tako je izjavil Sch°‘ kj nager Franz Leidman jj pripomnil, da je pF telegrafsko privolil. ' bo Scholz nastopil Pr0 ^i)(-afriškemu boksarju Holtu. -«»- um* Zaradi nenamerne** Charly Gaul ^ na plačilo odšk®fln' — Znani } ^ LYON, 4. — ,”j Luksemburžan Cha ^jvj*j je bil obsojen Pre'0. p'V sodiščem v Lyonu jraš- poldrugega milijona odškodnine sorodnik f:p ki jo je ubil med r ^ nesrečo. , ar >‘m’ Luksemburški koiestofli>, drl na tla s svojina rti sko, ki se je vozila > d;s‘: nem kolesu. Civilno ja <*,- o«—i«ia Ga” m, V bral 23. Giletti ima 709,9 točke, Donald Jackson 679,0, Francoz Alain Calmat, ki je tretji, pa 673,1. spoznalo Charlyja delno krivega za n ltfPj bi se morala že na križišču, kjer 1 ^ in viden znak «stop V PRETRESLJIVE ZGODBE VII. GLAS IZ NOCI 3. William Hope Hodgson «0!» sem se nehote začudil. «To je tista ladja, ki je odplula iz Nevvcastla v Frisco pred kakšnimi šestimi meseci in o kateri ni bilo več sledu.> «Tista,> je odgovoril glas «Nekaj stopinj severno od ekvatorja je zašla v hudo nevihto in polomilo ji je jambore. Ko je napočil dan, so odkrili, da ima večjo razpoko. Kor se je bilo morje umirilo, so mornarji spustili v morje rešilne čolne, a pozabili so na krnu mene in... mlado žensko, mojo zaročenko Ko so ladjo zapuščali, sva midva ravno stekla po prtljago v notranjost. Zaradi strahu so bili mornarji kruti in brezčutni. Ko sva se vrnila na palubo, so bili rešilni čolni kot pticice na obzorju. Nisva izgubila poguma in brž sva se lotila dela, da si zgradiva splav. Nanj sva naložila vsega, kar sva mogla, tudi zalogo vode in prepečenca. Ker se je ladja vedno bolj nagibala, sva stopila na splav in se oddaljila.* Pozneje sem opazil, da sva najbrž zašla v morski tok, ki nalu ie odvedel daleč od ladje. Po treh urah je trup ladje že skoro popolnoma izginil. Potem se je proti večeru spustila gosta megla in je trajala vso noč. Tudi ves naslednji dan sva bila zavita v meglo, a morje je bilo mirno. Štiri dni sva bila prepuščena toku sredi meglene koprene, ko sva proti večeru četrtega dne zaslišala zapljuskavanje morja proti obali, šumenje je postajalo vse bolj in bolj razločno in kmalu po polnoči ga je bilo slisati ze cisto od blizu, še ne- kajkrat so nama valovi privzdignili splav, potem sva se znašla na mirni gladini in za seboj sva slišala valovanje ob obali. Zdanilo se je in ugotovila sva, da sva v nekakšni veiiki laguni, a najino pozornost je pritegnilo nekaj drugega: skozi megleno kopreno so se kazali pred nama obrisi velike jadrnice. Kar pokleknila sva, ker sva mislila, da je konec najinega gorja. Toda morala sva še marsikaj prestati. Splav se je približal ladji in midva sva začela kričati, da bi naju sprejeli na iadjo, a odgovora ni bilo od nikoder. Splav je butnil prav v ladjo in takrat sem videl, da je z ladje spuščena vrv. Zgrabil sem jo in začel plezati po njej. Vse moči sem moral dajati od sebe, ker sta bila vrv in bok ladje vsa porasla z neko zdruzasto lepljivo rastlino. Naposled sem priplezal do ograje m jo prekobalil. Na palubi sem opazil večje kupčke sivkaste tvarine, ki se je dvigala tu pa tam nekaj decimetrov navzgor. A takrat se za ta pojav nisem kdo ve kaj menil, ker me je bolj zanimalo, če je na ladji kaj živega. Klical sem, a nihče ni odgovoril. Približal sem se vratom pod mostom na zadnjem krnu, jih odprl in pogledal čez prag. Strašansko je zaudarjalo po plesnobi in takoj sem videl, da ni nikjer žive duše. Naglo sem zaprl vrata, ves prevzet od občutka zapuščenosti in samote. Vrnil sem se k ograji in zaklical dol. Moja zaročenka je še vedno mirno sedela na splavu. Ko me je zagledala, me je poklicala in vprašala, če je kdo na ladji. Odgovoril sem ji, da ni nikogar, kakor vse kaže in če hoče počakati trenutek, bom poiskal kakšno lestvo ali kaj podobnega, da se povzpne se ona. Potem sva nameravala skupaj preiskati ladjo. Na nasprotni strani krova sem kmalu zasledil v lestvo spleteno vrv. Zvlekel sem jo na drugo stran in čez nekaj minut je bila tudi ona pri meni. Skupaj sva pregledovala kabine in oddelke na zadnjem krnu, a nikjer ni bilo znaka življenja. Tu pa tam sva našla po tleh čudne kupčke skrivnostne gobe, a dekle je reklo, da bi se to lahko očistilo. Ko sva se dodobra prepričala, da na zadnjem krnu ni ničesar, sva se namenila na sprednjega in hodila sva med strahotnimi sivkastimi kupi tiste čudne rasti. Tam sva znova vse pregledala in naposled dognala, da na ladji zanesljivo ni živo duše, razen naju dveh. Po tej ugotovitvi sva se vrnila na zadnji km in se poskušala utaboriti kakor sva pač mogla. Počistila in pometla sva dve kabini, potem sva naglo pregledala jestvine, ki sva jih našla. Odkril sem tudi pipo za sladko vodo, jo odprl in videl, da je voda se vedno pitna, čeprav ima malo neprijeten okus. Več dni sva ostala na ladji in se niti menila nisva, kako bi prišla do obale. Na vse kriplje sva si prizadevala, da bi si uredila stanovanje. Vendar sva si morala kmalu priznati, da najina usoda ni tako rožnata, kakor je kazalo. In res, čeprav sva najprej postrgala vse kupčke čudne rastline, ki je pokrivala tla in stene kabin in salona, je rastlina v štirih urah zopet zrasla, da je bila kakor prej. Ta stvar nama je jemala pogum in nama budila čuden občutek strahu. Nisva obupala in vsak dan sproti sva začenjala skraja: odrgnila sva gobo in polila mesto s karbolno kislino, ki sva jo našla v skladišču, čez teden dni pa je bilo tega rastlinja še več kot prej in se je raztezalo tudi v druge prostore, kakor da sva z dotikom prenašala klice. Sedmega dne zjutraj je moja zaročenka našla madež te plesni na blazini, čisto blizu obraza. Naglo se je oblekla in pritekla k meni. Jaz sem bil v kuhinji in sem kuril za zajtrk. «Stopi z menoj, John!» mi je rekla in me vlekla s seboj. Ko sem zagledal tisti madež na podzglavniku, sem se zgrozil. Dogovorila sva se, da takoj zapustiva ladjo in se poskušava utaboriti na suhem. V naglici sva pobrala tisto malo obleke in tedaj sem opazil, da se je goba prijela tudi tega, kajti na robu ovratne rute sem opazil majhen grozd tiste rastline. Brez besed sem ruto zavrgel. Splav je bil še vedno ob ladji, a je bil preneroden. Spustil sem z ladje rešilni čoln in z njim sva krenila proti kopnemu. Bolj ko sva se bližala obali, bolj sem spoznaval, da tudi na otoku bohotno raste strahovita rastlina, ki je naju pregnala z ladje. Na nekaterih mestih je poganjala kakor prsti na roki, drugje se je razlezla po tleh. Ponekod je imela obliko skrivenčenih drevesnih pritlikavcev, ki so se tu pa tam nevarno po-tresali. Sprva se nama je zdelo, da ni koščka suhe zemlje, ki ga ne bi dosegla tista zoprna lišajasta snov. Vendar sem dognal, da sem se na srečo motil. Pozneje sva vozila ob obali in sva zagledala bel prostor, ki je bil videti pokrit z drobni^1. K in tam sva pristala. Pa ni bil pesek. Sam ne vem, jy Videl pa sem, da tam tista goba ne raste, medtern bilo samo po nekakšnih peščenih stezah skozi šivu* drugod pa ni bilo drugega kot zoprna siva goba. m Ali si morete misliti, kako sva bila vesela, da s gva u: prostor, kjer ni bilo popolnoma nobene gobe. Odložil® ljago in se vrnila na ladjo po drugo, kar bi nain jjs, služiti. Med drugim sem odnesel na Suho tudi del J® terega sem napravil dva majhna šotora. Razložila ® se j v šotora. Skoraj štiri tedne je šlo vse gladko ih pil® treba hudo pritoževati. Nasprotno, reči moram, da sv® « kako srečna, saj... saj sva bila skupaj. Prav na palcu desnice se ji je goba prvič zopet R v Bilo je je samo za grahovo zrno. Kako me je sti6hi jU. ko mi je pokazala tisti izrastek! Skrbno sva ga ich21*V in s karbolno kislino. Naslednje jutro mi je zopet P0^!# ( ko. Siva nabreklina je bila zopet tam. Dolgo sva si drug drugemu v obraz... Potem sva se brez besed sP j čiščenje. Sredi dela je ona nenadoma rekla: jj)' i «Dragi, kaj imaš na licu?» Glas ji je bil rask®v zaskrbljenosti. Šel sem si z roko na obraz. A «Tam pod lasmi, pri ušesu. Bolj proti čelu.» effl Prsti so mi obstali na označenem mestu in tedaj *^ji'jj «Najprej tvoj palec,* sem rekel. Ona je privolil® to, ker se me je bala dotakniti, preden bi imela r° ma čiste. Umil in razkužil sem ji palec, potem se je % m mojega obraza. Ko je bilo opravilo pri kraju, sva j(j pogovarjala o tem in onem. Toda strahotna misel » j ij že vselila v najino življenje. Nenadoma naju je ® pAj pred nečim groznejšim kakor je smrt. Že sva mis*1J urf vode in hrane na čoln in oditi po morju. Bila .svasVa ker se je tisto rastlinje prijelo tudi naju. Odločil* * J ostaneva. J4*i ?I ■eji Minil Je mesec, dva in še tretji, a zelenkasti h^/is širili in se ponavljali znova in znova. Tako trdovr borila proti rastlini, da se pri vsem tem še ni h10® kaj razbohotiti. (Nadaljev